GRUDA
'U    — " " —
GRUDA
Revija za kmetsko prosveto. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Celoletna naročnina Din 30'— Za dijake Din 20'—. Posamezna številka Din 3'—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Tavčarjeva 1. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 13.440. Glasilo „Zveze kmetskih fantov in deklet" v Ljubljani. — Izdaja konzorcij „Grude'‘ v Ljubljani (France Koruza). — Urejuje: Dolfe Schauer.
Tiska tiskarna Slatnar, družba z o. z. (L. Vodnik in A. Knez) v Kamniku.
VSEBINA:
Slavo Štine: Cvetoči maj. — Joža Musil: Borba za novo življenje. — Slavo Štine: Oglar. — Inž. A. Paleček: Svetovni nastop kmetskega stanu. — Manko G.: Naša gruda. — Vinko Bitenc: Fantovsko sonce — France Gerželj: Švehla, Stambolijski, Radič. — Lojze Zupanc: Hrkovina je prazna. — Slavo Štine: Trije bratje. — Ing. J. Teržan: Pregled zemljiškega davka Slovenije za 1. 1933. — Kus Viljem: Zena v gospodarstvu. — Delovanje Zveze slovenskih zadrug. — Organizacija. — Kotiček za dekleta. — Kmetski šport. — Ali veš? — Zapiski. — Uganke.
Najboljši šivalni stroj in kolo
je samo
„ADLER“
Pisalni stroji v treh velikostih kakor tudi pletilni stroji na zalogi Nadomestni deli za vse stroje in kolesa ter pnevmatika edino le pri
Lepe opreme! Ugodno odpla- Josip Peteline, Ljubljana
čevanje! Pouk v umetnem ...	_
vezenju brezplačen	blizu Prešernovega spomenikaf ob vodi.
Priporoča se Vam
Za vse vrste zavarovanj.
Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Os jeku in Splitu. Zastopstva v vseh krajih Jugoslavije. Zanimajte se za pogrebna zavarovanja. Centrala v Ljubljani. Telefon št. 21-76 in 22-76
SLA VIJ A
Jugoslovanska zavarovalna banka
V LJUBLJANI
MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO
5.	MAJ	1934	XI.
Cvetoči maj
Slavo Štine
Prišel je spet cvetoči maj, spet ptičji zbor se čuje; zelen je travnik, vrt in gaj — pomlad povsod kraljuje.
Čez ves ta kras, čez ves sijaj se cvetje v zrak steguje; ko boža vetra ga pihljaj — se cvetje po/jubuje . ..
Ostani vedno v cvetju, maj, naj ptičji zbor se čuje, a veter božaj in pihljaj — da cvet se s cvetom poljubuje . . .
l ' V. i?
Borba za novo življenje
Joža Musil	•
Pavie pa je medtem že vstal ter dekle in fanta drug drugemu predstavil. »Moja rojakinja, Cilka Sojerjeva. — France Kovač.“ In mlada neznanca sta si segla v roke.
Cilka je sedla. „Sedi še ti, France," je povabil Pavle.
„Ne utegnem, oglasil sem se le mimogrede. Na poti v uredništvo sem in mudi se mi. Moram te pa obvestiti o poteku včerajšnje seje. Zaman smo te čakali .. . “
„Saj veš, da nisem utegnil priti. Kako ste se torej pogodili?*
„Stvar je v dobrem tiru. Vsi navzoči so navdušeno sprejeli najin predlog, da se mora mlada generacija čimprej in čim odločnejše lotiti udejstvovanja v narodovem življenju."
„Res; končno so se tudi mladim odprle oči ter zrasla volja, da je treba presekati grobno tišino in lenobnost, vzburiti in vzvaloviti javno življenje in se z vso mladostjo vreči na delo/
„Prav imaš, Pavle. Mladina iz premožnih družin trati svoje mlade moči v uživanju in veseljačenju. S posedanjem po zakotnih barih in beznicah se samo oddaljuje od resničnega življenja. Študentovstvo in mlado šolanstvo tiplje in blodi v nejasnih nazorih o življenju, kar onemogoča složno, enotno udejstvovanje. A kmetska in delavska mladina? Ta grenko občuti pezo današnjega življenja, razrvanih razmer in nesocijalne dobe.“
„Mladi se morejo upreti ter si z življenjsko silo priboriti dostop v javno življenje in delati za ustvaritev novega gospodarskega reda, ki bo odgovarjal duhu naše dobe. Umetniki smo sicer nekoliko oddaljeni od teh stvari, ker več ali manj ždimo v samoti, toda vedi, France, da se bomo vselej v vaših vrstah borili za nov jutrajšnji dan.“
„Za vas morajo govoriti vaša dela, ki morajo biti luč in svetiti na poti v bodočnost. Ko sva se spoznala, Pavle, si mi pripovedoval o bedi ljudstva vašega hribovskega kraja, ki ga brezobzirno izžema velekapitalizem. Toda to je danes povsod. In zastopniki tega ljudstva, ki sede v parlamentu? Postali so hlapci in sluge tega gospodarskega reda, ki do skrajnosti izkorišča najširše vrste naroda. Za topla in dobičkanosna mesta v različnih upravnih svetih i. t. d., ki jim jih nudi današnji kapitalistični sistem, izdajajo ljudske interese. Postali so strežniki in ministranti tega oderuškega sistema, ki jih za majhne nagrade uporablja kot krotitelje upravičenegu ljudskega srda. Pa se mogoče tega še ne zavedajo — v tem gnojnem vzdušju so bili vzgojeni. Mlada generacija pa mora prinesti temeljito spremembo ter se močno uveljaviti v parlamentarnem življenju, kamor današnja vladajoča generacija nikakor ne dovoli stopiti mladini,” je ognjevito govoril mladi časnikar, stopajoč po delavnici. Ustavil se je ob skupinskem kipu, ki ga je bil Pavle pravkar odgrnil. Strme se je zagledal v ta mogočni izraz umetniškega duha. Obrnil se je k Pavletu, ga prijel za roko ter mu dejal: „Zaman iščem besed, s katerimi bi izrazil vrednost in ceno tega umotvora, v katerega sem pravkar strmel. Vsak posamezni delec je živa beseda, a celota tvori mogočno sklad-
nost, izražajočo vse tisto, kar danes manjka delovnemu ljudstvu. V tem delu se zrcali življenje množic in pripravljenost za borbo. In ti mi nisi nikdar povedal, da delaš na tem mogočnem umotvoru."
„Razen vaju, ga doslej še nihče ni videl."
„In kakor sva bila midva presenečena, tako bo presenečena vsa javnost/ je pripomnila Cilka.
»Gotovo nameravaš to delo nekje razstaviti,* je vprašal France.
„Ne. To delo, ki je življenjska podoba ljudstva iz mojega rojstnega kraja, je posvečeno temu ljudstvu/ je povdaril Pavle.
„Pavle, ti si zmiraj nekoliko čudaški, a tudi izviren. Čim pridem v uredništvo, bom napisal poročalo o tem umotvoru. Hiteti moram, pa bom še prišel nemara prepozno/ je še dejal France in se v naglici poslovil.
Peca na Koroškem vl,do Ci”'i
Komaj se je poslovil France že se je dvignila tudi Cilka.
„Toda,	Cilka,	pa vendar ne misliš že oditi? Zaboga,	lep gostitelj sem,
z ničemur ti	nisem	postregel. Nikar se ne hodi!“ je prosil	Pavle in že stopil.
v sosednjo sobo ter prinesel na večjem pladnju nekaj prigrizka in vina.
Sprosil je Cilko, da je sedla; in že sta bila v živem razgovoru o rojstni vasi in njuni mladosti. Bolestno občutje se je izgubilo. Njuni duši, osveženi in oprani z mladostnimi spomini, sta peli v veselju.
V	razgovor je zvonko udarjal zdrav in neprisiljen Cilkin smeh. V tem času pa se je ustavil pred vrati delavnice mlad mož, oblečen v vojaško uniformo. Dvignil je že roko, da bi potrkal — pa je v tem hipu zaslišal izza vrat smeh, ki se mu je zdel tako znan . .. Bilo mu je, ko da je dalnja godba, polna čudovitih zvokov priplula v njegovo srce in zdramila vsa zatajena čustva.
Mladi mož je	vztrepetal. Obšla ga je slabost in oprl	se je na zid, da
bi ne padel. V grlu	pa je zledenel en sam vzdih:
.Cilka!"
Izza vrat pa se je še naprej čul glasnejši pogovor in med njim Cilkin in Pavletov smeh. Besed ni razumel, toda koj je ugotovil, da sta Cilka in Pavle sama.
Ostra bolečina mu je jedko stisnila srce. Z rokami je stisnil senca in odšel kakor omotičen.
Bil je Logarjev Aleš, vračajoč se od vojakov. Domov grede se je ustavil v mestu, hoteč obiskati Pavleta. Privedla ga je skrita želja, da morda pri Pavletu kaj zve o Cilki.
Toda Cilko je našel pri njem, ki ga je hotel obiskati.
Kakor senca se je vlekel po mestnih ulicah, kjer je šumelo in valovilo vsakdanje mestno življenje. Strt in ubit se je naposled privlekel na postajo.
In trenutek za tem ga je odpeljal vlak proti rodnemu kraju.
6.
Večerilo se je, ko je Vranica pozvonil v vili tovarnarja Adolfina, člana delniške družbe.
Slugo, ki mu je prišel odpreti, je koj vprašal po gospodu.
»Doma je," je sluga kratko pojasnil.
»Prosim, da me milostljivi gospod sprejme,* je dejal Vranica ter se ponižno sključil, čim je prestopil prag tovarnarjeve hiše.
»Pojdite za mano," je dejal sluga ter ga odvedel po stopnicah. Potem je Vranico prijavil in ga nato spremil v sobo.
Vranica se je s hlapčevskim izrazom v obrazu nekajkrat globoko priklonil proti naslonjaču, v katerem je udobno sedel približno osemintridesetletni mož, bral časnik ter kadil. Ko je opazii Vranico, je odložil časnik ter vstal.
»Milostljivi gospod .. .* je zajecljal Vranica.
»No, kaj vas je privedlo k meni?" je vprašal tovarnar s pokroviteljskim in važnim naglasom.
Vranica je molčal. Nekoliko nižje je še sklonil glavo, a v očeh mu je zasijala hlapčevska vdanost in zmedenost.
»Kaj torej hočete?* je tovarnar iz znova vprašal.
»Milostljivi gospod, vole imam naprodaj..."
»To ni moja stvar, obrnite se na našega upravitelja!"
»Tudi vas se tiče, milostljivi gospod.”
»Rad bi vedel, kaj," je z nasmehom dejal tovarnar.
»Plačajte mi za kilogram nekaj dinarčkov več in povem vam stvari, ki vas bodo močno zanimale."
»Kaj vendar?"
»Povem vam šele, ko mi daste črno na belem, da ne bom povedal zastonj."
Tovarnar je omaluvažujoče segel v žep, izvlekel beležnico napisal na listič nekaj besed ter ga izročil Vranici.
»Oglasite se s tem lističem pri upravitelju. A zdaj — govorite!*
Vranica je hlastno segel po lističu, naglo preletel črke, ga zganil ter spravil v žep. Obraz mu je zasijal od zadovoljstva, da se je počutil skoraj domačega. Iz žepa je privlekel mehur s tobakom ter pričel lagodno polniti pipo.
Tovarnar je prezirljivo zrl nanj; rad bi že čul novico, ker pa se pred Vranico ni maral ponižati, ga tudi ni silil k pripovedovanju.
Vranica si je naposled prižgal pipo, parkrat krepko potegnil ter se prav yažno in imenitno ozrl na tovarnarja.
»Čudne reči se godijo po svetu. E, to bi naši dedi strmeli, če bi vštali iz grobov! A čemu bi se jezil.*
.Govorite stvarno 1 Nimam časa in ne poželjenja poslušati vaše klaf-trsko kokodajsanje," ga je tovarnar ostro opomnil.
„Tako, tako, na kratko — ob tovarno vas nameravajo spraviti.* »Smešno! A kdo?*
„Nu, doslej še sam dobro ne vem. Vem pa, da se nekaj pripravlja ...“ „Kaj, da se pripravlja,* mu je tovarnar neučakano skočil v besedo. »Ob tovarno vas nameravajo spraviti."
Tovarnar Adolf in se je bahavo	zasmejal. Vranica ga je	užaljeno	pogledal: jezilo ga je, da se tovarnar	smeje stvari, ki jo je smatral za silno
važno.
„To se vam je posrečilo. Toda	doplačila vam nisem dal	zato, da	brijete	iz mene norce,* je dejal tovarnar, ko ga je minil smeh.
»Stvar je važnejša, nego si mislite, milostljivi gospod! Da ste o njej poučen kakor jaz, bi se ne smejal. Vaša stvar je, če se smejete, toda mislim, ko spoznate ves položaj, vam ne bo več do smeha,* je pripomnil Vranica samozavestno.
»Povejte torej, kar veste!*
»Naj pričnem v začetku .. .*
»Toda stvarno; nimam mnogo časa,* ga je tovarnar spet opomnil. »Tako — torej da pridem k stvari: tovarno vam hočejo vzeti.* »Toda rad bi vedel, kdo?*
»Kmetje in delavci 1*
.A?«
»Da, kmetje in delavci."
