KRATKOROČNI KREDITI
Prva 4va meseca dragega r»ollct,ja tctošnjega leta karak-teHzira izreden porast kratko-ročnih kreditov. Skupni kratko-rofitii krediti so se povečali la 95.8 milijarde d'narjev, to pa Jc največJi porast tch kreditov v dveh zapovrstnih mesecih v zadnjih štirih lctih (1953—1956). S tem porasiom znaša poveča-tije kratkorofnib kreditov v kratkoročnih kreditib v pretek-lih os»mib mesccih ,letos 205.1 milijardr  dinarjev.
V priinerjavj s gihanjem skupnih kralkortfnih kreditov ¦v prvem pol^Uu lctos je p.o-r.ien!l)ne35a «prememba v tcm, ia so v <eh dveh mesecih 7.e!o r?oras!i kredit; v trgovini In krediti Dr!>rn."unskim organom. in to bol.i kakor v vsem prvem oollctjij, okrepil pa s<> ie tudi rorast krPditov indnstriii.
Povečanfp kratkoropnih kre. »litov v iuliiu 1n avsastu nima ;nflaoi.iskeira ufinka. to ie, ne povzrora porasta cen. Cenc so «e v tptn ra^dohj« cplo znižale. Splošn) nivo c»n ra rtrobno se •e ^n'ža| ra 15 <wl-;«<>»kov. cene '/deltoov lnd"stri.isjjpea b'a-Ta pa so .«<• *n'5?«l<> ra S od^tot-ke. Naivefjt del srodstcv iz kratkornpnlh Vrflditnv prehala v sklade. I« ka».<«rih jih ni mo-smfe iTošiti ali na jih je tnogo-fe nporabtjat) samo on^-ftio: v rezervne "W3de ipodietij, v blokirane amortfeacijske skla-de. f stalne prorafunske rerer-ve, rezerve  federaeije, t obve-
zne depozite itd. To Je torej rezultat vrste ukrepov, k; so bili piodvzeti zaradi reguliranja potrošnje s smotrom, da bi se ureclilo triiščc. Kolikor bi pri-S!o do SirSe osvoboditve denar-nih sreiiatev \z teh skladov, te-daj bl lahlco to vptivalo na dvig  cen.
Kreditna politika se je trn-dila, da r. intervencijo s krediti pcmasa grospodarskim organiza-ci.iam pri reševanjn njihovih sedanjih problemov Droizvodnjc in pr«da]e.
Da bi ?xr«dbud!Il nadaljnji dvig predvsem industrijske proizvodnie. so b'H odobreui vedf; zneski krcditov za powe-fan.fe raiotr surnvin !n materl-ala ii dotnačih vlri» in niih nvnza Tako Jc J>l'o v teh dveh tnosprib oslvnrV^io pri indn-striisk^h podietjih poveFanje zalo? osnovnlb snrovin xa 11 odi:to(kov. no(ron«il;eea materia-1» t»a 7a 24 odst«(kov S tcm je bil hkrati (1«l*»o rešPn nroblem prndaie pri proievajalcih suro-vin
Prodaja blaea re ?e r'ko1'ko okrenila Jn tako ie bll rauviav-Hfrn dvi? zaloff k«nčn'h i»dcl-kov pri industriM y ceioti. V posnm^znih v«>.'ah pa prodaja še vedn« «aostaja ^a proizvod-nlo tcr Je tako prišlo tudi do inatncga porasia zalot; konrnih izde'kov. tako ra pr'oicr v Prni metalureiif. indnstriji npkovin in «radheneea materiflla. Vse xal»se   končnih  izdelkov,  ki  so
delovna sredstva, so se v Indn-stri>i povcčale za 13 odstotkuv, zaloge materiala za reproduk-cijo pa za 5 odslotkov. Ta pro-blem nezadoslne prodaje, ki V posameznib primcrlh ogrožs tud' samo proizvodnjo, »mo re-ševali z odobritvijo krcditov z» kritje povečanih zalog končoib izdelkov. Fo drugi stranl }e bi-¦o r (iajanjem širših kreditov trgovini in potroSniških kreiH-tov olalšano ind«stri.iskira p<»d-jetjem. i)a so se razbremenils odvef-nih zalog koninib pntroS-nih i»delknv Zaloge pntm3neg» blaca so se prj induKtrijl zmanišaie v Juliin In »vsrustTi ea 11 odstotkov Kred'ti «rsovi. n: na drohnn in na dehdo so bili povečanl T.& 1S.6 milijarde, po«rn$niški krediti pa za 2.4 mi'i'arde.
Kr-dUna politika Je biis o™>rli"ij tudi v nravrn po-m^P? tzvnru. nn<=^hnr pri indu-strijskih »ndjp.ttih ki so se «e. lo trudila, da bj do^p^la fim veo.fo prrdain na iaii>?.emskem trsn. kcr Je b"a proda.'^ nJ do-miFfra trsn nP-adnvol.Ova Za-radi povei^ania l/voza %n bill poverani krediti ?a 16.9 mill-jarde.
V tem razdobjn se rafcnla sczona nkrepMcneea ndhopa in so se rato idkunni kredili po-vefali za fi-5 tniHiarde Zaradi neustvar.iftpib do^ioen'b dohod-kov so bili v veiji meri finam-sirani tndl proraounsV; orga.nl s kratkoročnimi  posojill.