KATOLJŠK CERKVEN LIST. ,Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za eelo leto 4 gl. »jO kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr ...........eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danita" dati poprej V tiskarnici sprejemana za Tečaj XXXX. V Ljubljani, 14. prosinca 1887. List 2. Pogled v leto 1887. Sv. Pavel nas opominja, da trezco, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu in tano pričakujmo častitljivega in velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, kteri je dal sebe za nas. (Tit. 2.) Koliko let imamo še do tega Gospodovega prihoda? Kdo to ve? Sej še tega ne vemo, kaj nam prinese nastopno leto. Vse to je zaklenjeno v skrivnosti. Vender pa človek le rad preiskuje in prevdarja, kaj utegne priti. Kako se nekteri trudijo, da bi Bogu, bi djal, pod perste gledali, kakošno vreme bo v prihodnje ta ali ta mesec? Odprimo še mi nektere predale novega leta in poglejmo, če v njih kaj koristnega najdemo za prihodnje 1. Ako v duhu pogledam v novo leto, se mi na pervo odprfc imeniten zlat predal, in kaj vidim v njem? Ne ustrašite se, pa tudi ne čudite se, zakaj v tem predalu vidim križ, pa spet križ. Gotovo je. da naš delež v prihodnjem letu ne bode brez križa, in gotovo ne le eden, ampak več križev. če morebiti ne še tudi veliko križev nas čaka. Pa rekel 8em: ne ustrašimo se; zakaj če jih bomo radi nosili, bodo za nas lahki, če neradi, bojo pa težki. Križa se ne ustrašimo, zakaj križ je Daj pomen Ijivše, naj častitljivše. naj tolažliivše. naj svetejše znamuje. Križ je podoba naše vere, našega upanja, naše ljubezni. Križ je podoba Jezusa Kristusa, ki je na križu za naše zveličanje umeri; znamnje je našega odrešenja, pa tuoi naše časti, ker je Sin B. na križu umeri. Križ je tudi naš nauk in poklic, ker zapoved imamo za Kristusom hoditi in križ za njim nositi. Križ pomeni za nas poslednjič zmago, ker če znamo križ prav nositi, bomo dosegli krono življenja. Križ namreč nam je toliko, kakor terpljenje, kakor vojska, in če bo ta dobro dokončana, bomo obhajali zmago v nebesih. Kristjan, kteri ne zna nositi križa, je nad križem nejevoljen, se ga boji, iše ga odvreči, po vsaki ceni se ga hoče znebiti, če tudi to velikrat celo ni mogoče. Zato se sovražnik križa začne jeziti, divjati, celo pre-klinjati, ter si kdo vš koliko novih križev nakoplje, in eden nar hujših novib križev je pa greh, ki si ga z nejevoljo in jezo na vest nakoplje. Terpljenje je velika skrivnost. Bernardika ▼ Lurdu, ki je toliko ljudem zdravje pridobila s čudežnim studencem, — ona vender ni hotla prositi sebi zdravja in je rajše vsa polna ran umerla pozneje? Terpljenje ali križ je tedaj skrivnost, ki jo malokdo ve prav ceniti. Bodimo torej prijatelji in ue Lasprotuiki križa v novem letu in povsod si zapisujmo znamnje sv. križa. Zapiši si križ na čelo, na usta in na serce zvečer predno zaspiš, in zjutraj ko se zbudiš. Zapiši si križ na jed, ki jo vživaš; oa delo. ki ga delaš. Kadar te skušnjava moti. odženi jo s križem; kadar te hudobnež v greh vabi. ostraši ga s križem. Sej zato križe povsod vidiš, po cerkvah, po zvonikih in mnogih poslopjih, na pokopališčih itd.; ob cestah in tudi na mostovih veliko križev vidiš, čeravno so jih slaboverci ali brezverci že veliko odpravili, posebno po sobah, mostovih in nekterih pohišjih... Kdo se boji križa? Hudobui duh in hudoben človek. Kdo je pa prijatelj križa? kdor je dobro vterjen v veri; kdor je hvaležen Jezusu za odrešenje, in koor je v milosti božji. Trije naši uarhujši sovražniki so: greh. smert io pekel. Te tri sovražnike je Jezus na križu premagal; tedaj je križ res kaj dobrega. On je umeri namesto nas križu, in ker je bil Jagnje Božje, brez greha, je njegova smert greh premagala. Kristus je bil povzdignjen na križ, in poglavar tega sveta, ki je po pervem grehu imel gospostvo na zemlji, je bil izpahnjen. Kaj nam more še satan škodvsti. ako se križa oklenemo in kri-žanemu Jezusu zvesti ostanemo? — Siu Božji je premagal smert, trojoo sinert: večuo smert, ki je pogubljenje; telesno smert. in duhovno smert. Za večno smert je sam v našem imenu na križu pokoro storil; telesni smerti je uzel zelo. to je, svojim pravim služabnikom je zaterl strah pred smertjo s podeljenjem ss. zakramentov in z gotovostjo, da