»Odkod imate to novico, človek?*
»Ljudje o tem vsepovsod govorijo; pripravljajo se na to.“
»Ostalo pa bo pri pripravah. Živimo v demokratični državi, ki priznava zasebno lastnino ter jo brani in čuva. Saj nismo v boljševiški Rusiji,* je trdo dejal tovarnar.
»Še vedno me ne razumete, milostljivi gospod. Mislijo, da jim boste prostovoljno prepustil tovarno, sicer vas pa k temu prisilijo.*
»Hm, rad bi vedel, kako in kdo!?*
»Tega doslej še ne vem. Toda nekaj pripravljajo, snujejo nekakšno društvo, ki naj prevzame tovarniško podjetje. Vse vodita mladi Logar in bajtar Sojer. Od hiše do hiše hodita in pregovarjata ljudi. Imata jih bojda
že mnogo na svoji strani. Čul sem, da ne bo nihče več prodal krompirja vaši tovarni za škrob. Tudi živine vam ne bodo več prodajali. Vse nameravajo pošiljati v glavno mesto. “
Te besede so tovarnarja Adolfina zresnile. Na vse, kar mu je doslej Vranica pripovedoval, se je oholo smejal, poslednje besede pa so mu šle do živega.
Vranica mu je zdaj zrl naravnost v obraz ter zadovoljen zaključil novico: »Zdaj vidite, milostljivi gospod, da nisem prišel zbijat šal, nego sem vam prinesel novico, ki vas mora zanimati. A, da ne pozabim, tudi delavci so v to zapleteni. Ta — vraga — kako mu je že ime — aha — Tomaž Hostnik, ta jih pa vodi."
»Tako, dobro; toda gorje mu, kogar zalotim pri delu proti meni! Hvala vam, gospod Vranica. Čim izveste kaj novega, ne pozabite mi sporočiti. Ne bo zastonj", se je z nepričakovano vljudnostjo obrnil tovarnar Adolfin proti Vranici.
Vranica se je v prvem hipu zadovoljno nasmehnil, potem pa se je z resnim obrazom in iskrečimi očmi globoko priklonil.
„Na razpolago sem vam, milostljivi gospod. Prav vse bom podrobno zasledoval, in čim kaj izvem, vam takoj sporočim. Zdaj pa moram domov. Zbogom.*
Tovarnar mu je segel v roko; čim so se za njim zaprla vrata, je stopil k telefonu, da skliče delničarje in ravnatelje na sejo.
Ko je Vranica zapustil tovarnarjevo vilo, ni šel domov po cesti, temveč je zavil v hosto na stezo. ..Oprezen moram biti", si je dejal. Zadovoljno je stopal skozi hosto, na katero je polagoma legal večerni mrak. Sonce je tonilo v zapad, skozi zeleno vejevje je rdčče gorela večerna zarja.
Ko je stopil s hoste, mu je pogled obstal na žitnem polju, ki je valovilo v bujnem zorenju. Skoraj malomarno je stopal sredi šumečega žitnega morja, tehtajoč z očmi bogato žetev. Kakor v vsem, tako se je Vranica tudi v tem ločil od ostalih kmetov: drugim so se ob pogledu na valujoče klasje dvigala prsa od radosti nad bogatim plačilom za težko delo; Vranica pa je bil čisto drugačen človek, kakor je zanj povsod veljal grobi dobiček, prav-tako je tudi zrl delo na zemlji. In tako je šel skozi to morje klasja z lakotno in poželjivo mislijo.
Stemnilo se je skoraj, ko je prišel do vasi. Tu je srečal bajtarja Sojerja in Logarjevega Aleša.
„Odkod, sosed?" ga je nagovoril Sojer.
„Nič posebnega — to božjo letino sem šel gledat,* je lagal Vranica.
»Imenitno kaže — lepo, da bi le ne prišlo kaj podobnega kot pred tremi leti/ je posegel vmes Aleš.
»Bog nas varuj/ se je prekrižal Vranica. „Kam pa vidva?*
„V krčmo greva. Sestanek imamo tam.* je odvrnil Sojer.
Vranici so te besede kar zagomazele po vsem životu, v očeh mu je Živo zagorelo. Brezbrižno je dejal: .Isto pot imamo. Grem na kozarec vina.*
„Pa se vam bo tudi prileglo po takem sprehodu," je rekel Sojer tja-vendan, ker mu ni bilč	posebno všeč, da	se jima pridruži	Vranica.	Sicer pa
ni potem nihče ničesar	več spregovoril.
Molče so prišli do krčme. Sojer in Aleš sta iz gostilniške sobe stopila proti stranski manjši sobi, a ž njima tudi Vranica.
„Oprostite, sosed,	razen naju ni še nikogar, dotlej	da	ostali	pridejo,
se morava z Alešem sama posvetovati,"	se je Sojer pred	vrati	obrnil k
Vranici.
„Ko pridejo še ostali, pridem k vama,“ je skoraj zamerljivo dejal Vranica.
„Zakaj ne,“ ga je povabil Sojer, stoječ med vrati.
Vranica je ostal sam. Sedel je za mizo, naročil ter polagoma pil. A z očmi je kar vrtal v vrata, za katerimi sta izginila Sojer in Aleš.
Sojer in Aleš sta bila medtem že sredi dela. Na mizo sta razložila razne listine in papirje. Aleš je pričel pisati, Sojer pa je pripomnil: Naročil sem Hostniku in Kolencu, naj prideta na ta predhodni sestanek, da se bomo vsaj v glavnem sporazumeli.
»Hostnik ne pride" je v tovarni. Mislim pa, da gotovo pride Kolenc; mogoče da se je zamudil, saj veš, da je iz sosednje Rašice do nas lep kos pota,“ je odvrnil Aleš.
„Da le Kolenc pride!" V glavnem je on potreben, ker je bil namreč pretekli teden v mestu, kjer je dobil važna sporočila.
Ta hip se je oglasilo trkanje in že je stopil v sobo Janez Kolenc, kmet iz Rašice.
„Mi o volku, volk iz lesa. Pozdravljen, tovariš! Tebe čakava. Kaj prinašaš iz mesta?*'
(Dalje.)
Oglar
Slavo Štine
Ko v tihi, deviški prirodi se trudim, ubog samotar — kaj glavam visokim se blodi in drugim, ni meni nič mar!
Žareča, ognjena je kopa — o sreči mi sanja srce, čeprav sem še vedno brez stropa in trde so ipoje roke .. .
Čeravno sem črn, kot zamorec, me ljubi prav zalo dekle; ko lasten prislužim si dvorec, za večno poda mi srce . . .
Svetovni nastop kmetskega stanu
Svetovno zanimanje za kmetovalca Inž. A. Paleček
Eden izmed upoštevanja vrednih preokretov v miselnem razvoju zapadne Evrope je rastoče zanimanje za kmetovalca in za podeželjsko ljudstvo. Kakor utrujeni od stalnega pretresanja in raziskovanja raznih problemov industrijske in meščanske družbe, a še bolj nevoljni radi nesposobnosti te družbe, ustvariti harmonični in pravični socijalni red, obračajo se danes povsod na zapadu številni krogi po nasvet in pomoč k enim najzanemarjenejših in najzavrže-nejših skupin te družbe — k vasi in k kmetovalcu.
Vas in kmetsko ljudstvo sta bila sicer vedno, tudi v dobi najintenziv-nejšega industrijalizma, predmet pozornosti izvestnih vrst mestnega ljudstva
—	umetnikov, literatov in etnografov. — Današnja doba se razlikuje od minule v tem, da so danes to na prvem mestu socijalni politiki, narodni gospodarji in praktični državniki, ki se v splošni zmedi družabnih in moralnih vrednot, ki sta jo povzročila razkol in razpad industrijskokapitalistične družbe, obračajo k vasi in njenemu ljudstvu, ugotavljajo njihovo važnost in prednost v naši dobi ter se trudijo, zagotoviti si njihovo sodelovanje pri graditvi novega moralnega, družabnega, gospodarskega in političnega reda.
Vas in kmet prestajata biti pasivna družabna skupina.
V	Angliji, Ameriki in Nemčiji — da navedemo le tri predstavnike industrijskega sveta — postaja kmetski stan, katerega interesi so bili po cela stoletja žrtvovani industrijalizmu, naenkrat središče pozornosti in skrbi ter eden vogalnih stebrov, na katere zidajo graditelji novega družabnega reda. Naj bo konec današnje svetovne krize kakršenkoli, toliko je že danes gotovo da bo v novem socijalnem redu zagotovljeno vasi in kmetskemu stanu častnejše, pomembnejše in odgovornejše mesto, kakor je bilo v dobi fevdalnega suženjstva ali pa v dobi enostranskega industrijalizma. Vas in kmetsko ljudstvo prestajata danes povsod na zapadu biti pasivna sestavina družbe, zgolj prvo-producenti, za katere je veljal industrijski red, ter postajata aktivna sogra-ditelja in soustvaritelja nove družbe. Ne samo njihovi izdelki, temveč tudi njihovi možgani, njihova inteligenca, njihove predstave in ideali so vzeti v teh zapadnih državah v poštev pri ustanavljanju smernic nove gospodarske, socijalne in kulturne politike.
Kako ogromen preokret napram nazorom preteklega stoletja!
Prej je bil napredek identificiran z industrijalizacijo družbe, danes pa opuščajo zapadne napredne države polagoma — teoretično in praktično — bežne predstave o idealni zmehanizirani, industrijalizirani in urbanizirani civilizaciji in empirično grade novi red, opirajoč se ne samo na zrelo industrijo in eksport, temveč tudi na zdravega kmeta in srednji sloj ter zahtevajoč socijalno pravičnost ne samo za industrijsko delavstvo, temveč tudi za zadnjo gorsko vasico in za mase drobnega kmetskega ljudstva. Vera v neomejene sposobnosti industrijske civilizacije izginja in karakterizira danes prej vzhodne države in orijent kakor pa zapadno Evropo.
Zmaga socijalnega agrarizma nad industrijalizmom.
Nas zanima pri tem razvoju tudi ta okoinost, da zmagujejo v interesu celote socialnopolitični oziri nad koristmi vplivnih industrijskih skupin. V industrijskem redu ima vsak poedinec in stan toliko vrednost, kolikšna je njegova gospodarska potenca. Po tej formuli je vendar koristnejša in vplivnejša ena ali nekoliko tovarn z nekoliko stotinami šolanih ljudi, kakor pa stotisoči drobnih delavcev zemlje. Proti temu nazoru, ki je povzročil vsem zapadnim narodom nepopravno škodo, raste danes prepričanje, da ni pravilno presojati pomen poedincev in družabnih razredov samo po njihovi gospodarski zmožnosti in tehnični dovršenosti, temveč enako po celi vrsti drugih socijalnih funkcij. Je to baš posebnost kmetskega sloja, da ima posebno socijalnopolitično funkcijo, da je obenem biologični zaklad naroda in njegova važna nravna opora v kritičnih dobah. Zato se posveča danes v vseh zapad-nih državah Evrope posebno pozornost podeželju ter dela poizkuse, kako bi se to podeželje bolj uveljavilo pri odločanju o glavnih interesih naroda, o njegovi osvoboditvi gospodarskih bremen, ki jih je na njega navalil industrijsko-kapitalistični red, ter o njegovi boljši uvrstitvi v novi gospodarski in družabni red. Uvaževanja vredno je, da niso to samo inteligentni kmetje, temveč enako številne vrste mestne inteligence, socijologi in socijalni politiki, ki se postavljajo v službo teh stremljenj.
Bilo bi umestno, da bi se tudi v naših kulturnih krogih in v naši praktični politiki posvečala kmetu slična mera pozornosti, kakor se v zapadnih industrijskih državah. Je-li bodočnost v znamenju boljšega izkoriščanja prirodnih prednosti vasi in kmetskega sloja v korist celote, potem se obeta srednji in vzhodni Evropi in z njo vsemu Slovanstvu velika bodočnost. Če ne morejo naša mesta tekmovati, kolikor se tiče bogastva, leska in raznih tehničnih in socijalnih pridobitev z mesti zapadne Evrope, pobrigajmo se za to, da bomo imeli napram temu najzdravejše, najdelavnejše, najurejenejše, najplemenitejše in najkulturnejše podeželje v Evropi. Taka bi morala biti naša častiželjnost in tak tudi prispevek Slovanstva k evropski kulturi.
(Po Mladem Venkovu.)
Naša gruda
Manko G.
Naša gruda je bogata, s klenim zrnjem poškropljena, ob poletnih vročih dnevih z znojem kmeta napojena
In spomladi ko razlije smeh se med razore speče, sonce jo ogreva z neba, lice boža ji ljubeče.
Gruda nam je mati dobra, zlati njeni so darovi, varna so v naročju njenem polja, hiše in domovi.
Tiho gruda sklanja glavo, le o sreči kmeta sniva — in nebo iz zlate zarje
blagoslov nad njo razliva.
Fantovsko sonce
Šaljiva zgodba z resnim poudarkom Vinko Bitenc 5. Brenteževa Micka
Na Brenteževo dvorišče je zavil visoko naložen voz sena.
„Eee — oha! Stoj šimel!"
Konja sta obstala. Micka je spustila vajeti in se zdrsala z voza na tla.
Brentež je pred hišo klepal koso.
*Ste vse naložili?"
