Leto XVIII
z vsebine
številka 3
cena 1,46 EUR
»Če trpi ženska, trpi vsa okolica«.................................
Marko Učakar: »Povezani smo glasnejši in močnejši« .
25. marec 2016
...8 .11


,\eä-nJ'a ¿č
a».
»fszi
% fO
CÍ
S
Izdelava kanalizacijskih priključkov, dobava in vgradnja čistilnih naprav, nizke gradnje, strojna zemeljska dela in zunanje ureditve.
Info: 041 748 015, bp.storitve@gmail.com
Benjamin Pantner, s.p., Uboje 63 d, Petrovče
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti
v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Planica, Planica ...
Od 17. do 20. marca je v Planici na novi velikanki potekal zaključek svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Zaradi zmag slovenske ekipe s Petrom Prevcem na čelu je slavila vsa Slovenija. Svojih smučarskih skakalcev oziroma letalcev v reprezentanci Savinjska dolina (še) nima, zato pa velja izpostaviti že približno 20-letno sodelovanje Šotorov Petre pri organizaciji planiških poletov.
Šotori Petre v Planici sodelujejo s celotno postavitvijo vseh prireditvenih prostorov in njihov tim je pod vodstvom Mateja Kompolška ponovno opravil odlično delo. »Res smo ponosni, da je tim Šotori Petre
Petretov dvonadstropni VIP-šotor v Planici
del letošnjega uspeha. Ob tem bi radi poudarili, da je Planica eden najlepših in najbolj pozitivnih projektov podjetja Šotori Petre, za kar gre zahvala celotni ekipi organizatorjev in
vodilnim v Planici. Hkrati bi se tudi mi radi zahvalili vsem sponzorjem in prostovoljcem, s katerimi smo skupaj postali prijatelji Planice,« je povedala direktorica Mira Petre. K. R.
Butare naznanile praznike
Fantje in možje z butaro velikanko
Tudi letos so k lepšem praznovanju cvetne nedelje prispevali mnogi prebivalci doline, ki so z izdelovanjem butar pripravili dobrodošlico pomladi in najavili praznovanje velike noči. Vašča-ni Kaplje vasi in Matk so tudi letos k blagoslovu odnesli vsak svojo butaro velikanko
in tudi veliko manjših.
Za vaščane Kaplje vasi je bila letošnja butara že štirinajsta po vrsti, merila je skoraj 20 metrov, nosilo pa jo je vsaj toliko moških. Pri izdelavi je sodelovalo še več vaščanov, ki so butaro v sprevodu pospremili do cerkve, kjer bo krasila vhod v cerkev do konca praznikov.
Podobno butaro, a skoraj polovico krajšo, so k blagoslovu prinesli tudi fantje in možje iz Matk. Iz zelenja, cvetja in pisanih trakov pa so ponovno ustvarjali tudi v Drešinji vasi (glej prispevek na zadnji strani) in največjo butaro odnesli v petrovško cerkev.
D. N.
To je nacionalni ponos
Težko bi v preteklem planiškem podaljšanem vikendu izbrali najsvetlejši trenutek, saj so nas naši skakalni asi razvajali štiri dni skupaj. A vendarle, po moje najponosnejši trenutek letošnje Planice je bil, ko so naši trije orli s Petrom Prevcem v nedeljo takoj po zadnjem fascinantnem letu našega aktualnega nacionalnega junaka in pred uradno podelitvijo ponosno zapeli Zdra-vljico, ki je spontano zvenela iz trideset tisoč grl v izteku in gotovo mnogih pred televizijskimi sprejemniki. Skoraj toliko je divje plapolalo slovenskih zastav. Tako neverjetnega in množičnega spontanega kolektivnega odziva Slovencev ne pomnimo.
»Mislim, da je slovenski narod to zimo dokazal, kaj pomeni zastava, kaj pomeni stati pod njo, z njo mahati, mislim, da smo dokazali, da imamo narodno zavest,« je v torkovem TV Dnevniku na nacionalni televiziji povedal Peter Prevc. In te dni še, da je ponosen, ker je DEL te zgodbe. Kako skromno. Peter in skakalna ekipa so nas spomnili na velikokrat pozabljene vrednote, kot so ekipni duh, medsebojno spoštovanje in sodelovanje za skupni cilj, nesebičnost, odgovornost, trdo delo brez iskanja lažjih poti, srčnost, ... Naši orli in Planica so nas povezali, kot nas povežejo v zadnjem času le še športni uspehi. Naši orli in Planica so v slovenske trobojnice obarvali naš vsakdan toliko, kot ga nobena državna proslava, na kateri se vedno prej ali potem sprejo zaradi vsebine ali izvajalcev. Naši orli in Planica so odlična kulisa in odlični akterji, o katerih nihče ni polemiziral in ki so v Slovencih na en mah spodbudili tisto najboljše in nas združili v en sam nacionalni ponos! Tega res ne morejo bolje napisati v učbenikih in naučiti v šoli. In ne potrebujemo boljšega za ugled naše države.
V prejšnjem tednu smo se tudi v naših občinah poklonili najboljšim športnicam in športnikom in uživali v sproščeni dinamiki športnih svečanosti, res da ne v takih razsežnostih kot v Planici, a vendarle nas tudi naši športniki navdajajo s ponosom, tudi mi imamo olimpijce, imamo naše »Dolenje vasi«. Poleg tega pa še mnogi drugi, ki se ukvarjajo s športom, dosegajo uspehe, a še bolj pomembno, krepijo telo in duha, počnejo nekaj dobrega in niso breme družbe, ampak ji samo pomagajo. Želim si, da tega ne bi pozabili takoj po podelitvi priznanj in ko ugasnejo luči.
Goran Janus, trenutno najbolj cenjeni skakalni trener na svetu, je v pogovoru za športni dnevnik Ekipa ta teden dejal, da si želi svoje delo nadaljevati v domovini, in ob tem sprožil razmislek o tem, da je vendarle vredno ostati v Sloveniji, ker ima vse. Naj država in lokalno okolje ustvarjata pogoje za to, da bodo naši mladi, naši strokovnjaki in naši športniki lahko živeli, ustvarjali, se razvijali in tudi podirali rekorde ter ustvarjali presežke doma. Tukaj je dom, tukaj je družina, tukaj je nacionalni ponos najbližje. In naj se končno drugi učijo od nas, kajti dokazali smo, da se lahko kaj naučijo!
Veliko noč bomo začeli nekoliko prej, saj bomo v nedeljo že ob 2. uri ponoči ure prestavili na poletni čas za uro naprej. A še prej veliki petek in nato sobota. Pobarvajte pirhe tudi v slovenski trobojnici in letos z obveznim dodatkom divje zelene barve. Ne pozabite na sladke potice, tudi če vas bo mikalo, da boste letos na meniju imeli Planico, sladoled seveda, po katerem je naša in Prevčeva Planica dobila ime. Prijazne in ponosne praznike v krogu vaših najboljših ekip, družin in prijateljev vam želim.
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
NOVA VRATA? Z VESELJEM SKUPAJ Z VAMI POIŠČEMO PRAVA.
matjciž
Ustvar}	zdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 www.matiaz.si ¡nfo@matjaz.si
Gostinski lokal, Mestni trg 5, Žalec
tel. 041 971 430
M UMI«
VSAK DAN 5 SVEŽE PRIPRAVLJENIH RIBJIH IN MESNIH MALIC.
Vabljeni na slastne perutničke in ribje jedi.
BIFTEK IZ PREKAJENIH POSTRVI
irixi3.il
OČESNi CENTER
OPTiKA | OČESNA ORDiNACiJA | KiRURGiJA
SAVINJSKA CESTA 2, ŽALEC | PREGLEDI: 041 724 995 | OPTIKA: 051 288 010
9771580096004
2
2016
OBČINA ŽALEC
_SoAtlnis&e/. datine/S
Gasilci, hvala vam!
Novi poveljnik civilne zaščite
S podpisa pogodbe
Predstavniki Občine Žalec, Gasilske zveze Žalec in 15 prostovoljnih gasilskih društev so na slovesnosti v Gotovljah podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2016. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Janko Kos, v imenu GZ njen predsednik Edvard Ku-gler in v imenu prostovoljnih gasilskih društev žalske občine 15 predsednikov.
Na slovesnosti so se zbrali vsi, ki so v žalski občini odgovorni za učinkovito izvajanje gasilske službe, poleg predsednikov in poveljnikov društev ter Gasilske zveze Žalec tudi predstavniki občine, civilne zaščite in požarnega sklada. Zavedajo se, da so pogoji za učinkovito gasilsko službo dobro usposobljeni in opremljeni gasilci, ki so se vedno pripravljeni odzvati klicu na pomoč.
Žalski župan Janko Kos se je vsem zahvalil za veliko delo, ki
so ga opravili v preteklem letu. Poudaril je predvsem prostovoljno delo v vseh 15 prostovoljnih društvih v občini, saj so gasilci vedno prvi priskočili na pomoč občanom ob požarih, žledu, poplavah, prometnih nesrečah itd. Tudi denarja za financiranje bo nekaj več kot lani. Za program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je iz proračuna letos namenjenih 331.300 evrov, od tega 7.300 evrov za pripravljenost sistema za zaščito, reševanje in pomoč, 324.000 evrov za delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč, ki zajema financiranje 15 prostovoljnih gasilskih društev v občini, sofinanciranje GZ Žalec, nakup gasilskega vozila za PGD Do-briša vas Petrovče in gasilske zaščitne opreme, sofinanciranje in obnovo gasilskih domov PGD Ar j a vas in PGD Velika Pirešica ter drugih povračil stroškov (organizacija držav-
nega gasilskega tekmovanja, izplačila nadomestil osebnih dohodkov za čas usposabljanja ali sodelovanja na intervencijah ...).
V imenu Gasilske zveze Žalec sta zbranim spregovorila predsednik zveze Edvard Ku-gler in poveljnik David Krk. Zahvalila sta se za pomoč na vseh področjih in ob lanskem praznovanju 60-letnice delovanja GZ Žalec. Za uspešno delo se je zahvalil tudi poveljnik štaba civilne zaščite Občine Žalec Robert Vasle, ki je na tem mestu nadomestil Dušana Pungartnika, ki je funkcijo poveljnika po trinajstih letih zapustil zaradi preselitve v pol-zelsko občino. Tudi predsednik občinskega poveljstva Primož Vasle ni skrival zadovoljstva nad lani opravljenim delom in poudaril, da so posredovali 124-krat, od tega je bilo 57 požarov ali 46 odstotkov vseh posredovanj.	T. Tavčar
Žalec zelena destinacija
V Centru kulinarike in turizma KULT 316 v Ljubljani so v torek, 1. februarja, podelili trajnostne znake Slovenia Green Destination. V drugem letu izvajanja Zelene sheme slovenskega turizma je med slovenskimi zelenimi destinacijami tudi Žalec, ki je poleg Laškega in Celja prejel bronasti znak. Prva destinacija v shemi, ki se ponaša z zlatim znakom, je Ljubljana, srebrnega so prejeli Idrija, Rogla Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno in Kamnik.
Ponudnik namestitev Hotel Park Ljubljana je prejel znak Slovenia Green Accomodation, s katerim se v Sloveniji ponaša še šest ponudnikov - Thermana Park Laško, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Kamp Koren, Ekološko posestvo Trnulja in počitniški apartmaji Ortenia.
Zelena shema slovenskega turizma je sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma, namenjen tako desti-nacijam kot tudi posameznim
Druga z leve vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir
turističnim ponudnikom, ki so ga zasnovali na Slovenski turistični organizaciji skupaj z zavodom Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, ki je akreditirani partner mednarodne organizacije Green Destinations. Sodelovali so tudi strokovnjaki iz gospodarstva. Osnovni namen Zelene sheme je povečati konkurenčnost, kakovost in inovativnost slovenskega turizma. Z uporabo sistema evropskih turističnih kazalnikov ETIS in globalnega orodja GSTC omogoča pri-
Štab civilne zaščite Občine Žalec ima novo vodstvo. Dvanajst let ga je zelo uspešno vodil Dušan Pungartnik, za novega poveljnika pa je bil izbran Robert Vasle.
Robert Vasle je doma na Ponikvi pri Žalcu, zaposlen pa je kot vodja proizvodnje v podjetju SIP Šempeter. Že od malih nog je član PGD Ponikva pri Žalcu: »Gasilstvo je pri nas družinska tradicija in od tod moja zagnanost za gasilce. Gasilci so me tudi predlagali za poveljnika občinskega štaba,« je povedal novi poveljnik in dodal, da je njegov predhodnik Dušan Pungartnik postavil visoka merila, ki pa jih bo štab tudi v delno prenovljeni sestavi zagotovo dosegal, seveda s sodelovanjem vseh, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja.
Občinski štab civilne zaščite ima poleg novega poveljnika tudi nekaj novih članov, med njimi je predstavnica Občine Žalec. Marjeto Kočevar je najprej zamenjala Petra Rehar, zaradi njenega odhoda na drugo delovno mesto pa je bila v štab civilne zaščite imenovana Polona Smrkolj.
Poleg poveljnika Roberta Vasleta in predstavnice občine Polone Smrkolj, ki je zadolžena za koordinacijo dela, so v štabu žalske občinske civilne zaščite še namestnik poveljnika Aleš Uranjek, član Primož Vasle, zadolžen za koordinacijo dela gasilcev, Uroš Sanda je zadolžen za področje poplav in plazov, Jože Sadnik za področje radiološke, biološke in kemijske zaščite, Rok Repas za področje prve medicinske pomoči, Jan-
Robert Vasle, novi poveljnik Štaba civilne zaščite Občine Žalec
ko Juhart za področje prve veterinarske pomoči, Janez Šalej kot vodja službe za podporo in Zvonko Kotnik, ki je zadolžen za podporo in področje vzdrževanja ter uporabe zaklonišč in namestitve.	K. R.
Rez trte, predsednik ostaja
merjavo z zelenimi destinaci-jami po vsem svetu. Pridobitev znaka in razvoj zelenih praks prinaša prepoznavnost doma in na tujih trgih.
S pridobitvijo znaka je Žalec stopil na pot ustvarjanja celovite zelene destinacije. Z izpolnitvijo zadanih ukrepov in izboljšav se bodo lahko slovenskemu, evropskemu in globalnemu trgu predstavljali kot okolju in družbi prijazna destinacija ter dobili možnosti vključitve v globalne trženjske in prodajne kanale. T. T.
Pri obrambnem stolpu ob žalski župnijski cerkvi sv. Nikolaja so savinjski vinogradniki v sredo, 16. marca, pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pred 12 leti. Nato so se udeležili predavanja in se sestali na volilnem občnem zboru.
Zbrane vinogradnike in druge so ob tej priložnosti nagovorili vinska kraljica Suzana Čakš, ki je tudi vodila prireditev, žalski župan Janko Kos, ki je vinogradnikom čestital za uspešen letnik vina 2015, in skrbnik trte Jože Sopotnik, ki je odgovornost za trto prevzel pred dvema letoma. Prvi se je v rezi preizkusil župan Janko Kos, delo pa je dokončal skrbnik Jože Sopotnik. Z vinskimi napitnicami in z diatonično harmoniko je dogodek popestril Alfonz Lesjak, ob koncu pa so nazdravili z vinom.
Člani Društva savinjskih vinogradnikov so se nato udeležili predavanja o zaščitnih sredstvih in se sestali na 21. rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. O preteklem delu in načrtih za letos je zbranim spregovoril predsednik Silvo Marič, ki je poudaril, da je bilo lani na društvenem ocenjevanju ocenjenih 43 vzorcev vin, od tega si je 14 vin prislužilo zlato, 23 pa srebrno diplomo. Trije vinogradniki so sodelovali tudi na ocenjevanju vin KGZS Maribor. Rudolf Janežič je za modro frankinjo dobil oceno 17,27 in za sovinjon 17,27, Emil Medve-šek za laški rizling 17,23 in Silvo Marič za šardone 17,68. Lani so pripravili več strokovnih izobraževanj, proslavili praznik vina, se odpravili na strokovni izlet v Posavje itd. Tudi letos načrtujejo številne dejavnosti, ker pa je bil zbor volilni, so za predsednika ponovno izvolili Silva Mariča.	T. T.
Z volilnega občnega zbora
Jože Sopotnik pri rezi trte
Prežihova 2, 3310 Žalec
OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (iz publikacije vrtca)
VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOL. LETO 2016/17
EVIDENČNI VPIS (za OTROKE, ki vrtec ŽE OBISKUJEJO): od SREDE, 6. 4., do SREDE, 13. 4. 2016;
-	prijavnico prejmete v oddelku in jo tja tudi vrnete.
VPIS NOVINCEV:
od PONEDELJKA, 4. 4., do PETKA, 15. 4. 2016, NA UPRAVI VRTCA, Prežihova 2, Žalec vsak dan od 7. do 15. ure, ob SREDAH do 17. ure;
-	prijavnico prejmete na upravi vrtca ali spletni strani vrtca (prosimo, natisnite obojestransko),
-	vabljeni na dan odprtih vrat (urnik na spletni strani vrtca). Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja. Pričakujemo sodelovanje.
marec
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OBČINA ŽALEC
2016
3
Športnikom podelili kar 225 priznanj
V organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec je potekala tradicionalna prireditev Šport 2015 v Občini Žalec, ki so jo letos naslovili Puščamo sledi. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so podelili letos rekordnih 225 priznanj. Naslov najboljše športnice in športnika sta si prislužila judoista Petra Nareks in Roki Drakšič, najboljša ekipa pa je ponovno ženska članska rokometna ekipa RK Zelene Doline Žalec.
Roki Drakšič si je naziv najboljšega športnika prislužil s tretjim mestom na evropskih igrah v Bakuju. Roki se prireditve v Žalcu ni mogel udeležiti, zato je priznanje v njegovem imenu prevzel njegov brat Toni. Najuspešnejša športnica za leto 2015 Petra Nareks pa je prejela priznanje kot tretjeuvrščena na ekipni tekmi na evropskih igrah v Bakuju.
Naslov najboljše ekipe leta 2015 si je prislužila ženska članska rokometna ekipa RK Zele-
ne Doline Žalec, ki je v lanskem pokalu Slovenije osvojila drugo mesto. Dosežek se je v RK Zelene Doline Žalec zapisal kot zgodovinski, saj so tako visoko v pokalu Slovenije posegle prvič (Petra Čede, Maja Danijel, Patricija Feldin, Maruša Kom-pan, Patricija Korotaj, Jana Košir, Maja Košir, Sabina Majcen, Špela Okleščen, Amra Pandžič, Anja Pirc, Jerneja Potočnik, Anika Strnad, Tana Sutaj, Jasna Turnšek in Eva Tratnik, trener Jernej Rantah).
Prav tako so podelili priznanja za številne najboljše športne dosežke v osnovnošolskem starostnem obdobju, kadetom in mladincem, članom in veteranom ter za posebne dosežke v športu. Priznanje za izjemen prispevek žalskemu športu je prejel trener juda Marjan Fabjan, ki je vzgojil mnogo judo-istov, najboljših športnikov te občine. Osrednja gostja prireditve je bila zlata olimpijka Urška Žolnir, ki je prenehala z nastopanjem in se je s to prireditvi-
Lani so bili športniki žalske občine še posebej uspešni na državnih osnovnošolskih prvenstvih. Med drugim so se kar štiri ekipe uvrstile v finale, torej med najboljše tri v državi, pri tem pa iztržile dve prvi mesti, torej so osvojile naslov državnih prvakov (rokometna ekipa starejših učenk I. OŠ Žalec in odbojkarska ekipa učencev OŠ Šempeter) in dve drugi mesti (nogometna ekipa učenk I. OŠ Žalec in rokometna ekipa učencev OŠ Petrovče). Osnovnošolske ekipe so velikokrat plod uspešnega sodelovanja športnih pedagogov z uspešnimi domačimi klubi in klubi v okolju.
Plesalke OŠ Petrovče priplesale olimpijsko vzdušje
Urh Pantner na monociklu je poskrbel za kanček adrenalina.
jo tudi uradno poslovila kot športnica, svoje poslanstvo pa nadaljuje v trenerskih vodah. Župan Janko Kos ji je ob tem izročil šopek cvetja in sadiko lipe, simbol slovenstva, ki bo kot trajni spomin ob Urškinem domu spomnila na hvaležnost občine in občanov za vse, kar je dobrega storila in dosegla v svoji športni karieri.
Župan Občine Žalec Janko Kos je ob tem veliko športnih uspehov zaželel vsem športnikom. V dinamičnem programu, ki sta ga že drugo leto vodila Jaka Kozmelj in Jan Pod-brežnik, so se izkazali z domiselnimi plesnimi napovedmi programa plesna skupina OŠ
Župan ob zahvali Urški Žolnir in Marjanu Fabjanu
Petrovče, ki je bila tudi med nagrajenimi s prvim mestom na državnem šolskem plesnem festivalu (mentorica Maja Bubik), z adrenalinsko-akrobatskimi vragolijami Urh Pantner na
monociklu in udarno, v znamenju brazilskih olimpijskih ritmov, tolkalni skupini Glasbene šole Risto Savin Žalec (mentorja Dejan Tamše in Anton Ala-tič). T. T.
Na letošnji prireditvi Športnik leta smo med gosti opazili tudi večkratno najboljšo športnico Občine Žalec Lucijo Polavder. Lucija je v začetku letošnjega leta postala mamica in začasno prekinila bogato kariero, ki jo je pred nosečnostjo kronala še z naslovom državne prvakinje. Želimo ji vse dobro v novi vlogi - vlogi mamice in ob vrnitvi v športne vode.
Naj ekipa Občine Žalec 2015, članska ekipa RK Zelene Doline Žalec
Udarno z olimpijskimi brazilskimi ritmi tudi v spremlajočem programu s tolkalisti GŠ Žalec
Po prireditvi so povedali
Petra Nareks, športnica leta 2015 Občine Žalec: »Zelo sem presenečena in hkrati izredno vesela tega laskavega naziva, ki sem ga nazadnje osvojila dobrih 14 let nazaj, se pravi, da sem bila športnica Občine Žalec leta 2002. Nagrada mi daje neko novo pozitivno motivacijo za nadaljnje udejstvo-vanje v športu, ki ga imam najraje, se pravi v judu. Bi pa poudarila, sploh ker je danes tu tudi moj trener in mentor Marjan Fabjan, ki se le redko udeležuje takšnih prireditev, da je prav on eden največjih krivcev, da dosegamo tako dobre rezultate na vseh področjih, ne samo v športu, ampak tudi v poslovnih in življenjskih odločitvah. Če ne bi imeli njega ob strani, bi bilo veliko težje.«
Marjan Fabjan, prejemnik priznanja za izjemen prispevek žalskemu športu: »Moram odkrito povedati, da mi več pomeni priznanje, ki ga dobijo moji varovanci. Za to priznanje, ki sem ga prejel danes, pa moram reči, da sem ga bil vesel in da sem tudi z veseljem prišel na to prireditev. Rad pridem na prireditve, če so te zdrave, če je pravi kolektiv, če so pravi športniki in če vem, da bije njihovo srce za šport in kraj, da vem, da so fanatiki in privrženci neke skupnosti. Lepo je gledati mlade, za kaj vse prejemajo priznanje. Vsa ta množica mladih ne gre v alkohol, droge in kaj podobnega. Vendarle je Žalec manjši kraj oziroma občina, pa se toliko otrok ukvarja s športom. To je velika poteza občine, da je te otroke potegnila z ulice in jih po nekem sistemu spravila v šport. To zelo cenim in spoštujem.«
Urška Žolnir, športnica leta 2014, ki se je ob koncu tekmovalne kariere tudi na žalskem odru
poslovila od svojih navijačev:
»Zelo lepo je bilo. V bistvu smo se dogovorili, da se od sokrajanov in soobčanov uradno poslovim na tej prireditvi, moj uradni zaključek je bil namreč lani. Ampak smo vsi rekli, da mora biti to neka športna prireditev in mislim, da je bila ta prireditev res prava za takšen dogodek.«
Urška Žolnir se zdaj posveča trenerstvu: »Treniram Rokija Dra-kšiča, Misla Žganka in Adrijana Gomboca, ki so trenutno v kvoti za olimpijske igre v Riu, poleg tega imam še 15 deklic od 10 do 15 let, s katerimi delam petkrat tedensko, tako da dela z mladimi ne zmanjka.«
Janko Kos, župan Občine Žalec: »Tako uspešnega leta v športu, kot je bilo leto 2015, še nismo imeli. Sploh so nam pa lahko športniki marsikje za vzor. Vsi ne posegajo po zvezdah, vsi ne bodo dobili olimpijske medalje, ampak tisti, ki se ukvarja s športom, ima boljše življenje, je bolj zdrav, bolj fit, je boljši človek. Vedno koristi, če se ukvarjaš s športom. Tega je pri nas veliko, v vseh športnih disciplinah, panogah, v vseh starostnih kategorijah, v individualnih in kolektivnih športih, vsepovsod smo dobri. Mnogim bi se moral zahvaliti in jim čestitati: trenerjem, staršem, sponzorjem, donatorjem, tistim, ki stojijo našim športnikom ob strani, predvsem pa našim športnikom, ki so srčni in se borijo, ne glede na uspehe, ki pridejo na koncu kot nagrada. Iskrene čestitke vsem in upamo, da se bo ta bera nadaljevala.«
Matej Sitar, vodja programa šport pri ZKŠT Žalec: »V naši občini imamo približno 45 društev, ki izvajajo različne športne panoge. Nekateri naši športniki so člani društev oziroma klubov v
okoliških krajih, ker se ukvarjajo s športi, ki jih mi ne pokrivamo v naši občini, bodisi zaradi prostorskih pogojev ali drugih razlogov. Tako na primer v Velenju trenirajo plavanje, v Celju pa judo. Z vsemi skušamo sodelovati na dnevni ravni, zanje smo dosegljivi ves čas, društvom skušamo pomagati pri njihovih vsakdanjih težavah, za katere vemo, da jih ne manjka. S to energijo, ki jo prinašajo društva, in naša javna služba, ki ima posluh zanje, skušamo na nek način negovati, da skupaj plujemo s polnimi jadri.«
Lansko leto je bilo zelo uspešno tudi na področju osnovnošolskih tekmovanj. »Mi smo že lani med letom spremljali te rezultate, ob tem, da smo seveda tudi glavni organizatorji šolskih športnih tekmovanj. Mislim, da tudi v Sloveniji na državnem nivoju nikjer niso bili na osnovnošolskih prvenstvih tako uspešni, kot smo bili mi. S kar štirimi ekipami smo igrali v finalu, kar je glede na število osnovnih šol v Sloveniji izjemen dosežek. Nekaj je plod dobrega dela, nekaj je to, da smo majhni in da imamo koncentracijo igralcev na posameznih šolah, nekaj pa tudi to, da so se vse stvari poklopile. Pri tem imajo seveda veliko vlogo športni pedagogi, ki so zadolženi za to, da izpeljejo šolska športna tekmovanja, še bolj pa so pomembni starši. Že v nacionalnem programu športa je zapisano, da so največji financer slovenskega športa starši, in to je čista resnica. Brez staršev ni športa in rekel bi, da se tudi ob takšnih priložnostih še premalokrat zahvalimo staršem in pa seveda športnim delavcem. Vsi skupaj tvorijo celoto, vsi skupaj tvorijo klimo v klubu in zunaj njega in jaz pravim, če je dobra volja, če ljudje stopijo skupaj, se da marsikatera stvar narediti, ki se drugače z denarjem težko kupi.«	K. R.
4
2016
OBČINE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Dom kulture v najem
Stanovalce bi preselili v stari kulturni dom
Občina Braslovče in Zavod za izobraževanje, kulturo, turizem in šport 3 jezera Bra-slovče, ki ga zastopa direktorica Taja Steblovnik, sta v prostorih Občine Braslovče 1. februarja podpisala pogodbo o izvajanju kulturnega programa in upravljanju Doma kulture Braslovče. Predmet najema so večnamenska dvorana, avla in vsi spremljajoči prostori.
Pogodba med drugim določa, da občina za vse stroške rednega vzdrževanja zavodu plačuje mesečni pavšalni znesek, za vsak dogodek, ki ga zavod izvede v domu, pa zavod občini izplača pavšalni znesek. Občina v domu načrtuje približno 30 do 40 dogodkov na leto. Društva, zavodi in organizacije s sedežem v Občini Bra-
Branimir Strojanšek in Taja Steblovnik med podpisom pogodbe
slovče bodo lahko, kot doslej, dom uporabljali brezplačno. S tržnimi prireditvami pa naj bi pridobili čim več prihodkov za pokrivanje stroškov.
Tekoče stroške, ki nastajajo pri uporabi objekta (elektrika,
voda, sorazmerni del stroškov komunalnih storitev, ogrevanja in telekomunikacij), bo upravljavec plačeval mesečni pavšalni prispevek, določen na podlagi ocene tekočih stroškov na izvedeni dogodek. T. Tavčar
Pomoč gasilcev velika
Udeleženci podpisa pogodbe
V Občini Braslovče so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos.
Zbrane v prostorih braslov-ške občine, podžupanjo Občine Braslovče Danico Tanjšek, predsednika Gasilske zveze Žalec (GZ) Edvarda Kuglerja, poveljnika Davida Krka, predsednike in poveljnike sedmih prostovoljnih gasilskih društev, poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Braslovče (GPO) Milana Šoštariča in po-
veljnika civilne zaščite Damjana Sorčana je najprej nagovoril župan Branimir Strojanšek in se ob tem zahvalil tako gasilcem GPO Braslovče kot GZ Žalec za pomoč na vseh področjih ter izrazil prepričanje, da bo tako tudi v letos.
Poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič je v svojem nagovoru izpostavil, da so lani gasilci na območju GPO Bra-slovče posredovali 35-krat, od tega je bilo kar 17 požarov
Organizacijska enota Vrtec Prebold
VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE
za šolsko leto 2016/2017
VPIS predšolskih otrok bo potekal od 11. do 20. aprila 2016
od 9. do 15. ure v Vrtcu Prebold.
Od 11. do 15. aprila bodo potekali tudi dnevi odprtih vrat: - za I. starostno obdobje od 9. do 11. ure, - za II. starostno obdobje od 9.30 do 11.30.
Vlogo za vpis otroka v vrtec prejmete v vrtcu, objavljena pa je tudi na spletni strani vrtca.
Pričakujemo Vas in se veselimo Vašega obiska!
na objektih, veliko dela pa so opravili tudi v okviru drugih akcij, se udeležili vrste tekmovanj in se s kar tremi ekipami uspeli uvrstiti na državno prvenstvo, ki bo letos v Kopru. Med letošnje najpomembnejše dogodke štejejo praznovanje 110-letnice PGD Letuš, ki jo bodo predvideno proslavili v okviru občinskega praznika septembra. Besede zahvale sta v imenu GZ Žalec izrazila tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poveljnik David Krk.
V imenu Občine Braslovče, ki bo letos za namene zaščite in reševanja zagotovila 110.000 evrov, od tega največ, 27.000 evrov, za sofinanciranje gasilskega vozila GVC 16/25 PGD Letuš, je pogodbo podpisal župan Branimir Strojanšek, v imenu GZ Žalec predsednik Edvard Kugler, v imenu prostovoljnih gasilskih društev pa predsedniki Jože Matko (PGD Braslovče), Ivan Dobnik (PGD Dobrovlje), Iztok Drča (PGD Grajska vas), Tomaž Žohar (Parižlje - Topovlje), Primož Brinovec (PGD Letuš), Simon Berdnik (PGD Trnava) in Franci Skok (PGD Gomilsko).
T. Tavčar
Braslovško občino je na povabilo župana Občine Bra-slovče Branimirja Strojanška na zadnji februarski dan (29. 2.) obiskala dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. Z obiskom so želeli tudi s pomočjo ministrice rešiti stanovanjsko vprašanje na območju Žovneka.
Kot je na skupnem sestanku, ki so se ga udeležili tudi direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjan, nekateri svetniki in zaposleni na občinski upravi, povedal župan Občine Braslovč Bra-nimir Strojanšek, je v zvezi z občinsko namero, da v starem kulturnem domu uredijo potrebna socialna stanovanja, že pred časom obvestil tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je nedolgo tega predstavilo pilotni projekt mreže socialnih stanovanj za pomoč deložira-nim družinam. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je povabilu hitro odzvala, se seznanila z načrti braslovške občine in župana ter si ogledala dotrajana stanovanja v graščini in lokacije novih socialnih stanovanj v starem kulturnem domu v Bra-slovčah.
Po besedah župana Strojan-ška je bilo srečanje z ministrico dr. Kopač Mrakovo zgolj informativne narave. Predstavniki občine in ministrica so tako izmenjali mnenja in iskali realne možnosti, kako bi lahko rešili problem socialnih stanovanj in stanovalcev, ki bivajo v dotrajanem objektu žovneške graščine. Ministrica Kopač Mrakova je županu in vsem, ki so ji prisluhnili, pojasnila, da ministrstvo, ki ga vodi, ni
Med ogledom stanovanja v žovneški graščini
pristojno za področje socialnih stanovanj. »Osebno idejo, ki prihaja iz lokalnega okolja in se na lokalni ravni tudi rešuje, podpiram. O nameri bom obvestila kolegico Ireno Majcen, ki vodi ministrstvo za okolje in prostor, ki pri nas ureja področje stanovanj in tudi socialnih stanovanj,« je dejala dr. Kopač Mrakova in ob tem poudarila, da so pri nas za socialo in s tem tudi tovrstna stanovanja zadolžene lokalne skupnosti. S tem je dala vodstvu braslovške občine vedeti, da vsaj za zdaj posebej izdatne finančne pomoči države pri tem projektu ne morejo pričakovati. »To bomo skušali realizirati v javno-za-sebnem partnerstvu,« pravi župan občine, ki je v zadnjem letu prav na takšen način izvedla nekaj večjih investicij.
Delovnemu obisku ministrice je v Braslovčah prisostvovala tudi Helena Bezjak Burjak, direktorica žalskega centra za socialno delo, ki s svojim delom pokriva tudi braslovško občino. Ta je ministrico seznanila s posameznimi številkami celotne upravne enote in tudi občine. Kot je povedala, se socialne stiske, kljub podpori občine, vsako leto povečujejo,
o tem govori vse več prošenj braslovških občank in občanov za dodelitev pomoči iz javnih sredstev. Prav tako je izpostavila težavo socialnih stanovanj, ki jih je na celotnem območju, ki ga pokrivajo, bistveno premalo, v nekaterih občinah pa jih sploh ni. Ministrica je priznala, da bo morala država na tem področju v prihodnje postoriti več, in se zavezala, da bo takšne in podobne projekte, ki bi omilili stanovanjsko stisko ljudi v manjših občinah, podpirala in zagovarjala. Je pa izpostavila tudi nekoliko zgrešeno slovensko logiko, da se socialna stanovanja urejajo v starih, dotrajanih objektih, saj so stroški bivanja in vzdrževanja v takšnih stanovanjih neprimerno višji.
Župan Strojanšek je še povedal, da za zdaj kakšnih negativnih mnenj stanovalcev žovneške graščine ni prejel. »Verjetno se vsi zavedamo, da bo to treba slej kot prej rešiti,« pravi župan in priznava, da so se reševanja tega problema na občini rešili zdaj tudi zaradi tega, ker pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt, ta pa na tem mestu predvideva turistično ureditev. T. Tavčar
Novi prostori medgeneracijskega društva
Prvo marčevsko medgene-racijsko srečanje na Polzeli je imelo poseben pomen. Uradno so namenu predali nove prostore na Šolski ulici 3.
Z letošnjim letom je vodenje programa medgeneracijskega centra prešlo pod okrilje Med-generacijskega društva Mozaik generacij Polzela.
Na prireditvi ob odprtju so članice bralnega kluba Mravljice recitirale pesmi, ki so jih napisale same. V medgenera-cijskem centru lahko občani izrazijo svoje skrite talente, se povezujejo, izpolnjujejo in hkrati izobražujejo, predvsem pomembno pa je druženje. Ob pogovoru se ohranjajo vrednote do starejšega človeka, na katera v novem svetu kapitala večkrat pozabimo. V prostorih medgeneracijskega centra so na ogled grafike Urške Juhart, dela učencev OŠ Polzela in ustvarjalcev medgeneracijske-ga centra.	T. Tavčar
Med nagovorom koordinatorke medgeneracijskega centra Marjane Šmajs
EUROSERVIS
Avtoservis Rona, Robert Vasle, s. p. Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter E-pošta: robert.vasle1@siol.net Tel.: 041 411 342
marec
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINE
2016
5
Naj športnika metalca kladiva
Skupščina Gasilske zveze Žalec
V Športni dvorani Prebold so v sredo, 16. marca, že štirinajsto leto zapored razglasili najboljšo športnico in najboljšega športnika leta v Občini Prebold. To sta postala 15-letna atletinja Lina Ča-ter in 74-letni atletski veteran Adi Vidmajer. Oba povezuje tudi atletska disciplina - met kladiva. Posebna gostja prireditve je bila judoistka Lucija Polavder.
Prireditev Športnik leta 2015 je ob podpori Občine Prebold pripravila Športna zveza Prebold, ki jo od lani vodi predsednik Bojan Jereb. V športni dvorani so s prisrčnim nastopom obiskovalce najprej ogreli najmlajši športniki iz preboldskega vrtca, ki sodelujejo v športni akciji Migec Štrigec. Prireditev je vodil Stane Droljc.
Pred razglasitvijo najboljših športnikov v občini so svoje veščine predstavili košarkarji košarkarske šole in selekcij do 13 in 15 let Košarkarskega kluba Prebold 2014, ki pod vodstvom FIBA trenerja Ratka Radoviča zelo uspešno tekmujejo v 2. slovenski košarkarski ligi. Posebno pozornost so nato namenili Mihi Holobarju in njegovim športnim dosežkom v okviru specialne olim-pijade. Miha se namreč ponaša s 1. mestom v teku na smučeh na 100 m, 1. mestom v teku -krpljanju na smučeh na 200 m, 3. mestom v teku na 400 m, 1. mestom v plavanju 50 m prsno in 1. mestom kot član štafete 4 x 50 m in z 2. mestom kot član košarkarske ekipe. Vse te uspehe je dosegal na raznih turnirjih in regijskih igrah. Za njegove dosežke in vztrajnost mu je pokal podelil župan Občine Prebold Vinko Debelak. Prav tako sta pokal prejeli tudi obetavni mladi športnici v letu 2015 Rima Kočevar in Zarja Uranjek.
