Mi&mihi naiiini iiirocnilii Vprašanja in odgovori člmprejšnji nastop vojaške službe. š. R. Lansko jesen ste bili pri vojaškem naboru spoznani za sposobnega in bi radi svoj kadrski rok čimprej odslužili. — V ta namen je potrebna prošnja na pristojno (varaždinsko) vojaško okrožje. Progon radi baje lažne ovadbe. F. S. V pogovoru ste omenili nekemu znancu, kako se je nek tretji žaljivo izražal o aktivnem ministru Vaš znanec je stvar naznanil orožniku, ta Vas je zaslišal in napravil ovadbo. Sedaj pa je navedeni tretji Vas naznanil državnemu tožilstvu, češ, da ste ga iz maSčevalnosti (ker je v neki pravdi zoper Vas pričal) po nedolžnem ovadili. — Res določa kazenski zakon, da se dotičnika, ki ovadi nekemu oblastvu lažno zoper svoje prepričanje, da je storil kdo kaznjivo dejanje ali da je prekršil svojo službeno dolžnost, z namero, da bi se začelo zoper njega kazeiisko postopanje, kaznuje s strogim zaporom ali zaporom do petih let. Če ovadnik prekliče svojo lažno ovadbo pred začetim postopanjem, ga sme sodišče oprostiti vsake kazni. — Navedenl tretji je res izredno drzen, ko je šel — čeprav pravite, da je res žalil ministra — Vas naznanit državnemu tožilstvu, češ, da ste si vse izmislili. Seve v kazenskem postopanju zoper Vas ne morete drugega nego vztrajati pri tem, kar ste sližali. žal ni izključeno, da Vam sodišče (sodniki niso nezmotljivi) navsezadnje re3 ne bi verjelo; zoper eventualno obsodbo se lahko pritožite. Druge pomoči pa zaenkrat ni; morda se bo oni tretji o priliki sam Izdal, da je res to, kar ste Vi povedaJi, nakar bi Vi lahko predlagali obnovo kazenskega postopka. Umik tožbe. — Plačilo liasprotnikovih stroškov. F. J3. Neka znanka Vam je pravila, da je N. N. o Vas govoriia, da ste ji nekaj ukradli. Radi tega ste to N. N. tožili potom odvetnika radi žaljenja časti. Prf razpravi je N. N. krivdo zanikala in razen t.ega navajala, da je bila okradena že pred več nego dvema letoma. Vaša znanka je pri zaslišaniu kot priča dopustila možnost, da se je N. N. o Vas žaljivo izrazila res že pred več nego dvema letojna. Radi tega ste morali svojo tožbo umakniti. Sedaj po petih mesecih zahteva Vaš odvetnik, da mu plačate 273 din. — Vaš odvetnik je vsekakor upravičen zahtevati, da mu plačate nagrado in stroške za posle, kolikor so biii potrebni za pravilno zastopanje in kolikor so bili sicer opravičeni glede na stvar samo in na obstoječe razmere. Ker nam niste naznanili posameznih postavk stroškovnika, Vam ne moremo točno odgovoriti. Kot stroški prihajajo vpoštev kolki na pooblastilo v znesku 30 din. na zasebno tožbo v znesku 15 din, za prvo poluro razprave 15 din, za vsako nadaljnjo poluro po 30 din. Nagrada za sestavo zasebne tožbe znaša 50 do 80 din; za udeležbo pri razpravi, ako ne traja preko pol ure, 80 din; ako traja do ene ure, 120 din; za vsako nadaljnjo poluro po 20 din; za pisarnino za vsako stran 1 din, za dopise po 10 itd. (Vse to je ugotovljeno v knjižici »Slov. gospodarja«: Koliko sme odvetnik računati«, katero dobite za 5 din v Tiskarni sv. Cirila.) Višina nagrade ni v zakonu številčno določena (v kolikor gre za zastopanje v kazenskih stvareh); zgoraj navedena je običajna v območju mariborskega okrožnega sodišča, pa menimo, da v celj- skem no bo posebnih razlik. — Odvetnikova pr^vica, zahtevati nagrado, zastara šele v treh letih, Doikler tožba na plačilo stroškov ni vložena, moreto sami predlagati pri sodišču, kjer Vas je odvetnik zastopal, odmero odvetnikove nagrado iii stroSkov. Zoper odmero, ako se Vam zdi previsoka, imate pravico pritožbe na nadrejeno okrožno sodlšče. Plačevanje občinske podpore pri izselitvi v inozemstvo. M. A. Vaša sestra je v Gradcu 25 let služila, ostarela in onemogla, dobiva od tamkajšnje obbine denamo podporo, rada bi se preselila v domači kraj in vprašate, ali ji bodo izplačevali, odnosno pošiljali podporo v Jugoslavijo. — žal nam ni znano, kaj določa zadevni pravilnik graške občine v takem primeru. Mariborska občina na primer izplačuje svojim občinarjem podpora tudi, ako se iz Maribora odsele in čeprav v inozemstvo. Naj sestra sama povpraša pri občini, kako in kaj. Ako Vaša sestra