„Vse!“
»Zapelji voz pod streho, Micelj. Če ne bo časa, ne bomo danes zmetali/
„Kakopa! Jutri je nedelja in se ne spodobi, da bi stal voz s senom pred hišo."
Brentež je jezno pljunil predse.
„Pa jo zmečite, no! Saj tako vem, da mora biti vedno vse po tvojem.*
„Ne vse, samo tisto, za kar vem, da je opravi"
Micka, visoko, vitko dekle, zelo prikupljivega obraza, toda z ne posebno nežnimi, skoraj moškimi kretnjami, je pljunila v roke in potisnila prazen parizar, ki je stal pred svislimi, daleč vstran. Nato je prijela za vajeti in pognala konja s senenim vozom na mesto, kjer je prej stal prazen voz. Odpregla je konja in ju odpeljala v hlev.
Medtem so se vrnili s senožeti ostali Brenteževi: Janez, Tona, dekla in hlapec, s kosami, vilami in grabljami.
Na prag je stopila Brentežka.
„Alo, južinat! Zmetali boste že potem!"
Micka je prišla zadnja k mizi. Bila je pridna in delavna kakor čebela močna in korajžna, a samosvoja in malobesedna.
Brentežka je dejala včasih:
„Ne vem, po kom se je vrgla naša Micka. Najmlajša je, pa najbolj pametna, Janez in Tona sta čisto druga. Micka nam odleže za dve dekli in za enega hlapca.	To bo gospodinja."
Domači so	jo klicali .Micelj	pa tudi Jaršovci	so se navadili	tega
imena.
Posebno so jo obrajtali kajžarji, ki niso imeli svoje živine in so morali najemati za oranje.
»Brentežev Micelj" je bil najboljši oratar v vasi. Še poganjača ni bilo treba pri oranju, Micka je opravila vse sama; držala je za drevo in poganjala obenem. Pa kako hitro in vztrajno! Najbolj trdo deteljišče se je v kratkem času izpremenilo v zrahljane, kadeče se lehe.
In če je bilo kje na vasi treba pobeliti hišo, so najeli Miceljna. Ta je opravila delo najboljše in najcenejše,
Brentež je	sicer godrnjal, da je	doma dosti dela	in sta se	zaradi	tega
večkrat sporekla	s hčerjo. Toda v tem oziru Micka ni	poslušala	očeta.	Gle-
dala je, da je doma opravila svoje delo, potem pa je šla, kamor so jo naprosili.
Z denarjem, ki ga je zaslužila pri tem, pa Micka ni znala ravnati. Po večini ga je znosila v krčmo za cigarete; viržinke in za — pijačo.
Micka sicer ni pila veliko, kvečjemu tu in tam kozarček žganja, pač pa je dajala za pijačo vaškim fantom. Tudi v kajenju bi lahko posekala marsikaterega možaka v vasi. Saj je šla nekajkrat celo vasovat s fanti. Zavriskala je tako, kakor nobeden izmed njih: Toda Bog ne zadeni, da bi se jo kdo dotaknil! Ciflov Jaka jo je ob nekem takem vasovanju hotel prijeti čez pas, pa mu je Micka tako prisolila okrog ušes, da mu je tri dni brnelo po glavi.
Fanta ni imela Micka nobenega, odkar sta se bila sprla s Kodranovim Lukom. Ta je bil visok, suh fant, pa precej bojazljiv. Nekoč so ga bili fantje napodili. Zatekel se je pod Mickino okno, češ naj ga skrije pred zasledovalci. Micka pa — ne bodi lena — odpre okno in kar ria lepem oklofuta svojega ljubčka.
»Midva sva že opravila! Takega strahopetca ne maram za fanta, še manj za moža!“
Še dolgo potem je krožila po vasi zbadljivka, ki so je zložili hudomušni fantje na račun oklofutanega vasovalca. Začela se je takole:
Kodranov Luka skoz’ okno pokuka,
Micelj odpre in po buč’ ga nasmuka.
Taka je bila torej Brenteževa Micka, ki jo je Anžon zbral sinu za nevesto.
Tisto nedeljo popoldne sta sedeli z materjo in sestro Tono za belo pregrnjeno mizo,	na kateri je stala	posoda	s šopkom nageljev. Oče je odšel
k sosedu, rekoč,	da se	takoj vrne.	Janezu	se je takoj po	kosilu mudilo na
vas, hlapcu tudi,	dekla	pa je spala	v senci	za hišo.
»Micelj, ali	danes	ne greš na	Brdo k	večernicam?'	je vprašala Tona.
„Saj bi najrajši šla“, je odgovorila Micka.
Bila je namreč cerkvena pevka in je pela alt, če je bilo treba pa tudi
—	tenor.
„Kakopa“, je brž oporekla mati; »Anžonova prideta, ti pa od doma“.
BOh, naj prideta, briga me!“ je Micka nejevoljno stresla z glavo. „Ne vem, kam se vam tako mudi z mojo možitvijo? Saj je Tona starejša od mene.“
»Tono bo vzel Baharjev Miha“, je važno pravila mati. »Ker mu pa stari še ne da posestva iz rok, morata oba čakati. Pa kaj bom pripovedovala, saj sama dobro veš*.
„Bogve, kdaj bo kaj!" je vzdihnila Tona.
Micka si je prižgala konec viržinke.
»Jaz tudi lahko še čakam.*
Brentežka je vzrojila.
»Čakam, čakam 1 Ali misliš na večno ostati Micelj s tisto frdamano cigaro v ustih? Prilika se ti ponuja, ne vrzi jo od sebel Boga zahvali, da prideš k taki hiši, kakor je Anžonova. Pa tak fant, kakor je Francelj! Dekle, dekle, imej pamet!"
Micka je puhala dim predse in molčala. Potem si je z roko podprla glavo in dejala:
»Mislite, mati, da bi Francelj vzel mene po lastnih nagibih? Bežite no! Stari Anžon sili, ker mu diši moja dota, Francelj ima itak svojo ljubico na Brdu. O, dobro vem!"
Tona se je smejala, mati se je jezila.
„Saj ti tako vse veš! Tona, pojdi in poglej za oglom, če se že peljeta.*
Tona je zazehala in odšla iz sobe.
Mati in hči sta bili nekaj časa tiho. Pa se je nenadno oglasila Micka:
»Francelj sploh ni zame, mati! Prežal je, prenežen in premalo rovtarski. Fiks Laudon, saj ga položim na tla, kakor otroka, če se sprimeva."
In Micka se je široko zasmejala.
Mati jo je kar gledala, kakor bi ne mogla verjeti, da je to res njena hči. Kaj se je pregrešila, da jo je Bog tako kaznoval? Saj v njeni rodbini ni bilo nikogar s takimi lastnostmi. Pač! Brentežka se je spomnila na neko svojo teto, sestro njene matere.
O tej so pravili, da se je bila nekoč udeležila vaškega pretepa v gostilni in užugala vse dedce.
Micka je vstala izza mize.
»Kaj premišljujete, mati?"
»Tebe in tvoje čudno vedenje."
„Jaz ne morem nič zato, mati“, je skoraj zajokala Micka. »Vem, premalo dekliškega imam na sebi, preveč sem nagla, divja; Zato, me ne silite v zakon s takim, kakor je Anžonov. Če me že morate, me omožite s kakšnim hribovcem, postavnim, z Brlogarjevim Jernejem. Ta ni več tako mlad, ampak hrust, močan kakor vol. Takega mi skomandirajte!“
Vrgla je ogorek cigare v kot in odšla proti durim.
»Kam greš, Micelj?"
»Tone ni nazaj, grem sama pogledat, če se že peljeta snubca. Kar naproti jima grem, hihibi!"
In Micka je že odhitela skozi vrata.
Švehla, Stambolijski, Radič
(Tvorci slovanskega agrarizma)
France Gerželj
2. Aleksander Stambolijski
Nobeno organizirano socialno -družabno kmetsko - delavsko gibanje ni v svoji borbi doprineslo tolikih žrtevkot prav kmetsko - delavsko gibanje na Bolgarskem. Zato se tudi v današnji dobi javlja to gibanje kot eno najsimpatičnejših in najprivlačnejših iz polpretekle dobe slovanskih agrarnih gibanj. Značilen znak bolgarskega kmetsko-delavskega gibanja je stalna ogorčena, čestokrat krvava borba za najosnovnejše človečanske pravice. Površnemu opazovalcu se zdi, da je to borbeno gibanje predvsem zraslo iz čustvenosti in ..balkanske" ljudske duše, po naturi vročekrvne. Toda za primer heroj skega bolgarskega kmetsko-delavskega gibanja je taka sodba popolnoma napak. Bolgarsko kmetsko-delavsko ljudstvo je miroljubno, silno delavno in marljivo, skromno in štedljivo, toda v borbi s svojim nasprotnikom pa odločno, nepopustljivo in neustrašno. Te lastnosti so se v bolgarskem kmetsko-delavskem ljudstvu ostrile in utrjevale iz stoletja v stoletje, v dolgi dobi turške sužnjosti, ko je bilo treba največjega napora za ohranitev. Po turški sužnjosti pa ljudstvu v mladi bolgarski državi ni zasijala svoboda politična in gospodarska; z novimi gospodarji tujega porekla in narodnosti je sužnji jarem ostal, spremenilo se je le gospodarjevo ime.
Politične in gospodarske razmere so bile v Bolgariji koncem 19. stoletja skrajno neljudske, vsa državna organizacija zelo enostavna in začetniška. Bila je podoba, da vsa državna uprava in politika obstojata samo zavoljo tujerodnega kneza, tujerodnih oficirskih čet, priganjaškega uradništva, učiteljstva in priseljene aristokracije ter tujega kapitala, ki je zaslutil v mladi državi možnost ugodne eksploatacije. Primitivna politika se je omejevala le na mesta in večje trge, vas in podeželje pa sta bila popolnoma zanemarjena in zapuščena. Tujerodno gospostvo je v ljudskih množicah vzbujalo le nezaupanje in mržnjo. Draga in razsipna državna uprava je nalagala ljudstvu čemdalje večje davke, kar je med ljudstvom, ki je bolj in bolj obubožavalo, vzbujalo nezadovoljstvo in upor. Razsipni državni upravi se je pridružil še izkoriščevalni tuji kapital in trgovinstvo, tako da je kmetsko - delavsko ljudstvo polagoma začelo iskati zaščite v samopomočnem zadružništvu ter v
organizaciji raznih krajevnih, malopomembnih političnih gibanj. S tem pa je s strani države, režima in meščanstva naletelo na hud odpor, tako da moremo reči, da je bilo bolgarsko kmetsko-delavsko gibanje že ob rojstvu s krvjo krščeno. Ta krvava usoda ga je spremljala več nego dve desetletji, po petih letih zmage in plodonosnega dela pa je doživelo svojo krvavo Golgoto, ko so mu ubili vodjo in ž njim nad 15 tisoč kmetov in delavcev.
Bolgarsko kmetsko-delavsko gibanje je bilo popolnoma naturna posledica takratnih družabnih in gospodarskih razmer. Kmetsko-delavsko ljudstvo je bilo prisiljeno v samoobrambi iskati pomoči. Iz malopomembnih gibanj je stvoril 1. 1899. sposobni Fekarov trdno organizacijo, ki se je postavila v bran proti izkoriščevalcem. Organizacija je rasla kljub hudemu političnemu pritisku in zasledovanju. Zaman so bile ječe, vsa preganjanja in brezobzirno vojaštvo, ki	je	na zborovanjih in	kongresih streljalo	v množico. Gibanje,
dasi idejno	neutrjeno, je bilo na	svojem prodornem	pohodu in kmetsko •
delavsko ljudstvo se ga je oklepalo kot rešitelja. Še istega leta je bila izvedena organizacija »Kmetsko-delavske zveze". Takratne gospodarske razmere na bolgarskem podeželju in izkoriščevanje delovnega ljudstva najlepše priča poziv na	tedanji kongres: „Več kot 21 let imamo	že politično svobodo,
toda kmetje	še	danes delamo kot	voli, hranimo kot	čebele, a živimo kot
berači. Živimo samo zato, da plačujemo davke in da stradamo. Živimo zato, da zidamo drage palače tistim, ki jih redimo, sami pa moramo stanovati v kolibah in pečinah”.
Od tedaj pa do leta 1907 je gibanje stalno napredovalo, tako v organizacijskem kot političnem oziru. Z vsakimi volitvami, dasi so bile še tako krvave, se je število kmetskih poslancev pomnoževalo. Vera in zaupanje v gibanje sta v ljudstvu popolnoma zmagala; nasprotniki so se pričeli rastočega gibanja silno bati. Po volitvah 1. 1907. najdemo prvič med poslanci „Kmetsko-delavske zve^e“ ime 30 letnega poslanca Aleksandra Stambolijskega.
V	tej dobi je bilo gibanje že tako močno in utrjeno, da se je kot ostra opozicija postavilo proti režimu in njegovim meščanskim strankam, ki so na podeželju izgubljale postojanko za postojanko, med kmetsko - delavskim ljudstvom volivca za volivcem.
Če premotrimo dosedanje gibanje, je mogoče ugotoviti, da je bilo v prvi vrsti bolj organizacijskega pomena kot pa idejnega. Vsa važnost je slonela zgolj na organizaciji, ki ni imela še prave motorične idejne sile, temveč za glavno idejno gibalo še neurejena uporna in borbena čuvstvovanja.