jih po smerti v nebesa sprejme in vsega terpljenja reši. Rešil nas je duhovne smerti, kar se ponavlja pri vsaki spovedi, kadar je človek povzdignjen iz brezna kacih smertnih grehov in se mu poverne podoba ter zadobi v novič detinstvo Božie. — Mi pa moramo svoje lastno odrešenje doveiševati s tem, oa si vse prizadevamo, oa tudi od svoje strani premagujemo io premagamo greh. satana in smert. Kako naj se to godi, to nas uči sv. evangelij, katekizem, vsaka pridiga in keršanski nauk. Vse to nas uči, koliko ceno ima križ, kako Dam ga je častiti in spoštovati. V Kočinčini so pred kaj časom pogani vjeli 62 katehistov ali učenikov keršanskega nauka in \ jih v hišo, ki je imela 2 izhoda; eden teh izl Uv jo imenoval vrata življenja, eden pa vrata smerti. Kdor je šel skoz perve, je bil rešen, toda na pragu vrst je ležal križ in vsaki, ki je prestopil ta prag, je moral križ pohoditi in veljal je od tistega časa za odpadnika od vere. Pred drugimi — mertvaškimi vrati pa so stali rabeljsKi hlapci in popadli so vsacega, ki si je izvolil vrata smerti, to ie, ki ni hotel križa poteptati, ter vere zatajiti in odpasti. In kolitfo, mislite, jih je izvolilo vrata življenja ter so križ pohodili, da bi si življenje oteli? Poslušajte in občudujte serčnost teh vernikov. Samo 2 sta postala izdajavca. vsih druzih 30 pa mučenikov, maternikov. Komu. mislite, gre spoštovanje in čast, dvema 8trahl)ivcema ali 30 verskim junakom? Celo poganski rabeljni so zaničevali in zasramovali ona 2 odpadnika in izdajavca. In kteri izmed 32 so rešili svoje življenje? Gotovo oui 30teri mučenci za Jezusa in njegovo sv. vero. zakaj Jezus pravi: „Kdor si hoče življenje ohraniti (namreč, z zatajenjem svoje vere), ta g& bo zgubil, kdor bo pa življenje zavolj mene zgubil, ta ga bo zopet našel.44 Poprašujmo pa se z vso resnico: ktere vrata bi bili mi izvolili? Morebiti smo že velikrat v življenji stopili skoz take „vrata življenja,0 ki so pa smertLe vrata; vender upam, da izmed čitateljev bi jih večina danes izvolila „vrata smerti,u ko bi na to prišlo. Postavimo pa vso Ljubljano s svojimi 27 tisuči prehi-valcev, ko bi poganski sovražniki mesto v oblast dobili in zahtevali taki odpad: ali bi jih ne zatajilo mnogo pre-muogo svojo vero, ktero že zdaj malo ali pa nič ne spolnujejo? K temu pa, ali ne pohodi križa preklinjanje, kriva prisega, vsako nečisto djanje, pijančevanje? Ali ne pohodiš križa, če opustiš velikonočno obhajilo, sv. mašo ob nedeljah, če post prelomiš? Ali ni sovraštvo in maše v a nje nad bližnjim sulica v Jezusovo presv. ^erce! Ali ni tatvina in velika krivica udarec v Jezusovo najsv. obličje?.. Ako smo dosti serčni, da bi v novem letu vere ne zatajali v kaki nevarnosti ; bodimo tudi tako serčni, da ne bomo s svojim življenjem postali odpadniki od sv. vere. Ta nauk bodi posnet iz pervega predala zdaj začetega novega leta; ako bo po sreči, bomo prihodnjič še par druzih predalov odperli in odgernili. (Konec nasl.) Kako se je bil Herodež ukanil? Herodež bil je neusmil en trinog, ker je dal nedolžne otročiče o času Jezusovega rojstva pomoriti. V njegovi zav;rženi duši je odsevalo pregrešno življenje ajdovstva in ostudnost tedanjega judovskega ljudstva. Tega kneza si je knez pekla izvolil, da naj rogovili zoper Božje usmiljenje, zoper odrešenje; mislil je ugasiti življenje nebeškemu Detetu. Satan je porabil željo go-spodovanja. katero je gojil Herodež, ter ga je podpihal, da je dal nedolžne otročiče pomoriti. Modri so bili sprejeti s hinavsRo prijaznostjo; iz svetopisemskih bukev dal je poiskati, kje bi imel biti rojstni kraj Jezusov; ker pa onim bukvam Herod ni verjel, rekel je Modrim, uaj ca poiščejo in naj mu pridejo povedat, da bo tudi on — potuhnjeui morivec — ga šel molit. Modre je pa angel) odvernil. da tega niso storili in so se podali iz Betlehema naravnost v svoje kraje. Nekoliko dni potem slišalo se je grozno žalovanje okoli Betlehema zaradi umorjenih uedolžnih otročičev. Takega grozovitega klanja ui bilo uikdar poprej, kakor tudi pozneje ne. Nekaj tisočev nedolžnih stvari je barvalo meče grozovitih he-rodeževcev. Koliko mater je tugovalo po svojih otrocih! Koliko tisočev je klicalo maščevanje iz neba na grozovitega Heroda. Kaj pa je lucifer dosegel s tem? vpraša „Sendbote.tf Bog je ohrauil