Nastopu učenk OŠ Prebold, ki so ob glasbi pokazale nekaj telovadnih veščin, je v pogovoru z voditeljem športnikom, staršem in drugim obiskovalcem o pomenu športa za otroke, kaj pomeni biti vrhunski športnik in kakšna je vloga trenerja, spregovorila bronasta olimpijka iz Pekinga 2009, podprvakinja iz Ria de Janeira
Naj športnika Lina Čater in Adi Vidmajer skupaj z Lucijo Polavder in županom Vinkom Debelakom
Miha Holobar
in dvakratna evropska prvakinja Lucija Polavder.
V zaključnem delu prireditve so razglasili najboljše športnike v letu 2015. Priznanje za najboljšo ekipo je prejela ekipa štafete 4 x 400 m z OŠ Prebold, ki je v sestavi Zarja Uranjek, Kaja Štravs Mičič, Barbara Kok in Ajda Uranjek osvojila četrto mesto v državi.
Naj športnica je postala Lina Čater, ki bo 5. oktobra letos dopolnila 16 let. V obrazložitvi so zapisali, da je že od malih nog rada tekla, zato so jo komaj petletno starši vpisali v šolo teka pri Anici Ziv-ko v Zalcu. V osnovni šoli je začela obiskovati treninge pri AD Kladivar v Celju, kjer trenira še danes. Leta 2010 jo je opazil njen sedanji trener Kristjan Korošec in jo povabil na treninge metalcev. Od takrat pridno trenira met kladiva in dosega vrhunske rezultate. Je članica državne reprezentance in večkratna državna prvakinja v metu kladiva. Njen letošnji cilj je izpolnitev norme za evropsko prvenstvo mlajših mladincev, ki bo julija v Gru-
ziji. Med lanskimi najodmevnejšimi rezultati so štiri prva mesta, tri druga in četrto na 20. mednarodnem mitingu El Classic v Velenju. Ze letos pa je Lina na tekmovanju na Ptuju z osebnim rekordom (53,72 m) postala zimska prvakinja Slovenije v metu kladiva med mladinkami.
Športnik leta 2015 v Občini Prebold pa je postal Adi Vidmajer, ki je bil v lanskem letu izbran za najboljšega metalca kladiva v Sloveniji in za drugega najboljšega veterana med vsemi atletskimi rezultati v Sloveniji. To lovoriko so mu prinesli izjemni rezultati z veteranskih evropskih iger v Franciji, kjer je zmagal v metu kladiva in osvojil bron v metanju diska in suvanju krogle. Prvo mesto pa je dosegel na državnem prvenstvu v Celju (kladivo, disk, krogla), v pete-roboju v Domžalah, na državnem prvenstvu posamezno v Mariboru, državnem prvenstvu Avstrije ... V Ljubljani je ob zaključku sezone v petero-boju osvojil rekordnih 3731 točk.	D. Naraglav
V dvorani Doma kulture Braslovče je prejšnji petek potekala 61. skupščina Gasilske zveze Žalec, ki vključuje vsa gasilska poveljstva spo-dnjesavinjskih občin, razen Občine Prebold, ki ima svojo gasilsko zvezo.
Za uvod v skupščino so poskrbeli Dobroveljski fantje. Udeležence, med katerimi je bilo poleg delegatov in gasilcev tudi veliko gostov, na čelu s predstavnikom GZ Slovenije Jankom Zuntarjem, je pozdravil predsednik GZ Zalec Edvard Kugler, ki je po izvolitvi organov skupščine podal poročilo o delovanju zveze v lanskem jubilejnem letu.
Preteklo leto so pripravili vrsto prireditev in dogodkov, poudaril pa je tudi, da so dosegli vse zastavljene cilje in uspešno opravili naloge, za kar gre velika zasluga posebej oblikovanim delovnim skupinam, ki so s svojim prizadevnim delom zapolnile mozaik vseh dogajanj v jubilejnem letu. Redno delo so uspešno opravljale tudi vse komisije, ki delujejo v okviru zveze. Denimo komisija za zgodovino požarnega varstva, ki nenehno skrbi za dopolnjevanje gradiva v njihovem gasilskem muzeju. Pri svojem delu so bile zelo uspešne tudi mladinska komisija, komisija za delo s članicami, komisija za delo s starejšimi gasilci in gasilkami in vse ostale komisije, ki delu-
jejo na operativnem področju pod vodstvom poveljnika GZ Davida Krka. V nadaljevanju svojega poročila je predsednik Edvard Kugler spomnil na izobraževalno dejavnost in uspehe njihovih tekmovalnih ekip, ki dosegajo vrhunske rezultate na mladinskem področju (kviz, orientacija), mladinskih in članskih tekmovanjih, pokalnih tekmovanjih tako v zvezi kot tudi v Savinjsko-Šaleški regiji in celo na nivoju GZ Slovenije. Kot je dejal, gre zahvala za to vsem mentorjem, poveljnikom društev in drugim, ki so skrbeli, da so bile ekipe dobro pripravljene in tako dosegle dobre rezultate. V nadaljevanju je izpostavil še komisijo za izobraževanje, ki je izobrazila lani 442 gasilcev, kar zagotavlja tudi uspešnost intervencij. K temu v največji meri prispevata tudi njihova dobra opremljenost in gasilska tehnika. Skoraj vsako leto katero od gasilskih društev v zvezi prevzame novo vozilo ali celo obnovljen gasilski dom. Lani so nova gasilska vozila predali namenu v prostovoljnih gasilskih društvih Vrbje, Ložnica, Zalec in Ločica ob Savinji, v PGD Trnava pa so dobili novo motorno brizgalno. Z obnovljenima domovoma sta svoje delo obogatila PGD Vrbje in PGD Trnava.
V preteklem letu so imeli gasilci GZ Zalec skupno 191
intervencij, od tega 51 požarov na objektih, 27 v naravnem okolju, 14 na prometnih sredstvih in 5 drugih požarov (komunalni zabojniki, kmetijski stroji ...). Kar 20-krat so intervenirali ob prometnih nesrečah in 48-krat, ko so jih prosili za tehnično pomoč. Poleg tega so imeli 5 intervencij ob nesrečah z nevarnimi snovmi, 9 zaradi vremenskih pojavov oziroma njihovih posledic, 7-krat so sodelovali pri iskanju pogrešanih oseb in pri pomoči, 3-krat pri poplavi ter 1-krat pri delovni nesreči.
Na skupščini so potrdili program dela in finančni plan za letošnje leto, ki se od prejšnjih ne razlikuje bistveno, z izjemo lanskega, ko je bil program zaradi jubileja še nekoliko razširjen. Ob tej priložnosti so podelili tudi odlikovanja in priznanja. Gasilsko odlikovanje III. stopnje so prejeli Jože Strožič, Anton Štefančič in Jože Verdev, odlikovanje II. stopnje Mirjana Lovrek in Janko Potočnik, odlikovanje I. stopnje pa Sabina Sorčan in Dušan Zabukovnik. Gasilsko plamenico II. stopnje so prejeli Janez Divjak, Igor Dobri-šek, Boštjan Lešnik, Zdenko Lukež, Štefan Ozvaldič, Mar-jetka Pantner in Anže Tašker, gasilsko plamenico I. stopnje pa Damjan Sorčan. Tokrat so podelili tudi 80 spominskih plaket 60 let GZ Zalec.
D. Naraglav
Z novim najemnikom zadovoljni
Seja na Vranskem
Planinski dom na Gori Oljki ima po devetih letih zdaj že nekaj časa novega najemnika. To sta Berta in Aleš Urlep iz Šmartnega ob Paki.
Glede na to, da so bili s prejšnjim najemnikom Urošem Možino iz Ločice ob Savinji zelo zadovoljni, so novega izbirali še posebej skrbno. Na javni razpis se je prijavilo enajst ponudnikov, za izbor pristojna komisija pa se je po tehtnem razmisleku odločila za zakonca Urlep. Kot nam je povedal predsednik PD Polzela Zoran Štok, so po treh mesecih z novim najemnikom zadovoljni, prav tako tudi obiskovalci. Dom je odprt vse dni v tednu, razen v ponedeljek. T. Tavčar
Najemnika Planinskega doma na Gori Oljki Berta in Aleš Urlep
Ivan Kapitler novi predsednik
V dvorani Inovacijskega centra za razvoj alternativnih virov energije na Vranskem so se na 10. redni seji Občinskega sveta Občine Vransko sestali svetniki.
Po soglasni potrditvi zapisnika zadnje seje so potrdili spremembe in dopolnitve občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta. V prvi in drugi obravnavi so potrdili odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda UPI - ljudska univerza Zalec,
sprejeli spremembe načrta razvojnih programov 2016-2020 za projekt obnove LC Ropasi-ja - Vransko tretja faza, potrdili dopolnitev letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Vransko za letošnje leto ter podali soglasje k ceni storitve pomoči na domu v višini 16,63 evra na uro. Subvencija občine znaša 8,92 evra, subvencija iz proračuna RS je 4,25 evra, razliko v višini 3,56 evra pa bo moral zagotoviti uporabnik storitve.
Cena velja od 1. marca dalje. Obravnavali so tudi pobude in vprašanja občinskih svetnikov Monike Ferme, Anice Jagodič, Marjana Pečovnika, Jožeta Matka, Ksenije Krivec Rovan, Alenke Lebeničnik in Sonje Cencelj. Ob koncu so na podlagi vloge Petre Kosanovič, dr. dent. med., potrdili začetek postopka pridobitve koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti otroškega in preventivnega zobozdravstva.
T. T.
Na volilni 17. redni letni skupščini so se sestali delegati Zveze športnih društev Občine Polzela (ZŠD), v katero je včlanjenih 15 športnih društev in klubov, ki štejejo skupaj več kot 1400 članov.
O delu je poročal predsednik zveze Simon Ograjenšek, ki je poudaril, da so nudili strokovno pomoč izvajalcem športnih
programov, sodelovali z zavodom za kulturo in šport, občinsko upravo, z drugimi društvi, podelili so športna priznanja, se udeležili čistilne akcije, pripravili javni razpis za sofinanciranje športnih programov itd. Ker je bila skupščina volilna, so za naslednje štiriletno obdobje izvolili nov, sedemčlanski upravni odbor, ki mu bo predsedoval
Ivan Kapitler, sekretar in blagajnik je Bojan Krivec, tričlanski nadzorni odbor bo vodil Danilo Turnšek, disciplinsko komisijo pa Oton Zagoričnik. Po krajši razpravi so predstavili program dela zveze za letošnje leto, ki je podoben lanskemu, delo zveze pa je pohvalil župan Občine Polzela Jože Kužnik.
T. T.
6
2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Zaslužnim priznanja
Ob 25-letnici 20. koncert
V	dvorani Doma kulture Braslovče so pripravili osrednjo regijsko prireditev ob svetovnem dnevu civilne zaščite v zahodnoštajerski regiji. Zbrane je uvodoma pozdravil braslovški župan Branimir Strojanšek, slavnostni govornik pa je bil direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) Darko But.
V	govoru je med drugim poudaril: »V širšem smislu pa je gotovo prihodnost za večjo varnost v krepitvi učinkovitega mehanizma civilne zaščite v okviru Evropske unije in tudi med njenimi posameznimi članicami. Ta mehanizem sicer ne more nadomestiti nacionalnih sistemov, jih pa lahko učinkovito nadgradi. In prav ta nadgradnja je v naših časih še posebej pomembna, kar se je izkazalo ob nedavnih poplavah v Srbiji in Bosni, ob žledu v Sloveniji ter v času migrantske krize. In prav slednjo je potrebno omeniti, saj se z njo ukvarjamo od lanske jeseni. Namreč obdobje od lanskega praznika do danes je najbolj zaznamoval množičen prihod beguncev in migrantov v Slovenijo ter njihov prehod našega ozemlja proti evropskim državam. Vlada je za te naloge zadolžila civilno zaščito, saj vemo, da imamo dragocene dolgoletne izkušnje pri posredovanju ob večjih nesrečah.« V nadaljevanju sta vodja izpostave URSZR Celje Silvester Šrim-pf in generalni direktor URSZR Darko But podelila znake in plakete civilne zaščite.
Bronasti znak civilne zaščite, to je priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, so prejeli Sabina Sorčan (Gasilska zveza Žalec), Marko Završnik (predsednik PGD Dobrovlje), Primož Vasle (poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec) in Manca Ocvirk (štab Civilne
.s &
* v
f 9. 9,
s«.e

Dobitniki znakov in plakete iz Spodnje Savinjske doline z generalnim direktorjem URSZR Darkom Butom
Del udeležencev prireditve
zaščite Občine Prebold).
Bronasti znak civilne zaščite za enkratno dejanje je med drugimi prejelo Območno združenje Rdečega križa Žalec, srebrni znak civilne zaščite, ki se podeljuje za posebne zasluge in izjemen prispevek k razvijanju in h krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju, sta prejeli PGD Letuš in PGD Prekopa - Čeplje - Stopnik, obe društvi za 110 let delovanja. Plaketo civilne zaščite, torej priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah, pa je prejelo PGD Vransko za 130-le-
tnico delovanja.
V kulturnem programu so nastopili harmonikarski orkester Jožeta Šumaha in pevci Mešanega pevskega zbora Marije Vnebovzete Braslovče.
T. Tavčar
Dekanijska Karitas Pe-trovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila že dvajseti dobrodelni koncert Z roko v roki, na katerem obiskovalci vsako leto izkažejo svoj čut do sočloveka. Koncert je namenjen reševanju socialnih stisk v žalski dekaniji in širši Spodnji Savinjski dolini, predvsem pa želijo na ta način ozaveščati ljudi o dobrodelnosti, solidarnosti in pomoči. Na letošnjem dobrodelnem koncertu se je številnim obiskovalcem v polni dvorani predstavilo devet priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov.
Dekanijska Karitas Petrov-če obhaja letos svoj srebrni jubilej, 25 let delovanja in 20 let dobrodelnega koncerta Z roko v roki. Zbrane je nagovoril duhovni vodja Karitas Petrovče pater Ivan Arzenšek in poudaril: »V letu 2015 smo razdelili 2.600 paketov, to je okrog 20 ton hrane. Iz občinskega proračuna smo prejeli 6.500 evrov. Vsa ta sredstva smo namenili za nakup hrane. Naši dodatni viri financiranja so bili dobrodelni koncert Z roko v roki, donatorji, prostovoljne nabirke v tednu Karitas iz župnij Žalec in Petrovče ter pridobitev hrane iz Evropske
Župan Janko Kos izroča celjskemu škofu msrg. dr. Stanislavu Lipovšku in patru mag. Ivanu Arzenšku knjigo Savinjska dolina in Novo Celje.
unije. Zaradi vse večje socialne stiske nekaterih družin nudimo pomoč tudi v obliki svetovanja, obiskujemo ljudi na domu in pomagamo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Na letošnjem dobrodelnem koncertu Z roko v roki smo zbrali 7.690 evrov. Dekanijska Karitas se iskreno zahvaljuje vsem ljudem dobre volje, ki imajo čut za socialno ogrožene. Njihova dobrota pomaga lajšati življenjsko stisko marsikateri družini v Savinjski dolini. Posebej bi se na tem mestu zahvalil Občini Žalec, vsem donatorjem in obiskovalcem dobrodelnega koncerta Z roko v roki. Iskrena hvala vsem medijem, ki z oglaševanjem podpirate naše delo. Hvala vsem sodelavkam: Elviri, Zofki, Zdenki, sestri Gerini, Slavici,
Jadranki in duhovnikom De-kanije Žalec. Hvala tudi vsem dobrim ženam, nastopajočim, ki so se odpovedali honorarju. S koncertom Z roko v roki imejmo še naprej odprto dlan za ljudi v stiski. Nikoli ne vemo, kdaj bomo na vrsti mi.«
Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos in patru mag. Ivanu Arzenšku ter celjskemu škofu msgr. dr. Stanislavu Lipovšku izročil knjigo Petra Zimmermanna Savinjska dolina in Novo Celje, predsednici dekanijske Karitas El-viri Krošel pa grafiko Rudija Španzla. Ob koncu se je škof v imenu celjske škofije zahvalil nastopajočim, obiskovalcem in prostovoljcem ter podelil priznanja dekanijske Karitas, prireditev pa je povezoval Tone Vrabl.	T. Tavčar
Srečanje članov MDI Žalec
Zadovoljni z akcijo
Žalsko območno združenje Rdečega križa, Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so 14. marca v jedilnici II. OŠ Žalec pripravili terensko krvodajalsko akcijo.
Ta je bila letos tretja, akcije pa se je udeležilo 71 krvoda-
jalcev, od tega jih je šest kri darovalo prvič. Glede na to, da je starostna meja za darovanje krvi 65 let, so novi mladi krvodajalci zelo dobrodošli.
Naslednja, četrta akcija bo 14. aprila v prostorih Osnovne šole Šempeter, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure.
T. T.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je v torek, 23. februarja, potekal redni letni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki vključuje vse invalide Spodnje Savinjske doline. Zbora se je udeležila približno četrtina članov, pridružilo pa se jim je tudi lepo število gostov. Kulturni program je pripravil društveni pevski zbor.
Uradni del zbora članov društva, ki šteje skupaj z rednimi in izrednimi člani več kot 1800 invalidov in podpornikov društva, je s pozdravom začel predsednik MDI Janez Meglič in v nadaljevanju po izvolitvi delovnih organov zbora podal obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu, ob koncu pa tudi program dela v letu 2016.
Izdali so tudi Vodnik za leto 2016, v katerem je program dela, poročilo predsednika o delu društva v preteklem letu ter drugi podatki.
Za društvom je zelo uspešno in delovno leto. Njihovo delo je slonelo tudi na posebnih socialnih programih, ki so namenjeni preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanju zagovorništva, informativni dejavnosti za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih programov, za rekreacijo in šport, za dnev-
ni center in klub ter kulturno dejavnost. Socialni program vsebuje dodeljevanje enkratnih denarnih podpor socialno šibkim in težkim invalidom po operacijskih posegih. K temu programu sodijo tudi obiski najstarejših članov nad 90 let in ostalih upravičencev, ki jih obiščejo ob koncu leta in jih obdarijo s paketi s hrano. Za te posebne programe so namenili 33.800 od skupnih 58.400 evrov, kolikor so jih uspeli pridobiti od ZDIS in FIHO (16.000 evrov), dotacij vseh šestih občin (4.140), članarine rednih in podpornih članov (13.640), dotacij podjetij in obrtnikov (4.320), vplačil za koriščenje zdravstvenih kapacitet v termah (4.260 evrov), prostovoljnih prispevkov (koncert Človek Človeku in koledarji 12.840 evrov).
Kar 122 invalidom so pomagali v okviru socialne pomoči in za to porabili dobrih 9.200 evrov. Za srečanje nepokretnih in težje pokretnih in za nekaj obiskov so porabili 2.200 evrov, za pripomočke sta dva invalida prejela 1.200 evrov. Za darilne pakete v času božično-novo-letnih praznikov so porabili 7.400 evrov, nekaj izdelkov pa so dobili od domačih trgovcev in podjetij (tuji veliki trgovci so njihove prošnje zavrnili). Plačila za koriščenje zdravstvenih kapacitet so znašala 6.600 evrov, za šport so porabili nekaj
Predsednik MDI Žalec Janez Meglič med podajanjem svojega poročila.
manj kot 2.100 evrov, dobrih 200 evrov več je šlo za kulturo. Podjemne pogodbe s prispevki so znašale dobrih 10.640 evrov, stroški dela poverjenikov in praporščakov pa 5.240 evrov. Za tisk zbornika Naših 45 let in Vodnika je šlo dobrih 2.730,00 evrov, ostali izdatki pa predstavljajo neobhodne stroške za pisarniški material, telefon, pošto, internet, bančne provizije in računovodske storitve.
Dobro delo društva je v svojem nagovoru poudaril predsednik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) Drago Novak, ki je med drugim dejal: »Vaše društvo invalidov predstavlja skupnost ljudi, ki je iz delovanja v društvenih aktivnostih vedno iz-
šla z novimi izkušnjami in s spodbudami, premisleki, ki so vodili v nov zagon in nadaljnji razvoj. Kljub družbenim razmeram, ki so vsak dan manj ugodne, pa vaše društvo dosega nenehno rast. Imate zgledno programsko zasnovo, vsebina je podrejena potrebam članstva in vpeti ste v lokalno skupnost, kar dokazujejo tudi njeni predstavniki na tem in drugih dogodkih. Upam in želim, da bo tako tudi v prihodnje.« S čestitkami in pohvalami so druženje obogatili tudi podžupani treh spodnjesa-vinjskih občin, in sicer žalski podžupan Ivan Jelen, polzelski Igor Pungartnik in taborski podžupan Ludvik Miklavc.
D. Naraglav
marec
_SaAurUs&e/.daiitte/A
PO DOLINI
2016
7
Lani manj upravnih zadev
Na Upravni enoti Žalec so pripravili poročilo o opravljenem delu v preteklem letu. Kljub zaostreni politiki zaposlovanja in financiranja so zastavljene cilje in naloge opravili v skladu z načrtovanimi rezultati, je povedala načelnica Simona Stanter.
Tudi lani so se zaradi posledic krize in z njo povezanih omejitev v javnem sektorju soočali s kadrovsko problematiko. »Od sredine leta 2011 nismo zaposlovali, čeprav se je število javnih uslužbencev zaradi upokojitev in drugih oblik prenehanja delovnega razmerja zmanjšalo za šest. Trenutno nas je zaposlenih 44. V letošnjem letu bomo imeli še eno upokojitev in eno daljšo odsotnost. Medtem nam je ministrstvo dalo soglasje za (eno) nadomestno zaposlitev v letu 2016. Zaradi varčevalnih ukrepov in potrebe po racionalizaciji dela upravne enote smo bili leta 2013 primorani prenehati z delom v treh krajevnih uradih in leta 2015 še z delom v krajevnem uradu na Polzeli. Delovanje krajevnega urada na Vranskem še vedno ohranjamo, saj je urad zelo dobro obiskan. Pri vsem tem je zelo pomembno, da se zaposleni zavedajo svoje odgovornosti do dela in ljudi v postop-
kih. To je tisto, kar nas je tudi v letu 2015 ves čas spodbujalo, da smo bili z odpovedovanjem pri materialnih stroških in investicijah skrajno varčni,« navaja v poročilu načelnica Simona Stanter.
Statistični podatki izkazujejo, da so na Upravni enoti Žalec v letu 2015 obravnavali skupno 17.138 upravnih zadev, kar je za 7,8 % manj kot v letu 2014. Največji upad beležijo pri izdaji osebnih dokumentov. Zmanjšalo pa se je tudi število pritožb na njihovo delo. Od vseh prejetih pritožb jih je bilo največ s področja kmetijstva (9) in gradenj (8). »Najpogostejši pritožbeni vzroki na področju kmetijstva so pri prometu s kmetijskimi zemljišči, in to v primerih, ko več predkupnih upravičencev poda izjavo za nakup istega kmetijskega zemljišča. Na ta način z uporabo vseh pravnih sredstev želijo realizirati interes za nakup kmetijskega zemljišča, ne glede na to, ali jim pravica po zakonu pripada ali ne. Na področju gradenj pa so najpogostejše pritožbe zaradi nejasnosti pri razlagi prostorskih aktov, zakonodaje in podzakonskih predpisov s tega področja. Iz tega je razvidno, da so vzroki za nezadovoljstvo bolj sistemske narave,
tako da nanje niti ne moremo kaj dosti vplivati. S tem ocenjujemo, da je število pritožb na delo naših zaposlenih zelo nizko, glede na to, da smo v preteklem letu izdali skoraj 500 gradbenih dovoljenj,« je povedala Simona Stanter.
Avgusta je začela veljati uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na podlagi katere je bilo obstoječim nosilcem dopolnilne dejavnosti naloženo, da morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti z določbami te uredbe na pristojni upravni enoti najpozneje do 1. januarja 2016. To obveznost je v roku opravila le polovica zavezancev, ostali pa urejajo oz. bodo to najverjetneje še uredili v tem letu.
Upravne notranje zadeve (državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet itd.) sodijo med najobsežnejše in zajemajo raznovrstne postopke. Njihovo število je v preteklem letu preseglo 15.000 zadev. V to področje spada tudi prijava prebivališča. »Tu beležimo iz leta v leto porast števila postopkov za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča, kar je večinoma posledica nastalih gospodarskih razmer, posle-
dično osebnih finančnih stisk in neplačevanja dolgov,« je pojasnila načelnica.
Na podlagi zakona o povračilu škode osebam, za katere je bilo po odločbi Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in so lahko na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji vložile zahtevo za določitev denarne odškodnine že leta 2014, so na žalski upravni enoti v letih 2014 in 2015 izdali skupno 30 tovrstnih odločb. Upravičencem iz tega naslova so do konca preteklega leta izplačali skoraj 43 tisoč evrov.
Preteklo leto je zaznamovala problematika na področju tujcev in sprejete so bile nekatere spremembe zakonodaje. Novost je tudi uvedba enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca iz tretjih držav (pred spremembo zakona o tujcih so namreč tujci morali vložiti vlogo za delovno dovoljenje pri Zavodu RS za zaposlovanje in šele nato oziroma po pridobitvi tega dovoljenja so lahko na upravni enoti vložili prošnjo za prebivanje). Od septembra lani upravne enote izdajajo tujcem iz tretjih držav enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Načelnica Simona Stanter je o postopkih na področju tako imenovane »vojne zakonodaje« povedala: »Prejeli smo kar 667 zahtevkov za priznanje statusa in pravic vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja.«
Pomembna zakonska novost preteklega leta je spremenjen način priglasitve osebnega dopolnilnega dela (elektronsko preko spletnega portala AJPES - e-SODD). Razširjen je bil nabor del, ki jih lahko posamezniki opravljajo kot osebno dopolnilno delo, uveden je bil sistem vre-dnotnic: »Z vidika socialnih pravic velja omeniti, da pomeni nakup ene vrednotnice pridobitev približno enega dneva pokojninske dobe. V letu 2015 smo priglasili 91 posameznikov za opravljanje navedenih del in izdali 209 vrednotnic.«
Poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi so v preteklem letu opravili 33.476 drugih upravnih nalog, npr. izdajali različna potrdila iz uradnih evidenc. Posebej velja izpostaviti delo na področju Registra kmetijskih gospodarstev, saj so po besedah na-čelnice Simone Stanter v letu 2015 izvedli natanko 1118 sestankov.
»Statistika naših najprije-tnejših nalog v letu 2015 kaže, da smo izvedli kar 121 poročnih obredov. Malo manj nam je v zadovoljstvo, da si že več let prizadevamo za dokončanje zadnjih denacionali-zacijskih zadev, ki izstopajo po obsegu nacionaliziranega premoženja. Konec leta 2015 smo reševali še štiri zadeve, od tega so kar tri zadeve v pritožbenem postopku,« je o opravljenem delu v preteklem letu povedala načelnica.
»Zaposleni na Upravni enoti Žalec se zavedamo, da dobrih rezultatov in kakovostnega odnosa do naših strank v preteklem letu ne bi bilo, če pri tem ne bi bilo tudi dobrega sodelovanja z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, ki sooblikujejo naše delo in tako prispevajo k našim rezultatom, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centrov za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in pravobranilstva. Dobro me-dinstitucionalno sodelovanje javne uprave je za nas med ključnimi pogoji pravne varnosti ljudi in delovanja pravne države,« je poudarila Simona Stanter.	K. R.
Pomanjkanje poslabšuje tudi odnose
Ne glede na statistiko in gospodarska gibanja, ki naj bi ta čas že kazali konec gospodarske krize, po nekaterih napovedih pa nakazovali celo začetek nove, se centri za socialno delo vsak dan srečujejo s stiskami ljudi. Da ni opaziti ob-čutnejšega zmanjšanja števila pomoči potrebnih Savinjčank in Savinjčanov, potrjuje tudi direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjak.
Center za socialno delo (CSD) Žalec, ki se nahaja na Mestnem trgu 5 v Žalcu, je nosilec javnih pooblastil in izvajalec socialnovarstvenih storitev. »Naši uporabniki prihajajo v CSD Žalec vsakodnevno, ob uradnih dnevih in dnevih, ki so namenjeni razgovorom in drugim oblikam sodelovanja. Pri delu centra za socialno delo niso v ospredju samo naloge s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ampak tudi delo z družino in posamezniki, ko so v težavah, potrebujejo svetovanje, pomoč pri razreševanju osebnih težav ali pomoč pri reševanju težav, ko se v družini pojavi kakršna koli oblika nasilja. V Centru za socialno delo Žalec ugotavljamo, da so največje težave in stiske ljudi povezane z njihovim materialnim položajem in posledično tudi s slabšimi odnosi v družini,« pravi Helena Bezjak Burjak.
Helena Bezjak Burjak
Najpogosteje v center za socialno delo pripeljejo ljudi dolgotrajna brezposelnost, nemoč ob iskanju službe, soočanje s težavami v družini. »Strokovni delavci in sodelavci najprej skušajo skupaj z uporabnikom ugotoviti, ali so upravičeni do pomoči na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Največkrat je to pomoč v obliki denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči.«
Z dodeljevanjem denarne socialne pomoči socialno ogroženim posameznikom in
Iz uradnih evidenc Centra za socialno delo Žalec je razvidno, da število prejemnikov denarne socialne pomoči še vedno narašča. V letu 2015 je bilo do denarne socialne pomoči upravičenih 4501 prejemnikov, kar je 10 % več prejemnikov kot v letu 2014.
družinam v Republiki Sloveniji država preprečuje oziroma skuša omiliti njihovo revščino. Pri tem pa so centri za socialno delo precej omejeni. »Dejstvo je, da je leto 2012 na socialnem področju prineslo veliko sprememb z uvedbo nove zakonodaje na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da je vsakdo dolžan sam po svojih sposobnostih skrbeti za dostojno preživetje sebe in družinskih članov. Kdor si preživetja ne more zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči, seveda v višini in pod pogoji, ki jih določata zakon o socialno-varstvenih prejemkih in zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Potrebno se je zavedati, da prejemnik denarne socialne pomoči ne sme biti v ugodnejšem položaju kot oseba ali družina, ki prejema svoj lastni dohodek. Žal se vsi zavedamo, da je trenutno zakonsko določena minimalna plača nizka in temu je primeren tudi znesek denarne socialne pomoči. Smo pa centri za socialno delo pri odločanju o denarni socialni pomoči zavezani določbam za-
kona o socialnovarstvenih prejemkih in zakona o pravicah iz javnih sredstev,« pravi Helena Bezjak Burjak.
Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje. »Stroški, ki predstavljajo zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb, predstavljajo plačilo osnovnih položnic, nakup hrane, obleke, obutve in nakup osnovnih higienskih pripomočkov. Osnovni znesek denarne socialne pomoči od 1. januarja 2016 znaša 288,81 evra. Takrat, ko se ljudje vsakodnevno spopadajo s tem, kako bi denar čim bolj učinkovito razporedili, ko z mesečnim prihodkom niti ne zmorejo poravnati osnovnih položnic, jim poskušamo stisko ublažiti z dodelitvijo izredne denarne socialne pomoči.«
Denarne težave pogosto vodijo do drugih težav. »Zaradi vseh finančnih težav uporabnikov se pojavljajo tudi osebne stiske in zato jih napotimo v nadaljnjo obravnavo znotraj centra za socialno delo. Zavedamo pa se, da finančna stiska ni vedno razlog za težave v družini, zato sodelujemo z družinami in posamezniki tudi neposredno v okviru drugih naših nalog in socialnovarstvenih storitev. V primerih, ko se v družinah pojavlja tudi nasilje, pa CSD Žalec v okviru svojih nalog ponudi pomoč družini, da najdejo
družinski člani zase ustrezne rešitve in nadaljnje usmeritve za kakovostnejše življenje. Žal ugotavljamo, da se nasilje v družini iz leta v letu povečuje. CSD Žalec v primeru nasilja v družini nudi pomoč žrtvam na-
silja, prav tako pa sodeluje tudi s povzročitelji nasilja. Pri izvajanju nalog CSD Žalec sodeluje tudi z drugimi institucijami v lokalnem okolju,« je povedala direktorica Helena Bezjak Burjak.	K. R.

Priznan proizvajalec gozdarskih strojev zaradi povečanega obsega del išče več izkušenih in samostojnih sodelavcev za proizvodnjo.
-	mehanik (montaža gozdarskih strojev in podsklopov)
-	varilec (varjenje z MIG/MAG postopkom)
-	delavec v lakirnici (praškasto barvanje)
Pogoji:
Potrebne so delovne izkušnje z vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, delovne spretnosti, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost in sposobnost delovanja v skupini.
Nudimo:
Urejeno in dinamično delovno okolje, kjer boste lahko uresničili svoje poklicne ambicije In razvili svoje sposobnosti. Vaši dosežki bodo prepoznani, vaše delo pa ustrezno nagrajeno.
Zaposlitev je za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov:
TRGOTUR d.o.o., Ljubljanska cesta 13b 3320 Velenje ali na elektronski naslov zaposlitev@trgotur.si.
8
2016
OSREDNJE TEME
_SaAjlnis&e/. datine/S
»
Če trpi ženska, trpi vsa okolica
«
marec
Naslov gledališke predstave Špas teatra, pod režijsko taktirko Gašperja Tiča v izvedbi Denisa Avdiča je Moški so z Marsa, ženske z Venere. Takšen pa je bil tudi naslov predavanja univ. dipl. politologa Andreja Pešca v preboldski občinski knjižnici v torek, 1. marca.
Kot je povedal Andrej Pešec, sta moško in žensko telo dve popolnoma različni vrsti življenja. Poleg očitnih razlik v zgradbi fizičnega telesa se še posebej očitno razlikujemo v zgradbi subtilnega telesa. Moški smo fizično, ženske pa psihično močnejše.
Ženska močneje doživlja
»Dekleta svojo lepoto in dobre lastnosti navadno izgubljajo, fantje pa jih pridobivajo in (če sploh) dozorijo šele nekje pri tridesetih letih. Globoko neznanje o psihologiji spolov vodi v številne nesporazume in škandale. Žensko telo se zaradi specifične vloge v družini in vzgoji otrok ponaša s kar šestkrat intenzivnejšim umom - mislimi, občutki in željami. Ženska lahko tako kar šestkrat bolj uživa in šestkrat bolj trpi kot moški. Samo pomislite, kdo večkrat joče na pogrebih ali porokah ... Če trpi ženska, trpi vsa okolica, zato mora biti zanjo dobro poskrbljeno, saj dom, kjer ni spoštovana in preskrbljena, ne privlači obilja in sreče. Ko mi začne bežati um, se komaj kontroliram, niti predstavljati pa si ne morem, kako težko je krotiti še šestkrat bolj intenziven um. Ženske tako kot moški potrebujete nekoga, ki vam pri tem pomaga. Hitrejši um je vzrok tudi za to, da dekleta kar trikrat več govorite kot moški. Narava vas
je obdarila z neverjetno sposobnostjo inspiracije, intuicije in nasprotno - destrukcije. Največja moč žensk je v zvestobi, čistoči, prijetnem govoru in dobroti, lepota in dolžnost moških pa v odgovornosti in samokontroli. Moška psiha ne prenese nemira, ki ga povzroči izjemno intenziven ženski um. Ker malokdo dela na sebi in pozna znanost o odnosih, večina moških ne zdrži v takem domu in pomanjkanje sreče išče v različni razvadah in de-viacijah. Ženske imajo večjo kapaciteto nudenja brezpogojne ljubezni, ki jo vsi mi tako zelo potrebujemo,« poudarja Andrej Pešec.
Moškega, ki ga zasluži
»Tako kot ženska misli o moškem, takšen postane. Če boste svoje može in fante imenovale Piki, Muci, Svinja ali Vitez, bodo to zagotovo tudi (p)osta-li. To velja za žene, mame in sestre. Moški, ki je odvisen od ženske, ne more opravljati vloge moža in je ženski prej njena prijateljica ali otrok kot pa njen mož. Moški s tem izgublja dobre kakovosti in moškost ter se s tem reinkarnira v žensko. Tako imamo v zvezi ali družini dve ženski. Ob takem moškem, ki ne dela na sebi, postanejo ženske navadno histerične. Verjetno bolj kot še eno prijateljico ali hišnega ljubljenčka ženske potrebujejo nekoga, ki bo znal poskrbeti zanjo. Inteligentna ženska status »poglavarja« hiše formalno prepusti moškemu, z njim se nikoli ne prepira, tako dobi vse, kar potrebuje. Moški ob zelo močni in karakterni ženski ne more funkcionirati in pogosto povsem odpove. Ženska zmaguje brez boja, je kot vrat, ki obrača glavo, in se hkrati zaveda, da
je ona ta, ki ustvarja ambient v družini. Ali ste že opazili, da preveč odločna in neposlušna ženska navadno dobi neodgovornega, pohlepna ženska pa lenega moža? Ne dobimo tega, kar si želimo, temveč to, kar si zaslužimo. Vse večja potreba po spolnosti je v zvezah navadno znak, da je ljubezen odšla. Ko deluje moška inteligenca, se čuti izklopijo, ko pa delujejo čuti, inteligenca spi. Moški delujejo ali zelo razumno ali pa popolnoma nerazumno in se ženskam tako pogosto zdijo brezčutni, trdosrčni, ženska inteligenca in čuti pa delujejo hkrati. Z ene strani je to prednost, saj se ženska inteligenca nikdar ne izklopi, z druge plati pa predstavlja problem, saj se tudi čuti nikdar ne izklopijo in tako navadno težko sprejema končne odločitve,« pravi Andrej Pešec in ponazori svoje razmišljanje s svojim primerom. »Pred leti me je dekle večkrat neverjetno presenetilo, ko je moje želje in potrebe zaznalo vnaprej, še predno sem se jih zavedal sam, saj je svoj fokus in trud usmerilo v izražanje ljubezni. Ženske premorejo neverjetno moč intuicije in lahko postanejo prave čudodelke in zdravilke, če ves svoj fokus usmerijo v izraženje ljubezni bližnjim. Če ženska svojo naklonjenost izraža več moškim, se vsa njena izjemna psihična moč izgubi.«
Moške zanima rezultat, ženske proces
»Moški, ki razume žensko, je zanjo pravi blagoslov. Želja po nakupovanju ali uživanju se v ženskem umu pojavi vedno, ko se ne počuti ljubljeno in zaželeno. Ena od ključnih razlik med moško in žensko miselnostjo je, da moškega zanima
Ne Venera ne Mars
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 2. aprila odprta razstava Saše Bezjak in Andreja Brumna Čopa z naslovom Ne Venera ne Mars. Avtorja je predstavila Lidija Koceli, razstavljena dela, ki sodijo v redni program projekta Prostor, telo in medij v prehajanju, pa kustosinja razstave Milena Zlatar.