Z javnim nastopom mladega Aleksandra Stambolijskega šele pričenja smiselna in idejno utemeljena socijalno - gospodarska in politična borba. Težišče gibanja se je takorekoč prevesilo v idejno globino. Gibanje je pričelo rasti v smotrenost in načrtnost, borba je dobila pravi smisel s tem, da se je pričela biti za dejanske gospodarske, kulturne in politične pravice kmetsko-delavskega ljudstva. Mimo tega pa gibanje ni kot doslej skrbelo le za porast članstva in volivcev, temveč predvsem za splošno izobrazbo članstva ter pričelo polagati temelje svoje gospodarske organizacije z zadružništvom in različnimi gospodarskimi ustanovami, da se tako polagoma otrese
dotedanje gospodarske nadvlade, spregledalo pa seveda tudi ni važnosti lastnega neodvisnega kmetsko - delavskega tiska kot najuspešnejšega svojega orožja. Gibanje je s tem prehajalo v smiselno zavestno borbo, po načrtu: kamen do kamna.
Kar je bil Antonin Švehla čehoslovaškemu agrarnemu gibanju, je bil Aleksander Stambolijski nemara še v večji meri svojemu bolgarskemu kmetsko-delavskemu gibanju. To pa je le navidezna razlika, čim pomislimo, da so bile razmere, v katerih sta oba ta genijalna kmetska voditelja živela, popolnoma različne, dasi časovno istodobne. Toda razmere, ki so po tragični smrti Aleksandra Stambolijskega nastale v Bolgariji, ter vsa kasnejša bolgarska politika ter v veliki meri sploh politika na Balkanu, dajejo slutiti, da je s Stambolijskim legel v grob mož, po čigar idejah in delu bi utegnile vladati na Balkanu drugačne razmere.	(Dalje)
Naposled so privihrali gasilci. Na velikem vozu so se pripeljali z dvema paroma konj, ki so vsi razpenjeni in raztepeni, z vdrtimi lakotnicami naglo sopli.. . Gasilci so brž potegnili brizgalno in cevi z voza. Par debelih curkov je zašumelo v ognjenem zublju in že je bil prazen Klimakov vodnjak. Kot bi trenil, so brez vprašanja vrgli cevi v sosednji, Hrkov vodnjak. Dva gasilca sta napodila ženske po hodne rjuhe; brez oklevanja so odšle in do dna izpraznile svoje skrinje. Potem so hitele namakati hodne rjuhe v vodo in jih razgrinjati po bližnjih bajtah ter jih neprenehoma polivale s polnimi škafi vode. Hvala Bogu, da sta bili vsaj bajti starega Hrka in Klimaka pokriti z opeko. Toda tudi iz Hrkovega hleva so morali spraviti živino na varnejši kraj.
Opomba uredništva: Ta odstavek je iz tehničnih razlogov izostal v 3. štev. „Grude“ in ga sedaj priobčujemo.
Hrkovina je prazna
• • •
(Poglavje iz romana „Stari Hrk“.) Lojze Zupanc
Trije bratje
Slavo Štine
Trije zrasli so sinovi, v borni kočici očeta; dva usodi negotovi sta sledeč odšla po svetu.
Prvi želel si je slave, — zanjo se je silno trudil; ko prišel je do veljave, glavo svojo je — izgubil . . .
Drugi želel je bogastva —
našel ga je siromaček; iz zavisti in sovraštva,
zopet je postal — beraček . . .
Tretji sin pa je ljubeče stregel svojemu očetu:
v koči našel je več sreče, kot bi je v bogatem svetu!
Pregled zemljiškega davka Slovenije za leto 1933
Ing. J. Teržan
Gotovo bo naše mlade kmetovalce, ki se zanimajo za narodno in državno gospodarstvo, zanimalo, koliko zemljiškega davka plača celokupno jugoslovansko kmetijstvo državi in koliko odpade na Slovenijo skupno in po po-edinih poljedelskih panogah. Radi preglednosti hočemo vse odnosne številke razdeliti v skrižalko, iz katere je razvidno, koliko površine zavzemajo v Sloveniji: polja in njive, vrtovi in sadonosniki, vinogradi, travniki, pašniki, gozdovi in močvirja ozir. ribniki in jezera, koliko znaša katastralni čisti donos teh panog, izražen v dinarjih, koliko se plača od tega osnovnega davka, koliko znaša srednji čisti donos po 1 ha in kolik je osnovni davek po 1 ha.
Iz te skrižalke je n. pr. razvidno, da znaša l^tni katastralni čisti donos v Sloveniji 257,964.564 dinarjev in da se od tega plača državi desetina. Nadalje nam kaže ta skrižalka, da se plača po 1 ha največji osnovni davek od vrtov in sadonosnikov, na drugem mestu so vinogradi, na tretjem polja in njive, na četrtem travniki, na petem ribniki in jezera, na šestem pašniki in na zadnjem gozdovi.
Iz naslednje skrižalke so razvidne vse poedinosti:
	Površina v ha	Katastralni čisti donos v Din	Osnovni davek v Din	Srednji čisti donos po 1 ha v Din	Srednji osnovni davek po 1 ha v Din
Njive in polja. .	316.519	109,283.814'-	10 928 381--	345-89	3459
Vrtovi in sado-					
nosniki ....	19.108	12,898.928 -	1,289.893--	67505	6750
Vinogradi ....	81.176	16,694.806'-	1,669.481 -	635 50	53-55
Travniki		241.800	71,268 052'-	7,126.805--	29474	2947
Pašniki		196.200	11,596.118--	1,159.612--	5910	5 91
Gozdovi		693:509	36,127.376-	3,612.738--	5209	5 21
Močvirje, ribniki					
in jezera . . .	1.031	95.470-	9.547-	92-60	9-26
Skupaj za Dravsko		,			
banovino . . .	1,499.343	257,964.564--	25,796.456-	17205	17-20
Skupaj za celo državo . . . . -	21,742.271	4.938,969.292-	493,896.930-	227 16	22-72
Od celokupnega jugoslovanskega kmetijstva dobi država letno (n. pr. za 1. 1933) 493,896 930 dinarjev osnovnega davka in sicer od 21,742.271 ha zemlje, kar znaša povprečno na 1 ha 2272 dinarjev. Celokupen katastralni
čisti donos celokupnega kmetijstva znaša 4 938 969.292 — dinarjev in vzame od tega država desetino. Slovenija plača okrog. 5.2% od skupnega državnega osnovnega zemljiškega davka od 1,499 343 ha, t. j. 6-9°/o od celokupne poljoprivredne površine cele države. Iz tega sledi, da naše slovensko kmetijstvo in šumarstvo ni najvišje obdavčeno, kot se to premnogokrat sliši. Povprečno odpade v Sloveniji osnovnega davka na-1 ha Din 17.20, dočim znaša ta davek povprečno za celo državo na 1 ha Din 22 72
Žena v gospodarstvu
Kus Viljem
Podobna je naloga delovnih žensk v stroki najpotrebnejših gospodarskih društev. Za vodstvo nekaterih društvenih ali zadružnih podjetij morajo biti ženske pravilno strokovno izobražene ali vsaj izurjene. One lahko vodijo društvene mlekarne, sirarne, perutninska vzrejevališča, i t. d. Ponekod izvršujejo sicer manj važna društvena in zadružna opravila (delajo v skladiščih, skrbijo za red in snago i. t. d.), a tudi v tem slučaju sodelujejo pri kmetijsko zadružnih poslih in pomagajo pri prodaji kmetijskih izdelkov.
Ne samo opisana dela, marveč tudi kmetijsko gospodarska industrija zahteva ženske pomoči. Le poglejmo si v one države, kjer pridelujejo sladkorno peso. Pa tudi pri nas se ženske na tem polju prav pridno udejstvujejo. Le pojdimo okoli pol osme ure zjutraj mimo naše tobačne tovarne v Ljubljani. Ugotovili bomo, da je tu zaposlenih pretežna večina žensk, moški pa so prideljeni le h kompliciranejšim strojem, nahajajo se v kurilnici in drugih sile potrebnih obratih. Dalje je naš nežni spol zaposlen pri večjih sušilnicah sadja, pri tovarnah za konserviranje sadja in sočivja, v tovarnah za izdelovanje testenin in drugih industrijskih obratih za vnovčenje kmetijskih pridelkov. V nekaterih izmed naštetih podjetij se uveljavijo kot strokovne osebnosti in čestokrat vodijo cele oddelke. Da je za tako odgovorno zaposlitev ženskega spola neobhodno potrebna predhodna izobrazba, mi ni potrebno še posebej poudarjati in tolmačiti. Za uspešno delo na kmetifsko-gospodarskem polju pa so mnogo, zelo mnogo storila znanstvena raziskovanja, ki so nujno potrebna za še uspešnejši nadaljnji razmah kmetijstva. Semkaj spada iznajdba najrazličnejših umetnih gnojil, ki so se začela v zadnjih letih s pridom uporabljati. Saj so vendar znanstveniki na podlagi lahko dostopnih poizkusov ugotovili, da se z gnojenjem in umetnimi gnojili zviša rodovitnost zemlje in izboljša kakovost in množina gospodarskih pridelkov. Istega pomena za razvoj kmetijstva je požlahtnjevanje kmetijskih rastlin in drevja, boj proti raznim rastlinskim boleznim in zajedavcem, recepti za najugodnejšo sestavo hrane za naše domače živali, i. t. d. Pri vseh navedenih in še drugih panogah kmetijstva se morejo naše kmetske žene prav s pridom uveljaviti, saj imajo za to mnogokrat neko prirojeno veselje in spretnost, ki nam moškim ni dana. Iz vsega popisanega sledi, da je prav
umesten pregovor, ki pravi, da drži žena tri hišne vogale, mož pa samo enega. Kako je bilo za časa svetovne vojne na gospodarstvih, nam vedo naše ženske še sedaj mnogo pripovedovati.
(Dalje prih.)
Delovanje Zveze slovenskih zadrug
Važnost in pomen zadružništva sta že obče znana, zlasti v življenju malega človeka. Posebno pa se v današnjihj izredno težkih razmerah kaže odlična vloga zadružništva. Težki so časi, v katerih živimo, toda še neprimerno težji bi bili, če bi mi ne imeli našega dobro vpeljanega zadružništva. Da je zadružna misel močno že usidrana in da jo tudi razne neprilike ki jih srečavamo dan za dnem v življenju, ne bodo iztrebile, je pričal zadnji občni zbor Zveze slovenskih zadrug, ki se je vršil dne 9. aprila tega leta v Ljubljani. Ta močna osrednja organizacija je pokazala, da je tudi zdaj, ko se okrog nas rušijo razne nezadružne gospodarske organizacije, ne samo vzdržala, marveč napredovala. Število zadrug se je povečalo, tako da šteje Zveza sedaj 353 članic — zadrug, od teh 149 kreditnih, 26 mlekarskih, 30 živinorejskih in pašniških, 18 strojnih, 24 elektrarniških itd. Zanimivo in podučno je bilo poročilo Zvezinega ravnatelja, ki je podal izčrpno sliko našega gospodarskega življenja, orisal vlogo današnjega zadružništva, njegove težkoče, pa tudi uspehe. Gospodarska kriza je po vsem videzu dosegla svoj višek in pričakuje se preokret na bolje. Pri reorganizaciji gospodarstva po načrtu bo zadružništvo, ki je najboljša gospodarska oblika, služilo kot temelj.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli le količkaj primerno iznašati delovanje in uspehe Zveze, ki predstavlja ne morda samo centralo svojih zadrug, marveč tvori mogočen steber celega našega gospodarskega življenja; omeniti hočemo predvsem veliko vzgojno delo Zveze, posebno z ozirom na našo kmetsko mladino. Zveza z vsemi moralnimi in materijelnimi močmi sodeluje pri zadružni šoli, ki ima nalogo vsposobiti naše kmetske fante za dobre zadrugarje in strokovno vsestransko podučene zadružne funkcijonarje. Marsikje namreč bi bilo prihranjeno mnogo truda in nejevolje, zlasti pa mate-rijelnih žrtev, če bi v naših kmetijskih zadrugah bili strokovno dobro podkovani funkcijonarji, ki bi s svojim znanjem onemogočili kršitve zadružnih načel. Zato ni nikoli dovolj poudarjena važnost zadružnega naraščaja in njenega vzgojevališča- zadružne šole.
V odlični meri skrbi Zveza .tudi na drug način za izobrazbo naše kmetske mladine; tako podpira razne kulturne organizacije, prireja predavanja in sodeluje po svojih uradnikih pri raznih izobraževalnih tečajih itd. Ogromno je delo, ki ga Zveza vrši — rekli bi — brez hvalisanja, tiho in skromno.
Častitamo Zvezi na doseženih uspehih in ji želimo že uspešnejši napredek !
(udeleženci II. red.
Škrilj - Golo. Na Velikonočni ponedeljek je naše društvo priredilo igro „Stari grehi" v dvorani gasilskega doma. Z velikim uspehom smo končali zimsko delovanje, pri katerem ima mnogo zaslug načelnik dramatskega odseka šol. upr. na Golem tov. Stane Svete; on nam je tudi večkrat predaval in nas vzpodbujal pri našem delovanju. Imamo pa še nekaj fantov in tudi deklet, ki še niso člani naše mladinske organizacije.