življenje svojega Sina, ker je angelja poslal k Jožefu in mu ukazal bežati. Novica o grozni moriji se je s časom raznesla po sosednjih deželah io tako se je razširila novica o rojstvu Odrešenikovem in mnoge opozorila na prihod Zveličarja. Čez 30 let, ko je ono Dete iz Betlehema kot učenik stopilo med svet, se je še marsikdo spominjal onih žalostnih dni in spoznali so Jezusa. Sinu Davidovega. Veliko duš je tedaj v njega verovalo. Peklenski naklep se je toraj ponesrečil. Duše umorjenih šle so pred nebesa in so tam prosile za spreobernjenje starišev iu jim izprosile milost in pravo spozoauje. Učimo se toraj tudi današnji dan popolno zaupanje imeti v previdnost Božjo. Bog pusti naklepe hudobnih ljudi le toliko spolniti se. caj si bodo še tako zviti, da ž njimi cele narode ali posamezne ljudi spokori, ali pa da jim da priložnost s poterpežljivostjo in vdanostjo v voljo Božjo postati bolj popolni in Bogu podobni. Terpljenje, pa zasramovanje in obrekovanje hudobnih ljudi je pravim kristjanom prilika zasluženja, ako to voljno sprejmejo, molijo za svoje sovražnike, skažejo Kristusu svojo zvesto nepremagljivo ljubezen do Njega. Bodimo torai terdni v zaupanji v Gospoda; on obrača vse reči svojim v korist in večno zveličanje. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, (Čujte, kaj dela žganje \) Te dni nam je pripovedoval poštenjak z dežele blizo Ljubljane to-le: Naš gospod liudem prigovarjajo, naj bi se zapisovali v družbo treznosti; pa to bo težko šlo, ker ljudje so že preveč razvajeni in tudi z žganjem ceneje izhajajo. Namesto kosila (kosilca) zjutraj jim dajejo žganja, s tem se malo omračijo in so zadovoljni, in to je dosti bolji — kup, kakor da bi jim gorkih jedi kuhali itd... V kterih krajih so ljudje tako vertoglavi in kratke pameti, naj poslušajo, kaj so si nakopali kmetje in posestniki v Galiciji, v našem cesarstvu, kjer so pred več leti začeli žganje piti! Judje tam gori so že skor vso Galicijo spravili v svojo oblast: nekako tri četertine vsega ondotnega zemljišča imajo judje v pesti, piše »Slovenec." Tega je kriv „šnops.M Kako to?... Nekdo, ki ondotne okoliščine pozna, to silno nesrečo tako-le popisuje: Priprost jud pride v kerščansko vas. Nima druzega kot mavbo čez ramo iu par goldinarjev v žepu. Najme si žganjarijo. LahKomiselui kmet gre pokušat, kaj da toči ta kramar, gre zopet in zopet — judu nosi svoje krajcarje. Denarja zmanjka; toda jud da žganja tudi za vse drugo, kar ima kaj veljave. Kmet prinese malo žifa in dobi za žito šnopsa. Prinese kokoš — tudi ta je judu všeč. Za Kokošjo pride na versto tčle, za teletom krava — vse za šnops! Jud svojo rpaljenkow le ponuja in ponuja, kmet pa pije in pije — na kredo. Jud tirja — Kmet mu zastavi žetev na njivi. Pride jesen, namesto kmeta žanjejud! Čez zimo kmet nima živeža za družino; o, jud kaj rad postreže, da mu rad vsega; toda zastaviti mora njivo... Ubogi kristjan — zdaj te ima — si že zgubljen! Plačati ne more, jud mu vzame t jivo, kmalo potem hišo — vse posestvo kmetovo pride v judovske roke. A jud je usmiljen (reci: zvit in prekanjen), pusti ga na zemljišču — kmet pa je zdaj terpin, na beraški palici, kmet je postal terpin in judov tlačan, za juda se posti in strada (z ženo in otroci vred) — vse premetemu judu v korist! Tako nekako se povsod godi, kjer se naseli jud: iz berača hebrejca po- i stane lastnik, gospod; iz lastnika kmeta pa berač! Gorje i toraj tudi našemu slovenskemu ljudstvu, ako se šnopsa navadi: izžulili ga bodo do kosti in kože nekeršeni ali pa keršeni judje! Carigrad, 18. grud. 1856. Prejel sem po gosp. Maytr-u 58 gld., ki ste mi jih poslali, gospod. Prav seična zahvala, ko skerbite za nas, in za toliko dobroto, ki jo skazujete naši občini. Vošim Vam (dobrotnikom) vesele božične praznike, in naznanjam, da gerški (raz-kolni) mašnik. ki sem Vam govoril o njem v zadnjem pismu, bode dopuščen k edinosti sv. Cerkve prihodnjo sredo, praznik sv. Josafat-a, škofa in mučenca greškega obreda. Prosite Gospoda, da ga poterdi v katoliški veri... Polila r p Anastasiadis, arhimandrit. Iz Amerike. (Nora maša v Kranju amerikonskem.) St. Jobn's Abbey, 8. grudna 18-50. Preljuba moja mati! Pri nas imamo zdaj precej terdo zimo, ali snega ne veliko. Pervi sneg je padel 16. listopada. Novic ni prav posebno veliko tu pri nas. Le eno, preljuba mati, Vam hočem omeniti, ktere nikdar ne bom pozabil. Slovesnost, kakor je dozdaj. tukajšni Kranjci, kakor pravijo, še niso imeli, praznovali smo tukaj v četertek. 