Zlatarjeva je med drugim poudarila:
»Vprašamo se lahko, v čem so Brumnovi akti - telesa drugačni od aktov - teles Saše Bez-jak in zakaj sta zanimiva kot umetniški tandem. Njuna sli-karsko-kiparska praksa dojema intimo telesa kot sporočilo o občutenju lastnega telesa in istega telesa v optiki družbenih norm. Skozi te kontekste odpirata vprašanja odnosov med spoloma in odnosov med is-tospolnimi subjekti, vprašanja starševstva in (ne)želje biti ro-
Avtorja razstave Saša Bizjak in Andrej Brumen Čop
ditelj in starš. V svojih delih sta hkrati izpostavljena kot objekt in kot subjekt. Opazujeta in sta opazovana. Skozi njuna dela opazujemo in premišljamo tudi gledalci. Družbi nastavljata ogledalo in ne pričakujeta odgovora, ker enoznačnega odgovora preprosto ni. Tu smo, sami v svoji samosti in vsi v svoji edini vlogi - vlogi
le rezultat, ženske pa so osredotočene na proces in doživljanje vedno novih emocij. Moški, ki to ve, jo vedno ljubkuje in namenja pozornost vsem njenim izzivom in skrbem ter pozna njene potrebe. Vojska in znanost sta odkrili in razvili že marsikaj, še vedno pa se čaka na orodje, ki bo tolmačilo in razvozlalo močno zakodirano ter zapleteno žensko govorico. Vedeti je treba, da imajo ženske zelo dobro srce, da pa se včasih obnašajo kot otroci, ki potrebujejo razumevanje, potrpljenje in spoštovanje svobodne volje, moški pa potrebujemo zvestobo, miren dom in čas zase,« z nasmehom na obrazu pove Pešec. »Pretirano intimno druženje med spoloma v obdobju dozorevanja uničuje njune dobre lastnosti ter otežuje učenje. Vsi vemo, kako težko je slediti uri, če poleg vas sedi vaša simpatija ali če učiteljica nosi globok dekolte in mini krilo. Nepotrebno druženje med spoloma uničuje dobre kakovosti moških in žensk. Ženske same odločajo o tem, ali bodo imele nemoralnega in razuzdanega ali pa skrbnega fanta ali moža. Če se vede zadržano in se ne pusti ujeti, jo fantje spoštujejo in razvijajo dobre kakovosti, v nasprotnem primeru pa kmalu postanejo predrzni in nezainteresirani. Medenemu tednu kmalu sledi sladko-kislo in grenko življenje,« poudarja Pešec.
Vzgoja za odnose od malih nog
»Pogosto se pritožujemo nad vse bolj nevzgojenimi otroki in prelagamo odgovornost na druge. O tem, katera oseba se bo pojavila v naši družini in kakšnega spola bo, odločajo
Andrej Pešec med svojim zanimivim predavanjem
delovanje, zavest in psihofizično stanje staršev ob spočetju. Deklice je treba vzgajati v žene, fante pa v moške. Vzgajajte in poučujte s svojim zgledom, včasih pa lahko tudi kaj rečete. V večini naprednih civilizacij so ženske nosile dolga krila in obleke. Nošenje moških oblačil naredi ženske podzavestno pogosto bolj ostre, grobe in možate. Dolga krila, diskretni sariji, tunike in obleke pa naredijo žensko zelo ženstveno, skrivnostno in milo. Ko vas moški vidi kot nežno žensko, polno ljubezni in mehkobe, vam bo začel namenjati pozornost in skrbeti za vas. Danes v svetu prevladuje ogromno popačene ženske in moške energije, primanjkuje pa izvornih ženskih lastnosti, kot sta ljubezen in zvestoba, ter moških, kot sta odgovornost in disciplina. Ločitve, alkoholizem, depresija, hazard, droge in nasilje se bodo stopnjevali in nobena družinska psihologija ne bo pomagala, dokler ne osmislimo življenja in prevzamemo odgovornosti za svoje delovanje. Einstein pravi, da so naključja metoda, s katero bog ostaja anonimen. Gradimo nebotičnike, pozabljamo pa na temelje. Znanost o naših dveh
edinih pravih potrebah, ljubiti in biti ljubljen, uči na materinih kolenih v izobraženi, kulturni in duhovni družini z odgovornima staršema,« poudarja Andrej Pešec, ki je v svojem življenju doživel marsikatero izkušnjo, tudi v povezavi z zasvojenostjo, o čemer predava po Sloveniji.
So le izzivi in priložnosti
»Danes so družine pogosto pravi socialni zločin, v katerih je zelo težko zoreti. Z enako mero, kot se trudimo za ohranitev otrokovega življenja, se je treba potruditi za ohranitev družine. Težav ni, so le izzivi in priložnosti, potrebujemo le voljo in pravo znanje o tem, kako živeti ter pravilno in nesebično delovati - vedno in povsod. Eni so srečni, ker vedo, kako,« pravi Pešec in predlaga: »Družite se z osebami, ki se samo-izpopolnjujejo, s takimi, ki so zvesti etično-moralnim idealom ali najbolje, zavestni boga. Živeli boste mnogo bolj mirno in osrečujoče življenje, če boste imeli ob sebi ljudi, ki živijo vestno in odgovorno. Pogosto mislimo, da je ljubezen občutek, kar pa ni res. Ljubezen je način življenja. Ste opazili, da se najbolj prepiramo na dopustu, ko vsi pričakujemo uživanje in naslajanje ob drugih? Veste, naš naravni položaj je, da smo sluge drug drugega, poznati pa je treba pravila sveta, v katerem živimo,« je ob zaključku še dejal Pešec in nato odgovarjal na vprašanja udeležencev predavanja.
D. Naraglav
človeka. Hkrati pa je njun dialog tudi premislek za nas vse in enkratno vizualno doživetje, ki naj ga v razstavo vpelje monolog, Brumnov spontani zapis, ki je nastal v pričakovanju darila 8. maja 2013, to je, zvezene slike otroka, ki je delo Saše Bezjak, potem ko ji je sam podaril eno svojih del.«
T. Tavčar
UJEMITE SVETLOBO!
Senčila po vaši meri.
SENČILA, D.O.O., ŽALEC Šlandrov trg 42, 3310 Žalec www.sencila-zalec.si T: 03 710 13 40, M: 051 232 556
Velika izbira piise senčil, notranjih rolojev, duo rolojev, lamelnih in panelnih zaves, zunanjih žaluzij, komarnikov, pergol in tend
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OSREDNJE TEME
2016
9
Praznovanje žensk in materinski dan
Pravimo, da marca praznujejo ženske, saj se v začetku meseca srečamo z mednarodnim dnevom žena, prav danes, 25. marca, pa obeležujemo materinski dan ali praznik mater. Savinjčane smo povprašali, koliko jim ti prazniki pomenijo.
Marija Petek: » Mislim, da bi bilo lepo, če bi bila 8. marec in materinski dan vse leto in bi bile ženske in matere spoštovane tudi brez rož, ker je tisti nageljček, vrtnica ali šopek enkrat na leto bolj pesek v oči, če ni dan z ljubeznijo, vsakodnevnim spoštovanjem in odkritostjo do osebe, ki ji izkazujemo pozornost v tem času ali ob drugih priložnostih. Z enim dnevom, pa čeprav s polnim naročjem cvetja, se ni mogoče odkupiti za besede in dejanja, ki smo jih izrekli ali naredili v kakšnih drugih dnevih leta. Brez spoštovanja, razumevanja, odkritosrčnosti, ljubezni ... tudi ni veselja, radosti in pravih praznovanj.«
Janko Napotnik: »Mislim, da so prazniki, posvečeni ženskam, bolj kot ne nepotrebni, saj so ženske dosegle, vsaj v demokratičnih deželah, med
katere se prišteva tudi Slovenija, svoje pravice, enakopravnost, emancipacijo ... Dokler tega ni bilo, pa so bili ti prazniki potrebni in ob njih se je opozarjalo na status žensk, ki so bile v družbi in tudi v odnosu do moških zapostavljene, izkoriščane ... Se mi pa zdi nepotrebno posebej izpostavljati materinstvo, saj bi bila marsikatera rada mati, pa ne more biti, ali pa je mati, pa tega ni vredna zaradi svojega neprimernega, sprevrženega ravnanja do otrok. Dejstvo je, da je materinski dan uvožen praznik, podobno kot valentinovo, in ga tako tudi jemljem.«
V 1 a d k a Dobnik: »Mislim, da je treba praznovati mednarodni praznik žensk in se ob tem zavedati, da ženske dolgo časa niso imele volilne pravice, kot tudi ne vrste drugih pravic, kar jim je oteževalo njihovo življenje in onemogočale dostojanstvo. Tudi v Sloveniji so nam bile vzete nekatere pravice, kot je na primer pravica do dela, ki smo jo nekoč že imeli zapisano v ustavi. Ob veliki brez-
poselnosti in ob pomanjkanju denarja za preživetje državljani izgubljajo svoje dostojanstvo. S tega vidika je prav, da ohranjamo ta praznik in kaj tudi spremenimo. Za materinski dan pa bi rekla, da so nekatere ženske, ki ne morejo imeti otrok, kar malo prizadete, kar pa se mi ne zdi v redu.«
Manja Mi-
hev: »Mama je ena sama in zato jo imam nadvse rada, saj me je rodila, skrbi zame, me vzgaja in pomaga na moji poti življenja. Brez nje in sploh obeh staršev si ne znam predstavljati življenja. Zelo ju spoštujem, jima izkazujem pozornost in prav je, da obstajajo ti prazniki, ker je to lep dan tudi zame. Oba praznika, tako 8. marec kot materinski dan, spoštujem in se trudim, da na nek način izkažem pozornost svoji mami in še komu. Poznam tudi zgodovino, zaradi katere praznujemo mednarodni praznik žena, in zato naj bo spomin na to tudi v prihodnje kot poseben dan.«
Boža Verdev: »8. marec je bil zelo lep praznik v času socializma. Takrat smo imele ženske dela prost dan, dobile smo rožico od sindikata pa še
Mesec, posvečen ženam in materam
Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec
V tem mesecu se je v naši dolini zgodilo več kulturnih dogodkov, ki so bili posvečeni mednarodnemu prazniku dnevu žena in današnjemu prazniku, materinskemu dnevu.
Tradicionalno so 8. marec počastili v Grižah, kjer za to skupaj
poskrbita KD Svoboda Griže in Etnografsko društvo Srečno. Prireditev je v Hmeljarskem domu Petrovče pripravilo tudi Kulturno društvo Petrovče. S koncertom naj bi 8. marec obeležili tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer
kašna prijetna stvar se je zgodila v službi na delovnem mestu. Zdaj tega pravzaprav ni več, morda s kakšno izjemo, in mislim, da ta dan tudi ni več toliko pomemben kot ženski praznik, ampak da je potrebno poskrbeti na splošno za vse ljudi, ki so zapostavljeni, zafrustrirani na vseh področjih. Sicer pa smatram, da naj bi imele ženske 8. marec vsak dan. Glede materinskega dne pa bi dejala, da je za mater pravi praznik dan, ko je rodila svojega otroka ali otroke.«
Zala Špe-glič: »Moj odnos do teh praznikov je vsekakor tak, kot mora biti, saj gre za praznike, ki jih posvečamo ženam in materam, ki so v neki preteklosti zaznamovale naše življenje in življenje naših prednikov po vsem svetu. Zato je prav, da to spoštujemo in negujemo, se ob tem poveselimo in se sploh imamo lepo v krogu družine in v družbi kot taki. Vsekakor pa je ob tem potrebno pripomniti, da je to le koledarsko označen dan, prav pa bi bilo, če bi tako delali in ravnali vsak dan v letu. Sama poskušam tako rav-
nati, ob praznikih pa z atijem mamico še razveseliva s kakšno rožico in darilom.«
Zvone Ba-
bič: »Ti prazniki so izredno lepi in prav je, da jih obeležujemo. Svoj pomen ima 8. marec, saj so se ženske borile (marsikje se še danes) za svojo enakopravnost med spoloma in druge pravice. Zelo spoštujem ženske in njihov spol in tega spoštovanja sem deležen tudi od njih. Posebno mesto v mojem srcu pa ima tudi materinski dan, ki je posvečen materam in njihovi ljubezni, delu in vlogi, ki jo imajo v življenju, družini ... Prav je, da sta praznika kot posebna dneva označena tudi koledarsko, a hkrati mislim, da bi si morali vsi skupaj in vsak posameznik prizadevati in ustvarjati takšne pogoje in vzdušje, da bi bil vsak dan v letu praznik.«
Liljana Dre-venšek: »Ker sem mamica, mi sedaj predvsem veliko pomeni materinski dan, ki je sicer določen, a zame je in bo ostal najpomembnejši tisti dan, ko sem rodila. Seveda pa sem in
bom vesela pozornosti, ki mi je izkazana ob samem prazniku in drugih priložnostih. Tudi ob osmem marcu, ki ima zgodovinski pomen, čeprav je tudi pri nas izgubil na pomembnosti. Marsikje seveda ni tako in se morajo ženske še vedno boriti za svoj status in svoje pravice. Spoštovanje in harmonija v partnerskem odnosu pa je svoje poglavje in tam, kjer je to tako, kot mora biti, prazniki nimajo niti pravega pomena.«
Rajko Be-neš: »Lepo je, da se spomnimo ob osmem marcu in materinskem dnevu na ženske, svoje partnerke, žene, matere . Vendar pa mislim, da bi se morali na to spomniti večkrat in ne le za te praznike. Menim, da je lahko za nas vsak dan praznik, če to hočemo in si želimo. Dovolj je že medsebojno spoštovanje, lepa in prijazna beseda, razumevanje, če pa to pozornost obogatimo še s čim drugim, je še toliko lepše. Bi se pa veljalo vprašati, kako doživljajo marčevske praznike tiste žene, ki iz takšnega ali drugačnega razloga ne morejo biti matere, a bi si to želele. Zanje je to nedvomno težko in jih še bolj prizadene.«
D. Naraglav
Vedno polarizacija. Doživitejo takoj. Brez bleščanja.
> Polaroid
VIDELI BOSTE
naj bi potekal slovensko-dalma-tinski večer, a so ga zaradi bolezni glavne akterke Tanje Zajc Zupan prestavili na 9. april. So pa koncert uspešno izpeljali v preboldski dvorani, kjer sta nastopila Pihalni orkester Prebold in Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. Sicer pa so v preboldski občini pripravili srečanje žena tudi v Sv. Lovrencu, v Matkah so pripravili prireditev z naslovom Materinski pozdrav pomladi, v Osnovni šoli Prebold pa prireditev Zapleši z menoj.
Prireditev v čast ženam in materam so pripravili tudi v Li-bojah, na Gomilskem, v Petrov-čah, Šempetru in drugih krajih, s čimer so na najlepši način počastili praznika, posvečena ženskam in materam. Ob tem smo na svoj račun ponekod prišli tudi moški, ki svoj dan praznujemo kot dan mučenikov. D. N.
LE KAKOVOSTNA SONČNA OČALA VAM LAHKO NUDIJO POGLED BREZ BLEŠČANJA
ODLIČNA PONUDBA
PO ODIIČNIH CENAH
SAViNJSKA CESTA 2 ŽALEC NAROČiTE se na pregled: 041 724 995 izberite odlična očala: 051 288 010
irman
OČESNI CENTER
OPTIKA I OČESNA ORDINACIJA 1 KIRURGIJA
SPECiALiSTi ZA ODLiČEN ViD
10
2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
marec
Očesni center Irman: Za vaše oči naredijo vse
Branka Jerman
Dr. Andreja Irman Simpson v domači optiki v Žalcu
Dr. Irena Irman Grčar med operativnim posegom
Letos mineva 20 let od izvedbe prve laserske operacije v Sloveniji in na območju bivše Jugoslavije. Izvedel jo je dr. med., spec. oftalmologije Marjan Irman v Očesnem centru Irman Žalec. Začetki segajo še dlje v preteklost, ko sta leta 1989 skupaj z ženo Branko Irman v Žalcu odprla optiko. Danes je Očesni center Irman trdno družinsko podjetje s preko 20 zaposlenimi v dveh očesnih ordinacijah (Žalec in Ljubljana) in treh optikah (Žalec, Ljubljana in Velenje). V dveh podjetjih Optiki Irman, d. o. o., in Irman, d. o. o., pa ustvari nekaj več kot 2,8 milijona evrov prihodkov.
Ustanovitelja Očesnega centra Irman Branka Irman, mojstrica optike, in Marjan Irman, dr. med. spec. oftalmologije, sta najprej odprla očesno optiko, kmalu zatem pa sta ji pridružila še zasebno očesno ordinacijo. Dr. Marjan Irman se je kot specialist v celjski bolnišnici začel zavedati, da bo napredna razmišljanja pri razvoju stroke najbolje razvijati v okviru zasebne očesne ordinacije. Sledilo je tudi zastopstvo za CibaVision, enega izmed največjih proizvajalcev kontaktnih leč na svetu. Leta 2006 se je kljub velikemu finančnemu tveganju dr. Irman odločil, da kot prvi očesni kirurg na območju Slovenije in Hrvaške pacientom omogoči lasersko operacijo dioptrije. Odločitev je bila seveda pravilna in vse od tedaj velja za enega najbolj iskanih refraktivnih kirurgov pri nas. »Danes se na tem področju odvija prava marketinška vojna. A za razliko od mnogih ponudnikov operacij dioptrije imamo v Očesnem centru Irman neprecenljive izkušnje, tehnološko dovršenost in zato tudi zaupanje pacientov,« pravijo pri Irmanu.
Podjetje se je najprej nahajalo na Šlandrovem trgu v Žalcu, a se je pred dvajsetimi leti zaradi prostorske stiske preselilo na novo lokacijo na Savinjsko cesto. Že dlje časa imajo odprto tudi optiko v Velenju, pred dvema letoma pa so odprli tudi Očesni center Irman v središču Ljubljane. »Operacije opravljamo samo v Žalcu, kjer je skoncentrirano vse, kar se povezuje s kirurškim delom. Našim pacientom in strankam želimo nuditi dobro storitev in Žalec nam to omogoča,« je povedala hči Andreja Irman Simpson. Pravi tudi, da ne razmišljajo, da bi kirurški del Očesnega centra Irman selili v večje mesto, v Ljubljano. »Žalec ponuja veliko, ima zelo dobro lokacijo in dostopnost. Naši pacienti nimajo težav s parkiranjem, mestno jedro je sedaj res lepo urejeno. K nam hodijo z vseh koncev Slovenije, vračajo pa se tudi Slovenci, ki živijo v drugih državah, saj vedo, da lahko pri nas pričakujejo kakovost na vseh področjih.«
Dejavnost Očesnega centra Irman se je po skoraj treh desetletjih precej razvejala in zajema
optiko, očesne preglede in diagnostiko (okulistiko), očesne operacije, center za predpisovanje specializiranih kontaktnih leč in obrazno estetsko kirurgijo. Med drugim v Očesnem centru Irman opravijo na podlagi koncesije 6000 pregledov vida in 400 operacij sive mrene, vedno pogostejše starostne bolezni vida. Predvidevajo, da se bo v nekaj letih število težav s sivo mreno podvojilo.
In kako pri Irmanu opažajo, da se zaradi sodobnega načina življenja spreminja vid? Dr. Rok Grčar: »Pri pacientih opažamo potrebo po odličnem bli-žinskem vidu, predvsem zaradi uporabe računalnikov in pametnih telefonov. Prav zato je narasla potreba po korekciji vida za bližino. Z načinom življenja, ki ga imamo, torej, da vse delamo na blizu, pa se spreminja tudi dioptrija. Taka je denimo t. i. šolska kratkovidnost, ki nastane v obdobju šolanja. Po drugi strani pa so še vedno potrebe po korekcijah daljinskega vida. Daljava je pomembna za šport, prosti čas, vožnjo ponoči ipd. Oko se skratka prilagaja tistemu, kar potrebujemo in kako živimo.«
Ali obstaja kakšen tip ljudi, ki ima na splošno več težav kot drugi? »Raziskovalci so ugotovili, da ljudje z višjo izobrazbo vidijo slabše na daleč. Tu je težko reči, kaj je prej, kokoš ali jajce, torej ali tisti, ki slabše vidijo na daleč, v povprečju opravljajo poklice, za katere potrebujejo višjo izobrazbo, ali pa gre obratno, da zaradi tega, ker opravljajo dela, pri katerih sedijo in berejo, potrebujejo boljši bližin-ski vid. Skratka, ti imajo v povprečju višjo kratkovidnost.« Dr. Rok Grčar pravi, da ne obstaja kakšna starostna skupina, ki bi bila imuna na težave z očmi. S težavami na bližino se po 45. letu sreča večina ljudi; to je rezultat naravne spremembe očesne leče, ki postane vedno bolj motna in vedno manj elastična in se zato težje prilagaja, vid postane nejasen. Tisti, ki so bili v mladosti kratkovidni, bodo v srednjih letih na blizu še naprej dobro videli, a bodo sedaj morali odstraniti leče in očala za daljavo, ki jih bodo pri bližinskem delu začela motiti.«
Kakšno je danes tveganje pri operacijah? »V medicini nič ni stoodstotno, to pacientom povemo,« pove dr. Rok Grčar. In ob tem doda, da je odstotek uspešnosti teh operacij pri njih zelo visok. »Pacienti morajo biti pred posegom res dobro informirani o razmerju med tveganji in možnimi pozitivnimi učinki ter o možnostih uspeha in tudi o tem, kaj sploh je uspeh. Možnost, da bi bil vid slabši, je majhna, še vedno pa obstaja nekaj odstotkov možnosti, da bo moral pacient še vedno nositi očala.«
Operacije opravljajo trije očesni kirurgi, poleg dr. Mar-
Dr. Marjan Jerman
jana Irmana še njegova hči dr. Irena Irman Grčar in njen mož dr. Rok Grčar, ki se pri svojem delu dopolnjujejo. »Več let je bil v ospredju laser, in sicer lasersko zmanjševanje dioptrije in laser na roženici. Tudi kirurško vstavljanje znotrajoče-snih leč kot alternativa laserski operaciji dioptrije čedalje bolj pridobiva na pomembnosti. V sodobnem času z bližinskimi težavami in s staranjem populacije pa je čedalje pogostejši poseg z vstavitvijo multifokalne leče v oko.
20 let razvoja je na področju očesnih operacij prineslo veliko novosti. Dr. Grčar: »Vsaka tehnika se razvija, pri laserju je bilo že veliko izboljšav, to je resnično evolucija, katere del smo. Vstavljanje multifokalnih leč opravljamo že od 2008. Pred letom in pol smo uvedli tudi zdravljenje glavkoma z laserjem. Z novostmi na področju očesne kirurgije se redno seznanjamo na mednarodnih kongresih in strokovnih izobraževanjih. Ena izmed novosti je npr. operacija sive mrene z laserjem, ki se je do sedaj opravljala z ultrazvokom. Operacija z laserjem je bolj predvidljiva, za zdaj jo izvaja le nekaj centrov na svetu, v Žalcu smo že v procesu implementacije metode.«
Estetski posegi
Dr. Grčar: »Estetska oftalmo-kirurgija kot veja oftalmologije spada v okulistiko. Denimo bo-toks so prvi uporabljali okulisti za zdravljenje škilavosti. Tudi operacije na vekah so v glavnem delali okulisti, šele kasneje ostali kirurgi. To področje nam je torej okulistom domače. Predvsem nam je pomembno, da z estetskim posegom, kot je npr. korekcija vek, izboljšamo funkcionalnost obraza in razširimo vidno polje pacienta.«
Strokovni in tehnološki razvoj
»Razvoj na področju refrak-tivne kirurgije gre v smer zagotavljanja vse večje varnosti in kakovosti vida po operaciji. Uspehi so že sedaj izjemni, razvijajo pa se postopki, ki omogočajo 'nadnaravni' vid, npr. dober vid na vse razdalje (daljava in bližina) tudi po 50. letu. Relativno nov postopek je tudi operacija sive mrene s pomočjo laserja,« pove dr. Rok Grčar.
»Vizija razvoja področja optike gre v smeri digitalizacije dela, ki bo omogočalo še natančnejšo izdelavo očesnih pripomočkov. V tej smeri se razvija tudi naše delovanje. Na letošnjih mednarodnih sejmih optike smo videli veliko očal, narejenih iz lesa, karbonskih vlaken in titana. Tudi papirnata očala smo opazili, ki pa jih v ponudbi za zdaj še nimamo. Vsekakor pa (nosljive) novosti in sodobne trende z mednarodnih sejmov in ne nazadnje tudi modnih brvi nudimo tudi prebivalcem Savinjske doline. Tudi očala se vedno bolj prilagajajo sodobnemu načinu življenja. Tako so vse bolj iskana delovna očala posebej prilagojena za bližinsko delo pred računalnikom. Očal-ne leče imajo filter, ki ščiti pred motečim bleščanjem in pred škodljivo modrovijolično svetlobo, ki jo oddajajo varčne žarnice. Tako omogočimo večjo delovno zmogljivost, manjšo utrujenost
V I
T
\ 6
k
___
Dr. Rok Grčar
oči in udobnejše delovno okolje. Takšna očala so že v naši redni ponudbi,« je povedala Andreja Irman Simpson in poudarila, da sodobnemu načinu življenja prilagajo tudi nakupovanje očal in spletno dostopnost. Tako si lahko že pred obiskom v optiki ogledate kolekcije očal na njihovi spletni strani in najdete odgovore na najpogostejša vprašanja strank in pacientov.
Prenova lokacije v Žalcu
Očesni center Irman v Žalcu bo v kratkem doživel prenovo. »Obnovili in razširili bomo obstoječe prostore. Dodali bomo novo operacijsko sobo in spre-jemnico za naročanje v pritličju, da se prilagodimo starejši populaciji. Tudi v optiki bomo poskrbeli za večje udobje in osvežitev prostorov.«
Lucija Kolar, foto: T. T. in arhiv Irman
Tudi za zdravje oči pomembna prehrana
»V Očesnem centru Irman dajemo velik poudarek tudi strokovnemu svetovanju. Tako vse bolj poudarjamo pomen zdrave prehrane pri ohranjanju zdravega vida. Na primer večina zelene listnate zelenjave je bogata z luteinom in zeaksantinom, očesu lastnima pigmentoma, ki pomagata pri preprečevanju razvoja starostne dege-neracije rumene pege (ma-kule) in katarakte. Lutein in zeaksantin, ki ju najdemo v hrani in v prehranskih dopolnilih, obogatita pigmente rumene pege v očesu in tako zmanjšata učinek izpostavitve notranjosti očesa nevarnim UV-žarkom. Ti so namreč glavni povzročitelji s starostjo povezanih očesnih težav. Redno uživanje zelene zelenjave, še posebej špinače, ohrovta, solate, pora in bro-kolija, je zato dober način skrbi za zdravje oči in vida v starosti,« so povedali v Očesnem centru Irman.
Dr. Grčar operiral dr. Irmana
Dr. Rok Grčar je prek kratkim operiral ustanovitelja podjetja in očesnega kirurga dr. Marjana Irmana, kar je za podjetje Irman gotovo najboljša referenca: »Opravil sem operacijo začetne sive mrene, implantacijo multifo-kalne leče. Zelo cenim, da se je dr. Irman odločil, da operativni poseg zaupa meni. Je pa zanimivo tudi zato, ker je dr. Irman operiral veliko število ljudi, zdaj pa se je prvič sam znašel v vlogi pacienta.«
Pravo družinsko podjetje V Očesnem centru Irman je zaposlenih šest članov družine Irman. A, kot pravijo, je večina od ostalih 14 zaposlenih z njimi že več kot 20 let, tako da so pravzaprav kot del njihove velike družine.
Člani družine Irman pokrivajo ključna področja poslovanja:
dr. med., spec. oftalmologije Marjan Irman: direktor Irman, d. o. o., in specialist okulistike in očesni kirurg
Branka Irman, mojstrica optike: direktorica Optike Ir-man, d. o. o.
dr. med., spec. oftalmologije Irena Irman Grčar: specialistka okulistike in očesna kirurginja
dr. med., spec. oftalmologije Rok Grčar: specialist okulistike in očesni kirurg
dr. biomed. Andreja Irman Simpson, mag. farm.: namestnica direktorice, urednica www.optikairman.si, optik
Jaka Švajger, inž. elektrotehnike in računalništva: informacijski specialist, marketing, urednik irman.si
C)/.			
LU/up/	PODJETNIŠTVO IN TURIZEM	marec 2016	11
			
Marko Učakar: »Povezani smo glasnejši in močnejši«
Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec praznuje letos štiri desetletja, v svojem obdobju pa je doživela razpad države in Občine Žalec ter ukinitev obveznega članstva. Zbornica zasebnega gospodarstva se je po ukinitvi obveznega članstva leta 2013 dobro organizirala in se vrnila prenovljena. Danes je med največjimi območnimi zbornicami v državi. Že drugi mandat (šesto leto) jo kot predsednik vodi Marko Učakar, tudi sam obrtnik, ki se ukvarja s sodarstvom, več kot petdesetletno tradicijo na Vranskem pa je prevzel od očeta. Zato zelo dobro pozna poti in stranpoti obrti in podjetništva, predvsem pa na izzive sodobnega časa sicer gleda kritično, a kljub številnim oviram pozitivno.
V uvodniku marčevske revije Obrtnik je predsednik OZS Branko Meh zapisal, da ga je ob nedavnem obisku mednarodnega obrtnega sejma v Munchnu v Nemčiji navdušilo spoštovanje političnih oblasti do obrtnikov in da tega v Sloveniji ne moremo doseči. Kaj menite o tem?
»Dejstvo je, da zna politika na verbalni ravni vedno povedati, kako je potrebno vzpostavljati podjetnikom in obrtnikom prijazno okolje. Dejansko pa je drugače. Menim, da ni pomembno samo to, da nas upoštevajo in da o nas govorijo, pomembno je, da to dokažejo z dejanji. Glavni pogoji za spodbudno podjetniško okolje so pravna država in nizki davki. Preprosto. Če politika kaj počne v tej smeri, potem je prijazna do obrti in podjetnikov. Tega pa na žalost pri nas ni ali je tega premalo. Torej menim, da ni dovolj samo, da se na prvi dan obrtnega sejma v Celju slikaš z obrtniki.«
En kup je ukrepov, ki so jih v zadnjih letih uvedli v smislu odprave administrativnih ovir, vendar se v praksi zdi, da ni nič boljše ... Kje se vam zdi, da je najslabše, kje je kakšen napredek?
»Na prvem mestu sta gotovo nepravna država in neenakost pred njo. To je bistveni problem. Za samo obrt pa je ključen problem tudi delov-nopravna zakonodaja. V Sloveniji je problem odpustiti slabega delavca in nagraditi dobrega.«
Ali je lokalno v tem smislu več posluha?
»Obrtniki in podjetniki imamo politično podporo vodstev vseh šestih občin te doline. V štirih izmed njih, v Žalcu, Preboldu, Braslovčah in Taboru, razumejo zbornico zasebnega gospodarstva tudi kot pomemben faktor za povezovanje med lokalno skupnostjo in samim gospodarstvom. Pri ostalih dveh ob-
činah, na Polzeli in Vranskem, si želimo, da bi se sodelovanje v tem smislu še izboljšalo.«
Zdi se, da je podcenjevanje pomena povezovanja in skupnega nastopanja pri nas problem na mnogih področjih .
»Poglejte, naša zbornica ne le, da je šla skozi dva sistema, v času, ko deluje, je naša skupna država razpadla na šest držav, prav tako je tudi naša prej velika in močna Občina Žalec razpadla na šest občin. Verjamem, da če kje, se v podjetništvu ne smeš omejevati, deliti, če želiš preživeti. Ko grem na primer v Avstrijo in hočem povedati, kje je Vransko, od koder izhajam, tudi če omenim Celje in Žalec, ne vedo. Poznajo pa recimo Trojane in trojanske krofe. Skratka, prepoznavnost dela neka blagovna znamka. Verjamem, da bi morali v tej dolini, kjer nas je vendarle le nekaj okrog 40 tisoč, bolj smelo stopiti skupaj in skupaj promovirati to dolino ... Skupaj smo pre-poznavnejši v vsakem smislu.«
Če primerjamo zbornico s človekom, ima pri štiridesetih že nekaj izkušenj in izzivov pred sabo. Ali lahko pri 40-letni zbornici zasebnega gospodarstva govorimo o zrelosti?
»Pri naši zbornici kot krovni organizaciji in tudi pri nas kot območni zbornici je bil zelo prelomen prehod iz obveznega v prostovoljno članstvo. Zgodilo se je konec mojega prvega mandata (leta 2013). Zaradi tega smo se takrat s to ekipo odločili, da bomo nadaljevali še v drugem mandatu. Mandat predsednika zbornice lahko namreč traja samo dva mandata, torej skupaj osem let in mislim, da je to prav. Zbornica potrebuje sveže ljudi z novimi idejami in dva mandata sta v tem smislu dovolj. Posebno pomembno po uveljavitvi prostovoljnega članstva je, da smo kot zbornica obstali, da smo obdržali 50 odstotkov članstva, da ostajamo pomemben dejavnik na področju strokovne pomoči obrtnikom in podjetnikom, na področju izobraževanja in da smo najpomembnejša institucija pri registraciji podjetij v savinjski regiji. Po velikosti območnih zbornic, ki jih je sicer 62, pa smo med največjimi.
Kaj dejansko ponuja zbornica novim članom?
»Prvič podporo pri novostih v zakonodaji, kakor so bili na primer minulo jesen ob uvajanju davčnih blagajn svetovanja in seminarji s tega področja. Drugič je zelo pomembno zastopanje več subjektov skupaj, saj smo povezani glasnejši in močnejši sogovornik. Če greš h kakšnemu županu ali v Ljubljano, te zelo drugače gledajo, če predstavljaš več subjektov, ki skupaj zaposlujejo toliko in
toliko ljudi, drugače ti odpirajo vrata. Najbrž jim je ravno zaradi tega šla v nos nekdanja obrtna zbornica s 40 tisoč gospodarskimi subjekti, ki je bila zato močan socialni partner. Politika jo je ošibila z uvedbo neobveznega članstva. Priznam, da so bile tudi določene slabosti pri poslovanju nekdanje zbornice, vendar pa je bilo prednosti in dobrih stvari gotovo več. Zelo pomembna stvar, ki jo ponuja zbornica, je tudi izobraževanje. Vztrajam, da je treba tudi današnjo mladino učiti starih poklicev, zato po šolah predstavljamo stare, deficitarne poklice. Naši mladini želimo s tem povedati, da družba ne bo preživela, če ne bo imela praktičnih poklicev in podmladka, ki jih bo razvijal. Zato moraš že med izobraževanjem razmišljati, kje in kaj boš potem delal. Res je, da določeni poklici odmirajo, nastajajo pa določeni novi, na primer informatika, računalništvo itd. Tukaj je veliko možnosti. Še nekaj je pomembno v naši zbornici: ko povabimo mladino na oglede podjetij in obrti, jo povabimo v dobre poslovalnice in podjetja. Zelo pomembno je, da dobra podjetja in obrtniki odprejo vrata in povedo, kaj so dosegli.«
Zakaj menite, da se v zadnjem času marsikateri podjetnik, obrtnik nerad pohvali? Mnogi se bojijo zavidanja v okolju, drugi spet, da si z veliko izpostavljenostjo kvečjemu nakopljejo kakšne težave.
»Mislim, da je to enostavno problem mentalitete Slovencev. Najbolj žalostno je to, da se moramo že 200 let deliti na ene in druge, po drugi strani pa enostavno ne privoščimo drug drugemu, da bi uspel. Mislim, da ima to tudi zgodovinsko ozadje, saj smo bili okrog tisoč let pod oblastjo nekoga drugega in samo tistemu smo priznavali, da lahko ima. Tega razmišljanja se nismo znebili. Če nekdo pri nas dela pridno ves dan in potem skromno živi in nima nič, je v redu. Če pa nekdo dela, se ob tem bolj znajde in ima kaj v lasti, pa že ni v redu. Leta 1991 smo se odločili za drugi sistem, zato bomo morali sprejeti, če je nekdo na pošten način prišel do premoženja, bogastva, da je uspešen. In če je ob tem plačal vse davke in obveznosti v državi, potem se mu je treba samo prikloniti, ne pa mu metati polena pod noge. Kajti od tistih davkov in od tistega dela imajo vsi nekaj. Pa še nekaj, velikokrat slišimo, da so javni uslužbenci preveč plačani. Verjamem, da bodo morali biti tisti, ki skrbijo za pravni red, pobirajo davke in podobno, pošteno plačani in kot taki tudi popolnoma nevtralni. Kajti če pride v tem trenutku nek carinik, ki ima nekih 700 evrov plače, k nekomu
v pregled domov, je normalno, čisto človeško, da dobi ob pogledu na premoženje drugačen vtis, kot če bi imel sam soliden standard. Prav tako sem prepričan, da moramo javno bolj poudarjati dobre stvari, kajti tudi pozitivna klima je del spodbudnega okolja, ki je nujno. Če povzamem, nujno je, da se čim prej uredi in kaznuje, kar ni v redu. Kar pa je dobro, tisti, ki so uspešni, naj to tudi povedo in naj bodo namesto zavidanja zgled pozitivne prakse drugim.«
Po vaših nastopih sodeč v javnosti, tudi po uvodnikih, ki jih pišete v mesečnih obvestilih vašemu članstvu, imate sicer kot predsednik zbornice dostikrat kritično držo. Kako ocenjujete svoj način vodenja?
»Ko sem postal predsednik, sem šel v zgodbo z veliko ambicijo, kaj vse bom naredil. Deloval sem v Žalcu, v žalski zbornici, kjer so bile stvari vedno dobro urejene in pregledne, v finančnem smislu in na splošno. Potem ko sem začel hoditi na državne sestanke, sem ugotovil, da se velikokrat preveč ukvarjamo sami s sabo in s problemi, ki ne bi smeli biti problemi, dejansko resne probleme pa zanemarjamo. Zato sem vedno želel pri svojem delu delovati pozitivno. Niso idealni časi, posebno ne v letih po začetku krize, in ob tem ne mislim le finančne, še bolj moralno krizo. Kljub temu menim, da je mogoče vseeno nekako shajati, če imaš neko idejo, če pošteno delaš. Zdi se mi pomembno, da tudi zbornica daje ta signal, da tudi naši partnerji čutijo, da smo mi tisti, ki jim ponujamo roko, ne pa, da prihajamo nanje s pestjo.«
Kaj pa podporno okolje, kje čutite, da imata obrt in podjetništvo največ ponujenih rok, kje največ pesti?