Izgovarjajo se, da niso sposobni za društveno delovanje, kar pa nikakor ne drži. Saj je vendar društvo zato, da se člani pri društvenem delu usposobijo in vadijo, za kar je treba le dobre volje. Mi hočemo vzgojiti fante, ki bodo vseskozi ponosni in dostojni in zato moramo obsojati ponašanje nekaterih, ki se hočejo s pretepom ovekovečiti. Med nami ne sme biti nobenega takšnega fanta in zavedati se moramo, da smo pošteni sinovi kmetskih staršev, katerim bi s takimi početji delali veliko krivico. Mi moramo gojiti na vasi slogo in tovarištvo in prav gotovo
fantov in deklet, ki še ne razumejo današnjega časa, ter z nezaupanjem gledajo na naše delo in gibanje. Za enkrat nas je šele 15 članov, a ti so nam porok, da bo društvo na Hajdini uspevalo in napredovalo. V nedeljo, dne 8. aprila smo imeli prvi sestanek v hiši tov. Ogrizka, občinskega odbornika na Hajdini. Tov. Jurij Cestnik je raztolmačil namen in cilje društva. Navzoči fantje so spoznali, da brez društva ne more biti pravega življenja za kmetsko mladino. Izvolili smo si pripravljalni odbor, ki bo vodil nadaljno delo in sicer takole: Jurij Cestnik, predsednik,
bo zavladalo po naših vaseh lepše življenje. Vse Vas, ki še niste v naših vrstah, vabimo in kličemo: pridružite se našemu kmetskemu gibanju.
Hajdina pri Ptuju. Pri nas smo se odločili za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet, kajti spoznali smo, da se brez organizacije ne moremo uveljaviti. Pričetek je sicer težak, vendar nas ne sme to motiti. Mnogo je še.
Naše društvo v Sv. Juriju ob j. z.
obč. zbora 18. III. 1934)
Ivan Cestnik, tajnik, Ivan Neubauer, blagajnik; Franc Murko in Alojz Fridl, odbornika. Pripravljalni odbor, kakor tudi ostali člani imajo trdno voljo in to nam je najboljši dokaz, da se ne bomo ustrašili predvidenega dela ali nasprotnikov od katerekoli strani.
sednik pripravljalnega odbora tov. Franjo Rojnik, ki je podal tudi poročilo o dosedanjem delovanju. Za njim je govoril predsednik Zveze tovariš Kronovšek, ki je v jedrnatih besedah razložil pomen in cilje naše mladinske organizacije. Ohčni zbor ip nozdravil tudi šol. unr. iz Braslovč
Igralci našega društva v Birčni vasi (vprizorili so igro „Revček Andrejček")
Braslovče. Društvo je priredilo v nedeljo, 25. marca t. I. narodno igro ..Prisega o polnoči*1 v gasilskem domu v Kamenčah. S to igro se je naša mlada organizacija prvič predstavila v javnosti. Obisk nas je veselo presenetil. Vidi se, da imajo naši ljudje razumevanje za gibanje kmetske mladine. Prireditev je otvoril tov. predsednik domačega društva in pozdravil občinstvo ter pojasnil pomen Društva kmetskih fantov in deklet. Igralci so bili skoro sami novinci ter so svoje vloge dobro rešili. Člani in članice so z lepo uspelo prireditvijo dobili veliko veselja do udejstvovanja v mladi organizaciji. Sosednjim tovariškim društvom se za obisk prav lepo zahvaljujemo! Kmetski pokret se v naši okolici prav hitro širi, kar nam je v veliko zadoščenje in v pobudo.
Braslovče. Ustanovni občni zbor tukajšnega društva se je vršil v nedeljo, dne 8. aprila t. 1. v dvorani gasilskega doma v Kamenčah. Istega so se udeležili polnoštevilno naši člani in članice, kakor tudi starejši. Občni zbor je vodil pred-
g. Lušin, ki je želel organizirani kmetski mladin najboljših uspehov. Tov. Rojnik se je v imenu pripravljalnega odbora prav iskreno zahvalil tovarišu Marincu in tov. Korošcu za njuno sodelovanje in moralnq oporo. V odbor smo izvolili nato sledeče tovariše in tovarišice: Jože Rojnik, predsednik, Zofi Korošec, podpredsednica, Viktor Orehovec, tajnik, Jože Cizej, blagajnik. Odborniki : Franc Korošec, Ivan Fonda, Viktor Bošnak, Marica Rojnik, Marica Guna, Marica Juhart, Ida Turk in Drago Hribernik. Nadzornika: Tone Krašovec in Avgust Travner. Delegata za občni zbor Zveze: Franc Korošec in Viktor Bošnak. Kljub temu, da je društvo še mlado se prav pridno gibljemo in so fantje in dekleta za svojo organizacijo zelo navdušeni. V tekočem letu pa hočemo pokazati, kaj hoče in kaj zmore naš mladi kmetski rod
Št. Vid nad Ljubljano. Člani in članice društva v Št. Vidu smo že precej časa gojili željo, da bi si ogledali Kmetski dom v Beričevem. Izrabili smo to priliko in v nedeljo 8. aprila t.
pod okriljem dramatičnega odseka gostovali v njihovem domu z igro',Babilon*. Obisk je bil zelo lep od tamošnjega članstva in tudi drugih. Pozna se jim večletna kmetska vzgoja in disciplina, ki je predpogoj uspeha vsake organizacije. Za sodelovanje in ves trud, ki so ga imeli z našo prireditvijo jim izrekamo na tem mestu najiskrenejšo zahvalo!
Medvode. Krasna spomlad je zvabila tudi članstvo našega društva v prirodo. V nedeljo, dDe 15. aprila t. I. smo priredili izlet na Sv. Katarino, nato čez Knopovže in banovinsko pristavo Robež skozi Ločnico. Izlet nam je nudil mnogo razvedrila in tudi pouka. Spomniti se moramo marljivega kmetovalca Kobiličarja, katerega lahko postavimo za -vzor vsakemu kmetovalcu. On je v svoji hriboviti, kameniti in senčni legi praktično dokazal, kaj premore zdrav razum in marljivo delo tudi v najslabših okoliščioah in da obstoj kmetije ne zavisi toliko od njene ve-
čevanje, še enkrat v poletju, ko bomo lahko videli tudi vabeče sadove vztrajnega prizadevanja.
Teharje pri Celju. V tukajšnji narodni šoli se je vršil v nedeljo, dne 18. marca t. 1. prvi redni občni zbor društva. Prvo leto našega delovanja je bilo za nas, kot za začetnike, zelo uspešno in smo dosegli mnogo, kar nismo za početek pričakovali. Imeli smo več prireditev med temi dve lepo uspeli igri. Gostovali smo tudi v Celju z igro „Guzaj“ pod režijo tov. Videnška in dosegli z našimi močmi prav dober uspeh. Število članstva narašča. Pri volitvah smo izvolili v odbor naslednje tovariše in tovarišice: Franjo Kamenšek, predsednik, Pavel Lubej, podpredsednik, Pepi Povalej, tajnik, Ivo Kamenšek, njegov namestnik, Josip Videnšek, blagajnik, Martin Ostrožnik, njegov nam. Odborniki: Anica Lampret, Mimika Fridl, Avgust Kožuh; Nadzornika: Anton Tofant in Ivan Kristan. Po volitvi je spregovoril domači
Odbor našega društva v Birčni vasi
likosti, kakor od prevdarnega gospodarjenja. Na takšnih domačijah, čeprav malih, kjer vlada kraljestvo duha, brez vsakih javnih podpor, se more kmetski človek naučiti več v pičli uri, kot cele dneve in mesece v premlevanju suhe teorije. Sklenili smo, da se povrnemo v njegovo kraljestvo razuma, ki ga veže iskreno domače ob-
šol. upr. g. Gosak, ki nas je bodril k nadaljnemu delu za lepše življenje kmetskega človeka. Občni zbor je pozdravil tudi navzoči šol. svetnik gospod Krošelj iz Ljubljane. Nato smo se še pogovorili o bodočem delu, nakar je tov. predsednik zaključil občni zbor. Tovariši in tovarišice! — Složno na delo za našo zdravo kmetsko stvar!
Rečica ob Savinji. Pred kratkim časom smo ustanovili pri nas društvo. V pripravljalni odbor smo izvolili naslednje tovariše in tovarišice: Tone Gomiršek, predsednik, Franc Poličnik, tajnik, Martin Podlesnik, Ivan Venek, Milka Fiirst in Ignac Tiršek, odborniki. Vložili smo že pravila
šega društva, ki se je vršila v šolskih prostorih dne 22. aprila t. 1 je tamburaški zbor pokazal svojo iivežbanost kat plod nedeljskih vaj. Od poslušalcev nismo pričakovali viharnega aplavza, temveč smo hoteli le dokazati, kaj zmore dobra volja naših kmetskih fantov za ustvarjanje Upa-
ta
S ■■	s
J* v M r	• V
v- ** V & & & -
W	7	v	'i
& -. v~ ^
$ 4
J
f.*
I"'
' sc
,
• ?' . K ; S
VJ
Sodelavci akademije našega društva v Slov. Konjicah
in bomo takoj pričeli z društvenim delovanjem. Kmetsko mladinsko gibanje, ki se v Sloveniji tako lepo širi, je zajelo tudi našo okolico. Vidi se, da kmetska mladina spoznava važnost lastnega dela v organizaciji, ki naj odpravi malodušnost našega človeka in mu vlije poguma za življensko borbo. Vse fante in dekleta naše okolice vabimo k sodelovanju!
Studenice pri Poljčanah. Dne 18. marca smo imeli v Studenicah ustanovni občni zbor društva, ki obsega teritorij štirih starih občin studeniške župnije. Društvo šteje 47 članov in članic. Po ustanovitvi pripravljalnega odbora so nekateri člani zahrepeneli po društveni godbi. Meseca januarja smo‘si res nabavili 5 tambu-raških inštrumentov, ki so jih nekateri člani deloma sami plačali. Ostali znesek pa je bil krit z izposojenim denarjem v nadi na skorajšnje kritje od dobička prvega tamburaškega koncerta. Danes šteje zbor 9 članov. Ob priliki igre na-
mo, da bomo v doglednem času lahko nastopili z obširnejšim sporedom in da bomo takrat v stanu zadovoljiti občutljivejša .muzikalna ušesa", zanašajoč se na našega kapelnika tov. Janka Zivkota, šol. upr. v Studenicah. Ne vemo še, kaj je privabilo toliko ljudi k naši prireditvi: Igralci, tamburaši ali pevci. Reči moramo le, da bo začasna gledališka dvorana skoro premala. S tolikim obiskom nas niste samo denarno podprli, nego ste nam dali tudi korajžo za nadaljnje delo. Ko bodo inštrumenti plačani, bodo še lepše zveneli, da bodo vredni besed pokojnega škofa Slomška, ki je izrekel: „Kjer petja ni, tam ni dobrih ljudi!“ Ker ste se, dragi gledalci, pri zadnji igri najbrže močno potili, zato bomo skušali prihodnjo igro prirediti na prostem, pod kozolcem. Zahvaljujemo se tudi tov. Rutarju in Zejnu za sodelovanje. — V odbor smo izvolili sledeče tovariše in tovarišice: Joško Marzidov-šek, predsednik; Amalija Matuš, podpredsednica; Andrej Stefanciosa, tajnik; Milan Wirth, bla-
{rajnik; odborniki: Ludvik Turin, Anton Švagan in Frančiška Stoporko. Nadzornika: Cecilija Podlipnik in Rudolf Strašek.
Birčna vas pri Novem mestu. V nedeljo, dne 22. aprila je priredilo naše društvo zanimivo tekmo tesačev pri tov. Ivanu Mrvarju na Hribu. Prireditev je bila nad vse pričakovanje lepo obiskana in je končala z lepim moralnim kakor tudi gmotnim uspehom in lahko rečemo, da je bilo merilo požrtvovalnega dela naših kmetskih fantov in deklet v preteklem letu. — Že pred 3. uro so od vseh strani prihajali številni obisko valci, tako, da je na prijaznem Hribu ljudstva kar mrgolelo. Malo pred tretjo uro so v povorki prikorakali tesači-tekmovalci in naša brhka dekleta. Godba in vrisk je poživljalo povorko in večalo razpoloženje. Po prihodu tekmovalcev na tekmovališče je pozdravil množico tov. predsednik Miha Golob, nato pa je predsednik Zveze tov. Kronovšek v jedrnatem govoru orisal smeri našega kmetskega gibanja in potrebo k vztrajnemu prosvetnemu delu naših organizacij za lepšo bodočnost naših vasi. — Sledila je tekma, kateri so vsi sledili z napeto pozornostjo.
Rezultat je bil naslednji:
1. Anton Šušteršič,	25	minut	16'/2	točk
2.	Alojz	Bukovec,	36	minut	16	točk.
3.	Franc	Kren,	30	minut	151 /4	točk.
4. Jože Lokar,	33	minut	14’/4	točk.
5. Alojz Bertoncelj	29	minut	13 '/2	točk.
6. Anton Bohte,	#2	minut	13*/4	točk.
7.	Janez	Šurla,	43	minut	• 3	točk.
8.	Franc	Pirc.	39	minut	I-V2	točk.
Vsi tekmovalci so dobili primerne nagrade.