28. okt., na mojega godu dan. Kaj mislite, kaj je bilo to? Čast. gosp. Ciril Zupan O. S. B., nsš rojak, peli so svojo novo mašo tukaj med Kranjci. V resnici, srečnega se štejem, da sem bil tudi jaz navzoč pri tej slovesnosti. Veselje, ki smo ga imeli, je skoraj nepopisljivo. O, kako so bili Kranjci veseli, ko vidijo pervič novomašnika - Kranjca med seboj. Tudi jaz, kot Kranjec, sem bil povabljen k tej slovesnosti in reči moram, jako sem bil ginjen. Zdelo se mi je, kakor bi bil na Kranjskem na kaki novi maši. — Vas, kjer so gospod Ciril peli svojo novo mašo, je oddaljena kakih 16 angleških milj od našega samostana ; in cerkev je posvečena sv. Antonu Padovanskemu. V tej vasi naseljeni so večinoma Kranjci, je kakih 30 družin. Tukaj namreč štejejo le po družinah. Imenuje se pa: Krain (Kraintovvn.) Ime so ji dali namreč Kranjci, naselivši se tukaj. Nekaj jih je, ki so že 18—20 let tukaj v Ameriki. Ali vernimo pa se zopet k novi maši! Čast. g. Ciril so. kakor povsod tako tudi posebno pri Kranjcih, zelo priljubljen mož. Vsak, ki jih pozna, jih mora spoštovati in ljubiti. Zato so jim pa Kranjci svojo cerKev tudi kaj dobro okinčali in olepšali. Kar je bilo tu slovenskih benediktincev navzočih, bili so ti-le: Čast. dr. Bernard Ločnikar, čast. Jernej Rajgelj, ki so bili pred 3 leti na Kranjskem, čast. Vincencij Šifrar, in jaz. Od nemških duhovnov je bil samo jeden, tudi iz našega samostana. Slovesnost se je pričela še-le okoli poli-enajstib, kajti čakati smo morali, da so se vsi ljudje sošli. Prec po evangeliju je bila nemška pridiga, ali po tej stopijo pred altar č. g. Bernard O. S. B., duhovni pastir, v Št. Pavlu, in pridigajo slovensko, perva slovenska pridiga, ki sem jo slišal v Ameriki. Ginjen sem bil do solz; govorili so skoraj ®/4 ure. O, preljuba moja mati, Vi ne veste, kako mi je bilo pri sercu med to pridigo, ko po treh letih zopet slišim božjo besedo oznanovati v maternem jeziku. Mislil sem tudi na Vas, ko so g. Bernard rekli, da se je zdaj izpolnila priserčna želja staršev gosp. Cirila. — Petje, se vš da, smo imeli vse slovensko, dopoldan pri sv. maši in popoldan ob treh pri petih lavretanskih litanijah z blagoslovom. To Vam je bila redka slovesnost, pravim. Preljuba moja mati, jako sem se bil razveselil, ko so mi vis. čast. g. Severin Gross povedali, da so z Vami govorili, in mi pripovedovali od bele Ljubljane. Sam Bog vč, če jo bom še kdaj videl?... Učiti se imam zelo veliko letos. Indijansko bi se rad učil. pa mi le časa primanjkuje. Prosim, odpišite mi kmalo. Vošim Vam vesele Božične praznike in tudi veselo novo leto. Prihodnjič kaj več, ako je volja Božja... Vaš hvaležni sin S. L. O. S. H. Govor milgsp. prelata dr. A. (ebašeka pri veselici katol. rokod. pomočnikov novega leta večer 1887. (Konec.) Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Rekel sem, da se hočemo ozreti tudi v prihodnje leto. Smelo sicer porečete: Lahko ie popisovati pretepeno, kar namreč vidimo in vživamo. Kaj pa prinese pnhod-njost? kaj če biti bodoče leto? Ne prederznem se, za pribodnjost napovedovati srečo ali nesrečo, da ue ostanem na cedilu, kakor vlanski preroki s svojim strašilnim gorje, ki je bil prazen bav. bav: še manj si upam srečo napovedovati pri sedanjem temno-oblačnem političnem obnebji, o kterem se mora vsakieri bati hude nevihte. Kaj pa da prinese prihodnje leto, je skrito človeški modrosti, in je znano le Njemu, ki piše večuo pratiko, ki pa tega ne razodeva človeškim otrokom razun iz viših namenov, nikdar pa ne. da bi vstregel njihovi radovednosti. Vendar smemo o tem vprašanji omeniti nektera načela in vodila, in sicer: I. Tisti nebeški Oče. ki nas je preteklo leto ohranil in oblagodaril, je še ravno tako mogočen in dobrotljiv, ter hoče tudi v prihodnjem leto skerbeti za vse stvari, za červiča in človeka, katerega je za-se vstvaril, da smemo zaupljivo reči: Še živi stari Bog, v Njegovih rokah smo vsi, naša sreča in nesreča, naše življenje in naša smert, da smemo svesto reči s rpsalmistomu : Gospod me vodi, in nič mi ne bo manjkalo; na kraj paše me je postavil, k poživljajoči vodi me je pripeljal; — ako ravno bi hodil po smertni senci, se ne bom bal hudega, ker je On z menoj.