»Menim, da je v Savinjski dolini še vedno dovolj prostora in priložnosti, da lahko najdeš svojo priložnost, izziv, saj je bilo veliko narejenega. Vendar pa je še vedno preveč administrativnih ovir. Izdaja nekega dovoljenja ne bi smela biti takšen problem, kot je. Želim si, da bi pri vsaki oddaji vloge za dovoljenje lahko točno vedeli, v kolikšnem času bomo dobili odgovor. Zato, da lahko delamo naprej ali ne, da izvemo, kateri so pogoji, da se lahko potem odločimo za izvedbo ali pa gremo drugam. Zadeve pri nas preprosto predolgo trajajo, pravzaprav nikoli ne veš, kako dolgo sploh lahko trajajo. Čeprav na zahodu še zdaleč ni vse idealno, pa je ravno to pri Nemcih tisto, kar je najbolje, če se vrneva na začetek pogovora. Vsako podjetje ima naravno potrebo, da se širi, in zato potrebuje kakovostno podporno okolje.«
Zdaj ste v drugem letu drugega mandata. Kateri so cilji, ki jim sledite pri delovanju v zbornici?
»Želel bi, da bi v Savinjski dolini skupaj delali z vsemi občinami in da bi vse razumele zbornico kot povezovalni faktor. Naša zbornica je poznana kot visoko strokovna, imamo dobre kadre, želim si, da bi tako tudi ostalo. Rad bi tudi, da ponovno spodbudimo nekaj, kar je v zadnjih letih nekoliko zamrlo, da spodbudimo delo sekcij, združenj. V zbornici vsako leto organiziramo določene ekskurzije, lani denimo obisk Expa v Milanu, kajti zelo pomembno je, da združimo strokovne vsebine z druženjem. Vsekakor pa želimo tudi v prihodnjih letih še bogatiti izobraževanje in skrbeti, da bi se veliko mladih zanimalo in odločalo za naše poklice. Imamo tudi sklad za izobraževanje, ki ponuja tistim, ki sodelujejo, dodatne ugodnosti na tem področju. Prizadevali si bomo seveda privabiti še več članov in da bi tudi najbolj nejeverni spoznali, da sta naše delo in povezovanje pomembna. Ob tem si želim, da bi tudi naša krovna organizacija ponovno postala bolj dinamična in glasna. Finančno in tudi sicer podpiramo naše upokojence, ker so ti ustanovili to zbornico, ki je dobra, in drugič zato, ker so še kako pomemben faktor pri širjenju idej in vsebin danes naše obrtniške organizacije.«
Želje za novih 40?
»Verjamem in upam, da se bo poslovno okolje v Sloveniji izboljšalo, enostavno se mora, ker sicer tudi elite, ki so na oblasti, ne bodo preživele. Predvsem pa si želim, da se razmere na področju zakonodaje v Sloveniji dokončno stabilizirajo. Kaj mislim s tem? Vem, da davkov v tej državi, ki je majhna in draga, ne moremo ne vem koliko zniževati, ampak morali bi doseči, da bi končno enkrat vnaprej vedeli in načrtovali, kolikšni bodo denimo deset let stopnja davka na dodano vrednost, nadomestilo za stavbno zemljišče, prispevki za delavce ipd. Pomagala pa bi tudi racionalnejša delov-nopravna zakonodaja. Želim si torej stabilnejše podporno okolje in pogoje poslovanja. Tako kot v Ameriki točno vedo, da so drugi novembrski teden na vsako prestopno leto volitve, že od nekdaj.«
L. K.
r 1 »fj
/ ^ v
p/ *
_ ^Vfoto: T. T.
Marko Učakar
OOZ ZZG Žalec bo svojo 40-letnico 13. aprila ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu obeležila tudi s slavnostno prireditevijo.
Davčne blagajne po treh mesecih?
»Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je tista zbornica, ki je podala predlog za akcijo »Vsak račun šteje«. S tem mislim, da bi ljudje res zbirali račune, enostavno, ker bi imeli od tega finančno korist. Z naši m predlogom smo namreč želeli, da bi se ti, ne glede na to, kakšen račun in kje bi ga dobil, glede na količino na koncu zmanjšala dohodnina. S tem bi spodbudili ljudi, da bi šli tja, kjer račune dobijo, in ne tja, kjer jih ne ... Mene moti, da bodo na koncu stroški, ki so povezani s prehodom na davčne blagajne, višji od izkoristka, ki jih bo ta ukrep prinesel. Zagotovo pa imajo tukaj interes tudi tisti, ki tržijo opremo .«
Osnovne naloge OOZ ZZG Žalec: spremljanje in obravnavanje problematike obrti in gospodarstva ter zastopanje interesov članov na lokalnem in državnem nivoju, skrb za skladen razvoj gospodarskih dejavnosti na lokalnem nivoju, promocija obrti in obrtnih poklicev, štipendiranje deficitarnih poklicev v obrti, javna pooblastila: izdajanje obrtnih dovoljenj in vodenje obrtnega registra ter opravljanje e-VEM in VEM-sto-ritev (registracije s. p. in gospodarskih družb, pooblaščanje za e-storitve, socialno zavarovanje - odjave in prijave itd.).
Zbornica ponuja svojim članom tudi svetovalne storitve (davki, prispevki, tehnični predpisi itd.), izobraževanje (varstvo pri delu, zakonske spremembe in predpisi, specializirano strokovno izobraževanje za posamezne dejavnosti, strokovne ekskurzije, prezentacije in demonstracije novih tehnologij in izdelkov ipd.), šport, rekreacijo in kulturo ter skrb za upokojene obrtnike oz. člane.
10 % DODATNEGA POPUSTA ZA ČLANE ZZG - ZBORNICE ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC
Vsi člani, ki imajo ali bodo sklenili pogodbo za oglaševanje v časopisu Utrip Savinjske doline, imajo od 1. 6. 2015 DO PREKLICA kot člani ZZG Žalec pri oglaševanju še dodatni 10-odstotni popust.
Vse informacije na ZZG Žalec (712 05 00) ali na uredništvu Utripa (712 12 80). ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec
12
2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
marec
Feniks prinesel nagrado direktorju Zastava - simbol društva za 55-letnico
Gospodarska zbornica Slovenije je pred dnevi podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2015. Na že 48. podelitvi nagrad so izmed sedmih gospodarstvenikov, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja, nagradili tudi Boruta Triplata, direktorja podjetja Omco Feniks Slovenija.
Omco Feniks Slovenija iz Žalca je livarsko podjetje, katerega začetki segajo v leto 1878. Podjetje, dolgo znano pod imenom Ferralit, je šlo leta 1997 v stečaj. Oživljeni Feniks je leta 2001 prevzela belgijska korporacija Omco International in leta 2003 kot direktorja zaposlila Boruta Triplata, ki podjetje vodi še danes.
Borut Triplat je v intervjuju za Gospodarsko zbornico Slovenije povedal, da je prišel v Ferralit tik pred stečajem, ko je bilo podjetje zadolženo in je imelo zelo slab sloves. Kljub temu so se po stečaju odločili oživiti livarno, zaposlili so
polovico od prejšnjega števila delavcev: »Vzpostaviti tak gospodarski subjekt na novo, je zalogaj. Trg ima o tebi negativno mnenje, dolžan pa si povsod, kamor se obrneš. Ljudi je treba popeljati skozi proces, za katerega ni garancije, da bo uspešen, in jih prepričati, da ti verjamejo. To zahteva ogromno volje, energije in časa. Uspeh pa nikoli ne pride tako hitro, kot bi si človek želel.«
S sedanjim lastnikom so se začeli pogovarjati leta 2000, po besedah Boruta Triplata po spletu naključja, sreče, ogromno poguma in entuziazma. Belgijska korporacija BMT oz. skupina Omco je od leta 2001 stoodstotna lastnica Feniksa, pomagala pa mu je z internim kreditom in delom proizvodnega programa, ki ga je pripeljala v Žalec. Dejanska vlaganja so se začela leta 2005 in lani je bila zaključena največja investicija, ko so pravzaprav v okviru stare livarne postavili novo, pri tem pa zadostili
vsem okoljevarstvenim kriterijem. V času krize je Omco Feniks, kljub temu da svojih cen ni zniževal, še povečal število svojih kupcev: »Če je kakovost ustrezna, dostava točna, imaš dober poprodajni servis in rešiš težave, pomagaš kupcu in sebi,« je povedal Borut Triplat, ki je tako uspešen direktor tudi zaradi izjemnega poznavanja tehnologije in proizvodnje, poleg seveda poštenega in korektnega odnosa do zaposlenih, so poudarili pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Ob prejemu nagrade je izpostavil svojo formulo uspeha: »Ko izdelek zapusti skladišče, se zgodba s partnerji šele začne. Zanimajo nas vse informacije o izdelku. Prodajati moramo znanje, novosti in inovativnost, ne pa kilograme.«	K. R.
Zadovoljni z obiskom biserov
Z akcije TD Šempeter v Rimski nekropoli
V šempetrskem turističnem društvu, ki upravlja z dvema turističnima biseroma v naši dolini - Jamo Pekel in antičnim parkom Rimska nekropola, so zadovoljni z lansko turistično sezono in tudi z opravljenim delom, ki je zahtevalo veliko prostovoljnega dela in finančnih sredstev.
Rimsko nekropolo je lani obiskalo 8240 obiskovalcev, od tega 815 tujcev. Kar 1140 obiskovalcev si je ogledalo rimsko cesto, nekateri pa tudi kip Matere božje v farni cerkvi. Jamo Pekel si je ogledalo 12.385 obiskovalcev, od tega 1.631 tujcev. Mnogi so obiskali gozdno učno pot, po kateri jih je popeljal gozdar z žalske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Poleg tega so imeli tudi več posebnih in promocijskih ogledov. Obiskali so jih študentje arheologije iz Lju-
bljane, prvič je jamo obiskalo 130 gimnazijcev iz Zagreba, brezplačno so si jamo ogledali otroci šempetrskega vrtca in šole, brezplačen ogled obeh znamenitosti so v dogovoru s KUD Šempeter omogočili tudi plesalcem folklornega festivala in gostom šempetrskih gasilcev iz sosednje Hrvaške, učencem drugih osnovnih šol pa so omogočili ogled po polovični ceni. Po antičnem parku so popeljali terapevtsko skupino odvisnikov, skupino otrok s posebnimi potrebami, skupino težje gibljivih oseb in učence iz socialno ogroženih družin. Obe znamenitosti je obiskalo več novinarjev iz raznih slovenskih krajev, ki so v medijih objavili številne in odmevne prispevke. V Rimski nekropoli so bili tudi novinarji iz Avstrije in novinar Lonely Planet, ki zbira podatke za novo izdajo vodnika po Slo-
Za Turistično društvo Bra-slovče je bil zadnji letni občni zbor prav poseben dogodek. Na rednem letnem zboru članic in članov sta predsednik društva Branko Ribizel in župan Občine Braslovče Bra-nimir Strojanšek slavnostno razgrnila prvo zastavo Turističnega društva Braslovče.
Zastava v spodnjem delu simbolizira polja z nasadi hmelja, travnike, reko Savinjo, jezera, naselje Braslovče in planoto Dobrovlje. V zgornjem, sredinskem delu je ime društva, prav tako so upodobljeni simboli, in sicer kopica hmeljevk, čoln, ki simbolizira Braslovško jezero, ter hmeljski list s kobulo, ki simbolizira tradicionalno prireditev Dan hmeljarjev. Zastava je kot simbol društva posvečena 55-letnemu obstoju TD Bra-
S slovesne razgrnitve prve zastave društva
slovče, z njo pa se bo društvo javno in ponosno predstavljalo
in promoviralo tako lotno občino.
kraj kot ceT. Tavčar
Priznanja za urejenost kraja
V dvorani Gasilskega doma Šempeter so se v četrtek, 10. marca, sestali člani Turističnega društva Šempeter. Poleg predstavitve delovanja društva v preteklem letu in sprejemu programa dela za letos so podelili tudi priznanja za urejeno okolje.
Vsako leto podelijo priznanja za urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov in najlepši objekt ali detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine. Akcija poteka v okviru vsakoletne akcije Turistične zveze
Slovenije, vodi pa jo tričlanska komisija pri TD Šempeter na čelu z Rosvito Ačkun. Slednja je skupaj s predsednico TD Šempeter Ivico Čretnik podelila letošnja priznanja.
Komisija je na osnovi točkovanja za najlepše hiše v preteklem letu razglasila stanovanjsko hišo družine Balta iz Zgornjih Grušovelj 12, hišo Metke in Toneta Marka iz Sta-rovaške ulice 9 in hišo družine Rožič iz Lepe ulice 15 v Šempetru. Posebno pohvalo za lepo ocvetličena okna v vseh
letnih časih pa je prejel Miha Hriberšek.
Za najlepšo kmetijo so tokrat izbrali kmetijo Serdo-nerjevih iz Zgornjih Grušo-velj 25, priznanje za najlepši poslovni objekt pa je prejelo podjetje Pogrebne storitve Ro-potar iz Starovaške 12. Za najlepše urejen objekt kulturne dediščine je komisija podelila priznanje Žnidarjevim (gostilni Cvenk), Rimska cesta 50, priznanje za najlepšo vas pa so prejele Spodnje Grušo-vlje.	D. N.
Pohod mučenikov
veniji.
K dobremu obisku obeh turističnih biserov nedvomno pripomorejo z udeležbo na sejmih in srečanjih, dobro reklamo in oglaševanjem. Med drugim so sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas in se udeležili razstave EXPO v Milanu, bili so prisotni na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in sejmih v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje v Ljubljani ter Narava in zdravje. Udeležili so se sejma v avstrijskem Beljaku, sodelovali so na sejmu Place to go v Zagrebu, z reklamo pa so se večkrat pojavili v večjih nakupovalnih centrih po Sloveniji. Oblečeni v rimska oblačila so obiskali Laško in Dobrno, se udeležili rimskih iger na Ptuju, dvakrat pa so se popeljali z muzejskim vlakom od Celja do Podčetrtka.
D. N.
Turistično športno društvo Liboje je 12. marca organiziralo 1. pohod mučenikov. Dan mučenikov je namreč spomin na 9. marec leta 320, ko je rimski cesar Licinij ukazal usmrtiti 40 vojakov, ki se niso hoteli odreči krščanstvu.
Pri sedaj že »pokojni« Keramični industriji Liboje se je
zbralo skoraj štirideset poho-dnikov, pohoda se je udeležilo tudi nekaj krajanov iz sosednjih krajevnih skupnosti. Na zbirališču jih je pozdravil predstavnik TŠD Liboje Stane Vipotnik, ki jim je zaželel varen korak in poudaril, da gre za prvi organiziran tovrstni pohod in da mora glede na udeležbo postati tradiciona-
len pohod mučenikov v Libo-jah. Dobro okrepčani in podprti s prigrizki sponzorjev so se pohodniki ustavili tudi na nekaterih domačijah, pohod pa je potekal po obronkih KS Liboje in se končal na najlepši točki, pri Planinskem domu Brnica. Organizator si je ob tem zaželel, da bi bilo v prihodnje še več pohodnikov. J. H.
Pohod libojskih mučenikov
C)/. f^			
LU/up/	IZ POLITIČNEGA ŽIVLIENJA	marec 2016	13
Zajtrk z evroposlanko Tanjo Fajon
V soboto, 12. marca, so v pisarni Občinske organizacije SD Žalec na Šlandrovem trgu pripravili zajtrk članov stranke z evropsko poslanko in podpredsednico SD Slovenije Tanjo Fajon. Slednja je spregovorila o aktualni problematiki, povezani z begunsko krizo, in o načrtih stranke, ki ostaja skrbna, občutljiva za stiske drugih in branik človekovega dostojanstva.
Udeležence je najprej nagovoril predsednik žalske občinske organizacije SD Viktor Mitov. Fajonova pa je med drugim povedala: »Minulo leto je bilo v Evropi močno zaznamovano z begunci in migrantsko krizo. Vse to je močno vplivalo na moje poklicno in zasebno življenje. S to krizo se ukvarjam kot članica evropskega parlamenta in kot državljanka Slovenije. V začetku zadnjega vala migrantske krize sem javno izrazila mnenje, da je dolžnost EU pomagati beguncem in da bi njihov prihod morali razumeti kot priložnost. Zavzela sem se za delitev bremen, večjo finančno pomoč najbolj prizadetim državam, za dostojno obravnavo beguncev v vseh pogledih, vključno s premišljenimi spremembami evropske migrantske politike, z vzpostavitvijo varnih koridorjev ter jasnimi in skupnimi načeli obstoječega schengenskega sistema. Še več, ljudi sem pozvala, naj širijo strpnost in obsodijo ksenofobične predsodke vseh vrst. Še vedno verjamem, da bi vse to morali biti krizni ukrepi. Vse to bi bilo tudi izvedljivo, če bi se evropske vlade jasno zavedale, kakšen je sistem vrednot
v zadnjih šestdesetih letih, ki je vzpostavil Evropo kot kulturno in moralno razvito celino, ki spoštuje človeške vrednote. Preteklik, v katerem govorim, ni jezikovni lapsus. Takšne Evrope namreč nimamo več. Ne njena morala ne njena politična realnost na žalost nista več to, kar sta nekoč bili. Nesmiselno je razpravljati, kaj bi Evropa lahko dosegla, če bi ukrepala odločneje in hitreje. Jasno je, da ni ukrepala. Besede ostajajo črke na papirju, države ukrepajo vsaka po svoje in v skladu s trenutnim političnim razpoloženjem na svojih nacionalnih dvoriščih. Vstopajo v koalicije, ki uradno obkrožajo skupne kot kvotni sistem. EU kot celota nima niti politične volje za kratkoročne oziroma srednjeročne, kaj šele za dolgoročne ukrepe. Vprašanje je, ali se strinjamo o tem, kaj spada v katero od teh kategorij. Spopad z vzroki bližnje vzhodne krize je - po mojem mnenju - najpomembnejši dolgoročni ukrep. A kaj pomeni dolgoročno? V zadnjem desetletju nismo na tem področju storili skoraj ničesar. Evropa, in v tem se razlikuje od ZDA, je celina z dragoceno tradicijo oblikovanja narodov in bistveno daljšim zgodovinskim spominom. Če bi imela lastno, previdno oblikovano in dobro definirano zunanjo politiko ter politično vizijo, bi Evropa morala, s svojim zgodovinskim spominom, izraziti podporo režimom, ki zagotavljajo stabilnost, četudi ti (še) niso v celoti navajeni na našo demokracijo. Toda Evropa tega dejstva ne obrača v svoj prid. Kljub vsemu nisem pesimistična. EU
je bila ustvarjena kot odgovor na krizo. Njen celotni razvoj sta ustvarili naša sposobnost in učinkovitost odzivanja. Vsa ta dogajanja so povzročila pomembne spremembe. Res je, da sta finančna in begunska kriza razkrili ranljivost EU, a ne smemo pozabiti, da enotne politike na mnogih področjih prinašajo prave dosežke. Vsekakor pa je trenutna situacija pomemben test za prihodnji politični razvoj EU. Naposled je jasno, katere države želijo sodelovati v delitvi bremen. Dejstvo je, da se bo Evropa v prihodnosti spremenila. Prej ko to sprejmemo, lažje se bo prilagoditi novim pogojem in razmeram. Če se EU iz te izkušnje ničesar ne nauči in ne doseže, da bodo druge velesile storile enako, potem se bojim, da smo izgubili svojo prihodnost znotraj te skupnosti.« Fajonova je v nadaljevanju spregovorila o aktivnostih stranke, ki daje letos velik poudarek 120-letnici organiziranja socialne demokracije na slovenskih tleh, kar bodo obeležili ob dnevu stranke 28. maja v Ljubljani. Pozorno pa je prisluhnila tudi drugim govornikom in odgovarjala na razna vprašanja. Med drugim tudi glede trase avtoceste, ki kljub argumentom stroke in odločnim nasprotovanjem občanov braslovške občine ostaja varianta številka ena tudi za to vlado, v kateri so prav tako socialdemokrati. O tej problematiki je razpravljal predsednik Občinske organizacije SD Bra-slovče Boštjan Kragl, ki je izrekel tudi kritiko na delovanje stranke in njen odnos do tega problema.
Karitas o islamu in sožitju
Škofijska Karitas Celje pripravlja v Škofijskem domu Vrbje niz tedenskih srečanj, s katerimi želijo širši javnosti predstaviti islam, njegove vrednote in kulturo ter možnosti dialoga islama s krščanstvom. Srečanja bodo ob četrtkih ob 18.30, z njimi pa bodo začeli 31. marca.
S pomočjo gostov bodo skušali z več zornih kotov osvetliti svet, iz katerega k nam prihajajo begunci in migran-ti. Predstavili bodo tudi razli-
ko med begunci in migranti. Moje poti po arabskem svetu je naslov prvega srečanja 31. marca, na katerem bo gost pisec, knjižničar in turistični vodnik Mohor Hudej. 7. aprila bo gost imam islamske verske skupnosti Nazif ef Topuz, naslov srečanja pa Tekmujte v dobrem - predstavitev islama in njegovih vrednot. Prof. dr. Drago Ocvirk, teolog in religiolog, bo gost srečanja 14. aprila z naslovom Dialog med islamom in krščanstvom - utopija ali realnost?
Sirec palestinsko-slovenskega rodu, prevajalec Vael Hanuna (Moja zgodba - biti krščen, ljubiti islam in imeti Slovenko za ženo) bo zanimiv gost 21. aprila. Pričevanje sirskega kristjana (s sodnim tolmačem Wadiem Kidessom) bo tema prvega majskega srečanja 5. maja, o azilni politiki in integracijskih ukrepih za begunce v Sloveniji pa bo 12. maja spregovorila Tamara Anto-naz, dolgoletna sodelavka MNZ v sektorju za azil.
L. K.
Na zajtrku so prisluhniti evropski poslanki in tudi ostalim.
Svoje mnenje o gradnji avtoceste na tem območju je izrazil tudi župan Janko Kos, ki je v nadaljevanju spregovoril o delovanju lokalne samouprave in ob tem dejal: »Občine so po pravilu boljši gospodar od državnih organov. V občinah poznamo probleme in potrebe ljudi, proračunska sredstva se dostikrat, poleg sredstev, pridobljenih z razpisi, oplemenitijo tudi s sredstvi donatorjev in prostovoljnim delom. Vse to pa žal ne prepriča države, ki zmanjšuje zakonsko določena finančna sredstva občinam, kar bo imelo za posledico zmanjševanje investicij in sredstev proračunskim porabnikom na področju sociale, predšolske vzgoje, dogovorjenega programa šol, požarnega varstva, delovanja društev in drugih področjih. Pričakoval bi, da bo občina za državne
Novo vodstvo
Tudi v žalskem odboru SDS so imeli volilno konferenco ženskega odbora. Odbor je dobil novo predsednico.
Članice ženskega odbora SDS Žalec so za novo predsednico izvolile Nino Avbelj
-	Lekic. V Izvršilni odbor pa so bile izvoljene Monika Bano-všek - Verdev, Darja Jevševar, Tatjana Krebs, Mira Podgoršek
-	Palčnik, Jolanda Rihter - Pikl, Marjeta Rukav, Karmen Stren-čan, Andreja Tanaskovič in Simona Vodončnik. K. R.
Slovensko-dalmatinski večer
Sobota, 9. april 2016, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
organe upoštevanja vreden partner, da se bo do občin obnašala odgovorno, spoštljivo, častno in pošteno. Vsi drža-
vljani so tudi občani in krajani in tega bi se morali zavedati, a se očitno ne.«
D. N.
Na Polzeli OO NSi
Na ustanovni seji se je sestal Občinski odbor Nove Slovenije Polzela (OO NSi), ki je za svojo predsednico izbral Aleksandro Hudournik.
Izvolili so tudi nov pet članski izvršilni odbor in sprejeli letni plan dela, v katerem so poseben poudarek namenili pridobivanju članstva. Pomlajeno vodstvo ima precej ambiciozen načrt tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju.
Zbrane je nagovoril glavni tajnik stranke NSi Robert Ilc, uvodni pozdrav pa jim je namenil župan Občine Polzela Jože Kužnik.	T. T.
Predsednica Aleksandra Hudournik
KOLEKCIJA POMLAD-POLETJE 2016
tttt® Vstopnice v TIC-u Žalec, tel. 03 710 04 34, in preko spleta kupikarto.si.
Nedelja, 3. april 2016, ob 17. uri TSCHEJEFEL TRIO (Avstrija)
Za citrarski abonma in izven Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
fmk f
BLiJItJa
I
Sik i !Rs
«iL ■ -i—
Vstopnice: TK Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si
14
2016
PO DOLINI
marec
V času, v reki, v ogledalu
Nepozaben dalmatinski večer
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec so se v torek, 15. marca, zbrali ljubitelji poezije, da bi počastili 20-le-tnico Veronikine nagrade, ki jo vsako leto avgusta podeljuje Mestna občina Celje za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Ob tej obletnici poteka pod okriljem podjetja Fit media iz Celja, ki je pobudnik in organizator Veronikine nagrade, Veronikin mesec, ki k premisleku o poeziji spodbuja širšo javnost. Od 20. februarja, mednarodnega dneva maternega jezika, in vse do 21. marca, ki ga zaznamuje svetovni dan poezije, so o besedi in poeziji razmišljali v knjižnicah, šolah, medijih in na odprtih pogovorih.
V	knjižnici v Žalcu so večer poimenovali V času, v reki, v ogledalu. V goste so povabili Ervina Fritza, dobitnika Ve-ronikine nagrade leta 2006
Ervin Fritz, Marija Končina in Andrej Steničnik
za pesniško zbirko Ogrlica iz rad. Ervin Fritz sodi med najvidnejše sodobne slovenske pesnike, je dramatik in prevajalec, rojen v Preboldu. Njegov sogovornik je bil Andrej Ste-ničnik, poet iz Žalca. Njune refleksije poezije na stiske notranjega in zunanjega sveta so se ob branju pesmi prepletale pod prefinjenim vodstvom
Razstavlja 82 likovnikov
Marec je mesec, ki je ženskam še posebej naklonjen, v tem času se o njih piše in govori več kot običajno. Ena izjemnih pozornosti in velik poklon nežnejšemu spolu je zagotovo razstava Žena -mati, ki je v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli na ogled do 31. marca.
Razstavlja kar 82 likovnikov amaterjev, od tega skoraj polovica mladih z OŠ Polzela, strokovno mnenje o razstavi pa je podala likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. V kulturnem programu so sodelovali Barbara Jelen, učenci POŠ Andraž in OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak, hvaležnost sodelujočim pa je ob odprtju razstave s posebej izbranimi
Z razstave
besedami izrazil predsednik KUD Polzela Marko Slokar. Zahvalil se je vsem razstavljavcem in jim skupaj z vodjo likovne sekcije Mojco Korošec
Tekmovanje v gasilskem kvizu
Gasilska zveza Žalec (GZ) in Gasilsko poveljstvo Občine Vransko (GPO) sta v športni dvorani na Vranskem in v učilnicah OŠ Vransko pripravila gasilski kviz gasilske
mladine GZ Žalec za pionirje, mladince in gasilce pripravnike. Tekmovanja se je udeležilo 34 ekip z nekaj več kot 100 tekmovalci.
Mladi gasilci so se med seboj
Na dan mučenikov so v dvorani KD Svoboda Griže pripravili nepozaben kulturni dogodek z vonjem po morju. V dvorani so namreč zadone-le pesmi dalmatinskih klap in pevcev.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je ta večer uživalo ob poslušanju in tudi v sodelovanju z eno najboljših dalmatinskih skupin
Klapo Kampanel, ki že 20 let, v tej zasedbi pa 10, navdušuje z glasbenimi zgodbami. Zasedba, ki ji sicer zaradi močnega dalmatinskega pridiha pripisujejo dalmatinske korenine, prihaja v resnici iz Zagreba in je ena največkrat nagrajenih klap. Pevci izvajajo vrsto svojih skladb, s katerimi so navdušili tudi na koncertu v Grižah.
K izjemnemu večeru so svo-
je dodali organizatorji večera MePZ PopSeSlish na čelu z Matjažem Kačem in VS ZaPet s Ponikve, ki prav tako deluje pod umetniškim vodstvom Matjaža Kača. Ob koncu so za poslastico poskrbeli vsi nastopajoči, saj so skupaj zapeli in zaigrali ter tako potrdili sodelovanje, ki traja že kar nekaj let in bo prav gotovo tudi v prihodnje.	D. N.
Marije Končina, ki je predstavila tudi Fritzevo zadnje delo Odgovornost poezije, ki obsega eseje, članke, polemike, intervjuje in epigrame iz avtorjevega več kot petdesetletnega ustvarjanja. Večer so zaključili z aktualnimi vprašanji slovenske kulturne zavesti, katere sestavni del je tudi angažirana poezija.	T. T.
Klapa Kampanel v Grižah
Prišla bo pomlad
podelil šopke cvetja. Razstavo je odprl župan Jože Kužnik in marčevskim slavljenkam čestital in jim zaželel vse dobro.
T. Tavčar
Pevke FS Grifon ob spremljavi tamburaške šole Petrovih tamburašev
pomerili v reševanju testov in gasilski abecedi ter v praktičnem znanju in drugih gasilskih spretnostih.
Vrstni red pionirji: 1. PGD Drešinja vas, 2. PGD Vransko, 3. PGD Loke; mladinci: 1. PGD Grajska vas, 2. PGD Drešinja vas, 3. PGD Kapla - Pondor; pripravniki: 1. PGD Kapla -Pondor, 2. PGD Grajska vas, 3. PGD Vransko itd. Regijskega tekmovanja v Preboldu se bodo udeležile prve tri ekipe v vsaki kategoriji.	T. T.
Pod tem naslovom so pevke Folklorne skupine Grifon v četrtek, 16. marca, pripravile prireditev, ki so jo posvetile marčevskim praznikom in seveda prihodu pomladi.
Pevke so prepevale ljudske pesmi, nekaj ob spremljavi tamburaške šole Petrovih tamburašev pod vodstvom Nataše Zavšek, s pesmijo in z recitacijo pa so občinstvo v dvorani razveselili tudi otroci iz šempetrskega vrtca pod
mentorstvom Irene Lesjak, Sabine Jernejc in Irene Kokot. Zaplesali in zapeli so otroci otroške folklorne skupine Osnovne šole Šempeter, ki jo vodi Andreja Plut, ob koncu pa so vsi v dvorani zapeli pesem Prišla bo pomlad.
Kulturnemu programu je
sledilo druženje ob čaju in sladkih dobrotah, kot se za čajanko spodobi. Kot je povedala Marija Zagoričnik, so vesele, da je njihov prvi koncert tako uspel in da so prispevale svoj delež h kulturnemu utripu Šempetra.
D. N.
Med prikazom gasilskih spretnosti
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
AVTODELI
Peter Sedovšek
IVA CL O. O.
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
2016
15
Srečanje odraslih folkloristov
Zaplešimo v pomlad
Vodje folklornih skupin z Markom Repnikom po podelitvi priznanj
Med nastopom FS Ponikva, ki je med prikazom belokrajnskih plesov poskrbela tudi za atraktivno vrtenje plesalk
V dvorani Doma krajanov Galicija je v nedeljo, 13. marca, potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki delujejo na področju Spodnje Savinjske doline. Srečanje je pod okriljem žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti organiziralo Kulturno društvo Galicija oziroma tamkajšnja folklorna skupina.
Pred polno dvorano so najprej zaplesali domačini pod vodstvom Helene Turnšek, ki so se predstavili s spletom gorenjskih plesov. Avtorji odrske postavitve so bili vodja skupine Helena Turnšek in plesalci, ki so se izkazali tudi kot zelo dobri organizatorji. V nadaljevanju večera, ki ga je vodila v gališko nošo oblečena Marjana Lešnik, so oder zapolnili plesalke in plesalci FS Kobula Petrovče. Pod vodstvom Primoža Srake, ki je skupaj z Olgo
Spolenik poskrbel tudi za odrsko postavitev, so Petrovčani tokrat predstavili »ofiranje« (godovanje) na Štajerskem. Za njimi so nastopili članice in člani FS Vransko, ki letos praznujejo 10-letnico svojega delovanja. Pod vodstvom Slave Škrabar, ki vodi skupino vse od njihove ustanovitve, so se na reviji predstavili s plesi vzhodne in zahodne Štajerske. Oder so nato preplavili plesalke in plesalci z juga Slovenije, ki je prepoznaven po brezah in zelenem Juriju. Pod vodstvom Suzane Gračner in z odrsko postavitvijo Majde Kričej so se namreč z belokranjskimi plesi predstavili članice in člani FS Ponikva.
Revijo so s spletom vzho-dnoštajerskih plesov zaokrožili članice in člani FS Grifon Šempeter, ki je najstarejša folklorna skupina v Spodnji Savinjski dolini, saj bodo prihodnje leto praznovali že 55-letnico svo-
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je drugi marčevski petek potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin z naslovom Zaplešimo v pomlad.
Organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec, je pod svojim okriljem predstavil kar sedem otroških folklornih skupin, in sicer dve skupini
z Osnovne šole Griže, po eno pa z OŠ Žalec, OŠ Petrovče in POŠ Trje ter folklorni skupini KD Gomilsko in KD Ponikva pri Žalcu.
Revijo je strokovno spremljala Martina Prhaj, avtorica številnih odrskih postavitev in strokovnjakinja otroških folklornih plesov, ki je po končanem nastopu z mentoricami
skupin opravila razgovor in svoje mnenje podala v pisni obliki. Dvorano žalskega kulturnega doma so napolnili nastopajoči otroci, njihovi starši in ljubitelji folklore in uživali ob koreografijah mladih plesalk in plesalcev, ki so predstavili slovenske ljudske plese in običaje.
T. Tavčar
iMI
Otroška folklorna skupina s Ponikve pri Žalcu deluje pod vodstvom Vlaste Polenik.
jega delovanja. Že nekaj časa skupino vodi Maša Kumper-ger, ki je poskrbela tudi za odrsko postavitev.
Ob koncu je zbrane nagovoril vodja žalske izpostave JSKD Marko Repnik in vsem vodjem skupin podelil priznanja, revijo pa je strokovno spremljala Neva Trampuš.	D. N.
Otroško folklorno skupino I. OŠ Žalec vodi Sabina Tauses.
Priznanja zaslužnim članom UTŽO
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA
(brezplačno ob nakupu korekcijskih očal) torek 5., 19. in 26. april 2016 (dr. Arsen Janjlč in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico!
NOVO - NAGRAJUJEMO ZVESTOBO S KARTICO ZAUPANJA!
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mall: optlka.slmona@slol.net www.optlka-simona.sl
Univerza za tretje življenj -sko obdobje je na svojem občnem zboru v petek, 4. marca, v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec podelila priznanja štirim zaslužnim članicam za dolgoletno članstvo in delo v organih društva ter sodelovanje v različnih projektih.
Iz rok predsednice Marije Masnec, ki je na občnem zboru zgoščeno poročala o delovanju društva v letu 2015 in ob tem poudarila najpomembnejše dogodke preteklega leta ter bogato delo 30 študijskih skupin, so tokratna priznanja društva prejele: Mira Kodrun, Breda Šip, Metoda Uranjek in Tatjana Pevec. Ob tem so jim zaploskali vsi udeleženci na čelu z županom Jankom Kosom, častnim članom UTŽO in častnim občanom Občine Žalec Janezom Megličem in direktorico MSK Žalec Jolando Železnik.
Občni zbor je vodila dolgoletna predsednica Ivica Čretnik.
Predsednica društva Marija Masnec je podrobneje predstavila program dela in smele načrte v tem letu in ob tem dejala, da je nujno, ker smo v času inovativne, predvsem pa informacijske družbe, da se starejši vseživljenjsko izobražujejo in tako pridobivajo potrebna nova znanja za enakopravno vključenost v sodobno družbo. Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju bo postal način, kako strukturirati čas, kako se spreminjati skupaj s svetom.
Ob koncu so gostje pohvalili delo društva, ki se odraža predvsem v medgeneracijskem povezovanju, sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in ostalimi sorodnimi društvi, organizacijami ter javnimi zavodi. Ker občina društvo tudi delno financira, je župan izrazil zadovoljstvo, da se ta sredstva na UTŽO dobro oplemenitijo v korist širše družbene skupnosti. D. N.
Metoda Uranjek ob prejemu priznanja
16
2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Na jožefovo najbolj živahno v Petrovčah
marec
Pomlad se v Petrovčah začenja 19. marca - na jožefovo, ko pripravijo tradicionalni Jožefov sejem z vsem, kar kmetje in ljubiteljski vrtič-karji ter sadjarji potrebujejo za novo sezono. Že 28. Jožefov sejem je letos zaradi sobote in sončnega pomladnega vremena v Petrovče privabil več kot deset tisoč obiskovalcev.
Sejemski dan se je začel že ob svitu z dostavo blaga in pripravo stojnic. Letos jih je bilo okoli 130, postavili pa so jih tudi po za promet zaprti glavni cesti od križišča z regionalko do križišča za osnovno šolo. V dvorani je bila osrednja razstava namenjena industrijski konoplji kot rastlini tisočerih možnosti (več o tem na strani 29), ki so jo pripravili člani Eko civilne iniciative Slovenije. Članice Društva podeželskih žena Občine Žalec so ob tej priložnosti prikazale izdelavo velikonočnih butaric, društvo hmeljarjev pa je v po-kušnjo ponudilo lokalna piva. Predstavilo se je tudi Spodnje Savinjske doline in blagovna znamka Zeleno zlato.
Po tradiciji sta bili Jožefu v čast v petrovški baziliki tudi dve maši, drugo mašo ob desetih je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Opoldne je zbrane v prireditvenem šotoru, razstavljavce in obiskovalce sejma pozdravil predsednik upravnega odbora Hmezada Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek, pri organizaciji letošnjega sejma pa so poleg petrovške zadruge sodelovali ZKŠT Žalec, Občina Žalec, Društvo podeželskih žena Občine Žalec, Kmetijsko--gozdarski zavod Celje in Eko civilna iniciativa Slovenije.
Kot je povedal Franci Gaj-šek, je jožefovo drugi najbolj praznični dan v petrovški župniji, takoj za velikim šmarnom. Poudaril je, da zadružništvo nima samo nalog na področju primarne kmetijske proizvodnje, ampak je tudi koordinator dogajanja na lokalni
Sejem je obiskal tudi zunanji minister in podpredsednik vlade Karl Erjavec, ob njem predsednik nadzornega odbora Hmezada KZ Petrovče Ervin Čas.
ravni. »Vemo, da je kmetijstvo v krizi, vendar mu lahko sami pomagamo tako, da kupujemo slovensko, tudi če je za kakšen cent dražje. Smo majhna država, zato moramo funkcionirati kot ena družina,« je med drugim poudaril Franci Gajšek.