Ocenjevanje je zelo težko, ker so vsi tekmovalci sami izborni tesači. Po tekmi se je vršila prijetna zabava, ki je potekla v najlepšem sožitju. Vsem tovarišem in tovarišicam kličemo: Bodimo vztrajni, požrtvovalni in močni v naši ideji! Ne ozirajmo se na razne hujskače, ki nas hočejo ovirati na poti do naših ciljev. Bodimo ponosni in samozavestni kovači svoje lasale bodočnosti, katero si moremo ustvariti in priboriti le mi sami v našem kmetskem pokretu!
Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne 22. aprila t. 1. se je vršil redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v sejni dvorani občinskega doma v Št. Vidu. Občnemu zboru so razen članstva prisostvovali številni zastopniki domačih organizacij. Vsi so s svojimi govori pozdravljali uspešno delo naše kmetsko mladinske organizacije. Zborovanje je vodil tov. Rado Šušteršič, ki je poročal o uspešnem delu organi-
zacije v pretekli poslovni dobi. Dalje se je zahvalil vsem podpornikom društva v preteklem letu, zlasti šol. upr. g. Šmajdeku in g. dr. Arkotu. Društvo šteje 74 rednih in 6 podpornih članov. Med drugim smo ustanovili tudi dramatični in prosvetno-gospodarski odsek, ki sta prav pridno delovala. Priredili smo tudi 6-tedenski gospodinjski tečaj za naša dekleta, ki je izborno uspel in nudil našim članicam prepotrebno gospodinjsko izobrazbo. Vršilo se je tudi 8 predavanj iz gospodarskega, socijalnega in organizacijskega življenja. Blagajničarka tov. Marija Komanova je poročala o društvenih dohodkih in izdatkih. — Za dramatični odsek je poročal njega načelnik tov. Anton Reichmann. Skupno so se priredile 3 igre. Tov. Šušteršič je poročal za prosvetno-gospodarski odsek, ki je v glavnem skrbel za predavanja, katera so vzbudila pri članstvu mnogo zanimanja. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno izvoljen tov. Ivan Arhar, ki je to funkcijo opravljal že tudi do sedaj. V ostalem so bili v odbor izvoljeni razen par izjem, vsi dosedanji odborniki in odbornice. Pričakujemo, da se bo društveno življenje tudi v tekočem letu razvijalo še lepše kot v preteklem letu.
Birčna vas pri Novem mestu. Dne 29. aprila se je poročil tov. Miha Golob, predsednik tukajšnjega društva s tov. Rozi Bartoljevo. Agilnemu in požrtvovalnemu predsedniku se v imeuu vseh iskreno zahvaljujemo za njegovo plodonosno delo in mu želimo v novem stanu obilo sreče!
Konjice. Dne 4. marca t. I. je priredilo tukajšnje društvo dobro uspelo akademijo, ki je pokazala kaj fantje in dekleta od motike m pluga zmorejo poleg svojega truda — polnega dela. Izredno je imponirala gledalcem vizija „Junakova smrt*, ki jo je predstavljal tov. Golaž, dobro pa so izpadle tudi vse ostale točke kot „Brazda“, „Gruda kliče*, „Njiva“, ,V žičkem samostanu", „Na delo”, „Kmet“ in igra v 3. dejanjih „Jurjeva ženitev". Vse točke je spisal in prikrojil nalašč za kmetsko mladino tov. Nemec. Ves program akademije smo ponovili pri tovariškem društvu v Ločah.
yj|^n(oticelc
Dekleta — ozdravite rano. Našo kmetsko mladinsko gibanje ne služi samo vzgoji posameznika, fanta in dekleta, ne, temveč v prvi vrsti splošni vzgoji in izobrazbi vse kmetsko-delavske mlade generacije ter splošnemu preporodu slovenske vasi in podeželja v kmetsko - delavskem duhu. V tem se izraža kolektivnost (skupnost) našega gibanja. Vprav zato pa posamezniku ne sme biti vseeno, kakšen je njegov sosed, ali je vzgojen in kulturen ali ne, ali je zaveden ali ne, ali gospodarsko propada, ali ne, ali ga gospodarsko močneji izkorišča ali ne, ali je prežet s kmetsko-delavsko idejo ali ne, ali hlapčevsko upogiba hrbet pred vsakim „gospodom" ali ne, ali je samozavesten ali ne itd. Naše gibanje stremi za tem, da bomo vsi izobraženi, da bomo vsi samozavestni, da bomo vsi odločni, da bomo vsi kulturni, da bomo vsi živeli v blagostanju, da nobeden izmed nas ne bo hlapec in suženj, da bomo vsi kakor eden goreli za našo idejo in cilje, da bomo vsi složni in združeni v borbi za naše pravice. V tem je naša skupnost!
Če je tako, potem našim vrlim kmetskim in delavskim dekletom, ki se udejstvujejo v' našem mladinskem gibanju (zlasti tistim, ki so posečale prosvetne tečaje „Zveze“) ne sme biti vseeno, če ponekod fantje popivajo ter se pijani koljejo z noži in koli, če je zavoljo alkoholizma toliko nesrečnih mater in otrok, če je zavoljo alkoholizma toliko razdejanj v družinah, če je toliko surovosti, če je zavoljo alkoholizma toliko pobojev in zločinov, če zavoljo tega leži na naši slovenski vasi in podeželju tolika sramota. Našim dekletom torej ne sme biti vseeno, ali je naša slovenska vas kulturna ali ne. Zakaj nam, v našem mladinskem gibanju, ni za to, da bo eden med desetimi izobražen, ampak za to, da bodo vsi izobraženi in vzgojeni, da bodo vsi pre-vdarni, vsi enakovredni, da ne bo nadrejenega in podrejenega, da bomo vsi kot celota kulturni. (Prečesto se namreč do-
gaja, da tisti deseti, ki je izobražen, ostalim devetim komandira, da so mu poslušni ter mu služijo vdano v svoji nevednosti, da se tisti deseti potem redi na račun ostalih devetih nevednih!)
Vsa dosedanja meščanska in .gosposka* vzgoja je bila, kar tiče alkoholizma na našem podeželju, strašno jalova. Ustanavljali so se različni odbori in „komiteji“ — v mestu seveda, ki tudi močno boleha na alkoholni bolezni. Tja v jedro žalostnega vprašanja ta vzgoja ni posegla, zato ne, ker se pri nas Slovenskem še vse preveč rešujejo vsa vprašanja „od zgoraj navzdol", z nekega visokega stališča Povsod je dosti gnojnice in smradu, toda, za čudo, meščansko časopisje ve pisati predvsem samo o tem, kar se sramotnega in nekulturnega zgodi na naših vaseh in našem podeželju: ve pisati o pobojih in pokoljih, piše z naslado, češ, glejte, kdo je kulturen in čist in kdo je nekulturen.
Res je, da je alkoholno vprašanje za našo vas in podeželje velika sramota. Toda naše gibanje je poklicano, da tudi to sramotno rano zaceli in ozdravi. Mi hočemo kulturno vas, preporod vasi, zato je naša prva dolžnost, da vse napake popravimo, vse rane ozdravimo. Neobhodno potrebno je, da se lotijo tega vprašanja naša društva z največjo resnostjo in vnemo, zakaj šele s tem se bo pričelo reševati vprašanje „od spodaj navzgor" in ne obratno. Čemu bi iskali in pričakovali „zdravnika“ za to rano od drugod, ko smo pa vsi zmožni biti „zdravniki“! ? Vprašanje je treba zgrabiti pri korenu, a ne z upanjem, da si bo kdorkoliže prislužil čast, temveč z zavestjo, da je storil nekaj prida in pozitivnega za kulturnost naše vasi.
Ker vem, da našim dekletom ni vseeno, kakšiff so fantje, kakšna je kulturnost naše vasi. je jasno, da se bodo z veseljem in zadovoljstvom lotile tega napornega dela, ki pa more obroditi čez leta bogat sad. Zakaj pa vprav dekleta ? Zato: kdo pa ima večji vpliv na fante kot dekleta ?! Dekleta so že po svoji naravi čuvarice srčne kulture in vsega lepega ter plemenitega. Ena sama misel na razdejano družinsko življenje, na obupane matere, na zbegane in izgubljene otroke pijancev, na zaklane fante, na nesrečna dekleta in žene,
more iz slehernega dekleta napraviti najbolj vneto pobornico treznosti in kulturnosti, predvsem pobornico srčne kulture. Dekleta, mislite zato na to sramoto in nesrečo naše vasi, razpravljajte v svojih dekliških odsekih o tem žalostnem poglavju, bodite povsod pričujoče ter zveste čuvarice srčne kulture naše vasi. Vina ne bomo odslej zlivali na cesto, toda gre samo za zmernost, za treznost; bodite torej ve čuvarice zmernosti in treznosti, s tem boste izpolnile eno največjih svojih dolžnosti do slovenske vasi in do naše kmetsko-delavske ideje. Dolžnost posameznih društev, „Zveze“ in celotnega gibanja pa je, da vas v tem delu vsestransko podpre.	—ž—
Skrbimo za naš tisk! Gotovo se vse radujemo dneva, ko nam poštar prinese novo številko „Grude“. Toda pomislimo, koliko je še kmetskih in delavskih deklet, ki jim ta radost ni dana, ki sploh nič ne vedo o „Grudi“ in našem kmetskem tisku, ki morda sploh nič ne vedo o našem mladinskem gibanju za pravice delovnega ljudstva, za pravice kmetsko-delavske žene in dekleta. Pomislimo pa tudi na dekleta, ki sicer časnike in revije berejo, toda meščanske in malomeščanske časnike in revije, kmetskih pa ne. Pomislimo na kmetska dekleta, ki berejo tisk, ki ne služi našemu gibanju in naši ideji, ki ne zastopa koristi in potreb kmetskega ljudstva, ki pred vsem svetom ne dviga glasu za pravice delovnega ljudstva; pomislimo na kmetska dekleta, ki berejo tisk, ki je nasproten našemu gibanju, ki Je naperjen proti delovnemu ljudstvu.
Naša dolžnost je, da takemu dekletu povemo, da ni prav, kar dela ter jo poučimo o resnici, ji odpremo oči, da bo videla zmoto, v katero jo je spravil nam nasprotni tisk.
Mnogo današnjega tiska in časopisja piše same takozvane »senzacije" (ljubavne tragedije, rekorde, umore, sanjarije o paradižu na zemlji itd.), a duševno leni ljudje pač najrajši berejo takšen „lahek“ tisk, kjer ni treba nič misliti, ampak samo požirati in potem sladko sanjariti. To je tisk, ki ga je tudi pri nas dosti in ga je najti v marsikateri kmetsko-delavski hiši in družini; to je tisk, ki ljudi takorekoč uspava ter jim zapira oči, da nič ne vidijo
in občutijo, kako se jih gospodarsko izkorišča in kako gospodarsko propadajo, da nič ne vidijo, kaj se godi okoli njih.
Kmetsko-delavsko ljudstvo potrebuje svoj lastni tisk, naše mladinsko gibanje še posebno, zakaj s tiskom razširjamo našo idejo, s tiskom poučujemo vse, ki še niso v našem gibanju ki še niso spregledali in spoznali, da spadajo edino v lastno organizacijo. S tem svojim tiskom pa predvsem izobražujemo in vzgajamo same sebe.
Me smo mlade v našem mladem gibanju, ki je prodorno in zdravo. Zato ne potrebujemo tiska, ki bi nas samo kratkočasil in zabaval, ampak tisk, ki nas bodri, ki nas uči, ki nam razmere in življenje prikazuje v pravi luči, potrebujemo tisk, ki nam ne laže in nas goljufa, temveč govori in pise za nas in nam je v pomoč pri naši izobrazbi in delu. Zlasti pa nočemo tiska, ki bi nas uspaval zato, da bi bile slepe ter bi ne videle krivic, ki se godijo kmetskemu ljudstvu; me hočemo tisk, ki nas bo vzpodbujal v mišljenju za resničnost, ne pa uspaval v sanje o zemskem in nad-zemskem paradižu. Iz naših domov je treba iztrebiti ves lahek in uspavalni tisk. V meščanske, malomeščanske in kapitalistične hiše spada meščanski tisk, v naše kmetsko-delavske domove in med nas pa edino naš tisk!
Res je, da je naš kotiček v „Grudi" skromen, toda zapomniti si moramo, čimveč naročnic bo imela „Gruda“ tem večii bo ta kotiček, s čemer pa seveda ni rečeno, da ostali del »Grude" ne piše za nas. Oklenimo se našega lastnega tiska, razširjajmo ga vsepovsod, zakaj on prinaša luč naše ideje v slovensko vas, prinaša luč izobrazbe in vzgoje ter nam je v pomoč pri našem delu za preporod slovenskega podeželja.	Naročnica	„Grude“.
Pred našimi tekmami žanjic. Prosvetno in. izobraževalno delo v naših društvih je v letošnji zimi v veliki meri izpolnilo naš program in tudi naše nadeje. Vsepovsod so se priredili krajši ali daljši gospodinjski tečaji, na katerih se je izobrazilo spet lepo število naših tovarišic v marsikaterem oziru. Zelo pa smo napredovale tudi v organizacijskem pogledu: po mnogih društvih so se ustanovili posebni dekliški odseki, ponekod celo pododbori
dekliških odsekov, tako da nam bo v bodoče delovanje v gibanju znatno olajšano.