- — Od strani nebeškega Očeta smemo torej vse upati in pričakovati; Njegova roka ni prikrajšana in Njegova milost ni nehala. »Gospod je blizo vsim, ki nanj zaupajo." II. Od svoje strani glejmo, (ia ne bomo iz lastnega zadolženja nevredni Njegove pomoči, in da bomo pridno iu vestno z njo sodelovali; On, ki nas je vstvaril brez nas. nas ne bo osrečil bre/. nas. t. j. brez našega truda in sodelovanja. Ako se pa Njega zvesto deržimo. On nas, svojih zvestih otrok, ne bo zapustil ter pozabil, in ako bi nas Njegova roka tudi resno zadela, bo to le v zasluženo kazen ali v veči zasluženje; kajti: „njim. ki Boga ljubijo, vse reči v dobro služijo." Ako tako ravnamo, se nam tudi prihodnosti ni bati. io tudi novo leto bo za nas neposrednje ali saj posreduje srečno. Ako se od tega splošuega pregleda ozremo na rokodelsko družbo posebej, se sme minulo leto tudi imenovati vgodno, v nekem oziru izredno srečno. 1.) Družbeni stan je vgoden in terden že zato, ker je družba katoliška, toraj stoji na nepremakljivi skali vzlic vsim nezgodam, in se je skozi 31—32 let globoko vkoreninila in postala košato drevo, ktero je v teku toliko let prineslo obilno sadu io si pridobilo slavno ime. Skozi vsa leta so se trudili družbini predniki, učitelji in dobrofniki, za vsestranski družbini blagor, so si prizadevali in trudili za potrebno podučevanje in razve- seljevanje: in zares je padlo dobro seme tudi v dobra aerca in rodilo zaželjeni sad družbenikom. Tega priče so ne le aedanji družbini udje, tudi marsikter mojster, doma ali drugod, se še z veseljem spominja lepih naukov, ki jih je tu prejel in prijetnih veselic, kterih se je vde-leževal. Tako je društvo res podobno košatemu drevesu, ktero od leta do leta lepši cvete io več sadu rodi, družbenikom v čast in korist, prednikom v čisto veselje. Zato gre za Bogom nar veči hvala predseriništvu in učiteljem, ki se iz čistega namena trudijo za družbini blagor iu napredek, kateii jim je na tem svetu nar lepše plačilo za ves trud. 2.) Zlasti je bilo minulo leto za družbo izredno veselo in srečno, ker se je z Božjo in dobrotnikov pomočjo začela zidati in se je tudi pod streho spravila nova lastna hiša, rokodelski dom; ljubo doma, kdor ga ima! Prav potreben je družbi tak lastni dom, da se mora ložej in prostej vse vrediti za razue družbine namene. Zato so ga družbeniki in predniki tako močno želeli; zato se je kazala tolika navdušenost in radost, ko se je 10. majnika po mil. knezoškofu slovesno vkladal in blagoslovil vogelni kamen vpričo naj viših načeluikov našega mesta. V tem oziru ostane leto 18 81> z zlatimi čerkami zapisano v kroniki rokodelske družbe; in svesti smo si. da po pravici! 3.) Posebno veselje je r. družbo doletelo poslednji čas, ker je dobila novo mlado sestrico, rok. družbo v Novem mestu, da bodo tudi tamošnji rokodelci imeli lepo priložnost se izobraževati in razveseljevati. Bog ohrani mlado družbo zdravo in krepko! starejša sestra, ljublj. družba, ji bo v pravi ljubezni rada pomagala po svoji moči. Tako ima zdaj naša družba dve nadepolni sestrici, na levo in na desno, ter upa v vgodnem času še druzih, kakoršne bi bile potrebne po raznih mestih. Ker je bilo pa minulo leto za r. družbo tako srečno, imamo sladko upanje in terdno svest, da bo tudi za novo leto enako srečno in sicer: a) Upamo, da družba danes zadnjikrat tukaj obhaja svojo božičnico in novo leto. S pomočjo božjo bo srečno osnovana lastna hiša letos doveršena in se bo sklepni kamen slovesno vložil z enakim veseljem, kakor se je minulo leto temeljni kamen; vsim bo prav iz serca donela zahvaljna pesem; prav vesela bo selitev iz tesnih starih prostorov v lastni dom. kjer se bo začelo živahneje življenje in gibanje, družijoče koristno mičnemu. b) Brez prederznosti se sme za novo leto sreča napovedovati verli družbi, ako se bo zvesto ravnala po svojem družbinem glasilu, ki se glasi: vera in čednost, pridnost in delavnost, zloga in ljubezen, veselje in kratkočas. Pervič pravim: vera, *aj se družba imenuie katoliška, in edino katoliška vera je prava in zveličavna, ki kaže pravo pot in pelje v zveličanje; le ona je postavljena na skalo sv. Petra, za čigar vero je Kristus