Žalski župan Janko Kos pa je povedal, da ta strokovno-dru-žabna prireditev vsako leto v Petrovče privabi veliko uglednih gostov in upa, da bo lahko vse kmalu povabil k fontani piv, ki bo edinstvena v evropskem prostoru. Prav tako bi lahko imela domicil v Savinjski dolini industrijska konoplja, saj je rastlina sorodna hmelju, tu je tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, se pravi poleg naravnih pogojev za gojenje konoplje tudi znanje.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je čestital organizatorjem za pripravo sejma, ki je v Petrovče privabil množico razstavljavcev in obiskovalcev. Ob čestitki vsem Jožicam in Jožetom je izrazil željo, da bi starši spet pogosteje dajali to ime svojim otrokom. Peter Vrisk je omenil, da je težav v kmetijstvu veliko, a bodo o njih govorili ob drugih priložnostih. Pozitivno je, da je hrana postala vrednota in da ljudje danes ne iščejo več le poceni in iz uvoza, ampak kakovostno slovensko hrano, ki jo zagotavljajo prav kmetijske zadruge. Kar 80 % vsega, kar pridelajo slovenski kmetje, odkupijo slo-
venske zadruge in tudi trgovci vedno bolj poudarjajo slovensko, kar je pomembno v tem globalnem svetu. »Slovenija ima prihodnost, saj zadruge skrbijo tudi za razvoj podeželja,« je poudaril Peter Vrisk.
Predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Cveto Zupančič je glede težav slovenskega kmetijstva poudaril, da je pomembno predvsem to, da ne izgubimo volje.
Zbrane je nagovoril tudi zunanji minister in podpredsednik vlade ter predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. Po njegovih besedah se lahko Slovenija pohvali ne samo s tem, da je na petem mestu med pridelovalkami hmelja, ampak tudi s tem, da je peta najbolj zelena dežela. K temu bi lahko prispevala tudi industrijska konoplja, o kateri niso razpravljali le v Petrovčah, pač pa tudi v parlamentu. Konoplja je dobra priložnost za zeleno dolino, je izpostavil.
Sejem je blagoslovil škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki je ob tem poudaril pomen svetega leta (to je vsako 50. leto), ko naj se obnovi zaveza z Bogom, se odpustijo vsi dolgovi in se rešijo vsi spori. Odgovor Cerkve na današnji svet, poln zla, vojn, beguncev, pa je: »V ta svet naj bi vsi prinašali luč, se pravi dobroto, odpuščanje, usmiljenje. Vsi ljudje, zlasti pa kristjani, naj bi postali dobri in usmiljeni.«
V objemu Zelenega zlata
Opoldanskega uradnega odprtja 28. Jožefovega sejma se je poleg množice obiskovalcev udeležilo tudi mnogo uglednih gostov.
Sejemski dan je v Petrovčah trajal vse do osmih zvečer in je bil letos res živahen. Prevladovala je ponudba semen, sadik, kmečkega orodja in strojev pa seveda mesnih in drugih dobrot, brez katerih ni velikonočne pojedine. Veliko je bilo lesenih izdelkov in lesenih igrač in tudi tekstila ter drugih drobnih izdelkov, ki sodijo na tak sejem. Zagotovo najbolj prodajani izdelek pa je bila »sirknata« metla.
Organizatorji so bili seveda veseli dobrega obiska, malo manj pa dejstva, da so bili med obiskovalci tudi inšpektorji. Kot so povedali, je organizacija takšnega sejma izredno zahtevna in pomeni veliko stroškov. Da inšpektorji preverjajo vsako podrobnost in da se morajo razstavljavci ukvarjati z njimi namesto s kupci, ni dobro za takšen podeželski sejem, kot je Jožefov sejem v Petrovčah.
Kljub vsemu je bilo zadovoljstva veliko, nakupi pa precej obilni v primerjavi z zadnjimi leti. Za glasbo in dobro voljo je skrbel ansambel Vagabundi, za šale in program Franci Podbre-žnik, seveda pa so obiskovalce sejma sproti obveščali tudi o dogajanju v Planici.
K. R., foto: T. T.
Zagotovo najbolj prodajane na Jožefovem sejmu so bile metle.
Ponudba domačih semen, pridelkov in izdelkov je bila pestra.
Med izdelki iz industrijske konoplje tudi oblačila, vrv in gradbeni material
Dogodek v Bio parku Nivo in njegova odmevnost v medijih sta rodila novo blagovno znamko keksov iz industrijske konoplje.
_SaMinishe/.dotine/\
NAPOVEDNIK
2016
17
0
OBČINA ŽALEC
Vsako soboto v mescu med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 26. marec, med 9. in 19. uro
12. razstava velikonočnih dobrot Ko zacveti dren in zadišijo potice; 10.30 odprtje razstave skupaj z blagoslovom velikonočnih jedi; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, PGD Drešinja vas, 031 230 021).
Sobota, 26. marec, ob 14. uri
stari običaji: nošenje hrane v »irbasih« na glavi k blagoslovu jedi v cerkev na Pernovem
(TD Galicija, 030 185 086).
Nedelja, 27., in ponedeljek, 28. marec, med 9. in 19. uro
12. razstava velikonočnih dobrot Ko zacveti dren in zadišijo potice; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, PGD Drešinja vas, 031 230 021).
Ponedeljek, 28. marec, ob 11. uri
pohod konjenikov na Kunigundo (TD Galicija, 041 444 993).
Ponedeljek, 28. marec, ob 18. uri
Moški so z Marsa, ženske so z Venere, komedija z Denisom Avdicem; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 29. marec, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Nino;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 29. marec, ob 19. uri
Narava in vloga ženske, predavanje Zlatke Jambrovič; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 30. marec, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 30. marec, ob 18.30
10. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 31. marec, ob 18. uri
glasbeno-dramski večer Nič in vse; Dom II. slovenskega tabora Žalec; OŠ Petrovče in POŠ Trje.
Petek, 1. april, med 12. in 17. uro
12.00-14.00 izmenjava semen in sadik,
15.00-17.00 osnove ličenja; (Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714).
Petek, 1. april,
pravljični maraton ob mednarodnem dnevu knjig za otroke;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 1. april, ob 20. uri
98. kavarniški večer z gostom Daretom Gozdnikarjem; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 2. april, ob 7. uri
kulinarični pohod - slovenska Istra; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 2. april, med 8. in 12. uro
"Dnevi lesenih očal" ogled največje zbirke lesenih očal v Sloveniji; Optika Irman Žalec (Informacije, 051 288 010)
Sobota, 2. april, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi
lipami;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 2. april, med 9. in 12. uro
pomladanska akcija urejanja in čiščenja okolja v Občini Žalec 2015; v primeru slabega vremena (dežja) bo akcija v soboto, 9. aprila.
Sobota, 2. april, med 10. in 12. uro
slovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe - dan za spoštovanje;
(Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714).
Nedelja, 3. april, ob 17. uri
Tschejefel trio (Avstrija); za citrarski abonma in izven; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 3. april, ob 18. uri
Slovenska literatura od A do Ž, komedija z Ladom Bizovičarjem; Špas teater,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 4. april, ob 12. uri
računalniška delavnica; drugi termini še: 11., 18., 25. april; (Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714).
Ponedeljek, 4. april, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 4. april, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: Društvo zdravljenih odvisnikov Novo upanje Žalec se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 4. april, ob 19.30
Najstarejša obrt, komedija; MG Ptuj in zavod Novi zato; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 5. april, ob 19.30
Najstarejša obrt, komedija; MG Ptuj in zavod Novi zato; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 5. april, ob 11. uri
finančno opismenjevanje, okusne jedi za vsak žep; (Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714).
Torek, 5. april, ob 18.30
odprtje razstave Muzeja novejše zgodovine Celje Mesto pod škornjem;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 6., in četrtek, 7. april, ob 17. uri
območno srečanje otroških pevskih
zborov;
JSKD Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 6. april, ob 19. uri
odprtje razstave DIALOG, Ema Kugler (video) in Vera Stankovič (kiparska kompozicija); Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 29. 4. 2016 (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 6. april, ob 19.30
Jugoslavija, moja dežela; SNG Drama Ljubljana; za potujoči abonma in izven; odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 7. april, med 11. in 17. uro
11.00-12.00 razstava slik Nike
Krašovec Šepič,
13.00-16.00 festival Coknpok
15.00-17.00 osnove ličenja;
(Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669
714).
Četrtek, 7. april, ob 16.30
Bralno druženje na valovih časa; Medobčinska splošna knjižnica Žalec,
(MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 8. april, ob 19.30
pomladni Trianglov večer: dvoboj vokalnih skupin Oktet 9 in Šaleški študentski oktet;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34 ).
Sobota, 9. april, ob 19.30
slovensko-dalmatinski večer s Tanjo Zajc Zupan, Tejo Saksida in Klapo Gallus;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec 710 04 34).
Sobota, 9. april, ob 8. uri
pohod v spomin na umrle planince;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 031 344 333).
Sobota, 9. april, ob 7.30
pohod v spomin na umrle planince; zborno mesto pri Kili Liboje (PD Liboje, 070 743 817).
Nedelja, 10. april, ob 9. uri
15. rekreativni pohod od Žalca do Sv. Jedrti;
Športni center Žalec (Žalske lekarne Žalec).
Nedelja, 10. april, ob 6. uri
pohod na Donačko goro;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Ponedeljek, 11. april, med 18. in 19. uro
tradicionalna kitajska medicina; (Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714).
Ponedeljek, 11. april, ob 19. uri
Malezija, potopisno predavanje Braneta Ternovška; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 12. april, ob 16.30 in 17.30
zaključna prireditev Tudi mali Savinjčani berejo; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 14. april, ob 17. uri
predavanje/predstavitev Zdravilne rastline pomladi in divja zelenjava; Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 14. april, ob 18. uri
Ples okoli sveta, baletna predstava GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(Glasbena šola Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 15. april, med 12. in 16.30
12.00-14.00 kuharska delavnica: Nepalska kuhinja, 14.00-16.30 stilska preobrazba; (Hiša Sadeži družbe Žalec, 051 669 714).
Petek, 15. april, ob 18. uri
Ples okoli sveta, baletna predstava GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec vstop prost
(Glasbena šola Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 15. april, ob 18. uri
odprtje likovne razstave; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže
(KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Nedelja, 17. april, ob 8. uri
pohod na Šmohor; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 325 101).
Sreda, 20. april, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 20. april, ob 18.30
11. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(Glasbena šola Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 20. april, ob 19. uri
Narava in vloga ženske; predavanje Zlatke Jambrovič; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 13)
Četrtek, 21. april, ob 7. uri
pohod na Bohor;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 21. april, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura s Tanjo Pilih;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 21. april, ob 19.30
koncert godalnega in simfoničnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(Glasbena šola Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 22. april, med 19. in 22. uro
noč knjige;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 23. april, ob 6. uri
pohod na Zreško Pohorje;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 325 102).
Sobota, 23. april, ob 7. uri
Zasavska pot - 4. del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 23. april, ob 9. uri
34. pohod po mejah KS Liboje; zborno mesto pri savinjskem mostu v Kasazah
(PD Liboje, 031 627 923).
Sobota, 23. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica; na parkirišču bifeja v Vrbju (TD Vrba Vrbje, 041 507 546).
Sobota, 23. april, ob 19. uri
APZ Risto Savin, letni koncert; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
(APZ Risto Savin, 031 623 117).
Nedelja, 24. april, od 10. ure dalje
II. festival teka - Runfest 2016, cestni poligon v Šempetru (Tekaško društvo Savinjčan, 041 208 822).
Ponedeljek, 25. april, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 26. april, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Andrejem Steničnikom; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 26. april, ob 18. uri
proslava ob dnevu upora proti okupatorju;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 27. april, ob 10.30
Pomlad na Bukovici; odhod iz Griž ob 9. uri (PD Žalec, 041 705 738).
Četrtek, 28., in petek, 29. april, med 9. in 11. uro
počitniške ustvarjalnice; omejitev do 20 otrok, prispevek za material 1 EUR, zaželena predhodna prijava;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 6. april,
pohod na Boč (978 m); PD Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Sobota, 9. april, ob 9. uri
akcija čiščenja okolja; TD Braslovče, Občina Braslovče (Branko Ribizel, 031 896 938).
Sobota, 16. april, ob 20. uri
osrednja prireditev 20. salamijade v Domu kulture Braslovče; TD Braslovče
(Branko Ribizel, 031 896 938).
Nedelja, 17. april,
Kočevski rog, Veliki rog (1099 m) in baza 20;
PD Dobrovlje Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768).
Četrtek, 21. april, ob 17.30
premiera	plesno-gledališke
predstave Muce; Prosvetno društvo Braslovče (Jerneja Kolar, 031 831 881).
Petek, 22. april,
pohod ob polni luni na Krvavico (909 m);
PD Dobrovlje Braslovče
(Petra Kumer Lesjak, 031 834 878).
Petek, 22. april, ob 17. uri
delavnica Zdrave&fit sladice v Vrtcu
Veronika;
ZIKŠT 3 jezera
(Jasmina Roter Jager, 040 714 099).
Od sobote, 23. aprila, do srede, 27. aprila,
planinarjenje po otoku Hvar; PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 2. april, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 2. april,
posvet članic GZ Slovenije;
Dvorana Prebold
(Tatjana Plaskan, 051 309 606).
Nedelja, 3. april,
pohod ob dnevu zdravja na Sv. Jedrt;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Vsak ponedeljek v mesecu aprilu ob 17. uri
pogovorna skupina Zbor; stara sejna soba Občine Prebold; Društvo za pomoč in samopomoč Moji odnosi (Urška Zabukovnik, 031 346 848).
Torek, 5. april,
ustvarjalno v knjižnici - razstava; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 8. april,
pohod na Hom; DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Petek, 8. april, ob 20. uri
ponovitev komedije Štirje letni časi; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 9. april, od 8. ure dalje
čistilne akcije po preboldski občini (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 9. april,
pohod na Slivnico nad Cerknico; PD Prebold
(informacije: 041 593 673).
Sobota, 9. april, ob 19. uri
koncert ljudskih pesmi; dvorana Aninega doma; KD Anton Schwab (Marija Plavec, 040 811 985).
Nedelja, 10. april,
test hoje na 2 km; športno igrišče v Kaplji vasi; ŠD Kaplja vas
(Danijel Turecki, 041 793 802).
Torek, 12. april, ob 19. uri
Večer na zofi;
Občinska knjižnica Prebold; JSKD Žalec in Občinska knjižnica Prebold
(Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 16. april, med 8. in 11. uro
cvetlična in kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 18. april, ob 17. uri
pravljična ura s Simono Ž. Repnik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek, 19. april, med 19. in 20. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja,
trigliceridov in RR; prostori RK Prebold; KO RK Prebold.
Sreda, 20. april, ob 18. uri
predstavitev otroške slikanice Cvetna čebelja abeceda avtorice Kate Laštro;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 21. april, ob 17. uri
zaključna prireditev Tudi mali Savinjčani berejo; dvorana Vrtca Prebold; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 21. april,
Naj pesem pove; OŠ Prebold (tajništvo, 703 64 20).
Sobota, 23. april,
salamijada;
igrišče v Mariji Reki;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sobota, 23. april,
pohod na Golake; PD Prebold
(Miran Žohar, 041 593 673).
Sobota, 23. april, ob 19. uri
predvajanje video spotov Prijatelji
6 še;
dvorana Gasilskega doma Šešče (Zvone Babič, 031 631 781).
Torek, 26. april, ob 18. uri
prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 30. april,
kresovanje pri mostu v Šeščah; PGD Šešče, KUD Šmrkl (Matjaž Dolinar, 031 772 782).
Sobota, 30. april,
kresovanje v Mariji Reki; športno igrišče v Mariji Reki; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sobota, 30. april
kresovanje pod Golavo; Športni center Matke; športna sekcija PGD Matke (Rok Golavšek, 031 477 347).
18
2016
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Vsak peti prebivalec član knjižnice Zdaj zaori, pesem
Medobčinska splošna knjižnica Žalec močno sooblikuje podobo Spodnje Savinjske doline, za kar je prejela tudi žalsko Savinovo plaketo za leto 2015.
Poročila in statistike za leto 2015 dokazujejo, da so večino ciljev dosegli, nekatere so bistveno presegli. Neuresničen cilj je nedoseganje načrtovanega števila novih enot knjižničnega gradiva, na kar pa strokovni delavci nimajo vpliva, saj se sredstva za nakup iz leta v leto zmanjšujejo, je povedala direktorica Jolanda Železnik. Ob tem je pomembno dejstvo, da občine
ustanoviteljice ne zmanjšujejo sredstev, zelo mačehovski odnos do nakupa ima pristojno ministrstvo.
Velik problem v Medobčinski splošni knjižnici Žalec je tudi kadrovska podhranjenost, saj 13 zaposlenih skrbi za 11 enot. Približno vsak peti prebivalec te doline je član knjižnice. Aktivnih članov je 6596. Mnogi pravijo, da jim je izmed vseh tišin najljubša tista, ki vlada v knjižnicah. Noben zunanji hrup je ne zmoti.
Vse enote skupaj so tedensko odprte 143 ur, vse pa nudijo tudi virtualne storitve, tudi izven časa uradnih ur. Knji-
žnično zbirko so lani povečali za 6767 enot gradiva. V vseh enotah je bilo 31. 12. 2015 skoraj 187.000 enot gradiva.
387 prireditev je obiskalo 13820 obiskovalcev, kar je 11 % več kot lani. Projekti, kot so Sa-vinjčani berejo, Tudi mali Sa-vinjčani berejo, Kako so živeli, Utrip domoznanstva in drugi, so izjemno odmevni in vedno bolj prepoznavni.
Knjižnica je privilegij - dostopen vsakomur. Ta privilegij financirajo občine ustanoviteljice, ki pomagajo širiti in utrjevati prepričanje, da brez nje ne gre. Brez knjig in knjižnice, seveda.	T. Tavčar
Zablode postsocializma
Dvorana II. slovenskega tabora v Žalcu je v nedeljo, 13. marca, doživela izjemen kulturni dogodek, kar so dokazovali tudi gromki aplavzi občinstva, ki je bogat glasbeni in revolucionarni program sprejemalo z odprtim srcem, čustveno in z veliko mero domoljubja.
Takšno ozračje zna in zmore, kot pravijo mnogi, ustvariti le legendarni Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta pod vodstvom Pie Cah s svojimi stalnimi glasbenimi spremljevalci, ansamblom Ovce in skupino Dirty Fingers ter gostoma Dragom Mislejem - Mefom in Darkom Nikolo-vskim.
V Žalec so zbor že dalj časa vabili prizadevni člani KD Vrbje, tokrat jim je to uspelo
in, kot pravi Lea Meh, so zelo veseli, da se je vse skupaj tako izšlo in da so ljudje ob nastopu pevcev in glasbenikov s Primorske res izjemno uživali in se nekako tudi poistovetili s časom, o katerem so pripovedovale pesmi.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta izvaja pesmi s partizansko vsebino s poudarkom na slovenskih partizanskih pesmih. Njihov repertoar obsega tudi druge revolucionarne, delavske in narodne pesmi, ki jih izvajajo v različnih jezikih. Ustanovljen je bil leta 1972 v Bazovici pri Trstu na pobudo bivših partizanov in je kot tak pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. S približno šestdesetimi člani je tudi največji slovenski par-
tizanski pevski zbor, ki ga je ustanovil in večino časa vodil zborovodja Oskar Kjuder, danes pa ga vodi zborovodkinja Pia Cah.
V pojugoslovanskem obdobju je zbor svoje največje koncerte priredil v letih 2012 in 2013, ko je nastopil v Cankarjevem domu in v areni Sto-žice, kjer je zapel pred devetti-sočglavo množico. Sodeluje z drugimi glasbenimi skupinami, pevskimi zbori in kantav-torji, med drugim s pevskim zborom Kombinat in Iztokom Mlakarjem. Kot so povedali nekateri njegovi spremljevalci, ki so tudi v Žalcu prodajali zgoščenke in promocijske majice zbora, je bilo v Žalcu izjemno vzdušje, kot ga znajo pričarati le malo kje.
D. Naraglav
Dr. Vesna Vuk Godina je profesorica, ki ponudi le dve možnosti - lahko jo ljubiš, lahko jo sovražiš. A v vsakem primeru si jo zapomniš! Vsekakor so si jo obiskovalci, ki so se v sredo, 2. marca, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec udeležili predstavitve njene knjige Zablode postso-cializma, zapomnili. Splošno nezadovoljstvo z družbenim stanjem, ki so ga povzročile predvsem slabe gospodarsko--eksistenčne razmere, sproža številna vprašanja o vzrokih in kliče po iskanju rešitve.
Vesna Vuk Godina je v delu Zablode postsocializma ponudila svojevrstno analizo, ki skuša prikazati dolgoročne in strukturne razloge, ki so neogibno pripeljali do te točke. Osnovna diagnoza, ki jo predstavlja v svoji novi knjigi Zablode postsocializma, zveni na videz preprosto: kapitalizem smo uvozili na nam tuj, se pravi neindigeniziran način, kar je nujno proizvedlo ekonomsko, socialno in politično krizo. A avtorica se tu ne ustavi, marveč postreže s kritiko klasičnih, večinoma ekonomskih receptov za rešitev ter začrta antropološki okvir slovenske postso-cialistične kriminalke z vrsto prodornih primerjav z drugi-
^dobčinska ^ splošna £ r?
™jižnica zaleti
S predstavitve
mi evropskimi državami. Knjigo je posvetila milijonom, ki jim postsocializem ni prinesel razvoja in uresničitve postso-cialističnih sanj, ampak strukturno nasilje v obliki brezposelnosti, brezperspektivnosti, revščine, lakote, bolezni, celo smrti.
Avtorica knjige predava kot kulturna antropologinja socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2003 je kot Ful-brightova štipendistka razisko-
vala in poučevala na Havajski pacifiški univerzi (HPU) na Havajih. Med drugim je članica Mednarodne zveze za antropološko in etnološko znanost. Njena bibliografija obsega več kot 600 bibliografskih enot in je ena najbolj branih slovenskih družbenih kritičark. Področja njenega zanimanja so zgodovina socialne in kulturne antropologije in antropoloških teorij, antropološka analiza socializacijskega in kulturacij-skega procesa ter antropologija postsocialističnih družb.
T. Tavčar
Skozi objektiv dveh generacij
Med nebom in zemljo
V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu so predstavili knjižni prvenec Vere Vardjan z naslovom Med nebom in zemljo. Zbrane v knjižnici je pozdravil knjižničar Andrej Steničnik, o knjižnem prvencu pa je govorila avtorica.
Kot je povedala, se je 23. maja 2012 ponovno rodila, ta datum pa v koledar zapisala kot drugi rojstni dan. Pot v Ne-rajske luge v Krajinskem parku Lahinja, ki jo je pred tem premerila že neštetokrat, bi se takrat zanjo skoraj končala tragično, in to prav na kraju, kjer je vedno našla duševni mir in
si v njem mnogokrat napolnila baterije. »Prestregla« je namreč strelo, ki se je z neba usmerila proti zemlji. A je preživela. Čudež ali sreča? Tako se je o svojem doživetju spraševala tudi med zdravljenjem v ljubljanskem UKC. Zavedala se je, da bo okrevanje dolgo, že takrat pa je sklenila, da bo o svoji izkušnji napisala knjigo. Manj kot mesec dni po dogodku je v glavi že imela okvirno vsebino knjige s pozitivnim sporočilom, naj se imajo ljudje radi, naj bodo hvaležni za vsak dan življenja in za zdravje.
T. Tavčar
Ljubitelji fotografije so ob odprtju prve skupne samostojne razstave dveh članov likovne sekcije KUD Polzela, Rudija Friškovca in mag. Tatjane Štinek, očeta in hčere, napolnili Grad Komenda.
Avtorja sta se predstavila s 46 fotografijami, razdeljenimi na tematske sklope. Osrednjo temo predstavljajo motivi morja in gora, sledijo pa jim arhitekturne zanimivosti. Prava posebnost je razstava pod steklenimi tlemi, od koder zažarijo motivi cvetja, živali in sveta, ki nas obdaja. Razstavo, ki je bila na ogled do 18. marca, je uradno odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik,
Oče Rudi Friškovec in hči mag. Tatjana Štinek
Blanka Božič pa je skupaj s soustvarjalci dogodka iz KUD Polzela, Šmartnega ob Paki in Glasbene šole Risto Savin Ža-
lec udeležence popeljala skozi večer fotografije, glasbe in poezije.
T. Tavčar
© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip
VSTOPNICE PREKO SPLETA
Vera Vardjan s svojo knjigo
Vabilo k sodelovanju
Uredništvo revije za književnost in kulturo Vpogled vabi vse pisce poezije, proze in dramatike ter esejističnih in strokovnih besedil s področja kulture, da svoje prispevke pošljejo na naslov uredništva revije zkst.program@siol.net glavni urednici Lidiji Koceli do 15. aprila 2016. Veselimo se sodelovanja z vami.
marec
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
2016
19
Grad Žovnek skozi fotografski objektiv Štirje letni časi v Preboldu
Grad Žovnek, kot ga skozi svoj fotografski objektiv vidi 84-letni žalski fotograf dr. Boris Skalin, je doživel marca dve razstavi, v Državnem svetu Republike Slovenije in na avtorjevi 51. razstavi v znanem celjskem trgovskem centru.
Razstavo z naslovom Grad Žovnek - prvotno domovanje celjskih knezov je v preddverju dvorane Državnega sveta RS odprl predsednik sveta Mitja Bervar. O razstavi in avtorju je spregovorila Lidija Ko celi, številne obiskovalce pa je nagovoril tudi braslovški župan Branimir Strojanšek. V kulturnem programu sta nastopila glasbenika Aleks Volasko in Žiga Ravšelj, za prigrizek pa so poskrbeli članice TD Braslovče in avtor razstave.
Dr. Boris Skalin je svoja dela na temo žovneškega gradu, ki govorijo predvsem o njegovih zadnjih petdesetih letih, že v začetku marca razstavil tudi na fotografskem oddelku v enem izmed celjskih trgovskih podjetij, kjer je avtorjevo ustvarjanje prav tako predstavila Lidija Koceli z ZKŠT Žalec, Skalino-vo fotografsko spremljanje prenove Žovneka, ki je za Občino Braslovče velikega pomena, pa je tudi v Celju pozdravil župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Zbrane je v imenu podjetja gostitelja, kjer gostuje razstava, nagovoril Zvone Maček. Dr. Boris Skalin pa je ob tem povedal: »Žovneški so grad gradili v zgodnjih letih 12. stoletja. Zgrajen je bil z žulji in v znoju naših prednikov, tlača-nov. Nobenega dvoma ni, da so bili za Slovenijo zelo pomembni. Cel rod nam je za zgodovino zapustil ogromno. Fotogra-
Grad Žovnek so po zaslugi dr. Skalina občudovali tudi v Državnem svetu RS.
Dr. Boris Skalin in župan Branimir Strojanšek ob razstavljenih fotografijah v Celju
fije ostankov gradu in njegova sedanja podoba povedo, da so Braslovčani (prostovoljci) in Občina Braslovče uspeli. Grad obnavljajo in imajo kaj pokazati, obiskovalci pa ne skrivajo začudenja in zadovoljstva. Preko grajskega mostu, skozi portal, nad katerim se ponosno kaže lepo oblikovan stolp, nas vodi pot po prvotno položenem tlaku s prodniki iz Savinje. Mimo ostankov prvotnih zidov pridemo do okroglega stražnega stolpa. Res lepo obnovljen je impozanten. Zgornji del z opremo in strešno konstrukcijo obiskovalce tako
Prva nastopila Neža Torkar
Prosvetno društvo Braslovče je v avli Doma kulture Braslovče pripravilo koncert harmonikarice Neže Torkar. Gre za prvega od dveh koncertov, ki ju Prosvetno društvo Bra-slovče pripravlja v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije.
V ciklu se bodo predstavili najuspešnejši mladi slovenski glasbeniki, ki so jih izbrali v sodelovanju s strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije. Koncertni cikel je plod večletnega sodelovanja Prosvetnega društva Braslovče in Glasbene mladine Slovenije, ki s tovrstnimi koncerti bogatita koncertno ponudbo kraja. Hkrati gradita tudi na didaktičnem momentu, saj zaradi odličnega sodelovanja z Osnovno šolo Braslovče koncertne cikle obiskujejo tudi mladi, ki s tem širijo svoje glasbeno obzorje.
Neža Torkar je po šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Ernoju Se-bastianu študij nadaljevala na
Neža Torkar
Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju v razredu prof. Ivana Kovala in diplomirala z najvišjo oceno, zdaj pa nadaljuje z magistrskim študijem. Kot solistka in v različnih komornih zasedbah ter orkestrih je prejela veliko število nagrad na regij-
Obisk izterjevalcev, za katere sta zakonca mislila, da so iz KPK
prevzame, da skoraj pozabijo pogledati skozi okno, da bi videli nepozabno panoramo. Ob spremljanju dogodkov na gradu Žovnek in ob poslušanju kreatorjev obnavljanja gradu ne moremo mimo misli, da se bo tu še marsikaj zgodilo. Mogoče bodo zvezde v grbu Republike Slovenije pomežiknile lastniku gradu in bo ta pomislil v smislu pesnikovih besed Veš, poet, svoj dolg?«
V krajšem kulturnem programu v Celju sta nastopil učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec citrarki Klara Majcen in Maša Strmec. T. Tavčar
Igralska ekipa z režiserjem Jožetom Kranjcem (v sredini) ob zaključku premierne predstave
skih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Je članica ansambla za sodobno glasbo Via nova iz Turingije, s katerim krstno izvaja dela nemških in drugih tujih skladateljev. Z orkestrom Gewandhaus iz Leipziga je lani gostovala v Londonu. T. Tavčar
KUD Svoboda Prebold oziroma tamkajšnja gledališka družina je v sezoni 2015/2016 postavila na oder novo gledališko igro - veselo poslansko komedijo z naslovom Štirje letni časi avtorja Vinka Mo-derndorferja in pod režiserskim vodstvom Jožeta Kranjca.
Z vajami so začeli že lani, premierno pa so se občinstvu predstavili v soboto, 12. marca, v Dvorni Prebold, že naslednji dan je sledila ponovitev igre. Glede na zanimivo in tudi aktualno tematiko lahko pričakujemo še kakšno ponovitev v domači dvorani oziroma na gostovanjih po Spodnji Savinjski dolini in izven nje.
Kot je povedal in v gledališki list zapisal režiser Jože Krajnc, je ta komedija Štirje letni časi na meniju preboldskega gledališča dober izbor, ki je v tem času in v teh domačih razmerah vroč in zaužitja vreden vsaj toliko (ali pa še bolj) kot v obdobju, ko je avtor to zgodbo zakuhal. Njegova vesela poslanska komedija, kot jo je sam poimenoval, je tako življenjska, tako naša in resnična, da postaja v marsičem že žalostna poslanska tragedija. Naj bo smeh ob tem kisel ali sladek, prst je z odra uperjen k tistim, ki bi nam morali biti v vsem vzor, toda dejanja marsikoga izmed njih so (pre)več-krat tako sprevržena, da nam pravzaprav kažejo, kako in kaj ne bi smeli.
Igralsko zasedbo tokratne igre sestavljajo: Jani Pilko, ki igra poslanca Leopolda, Ma-nja Holobar je njegova žena Amalija, Martina Aubreht igra mlajšo hčerko Joniko, Mojca Jezernik pa starejšo hčerko Jernejo in je tudi glavni krivec celotnega zapleta zgodbe, saj si je zaradi sposojanja denarja nakopala nase oziroma na svojo družino brutalne, že kar mafijske izterjevalce dolga, ki so grozili z rezanjem prstov.
Zgodba, v kateri se je poslanec Leopold prestrašil preiskovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in kako je želel svoje premoženje prikriti in o tem tudi poučiti svojo ženo in hčerki, je res aktualna in zaradi tega in njenega nauka zelo cenjeno avtorjevo delo, ki so se ga člani igralske družine brez zadržkov lotili in predstavo uspešno postavili na gledališki oder.
D. Naraglav

TRIANGLOV POMLADNI VEBBffp
Šaleški študentski oktet VS
Oktet 9
Humorna vokalna bitka dveh prepoznavnih a cappella zasedb s popularnimi zimzelenimi in ljudskimi napevi.
Petek, 8. april 2016, ob 19.30 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34

TRIANGEL
kV
20
2016
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Uspeh braslovških plesalcev
400 nastopajočih v karateju
Mladi plesalci iz KD Mavrica, v sredini njihova voditeljica Zina Volk
Športno-kulturno društvo Feniks z Dola pri Hrastniku je že desetič pripravilo tekmovanje Rom pom pon. Tekmovanja so se udeležili tudi plesalke in plesalci Kulturnega društva Mavrica Braslovče, ki vadijo pod vodstvom Zine Vovk, in odlično odplesali svoj nastop.
Na letošnjem Rom pom ponu je nastopilo kar 588 plesalk in
plesalcev, posameznikov in skupin, ki se ukvarjajo s che-erleadingom in cheer plesom. Tekmovalci so zastopali barve 17 slovenskih društev. Plesalci KD Mavrica Braslovče pod vodstvom Zine Vovk so se pomerili v številnih kategorijah cheer leading plesa in dosegli odlične rezultate.
Prvega mesta so se iz KD
Mavrica veselili Vesoljčke v kategoriji mini hip hop cheer plesne skupine, Pikice v kategoriji mini jazz cheer plesne skupine, Viki v kategoriji otroške hip hop cheer plesne skupine, Pike nogavičke v kategoriji otroške jazz cher plesne skupine, plesni par Rojc in Zbičajnik v kategoriji otroški jazz cheer plesni pari.	T. Tavčar
Prva ekipa Vrtine Palir
Ekipi EVB - Upravljanje.si in Vrtine Palir Polzela sta se pomerili v finalu.
V	športni dvorani na Polzeli so prvo marčevsko nedeljo odigrali polfinalno in finalno tekmo savinjske košarkarske lige Vrtine Palir, ki jo že 22 let organizira Športno košarkarsko društvo Koš Polzela. V ligi je letos sodelovalo deset ekip s širšega celjskega območja, naslov prvaka pa je že drugič zapored osvojila ekipa Vrtine Palir Polzela.
V	tekmi za tretje mesto je ekipa Instalacije Vrhovšek Šentjur premagala ekipo LEV Zavarovanja Žalec (67 : 63), ekipa Vrtine Palir Polzela pa je v finalu premagala ekipo EVB - Upravljanje.si Ložnica pri Žalcu (61 : 45). Srečanje je bilo ves čas izenačeno, ekipa Vrtine Palir pa si je zmago priborila v zadnji četrtini.
Pokale, medalje, zmagovalne prstane in nagrade sta košar-
Igor Pungartnik podeljuje pokal vodji ekipe Vrtine Palir Iztoku Palirju.
karjem podelila podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in predsednik Športno košarkarskega društva KOŠ Polzela Dani Turnšek. Zaključno
V telovadnici I. osnovne šole v Žalcu je na letošnjem karate turnirju za pokal Žalca 2016 nastopilo več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev iz 49 klubov iz Italije, Hrvaške in Slovenije.
Dopoldan so se karateisti pomerili v izvajanju kat, popoldan pa so bile na vrsti športne borbe. Tokrat je bilo med nastopajočimi veliko italijanskih tekmovalk in tekmovalcev, ki so imeli tudi veliko uspeha. Med domačimi so bili najuspešnejši tekmovalci iz žalskega karate kluba, ki so osvojili kar 18 odličij. Zmage so se veselili Hana Suša v katah in Žiga Suša v športnih borbah ter Igor Do-brič v katah oseb s posebnimi potrebami. Maks Medved, Iris Hočevar in Nina Zupančič so bili drugi, tretja mesta pa so osvojili Filip Ugovšek, Žiga Suša, Hana Suša, Maj Kolšek, Jurij Plaskan, Iris Hočevar, Nina Zupančič in ekipa deklic v katah v postavi Vita Peneš, Anja Sadnik in Nina Dolar.
Uspešni so bili tudi tekmovalci KK Polzela, ki so osvojili
Ekipa deklic KK Žalec (z leve: Anja Sadnik, Vita Penes, Nina Dolar
sedem odličij. Svit Podpečan je slavil zmago med mladinci, drugega mesta sta se veselila Maj Bašič Fekonja in David Vindiš, tretje mesto pa so osvojili Nika Šenica, Lan Pod-pečan, Nuša Žerjav in Laura Bergant. Iz Karate kluba Nestor je na stopničke za zmagovalce stopila Ema Gračner
Kovačec, Tilen Kajtna pa je bil tretji. Odličji sta KK Petrovče priborila Amadej Lipovšek z drugim in Alen Lipovšek s tretjim mestom.
Pokal mesta Žalec sta osvojila Ajda Keršič Ahlin iz Karate kluba Kranj in Bor Hartl iz Karate kluba Kozjansko in Obsotelje.	T. Tavčar
Množično na državnem prvenstvu v šahu
prireditev si je ogledalo okoli 400 gledalcev, za popestritev zaključka letošnje lige pa je poskrbela atraktivna plesna skupina Zvezdice. T. Tavčar
Šahovska zveza Slovenije je v Grand hotelu Bernardin v Portorožu organizirala 23. mladinsko državno prvenstvo v šahu, na katerem se je pomerilo 233 najboljših slovenskih mladincev.
Šahovski klub Žalec so zastopali Lucy Brinovec, Lovro Čeh Brežnik, David Brinovec in Matic Naraks (ŠD Savinj-čan).
David Brinovec (14 let) je letos preskočil v višjo starostno kategorijo (F16) in kot 4. nosilec osvojil 3. mesto, ki še vodi na evropsko prvenstvo avgusta v Pragi na Češkem in na svetovno prvenstvo septembra v Khanty-Mansiysk v Rusiji. Lucy Brinovec (8 let) je osvojila 11. mesto, Matic Nareks 4., Lovro Čeh Brežnik pa 18. mesto.
Počasnemu prvenstvu je sledilo pospešeno prvenstvo, ki velja za pravo sprostitev po napornem tekmovanju. Šlo
Mladi šahisti žalske občine: David Brinovec, Lucy Brinovec, Matic Nareks, Lovro Čeh Brežnik
je za odprto prvenstvo, zato je bila igralna dvorana skoraj premajhna za 285 udeležencev. Mladi žalski šahisti so bili tokrat še uspešnejši. David Bri-
novec je osvojil drugo mesto, Lucy Brinovec je bila četrta, Matic Nareks je zasedel tretje mesto, Lovro Čeh Brežnik pa je bil triindvajseti. T. Tavčar
Zmagal David Brinovec
V	Mariboru so odigrali 6. krog šahovske štajerske kadetske lige, ki se ga je udeležilo 122 mladih šahistov.
