3 KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino v Majda Žontar praznuje šestdesetletnico Majda Žontar ob otvoritvi razstave Dr. Janez Bleiweis in njegov čas (maj 1996) Vrsta kolegic in kolegov zgodovinarjev, ki de- lujejo v muzejskih ustanovah, poleg svojega red- nega muzejskega dela opravi tudi veliko razisko- valnega dela. Leta in leta uspešno delajo na svo- jem področju, vendar se o njihovem delu mno- gokrat premalo sliši, še posebej če delujejo zunaj Ljubljane. O njih in njihovem delu več slišimo ob otvoritvi nove razstave, izidu kataloga, krajevnega zbornika ipd. Pa vendar pomeni pripraviti do- ločeno tematsko razstavo zahteven projekt, v kate- rega je treba vložiti tudi veliko ur znastvenega de- la. Ker na vsakoletnih ekskurzijah po Sloveniji, kamor redno vodim svoje študente, pogosto ob- iskujemo muzeje, sem precej na tekočem, kaj se v njih dogaja in reči je treba, da so nekateri, še po- sebno v zadnjih letih, doživeli velike spremembe in lepe rezultate. Posamezni muzejski delavci pa imajo velike zasluge ne le za razvijanje muzejske dejavnosti, ampak še zlasti za proučevanje kra- jevne zgodovine nasploh. Mednje nedvomno spa- da tudi naša jubilantka Majda Žontar. Kolegica Majda Žontarjeva je bila rojena 17. februarja 1936 v Ljubljani. Po maturi na kranjski gimnaziji 1954 se je vpisala na študij zgodovine na 95 J KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala. Zaposlila se je najprej kot profesorica 1 zgodovine na osnovnih šolah Stane Žagar in i Simon Jenko v Kranju. Oktobra 1963 je prešla na ' delovno mesto kustosa za starejšo zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju, kjer deluje še sedaj. Od leta 1973 je višja kustodinja in od 1985 mu- zejska svetovalka. Nekaj časa je tudi vodila Go- i renjski muzej, naprej pol leta kot v. d. ravnatelja \ in sicer od začetka do sredine leta 1992, nato je i bila dve leti ravnateljica Gorenjskega muzeja v Kranju. Ko je Majda Žontarjeva pričela s svojim delom v Gorenjskem muzeju, je bila to še mlada usta- nova, ki je imela vrsto prostorskih in drugih težav, j vendar pa je kranjskim muzejskim delavcem uspe- lo številne težave prebroditi in ustvariti uspešno muzejsko ustanovo. Težišče dela Majde Žontarjeve v muzeju je bilo pripravljanje zgodovinskih razstav in pripadajočih katalogov. Ob tem je bilo zbrano in evidentirano ogromno gradiva vseh vrst. Razstavna tematika se ! je pretežno nanašala na Kranj in Gorenjsko. Za razliko od drugih strok, ki so v Gorenjskem mu- zeju že bile uveljavljene (arheologija, etnografija), se je pred novi zgodovinski oddelek postavljala vrsta vprašanj, predvsem, kako obravnavati zgodo- vino v muzeju, da bo privlačna za obiskovalce, j Celo nekateri muzejski delavci so pred trideset in : več leti še menili, da se politične, socialne in i gospodarske zgodovine ne da prikazovati samo s I predmeti in da so grafikoni, karte, zemljevidi, le- gende za povprečnega obiskovalca preveč zahtev- no gradivo. Majda Žontar je bila med tistimi, ki so bili prepričana, da se marsikaj vendarle da storiti in imela je prav. V preko tridesetih letih svojega delovanja v muzeju je pripravila precej zelo od- mevnih razstav. Mnoge so bile prenesene in po- stavljene na ogled tudi v drugih krajih. V šest- \ desetih letih so to bile razstave: Muzeološki prikaz j starega Kranja (1966), Francozi na Gorenjskem j (1966, tudi v francoskem mestu La Ciotat 1967), Gorenjski gradovi v Valvasorjevi grafiki (1966). Eden zahtevnejših projektov je bila gotovo raz- | stava Gradovi na Gorenjskem, ki je zahtevala ne le veliko študija raznih arhivskih vkov, ampak tudi mnogo terenskega dela. Majda Žontar jo je pri- pravila skupaj z Mrino Zupančič (1967 postavitev j v Kranju, 1968 v Skofji Loki, Kamniku, Bitoli). K ; problematiki gradov se je ponovno vrnila leta 1989 i z razstavo Gradovi na območju Kranja. V sedem- ; destih letih je pripravila spet veliko in zelo uspelo ; razstavo Turški tabori na Gorenjskem (z Mirino \ Zupančič, 1971 postavitve v Kranju, Domžalah, \ Radovljici, Kamniku, Skofji Loki in Tržiču). Sledile ; so potujoče razstave ob obletnici kmečkih uporov ; (1973 ló-anj, Domžale, Radovljica, Kamnik, Tržič), MUni na Gorenjskem (1974 Kranj, Kamnik, Dom- žale, Skjofja Loka), Razvoj