2 december Kazalo 4 IGRA Faca 9 GG delavnica 10 SOS 12 Ko bom velik, bom ...13 14 Imeti vod GG Razpisi 15 Od rodov 15 Pravni nasveti 16 Mednarodna stran 16 Intervju 17 Tabor na obisku 20 22 Kosobrinovi pripravki 22 Kemija v tabornistvu 23 Astronomija Odmevi 24 Kolumni 25 Posvet KVIO 26 ZNOT 28 Luč miru 31 Kazalo 2006 33 35 Iz taborniške pesmarice 35 Stric volk 36 Križanka 36 Kolofon 37 Zadnja plat 38 Bine in Dane Uvodnik Do kakšne mere naj bomo nepridobitni? Zveza tabornikov Slovenije je nepridobitna organizacija, kar zelo grobo povedano pomeni, da ne delujemo zaradi dobička in moramo morebitni presežek sredstev nameniti za delovanje organizacije; povedano drugače, presežka sredstev si ne smemo izplačati na svoje osebne račune. Do sem ima verjetno velika večina identično mnenje. Težava se pojavi, ko ugotovimo, da za določen projekt potrebujemo dodatna denarna sredstva, ki jih bomo brez organiziranega pristopa in truda posameznikov težko pridobili. Kako nagraditi tabornike, ki žrtvujejo čas in trud za skupne cilje? Jim izplačamo na primer 10-odstotno provizijo? Jim povrnemo samo stroške, ki so jih pri tem imeli - šlo bi verjetno za simbolične zneske? Ali pa bo že doseganje zastavljenega cilja dovolj velika nagrada za vsakega posameznika, ki je sodeloval pri tem? Kako nagraditi tabornika, ki bo "priskrbel" podjetje, da bo oglaševalo v Taboru, in kako tistega, ki "priskrbi" generalnega pokrovitelja za zlet? Razlika v prihodkih je namreč očitna. Lahko izberemo nedenarne nagrade ali pa preprosto plačujemo provizijo zunanjemu posredniku, ki bo namesto tabornikov iskal oglaševalce. Različne poglede v taborniškem javnem mnenju ima lahko tudi naslednja trditev. Organizacija ima svoje cilje in namen, torej je doseganje tega pomembnejše od finančnega izida (seveda pa se potrudimo poslovati pozitivno). Menim, da bi morali ta vprašanja na zvezni ravni obdelati in zavzeti skupno stališče. Sam ne želim, da zasledujemo golo logiko kapitala, oziroma vsaj ne do tiste mere, ko bodo ogroženi cilji in namen organizacije. Da se s tem vprašanjem ukvarjamo ravno v skomercializiranem decembru, je zgolj naključje. Uživajte v čarobnem mesecu, saj bo januar hitro tu. Aleš Cipot Izgubljeni v listju No, saj le ni bilo tako hudo. Vsakdo kdaj zaide z idealne poti. Skupna jesenska orientacija čete zelenega zlata Polzela in čete gozdovi žvajge Prebold je imenitno uspela. Udeležba je bila res presenetljivo dobra, saj se je orientacije po okolici Polzele udeležilo skupno kar 60 tekmovalcev. Tolikšno število je potrdilo zelo dobrega dela obeh čet, ki delujeta v Rodu pusti grad Šoštanj. Besedilo in foto: SiNi v • - - f" „ - v v. "v Posvet komisije za mednarodno dejavnost V oblačnem in deževnem vremenu, a toliko bolj ve- ' drem vzdušju, je 17. in 18. novembra 2006 potekal posvet komisije za mednarodno dejavnost ZTS. V Bohinjski Bistrici smo največ časa namenili novo nastajajoči spletni strani, ki bo s svojim vsebinami v pomoč predvsem tujim, obiska željnim skavtom iz tujine. Pogovarjali smo se o hitro bližajoči se Evropski skavtski konferenci v Sloveniji, kovali načrte za prihodnje delo komisije, vi-harili možgane o prihajajoči 100-letnici skavtska in se ob vsem tem še spoznavali in zabavali, saj se nova ekipa doslej na takšnem srečanju še ni sestala. Jure Jež V iskanju motivacije V iskanju motivacije nas je pot povedla na Mačkovec pri Postojni, ki se je izkazal za res imeniten prostor za tovrstne dejavnosti, saj je taborniška koča na zelo lepi lokaciji, v objemu gozdov in narave ter ravno prav odmaknjena od civilizacije. Velik del