V	najmočnejši skupini U15 je 1. mesto brez poraza osvojil David Brinovec. Odlično so nastopili tudi ostali mladi žalski šahisti. Lovro Čeh Brežnik, ki je izgubil samo dvoboj z zmagovalcem, je zasedel 3. mesto v skupini U15, Lucy Brinovec pa 1. mesto v skupini D9.	T. T.
marec
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
2016
21
Zlatko ponovno državni prvak
Lina tretja na državnem prvenstvu
Prejšnji mesec je v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani potekalo državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu, ki se ga je udeležilo 259 najboljših slovenskih lokostrelcev iz 27 društev oziroma klubov. Med njimi je bil tudi član LK Žalec Zlatko Ulaga iz Matk, ki je znova osvojil naslov državnega veteranskega prvak v kategoriji dolgi ali indijanski lok.
Zlatko je doslej osvojil že več naslovov državnega prvaka, s tem športom pa se je začel ukvarjati šele leta 2000 in ves čas tekmuje v veteranski kategoriji. Do leta 2007 je tekmoval
z olimpijskim lokom in osvojil več državnih naslovov, potem pa je zaradi težav z zdravjem presedlal v kategorijo dolgi ali indijanski lok. Tokrat je laskavi naslov najboljšega osvojil na tekmovanju INDOR 18 m dvoranski krog, ki je bilo hkrati tudi zaključno tekmovanje zimskih dvoranskih tekem.
Kot nam je povedal, je zelo vesel, da mu še vedno uspeva dosegati takšne rezultate, in to kljub letom, saj jih šteje že čez sedemdeset. S ponosom je še dejal, da ta šport zelo podpira tudi njegova 94-letna mama Kristina.	D. N.
Zlatko Ulaga
Občinsko prvenstvo v veleslalomu
Smučarski klub Prebold in Športna zveza Prebold sta prejšnji mesec na Golteh organizirala tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 52 smučark in smučarjev, ki so se pomerili v osmih starostnih kategorijah.
Občinsko tekmovanje je namenjeno vsem občanom preboldske občine in članom SK Prebold izven meja občine; gre za nekdanje prebivalce, ki so se preselili v druge kraje. Kljub temu so tako posamezniki in njihove družine vedno dobrodošli na tem tradicionalnem smučarskem tekmovanju. Kot je povedal predsednik SK Prebold Primož Pančur, so letos poskrbeli za uradnega napovedovalca, ki je komentiral tekme in vodil razglasitev, zaradi predvidenega slabega vremena pa so odpadle animacijske igre za najmlajše in tudi ostale.
Med deklicami do 8 let je brez konkurence zmagala Taja Novak, med deklicami od 9 do 12 let je bila najboljša Zala Rogl, druga je bila Liza Kramar in tretja Lana Grudnik. V isti kategoriji pri dečkih je zmago slavil Jon Počej, na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstila Nejc Tevžič in Jakob Zagožen.
Po belih strminah
V	kategoriji fantov od 17 do 25 let je zmagal Tim Rogl, drugi je bil Jan Marko in tretji Gašper Irman. V kategoriji moški od 26 do 30 let je brez konkurence medaljo osvojil Borut Srčnik, med ženskami v kategoriji od 31 do 40 let pa je zmago slavila Olga Irman Počej, ki je bila boljša od Špele Lubej. V moški kategoriji, v kateri se je pomerilo enajst tekmovalcev, je zmagal Klemen Verk pred Jernejem Prodnikom in Rokom Ribičem.
V	kategoriji od 41 do 50 let je pri ženskah zmagala Mojca Tamše pred Tjašo Oplotnik, pri moških je zmago slavil Rafko Irman, drugi je bil Alen Počej, tretji pa Bernard Tratnik. V ka-
ŠK Žalec sedmi
V Grand hotelu Bernardin v Portorožu je potekalo v ša-hvsko tekmovanje za Pokal Slovenije, ki se ga je udeležila tudi nekoliko pomlajena ekipa ŠK Žalec. Pokal je potekal po švicarskem sistemu 5 kol z igralnim časom 2 x 90 minut.
Letošnji pokal je bil zelo izenačen, saj se je veliko dvobojev končalo z minimalnimi zmagami. ŠK Žalec je tako premagal ekipe ŠK Postojna, ŠK Piran z 2,5:1,5, remiziral z ŠK Val Koper in izgubil z ŠD Krka Novo mesto. V zadnjem krogu so se šahisti Žalčani borili celo za osvojitev tretje mesta, vendar so v časovni stiski
Članica KK Nestor Lina Pušnik je na državnem prvenstvu za članice in člane v katah in borbah v Velenju prejšnjo soboto osvojila tretje mesto.
Lina Pušnik je branila lan-
ski naslov državne prvakinje, a je tretje mesto tudi odličen uspeh. Na prvenstvu so bili razglašeni tudi najboljši tekmovalci v članski karate ligi in zmagovalci v seštevku »Naj karateist in klub leta 2015«. Lina
je v obeh kategorijah osvojila odličen rezultat. V članski karate ligi je v borbah osvojila odlično drugo, v seštevku »Naj karateist leta 2015« pa v kategoriji članice tretje mesto.
L. K.
Mlajše rokometašice že 48 zmag
Starejše deklice A pod vodstvom Aleša Filipčiča (na fotografiji) so se poleg kadetinj že uvrstile v finale.
tegoriji moški od 51 do 60 let je zmagal Miran Adrinek, ki je premagal Franca Škrabeta, prvo mesto v kategoriji 61 let in več pa si je brez konkurence pri-smučal Tomaž Cink.
Tekmovanje je zelo dobro uspelo, k čemur je nazadnje prispevalo tudi lepše vreme. Čeprav zaradi slabe vremenske napovedi niso izpeljali vsega načrtovanega, so bili organizatorji in udeleženci več kot zadovoljni s tekmovanjem. Si pa želijo, da bi bila v prihodnje udeležba večja, zato že zdaj vabijo, da se jim prihodnje leto pridružite, morda celo na odprtem prvenstvu, o čemer že razmišljajo.	D. N.
Mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec so tudi marca nadaljevale z nizom zmag in na dvanajstih tekmah zabeležile popoln izkupiček, torej 12 zmag, od tega kar štiri proti ekipam ŽRK Celje Celjske mesnine, ki so jih premagale prav vse ekipe. Kadetinje in starejše deklice so se po uspešnem rednem delu tekmovanj v ligi vzhod že uvrstile v finale državnega prvenstva, kjer se bodo borile za prva mesta v državi. Sicer so kadetinje, starejše deklice A ter mlajše deklice A in B letos skupaj na 54 tekmah dosegle kar 48 zmag.
Kadetinje so pod vodstvom Aleša Filipčiča marca zabeležile še štiri zmage, najslajši pa sta bili zmagi v gosteh proti ekipi Zagorja 23 : 28 (16 : 14) in doma proti ekipi ŽRK Celje Celjske mesnine 28 : 19 (14 : 7). Gre namreč za ekipi, ki sta uvrščeni na lestvici vzhod pred žalskimi kadetinjami in je žalske ekipa v jesenskem delu te sezone v boju z njima v prvih tekmah doživela po-
raz (s Celjem za samo en gol, z Zagorjem pa za pet golov). V začetku meseca so žalske kadetinje v gosteh premagale še ekipo ŽRK Branik Maribor (17 : 32, polčas 4 : 14) in doma ekipo ŽRK Krka Novo mesto (38 : 22, polčas 18 : 14). Žalske kadetinje so si prav marca zagotovile mesto med najboljšimi kadetskimi ekipami v državi in se bodo borile za uvrstitev od 1. do 6. mesta v državi (kamor se uvrstijo po prve tri uvrščene na lestvici vzhod in zahod).
Finale so si po enakem sistemu že prej zagotovile starejše deklice A pod vodstvom Aleša Filipčiča, ki so marca zmagale proti vrstnicam ŽRK Celje Celjske mesnine (doma, 25 : 18, polčas 11 : 9), proti ŽRK Branik Maribor (v gosteh, 18 : 24, polčas 8 : 13) in ŽRK Krka Novo mesto (doma, 35 : 31, polčas 18 : 10).
Mlajše deklice A so pod vodstvom Tane Sutaj zabeležile zmage proti Celjankam v gosteh (11 : 34, polčas 7 : 15),
proti Ptujčankam doma (42 : 3, polčas 21 : 0) in minuli vikend proti RK Jeruzalem Ormož v gosteh (12 : 26, polčas 4 : 14). Tudi mlajše deklice B so premagale celjske vrstnice, in sicer v gosteh z rezultatom 9 : 33 (6 : 14), na drugi marčevski tekmi pa so z rezultatom 17 : 35 (10 : 24) premagale RD Moškanjci -Gorišnica. Obe najmlajši ekipi sta vodilni na lestvicah vzhod v svojih kategorijah in ostajata v tej sezoni še nepremagani.
T. T., foto: L. K.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec, ki je bila prejšnji teden izbrana za naj ekipo Občine Žalec 2015, se bo na edini marčevski tekmi 17. kroga 1. ADRL pomerila jutri v gosteh z ekipo ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina, potem ko je bila domača tekma 16. kroga, ki bi jo morali odigrati 5. marca z ekipo Velenja zaradi bolezni v velenjski ekipi, prestavljena.
Ekipa ŠK Žalec -Brežnik
Dušan Brinovec, Gregor Goršek, David Brinovec, Lovro Čeh
po 4 urah dvoboja zapravili 2 dobljeni poziciji, ki sta se kon-
čali z delitvijo točke ter tako osvojili sedmo mesto. T. T.
Aliansa izpadla
Odbojkarice Alianse so v tekmi 6. kroga zelene skupine 1. DOL za ženske doma s 3 : 2 (-17, 21, -19, 26, 15) premagale Kemo Puconce. Kljub zmagi se igralke Alianse selijo v nižji rang tekmovanja, v II. DOL. Ekipa SIP Šempetra pa bo po dobrih predstavah v zeleni skupini prvič zaigrala v končnici državnega prvenstva.
T. T.
Marina Tomič nezadovoljna
Marina Tomič je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Portlandu v polfinalu teka na 60 m ovire dosegla 15. izid (8,33). Kot je dejala po teku, je bila nad nastopom razočarana, saj je precej zaostala za svojim izidom sezone.
T. T.
Druga zmaga Hopsov
Hopsi s Polzele so se z drugo zaporedno zmago v 1. SKL za obstanek vpletli v boj za prvi mesti, ki vodita v četrtfinale, oziroma pokazali, da se ne mislijo tako zlahka odreči prvoligaškemu statusu. Potem ko so premagali Šenčur, so v soboto z rezultatom 88 : 78 premagali še Portorož. Polzelani, ki so pred drugim delom prvenstva precej spremenili igralski kader, so zasluženo prišli do dveh novih točk.
T. T.
22
2016
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV
_SaAjlnis&e/. datine/S
marec
UTRIPOV HOROSKOP
Pisma bralcev
♦ OVEN Prve tri tedne bo Sonce potovalo po vašem znaku in njegovo srečanje z Uranom bo poskrbelo za veliko in živahno dinamiko dogajanja. Bodite pripravljeni tudi na nepričakovano. Do 5. v mesecu bo odlično položen Merkur omogočal dobro delovanje, sodelovanje in dogovarjanje, kar morate izkoristiti. Finančno se obetajo boljši časi po 5. aprilu, kar vam bo v posebno veselje. Mars v sorodnem ognjenem znaku se bo 17. obrnil retrogradno, zato se bo čas zavrtel nazaj in lahko boste popravili ali spremenili nek dogodek iz preteklosti. Večje število planetov v ognjenih znakih vnaša v ta mesec ogromno strasti. Zelo jasno boste znali povedati, kaj vam je všeč in od česa se želite posloviti. Mnogi boste našli novo ljubezen.
♦ BIK April je tradicionalno vaš mesec. Sonce bo vstopilo v Bika tokrat že 19. v mesecu in obeta se začetek vaše vladavine. Odlično se boste počutili ob začetku pomladi. Najuspešnejši pri delu boste med 5. in 28. aprilom, ko bo Merkur, ki je zadolžen za dogovarjanje in sodelovanje, potoval prav po vašem znaku. Tik pred koncem meseca bo nastopil retrogradno pot in njegovo upočasnjevanje boste lahko občutili že v zadnji tretjini meseca, saj se bo vse začelo odvijati počasneje. Pričakujete lahko tudi kakšen zastoj ali zaplet. Retrogradnemu Merkurju, Saturnu in Jupitru se bosta pridružila še Mars in Pluton, zato boste lahko začeli svoj obračun s preteklostjo. Ljubezen vas bo našla in vi njo, strasti ne bo manjkalo. Pomlad se bo odražala v najlepših barvah.
♦ DVOJČKA Vaš planet vladar Merkur bo prvih pet dni potoval po dinamičnem Ovnu, zato boste izredno uspešni, saj bo veliko planetov v tem času v močnih ognjenih znakih. Čas bo idealen za dajanje pobud in akcijo. Kasnejši prestop Merkurja v znak Bika bo v vas prebudil potrpežljivost in modrost, ki bosta odlični sopotnici na delovnem področju. Mars bo nasprotoval rojenim v prvi dekadi, zato bo vaša energija morda nekoliko nihala. Dobro je, da se tega vpliva zavedate in ne pričakujete preveč od sebe. Nižja bo morda tudi vitalna energija, možnost manjših nezgod bo večja, zato previdno na vseh področjih. Pomlad vas bo vidno polepšala in v vas prebudila nežna čustva. Zavedajte se, da bo tokrat bistvo v dajanju, ne sprejemanju.
♦ RAK Pomladi se boste veselili in le redke stvari vas bodo morda spravile iz tira. Energetsko boste močni in ne boste si dovolili čustvenih nihanj. Situacija na delovnem področju bo zanimiva, saj se bodo okoliščine spreminjale, da včasih ne boste vedeli, kaj naj si mislite. Pomembno je, da si ne delate skrbi v zvezi s tem. V zadnji tretjini meseca boste morda občutili upad energije, zato morate skrbno premisliti, kaj je pomembno in kaj ima prednost. Določite si prioritete. Zelo čustveno in romantično bo v prvih dneh meseca, ko bo Venera v nežnih Ribah. Izkoristite ta čas za nadgradnjo obstoječega partnerskega odnosa, samski pa si ustvarite novega.
LEV Več kot polovica planetov bo aprila potovala po ognjenih znakih, kar je voda na vaš mlin. Skrbno razporedite svoje cilje in delujte postopno, pred vami je namreč izredno kakovostno in uspešno obdobje. Sposobnosti dogovarjanja bodo najboljše v prvih dneh meseca, zato morate ta čas izkoristiti tudi za uvajanje novosti. Z obratom Marsa v zadnji tretjini meseca in retrogradnim Merkurjem ob koncu aprilu pa bo vaš tempo popustil. Ukvarjali se boste s starimi ali z nerešenimi situacijami in bili pri tem zelo uspešni. Razigrano in prijetno bo tudi v zasebnem življenju in v čustvenih odnosih. Izredno lepo bo cvetelo tudi družabno življenje.
♦ DEVICA Vladavina zemeljskega Bika vam bo naklonjena v zadnji tretjini meseca, že od 5. dalje pa vas bo odlično podpiral naklonjeni Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje. Vaš vladar Merkur se bo 28. v mesecu obrnil v retrogradno smer, zato pohitite z vsem pomembnejšim. Njegovo upočasnjevanje boste občutili že pred tem datumom, saj lahko pride do zastojev, zamud, nesporazumov. Jupiter bo še vedno potoval po vašem znaku retrogradno in 18. v mesecu se mu bo pridružil še Pluton, zato bo preteklost ponovno dobila na veljavi. Če hočete ali ne, se bo potrebno ukvarjati z njo. Pomlad bo dobro razgrela vaše čute in veselili se boste lepih dni. Narava, vaša največja prijateljica, vas bo vabila v svoj prijazen objem.
TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo prvih pet dni potovala po čustveni Ribi, preostanek meseca pa v ognjenem Ovnu. Znani ste po svoji veliki prilagodljivosti, kar je vedno prednost pred drugimi. Tudi ob začetku pomladi boste prepoznali svoje cilje in svoje vrednote in sledili jim boste z vsem žarom. Večina planetov v ognjenih znakih vas bo oborožila s strastjo in z večjo odločnostjo. Izjemno aktivno in bogato bo vaše zasebno in družabno življenje. Mikale vas bodo novosti in ta pomlad lahko predstavlja začetek nekega novega zanimanja ali celo hobija. Poslušajte svoje občutke, lepo vas bodo vodili. Ljubezen, ljubezen in še enkrat ljubezen pa bo v središču vašega razmišljanja.
♦ ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton se bo aprila obrnil v retrogradno smer. Njegovo upočasnjevanje bo občutiti že pred polovico meseca, zato se ne čudite, če bo prihajalo do zastojev, zamud ali blokad. Ne rinite z glavo skozi zid, v kar vas lahko mogoče zapelje večje število planetov v ognjenih znakih. Prav nasprotno, modro in premišljeno se ustavite, vzemite si dovolj časa za premislek in ne odločajte se po trenutnem vzgibu. To potrjuje tudi vaš sovladar Mars, ki bo prav tako nastopil retrogradno pot. Prav vsak dan boste občutili čare in žar pomladi. Občasno si boste dovolili zasebno nekaj več, sicer pa boste dajali prednost obveznostim in delu. Nikar ne pozabite na ljubezen!
♦ STRELEC Vaš vladar Jupiter bo ves mesec retrograden, zato se njegove kakovosti ne bodo mogle izraziti v polnosti. Več kot polovica planetov bo potovala po ognjenih znakih, Mars v vašem do 17. direktno, kasneje pa retrogradno. Pohitite do tega datuma z uvajanjem novosti, kasneje čas zanje ne bo ugoden. Verjetno boste imeli občutek, da se je čas zavrtel nazaj, saj se bodo pred vas postavile stare dileme v novi preobleki. Dovolj modrosti boste premogli, da boste našli pravo rešitev. Pomladanski čari bodo prevzeli tudi vas. Znali si boste utrgati čas samo zase in svoje najdražje. Mnogi med vami se boste morda celo na novo zaljubili ali odeli svoja razmerja v sveža oblačila.
♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn bo še vedno potoval po Strelcu in bo ves april v retrogradnem gibanju. Še vedno bo aktiven njegov kvadrat z Jupitrom, zato se boste morda znašli v začaranem krogu. Pluton, ki bo potoval po vašem znaku, se bo v zadnji tretjini aprila obrnil retrogradno in vplival na upočasnjevanje dogajanja. S trdnim delom, disciplino in pridnostjo boste vedno prišli daleč in tudi tokrat ne bo prav nič drugače. Vsi napori se bodo obrestovali, zato se velja potruditi. V zadnji tretjini aprila boste zagotovo ujeli pravi ljubezenski ritem, če se boste morda pred tem časom še lovili. Pomlad bo prelepa tudi za vas in narava bo vaša velika prijateljica.
♦ VODNAR Uran, vaš glavni planet, bo potoval po znaku Ovna, v katerem bo v prvih treh tednih tudi Sonce. Za vitalnost in dobro počutje bo poskrbljeno. Za dogovarjanje bodo odlični prvi dnevi meseca zaradi naklonjenega Merkurja, za konkretno akcijo pa zagotovo prednjači prva polovica meseca. Pred ovirami se ne boste ustavljali, predstavljale vam bodo izziv. Zelo aktivno in zanimivo bo vaše zasebno življenje. Pomlad vas bo prebudila, lahko boste začeli s kakšnim zanimivim področjem povsem na novo. Ljubezensko življenje bo strastno in dovolili si boste tudi eksperimentirati.
RIBI Vaš planet vladar bo ves april potoval v Ribah, zato ima za vas njegov vpliv dvojno moč. Povečuje domišljijo, sočutnost in čustvenost, skratka lastnosti, ki jih imate že v osnovi v izobilju. Za svoje cilje se boste znali postaviti. Veliko število planetov v ognjenih znakih vam bo v pomoč in vas bo naredilo odločnejše in prodor-nejše, kar vas bo vodilo do uspeha. Z novostmi boste morali pohiteti v prvem delu meseca, kasneje jih ne bo priporočljivo uvajati, in sicer zaradi retrogradnosti planetov, zlasti Merkurja. Venera, kraljica ljubezni, bo še do 5. v mesecu potovala prav po vašem znaku in vas bo vidno polepšala. Romantična energija bo v zraku, kasneje pa si lahko obetate strastne trenutke.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Športni park Šempeter nekoč, a nikdar več? Drugič.
Sorodniki iz Savinjske doline so mi poslali članek gospe Veronike Tavčar, ki izraža svoje nestrinjanje s tem, da v Šempetru ni primernih površin za športno dejavnost.
Sem lastnica velike zelene površine sredi Šempetra, na kateri se z mojim privoljenjem igra mali nogomet in razgiba-vajo otroci. Starejši prebivalci Šempetra parcelo imenujejo Srebotnjakov travnik. Mojemu staremu očetu Ivanu Srebo-tnjaku je bilo za kraj mar - podaril je krajanom parcelo in na njej zgradil Sokolski dom, po vojni Fizkulturno društvo sv. Peter, kasneje pa je bil to domicil Telovadnega društva Partizan, poslopje je žal porušeno.
Za vrnitev parcele sredi Šempetra je moja mama vložila zahtevek, kljub temu pa je bilo leta 1992 na njej zgrajeno teniško
igrišče z brunarico - črna gradnja. Leta 1996 je ministrstvo za okolje in prostor potrdilo odločitev o odstranitvi spornega objekta. Po številnih zavajajočih trditvah občinskih uslužbencev, zapletih, namernem zavlačevanju itd. je bila s pravnomočnostjo oktobra 2000 nepremičnina vrnjena pokojni mami. Iz „tehničnih" razlogov rušitve ni bilo, parcela pa je v zemljiški knjigi dobila označbo, ki prepoveduje kakršen koli promet. Parcela je bila desetletja na voljo vsem, ki so potrebovali prostor za športne aktivnosti. Maja 2015, po 23 (triindvajsetih) letih, v katerih zaradi črne gradnje nismo mogli razpolagati s svojim imetjem, je bila izdana odločba o rušitvi objekta. Šele takrat so se zadeve začele premikati. Ker se mi je zdelo nesmiselno, da bi se igrišče z brunarico uničilo, sem občini podelila stavbno pravico, na podlagi katere lahko črno gradnjo legalizira. Takrat sem se pogovarjala tudi
z gospodom županom Kosom, ki je povedal, da bi občina želela to veliko parcelo odkupiti in na njej urediti športna igrišča, kot je to predvideno v OPP. To je tudi v mojem interesu, zato parcele ne ponujam na prostem trgu. Prvotno ponujena cena 4 evre za kvadratni meter je bila zvišana na 10 evrov. Ne želim škodovati spoštljivemu spominu na pokojnega starega očeta in mamo z nerealnimi pričakovanji, sem pa občino pisno prosila za resno ponudbo, a je nisem dobila. In tako je pred osmimi meseci dialog z občino ponovno zastal.
Na parceli pa je še vedno plomba, neprijetnostim, ki so nastale zaradi nezakonitega posega na tuje zemljišče, pa ni videti konca.
Končujem z mislijo, ki si jo sposojam od gospe Tavčar: »Uredite (merodajni) enkrat to, česar sami ne moremo.«
Vlasta Degen - Kos, Maribor
Zaljubljeni na dan žena
V torek, 8. 3. 2016, so na dan žena po številnih krajih po Sloveniji potekale prireditve. Tudi v Petrovčah smo se odločili, da proslavimo ta dan. Tako so se v Zadružnem domu zbrali krajani, med njimi tudi podžupan občine Zalec, podpredsednik KS Petrovče, ravnateljica OŠ Petrovče, predsednica KD Pe-trovče in mnogi drugi .
Najprej so jih s svojo igro navdušili petrovški osnovnošolci, ki so lansko leto obiskovali izbirni predmet gledališki klub in so se skoraj dve leti pod mentorstvom gospe Veronike Tavčar intenzivno pripravljali na igro v verzih
Zaljubljeni tulipan, ki jo je napisala Bina Štampe Zmavc. V zadnjem trenutku pa so idejni vodji priskočili na pomoč še gospa Marjana Lešnik z režijskim in tehničnim delom, gospa Anita Zolnir z glasbeno in gospa Zala Valenčak z likovno podporo, hišnik, gospod Jože Selčan, pa je celo izdelal prestol.
Ko je po končani igri že vse dišalo po pomladni zaljubljenosti, so naša srca s plesom in petjem ogreli še vrtčevski otroci, ki sta jih vodili mentorici gospa Nada Ljubič Gril in gospa Špela Pondelak Korber. Presenečenj pa kar ni bilo
konec, saj smo večer zaključili prav dišeče in sladko. Naš hišnik je namreč vstopil v dvorano, pred sabo pa potiskal voziček, na katerem je bila modra torta v obliki tulipana. Vsi smo bili veseli, saj je proslava odlično uspela, pa še posladkali smo se lahko. Prijetno druženje sva zaključili Laura in Evita, ki sva pod mentorstvom gospe Suzane Filipčič povezovali program, nekaj učencev pa je v imenu Kulturnega društva Petrovče vsem prisotnim predstavnicam nežnejšega spola podelilo dišeče trobentice.
Evita Špiljar, 8. b OŠ Petrovče
Nekateri tekmovali prvič
Mladi judoisti Judo kluba Braslovče so se, nekateri prvič, 12. marca udeležili 3. turnirja Judo Jaka za pokal Vojnika.
V kategoriji prvih razredov so se odlično odrezali, čeprav je večina od njih še v vrtcu, Neža Dolinšek, Patrik Cukjati, Miha Fužir in Urban Laznik, ki so za-
sedli druga mesta. Luka Čadež, Lovro Mrak in Staš Košak so bili tretji, Jernej Špegelj in Gaber Sevnik sta bila peta, Nik Zohar in Jaša Košak pa sedma. L. K.
Mali judoisti iz braslovškega kluba
_SaAurUs&e/.daiitte/A
MLADI
2016
23
Na državno v ekoznanju
Ustvarjalnice in smučarski tečaj
Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v ekoznanju, ki ga pripravlja Ekošola v sodelovanju s Telekomom Slovenije, je v celjski regiji slavila ekipa učencev Osnovne šole Petrov-če.
V	celjski regiji je sodelovalo 153 tričlanskih ekip z 19 osnovnih ekošol. Učenci so odgovarjali na vprašanja o bi-otski raznovrstnosti, odpadkih in hrani. Učenci OŠ Petrovče so dosegli 24 od 30 možnih točk. Sledili so jim učenci OŠ Šmarje pri Jelšah in učenci OŠ Vojnik.
V	ekoznanju se bodo znova pomerili danes, 25. marca, ko bo na OŠ Ljubečna v Celju
Zmagovalci (z leve): Blaž Petrak Zajc, Vasja Aristovnik in David Rajlič
potekalo državno tekmovanje osmih regijskih zmagovalcev in dodatnih štirih ekip, ki so zbrale največ točk na šolskih tekmovanjih. Letos je na eko-
kvizu v tričlanskih ekipah tekmovalo 3567 učencev šestih, sedmih in osmih razredov s 148 slovenskih osnovnih eko-šol.	T. Tavčar
Otroci prepevali ljudske pesmi
Februarja so se otroci Vrtca Žalec, 8. oddelka, enote I., z vzgojiteljico Jelko Vodov-nik in s pomočnico vzgojiteljice Matejo Toman v glasbeni šoli predstavili z ljudskimi pesmi, plesi in verzi Pojte, pojte drobne ptice.
Za predstavitev ljudskih pesmi so se odločili predvsem, ker so nedvomno ena od najpomembnejšimi sestavin ljudskega izročila, so najstarejši
del kulturne dediščine slovenskega naroda. Dejstvo je, da na svetu ni ljudstva ali naroda, ki ne bi imelo svoje pesmi, kakršne koli že.
Življenje otrok je bilo včasih drugačno od današnjega, a tudi takrat so se radi igrali. Še posebej so se razživeli na paši. Z izštevankami so določili, kdo bo lovil, šalili so se in pletli rime. Pogovarjali so se z živalmi in se smejali vsemu
nenavadnemu. Bali so se, da jim kdo ne bi ukradel putke, da muca ne bi pojedla smetane, da ne bi raztresli moke in ostali brez kruha. S pesmim so bogatili svoje besedišče.
V vrtcu pa so se otroci ob učenju ljudskih pesmi in ob nenavadnih rimah predvsem zabavali.
Jelka Vodovnik, Vrtci Žalec, enota I.
Vrtec z ljudskimi pesmimi na odru glasbene šole
Otroški abonma
Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem (ZI-KŠT) 3 jezera Braslovče bo v letošnjem letu pripravil otroški abonma »Teatra pod Do-brovljami«.
Abonma vključuje širi predstave, ki si jih bodo otroci lah-
ko ogledali v dvorani Doma kulture Braslovče. Prva predstava, lutkovna igrica Zvezdica zaspanka, bo že jutri, 26. marca, Muca Copatarica bo na sporedu maja, glasbena pravljica Maček Muri septembra, predstava presenečenja pa no-
Veselje je
Veselje je, ko velika noč je, veselje je, ko mama objame te, veselje je, ko očka obdaruje te, veselje je, ko s prijatelji igraš se, veselje je, ko novo leto je. A največje veselje je, če veselje res veliko je!
Zala Lukman, 3. b, POŠ Tabor
KAKO PRIDOBITI PRIJATELJA?
Prijatelja lahko pridobiš, če si z njim prijazen, mu posojaš stvari, mu pomagaš, ga ne zmerjaš, mu stojiš ob strani in ga braniš pred drugimi. Tako lahko pridobiš prijatelja.
Moj najboljši prijatelj je Timi. Prijatelja sva postala v 1. razredu. Oba sva bolj mirne narave.
Najina najljubša tema pogovora so računalniške igre. Pogovarjava se tudi o strojih, ki se uporabljajo na kmetiji. Oba rada igrava nogomet. V šoli skupaj sestavljava lego kocke. Oba sva dobra matematika. Kadar kaj ne razumeva, razloživa drug drugemu. Najina največja želja je, da bi prespala drug pri drugem. Zaupava si svoje skrivnosti.
Lan Turnšek, 3. b, POŠ Tabor
ZKŠT Žalec je tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami organiziral otroške ustvarjalnice, ki so potekale v učilnicah Štirje letni časi v Ekomuzeju hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije v Žalcu, in smučarski tečaj na Rogli, ki ga je pripravil SK Gozdnik.
Dveurne ustvarjalnice, ki se jih je udeležilo nekaj čez 50 otrok, so hitro minevale, saj so vsak dan pod njihovimi rokami nastajali novi zanimivi izdelki. Prvi dan so izdelovali lanterne - viseča ohišja za svečke, izdelovali in šivali so okrasne table za čuvanje skrivnosti, hišice za škratke, hranilnike, zadnji dan zimskih počitnic pa so iz ku-halnic in ostankov blaga ter lesa izdelali pomladne zajčke. 48 otrok pa se je na Rogli udeležilo tečaja smučanja, ki ga je organiziral Smučarski klub Gozdnik Žalec. Tečajniki so bili razporejeni v osem skupin, in sicer od začetnikov do izkušenih smučarjev, po opravljenem tečaju pa so vsi prejeli diplome. Tečaj je vodil učitelj mentor Brane Divjak ob pomoči osmih učiteljev smučanja.	T. Tavčar
Z ustvarjalnice v žalskem ekomuzeju
Ena od mlajših skupin na smučarskem tečaju
Domoznanstvo, naša dediščina
vembra. Cena abonmaja je 20 evrov, posamezne predstave pa 7 evrov. Kot so povedali na zavodu, lahko vstopnice kupite vsako sredo med 17. in 20. uro v Domu kulture Braslovče ali pri ZIKŠT 3 jezera Braslovče.
T. T.
V sredo, 2. marca 2016, smo se petošolke in šestošolke, ki poglabljamo znanje iz slovenščine z mentorico Moniko Kovačič, odpravile na obisk v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Kot pravi knjižni molji smo se obiska knjižnice zelo veselile, tam pa nas je čakalo še presenečenje. Sprejela nas je gospa Karmen Kreže in nas popeljala v svet domoznanstva.
Z zanimanjem smo si ogledale domoznanski oddelek. Prisluhnile smo knjižničarki, ki nam je razložila vse o dragocenem gradivu, ki ga hranijo v knjižnici in ki govori o zgodovinskem, družbenem in kulturnem življenju ljudi v Spodnji Savinjski dolini v preteklosti in danes. Na starih razglednicah smo si ogledale podobe našega mesta, ki smo jih komaj prepoznale. Pokukale smo v rokopise pesnice Mete Reiner in v dnevniške zapise Barbare Širca. Kar nismo se
Ena od mlajših skupin na smučarskem tečaju
mogle načuditi, kako so včasih lepo pisali. Kot očarane pa smo obstale, ko nam je knjižničarka v rokavicah pokazala knjigo iz leta 1620, ki je pravi kulturni zaklad žalske knjižnice. Ura in pol je v zanimivem raziskovanju koščkov naše kulturne preteklosti minila, kot bi mignil.
Ob slovesu nam je bilo to-
plo pri srcu, kajti našle smo del naše dediščine, ki jo moramo negovati že od malih nog. Spoznale smo, da ima Žalec z okolico bogato kulturno in zgodovinski dediščino, na katero smo lahko upravičeno ponosni.
Ajda Medenjak, 6. b, I. OŠ Žalec
Žalski novinarji na Znanih obrazih
V nedeljo, 6. 3. 2016, smo se učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo in vzgoja za medije z mentorjema Mo-niko Kovačič in Viljemom Kotnikom odpravili na snemanje oddaje Znan obraz ima svoj glas v studio POP TV v Ljubljani.
Ob pogledu na televizijski studio, žaromete in kamere smo vedeli, da nas čaka nekaj nepozabnega. Že pred začetkom oddaje se je v studiu to-
liko dogajalo, da smo komaj uspeli med učenjem ploskanja še opazovati vse priprave na oddajo. Doma pred televizorjem si sploh nisem predstavljala, da za zabavnim in lahkotnim potekom televizijske oddaje v živo stoji toliko ljudi, ki uigrano skrbijo, da vse gladko teče. Zdaj gledam vsako televizijsko oddajo z drugačnimi očmi.
Zabavali smo se kot še nikoli in se domov vrnili s selfiji,
ki smo jih ob koncu oddaje uspeli narediti z nastopajočimi. Škoda, da tako ne preživim vsake nedelje.
Ema Jagrič, 7. c, I. OŠ Žalec
VSTOPNICE PREKO SPLETA
BFfffflffHBI
24
2016
SAVINJSKE ZGODBE
_SoAtlnis&e/. datine/S
marec
Kako preseči pogubne posledice travme?
O tem govori knjiga Pogum dr. Sanje Rozman, ki je drugi del trilogije o neke-mičnih zasvojenostih (prvi del Umirjenost je izšel leta 2013). Zadnji del Modrost je še v nastajanju. Z avtorico se je v preboldski knjižnici pogovarjala nekdanja knjižničarka Marija Kumer in z njo odstirala to problematiko, ki je večplastna, skorajda težko razumljiva, nedopustna in marsikdaj tudi zelo grozljiva.
Da bi bralca popeljala skozi proces okrevanja, se v knjigi Pogum izmenjujeta dve pripovedi. Razumska razlaga psihoterapevtke dr. Sanje Rozman in čustveno podoživljanje spominov na spolno zlorabo v družini, kot jih je zapisala njena klientka Mija. Zgodbi se proti koncu sestavita v eno, tako kot se mora zaceliti tudi Mijina duševnost.
»Razne zasvojenosti, kemične ali nekemične namreč, le prekrivajo globljo bolečino. Ko od njih uspešno abstinira-mo, se odstre zgodba o travmi, ki je bila vir stalnega ponavljanja simptomov. Travmatizira-na oseba je namreč ujeta v svoj zasebni, temni svet in doživlja svoje življenje kot niz ponavljanj travmatičnih dogodkov. Njeno življenje počasi, nevidno drsi v vedno hujšo tesnobo, depresivnost, preobčutljivost in strah pred ljudmi ter hkrati neskončno nepotešeno hlepenje po varni navezano-
sti, v kateri bi si odpočila in si zacelila rane. Spomini na travmo ostanejo zapisani v njenih telesnih občutkih in čustvenih stanjih. Da bi ozdravela, mora razumeti, kaj se ji je zgodilo, a to še ni dovolj. Podoživeti mora vsa boleča čustva in spomine, da bi jih končno lahko odložil,« pravi dr. Sanja Rozman in dodaja: »Mijina zgodba pa ni edinstvena, temveč je zapisana z namenom, da daje glas mnogoštevilnim žrtvam zlorab. V Sloveniji naj bi bila po uradnih podatkih spolno zlorabljena vsaka četrta deklica in vsak šesti deček. To se dogaja, tako kot v Mijinem primeru, tudi v navidezno povsem urejenih in uspešnih slovenskih družinah.«
Naravnost pretresljiv je odlomek iz Mijine zgodbe: »Samo ne zapusti me - zato te paralizirana od strahu čakam v svoji sobi, v svoji posteljici, in se tresem, ker se raje pripravim, da prihajaš, kot da me presenetiš. Raje se pripravim, raje vem, ker potem lažje prenesem in vse bom prenesla, samo da ne ostanem sama. Raje se pripravim in ti ponudim to, kar mislim, da hočeš. Raje ti preberem misli, raje vzamem vse nase, samo da mi ni treba živeti s tem, da ne morem preživeti brez tebe, pa čeprav mi škoduješ, čeprav me ignoriraš in sovražiš, čeprav si nevaren. Jaz sem majhna, ti si velik. Jaz te rabim in nimam izbire, jaz te rabim. Jaz te ra-
Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKST Žalec!
Obdaijenec se bo lahko odločil za ogled predstave
in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih.
Prodaja: TIC Žalec, Savinjski hram in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
LADO BIZOVICARv
SLOVENSKA
IITERATUI
feOPADOj
bim. Kako naj te sovražim, če te rabim? Kako naj sprejmem to, da vsaj minimalno poskrbiš zame, če mi škoduješ? Nič od tega ni pomembno, niti poskrbeti ti ni treba zame, samo ne zapusti me.«
»Moja knjiga skozi Mijino zgodbo, danes tridesetletne ženske, daje besedo vsem tem pozabljenim in v podzavest odrinjenim žrtvam zlorab, ki se zapirajo v svoj svet in na vsakem koraku podoživlja-jo strahote iz preteklosti, pa tudi moč tistim, ki so še sedaj v nevarnosti . V svoja dela vedno vključim izpovedi ljudi, ki so navdihnili moje pisanje - mojih klientov. Ker se veliko pogovarjamo in tudi dopisujemo, se nabere toliko srce parajočih izpovedi in pričevanj tako o travmah kot tudi o poti okrevanja, da je to branje res izjemno globoko. Nihče ne more tako doživeto opisati doživljanja osebe v stiski kot ona sama, če ima pozornega poslušalca in če govori o tem takrat, ko to podoživlja. S tem pa hkrati pomaga tudi sebi, saj da besede svoji bolečini, ki je sicer intenzivna čustveno telesna izkušnja, in to ji pomaga, da predela in preboli, da razume, da gre za dejanje, ki je že minilo, ne pa za sedanjo bolečino,« pravi dr. Sanja Rozman, zdravnica, pisateljica in priznana psihoterapevtka, ki ljudem že več desetletij pomaga in jih vodi iz vrtinca nekemič-nih zasvojenosti. S terapevtsko modrostjo, jasno analizo in človeško toplino nas vodi po težki, a nujni poti človeške rasti skozi stiske.
