Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.10 Din. Dne 9. avgusta pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.0150—8.0450. 100 italijanskih lir za 296.50—298.50. 100 madžarskih pengov za 9.9235. 1 ameriški dolar za 56.83—57.93. 100 francoskih frankov za 221.57—223.57. 100 nemških mark za 13.5610—13.5910. 100 čehoslovaških kron za 168.26—169.00. Cene lesu in poljskim pridelkom. Ljnbljana. L e s : Zaključena sta bila dva vagona hrastovih podnic, fko vag. nakl. po3taja po 1150. Tendenca nespremenljiva. — D e ž. p r i d e 1 k i : (Vse samo ponudbe, slov. post. plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 290—295, pšenica za avg. 297.50—300, za september 300—302.50, moka stara 0 g bl. fko. Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50, ovea, nov, za avgust 265—270. Zaključeno je bilo 6 in pol vagonov koruzo. Tendenca nezpremenjena. — BudlnpeJta. Tendenca medla. Pšenlca: okt. 28.90—28.70, zaklj. 28.70—28.72, marec 31.04, zaklj. 31.04 —31.06, maj 31.76—31.60, zaklj. 31.58—31.60. Rž: okt. 26.50—26.36, zaklj. 26.38—26.40, marec 28.40—28.30, zaklj. 28.30—28.32. Koruz.t: maj 27.10—27.04, zaklj. 27.04—27.06. Marlborski tig, dne 4. avgusta 1928. To p ' ,je bil trg zopet izredno dobro založen in obiskan. Bilo je 13 s svinjino, 34 s kroinpirjem in zelenjavo in 20 z jabolki in bruškami naloženih voz. Cene mesu so ostale skoraj neizpremenjene, drugim stvarem več ali manj padle. — Tudi perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov, radi česar so bile tudi tu cene nizke in sicer ;>i ščancem Din 10—20, kokošim 30—45, mladini racam in gosem 30—60, domačim zajcem 10 —25, zajcem srebrnjakom 25—150, Angora zajcem 50—100, kozlieem 75—100, 1 ovci 150, domačim golobom 30—50, grlicam 35—50 za. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju Din 5—6 za niernik (7J. kg), oziroma 1.50—2,50 za kg, kislemu zelju 3.50, paradižnikom 12, kumarcam za vki.sanje 7—8, hrenu 7—8, zeleni papriki 7—10, fižolu v stročju 10—12, maslu 36—60, siru 25—80 za kpr. Karfiolu 5—10, zeljnatim glavam in glavnati solati 0.50—1.50, kumarcam 0.50—3, bučam 2—4 za komad. Sadju: marelicam 12—16, breskvam 18, melonam 10—30, hruškam in jabolkam 6—8, slivam 14, grozdju 26—28, rigoletom 6 za kg, jagodam 20, borovnicam 3—4, ribezlu 6 —8 za liter. Cvetlicam 0.25—5. Z lonci vred 10—50 za komad. — Lončena, lesena in kleparska roba Din 1—100, brezove metle 2.25 —5, lesene grablje 6—8, cepci in držala ia kose in sekire 8—10 za komad, 2 kočiji ;>o 2500 in 300 Din. Seno in slama na mariborskem traga. V sredo, 1. avgusta je bilo 17 voz sena, 7 slamft, v soboto, 4. t. m. pa 9 sena in 7 slnrue na trgu. Cene so bile senu Din 55—70, slami pa Din 35—45 za 100 kg. Slnmi tudi Din 1.25— 1.75 za snop. Gospodarska obvestila. Kmetijsko-gospodinjska šola v zavodu čč. šolsklh sester v Mariboru začne novo šolsko leto začetkom meseca spetembra 1.1. in traja deset mesecev. V šolo se sprejemajo dekleta, ki so dopolnila 16. leto, so lepega obnašanja in telesno ter duševno zdrave. Prošnji za sprejem, ki je kolka prosta, naj se priloži krstni list, izjava staršev ali varuha, da poravnajo stroške šolanja. Prošnje se vlagajo na predstojništvo šolskih sester v Mariboru, Sti'ossmajerjeva ulica 15. Ogledi in premovanja goveje živine v mariborski oblasti. Oblastni odbor se je odločil prirediti goveja premovanja po sodnih okrajih. Letos pridejo na vrsto sledeči sodni okraji: 1. Za marijadvorsko in pincgavsko pasmo dne 4. septembra v Mariboru, za marijadvorsko pasmo dne 15. septembra pri Sv. Lenartu in dne 18. septembra v Šoštanju. 