vodstva Rodu pusti grad Šoštanj se je zabaval ob različnih igrah, ob peki kruha v krušni peči in ob glasbi kitare. Ogledali smo si tudi temačne rove iz prve svetovne vojne in naravne znamenitosti v bližini. Lep vikend se je tako končal kar prehitro, imenitno smo se zabavali, poiskali izgubljeni del otroka, ki ga vsakdo skriva nekje v sebi, in našli motivacijo za nadaljnje delo. SiNi Vabilo na Soško olimpijado let ragi taborniki in tabornice. d svojega nastanka, Soška Olim :e (skoraj) vsako tudi letos dpira svoja vrata nadebudnim mladim di v prihajajočem letu, tako kot lani in predla omo pomerili v osnovnih panogah švedske folklore ekajeni slaniki, ročno izdelovanje vsaj pet in pol tonskih ladij, lov na kenguruja in požiganje srednje i nekako sredi aprila prav Gorici. RSM vljudno vabi. Vico Skupna vrata v svet skavtskega gibanja Prenovljen portal Svetovne skavtske organizacije Ce ste v zadnjem času obiskali spletno stran Svetovne organizacije skavtskega gibanja (www.scout.org), ste opazili prenovljeno podobo. Pa ne gre samo za obliko, pač pa tudi za vsebinsko poenotenje spletnih strani vseh šestih skavtskih regij sveta. Poleg tega je novi portal še bolj usmerjen v tiste, ki dajejo gibanju življenje: mladim in pa potencialnim prostovoljcem. Veliko vsebin je namenjenih tudi medijem in partnerjem/podpornikom gibanja. Portal omogoča tudi hiter dostop na spletne strani nacionalnih skavtskih organizacij tistim obiskovalcem portala, ki jih zanima dogajanje v posamezni državi, članici organizacije. Ob zori stoletnice skavtsko gibanje tudi prek elektronskih medijev ponuja nov pogled v vsa področja delovanja - na mednarodni, regionalni in lokalni ravni. Pugy 4 december Plavček Če boste pticam pripravili krmilni-co, boste v njej skoraj gotovo gostili tudi plavčka. Ta vrsta sinice je bolj majhna (10 do 12 cm) in pisanih barv. 2ivi v gozdovih, sadovnjakih in vrtovih. Gnezdo si plavček poišče v drevesu ali zidu, zadovoljen pa je tudi z umetnimi gnezdilnicami. Prehranjuje se s semeni in žuželkami. Med pticami sodi med rekorderje po številu jajc, saj jih samica izleže do enajst. Ji Meti Aleša Š») Zanimivo vedenje plavčkov so opazili v Angliji pred štiridesetimi leti. Naučili so se odstraniti pokrov s steklenic za mleko, da so prišli do smetane na njegovi spodnji strani. Eden je poučil drugega, tako da so to spretnost kmalu obvladali vsi plavčki v deželi. Jerry IGRA 5 Aleša Na daljnem severu našega planeta ležijo ogromna področja, ki so skoraj polovico leta okovana v led. Tudi tam živijo ljudje, a to niso ne Kanadčani, ne Rusi in ne Danci, čeprav živijo na ozemljih teh držav. Imenujejo se Inuiti, večina pa jih pozna pod imenom Eskimi. Preko 150.000 jih je in glej ga zlomka, tudi tam otroci obiskujejo tabornike. Tako je popoldneve skupaj preživljal tudi vod Severnih jelenov z vodnikom Nootaikokom. Učili so se mnogo zanimivih reči: gradnje iglujev, izdelave kanuja, lovljenja rib in izdelave vozlov. Nekega dne med ne ravno poletnimi počitnicami pa so se odpravili na večdnevni izlet. Čeprav je tam vedno mrzlo, so poleti dnevi vendarle precej daljši, saj pozimi polarna noč traja tudi po nekaj mesecev. Podnevi so hodili in opazovali okolico, večere pa so preživljali ob zgodbah, ki jih je pripovedoval vodnik. Nekega večera jim je tako razložil nastanek severnega sija, ki so ga lahko občudovali pretekli večer. Prelepo prelivanje vijolično-zelenih prosojnih sijev, ki so kot čudovite migetajoče zavese viseli pripeti na nebo. "Veste," je začel Nootaikok zgodbo, ki mu jo je pripovedoval že stric iz daljne Finske, "tam gori, na