»V knjigi Pogum sem se odločila napisati zgodbo o okrevanju ene osebe od začetka do konca, saj tako lahko bralec dobi vpogled v potek psihoterapije. Ko pride klient v obravnavo, navadno ne ve za vzroke svoje bolečine, ampak pride zaradi posledic: zasvojenosti, razsutih odnosov, depresije, nezaupanja do sebe in sveta, nizkega občutka lastne vrednosti . Od travmatičnih
dogodkov je minilo mnogo let in povezavo med njimi in sedanjimi težavami je treba šele odkriti. To je pravo detektivsko delo, s katerim klientu pomagamo, da razume sebe, svoje simptome in da popravi »zgodbo svojega življenja« tako, da v njej najde smisel. Da bi žrtev ozdravela, mora razumeti in tudi čustveno podoživeti svoje pretekle izkušnje. Kdor bi poskušal dojeti stvari samo čustveno, bi bil ohro-mljen in histeričen od njihove silovitosti; kdor bi hotel samo razumeti, bi zgrešil človeški, čustveni del in ostal suhoparen zapisovalec statistike. Da bi se v življenju lahko pravilno odločali, potrebujemo oboje.
Spolna zloraba povzroči hudo travmo. Storilec otroka razvrednoti, nadvlada, prizadene njegovo bistvo, jedro . Kaj se takrat dogaja v otroku? Dogaja se akuten stresen odziv, ki je čustveno telesen odziv na dogodke, ki so hujši, kot lahko prenesemo. Takrat se v žrtvi nekaj zlomi, pričakovanje smrti, dogodek je tako hud, da postavi pod vprašaj vse, kar je do tedaj verjela o svetu in sebi, in ostane ranljiva in gola pred neposrednim neubranljivim napadom. Včasih še zmore moči za beg ali boj, večkrat pa samo ohromi in se »izključi«. V njenem umu je kaos, izhoda ni, pod vplivom hudega stresa odpovejo razum, spomin, telesne funkcije. Še huje je, če je storilec nekdo, ki naj bi za otroka skrbel; in vendar je v 80 odstotkih storilec nekdo od svojcev. Otrok ima storilca rad in živi za to, da je ljubezen to, kar čuti od staršev. Kako združiti ti dve misli: tisti, ki me ima rad, me napada in ogroža. Otrok sklene, da je najbrž on sam slab, ali pa svojo zavest razcepi na dvoje, ker ne more združiti teh nasprotij. Ta prilagoditev na noro situacijo ima hude posledice za njegovo kasnejše življenje,« pravi dr. Rozmanova in dodaja: »Žrtve, posebno otroci, ki so jih zlorabili starši,
Dr. Sanja Rozman med pripovedovanjem Mijine zgodbe
so že tako nagnjene k temu, da poskušajo združiti nezdružljivo in opravičiti storilca, ker ga imajo kljub vsemu rade s čisto nedolžno otroško ljubeznijo. To lahko storijo samo tako, da krivdo pripišejo sebi, saj bi sicer morali priti do spoznanja, da niso bili ljubljeni. Kako me še sedaj boli, ko slišim: »Saj so me res tepli do krvi, ampak zato, ker sem to zaslužil.« Pa govorimo o petletnem otroku, ki ga mlati odrasel moški, štirikrat težji in desetkrat močnejši od njega. V duševnosti otroka, ki hoče taka dejanja opravičiti in zato potvori dejstva, nastaja sistem zmotnih prepričanj, potem pa izgubi orientacijo, kaj je prav in kaj narobe. 'Oče hodi ponoči v mojo posteljo, ker ga mama ne razume in ker ima mene rajši.' Kako naj otrok, ki se je prilagodil tako nori situaciji, še razume sebe, posebno v odnosih, ko pa se nasilju reče ljubezen in izdajstvu skrb zame,« se sprašuje avtorica.
Kot pravi, je s pogumom in z odločnostjo, mogoče te travme tudi premagati in se osvoboditi težkih in neljubih spominov, ki so jih tudi pripeljali v to travmatsko stanje. »Po tridesetih letih se žrtve ne spominjajo dogodkov »normalno«, ampak jih naenkrat podoživijo, kot da bi se vse skupaj dogajalo sedaj. Mislijo, da so sedaj v nevarnosti in so za druge ljudi čudne. Popraviti je treba spomine, dogodkov sedaj žal ne more-
mo. Opisanemu vedenju rečemo »posttravmatska stresna motnja« in je resen zaplet, ki ga nihče ne more rešiti sam v izolaciji. Preveč je resna, da bi se igrali »naredi si sam«. Spro-žilci so navadno zunanji dogodki, ki spominjajo na okoliščine, ko se je travma dogajala: na primer melodija, ki je igrala po radiu, vonj po goveji juhi in zvoki pospravljanja posode v nedeljo po kosilu, zamirajoča svetloba zgodnjega jesenskega večera in žrtev nenadoma pade v čudno stanje skrajne panične vznemirjenosti in se počuti in vede, kot da je v nevarnosti. Dobra ilustracija tega je »flashback«, ki ga uporabljajo nekateri filmski režiserji, ko sredi toka dogajanja na hitro in navadno v črno-beli tehniki prikažejo spomin na travmatični dogodek, ki ga žrtev nenadoma podoživi. Film je sestavljen samo iz slike in zvoka, pri spominih pa je poleg tega še celotno telesno doživljanje trenutka.«
S temi obrazložitvami in odgovori na vprašanja, ki jih ta večer ni manjkalo, je gostja predstavila svoje delo in knjigo Pogum, ki jo je napisala zlasti z namenom pomagati vsem tistim, ki se soočajo s travmami zaradi dejanj, ki so jih doživljali v otroštvu oziroma odraščanju, hkrati pa je pomemben pripomoček za osveščanje in prepoznavanje pogubnih posledic travme.
D. Naraglav
Zlatoporočenca Dorica in Mirko Stropnik
Najbolj neliterarna komedija v Sloveniji!
3. april 2016 ob 18.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in kupikarto.si ^pf
V cerkvi sv. Križa na Gori Oljki je bila prvo marčevsko soboto zahvalna maša z obredom zlate poroke, ki sta jo praznovala 69-letna Dorica in 76-letni Mirko Stropnik s Polzele. Obred je opravil Do-ričin brat duhovnik Drago Svetko.
Dorica in Mirko sta se poznala že kot otroka, saj sta živela blizu v Podvinu pri Polzeli. Iskrica ljubezni je kmalu preskočila in potrdila sta jo s poroko. Od vsega začetka je bila njuna velika želja imeti svoj dom, zato sta takoj začela z gradnjo hiše na Polzeli. V zakonu so se jima rodili hčerki Klementina in Lidija ter sin Marko, zdaj pa
se je družina povečala za sedem vnukov (Jana, Žana, Gala, Nino, Ano, Nejca in Evo) in, kot pravita, so vnuki tisti, ki jima krojijo življenje, pri njiju vedno najdejo zatočišče, ljubezen in veselje. Zlatoporočenca sta že nekaj let v pokoju, Dorica si je pokojnino zaslužila v Tovarni nogavic Polzela, Mirko pa v šempetrskem SIP-u.
Ob praznovanju sta bila deležna številnih lepih želja, predvsem zdravja in vesela sta, da jima še vedno dobro služi. Sta zelo delovna in z veseljem skrbita za svoj dom in njegovo okolico, pri tem pa jima je v pomoč Marko z družino, ki živi doma.	T. Tavčar
Zlatoporočenca Dorica in Mirko Stropnik
_SaAurUs&e/.daiitte/A
SAVINJSKE ZGODBE
2016
25
V"
70 let igranja odbojke v Šempetru
Z drugo četrtfinalno tekmo končnice državnega prvenstva v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri bodo odbojkarji SIP Šempetra v dvorani OŠ Šempeter obeležili 70-letni-co delovanja. V svoji dolgi in bogati zgodovini so Šem-petrani dosegli veliko odmevnih uspehov, imeli pa so tudi nekaj reprezentantk in reprezentantov.
Z odbojko so se v Šempetru začeli organizirano ukvarjati kmalu po drugi svetovni vojni, ko so jo začeli igrati na lešu ob zdajšnji avtocesti, kjer je zdaj podjetje Agrocenter. Pozneje so se odbojkarji preselili nasproti zdajšnjega SIP--a, kjer se je ob tamkajšnjem odbojkarskem igrišču, tudi ta je bil narejen iz leša, zbiralo staro in mlado. Eden prvih predsednikov je bil Ivo Kuhar, nato so kot predsedniki delovali Albin Rehar, Jože Franko, Peter Šribar, Lado Dolar, Ignac Dvornik, Alojz Žnidar-čič, Alojz Došler, Bojan Voh, Marjan Volpe, Tadej Ferme in Sebastjan Cilenšek. Za organizacijo kluba so bili zadolženi Štefan Božič, Stanko Prislan in Milan Pulko.
Igrali so tudi v 2. jugoslovanski ligi
Pred slovensko samostojnostjo so Šempetrani igrali tudi v drugi jugoslovanski ligi, po letu 1991 pa so se večkrat uvrstili v prvo slovensko ligo, vendar se v njej nikoli niso zadržali dlje časa. Prvič so v njej obstali v sezoni 2008/9, ko so osvojili predzadnje mesto, a se je liga širila, naslednje leto pa so bili v 12-članski ligi deseti, vendar so zaradi finančnih težav iz nje izstopili in svoje mesto prepustili Mariboru.
Pred začetkom letošnje sezone so se Šempetrani leta 2010/11 že pod vodstvom zdajšnjega predsednika kluba Sebastjana Cilenška, ki je tudi trener ekipe, vrnili v pr-voligaško druščino, toda spet le za eno leto. Lanska sezona je bila v zgodovini kluba ena najuspešnejših. V pokalnem tekmovanju se je SIP Šempeter uvrstil na zaključni turnir - na poti do polfinala je izločil dve prvoligaški ekipi -, ki ga je tudi uspešno organiziral, spet pa se je vrnil v 1. DOL. V dodatnih kvalifikacijah so kot prva drugoligaška ekipa izlo-
čili prvoligaško (GO Volley). Z odličnimi igrami v rednem delu prvenstva in v zeleni skupini so se Šempetrani v letošnji sezoni prvič v zgodovini kluba uvrstili v končnico državnega prvenstva.
Številni kadetski in mladinski reprezentanti
V šempetrskem odbojkarskem klubu ves čas veliko pozornosti namenjajo najmlajšim članom. V zadnjih enajstih letih so imeli v mlajših kategorijah najmanj eno ekipo med prvimi tremi v Sloveniji, pohvalijo pa se lahko s tremi naslovi državnih prvakov. Mladinska ekipa je naslov državnega prvaka osvojila leta 2004, v mali odbojki so bili najboljši 2008, v kategoriji starejših dečkov pa 2010. V tem času so v samostojni Sloveniji vzgojili veliko število igralcev, ki so nosili dres kadetske ali mladinske državne reprezentance.
Za nekdanjo jugoslovansko mladinsko reprezentanco sta igrala Rudi Zupanc starejši in Darko Dimec, za kadetsko ali mladinsko reprezentanco Slo-
venije pa Goran Cestnik, Aleš Udrih, Uroš Dvornik, Boris Šlogar, Rudi Zupanc, Marko Bojinovič, Zlatko Pulko (3. mesto na olimpijadi mladih v Parizu 2003), Žiga Zupanc, David Kumer in Jernej Vr-hunc (4. mesto na mladinskem EP 2014 in 7. mesto na mladinskem SP 2015).
Vedno odlični organizatorji
Šempetrani so zelo aktivni tudi v organizaciji različnih turnirjev. Lani so prvič organizirali zaključni turnir pokala Slovenije, zato pa so pogosteje domačini zaključnih turnirjev za državno prvenstvo v mlajših kategorijah. 24. aprila letos bodo priredili mednarodni turnir za odboj-karje do 13 let. To bo eden večjih v Evropi, saj bo na njem nastopilo kar 48 ekip.
Izkazali so se tudi pri organizaciji tekem slovenske članske reprezentance, ki je ob odprtju šempetrske športne dvorane leta 1998 igrala s Španijo, leta 2007 pa je v njej igrala s Hrvaško. V klubu so večkrat organizirali priprave
kadetske in mladinske reprezentance, predvsem v letih od 2001 do 2004, ko so v njej igrali Rudi Zupanc, Marko Bojinovič in Zlatko Pulko.
Ženska odbojka v Šempetru
Z manjšo tradicijo, zato pa z nič kaj manjšimi uspehi, se v Šempetru lahko pohvalijo tudi z žensko odbojko. Ženski klub je bil ustanovljen leta 1993, uradno registriran pa natančno leto dni pozneje, in sicer 6. decembra, kot Spodnja Savinjska. S tekmovanjem so začeli v mlajših kategorijah, članska ekipa pa se je prvič v 1. B-ligo prebila leta 1997, že leto dni pozneje še v 1. A-ligo. Podobno kot moška ekipa se je tudi ženska večkrat selila iz prve v drugo ligo in obratno, v zadnjih letih pa je reden član skupine najboljših slovenskih ženskih odbojkarskih klubov. Največji uspeh so Šempetran-ke, takrat že pod imenom Ali-ansa, dosegle leta 2012, ko so bile tretje, leta 2011 in 2013 pa so bile četrte. Predlani je ženska ekipa začela delovati v okviru OK Šempeter, sicer
Sebastjan Cilenšek
gre še vedno za dve različni društvi, a z enotnim predsednikom.
Za Šempetranke so v preteklih letih igrale številne slovenske državne reprezen-tantke, Ines Udrih in Tjaša Turnšek sta nekdanji, medtem ko so Mojca Božič, Valentina Recek in Živa Recek lani s slovensko izbrano vrsto prvič v zgodovini slovenske ženske odbojke igrale na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.
T. Tavčar
Kavarniški večer z Glorjano Veber
Savinjčanke klekljarice
Klekljarice krožka Čipke iz Šešč (z leve) Martina Ramšak, Milena Klasič in Metka Turnšek
Kavarniški večeri, ki jih organizira Glasbeno literarno društvo Aletheia iz Žalca vsak prvi petek v mesecu, se približujejo 100. jubilejni prireditvi, ki naj bi jo pripravili v začetku junija. Na tokratni 97. prireditvi v petek, 4. marca, pa se je ljubiteljem poezije in proze predstavila Savinjčanka, doma s Polzele, Glorjana Veber, ki ima za sabo zanimivo in zelo ustvarjalno življenje.
Na prireditvi v Grajski Megi v Novem Celju se je z gostjo pogovarjala predsednica društva Simona Kropec, za glasbene vložke pa je poskrbel kan-tavtor in pesnik Dani Bedrač.
Voditeljica večera je v pogovoru z gostjo razpredala o njeni življenjski zgodbi in še zlasti njeni poeziji, ki jo je leta 2013 strnila v svojem knjižnem pesniškem prvencu Prosti pad. Nekaj pesmi iz te pesniške zbirke je avtorica prebrala in s tem pokazala, da je zelo vešča nastopanja in branja poezije, ki je postala njena ljubezen že v drugem razredu osnovne šole in se nato stopnjevala skozi osnovno in srednjo šolo ter študijska leta, vse do prve pesniške zbirke. V tem času je močno vpeta v eksperimentalne projekte poezije in dru-
ge programe, ki jih izvajajo v okviru Mladinskega centra Celje in Inštituta IRIU.
Glorjana Veber se je rodila leta 1981 v Celju, osem let s starši živela v Braslovčah, nato pa je postala prebivalka Polzele. V najlepšem spominu ji ostajajo Braslovče in tamkajšnji jezeri ter narava. In če jo kdo vpraša, od kod je doma, bi najraje rekla, da je iz Braslovč. Danes je Glorjana vsestranska osebnost, je pesnica, publicistka, oblikovalka, performerka, diplomirana univerzitetna politologinja, ki končuje znanstveni magisterij sociologije na FDV v Ljubljani (Vpliv življenjskega stila na nakup knjige) in doktorat iz literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Poezija kot element družbene spremembe). Je soustanoviteljica društva za sodobne umetnosti Aggressive Theatre in Inštituta IRIU, v okviru katerih je v zadnjih letih izvedla okrog 200 domačih in tujih umetniško eksperimentalnih projektov. V okviru slednjega razvija nove umetniške pristope in smeri, kot so Poezija eksperimenta, Immigrating art, Umetnost A. Objavlja v osrednjih domačih in tujih literarnih revijah. Sodelovala je
na literarnih festivalih doma in v tujini in za dosedanje literarne objave prejela številne domače in mednarodne nagrade, med drugim 1. nagrado na mednarodnem natečaju za mlade iz prostora Bosne in Hercegovine in Slovenije, 1. nagrado na mednarodnem natečaju za mlade pesnike iz bivšega jugoslovanskega prostora, 3. nagrado na slovenskem natečaju za poezijo po oceni Združenja primorskih književnikov. Na podlagi natečaja je bila izbrana za Biena-le mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, kjer je zastopala Slovenijo na področju li-
terature. Izmed 1200 pesnikov iz celega sveta je bila izbrana v finalni izbor mednarodnega natečaja Devinski grad. Sicer pa je direktorica celjskega mladinskega centra - javnega zavoda za mladinsko kulturo, izobraževanje, informiranje in šport, kjer izvajajo tudi veliko mednarodnih projektov.
D. Naraglav
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
t-^Cllt! C, l^rn^uTrtcvsi
V Sloveniji bo junija potekal svetovni kongres klekljane in šivane čipke. Na predlog Idrije bodo kongres pripravili v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, ki ima za to tudi najboljše možnosti in pogoje. K temu dogodku bodo svoj delež prispevale tudi Savinjčanke.
Pred dnevi so se namreč tri članice krožka Čipke, ki deluje v okviru KD Šešče, Martina Ramšak, Metka Turnšek in Milena Klasič odpravile v Ško-
fjo Loko. Na več kot dva metra dolgi »buli« so se lotile kleklja-nja vzorca, ki je bil namensko narisan za svetovni kongres in bo po izdelavi bogatil in krasil ta svetovni dogodek.
Klekljanje bo potekalo izmenično in tako bo izdelek skupno delo klekljaric iz vse Slovenije. Slednje in tudi druge pa bodo svetovni kongres obogatile s številnimi razstavami, ki jih bodo pripravile po vsej državi, tudi v Žalcu.
D. N.
M" DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega
www.davidovhram.si
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
26
2016
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Svobodni gospodje Žovneški
O pomenu arhivov
Leta 2000 je izšla knjiga Žovnek in Žovneški avtorja Francija Kralja, predsednika Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče iz Rakovelj pri Braslovčah, za katero je bilo veliko povpraševanje. Veliko pa je bilo tudi povpraševanje po podobni publikaciji, saj so obiskovalci žovneškega gradu želeli vedno več informacij o tem grajskem kompleksu in njegovih prebivalcih. Lani je društvo praznovalo dvajset let delovanja in tudi obnavljanja gradu in to je bila priložnosti za izdajo nove knjige. Pred kratkim je torej izšla knjiga Svobodni gospodje Žovneški, prav tako avtorja Francija Kralja.
Najnovejša knjiga je že njegova šesta po vrsti. Posvečena je tej znameniti plemiški družini, ki se je kot Celjska uspela pov-zpeti do naziva knezov. Knjiga obsežno obravnava izvor Žov-neških, predstavi posamezne člane te družine, njihovo povišanje v grofe, širjenje njihove posesti ...
Podrobno so predstavljeni žovneški prvotni gradovi Li-benštajn pri Preboldu, Ojstrica nad Lokami pri Taboru, Šenek na Vinskem vrhu nad Polzelo in grad Savinjskih. Za vse navedene gradove, razen Ojstrice, slovensko zgodovinopisje navaja podatke, da so izgubljeni, ali posreduje napačne podatke. Poleg prvotnih gradov je zelo podrobno predstavljen tudi
Franc Kralj s svojimi šestimi knjigami
grad Žovnek.
Poseben del je posvečen obnavljanju gradu Žovnek, ki je v ponos vsem, ki se trudijo z obnovo, promocijo in skrbijo za prepotrebna finančna sredstva.
Knjiga vsebuje veliko slikovnega gradiva, od najstarejših upodobitev do fotografij v zve-
zi s predstavitvijo žovneških gradov in posameznih stopenj obnavljanja. Izšla je delno v založbi Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče in delno v samozaložbi avtorja knjige. Predstavljena bo v različnih krajih Savinjske doline in drugod po Sloveniji. T. Tavčar
O Žovneku tudi v Preboldu
Franc Kralj je o najnovejši knjigi spregovoril tudi na pogovornem večeru 9. marca v preboldski
knjižnici. Ob tem je v pogovoru z Markom Repnikom spregovoril o delu Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče, katerega predsednik je, in o obnavljanju gradu Žovnek.	D. N.
Franc Kralj na predstavitvi v Preboldu
Tečaj kaligrafije
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v sodelovanju z Natalijo Resnik Gavez ponovno organizirala kaligrafski tečaj.
Sodobna kaligrafija je umetniško raziskovanje in ustvarjanje iz skupne evropske dediščine, ki črpa iz zapuščine bogate zbirke kaligrafskih in iluminiranih knjig. Tokrat so na tečaju spoznavali pisavo italico, ki jo drugače imenujemo tudi humanistična kurziva in je oblikovno dovršenost dosegla v 16. stoletju. Prepoznavna je po ozkih in širokih elementih, je preprosta in berljiva. Čeprav je njen stil preprost, potrebuje veliko vaje, dopušča pa tudi ustvarjalnost posameznika. Ob učenju različnih stilov pisav si oblikujemo svoj odnos do estetike. Vodja tečaja Natalija Resnik Gavez rada poudari, da pisanje s peresi in tušem pomirjevalno vpliva na človeka, tudi um in telo se umirita, zato lahko ure lepopisja imenujemo tudi novodobna meditacija.
T. T.
S tečaja kaligrafije

Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega piva! Pričakujemo vas: torek-petek 9.00-17.00, W y sobota 9.00-12.00.
3 Žalec
^^ V OBI EMU ZELENEGA ZL AT,
Pomen arhivov se je v zadnjih desetletjih precej povečal tako v Evropi kot v drugih razvitih predelih sveta. Arhivi so razumljeni kot ustanove, od katerih je v veliki meri odvisno preživetje človekovega spomina. Zanimanje za gradivo, ki ga hranijo, je vedno večje. Število poklicnih in amaterskih raziskovalcev narašča. Delo arhivov je pravzaprav delo za javnost, saj je njegov končni cilj čim širša uporaba. Posredno nagovarjajo javnost tudi z najrazličnejšimi publikacijami, ki jih izdajajo. Arhivi so namenjeni za raziskovanje, dediščino nekega naroda in za njegovo kulturo ter za varovanje arhivske dokumentacije kot kulturne dediščine.
Za vse te dejavnosti skrbi tudi Zgodovinski arhiv Celje. To je bil tudi razlog, da so 14. marca na Utrip domoznanstva v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili predstavnika celjskega zgodovinskega
S predstavitve Zgodovinskega arhiva Celje v žalski knjižnici
arhiva. Gosta, direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj in arhivist dr. Aleksander Žižek, sta obiskovalce seznanila z zgodovino arhiva, z njegovo organizacijo, iskanjem po arhivu in njegovih fondih, s šolskimi urami za osnovno- in srednješolske skupine ter s seminarji za strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb. Dr. Aleksander Žižek je nekaj več povedal o razstavi ABC Arhivska Barbara Celj-
ska, katere avtor je, direktor arhiva dr. Borut Batagelj pa je predstavil projekt Anonimka, katerega geslo se glasi »Spovej se, zaupaj arhivu, zaupaj zgodovini. Brez zavor in brez slabe vesti.« Obrazec lahko še vedno izpolnite v knjižnici. Veliko arhivskega gradiva še ni raziskanega. V arhivih čakajo številne neodkrite zgodbe, tako da se zgodovina nekega arhivskega fonda nikoli povsem ne konča.
T. Tavčar
V znamenju 75-letnice OF in začetka vojne
V	petek, 18. marca, je v Gri-žah potekala redna letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, ki šteje trenutno 1.058 članov, ki so vključeni v 14 krajevnih organizacij v šestih spodnjesavinj-skih občinah, v združenje pa je vključen tudi odbor štajerskih kurirjev.
Uvod v skupščino so obogatili učenci OŠ Griže pod mentorstvom Sonje Turnšek, svoje pa je z recitalom dodala Olga Markovič, ki že tradicionalno popestri vsakoletno skupščino, zvezda stalnica pa je tudi delovni predsednik skupščine Janez Meglič.
Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, ki je v nadaljevanju podal tudi obširno poročilo o delovanju zveze v preteklem obdobju. Poudaril je, da je delo potekalo na enakih temeljih kot že vrsto let, kar pomeni, da se je odražalo v ohranjanju vrednot NOB, skozi spomeniško varstvo, socialno varnost, vključevanje novih članov v združenje in skozi aktivnosti, ki so obeleževale spomin na nekdanje dogodke iz NOB. Podobno bo delo potekalo tudi v letos, kar je pozneje predstavil v programu dela in ob tem poudaril, da obeležujemo letos 75-letnico začetka II. svetovne vojne in upora proti okupatorju, tako da bodo mnoge spominske slovesnosti tudi v znamenju teh obletnic.
V	razpravi po poročilih so pozdravili in dodali svoje misli tudi nekateri gostje in člani na čelu s podžupanom Občine Žalec Ivanom Jelenom, predsednikom ZVVS SSD Adijem Vidmajerjem in predsednikom žalskega odbora veteranov Sever Radom Gašparičem. Pou-
darili so pomen ohranjanja vrednot NOB in osamosvojitvene vojne pred petindvajsetimi leti, tako da se bo poleg prireditev, povezanih z NOB, letos zvrstilo tudi veliko spominskih dogodkov na čas, ko smo uresničili sanje o svoji državi. O tem, kako pozabljamo na tiste čase, ko so bili mnogi odpeljani v izgnanstvo ali v taborišča smrti, je v imenu Društva izgnancev spregovoril Branko Hriberšek in ob tem poudaril, da nas je ob
tej begunski krizi lahko sram našega vedenja, ki je nadvse ksenofobično, hujskaško, že kar sovražno, kar je lahko tudi nevarno.
Ob koncu so podelili priznanja ZB za vrednote NOB Žalec. Tokrat so jih prejeli Franc Cvi-kl iz KO ZB za vrednote NOB Galicija, Ljudmila Rajh in Ferdinand Krk (oba iz KO ZB za vrednote NOB Andraž) ter Jurij Matko iz KO ZB za vrednote NOB Tabor. D. Naraglav
Občina Žalec je razpisala javno dražbo, ki bo dne 31. 3. 2016 za prodajo naslednjih nepremičnin:
1.	parc. št. 242/9 k. o. Gotovlje v izmeri 228 m2 parc. št. 242/25 k. o. Gotovlje v izmeri 564 m2 parc. št. 242/26 k. o. Gotovlje v izmeri 2.054 m2 parc. št. 242/27 k. o. Gotovlje v izmeri 961 m2 parc. št. 242/28 k. o. Gotovlje v izmeri 2.034 m2 parc. št. 242/29 k. o. Gotovlje v izmeri 191 m2 parc. št. 242/30 k. o. Gotovlje v izmeri 1.768 m2 parc. št. 242/31 k. o. Gotovlje v izmeri 158 m2 parc. št. 242/32 k. o. Gotovlje v izmeri 1.698 m2 parc. št. 242/33 k. o. Gotovlje v izmeri 166 m2 parc. št. 242/34 k. o. Gotovlje v izmeri 1.945 m2 parc. št. 242/39 k. o. Gotovlje v izmeri 566 m2 parc. št. 255/8 k. o. Gotovlje v izmeri 665 m2 parc. št. 255/9 k. o. Gotovlje v izmeri 42 m2 parc. št. 298/4 k. o. Gotovlje v izmeri 807 m2 parc. št. 1742/3 k. o. Gotovlje v izmeri 186 m2
2.	parc. št. 457/24 k. o. Zalog v izmeri 1.817 m2 parc. št. 457/101 k. o. Zalog v izmeri 98 m2
3.	parc. št. 433/7 k. o. Šempeter v Savinjski dolini v izmeri 13.112 m2
Dodatne informacije o dražbi in predmetnih nepremičninah so objavljene na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si).
Naročnik oglasa: Golec - Dolar Romana s.p., Šlandrov trg 11, Žalec
marec
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAGRADNA KRIŽANKA
2016
27
Rastlina tisočerih možnosti
Industrijska konoplja je bila osrednja tema letošnjega Jo-žefovega sejma v Petrovčah in tudi na sejmu Altermed v Celju so pripravili posvet o tem, kako prek te industrijske rastline do novih delovnih mest.
Na odru dvorane v Petrovčah so člani kooperative EKOCI postavili na ogled izdelke iz kono-pljine tkanine, predvsem ženska in otroška oblačila, ter produkte iz konopljarne v Kapli, tudi gradbeni material. Za zdaj ponudba teh izdelkov kupcem ni na voljo na enem mestu, kot je povedala Maja Klemen Cokan, so pa posamezna podjetja in ponudnike že povezali v kooperativi Ekoci, preko katere je ta čas že mogoče kupiti nogavice iz polzelske tovarne nogavic in žalske kekse. »Kooperativa ima sedež oziroma prostore v polzelski tovarni. Najprej načrtujemo vsaj za nekaj ur na dan administrativno moč, sicer pa ima kooperativa pogodbena razmerja z dobavitelji, kot so Hana biz, Baby natura, Pivovarna Vovk Turjaški in še kdo, da bomo prek te krovne zadruge ustvarjali skupnostno prodajo in izmenjavo z dejansko registriranimi podjetniki. Končne produkte moramo približati kupcem. Izdelke podjetja Hana biz (moko, kozmetiko in olje) je že mogoče kupiti v TIC-u v Taboru, želimo pa si, da bi prav v konopljarni naredili majhno trgovino z izdelki iz industrijske konoplje. Ustvariti
moramo zadaj močno mrežo, saj bo potrebno odkupovati tudi pro-storninsko velike količine slame, semena in vršičke. Ustvariti moramo celotno logistiko.«
Čas setve industrijske konoplje je od sredine marca do sredine avgusta. »Marca za namene pridelave vlaken, kasnejšo setev pa bo mogoče žeti s kombajnom za vršičke ali semena. Industrijska konoplja je edina rastlina, ki jo je treba prijaviti oziroma zaprositi za dovoljenje setve. Do 10. maja na ministrstvu za kmetijstvo sprejemajo vloge posameznih kmetovalcev za točno določene njive. Seme ni tako drago, da bi to odvračalo od gojenja industrijske konoplje.«
Tkanin iz konoplje v Sloveniji še ne izdelujejo, saj je odlična tkalska tradicija povsem uničena. »Naš cilj je, da bomo vse naredili pri nas, od nitke do tkanja ali pletenja. Vse energije smo usmerili v iskanje strojev. Našli smo tovarno, vemo, da ne bo lahko, da pa moramo za naše potomce vzpostaviti tudi to primarno proizvodnjo,« je povedala ena največjih promotork industrijske konoplje Maja Klemen Cokan.
Do novih delovnih mest
Gospodarska kriza je spodbudila nastajanje novih tipov zadružništva, je bilo izhodišče posveta v Celju. Nove zadruge skušajo zagotavljati kakovostna delovna mesta
in pozitivne učinke socialnih podjetij. Po besedah Tadeja Slapnika
iz kabineta vlade namerava vlada socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo še spodbuditi. Med drugim bo v podjetniškem skladu na voljo 4 milijone evrov za socialna podjetja in zadruge, ki bodo lahko denar dobile pod ugodnimi pogoji. Na ministrstvu za gospodarstvo bodo objavili razpis za pridobivanje nepovratnega denarja. "Do 20.000 evrov nepovratnega denarja bo lahko prejelo 50 izbranih start up socialnih podjetij," je povedal.
Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije je prepričana, da bi lahko s tovrstnimi aktivnostmi kljubovali ceneni delovni sili. Ta je prestavila proizvodnjo v druge države, vse naše uspešne industrijske gigante pa postavila do točke, ko niso bili več konkurenčni. "Zadruge so lahko pravna oblika, ki lahko poveže deležnike, na drugi strani pa tudi, da vzpostavimo izdelke, ki bodo zagotavljali dodano vrednost, omogočili dostojno plačo v Sloveniji, v to je treba vključiti znanje, tehnologijo in razvoj," je povedala.
Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je poudarila, da je potrebno povečati naše sposobnosti samooskrbe na vseh področjih. Izpostavila je številne prednosti, ki jih ima konoplja pri čiščenju zemlje
in pridobivanju ekoloških površin, poleg tega pa predstavlja dober surovinski vir.
Novembra lani je na podobnem posvetu nastala ideja o zadrugi, ki bi vključila tudi Tovarno nogavic Polzela. Nastala je Zadruga Ekoci Coop, kjer so pokazali, da lahko izdelajo nogavico iz konoplje. Ta je po besedah Marka Klemenčiča iz omenjene zadruge takoj postala hit na trgu. "Vračamo se k našim koreninam, ne le pri hrani, tudi v vsem gospodarstvu je to osnova," je dejal. Nakazal je možnost sodelovanja s Pekom, saj pravi, da čevelj in nogavica pač gresta skupaj.
Kmetijska svetovalka na Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Celje Maja Klemen Cokan je izpostavila povezovanje starih in novih znanj in svetovala, da se naše pre-hranske navade spreminjajo. Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik pa je pojasnil, da se na zbornici ukvarjajo s tem, kako slediti pozitivni energiji in pričakovanjem tovrstnih iniciativ, in to vse z namenom, da bi nastala resna ekonomska osnova za delovna mesta.
Župan Občine Polzela Jože Kužnik je poudaril, da je pri projektih, kakršna je Zadruga Ekoci Coop, sodelovanje lokalne skupnosti nujno. Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja je dodal, da iščejo v razvojnih agencij ah sinergijske učinke pri trženju in nastopu na trg. Direktorica
Inštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Žalec Martina Zupančič
pa je povedala, da se na inštitutu ukvarjajo s tem, kako priti do primernih semen konoplje in s kakšno tehnologijo poskrbeti za optimalni pridelek.
Matjaž Grkman z ministrstva za kmetijstvo je pojasnil, da uporaba konoplje pri prehrani, kot so pivo, sokovi in čaj, sedaj ni več vprašljiva, da pa je pri nas mogoče sejati samo certificirana semena konoplje, semena iz lastne pridelave pa ne.
Po uživanju konopljinega olja se ljudje bolje počutijo, niso pa zadeti in ne plezajo po kozolcih, pa je na sejmu Altermed v Celju povedal predsednik Zadruge Ko-nopko David Geršak Konoplja je v naših krajih že rasla, nekdanja Jugoslavija je imela rekordnih 50.000 hektarjev površin zasajenih s to koristno rastlino, potem pa jo je ustavila prohibicija v 40-ih letih. Danes se zanesenjaki spet borijo za uporabo te rastline, ki jo lahko legalno pridelujete tudi pri nas. Izdelki ponujajo številne možnosti, tudi pri ustvarjanju novih delovnih mest v lokalnem okolju.
Konoplja raste že 3.000 let in nekdaj so jo znali dobro izkoriščati. Da se vrnemo k staremu znanju, predlagajo tudi v Zadrugi Konop-ko. Številne prednosti konoplje lahko izkoristimo ne le v prehran-ske in medicinske namene, ampak tudi na področju tekstila in grad-
beništva. Zadruga se je povezala z gospodarstvom in inštituti, kjer skupaj razvijajo nove izdelke: od vlaknenih plošč do bio granulata za izdelavo bio plastike iz konoplje. Pomemben del delovanja zadruge ni le združevanje pridelovalcev od setve do žetve in predelave izdelkov, ampak tudi izobraževanje in ozaveščanje javnosti.
Lani je bilo v Sloveniji s konopljo zasajenih 500 hektarjev površin, s tem se je ukvarjalo okoli 330 posameznih pridelovalcev. V Evropi je bilo lani okoli 25.000 hektarjev površin s konopljo. Pridelava je v porastu, a gre večinoma za manjše pridelovalce. "Konopljo lahko posadi vsak, ki ima njivske površine. Zanimiva je za kolobarjenje, ne zahteva škropiv in ker torej ni vključene fitofarma-cije, kmet ne onesnažuje zemlje z gojenjem konoplje."
Ves čas govorimo o t. i. industrijski konoplji, ki se razlikuje od prepovedane indijske konoplje. "Rastlina je sicer enaka, a industrijska konoplja je zakonsko regulirana in dovoljena za gojenje. Za razliko od indijske konoplje v industrijski konoplji ne sme biti več kot 0,2 odstotka psihoaktiv-ne snovi THC. Pri nas imamo vse možnosti za gojenje konoplje, zakonodaja je urejena, gojimo pa jo lahko po vnaprej pridobljenem dovoljenju s strani ministrstva," je povedal David Geršak v Celju.
K. R.
kraj, prostor, kjer se ustavljajo javna prevozna sredstva
poseg
okrušen del
šepetalec v gledališču
delec z električnim nabojem
anton vodnik
pisateljica peroci
stil glasbe
ostanek kart
premaz za les
primorska rastlina
slovenska farmacevt. tovarna
Švedska
igralka greta
površinska mera
oslov glas
su merski bog neba
slovenska glasbena skupina
hercegovec
dizajn (angl.)
ime več danskih kraljev
reka v libanonu
nekdanji smučar matej

razlika med moškim in žensko
religija, verstvo podatki (knjiž.)
španski pesnik tomas
reka v kolumbiji
slovenska pevka jožica
domača žival
ZEMUEMEREC
kar je zgrizeno (redko)
gregor maček
avstrijska reka
japonska umetnost figuric iz papirja
velika steklenica (star.
G
pripomoček za taljenje
judovski kralj
sonja omerza zimbabvej. politik joshua
pripadnik ostrosov vodna žival
#
terorist bin laden
mesto v dalmaciji vodja krova na ladji
središče vrtenja
mlinski žleb
francoski politik marcel
tine debeuak
lovski pes, ki išče
arhitekt mihevc
tomaž lukač
mesto v italiji, v pokrajini lacij
oton župančič
alpinist. pripomoček
čar, šarm
glina, ilovica
kemijski znak za dušik
dosežena razdalja
oče
L
trši ovoj semena pšenice
stane leban
pevski zbor
olga čehova
klestenje (pog.)