molil, in je toraj tako gotovo resnična in zveličavna, kakor gotovo je Kristus resnica in življenje. Z vero je sklenjena čednost, zlati sad sv. vere, ki ima le po nji svoj čeznatorni značaj in zasluženje. — Druga točka je delavnost in pridnost; saj se že imenuje rokodelska družba; za delo je vstvarjen vsak človek, kakor tič za letanje; le različno je delo po različnosti stanu; pri slehernem delu pa je pridnost potrebna, in le v tem pomenu bo veljal stari pregovor, da ima rokodelstvo zlato dno, ter ga bo spremljal tudi božji blagoslov. Tretjič sem imenoval zlogo in ljubezen. Že pomen družbe tirja zlogo in edinost, sicer bi bil razkol; le v zlogi, z združeno močjo je mogoče doseči družbine namene, kterim posamezni ni koa; kajti zloga jači, nezloga tlači; le v zložni družbi je prijetno: kako dobro in prijetno je, kjer bratji skupaj prebivajo! Vez in duša te zloge pa je ljubezen, in sicer prava kerščanska ljubezen, cvet in sad sv. vere; tudi o ljubezni velja, kar piše sv. apostelj o pobožnosti: „je za vse dobra in ima obljubo tega in prihodnjega življenja." Kjer je ljubezen, je življenje in zemeljski raj; kjer je ni, je smert in peklenski zmaj. — Poslednjič sem rekel: veselje in kratkočas. Saj že beseda „evangelija pomeni veselo oznanilo, in tudi apostelj piše: rVeselite se, še enkrat rečem, veselite se, toda v Gospodu." Rad preneha delavec od dela, da telo počije, tako tudi človek potrebuje razve-drenja. da si duh oddahne; lok vedno napet bi oslabel; zato tudi legenda pripoveduje o sv. apost. Janezu, da se je po trudu in delu z golobčekom kratkočasil. Tudi je drugi namen rok. družbe veseli kratkočas, kteri spet vabi in budi za koristno; oboje se podpira in druži v lepi zlogi. Po tem družbinem glasilu zvesto ravnajte tudi v novem letu, iu ako tudi ne prerok, sem vam porok, da bo tudi novo leto srečno za vsacega in vse. Slehern si bo ohranil dobro vest, ki je boljši od gostije; družba si bo ohranila dobro ime, bo lepo rastla, cvetela in tudi sad obrodila, družbenikom in višim v veselje in čast; dobrotljivi Bog pa bo dal svoj obilen blagoslov, da bomo po srečnem začetku tudi srečno preživeli novo leto, Bogu v čast ter v svojo pravo, časno in večno srečo, ktero vsim zbranim serčno želim. Sv. Martin je ljubljen patron kmetom, voznikom, vojakom in kraljem. Karol Veliki da zidati Božjih hramov v čast sv. Martinu ob Donavi njih osem. V „zakramentarijih," pisanih v sedmem in osmem stoletji, pripominja se v versti svetih mučenikov tudi ime sv. Martina, spozno-valca in episkopa. Bil je sv. Martin češčen v Franciji, kjer je imenovan apostelj Galije, kličejo ga pa v pomoč tudi med Nemci, in ob času sv. Vojteha se je razširilo češčenje njegovo v Čehih (982-997). V Pragi pri stoljni cerkvi sv. Vida počivajo svetinje iz groba svetega Martina v altarji svetomartinske kripte. L. 1095 posvetil je Praški škof Kozma z Dobravic ,oratorium klaštera Lazanskega," v tem molišču na pravi strani je postavil opat Božetek oltar sv. Martina in vložil svetinje škofa Turonskega. Posebno na Ogerskem in Moravskem so slavili že od davnih časov praznik sv. Martina. Ob časi Karola IV je bil praznik sv. Martina zapovedan po vsi Moravski deželi. Je pa v Olomuški nadškofiji 19 župnijskih hramov v čast sv. Martina, in v diecezi Bernski jih je 15. — V misalu olomuškem (od 1. 1499) obhaja se praznik sv. Martina v višji versti in z oktavo. Po graduvalu sledi zgodovinska povest o sv. Martinu in se glasi tako: Svetega Martina naj opeva po svetu vesoljna Cerkev katoliška! Ker imena njegovega vsaki krivoverec se boji in beži pred njim. Da, Panonija se veseli, ker je rodila tako velikega sina. Tudi Italija vriska, ker odgojila je junaka mla-denča; in Galija v vsih treh okrajih njegovih zavodov...; bil njej pastir. Vsi skupaj ga kličejo očeta, Turonci pa hranijo telo njegovo. Vse ljudstvo francosko in nemško veselja poskakuje, ker k njim je pripeljal Kristusa Gospoda, kazaje plajš svoj. On je slavljen v krajinah egiptovskih, vedo njega vsi modri gerški, ter spoštujejo ga, ker njega zaslugam nima enakih. Koliko je bolnikov ozdravil, hudih duhov izgnal, in mertvo-udnih poživil. On moli iu obudi tri merliče v življenje, prazuo vero pogansko iztrebi in po-meče malike v ogenj, da gore k časti Jezusa Kristusa. On opravlja