severu, živijo Ognjene lisice. Ko se igrajo in prekopicujejo, iz njihovih repov švigajo iskre in poklanjajo ta prečudovit pogled. Včasih segajo ..." In tako je zgodba tekla, dokler ni prišel čas za spanje. Trije najnadebudnejši malčki, pa se niso mogli sprijazniti s tem, da teh lisic še nihče ni videl, zato so si potiho pripravili opremo, se odplazili iz igluja in odšli dogodivščinam naproti. "Sledimo Sever-nici," je rekel Tootega. Zadnjo zvezdo Malega voza so s pomočjo Velikega voza hitro našli. "Kako že? Petkratna razdalja koles Velikega voza?" se je vprašala Sila Inua. "Ali pa s pomočjo Kasiope-je," jo je dopolnila Qiqirn. In so šli. "A nismo pri tem drevesu že bili?" je vzkliknila Qiqirn. Bil se je že naredil dan in že nekaj ur niso videli Severnice. Naenkrat niso več vedeli kam. Po nebu pa so pripluli oblaki in začelo je močneje pihati. Poizkusili so najti pot nazaj, a je veter že zamedel stopinje. Kot pravi taborniki niso kaj dosti oklevali. "Zavetišče si moramo postaviti in kaj skuhati," so soglasno ugotovili. Razdelili so si delo: Tootega je izdeloval snežene opeke, Sila Inua je iglu gradila, Qiqirn pa je poskrbela za ogenj. Snežne opeke so izdelovali iz trdega napihanega snega. Tootega je z lopatico izrezoval opeke na mestu, okoli katerega je Inua Sila gradila, tako da je bilo potrebnega manj dela. Snežne opeke je bilo treba postavljati natančno, brez rež in trdno, da so nudile zaščito pred vetrom. Iglu je izgledal kot polovica krogle, postavljene na sneg. Seveda pa nista pozabila postaviti vhoda, ki je bil vkopan nizko v sneg, da ne bi skozenj izgubljali toplote. Na koncu sta ga s palico še nekajkrat prebodla, da bi zagotovila svež zrak. Qiqirn je vmes nabrala drva, nato pa se je lotila postavljanja ognjišča. Ker niso imeli časa za izdelovanje visečega ognjišča, je Qiqirn napravila preprosto dvignjeno ognjišče. Na tla je vzporedno in čim bližje skupaj položila debelejše sveže palice, jih prekrila s plastjo zemlje, do katere je prišel s kopanjem Tootega, in na njej postavila ogenj. Zgradila je še zavetrje in začela kuhati čaj. Sila Inua in Tootega sta napravila še ležišče iz smrekovih vej, da bi jim bilo ponoči topleje. Ko so se pogreli s čajem, so se v igluju zavili v je-lenje kože in si prižgali svečko. Sneg je dober izolator in kaj kmalu se je v iguju segrelo nad ledišče. Zjutraj so se zbudili malce pre-mraženi, a pripravljeni na pot. V daljavi so zagledali dim in pospešeno so se odpravili v njegovo smer. Tam so našli svoje prijatelje in vodnika, ki pa mu je sprva zaskrbljen in nato jezen obraz ob prihodu trojice kmalu prešel v nasmeh. Ali severni sij res napravijo Ognjene lisice? Tega pa še danes ne vemo. IGRA 7 8 december Poilči 10 razlik Aleša h\ Poveži {tevilke « -8. i ' 3 t" * 10 »7 IT '48 tb T»' ' J» ^ 3S DOGODIVŠČINA 9 Vid Apat Ce se vam tale fantič zdi malce znan, je to morda zaradi tega, ke ste ga lahko gledali prek celega leta v Taborovi rubriki "Ko bom velik bom ...". Takoj, ko sem prišel do ideje za novo rubriko, sem vedel, da bo on tisti pravi za to nalogo. In res se nisem zmotil. Odlično se je znašel v vlogi fotomode-la, saj je zelo sproščen pred fotoaparatom in zna odigrati vsako vlogo. Ni pa samo zaradi tega faca meseca decembra. Vid, ki je svoje navdušenje za tabornike pobral od dveh starejših bratov, je najbližji približek pojma "pozitivna energija". Njegova pozitivnost, neposrednost in iskrenost so vrline, ki jih res nima vsak in vem, da bo nekoč postal nekaj več kot drugi. Ime mi je ... Vid. Pisem se ... Apat. Prijatelji me kličejo ... Apat. Star sem ... 