Slovenijaprojekt - osnovno vodilo je kvaliteta
Delovna organizacija Sloveni--japrojekt je eden najmočnejših arhitektonskih birojev vSloveni-ji, z bogatimi izkušnjami pred-vsem na področju industrije. Naj omenimo le nekajnjihovih večjib projektov: Salonit Anhovo, IMV Novo mesto, Julon, železarna Što-re, TAM Maribor, Tomos Koper, železarna Jesenice, papirnici Dju-ro Salaj in Količevo, Rakovica, RTV centri Ljubljana, Novi Sad in Priština in še bi lahko našte-vali.
Ukvarjajo se z vsemi vrstami projek-tiranja od sestavljanja investicijskih programov, idejnih in glavnih projek-tov, zazidav, pa do urbanističnih načr-tov. V zadnjem času posebej razvijajo tudi marketing mrežo. Kar polovico od 160 zaposlenih ima visoko izobra-zbo, drugi pa v glavnem srednjo. Viso-ka strokovnost in bogate delovne iz-kušnje jim omogočajo, da še tako od-govorne naloge sprejemajo brez bo-jazni.
Sedanji gospodarski položaj je tudi njih močno prizadel, saj je novih gra-denj vse manj, posle je vse teže prido-
biti, cene pa so nerealno nizke. Med drugim je v Sloveniji določen na pro-jektantske stpritve 5-odstotni davek, kar pomeni, da so y podrejenem polo-žaju, ko konkurirajo v drugih republi-kah.
Poseben problem, ki mu seveda po-svečajo največ pozornosti, je prodor na tuje, kjer projektirajo že vse od leta 1975. predvsem v Libiji in Iraku. Izvoz v letu 1982 je znašal 941.000 dolarjev, v letu 1983 760.000 dolarjev, letos pa pri-čakujejo, da bo znašal na račun del, ki jih končujejo, 600.000 dolarjev. Skupni prihodek v letu 1982 je znašal 133 mili-jonov, lani pa 164 milijonov.
Uspešno, odgovorno in visoko stro-kovno delo je tudi ustrezAo nagrajeno, saj je bil poprečni osebni dohodek lani kar 31.400 dinarjev. Sistem nagrajeva-nja po delu še dograjujejo in si priza-devajo, da bi bili osebni dohodki re-snično v skladu s kvaliteto in količino dela.
Predvsem zadnja tri leta namenjajo veliko pozornost kadrovski politiki. »Zvestoba« delovni organizaciji je ena od značilnosti tega kolektiva, saj so nekateri člani prisotni že vse od začet-ka leta 1946; mnogi so odšli za nekaj časa na delo v tujino, vendar so se
vrnili v kolektiv. Zelo pozorni so pri sprejemu vsakega novega delavca; do-bro sodelujejo z gradbeno fakulteto in srednjetehnično šolo -gradbena smer. Tako redno spremljajo uspehe svojih štipendistov. Zelo utesnjeni pa so s prostorom; v Ljubljani imajo ekspozi-ture kar na treh mestih in biro v Kra-nju, kar pomeni dodatno težavo pri njihovem delu.
Osnovno vodilo pri njihovem delu je kvaliteta. Zavedajo se, da je to eden prvih pogojev tudi za uspešno delo v tujini. Vedno se trudimo, pravijo v Slovenijaprojektu, pomagati investi-torju in poiskati rešitev, ki bo zanj naj-bolj funkcionalna. Zavedamo se, da gradimo za dolga obdobja, zato je zelo pomembno, da bodo projekti funkcio-nalni tudi čez več let. Dobiti delo in naročila tako doma kot na tujem je vse težje; dobesedno »tekanje za poslom« je hkrati velika postavka, ki bremeni projekte. Menijo pa, da zlasti v tujini našega znanja še redno ne znamo do-volj kvalitetno ponuditi. Temu vpraša-nju bomo morali nameniti veliko več pozornosti, če bomo hoteli bitko, ki jo bijemo za izvoz, tudi dobiti.
Lučka Špat