2. Za pomur sko pasmo dne 12. septembra v Šmarju in dne 13. septembra v Kozjem. 3. Za simodolsko pasmo dne 6. sept. v Murski Soboti in dne 20. septembra v Čakovcu. Kmetovalci se vabijo, da si razstavljeno živino v velikem številu ogledajo. Take prireditve so zelo poučne in dajejo sliko o stanju živinoreje in dajejo pobudo za izboljšanje iste. Važno za občinske urade in živinorejce. Oblastni odbor mariborske oblasti oddaja bike plemenjake po znižani ceni. Oddajali se bodo biki le one pasme, ki je za dotični kraj določena. Vpoštevajo se v prvi vrsti občinski uradi, kjer bikov primanjkuje; nadalje bikorejske zadruge in dru ge delujoče rejske organizacije. Tiskovine (zavezna pisma) za prošnje se dobijo pri vseh sreskih poglavarjih in okrajnih zastopih mariborske oblasti. Biki se oddajajo običajno v starosti od 1 do 1% leta, a največ do dve leti stari. Podpora znaša eno tretjino rejske cene, ki je po kakavosti bika vedno nekoliko višja od tržne cene.« Podružnica sadjarskega in vrtnar skega društva v Ljutomeru vabi vse svoje člane in prijatelje sadjarstva na tečaj za okulacijo (očesljanje) dreves, ki se vrši na praznik Vnebovzetja, dne 15. t. m., v društveni drevesnici na Rajžiharju. Zbirališče ob pol devetih dopoldne pri osnovnišoli, odkoder odkorakamo skupno kdrevesnici. Teoretično kakor i»rak tično izvaja sreski ekonom gospodŠtampar. Pridite zlasti mladeniči, naši bodoči gospftdarji! Viničarski red v »Naših goricah«. Te dni izide 8. številka »Naših goric« za mesec avgust 1928 in bo prinesla avtentično besedilo uredbe o viničar skem redu, kakor ga je mariborska oblastna skupščina sklenila dne 20. julija t. 1. Rdeči pajek. Rdeči pajek je našim hmeljarjem dobro znan škodljivec, po imenu namreč, v resnici pa ga malokdo pozna, ker so naši nasadi hmelja do sedaj še prav malo trpeli od tega škodljivca. Pod vsako nedolžno živalco, ki jo najdejo na hmelju, že sumijo neizkušeni hmeljarji rdečega pajka, zlasti pod vsakim pajkom, ki slučajno zaide na hmelj. Pripetilo se je že celo, da je kak goreč in neizkušen hmeljar imel nedolžno in jako koristno Pika-polonico za rdečega pajka ter jo preganjal in uničeval na vse kriplje. Rdeči pajek (Tetranuchus telarius) ni pravi pajek in tudi ni rdeč; ime tega škodijivca torej ni preveč srečno izbrano. Vsekakor pa spada rdeči pajek v red pajkovcev, razred pršic (grinje) in družino Tetranychidae. Z imenom »rdeči pajek« označujemo torej na hmelju malo pršico, največ 4 mm dolgo, ki se le prav težko zapazi; rdeči pajek tudi ni rdeč, temveč rumeno-rdeče ali celo zeleno-rumene barve. Stari, izkušeni hmeljarji ga gotovo že poznajo. Nemci ga tudi ne imenujejo rdeči pajek (rote Spinne) temveč večinoma Ie hmeljsko pršico (Hopfenmilbe), kar je vsekakor pravilneje. Škoda, ki jo povzroči rdeči pajek na hmelju, je naravnost strašna in sreča za naše hmeljnike, da se v njih do danes ta škodjlivec skoro spoh še ni pojavil. Vendar pa je po toči zvoniti prepozno in je zato potrebno, da vsak hmeljar ve kaj je rdeči pajek in kako se ga obraniti oziroma ga uničiti. Rdeči pajek povzroča na hmelju precej enako škodo kakor hmeljska uš: srka