ne bi bila pristojna v Gradec in dobiva sedaj le podporo (torej ne morda rento iz kake pogodbe, odnosno zavarovanja), bi se občine Gradec ne moglo prisiliti k plačevanju, odnosno pošiljanju podpore v Jugoslavijo. Dedovanje po bratu. Umrl Vam je brat, ki je zapustil premožsuje, ni pa nfipravil opcroke. Vprašate, kdo bo dedič. — Ako je pokojnik imel zakonske otroke, pripada le-tem vfa zapužčina. Ako ni zakonskih otrok, živita pa še oba roditeIja, tedaj gre vsa dedščina roditeljema, in sicer po enakih delih. Ako bi bil eden teh roditeljev že umrl, bi njegovo polovico dobili njegovi ostali otroci, torej bratje in sestre pokojnika. Potemtakem bratje in sestre ničesar ne dedujejo (po zakonu) po umrlem bratu, ako živita oba roditelja. Kaj drugega bi seve bilo, ako bi se eden rodite-< ljev ali oba dedovanju odpovedala. Prenos klavirske harmonike preko meje. F. H. V Nemčiji ste si kupili rabljeno klavirsko harmoniko in vprašate, ali jo boste mogli prinesti preko meje brez carine. — Ako ste dalj časa bivali v Nemčiji, lahko prinesete s seboj rabljene predmete. Ni pa točno določeno, koliko časa ste morali bivati v inozemstvu. Nekateri carinikl pravijo, da vsaj dve leti, drugi pa tudi manj in gredo zlasti sezonskim delavcem na roko. Sekanje lastnega lesa brez tesarskega mojstra. J. G. v D. Imate lasten les, potrebovali ga boste za popravilo svoje hiše in vprašate, ali ga morate dati »sekati« tesarskemu mojstru, ali pa si lahko v to svrho najamete delavce, ki so cenejši. — Ni nam znam predpis, da bi smel les sekati (najbrž mislite tesati) le tesarski mojster. Svobodno ga daste tesati kamur koli, ako menite, da bo delo prav izvršil. Seve kako visako leaeno gradbo (čeprav) enostavne konstrukcije, kakor tudi kako ostalo enostavno gradbo (manjšega obsega), ki apada v tesarsko stroko, bi bil upravičen izvaijati le tesarski mojster. Uvoz rabljenega dvokolesa iz Nemčije brez carine. P. P. Na podobno vprašanje je btt objavljen odgovor v »Slov. gospodarju« 16. oktobra. Izplačilo dednih odpravščin, določenih 1. 1928, po valutni vrednosti. F. S. Leta 1928 ste prevzeli od staršev vso njihovo imovino ter se zavezali izplačati ot> njihovi smrti sestrama določeno vsoto dinarjev. Starši so letos umrli. Radi bi dosegli znižanje določenih. dednih odpravščin, ker so bile določene in primerne leta 1928, ko je znašala vrednost posestva in poljskih pridelkov enkrat več nego danes; razen tega da se je treba ozirati na valutno vrednost in švicarski frank. — Tudi švicarski frank je v teku zadnjih deset tet doživel devalvacijo; leta 1928 je 100 din notiralo v Curihu slabih 11 frankov, danes pa 10 frankov. Kot vidite, ta razlika ne prihaja bistveno v poštev. — Res pa je, da je vrednost zemljišč In poljskih pridelkov bolj občutno padla. To je upoštevala uredba o likvidaciji kmetskih. dolgov, ki je določila, da sme dolžnik-dedič ali »opogodbenik, ki je kmet, ako misli, da je dobljena nepremična imovina, iz katere mora plačati drugim dedičem dedšdino ali nasledstvo v denarju, izgubila več kot 25% svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno zniža z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine. Znižba je lahko znašala 50% prvotnega dolga. A to zahtevo bi bili morali staviti v enem letu od dne, ko je uredba dobila moč, to je do 26. septembra 1937, na kar smo mi ponovno opozorili. — Kaj drugega se pa — vsaj a silo — ne bi dalo doseči, ker naša zakonodaja ne pozna valorizacijske klavzule, vsaj ne za take primere kot je opisani. Prodaja krave in teleta iz kontuma«irane občine. J. I. Nek živinski prekupčevalec Vas je pregovoril, da ste mu prodali kravo in tele za zakol; izjavil je, da živinskih potnih listov ne potrebuje, naj o kupčiji molčite in da bo živali sam odpeljal na vozu. O stvari pa je zvedel župan, ki živinskih potnih listov noče izstaviti in Vam je prepovedal, da bi dovolili živino odpeljati, ker je namreč Vaša občina kontumacirana zaradi slinavke. Obvestili ste o tem kupca s pripombo, da živine brez potnih listov ne puEtite odpeljati, ker bi bilo to »švercanje«. On Vam pa grozi s tožbo na Jzročitev živine in pa zaradi razžaljenja