SILVA AŠIč
gr. muza, uubez. pesništva
kem. znak za jod
kopica, velika količina
A
slovenski slikar zlatko (1908-1982)
človek z velikimi očmi
aleš gregorčič
SESTAVU-
Boris >|9?!|eyj
LAGEV: velika steklenica IZOP: primorska rastlina IRIARTE: španski pesnik NKOMO: zimbabvejski politik NOSTROMO: vodja krova ZEI: slovenski slikar ATRATO: kolumbijska reka
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke »BRGLEZ«, objavljene v februarski številki Utripa: SLADKE-DOBROTE-IZ-BRGLEZOVE-TOVARNE-SLAŠČIC-ČOKOLADNE-PRALINE-IN-ROLADA-ZA-SLADKOSNEDE. Izžrebani nagrajenci: 1. Zvone Vrunč, Parižlje 10 a, Braslovče; 2. Emilija Črnila, Dolenja vas 111, Prebold; 3. Zlatko Dobravc, Pongrac 34, Griže. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje je Brglez d. o. o.,Vransko 17, Vransko, ki je pokrovitelj tudi tokratne križanke.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 12. 4. 2016.
28
2016
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SaAjlnis&e/. datine/S
marec
Žiga Grm poslej vodi čebelarje
Država povečuje lastništvo gozdov
Prejemnika priznanj Ivan Turnšek (levo) in Jani Puckmeister (desno)
Od 18. marca dalje ima Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline novo vodstvo. Novi predsednik je postal mladi čebelar Žiga Grm iz ČD Prebold, od koder prihaja tudi novi blagajnik Simon Plesivčnik. Dolgoletnega tajnika Janija Pukmajstra pa je nadomestila dr. Nevenka Cu-kjati iz ČD Griže.
Volilno-programskega zbora, ki je potekal v Preboldu, so se udeležili delegati čebelarskih društev, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, predstavniki Čebelarske zveze Savinj-sko-Šaleške regije (SA-ŠA) in člani organov ČZSSD Žalec. Posebno priznanje ČZSSD je prejel Ivan Turnšek, ki je skoraj petdeset let deloval na področju vodenja blagajniških poslov in izobraževanja mnogih generacij čebelarjev. Dosedanji tajnik ČZSSD Jani Pukmajster
pa je prejel odlikovanje Antona Janše II. stopnje.
Poročilu o delu ČZSSD podpredsednika Radivoja Verb-njaka so sledila poročila ostalih poročevalcev, nato pa so izvolili novo vodstvo. Volili so predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika ČZSSD ter člane nadzornega odbora in častnega razsodišča. Upravni odbor ČZSSD je sestavljen iz predsednikov posameznih čebelarskih društev. Novi predsednik ČZSSD Žalec je postal Žiga Grm, ki čebelari že vse življenje, ljubezen do čebel pa mu je privzgojil njegov oče Vili. Že kot mlad fant je začel čebelariti, sčasoma pa je svoje aktivnosti razširil na prodajo čebeljih pridelkov in izdelavo satnic. Blagajnik Simon Ple-sivčnik čebelari predvsem z nakladnimi panji, Čebelarskemu društvu Prebold pa se je pridružil leta 2011. Podpredsednik ČZSSD je ostal Radivoj
Žiga Grm, novi predsednik
Verbnjak, sicer tudi predsednik ČD Polzela. Tajnica ČZSSD Žalec je postala dr. Neven-ka Cukjati, dolgoletna desna roka dosedanjega tajnika. Slednja tudi zavzeto sodeluje pri delu, organizaciji in vodenju različnih družabnih dogodkov, ki potekajo v okviru ČD Griže. Program dela in finančni načrt za letošnje leto je predstavil dosedanji in novi podpredsednik ČZSSD Radivoj Verbnjak, Kot je povedal, bo ČZSSD posvetila še več pozornosti izobraževanju in obveščanju čebelarjev, hkrati pa bo preko posodobljenih spletnih strani skrbela za večjo prepoznavnost pomena čebelarjenja na območju Spodnje Savinjske doline. Udeležili se bodo 14. čebelarskega praznika, ki bo 21. maja v Račah pri Mariboru, ter skrbeli za dobrobit savinjskega in s tem tudi slovenskega čebelarstva.
D. Naraglav
Novo vodstvo ribičev
V četrtek, 17. marca, so v ribiškem domu v Preserjah zborovali ribiči RD Šempeter, ki so lani praznovali 60-letnico svojega delovanja. Tokratni občni zbor je bil volilni, za predsednika pa sta se potegovala dosedanji predsednik Zdenko Mak, ki je to funkcijo opravljal 20 let, in Boštjan Zagožen. Novi predsednik RD Šempeter je postal slednji.
Gospodar društva bo poslej Milan Zvonar, za elektroodlov bo, kot že v prejšnjem mandatu, skrbel Marjan Veselič, vodja čuvajske službe bo Janko Šegula, ribogojstvo bo v rokah Marka Hrovata, za tekmovanja bo zadolžen Matija Grivec, za delo z mladimi Rajko Košeni-na, administracija bo v rokah Gregorja Dolinška, podpredsednik pa bo dosedanji Peter Solar, ki je tudi predsednik Zveze ribiških družin Celje.
Ob predstavitvi svojega programa je novi predsednik nanizal kar nekaj nalog, ki jih nameravajo izpeljati v novem mandatu. Med drugim želijo omogočiti članom nekaj dni lova ciprinidov v velikem ribniku Preserje na letno dovolilnico, nadaljevati nameravajo z dobro prakso vlaganja sulcev
Z občnega zbora
in večjo promocijo sulčelova, povečati želijo vlaganja ščuke in smuča v ribnikih Preserje in jezero v Braslovčah ter omogočiti čimprejšnje odprtje lova na roparice v Braslovčah. Posvetiti se nameravajo tudi lastni vzgoji podusti in nadgraditi dosedanje smukanje in valjenje v svoji valilnici z vzgojo v ribniku. Polega tega želijo zgornji del Savinje vrniti na slovenski muharski zemljevid, še izboljšati dostopnost, opremljenost in urejenost ribnikov Preserje in jezera v Braslovčah ter s tem omogočiti še prijetnejšo ribiško izkušnjo predvsem starejšim ribičem.
Poleg tega si želijo, da bi se boljše lovilo in vlagalo več rib,
Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline je imelo lani 36 članov, letos pa že 58. To je lep napredek, čeprav je zasebnih lastnikov gozdnih parcel veliko več, v vsej Sloveniji kar 400 tisoč. Mnogi sploh ne vedo, kje imajo gozd, kar pa seveda ne velja za člane spodnjesavinjskega društva, ki so se pred dnevi zbrali na občnem zboru.
Kot je povedal predsednik Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline Rok Sed-minek, so lani v celoti uresničili zastavljeni načrt dela. V letošnji program so zapisali eno sekaško tekmo več kot lani, ekskurzijo bodo pripravili kar v Sloveniji, še večji poudarek kot doslej pa bodo namenili izobraževanju. Pripravili bodo predavanja o negi gozdov, varnosti pri delu z motorno žago in varnosti pri delu s traktorskim priključkom v gozdu. Poleg tega načrtuj e-jo okroglo mizo na temo nege gozda in gradnje vlak ter gozdnih cest.
Na občnem zboru so se dotaknili sprememb zakonodaje o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki jih je v Sloveniji približno 20 %. Te spremembe bodo zagotovo vplivale tudi na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se dejansko spreminja v sklad kmetijskih zemljišč. Poraja se nam vprašanje, kako se bo ta sklad preživljal, ker ob spremembah ni bil predstavljen program delovanja tega novega sklada. Do sedaj je za svoje delovanje dobil tudi ogromno prihodkov iz koncesij za gozdove,« pravi Rok Sedminek.
Država bo bolj kot zdaj odkupovala gozdove od zasebnih lastnikov. »Sklad ima že danes predkupno pravico za površine nad 40 ha, če pa si bodo izborili absolutno pravico odkupa, pa to pomeni, da bomo v prihodnje spet podržavljali gozdove
in da bo nastala neke vrste nelojalna konkurenca, ko zasebni lastniki svojih kmetijskih gospodarstev ne bodo mogli povečevati oziroma zaokroževati.«
Kako pa je s prodajo lesa? »Zelo bi bil vesel, če bi država nekje v Slovenji postavila veliko žago in zaposlila na primer tisoč ljudi. Tako bi tudi mi lesu dodali vrednost ter prodajali razžagan les, furnir. Za zdaj pa kaže, da se bodo samo malo premešale karte, da bodo to dodano vrednost pobrali le koncesionarji oziroma bo z lesom naprej trgovala država. Pošteno pa moramo povedati, da je cena lesa pri nas nad povprečjem v EU in se moramo kar zahvaliti Avstriji, da odkupuje les od Slovenije. Tudi naša lesna industrija ima težave zaradi tega, ker dosegamo boljšo ceno našega lesa. Ima pa Avstrija na lesne sortimente, kot so lesni sekanci in drva, nižjo stopnjo davka, mi pa višjo, zato težko konkuriramo, saj govorimo o 12, 13 odstotkih razlike, kar je že kar lepa številka, ko se na trgu pojavlja en ali drugi les. Večkrat smo že pozvali ministra, naj ukrepa. Žalostno je namreč, da naše velike kotlovnice, na primer ljubljanska, uvažajo lesne sekance s Hrvaške. Res so tam cenejši, saj je na Hrvaškem 80 odstotkov državnih gozdov in le 20 odstotkov zasebnih, imajo veliko podjetje Hrvatske šume in lažje polnijo velike kotlovnice. Mi pa ne znamo zaščititi naše oziroma prodati manj kakovosten les iz naših gozdov, ki ga imamo zaradi žleda in lubadarja zelo veliko. Tudi v Žalcu smo se pogovarjali o kogeneraciji na les, vendar ni bilo nič iz tega. Pred dvema letoma so bili sekan-ci finančno še zelo zanimivi, zdaj pa so naftni derivati zelo poceni. Plin in kurilno olje sta se zelo pocenila, poleg tega so na lesno biomaso večji pritiski
zaradi trdnih delcev v zraku, čeprav so proizvajalci teh peči že vgradili ustrezne filtre, da ne onesnažujejo okolja. Škoda je, da nam ostaja manj kakovosten les v gozdu, ko bi ga lahko prodali. Marsikomu se tega lesa stroškovno ne izplača spraviti iz gozda. Če bi država sprejela ukrep in prispevala kakšen evro po kubičnem metru takega lesa, bi to lahko med drugim prispevalo tudi k zmanjševanju toplogrednih plinov, saj ta les gnije, če ga ne sčistimo iz gozda,« je povedal Rok Sedminek.
Društvo lastnikov gozdov skupaj z Zavodom za gozdove in lovci načrtuje in ocenjuje škodo zaradi divjadi. »Škode na gozdnih in kmetijskih zemljiščih je veliko, večinoma res na kmetijskih zemljiščih. Tudi prek zveze društev lastnikov gozdov, ki letos praznuje desetletnico, smo pozvali pristojne, naj ukrepajo glede vseh posegov v gozdove. Še posebej so moteče vožnje kros motorjev in motornih sani, tudi gobarji že ob šestih zjutraj po gozdovih nabirajo gobe, kar pripelje do tega, da je divjad vznemirjena in plašna. To pa pomeni, da posega po večjih količinah hrane in da zaradi tega nastaja večja škoda na kmetijskih površinah in v gozdovih,« opozarja Rok Sedminek.
Lastniki gozdov pa pristojne ne samo opozarjajo, ampak so prosili tudi za podatke o ukrepanju države. »V zakonu je predvidena kazen za motorje nižja, kot če gobar nabere več kot dva kilograma gob naenkrat. Lani smo prosili za podatke o izdanih globah in kršitvah za nabiranje gob. Izdana je bila ena kazen in izrečenih je bilo osem opozoril. V vsej Sloveniji na več kot milijon hektarjev površin to zakonsko določilo nadzira štirinajst inšpektorjev.«
K. R.
Kviz in skupščina
da se ribolov ne bi dražil, da bi se več družili in v svoje vrste privabili čim več mladih, saj je povprečna starostna struktura članov zelo visoka, preko 60 let.
Ob koncu občnega zbora so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Zdenku Maku za 20-letno vodenje Ribiške družine Šempeter, ki ima pomembno mesto in vlogo pri gospodarjenju z vodami v Spodnji Savinjski dolini. Zdenko Mak pa je zaželel novemu predsedniku in novemu vodstvu uresničitev zastavljenih nalog in s tem tudi dobro in zadovoljno članstvo.
D. Naraglav
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v soorganizaciji s Kmetij-sko-gozdarskim zavodom Celje v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo, nato pa letno skupščino društva.
Na kvizu so se pomerile štiri ekipe, ki so odgovarjale na vprašanja iz ribogojstva, podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije. Največ znanja je pokazala ekipa iz DPM Braslovče (Anja Rožič Plazovnik, Klemen Grenko in Eva Skok), druga je bila ekipa Polzele II., tretja ekipa Polzele I. in četrta ekipa iz Petrovč.
Na skupščini je o preteklem delu in načrtih za prihodnost govoril predsednik Primož Žagar. Poudaril je, da Društvo podeželske mladine Spodnje
Zmagovalna ekipa DPM Braslovče
Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva. Glavni cilj društva je vanj včlaniti čim več mladih s podeželja, jih seznaniti z delom društva, jih vključiti
v dejavnosti in skupaj z njimi sodelovati na raznih prireditvah. Program letošnjega dela je precej podoben lanskemu, delo DPM Spodnje Savinjske doline pa je pohvalila podžu-panja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
KRONIKA / INFORMACIJE
2016
29
Najbolj je ogroženo premoženje, več nasilja v družini
Komandir Policijske postaje Žalec Gorazd Trbovšek
Zaposleni v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve, ki so člani Policijskega sindikata Slovenije in Sindikata policistov Slovenije, stavkajo že od 18. novembra lani. V tem času policisti izvajajo le nujne policijske naloge iz 76. člena Zakona o policiji, ne pa tudi preventivnih in drugih nalog, ki izhajajo iz lastne dejavnosti policistov oz. temeljijo na samoiniciativni aktivnosti in niso nujne za varovanje življenja, premoženja ali splošne varnosti. Policisti zahtevajo dvig osnovnih plač, ureditev anomalij in vrednotenja delovnih mest, ureditev statusa, povračil prevoznih stroškov, opremljenosti in pravic iz delovnega razmerja ter doseganje novih zaposlitev s ciljem razbremenitve kadrovsko podhranjenih enot, kljub večmesečnim pogajanjem pa z vlado še vedno niso dosegli sporazuma.
Slovenski policisti že od novembra lani stavkajo. Kako v tem času poteka delo na Policijski postaji Žalec, kako varno smo v Spodnji Savinjski dolini živeli v lanskem letu in na kaj žalski policisti še posebej opozarjajo občanke in občane, smo se pogovarjali s komandirjem žalske policijske postaje Gorazdom Trbovškom.
V zvezi z varnostjo občank in občanov ima Spodnja Savinjska dolina nekaj posebnosti zaradi svoje lege ob avtocestnem križu. »Tako kot vsako leto smo bili tudi lani zato najbolj obremenjeni na področju kriminalitete. Po številu kaznivih dejanj je naše območje na tretjem mestu v regiji. Ker smo kadrovsko samo 75-od-stotno zasedeni, so naši fantje zelo obremenjeni z delom na področju kriminalitete. Kljub temu lahko rečem, da smo dobro obvladovali to področje, saj je bila preiskanost kaznivih dejanj bistveno boljša kot leto prej. Ta trend opažamo zadnja tri leta, res pa se je v zadnjih dveh letih skupno število kaznivih dejanj nekoliko zmanjšalo. Še vedno pa jih je več kot tisoč na leto, kar je za policijsko postajo, kot je žalska, zelo veliko.«
Kriminaliteta
Največ kaznivih dejanj je s področja premoženja. »Premoženjski delikti so še vedno na prvem mestu. V zadnjem času opažamo veliko vlomov v stanovanjske hiše ob avtocesti, kjer so tako imenovana spalna naselja, saj so tamkajšnji prebivalci v službah v Ljubljani ali Mariboru in se vlomi dogajajo kar preko dneva. Tu imamo večjo preiskanost kot v preteklih letih in ugotavljamo, da je večina osumljencev z drugih območij, zlasti iz Ljubljane, odkrili smo tudi skupino iz Srbije, s Hrvaške, nekaj osumljencev je bilo romske populacije. Pri preiskavi teh dejanj seveda sodelujemo s kriminalistično policijo in sosednjimi policijskimi enotami.«
Najhujših kaznivih dejanj, kot so umori in uboji, v lanskem letu na območju Policijske postaje Žalec lani ni bilo. »Bilo pa je nekaj primerov povzročitve hudih telesnih poškodb, obravnavali smo tri takšna kazniva dejanja, leto pred tem dve. Res pa imamo več kaznivih dejanj s področja nasilja v družini, morda tudi zaradi tako imenovane ničelne tolerance. Policija se dosledno
vključuje v te primere, tudi s pomočjo centra za socialno delo. Lani smo izrekli 17 prepovedi približevanj, obravnavali pa smo 21 takšnih kaznivih dejanj. V večini primerov prijavljajo nasilje v družini žrtve, kar kaže na to, da je stopnja ozaveščenosti večja kot v preteklosti. Največkrat se žrtve zatečejo na center za socialno delo in potem preko centra dobimo prijave na policijo.«
Komandir PP Žalec Gorazd Trbovšek trenutno zakonodajo s področja nasilja v družini ocenjuje kot dobro in učinkovito. »Vsako stvar je seveda mogoče še izboljšati, ampak trenutno je zakonodaja primerna. Najbolj pa smo zadovoljni, da so zdaj tudi ostale službe precej aktivne na tem področju. V preteklosti smo imeli občutek, da se s tem ukvarjata samo policija in center za socialno delo, zdaj pa sodelujejo tudi ostale službe.«
Prepovedane droge
V	zvezi z zlorabami prepovedanih drog se zdi, da je v Žalcu manj odvisnikov oziroma da je problematika prepovedanih drog manj pereča kot pred časom. »Ta občutek je dokaj realen, vendar se ne smemo slepiti. Še vedno obravnavamo kar nekaj takšnih kaznivih dejanj. Lani smo imeli 55 zasegov, leto prej 62, gre za ulične preprodaje prepovedane droge. Je pa res, da je v samem mestu Žalec tega bistveno manj, tudi zaradi prijetja takšnih in drugačnih skupin, ki se ukvarjajo s preprodajo prepovedane droge. Tudi zadnji primer zasega na območju Vranskega je zmanjšal ponudbo prepovedanih drog na tržišču. Večinoma gre za marihuano, sicer pa ugotavljamo, da je še kar precej drugih, trdih drog. Zasega tako imenovanih novih drog lani na našem območju še nismo imeli, obstajajo pa informacije, da se tudi na našem območju že pojavljajo.« Po besedah Gorazda Trbovška je potrebno mlade osvestiti, kako nevarne so te droge in da tudi marihuana ni tako neškodljiva, kot nekateri radi poudarjajo. Spodbujati je potrebno predvsem njihovo samozaščitno ravnanje.
Tujci
V	preteklosti je bila problematika tujcev v Spodnji Savinjski dolini zelo aktualna. Kako je bilo lani? »Opazili smo, da se
je število tujcev na tem območju občutno zmanjšalo. Tudi v hmeljarstvu ni več toliko tuje sezonske delovne sile. Smo pa lani podali na upravno enoto dva predloga za razveljavitev dovoljenja za prebivanje in tri predloge za izbris podjetij iz registra podjetij zaradi mahi-nacij, ki so jih izvajali. Najbolj zaskrbljujoče je, da smo podali kar 62 kazenskih ovadb zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev, nekaj primerov je bilo ponarejanja listin, gre pa za primere izkoriščanja delovne sile, kar je trenutno aktualno v celotni državi.«
Promet
Na območju Spodnje Savinjske doline je lani v prometnih nezgodah umrlo 7 ljudi, od tega 5 na avtocesti. »Avtoceste ne pokriva Policijska postaja Žalec, ampak Prometna policija Celje. Tudi večina prometnih nezgod na našem območju, to je preko 90, se je lani zgodila na avtocesti. Na celotnem našem območju se sicer zgodi od 400 do 402 prometni nezgodi na leto. Še vedno je najbolj obremenjena državna cesta Arja vas-Vele-nje, ki je ena od črnih točk, v času letne oziroma motoristične sezone pa tudi cesta proti Mariji Reki, ki je zaradi ovinkov zelo priljubljena med motoristi. Tam so bile postavljene znižane varnostne ograje, ki so v primeru padcev motoristov varnejše, ter zvočne ovire. Že predlani smo dobili od Prometne policije Celje motorno kolo in usposobili tri policiste naše policijske postaje za delo na motorju, izključno z namenom, da poostrimo nadzor na tej relaciji.«
Žalska občina pa je policistom podarila kolo. »Res je, od občine smo prejeli kolo. V toplejših mesecih policisti kolesarji patruljirajo predvsem na območju Žalca, smo pa lani izvedli tudi skupno patruljiranje z medobčinskim redarstvom, kar je bilo zelo dobro sprejeto med ljudmi. Ljudje so bili po naših informacijah zelo zadovoljni, saj je tak stik s policistom kolesarjem bolj oseben.«
Preventiva
Vodje okolišev Policijske postaje Žalec vsako leto občinskim svetom poročajo o varnosti v posamezni občini
in ob takih priložnostih je izražena želja, da bi bili policisti bolj prisotni na terenu v vseh občinah. »To si želimo tudi mi, ampak, kot sem prej povedal, imamo komaj 75-odstotno kadrovsko zasedenost in ker je ogromno interventnih dogodkov, zmanjka resursov za preventivne oblike dela. Glede same opreme pri nas ni tako zelo slabo, kot se prikazuje v medijih. Avtomobilov imamo dovolj, vendar pa so že stari, vsi imajo od 200 do 300 tisoč prevoženih kilometrov, zato bi jih bilo potrebno zamenjati. S strani policijske uprave name so nam obljubili, da bomo prejeli sredstva za to. So pa težave z ostalimi materialnimi sredstvi, kot je zaščitna oprema. Neprebojni jopiči so stari, premajhni, novih trenutno ni, vendar so v letošnjem letu za to zagotovljena sredstva. Smo pa lahko v Žalcu zelo zadovoljni zaradi našega objekta policijske postaje, ki se sanira, imamo novo streho, nova okna.«
Občina je pred časom brezplačno prenesla objekt, ki se zdaj obnavlja, v last države oziroma notranjega ministrstva.
Stavka
Tudi vsi policisti žalske policijske postaje so člani enega od obeh policijskih sindikatov in zato stavkajo. »Zakon o policiji nas pri stavki zelo omejuje in izvajamo pravzaprav vse nujne naloge, vendar pa ni toliko izrečenih glob. Za prekrške manjšega pomena so državljani samo opozorjeni, če pa so prekrški hujši, policist nima niti zakonske osnove, da bi kršitelja le opozoril, ampak mora izreči globo in predpisane kazenske točke. Poenostavljeno lahko rečemo, da gre za hujšo kršitev v vseh tistih primerih, za katere so po zakonu predpisane kazenske točke.«
Ob tem je dejstvo, da se kljub stavki policistov in zmanjšani preventivni dejavnosti prometna varnost za zdaj ni poslabšala. »Statistika trenutno kaže krasno, zmanjšala se je stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nezgod, zelo se je zmanjšalo število prometnih nezgod. Vendar sta se že v preteklosti meseca februar in avgust izkazala kot najvarnejša meseca, tako da se na to statistiko ne gre preveč zanašati. Po pol leta bomo lahko ocenili, kje smo.«
Naj nam bo mar
Policisti ves čas opozarjajo na samozaščitno ravnanje občank in občanov in da opazujejo svojo okolico. »Sosed pri sosedu ne vidi več, kaj se dogaja, zato bi priporočal, naj z bolj z odprtimi očmi opazujejo svojo okolico, kjer živijo. Če vidijo kaj sumljivega, naj nas obvestijo. Naselja so majhna, ljudje drug drugega dobro poznajo in ker opažamo, da storilci kaznivih dejanj večinoma prihajajo od drugod, nam lahko občani s svojimi opazovanji ali opozorili zelo pomagajo. Še posebej glede na našo kadrovsko zasedenost. Na naši policijski postaji je sistematiziranih 52 policistov, trenutno nas je 38.
Policiji je vlada odobrila 130 novih delovnih mest za policiste nadzornike državne meje ter sto dodatnih delovnih mest za policiste v notranjosti, tako da upamo, da se bodo čim prej kadrovske težave pri nas vsaj zmanjšale, če ne v celoti rešile.«	K. R.
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
mwm ii^m sm
C
MIHA ZAGORIČNIK S.P. Nad tovarno 20, 3312 Prebold

Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
TRGOVINICA ZELENO ZLATO
na žalski tržnici
Ponedeljek-petek: 8.00-16.00
Sobota: 8.00—12.00
T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si

PRODAJALNA
NUDIMO
SERVIS ZA
©Husqvarná
^éimbcuulock
MID
3312 Prebold T 03 777 14 23
gsm 051 it 55 66	DELOVNI CAS:
tigwini@uniforest.si	pon. - pet.: 7.00 ■ 17.00
www.uniiorest.si	sobota: 7.00 ■ 12.00
sc
2016
KRONIKA / INFORMACIJE
_SaAjlnis&e/. datine/S
MALI OGLASI
UREJANJE OKOLICE (košnja, sajenje, lopatanje, ... ), sprehajanj psov in pomoč starejšim osebam! Info.: 031 684 312 (Bojan)
NUDIM POMOČ in NEGO starejšim oziroma tistim, ki jo potrebujejo.
Info.: 040 658 555 (Duška)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
NUDIM NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
Potrebujete DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281
ODDAMO APARTMA za poslovne in stanovanjske potrebe v HOTELU PREBOLD. Info.: 031 628 442
ODDAMO WELLNESS s finsko in turško savno, z masažnim bazenom, s sobo za masaže. Fitnes 100 m2, dvorana 100 m2 v HOTELU PREBOLD. Info.: 031 628 442
ODDAJAMO DVORANE za srečanja, svečane priložnosti s cateringom za do 150 oseb v HOTELU PREBOLD. Info.: 031 628 442
Oddamo prostore v najem v HOTELU PREBOLD. Info.: 031 628 442
PRODAM SUHA BUKOVA DRAVA, razžagana. Dostavim na dom. Cena 60,00 €/1 m3. Info.: 041 522 560
TRAKTORJI JOHN DEERE IN DRUGE ZNAMKE ter ostala mehanizacija, tudi po naročilu. MERKS d. o. o., Šentvid pri Grobelnem. Zanesljiv in ugoden partner! Info: www.merks.si, 03 809 0008
_SaAÙtvisÂe/.doline'X
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (vprimeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
Razvojna agencija Savinja JS^i^SäXSÄSSS
RaS
s- paste: m. sb resa vin je. si; www.ra-aovinjB.ai
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2016
OBČINA ŽALEC
Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za leto 201(5 (najava)
Predvidoma konec marca 2016 bo Občina Žalec objavila »Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za leto 2016«. Upravičenci do pomoči bodo mikro podjetja ali samostojni podjetnikissedežem vObčiniŽalec, kiimajo manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne peesegata 2 milijona evrov, ter fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Žalec.
Predmet javnega razpisa bo dodelitev nepovratnih
proračunskih sredstev, ki ee bodo dodeljevala po pravilih,
določenih v0 razpisu ta naslednje ukrepe:
UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za
samozaposlitev;
UKREP 2: Pomoč za spodbujanje začetnih investicij in inveeticij vrazširjanie dejavnosti;
UKREP 3: Pomoč; za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč trženju novih izdelloov.
Razpis bo objavljen na spletni strani Občine Žalec in Razvojne agencije Savinja.
JAVNI RAZPISI V TEKU
OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE«
Razpis INOVATOR LETA SSD 2015
Za denarno nagrado in priznanje lahko kandidirajo fizične osebe - avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Polzela, Prebold in Žalec ali fizične osebe - avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in s svojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu "Inovator Občine Žalec" ali na razpisu "Inovator leta SSD".
Rok za oddajo vlog je 31. 3. 2016.
Razpisna prijava je na voljo na spletni strani Razvojne agencije Savinja: www.ra-savinja.si Informacije: dejan.jazbinsek@ra-savinja.si ali po telefonu na številki 03/713 68 60.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017 (210. javni razpis). Rok: od 15. 6. 2016 do vključno 20. 9. 2016; Informacije: deficitarne@ sklad-kadri.si in po telefonu na številki 01 434 10 83.
Zavod RS za zaposlovanje
Delovni preizkus 2016. Rok: do 9. 9. 2016 oziroma do porabe sredstev;
Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si in po telefonu na številki 080 20 55.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: www.ra-savinja.si.
^^^SaAMAÛsAes. dxxtit%es\
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORANA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti.
Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil in odšel
EGON VOCKO st.
iz Šempetra, Sončna ulica 13 (15. 8. 1943-16. 2. 2016)
Iskrena hvala vsem za izrečene besede sočutja in izkazane pozornosti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem Ferralita, sosedom iz Sončne ulice, TD Šempeter, sodelavcem Zavoda za gozdove, lastnikom gozdov iz Marije Reke in znancem, ki so se prišli poslovit in so ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala MPZ Savinjski zvon iz Šempetra in MePZ DU iz Šempetra za čustveno odpete pesmi. Hvala duhovnikoma, p. Jožetu in župniku p. Viktorju, za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste pomagali pri slovesu: pogrebni službi Ropotar, Cvetličarni Boža in JKP Žalec.
Zahvala velja tudi ob slovesu njegove mame MATILDE VOČKO, umrle v 96. letu starosti, od katere smo se poslovili 6. januarja 2016.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sin Egi in žena Metka
Slovensko društvo Hospic Območni odbor Celje Kocenova 4-8 tel.: 03/54 86 011, 051 418 446
e-pošta: celje@hospic.si
Vabljeni na srečanje v odprti skupini žalujočih, vsako prvo sredo v mesecu ob 16. uri na naslovu celjskega Hospica, na Kocenovi 4-8.
Vabljeni žalujoči ne glede na pretečeni čas po izgubi bližnjega, na srečanje, ki je lahko enkratno ali večkratno, po želji oziroma po potrebi posameznika.
Srečanja so namenjena druženju žalujočih in dajejo priložnost
za medsebojno podporo, za izmenjavo izkušenj.
Pred vključitvijo v skupino vas prosimo, da nas pokličete:
Tina Košar 051/418-446
marec
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KRONIKA
2016
31
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je .
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
TEREZIJA KOLSEK
iz Pongraca (16. 9. 1922-24. 2. 2016)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
15. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila ljubljena hčerka
SARA VEBER
Ne moreva razumeti, zakaj dano ti ni bilo živeti, saj pred tabo bili so sami lepi obeti. Kako pogrešava te midva, se z besedami povedati ne da.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoja mami in ati
Življenje je omejeno, ljubezen in spomin pa sta neskončna.
V SPOMIN
26. marca bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
DRAGO CIZEJ
iz Letuša
Hvala vsem, ki posvetite trenutek spomina nanj. Vsi njegovi
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil dragi
JOŽEF BRDNIK
po domače Sošterjev Pepi iz Trnave 24 (15. 2. 1925-5. 2. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred,
gasilcem PGD Trnava, ostalim društvom ter KO ZB NOB Gomilsko. Hvala Dragici in Danici za pomoč v težkih trenutkih, Moškemu pevskemu zboru Gomilsko in Pogrebni službi Ropotar
za lepo opravljeno zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in pospremili našega dragega ata na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V tisto tiho, večno domovanje, k svojim najdražjim je danes odšla naša draga sestra in teta
MARIJA KUDER roj. ŠKAFER
iz Gotovelj (4. 3. 1925-18. 2. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, govornici gospe Ivanki Ropotar, pevcem, citrarki in JKP Žalec. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, ki so tako spoštljivo skrbeli zanjo, in vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali.
Nečakinja Dora z družino
•m.
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Oko te išče, a zaman, kjerkoli si, smo s tabo mi, povsod je s tabo naš pozdrav, zato ne misli, da si sam ostal.
V SPOMIN
27. marca bo minilo 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
JOSIP PRGIC
iz Zabukovice 95 a
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata in brata
IVANA STERNADA
iz Zgornjih Gorč (28. 5. 1936-22. 2. 2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli
sožalje, darovali cvetje in sveče ter za sveto mašo. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen pogreb in pevcem. Iskrena hvala tudi gospodu Franciju Debelaku za vso skrb in lep govor.
Žalujoči: vsi njegovi
M i
ZAHVALA
V 92. letu je tiho zaspala
ALOJZIJA GOROPEVŠEK
iz Marije Reke
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala tudi župniku Damjanu Ratajcu, cerkvenemu pevskemu zboru iz Marije Reke in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njeni
Vekovečna drugih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič)
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame
CVETKE DEDIČ
iz Latkove vasi 86 a (14. 9. 1948-8. 2. 2016)
Najlepša hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v zadnjih mesecih in stali ob strani v najtežjih trenutkih boleče izgube.
Vsi njeni
Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni bomo, ker si bila.

Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 13. aprila 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI
v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Kogar imaš rad nikoli ne umre, samo daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice in hčerke
IRENE TOMAŽIČ
iz Pariželj (13. 9. 1963-19. 2. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za tople stiske rok, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala Valentini in Marjanu, ki sta nam v času njene bolezni nesebično stala ob strani in nam priskočila na pomoč kadarkoli je bilo potrebno. Hvala g. župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred in govorniku Dušanu Pungartniku za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali.
32
2016
ZANIMIVOSTI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Anin dom v znamenju festivala potic Delavnica butar in butara velikanka
Člani PGD Drešinja vas in TD Petrovče so se tudi letos lotili izdelave butare velikanke in jo na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v petrovško baziliko. Tokrat je merila 17
metrov. Na soboto pred cvetno nedeljo so pri gasilskem domu v Drešinji vasi pripravili tudi delavnico izdelovanja butar.
Na veliko soboto, veliko noč
in na velikonočni ponedeljek bo v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas na ogled 11. razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in za-dišijo potice.	T. Tavčar
Nagrajene mojstrice in mojstri
Fantje z butaro na cvetno nedeljo, preden so jo odnesli do petrovške bazilike.
Zlate preboldske potice
Kulturno društvo Anton Schwaba Prebold je v petek, 18. marca, v Aninem domu pripravilo že 13. festival potic. V sodelovanju z nekdanjo glavno organizatorko in pobudnico festivala Danico Uplaznik in Občino Prebold je organizacija prireditve že tri leta v rokah župnijskega KD Anton Schwab.
Po ustaljenem redu je potice in kolače že dopoldan ocenila strokovna komisija, zvečer pa je bila v dvorani Aninega doma slovesna prireditev z odprtjem in blagoslovom razstave potic ter podelitvijo priznanj za najboljšo potico.
Komisija je letos ocenila kar 70 potic in kolačev, ki so jih udeleženci iz širše okolice prinesli na tekmovanje, še največ iz domačega okolja Spodnje Savinjske doline. Na festivalu pa so sodelovali tudi dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Ocenjevalno komisijo so sestavljali strokovnjaki Jožica Pravst, Romana Gričnik in Jože Fideršek ter zelo dobre pozna-
Antonija Podgorski ob prejemu priznanja
valke potic Fanika Burjan, Marija Vozlič, Simona Strahovnik in Danica Uplaznik. Komisija je ocenjevala zunanji videz izdelka, barvo in okus skorje in sredice. Na osnovi zbranih točk je podelila 38 poticam zlato priznanje, 14 jih je dobilo srebrno, 10 izdelkov bronasto priznanje, 9 pa priznanje. Najvišje priznanje festivala, znak kakovosti, za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja je letos prejela Antonija Podgorski, ki vsako
Del udeležencev delavnice izdelovanja butar
S: GLASBENA SOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC VABI K VPISU!
Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev bodo potekali v petek, 27. maja 2016 od 15.30 do 18. ure v prostorih glasbene šole v Žalcu.
mag. Gorazd Kozmus ravnatelj
Več na: www.gszalec.si

i v
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec vas od 23. do 26. 5. 2016
vljudno vabi tudi na TEDEN ODPRTIH VRAT.
leto poskrbi tudi za dekoracijo razstave in izdelavo butaric, ki jih podelijo izdelovalcem potic ob podelitvi priznanj.
Zaključna prireditev, ki jo je povezovala članica in pevka VS Glas srca Marija Plavec, je bila tudi letos lep in prijeten kulturni dogodek, ki so ga s svojimi nastopi obogatili Savinjski rogisti, Folklorna skupina Grifon Šempeter, citrarka Brina Gabrovec iz Griž, kitaristka Eva Pišek in na klavirju slepa Petra Rom iz Liboj, ob koncu pa moška skupina Komornega pevskega zbora Glas srca La-vanda.
Tokratni festival so obogatili s posebno razstavo, na kateri so se predstavili čebelarsko društvo s čebeljimi dobrotami, čipkarice iz KD Šešče s svojimi umetninami, Monika Vasle z lesenimi dekorativnimi izdelki, Žiga Grm s satnicami, svečami iz čebeljega voska in z drugimi pridelki ter župnijska Karitas z butarami.
Razstavo in potice ste si lahko ogledati tudi v soboto dopoldan, popoldan pa so potice tudi letos podarili domovom za starejše občane v Preboldu, na Polzeli, v Galiciji (Trju) in na Vranskem. D. Naraglav
Zanimanje za gledališko igro narašča
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je prejšnji ponedeljek pod okriljem žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin.
Nastopile so štiri gledališke skupine: gledališka skupina OŠ Petrovče s predstavo Zaljublje-
ni tulipani, gledališčniki OŠ Vransko - Tabor z Zlatorogom, gledališka skupina OŠ Griže z igro Naš gozd ima talent, gle-dališčniki OŠ Polzela pa z igro Ob žabji mlaki. Kot je povedal vodja žalske izpostave JSKD RS Marko Repnik, je območno srečanje po treh sezonah ponovno zaživelo, nekaj let je bila namreč
udeležba zelo slaba, letos pa se je pokazalo, da osnovne šole lepo skrbijo za gledališko dejavnost in zanimanje otrok za gledališko igro narašča. Območno srečanje otroških gledaliških skupin je strokovno spremljala Dunja Zupanec, gledališka igralka in samostojna kulturna ustvarjalka.	T. Tavčar
Mladi z OŠ Petrovče so se v režiji in pod mentorskim vodstvom Veronike Tavčer predstavili z igrico Zaljubljeni tulipani.
marec