s čistimi rokami najsvetejši Skrivuost (dar sv. maše), in bil je vreden viditi nebeško žarenje. Oči in roke k nebu je dvignil in molil, in se povzdignil nad vse stvari pozemske. Beseda njegova je vedno Jezus Kristus — bil je pravičen in delal je na to, kar služi k pravemu življenju. Toraj vsi mi Te prosimo, o sv. Martin, da bi nam z neba milost Jezusa Kristusa s priprošnjo svojo vedno pridobival, kakor si nam mnogo čudežev tukaj na svetu skazoval. V misalu rimskem se čita: Blagi mož, sv. Martin, Turonskega grada škof, odpočine: njega sprejmem angelji, nadangelji, troni. gospodstva iu moči. J. Ž. Tacega dvoboja pa še ne! Frančiškan, neki P. Fidel v Parizu, je imel pred nekaj časom iti maševat v eno farnih cerkev. Šel je zamišljen po poti in ni za pazil, da oficir, ki je ravno prišel iz neke kavarne, ga z zaničljivim pogledom meri od glave do nog. Neprevidoma pa vidi in sliši, da cela povodenj zaničevanj in psovanj se iz ust oficirjevih izliva nadenj, ubozega patra. Ali pater, kteremu se ni pogrešala pogumnost, stopi hladnoserčno pred oficirja in mu reče: „Vi ste me razžalili, jest hočem zadostovanje za to.M Oficir, ki je precej mislil na dvoboj z mečem ali samokresom, se je vender čudil, da od frančiškana prejme klic na dvoboj, je bil zdajci pripravljen dati zahtevano zadostenje, kajti mislil si je, s tem bom pa bitro opravil. * Dobro tedaj," reče pater, „kakor razžaljeni imam jest pravico orožje določiti; izvolim pa spoved, in drčvi Vas pričakujem, da pridete k meni, in bova reč obravnavala/ Kaj tacega naš bojni junak pač ni pričakoval; toda kot mož poštenovič in ker je vabitev na dvoboj bil sprejel, sprejetega, če tudi čudnega dvoboja ni odbijal; prišel je tedaj odločeni čas v stanovanje duhovnega pastirja. Kako da se je ta dvoboj veršil in kako je iztekel, to — kaj pa da, ostane skrivnost; eno pa je znano in gotovo: naslednji dan je ta vojaški častnik iz rok P. Fidel h prejel sv. Obhajilo, in od tistega časa je velik prijatelj frančiškanov. — Dvoboj je sicer eden naj večih smertnih grehov, pri kterem celo priče v cerkveno kazen zapadejo; — taki dvoboji, kakor je bil ta, so pa že dovoljeni, naj se le velikrat godijo. In če ima kdo zoper ta (spovedni) dvoboj kaj ugovarjati, je znamnje, da ga je prav zelo potreben (najberže za sveto leto ni nič opravil?): toraj ga povabim na dvoboj, h kteremu bodi si patru frančiškanu, ki jih tudi v Ljubljani imamo. Sme p& tudi priti v Senklavž, ali v drugo cerkev. Eno mu naprej zagotovim: Kesal se ne bo. Pri jaslicah. Ak ustna zlata dana bila, In dan mi jezik bil enak; Bi pesem mila se razlila, Razlil z oserčja glas sladak! Če sreberne imel bi strune. Čudesuo brenkat' znai na-nje; Al mesto srebernih — le-une, Ki z ust kralatcev se glase: Rešenja čudne bi naprave V občutkih svetih v pesem Ki; In s pevoin divnim rajske slave Rojenčka v jaslicah bi slavil. A ker so usta zgolj mesena. Ki 8 praha v prah se spremene, Naj spolnjena mi želj bo ena: Da vredno ljubim Jezus Te! <>'. M. Bonovent. Zvezda. V opetji zvezdnem luč se je razlila, Čudežno zvezdogledom je migljala, God vsem preslaven je oznanovala: Je rojstvo Sina Božjega odkrila. Voditeljica zvezda ti si bila. Ki pot trem Modrim v&rno si kazala; Nad zibko Jezuška ljubo obstala, Da mu zroče primerjena darila. O sijaj zvezd \ rajska tudi meni! Upiraj v serce moje žarke jasne, In v nadzvezdišče dušo mikaj, ženi; Da gledam enkrat trume tam prekrasne, Ki ni jih najti v združbi tu nobeni, Ter ž njimi pevam pesmi slavoglasne. S. M. Bonavent. Milemu slovenskemu narodu za leto 1887. Slovenski rod! predragi, serčno mili, Čuj, kaj želi ti zvesto vdani sin; Serce, ki zate bije mi, me sili, Za novo leto dati ti spomin; Oj sprejmi ga z enakimi čutili, Kot ti ga dam iz serca globočin: Ne glej, kedo je ta, ki ti častita, V častitanju resnice iši, svita. Ohrani vero sveto, prečastito Katoliško, prealadki Božji dar, Katero tvoji dedje zmagovito Branili so, ko bučal je vihar; Vihar moslemstva, strašno, grozovito Stoletja širil je pomor, požar; Očetje naši pa so terdno stali: „Za vero, dom enako v morju skali.u Enako zmagali so zvito kačo Pomot, kalvinsko-luterskih nakan; Volkove v ovčji koži, ki z domačo Besedo širili so uk neznan: Očetom vera ni bila v igračo, — Nje žar sijal je kakor solčni