poštne službe na Go- renjskem do prve svetovne vojne (1977 Kranj, ; Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, Bled, ■ Bohinjska Bistrica). V osemdesetih letih se je največ ukvarjala s problematiko kulturnih društev na Gorenjskem od šestdesetih let do prve svetovne vojne, ki je bila | prikazana leta 1980. Kulturna društva na Kam- niškem in Domžalskem do prve svetovne vojne smo lahko videli v Kamniku in Domžalah (1981). Pripravila je tudi razstavo Skice in risbe Božidarja ; Jakca za jugoslovanske poštne znamke (1981) in I razstave Lira 1882-1982 (1982 Kamnik), Razvoj or- : ganiziranega planinstva na Gorenjskem (1982 Kranj, Jesenice), Delavska kulturna društva na Gorenjskem med obema vojnama (1983, skupaj z J. Dežmanom), Ob 300-letnid Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske (1989) in več numizmatičnih razstav. Omenim naj še razne jubilejne razstave \ kot Ob 500-letnid župnijske cerkve v Kranju (1991), Kranjska gimnazija 1810-1971, ob 70-letmd prve mature (1971), Začetki gledališča v Kranju (1980). Dalje naj omenim še prispevek Majde Žontar pri raznih lokalnih razstavah kot npr. Bela skozi čas, Mengeš skozi čas. Preddvor v pretek- losti. Vključevala se je tudi v delo razstav, ki jih je pripravilo več avtorjev muzeja npr. Gorenjski kraji in ljudje in Kranj kakršnega ni več itd. Zelo zahtevna in obsežna je vsekakor letošnja razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas (1996 v sodelovanju z Bebo Jenčič), ki jo spremlja bogat katalog z vrsto prispevkov znanih avtorjev. Tudi mnoge druge razstave so spremljali katalogi. Ob tej bogati beri raznovrstnih razstav je Maj- da Žontar najprej leta 1995 prejela Veliko Prešer- ; novo plaketo občine Kranj, v maju 1996 pa najvišje i priznanje muzejske stroke - Valvasorjevo nagrado za življensko delo na področju muzejstva, za kar ji na tem mestu še enkrat čestitamo. Ves čas svojega delovanja v muzeju, je Majda Žontar veliko objavljala, največ v raznih revijah in zbornikih (okrog 50 bibliografskih enot), zlasti v Snovanjih, Kroniki, Kranjskem zborniku, Kamni- 1 škem zborniku itd. Poleg tega je objavila tudi 7 samostojnih publikadj, večinoma razstavnih kata- logov z bogatimi študijami, sodelovala je še pri desetih skupnih publikadjah muzeja. ^ Največ njenih prispevkov govori o gradovih na ; Gorenjskem (posebej je pisala o gradovih na ob- \ močju Kranja, na kamniško-domžalskem območju, \ o renesančnih in o baročnih gradovih, o gradovih na Domžalskem in Moravškem), sledijo članki o zgodovini poštnega prometa na Gorenjskem (do 96 ^ Bibliografija Majde Žontar je objavljena v publikaciji 40 let Gorenjskega muzeja: 1953-1993. Kranj, Gorenjski muzej 1993, str. 110, 120-122. 44 i KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino prve svetovne vojne, o poštnih uslužbencih med obema vojnama, o patentih Marije Terezije o pošt- ni službi, o poštnem prometu čez Gorenjsko na Koroško, o zgodovini pošte v Škofji Loki). Veliko je prispevkov o kulturnih društvih (v Kranju in okolici, na Gorenjskem, na Domžalskem, v Kam- niku, na Jesenicah, na območju Domžal, Radov- ljice, o delavskih kulturnih društvih), o telovadnih društvih na Gorenjskem, o začetkih organiziranega planinstva na Gorenjskem. Omenim naj še bogate študije Turški tabori na Gorenjskem, Pota in pro- met čez Ljubelj, Koren in Jezerski vrh. Mlini na Gorenjskem, dalje vrsto krajevnozgodovinskih štu- dij kot Gospodarski in družbeni razvoj Bohinja v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja, obdobje fevdalizma na šenčurskem območju itd. Pri svojem delu se je vedno naslanjala na različno arhivsko gradivo, ki ga je mnogokrat bilo treba šele najti. Z vrsto prispevkov je sodelovala tudi v Enciklopediji Slovenije. Delo Majda Žontar je dragoceno tudi v raznih raziskovalnih projektih (o kulturnih društvih na Gorenjskem, o pošti itd.), v uredništvih, v ktil- tumem dogajanju v Kranju in na Gorenjskem. Že doslej je jubilantka s svojimi raziskavami veliko storila za mesto Kranj in Gorenjsko, za Gorenjski muzej in za zgodovinsko stroko nasploh. Upamo, da bo s tako vnemo in uspehom delovala tudi na naslednjih letih. Vse najboljše, draga Majda! Še veliko uspehov pri delu in sreče v življenju ti želimo vsi, ki te poznamo! Olga Janša-Zorn 97