rastlinski sok in s tem slabi rastlino ter povzroča tudi tako imenovano medcno roso ali mano. Listje hmelja dobi rumene pege in, ako oboleli list bolje pogledamo, lahko opazimo na gomji strani fino, belo pajčevino z opisanini pajkom. Rdeči pajek napada list, mlade poganjke in cvet. Svoje pogubonosno delo začenja navadno od zgoraj doli ter se zato navadno že prepozno opazi. Ker se najrajši pojavi šele malo pred ali že v cvetu, povzroči ogromno škodo ter večkrat v prav kratkem času uniči cele nasade. Ako opazi hmeljar v svojem nasadu rdečega pajka in ne ukrene takoj vse potrebne mere zoper tega škodljivea, uničil mu bo gotovo vsaj V* pridelka. 0 tem so se prepričali nekateri hmeljarji v Vojvodini lansko leto, kjer se je tik pred cvetom pojavil rdeči pajek in tekom enega tedna povzročil strašno škodo. Zato hmeljarji, čuvajte svoje nasade pred rdečim pajkom pravočasno! Zoper rdečega pajka se navadno priporoča ista sredstva kakor zoper hmeljsko uš (tobačni izvleček, kvasija-les, petrolejeva emulzija ter razni, nikotin in piretrin vsebujoči preparati). Kakor so se lansko leto hmcljarji v Vojvodini prepričali in kar sem imel priliko videti tudi sam, pa ta sredstva zoper rdečega pajka prav malo izdajo. 'Pokazalo se je, da je najboljše, najizdatnejše in najzane;.ljivejše sredstvo zoper rdečega pajka edinole žveplo. Ker pa je hmelj prašiti z žveplom še mnogo težje kakor vinsko trto, pyde v poštev le kolodialnp žveplo za škropljenje. Nekateri hmeljarji v Vojvodini so lani škropili hmelj proti raznim boleznim in škodljivcem s kombiniranimi sredstvi, ki so vsebovala tudi žveplo. Dočim so bili ti nasadi varni pred rde?:m pajkom, je ta neusmiljeno nap-rdel nasade, škropljene z modro galico, tobačnim izvleCkom in raznimi sredstvi, ki ne vsebujejo žvepla. Po nasvetih nekaterih strokovnjakov so se hmeljarji v napornem boju zoper rdečega pajka poslužili koloidalnega žvepla in dosegli popolen uspeh, dočim so vsa druga sredstva bila skoro docela brezuspešna. Kakor omenjeno, začne rdeči pajek svoje uničujoče delo od zgoraj doli, na najmlajših listih in poganjkih, ter ga je težko pravočasno opa-clti. Zato je najzanesljivejša pripomoč proti rdečemu pajku, ako uporabimo koloidalno žveplo še predno smo opazili škodljivca odn. škodo. Ker že itak moramo škropiti hmelj zoper peronosporo z raztopino modre galice, primešamo tej raztopini enostavno na 100 1 tudi H kg kolodialnega žvepla, če ne že pri prvem, pa vsaj pri drugem, oziroma na vsak način pa pri zadnjem škropljenju. V tem slučaju smo lahko brez skrbi, da na naš hmelj rdeCega pajka ne bo. Ako pa tega nismo storili in opazimo rdečega pajka, škropimo lahko tudi z čisto raztopino žvepla in sicer je vzeti na 100 1 vode H—1 kg kolodialnega žvepla brez vsake druge pri- mesi . Ta raztopina tudi cvetu ne škoduje prav nič. Kolodialno žveplo se dobi pod različnimi imeni; pri nas je z«an zlasti Sulikol, v novejšem času pa se širi vedno bolj Sulfarol, ki je vsaj enako dober če ne boljši ter tudi ceneiši, ker se izdeluje doma, dočim se Sulikol uvaža iz inozemstva. Tudi 2 do 3% žvepleno-apnena brozga temeljito uniči hmeljsko pršico, vendar lahko poškoduje tudi kobule. Rdeči pajek ali, pravilnejše, hmeljska nršica je tako nevaren škodljivec hmelja, da bo vsak pameten in previden hmeljar pravočasno ukrenil vse potrebno, da mu ne uniči celega nasada. — Dolinar.