dan; In vero to, edino vaezmagavno Imej, moj rod, za dedšino prealavno. Zaverzi vse, kar ji sramoto dela, Naj pride tudi od učenih glav; Ki prostomiselne goje načela, In se šopirijo ko pisan pav; Navzeti zmot in tujega plevela — Ne marajo cerkvenih več postav; Le vari se, — so ljujka med pšenico, Serce njihovo merzi luč, resnico. Čuj, komur vera je deveta briga, Moj mili rod! ta ni prijatelj tvoj; Kdor goli narodnosti le dar zažiga, Zavija mraka tesni ga povoj; Njegova duša kviško se ne dviga, Nad migljajočih zvezdic gosti broj; Živali slično se po zemlji plazi, Brez verske luči po temioi gazi. Kjer vere ni. Kjer vere ni, Kjer vere ni. Kjer vere ni, Kjer vere ni. Kjer vere ni. Kjer vere ni. Kjer vere ni, — moj rod, ni sercu sreče; — ne vlada stalni mir; — ljube* ni ni goreče, — je bratovski prepir; — se milost ne leskeče; — skopost je in odir; — zakonska vez odjenja; — tam peklo se začenja! Kjer vere ni, — tam tudi ni zvestobe, Kjer vere ni. — gre veternjaštvo v cvet; Kjer vere ni, — rasto zdajalstva gobe, Kjer vere ni, — gre „mož beseda" v smet; Kjer vere ni, — je ».narodnost" narobe — Za cvenk, — za čast, zato, „da vidi svet;" Le verno serce ljubi svoje brate Resnično, serčno, nikdar ne za zlate. Kjer vere ni, -Kjer vere ni, -Kjer vere ni, -Kier vere ni, -Kjer vere ni. -Kjer vere ni, -Kjer vere ni, -„Brez vere pa - se širi hudobija, - tam je poboj in rop; - slavi se gerdobija, - vsih čednost je pokop; - časti se stara zmija, — - sledi obup, utop; - kraljujejo vse strasti, ni moč Bogu dopasti." Na verski toraj zvišeni podlag'. Kar zidaš, zidaj, dragi narod moj! In tvoji čini bodo lepi, blagi, Ker blagoslov nebeški bo s teboj; In ti boš živel, — slovel v svitli snagi, Bogu, liudem bo v čisli zarod tvoj; Ostal boš zvest premili očetnjavi, Avstrijski biser boš ostal deržavi. Obrani v sercu moj spomin si zvesto, Očete slavne slavno nasleduj; Naj vabi te lizun na tujo cesto, O beži, kar ti govori ne čuj, Ediuo slušaj Kristovo nevesto, Vesoljno Cerkev, in njen uk spolnuj: Bo blagor tebi, rajska domovina, Neskončna radost tvoja bo lastina. Radosiav. Razgled po svetu. Francosko. Na Francoskem se vlada in vladni časniki prav posebno zanimajo za Rusijo v škodo sedanje bolgarske vlade, kar gotovo ni brez pomena in je poleno za kuhinjo, v kteri se kuha velika vojska. — V Lijonu je nedavno konservativec Lambert de Sainte-Croix pri nekem pogostovanji ali banketu ondotni republiki čudne levite bral. Popisoval je sedanjo republiko tako-le: „Glava zverševalne oblasti je brez moči in veljave; ministri, ki se tako naglo menjajo, da si človek njih imen ne more v spominu ohraniti; razdjana je zbornica z nezmožno večino; lepo - pokorni senat; uprava popolnoma v službi krajnih strančarstev; prav-uištvo v službi politike, brambni red podveržen parla-mentarskim skokom; vestna svoboda v okovih, in naučna svoboda zaterta in ob enem uničena tudi srenjska samostojnost; pretresen je stan denarstva z vedno stoječimi izdajki in dolgovi; delavce motijo s praznimi obljubami: na zunaj brez časti: to je republika." Pruska vlada neznansko dela za oboroževanje iu vojne priprave; le konservativno središče jo nekolika berzda v tem oziru, pa tudi le malo. Po drugi strani pa nemški rudečkarji, socijal-demokrati, hudo pihajo in podkurjajo. V Frankobrodu so v kratkem zaperli 30 tacih prekucuhov. — Na Nemškem je take sile snega, da je občeme močno zaderževano. V Frankobrodu je odbor za zlato mašo sv. Očeta Leona XIII imel 5. grudna sejo, ktere so se vdeležili tudi vsi pododbori in je bila prav številoo obiskana. Predsednik je knez Lowenstein. Tudi gospe imajo odbore v ta nLmen, in vse kaže, da Nemčija bode prav obilno zastopana pri omenjeni slovesnosti v Rimu. Anglija v svoji politiki nekako derži z Bulgari proti Rusiji. To bi bilo blagoserčno, ako bi Anglija začela biti pravična tudi Ircem; dokler pa tega ni, se mora reči, da angleška kramarica ima dvojno mero. Iz Rima naznanjajo v London, da se v kratkem prično obravnave, vsled kterih se ima 315 angleških mučencev razglasiti za zveličane. Najprej se ima rešiti vprašanje oziroma na 60 spričevavcev, ki so kri prelili pod trinogom Henrikom VIII, med drugimi so: kardinal Fišer, Tomaž More, Margareta gr. Salisburi, mati kar dinala — Pole a idr. Rim. (Br. E