Kakor je bilo naše delo bogato v zimski dobi pravtako moramo poskrbeti, da bo tudi čez poletje tja do jeseni. V ponos in čast nam mora biti, da po vseh društvih organizirajo naši dekliški odseki krajevne društvene tekme žanjic Pododbori pa naj organizirajo potem večje okrožne tekme žanji6. Morda bi se celo dala uresničiti misel velike tekme žanjic za prvenstvo naše „Zveze“?! Mimo te dolžnosti ne sme prav nobeno naše društvo, a zlasti ne nobeden dekliški odsek. Ker do naših tekem žanjic ni več daleč, je.priporočljivo, da že sedaj mislimo na to ter po možnosti že sedaj izvršimo vse potrebne predpriprave, da bomo mogle čim lepše in odločneje s temi tekmami manifestirati za pravico 'kmetskega dela in našega mladinskega gibanja.
Organizacija kmetskih žen in deklet na Angleškem. V narodnem gospodarstvu Anglije je bilo do zadnjih dob kmetijstvo precej zapostavljena gospodarska produkcijska panoga. Vsa važnost se je polagala na industrijo in trgovino. Vprav ta zapostavljenost je dala kmetskim ženam in dekletom vzpodbudo, da so se pričele organizirati v lastni kmetski organizaciji, da tako z združenimi močmi priborijo kmetskemu stanu veljavo in ugled, same sebe pa čimbolj gospodinjsko, strokovno in kulturno izobrazijo.
.Angleške organizacije kmetskih žen in deklet se imenujejo „Women’s Institute" (»Zensko Društvo"). Društva so osnovana na temelju popolne demokracije; članica društva more biti vsaka ■ kmetska žena in dekle, ne glede na izobrazbo, politično opredeljenost in gospodarski položaj. Vse članice imajo enake pravice in dolžnosti. „Womens Institutes" so vaška društva; prvo tako kmetsko žensko društvo se je osnovalo leta 1915; koncem leta 1933. je bilo v Angliji že 5.030 teh kmetskih ženskih društev, kar priča, da angleške kmetske žene in dekleta zelo marljivo delujejo na polju kmetske prosvete. Danes imajo ta kmetska ženska društva zavoljo svojega socijalnega in izobraževalnega udejstvovanja velikanski vpliv na življenje in mišljenje vsega podeželja v Angliji, njih vpliv pa je segel tudi v vso angleško jav-
nost, ki polagoma spreminja svoje nazore o kmetskem človeku in delu.
„Womens Institutes" so krajevne vaške organizacije, te se združujejo v okrajne organizacije (nekakšne pododbore), a ti v centralno organizacijo .Narodno federacijo kmetskih žen in deklet".
Udejstvovanje krajevnih organizacij se omejuje v prvi vrsti na splošno kulturno in gospodinjsko-strokovno izobrazbo članic. V to svrho se prirejajo različni gospodinjski tečaji (prikrojevalni, kuharski, za vkuhavanje, za splošno gospodinjstvo, higijenični itd.) Poleg tega služijo splošni izobrazbi članic različna predavanja, prosvetni tečaji, zelo se goji tudi petje in glasba. Posebno važno nalogo pa vršijo ta društva s tem, da učijo žene in dekleta pripravljati kmetske pridelke za prodajo in trg ter te pridelke tudi vnovčevati.
Udejstvovanje okrajnih organizacij „Co-untry Council" je zaobseženo v tem, da se enkrat v mesecu sestanejo zastopnice vseh vaških organizacij dotičnega okraja. Na teh širših sestankih se razpravlja o predlogih vaških društev dotičnega okraja. Okrajna organizacija je nekakšen kmetski ženski parlament, ki razpravlja vprašanja splošnega gospodarskega, socijalnega in kulturnega značaja (n. pr. zdravstvo, preskrba čiste vode in vodovodov, podeželske knjižnice, okrajne razstave kmetijskih pridelkov itd.), daje vzpodbudo za ustanavljanje vaških organizacij, opozarja vlado na gospodarske in socijalne potrebe dotičnega okraja itd. V tem pogledu vrši okrajna organizacija eno najvažnejših nalog vsega kmetskega ženstva.
Enkrat v letu pa se sestanejo zastopnice vseh vaških organizacij na zborovanju osrednje organizacije „Narodne federacije kmetskih žen in deklet" v Londonu. Na tem zborovanju, ki mu vsako leto prisostvuje nad 4.500 kmetskih žen in deklet, se obravnavajo široka gospodarska, socijalna in kulturna vprašanja, ki se tičejo vsega angleškega podeželja. Predlogi zborovanja se potem predložijo angleški vladi in vsem merodajnim činiteljem.
Angleška kmetska žena in dekle sta si na ta način priborili velik vpliv v vsem gospodarskem in kulturnem življenju ter s svojim udejstvovanjem mnogo koristita angleškemu kmetskemu ljudstvu.
jati. Obenem pa bi bil dobrodošel kot okrepčevalnica izletnikom tudi v drugih letnih časih, ker se sedaj na Kureščku ne nahaja' ničesar razen župnišča in cerkve.
Zato se je ižansko okrožje Zveze kmetskih fantov in deklet odločilo zgraditi pod vrhom Kureščka primeren dom. Kot prvi korak k uresničenju tega načrta je to okrožje priredilo v nedeljo. 22. aprila pod Kureščkom dobro uspelo tekmo tesačev z domačo zabavo. Takoj po sv. maši si je številno zbrana mladina z zastopniki posameznih okoliških vasi ogledala teren in izbrala najprimernejši prostor za zgradbo doma.
Nato pa je vse hitelo na tekmovališče, kjer je bilo za tekmo že vse pripravljeno. Zbralo se je mnogo gledalcev z bližnjih in daljnih vasi ter precej gostov iz Ljubljane. Prireditev je .otvoril s pozdravnim nagovorom preds. ižanskega okrožja tov. Janežič. Delegat Zveze tov.
Tekma tesačev pod Kureščkom.
Kurešček, katerega ime izvira najbrže od besede kurišče, ker so za časa turških vpadov v naše kraje na njem kurili stražnje ognje, zasluži radi svoje lepe prirodne lege pozornost, katero mu posveča prebivalstvo bližnje in daljne okolice.
Raz njegov vrh (833 m) vidimo prav lepo na Barje, Ljubljano, Polhograjske Dolomite, Karavanke, Savinjske Alpe, Limbarsko goro, Cem-šeniško planino, Sv. goro, Kum, Kočevski les,
Prizor s tekme tesačev pod Kureščkom
Risnjak, Obruč, Loški Snežnik in seve tudi vse bližnje griče ter holme, posejane z mičnimi cerkvicami in prijaznimi vasicami. Pa ne samo kot lepa in lahko dostopna razgledna točka je znan Kurešček, ampak slovi posebno med Ljubljančani kot idealen smuški teren.
To se je izkazalo tudi ob priliki smuške tekme pretečeno zimo, katero je bila priredila za kmetsko mladino naša Zveza in ki je prav dobro uspela. Zbudila je med našo mladino še večje zanimanje za ta lepi zimski šport in po. trebo po smučarskem domu, ki naj bi nudil zavetišče in oskrbo udeležencem smučarskih tečajev, ki jih namerava Zveza v bodoče prire-
Tomšič je poudarjal važnost, pomen in zanimivost tekem v kmetskih opravilih in vzpodbujal k nadaljnemu delu v tej smeri. H koncu pa je častital k pogumu ižanskega okrožja, da se je odločilo zgraditi lasten smučarski dom.
Tov. dr. Janže Novak je tolmačil pomen smu-čarstva in sploh gibanja v naravi, ki ga ima tudi za kmetsko prebivalstvo in važnost ter korist zamišljenega doma za. celo okolico, v kateri bo stal. Ob koncu je pozval vse navzoče, posebno pa mladino k složnemu delu za zgradbo doma.
Po končanem zborovanju je vse napeto pričakovalo nastopa tesačev. Na dano znamenje so
zapele sekire v rokah čvrstih fantov, katerim »e je takoj videlo, da so vajeni tega dela. V pičli pol ure je bilo obtesanih šest dolgih smrekovih hlodov tako lepo, da je bilo res težko soditi, komu pripade prvenstvo. Po tekmi se je vsa množica podala v sprevodu na zabavišče k razdelitvi nagrad. Razvila se je ob zvokih domače godbe prav živahna zabava. Ko se je vrnila cenilna komisija s tekmovališča, je sledila razdelitev nagrad. Prvo nagrado je prejel tov. Kumše Ivan, član društva v Tomišlju, drugo tov. Likovič Ivan, član društva v Želimljah in tretjo tov- Šteblaj Nikolaj, član društva Škrilje-Golo. Tudi ostali tekmovalci so dobili nagrade.
Takoj po razdelitvi nagra(J 9e je sestal širši gradbeni odbor za zgradbo doma na Kureščku k posvetovanju. V živahni debati se je proučilo delovni načrt in smernice za nabiranje prispevkov. Zastopniki interesiranjh vasi so radevolje obljubili pomoč v obliki stavbenega lesa, voženj itd. Ugotovilo se je, da so prvi stotaki za nakup stavbene parcele že zbrani, nakar se je posvet zaključil.
Medtem se je zabava nadaljevala in zvečer dostojno zaključila. Posebno zadovoljna se je razšla mladina v upanju, da bo kmalu pod streho — dom na Kureščku.
•
1) Ali je bolje teleta umetno napajati ali jih pustiti sesati kravo?
2) Čemu seješ umetna travišča?
3) Kateri zakon je nadomestil prvo ustavo?
4) Kdaj je odpoved dedni pravici veljavna?
5) Kaj je vsebina Levstikovega spisa: „Poto-vanje iz Litije do Čateža**?
Odgovori na vprašanja, stavljena v zadnji številki „Grude“:
1.	Navadno se izvalijo polovica petelinčkov in' polovica jarčic. Vse dobre in krepke jarčice navadno vzredimo, da nam jeseni nadomestijo stare odslužene kokoši. Seveda pa sproti odstranimo vse slabiče ali pasemsko nečiste jar-kice. Toda kaj s številnimi petelini? Za dom potrebujemo samo enega ali dva, katera si pa raje oskrbimo iz kakega rejskega središča. Kako torej vnovčiti ves moški naraščaj?
Ako ste zgodaj nasadili in živite v bližini večjega mesta, je najbolje prodati petelinčke
Učiteljski „Klub prijateljev vaške kulture* na delu. Dne 10. aprila t. 1. je imel „Klub prijateljev vaške kultureu širši se-
prav mlade za ocvreti. Če tudi pozneje, ko so malo večji, dosežemo nekaj boljšo ceno, se nam krmljenje vendar ne izplača. Napol dorasli petelinček ni nikoli kaj prida tržno blago. Če pa imate mnogo krme in slabo priliko za prodajo mladih petelinčkov, se dogovorite z več sosedi, ki imajo tudi belonoge, štajerske živali, pa dajte vse skupaj kopuniti. Dobri štajerski kopuni se iščejo na domačem trgu in za izvoz po primernih cenah. Če ste člani Kmetijske družbe, jih ponudite njej!	Ing.	W.
2.	Stalen umetni pašnik je tak umetno zasejan pašnik, ki traja najmanj 8 let.
S. Prva jugoslovanska ustava je bila v veljavi do 6. januarja 1929, katerega dne je naš kralj izdal svoj znameniti manifest; s tem manifestom je bila ukinjena tudi vidovdanska ustava.
4. Pravice do njenega deleža nima, kdor se je odpovedal dedni pravici, kdor je izključen od dedne pravice po predpisih dednega prava ali kogar je zapustnik po pravici razdedinil.
5. „Popotovanje iz Litije do Čateža“ je 1. 1858 spisal Fran Levstik ter to priobčeval v „Slo-venskem Glasniku**, listu, ki ga je od 1. 1858. do 1868. izdajal prof. Anton Janežič.
stanek svojega članstva v dvorani OUZD v Ljubljani. Dobro obiskani sestanek je trajal cel dan in je bil po svoji vsebini pravi delovni zbor onih učiteljev in učiteljic, ki resno mislijo s svojim izvenšolskim delom na naši vasi. Temeljitemu referatu o načelnih smernicah kluba so sledili referati o konkretnem delu, a
z vsakim referatom je bila združena debata, v kateri so udeleženci iznašali svoja osebna nazi-ranja in svoje izkušnje. Zborovanje je jasno pokazalo, da smo imeli prav, ko smo že ponovno ugotovili .v „Grudi“, da je učiteljstvo ne samo voljno, temveč da se tudi intenzivno pripravlja na svoje izvenšolsko delo na deželi. Treba mu je le najti primerno torišče za to delo. Baš ta razlog jo napotil vodstvo „Kluba prijateljev vaške kulture", da je povabilo na svoj sestanek tudi „Zvezo kmetskih fantov in deklet“ s prošnjo, da po svojem delegatu na njem obrazloži načelne smernice in konkretno delo nase Zveze ter se tako oficijelno predstavi našemu učiteljstvu. Sestanka sta se udeležila za Zvezo tovariša Ivan Kronovšek in Stanko Tomšič, od katerih je slednji imel tudi napro-šeni referat. —	•
Življenje samo je pokazalo, da premore naša vas danes samo eno kmetsko prosvetno organizacijo, ki odgovarja duhu in potrebam našega podeželja, to je Zvezo kmetskih fantov in deklet, ki je in hoče ostati organizacija naše vasi kot take in ne morda te ali one skupine. Je pa tudi edina prosvetna organizacija, ki je na naši deželi res organizirana. Zato smo prepričani, da je z oficijelnim referatom našega tovariša, ki je jasno povedal, kaj smo in kaj hočemo, padel zadnji event. predsodek o umestnosti sodelovanja učiteljstva v naših vrstah. Mi svoje nove sodelavce iskreno pozdravljamo s toplo željo, da bi prinesel njihov trud njim samim zaželjeno zadovoljstvo, a naši vasi lepši napredek.