časti. — StaKšče Vašega župana je pravilno. Tožbe zaradi razžaljenja časti se Vam ni treba bati, ker je jasno, da ste hoteli z izrazom »švercanje«, odnosno tihotapstvo označiti le namero kupca, odpeljati živino brez potnih listov Iz kontumacirane občine; s tem pa niste zagrešili kaznjivega žaljenja časti. — Od kupeprodajne pogodbe ne morete enostransko odstopiti. Lahko zahtevate od kupca, da kuplieno kravo in tele prevzame, odnosno odpelje v primernem dodatnem roku. Ker tega zaradi kontumaca najbrž ne bo mogel, bo moral ali od pogodbe odstopiti (pri čemur mu morate vrnlti aro, ker odstopa od pogodbe nl on sam zakrivil), ali pa Vam plačati primerno odškodnino, ako imate od poaesti, odnosno oskrbe krave in teleta več škode nego koristi Ali sniem voziti po tujih parcelah kakor moj prednlk. M. A. Kupili ste parcelo, čije dosedanji laartnik je vedno vozil z nje drva in ateljo po tujih parcelah na občinsko cesto. Vprašate, ali Vam sme kdo zbraniti enake vožnje? — Ako je Vaš prednik opravljal vožnje temeljem pogodbene služnostne pravice, se, boste lahko z uspehom tudi Vi na nje sklicevali, razen ako ni bila morda omejena le na prednika osebno. — Ako je Vaš prednik pravico vožnje priposestvoval (s 30 letnim javnim izvrševanjem brez sile in ne da bi koga prosil za dovoljenje vožnje), velja priposestvovanje tudi za Vas. Ako pa prednik še ni opravljal voženj celih 30 let ali ako je v tem času morda kdaj prosil za dovoljenje, tedaj bi Vam smel lastnik tuje parcele nadaljnje vožnje upravičeno prepovedati. Morali bi se z njim sporazumeti. Vsekakor pa mora vsak lastnik zemljišča dovoliti lastniku gozda, odnosno lastniku gozdnih prt'r.vodov, da izvaža čez njegovo zemljišče gozdne proizvode, če jih ni mogoče izvažati drugače, v drugi smeri ali če bi bila drug način ali druga smer nerazmemo dražja. Plačati bl pa morali primerno odškodnino. Ako Vam je morda prednik jamčil za svoboden prevoz do ob6inske ceste, bi Vas moral varovati pred vsako škodo. Brat prosil za nasvet pod imenom brata. C. F. Pritožujete se, da nas je Vaš brat prosil za nasvet ter pri tem samolastno podpisal Vaše ime. Mi seve ne moremo popreizkusiti, ali izvira dopis res od osebe, čije ime je podpisano, za nas je važno le to, da je dotičnik naročnik našega lista, ker odgovarjamo samo naročnikom. V predmetnem primeru bi bili oškodovani le mi, ne pa tudi Vi, tako da Vam ne moremo svetovati nikakih posebnih korakov zoper brata, razen bratovskega posvarila. Avtokolona namesto artiljerije. A. B. Pri naboru ste bili odrejeni za službo pri artiljeriji. Vi bi pa raje služili pri avtokoloni. — Napravite pro&ijo na poveljstvo ' pristojnega vojaškega okrožja ter navedite, kaj vse znate (šofiranje, mehaničarstvo itd.), odnosno zakaj želite spremembo dodelitve. Brez utemeljenega razloga prošnji ne bo ugodeno. Odvetnik prodaja posestvo petih dedičev. V. š. Po pokojnem očetu so posestvo podedovali Stirje otroci in mati m se je razdelilo na pet delov. Odvetnik je zastopal dva izmed dedičev, le ta dva mu dolgujeta stroške, odnosno nagrado in sta podpisala dovoljenje za vknjižbo zastavne pravice. Odvetnik pa grozi, da bo pognal vse posestvo na dražbo. — Ako odgcvarjajo Vaše navedbe dejstvom, tedaj sme odvetnik voditi izvršbo le v imovino navedenih dveh. dedičev-pooblastiteljev in bi prisli na dražbo le dve petini poseatva. Oglejte si zemljiško knjigo, ali je zastavna pravica za odvetnikovo terjatev vknjižena res le pri lastninskih deležih dveh dedičev. Ako bi bila vknjižena na vsem posestvu, bi odvetnik smel poseči v izvršbo na vse posestvo, ako je pred tem ostale tri dediče iztožil na plačilo s tako zvano hipotekarno tožbo. Hipotekarne tožbe ne bi trebalo, ako bi bili ostali trije dediči vknjiženi kot lastniki Sele potem, ko je bila zastavna pravica že vknjižena in zaznamovana njena izvršljivost. Na drugi strani se vknjižba zastavne pravice, ako se je izvršila (pamotama ali namenoma) tudi pri lastnrnskih deležih treh neprizadetih dedičev brez njihovega dovoljenja in obvestila, lahko spodbija z rekurzom v teku 30 dni po dostaviitvi zadevnega aklepa v lastne roke navedenih dedičev.