Skladatelj o. Hugolin Sattner — umrl.
V 83. letu svoje starosti je zaključil svojo živ-ljensko pot dne 20. aprila zjutraj naš plodoviti skladatelj o. Hugolin Sattner. Rojen 1. 1851. v Novem mestu je že mlad stopil v frančiškanski red. Posvečen v mašnika (1874.) je bil dodeljen v Novo mesto, kjer je prevzel dolžnosti organista, učitelja na frančiškanski ljudski šoli in učitelja petja na gimnaziji v Novem mestu. Od 1. 1890 je deloval v ljubljanskem frančiškanskem samostanu kot župnik gvardijan, provincijalni vikar, definitor in kustos. — V Ljubljani je tudi ustvaril svoja najboljša dela. Kdo ne pozna njegovih skladb: „Pogled v nedolžno oko“, „Na planine", „Zaostali ptič" in drugih, ki jih slišimo po naših vaseh ? „Jeftejeva prisega", kantata „01jki“, simfonična pesnitev „Soči“, „V pepelnični noči", „0 nevihti" (z orkestrom),
romantična opera „Tajda", kantata „V kripti sv. Cecilije" ter prvi slovenski oratorij „Assum-ptio" so njegova večja dela. Posebno je še obogatil našo cerkveno glasbo, pa tudi mladinski je posvetil dragocene bisere. Dr. Ravnihar je v svojem poslovilnem govoru ob krsti rekel: „Vse skladbe Patra Hugolina, bodisi samospevi, bodisi zbori, bodisi njegove kantate in simfonične pesnitve, pričajo, da je umetnik z vsem svojim glasbenim doživetjem koreninil v domači zemlji, v narodu slovenskem." Zato pa bo v njem tudi večno živel. Slava njegovemu spominu!
Brez tobaka ne gre!
Stara navada — železna srajca. Najbolj močna srajca od vseh navad je gotovo kajenje. Mnogi strastni kadilci so bolani, ozir. jim ne gre delo prav od rok, postanejo nervozni, če niso pokadili vsaj eno cigareto ozir. fajfce tobaka.
To potrjujejo tudi sfatistične številke o potrošnji tobaka. V današnjih težkih časih, ko nazaduje potrošnja vseh življenskih potrebščin, je potrošnja tobaka najmanj nazadovala.
Prevladuje mnenje, da je kajenje nepotrebno. In vendar je n. pr. potrošnja sladkorja mnogo bolj nazadovala kot potrošnja tobaka. V naši državi je n. pr. I. 1929 poraba sladkorja znašala po osebi 7 kg, sedaj znaša samo 4 kg, t. j. za 43% manj. Potrošnja piva je v štirih letih padla za 71%. Leta 1928 so proizvedle jugoslov. pivovarne 728.300 hi piva, dočim so 1. 1933 proizvedle samo še 214.424 hi. Potrošnja tobaka pa je padla samo za 15%.
Po statistiki kmetskega ministrstva znaša potrošnja pšenice v naši državi po osebi okrog 100 kg. Po statistiki državne monopolne uprave pa odpade na osebo 97 dinarjev na leto za tobak! Torej ravnotoliko kot je letni izdatek za pšenico.
Nazadovanje potrošnje tobaka, s slabšanjem gospodarskih razmer in padanjem kupne moči širokih narodnih slojev, ni torej veliko. Nazadovanje se opaža samo v potrošnji dragega in boljšega tobaka. Kadilci so prešli iz „Vardar" cigaret na „Neretva“, na „Zeto“ in naposled na „Dravo" in „Savo“. To se jasno vidi iz dohodkov monopolne uprave. Leta 1927 je imel državni monopol 1.798 milijonov dinarjev dohodkov od tobaka, dočim je lansko leto sprejel samo 1.350 milijonov dinarjev. To nazadovanje dohodkov drž. monopola pa ne izvira iz po-manjšanja potrošnje tobaka, temveč iz preorien-tacije kadilcev od dobrega na slabši, cenejši tobak.	,
Slika protrošnje poedinih sort cigaret, po banovinah, izgleda tako-le:
Potrošnja cigaret v komadih.
Banovina	„Vardar'	-„Drina“	„Sava“-	„Drava“
	1.1927	1. 1933	1. 1927	1. 1933
Dravska	17.7	•v SS £L	5	. 432
Primorska	11.4	ss	SL sT	199
Dunavska	11 —	ss <3	"d 0	318
Zetska	7.—	rx	0	245
			ux	
Drinska	6.4	K" 0	5. te	228
Moravska	4.7	T3	rt	222
		0	cr	
Vardarska	3.09	0 <	OD O	226
Beograd	115 —	o	**	1444
Potrošnja „Sava“ in „ Drava" cigaret je v zadnjih letih zelo narastla in je za polovico večja kot leta 1927. Kadilci kadijo tudi danes toliko, kot eo v dobrih časih s to razliko, da kupujejo isto toliko najcenejših cigaret.
Od vseh Jugoslovanov pa smo Slovenci, iz-vzemši Beograjčanov, najstrastnejši kadilci. Ne velja torej več pregovor: ,,Kadiš kot Turk“, ampak bi se moralo reči: „Kadiš kot Kranjc“.
Ing. J. Teržan.
Tovariši in tovarišice podpirajte • in razširjajte naš tisk!
Črkovnica
Sandi Turnšek
samoglasnik žensko ime moško ime govedo reka v Bosni podoba
Češki zun. minister kadilec (shv) obrtnik
šolska potrebščina mesto v Bosni žensko ime točilnica kave
prrsššttuuvvv
Po sredini navzdol čitas ime pokojnega voditelja čeikih kmetovi
Rešitev ugank iz 4. številke:
1. Posetnica Mož je „Naročnik Grude"
*
2. Spremenitev Gruda, greda, kreda, krema, krama, drama, Drava, trava, trata Obe uganki je sestavil „Castor & Pollux“
Končna ureditev naših občin. V smislu novega zakona o občinah se je v septembru lanskega leta izvršila komasacija občin v dravski banovini z namenom, ustvariti dovolj velike občine, ki bodo — predvsem po svoji gospodarski moči -— mogle uspešno vršiti vse samoupravne posle, ki jim jih zakon nalaga.. že tedaj se je predvidevala možnost manjših hib te izvedbe, ki se bodo pokazale v praktičnem življenju. Po preteku pol leta smo tako dobili novo uredbo, ki je izvršila poprave v tej komasaciji, kolikor so se pokazale potrebne, in tako dokončno rešila vprašanje naših občin. Sedaj imamo v dravski banovini 25 srezov in eno sresko izpostavo (v Škofji Loki), ki imajo skupaj 371 upravnih občin. K tem moramo prišteti še 4 avtonomna mesta (Celje, Ljubljana, Maribor, Ptuj), ki tvorijo vsako zase tudi politično-upravno ob-lastvo I. stopnje (sresko načelstvo).
Z dokončno ureditvijo naših občin je ustvarjen temelj za smotrno pozitivno delo v naših občinskih samoupravah. Na nas je, da pokažemo, kako si znamo gospodariti v naših, nam najbližjili javnih ustanovah
in s tem doprinesemo tudi najvidnejši dokaz, kakšne ljudi ustvarja naša organizacija. Tovariši, na delo za dobrobit naše vasi!
Mladina beži z grude.
Na splošno je mogoče ugotoviti, da pri večini narodov z zapadno evropsko kulturo kmetska mladina v vedno večjem številu zapušča vas in delo na zemlji ter beži v mesto, kjer skuša najti v industrijski produkciji zaslužek in eksistenco. Tako je n. pr. na češkem v poslednjem desetletju padlo število mladih ljudi, ki delajo na zemlji, za več nego 11 odstotkov. Največji beg v mesto je mogoče ugotoviti pri kmetskih dekletih. Kljub temu, da se je z agrarno reformo povečalo število kmetskih domačij za več nego 20 tisoč, se ni nič zmanjšalo število poljedelskega delavstva, ki v sedanji krizi tvori armado kmetskega pro-letarijata, ki beži v mesta ter še bolj po-množuje armado brezposelnih. Da se vsaj nekoliko pomore temu kmetskemu prole-tarijatu, se resno pripravlja nadaljnja izvedba agrarne reforme.
------------------
3 ..Rude in kovine
H
d. d.
Ljubljana, Masarykova cesta 12
(Glavno zastopstvo Cinkarne d. d. v Celju) Na veliko:
svinec, cink, kositer, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo »Briljant", Cinkopon, cinkov prah, razne barve i. t. d.
Kupuje: rude in stare kovine.
Naslov za brzojave: RUDE Ljubljana. Tel. inter. 2727, 282 7.	£
Mlad in napreden kmetovalec uporabljaj stalno umetna gnojila, ker ista povečajo in poboljšajo poljske pridelke. V to svrho priporočamo:
Mešano gnojilo Nitrof oskal - Ruše,
ki vsebuje 4°''» dušika, 80/,o fosforne kisline, S0/0 kalija in 330/0 apna. To gnojilo priporočamo za okopavine, posebno za krompir in travnike.
Nitrofoskal I,
ki vsebuje 8 °/° dušika, 60/0 fosforne kisline, 80/0 kalija in 350/0 apna priporočamo za gnojenje vinogradov, sadonosnikov in vrtov za zelenjavo.
Nitrof os,
ki vsebuje 4°‘/° dušika in 12% fosforne kisline priporočamo za gnojenje žitaric in travnikov na težjih tleh.
Apneni dušik
je izvrstno dušično gnojilo in ga priporočamo za vse gospodarske rastline. Z apnenim dušikom naj se gnoji redno vedno pred setvijo in se ga naj zaorje. Travnike pa gnojiti v jeseni ali zgodaj spomladi, ko sneg skopni.
Naročajte skupno, ker v tem slučaju Vam pride gnojilo cenejše. Naročila sprejema Tvornica za dušik v Rušah.
M. ŠIFRER
knjigoveznica LJUBLJANA
Vegova ulica št. 6
Točna izdelava Solidno delo
Priporoča se za vezavo raznih knjig in revij
Sveže meso
Goveje, telečje, prešičje in razni mesni izdelki
O
Janko Zevnik
Ljubljana
Dunajska št. 41
Kupuje vrste živino, pre&iče
K1KEII
ali
najSdidmjk
KUiARNAir-DEU
JJUBMANA-DALMAriNOVAlS
Kdor stalno varčuje-se bede varuje!
Če vložiš v hranilnico vsak mesec enega izmed spodaj navedenih zneskov, se Ti pri pet odstotnem obrestovanju nabere:
	Znesek Din	po 5 letih	po 10 letih	po 15 letih	P° 20 letih	
	10'-	681- —	1.550- —	2.659' —	4.075’—	
	50--	3.405 -	7.751- —	13.297-—	20.376-—	
	1 O o	6.810’—	15.501-—	26.594-—	40.751" —	
	200' -	13.620 —	31.003 —	53.188-—	81.503,-	
	300 —	20.430 —	48.504'-	74.782'-	122.255-—	
	400 -	27.240 —	62.006 -	106.377 —	163 007-—	
	500'	34 050' -	77.507' -	132.971-—	203.758 —	
	1.000' -	68.100'-	155.014' —	265-942*—	407.517--	
Stopi v krog stalnih varčevalcev! — Piši po navodila na
Hranilnico Dravske banovine
Celje - Ljubljana - Maribor
F. Lubas in sin
Podružnica Ljubljana
Borštnikov trg 1
dvorišče
Imamo v zalogi vseh vrst
a-rmoni k
naše svetovno znane znamke. Prevzamemo vsako popravilo, katero strokovno izvršujemo hitro in poceni.
ZOBNI ATELJE
Dentist
Koblar Adolf
Ljubljana, Poljanska c. 12
Ordinira od 8 —12 in 2-—6 ure.
Po dogovoru tudi izven teh ur. Ob sobotah se ordinira le do 4. ure.
TISKARNA
cn
DRUŽBA Z O. Z.
KAMNIK |'
Čekovni račun štev. 10.560	~~~
Moderno urejeno grafično podjetje. Ustanov. I. 1900	HB
Izvršuje vsa tiskarska dela	jgj
hitro, lično in po konku-	gg
renčnih cenah. Specijalna	gg
dela: trobarvne razgledni-	gg
ce in prvovrstni tisk knjig	jjg
Nujna naročila izvrši takoj
Proračuni poštnoobratno! •K*
z
70
KMETSKI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica I
Brzojav: „KMETSKI DOM" — Žiro račun pri Narodni banki — Račun poštne hranilnice 14.257 — Telefon 2847
Podružnici: Kamnik — Maribor
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema in jih obrestuje po 4 °/o brez odpovedi, po 6 °/o pri 3 mesečni odpovedi
Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja.
Stanje vlog i
Din 35,000.000*-.
Rezervei
Din 1,200.000*—.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Oskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje Preskrbuje: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta
BlagajniSke ure:
Ob delavnikih od 8. — 12.1/, in od 3.—4.l/j» le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8.— l2.’/j ure.