14 let. Prihajam iz ... Rodu pusti grad Šoštanj. Tabornik sem že ... 8 let. Vpisal sem se ker ... sta oba starejša brata prav tako pri tabornikih in zato, da jih sedaj lahko malo komandiram. Moji hobiji so ... nogomet, motorji (posebej mi je všeč motokros), košarka in računalniške igrice. Pri tabornikih mi je najbolj všeč ... druženje s prijatelji in zganjanje oslarij. Želim pa si čim manj likovnih delavnic. Ko bom velik bom ... profesionalni motokrosist. Želim si imeti res dober motor, in sicer ... KTM 125 ali 250. Najbolj mi gredo na živce ... sitni ljudje. Bralcem revije Tabor bi rad sporočil naslednje: Če je glava butasta, celo telo trpi. 11 Ko se ti vosek stali prozoren, dodaj voščenko poljub- v Ve prej pripravljen ' model. Pazi, da bo stenj na sredini, drugače sveča ne bo gorela enako- j. bdi MU UU fJUlUV r nat0 * \mern6. *tvvlivaš vosek, občasno dodaj malo dišečega olja. Najprej vlij vosek samo do polovice modela in počakaj, da se strdi, nato pa dolij preostalo J ¡9 M i 12 december SOS Sestr' odgovarjata sotrpinom December je poseben mesec - poln prazničnih luči, okrašenih prostorov in veselih ljudi - izkoristite ga. Veselite se življenja in delite srečo z drugimi! Srečno 2007 vama želiva Kuhla & Kahla!!! Pozdravljeni, Kuhla & Moje življenje je trenutno res bedno! Vsak dan eno in isto, vse je ena neskončna ponavljanka. Zjutraj vstanem, grem v šolo, pridem domov, se grem učit oziroma delam nekaj za šolo in grem spat! Nimam več časa za stvari, ki jih rada počnem, kaj šele za kakšne hobije. Ok, za tabornike si še najdem čas enkrat na dva tedna. Pa še ta jesen, ko je svetlo par ur na dan, pa še to takrat, ko sem v šoli. Ne vem, ali imam samo jaz takšne probleme ali ste se ostali že sprijaznili s tem! Že vnaprej se vama zahvaljujem za odgovor in rada bi še pohvalila vajino rubriko. lp Depresivka O: Zdravo, Depresivka! S tabo ni prav nič narobe. Nasprotno - prav je, da si želiš nekaj več, nekaj drugega kot to, kar ti ponuja vsakdanjik. Vendar da bi to dosegla, se boš morala malo vzeti v roke -nič več jamrati in se pritoževati, ampak nekaj narediti - se glasi recept. Torej, načrtovati in planirati svoj čas tako, da ti ga bo vedno ostalo nekaj za hobije in sončne strani življenja. Res, da je zimski čas s te plati še bolj krut in se tudi ostali svet težko sprijazni s tem, da je že ob 17. uri tema, če se sploh ... V svoji glavi se moraš prepričati in uživati jutranje svetle trenutke, na primer na poti v šolo. Predlagava, če je le možno, da malico poješ nekje zunaj in da greš na sprehod ali igrišče preden se popoldan usedeš za knjige. Upava, da sva ti vsaj malo pomagali. Poročaj o rezultatih. V: Živijo! Ne morem verjeti, da vama res pišem! Star sem 13 in najbrž vama že to pove, da imam en kup problemov. V bistvu se nimam pravice nad ničemer pritoževati, ker imam super starše, sem kar popularen, imam veliko hobijev in v šoli mi gre dobro. Ampak zadnje čase se počutim drugače! Vse stvari, ki so me včasih veselile in zanimale, se mi zdijo brez pomena. Naživce mi gredo starši, frendi ... Se najbolj pa grem sam sebi na živce! Ne vem, kaj hočem, ne vem, kaj bi rad spremenil. Naenkrat me vse moti. Stalno sem slabe volje, tečen, zadirčen in res ne vem, kaj mi je. Tako pač ne gre več naprej! P.S. Nisem vama povedal nič konkretnega, ampak vseeno bi mi prav prišla kakšna vzpodbudna beseda. Tnx. Anonimnež O: Hello, Anonimnež! Takole bova rekli, zdi se, da greš trenutno skozi neko obdobje - popolnoma normalno in nič skrbi vzbujajočega ni to. Predlagava, da se pogovoriš sam s seboj, kot temu rečemo. Torej, zakaj misliš, da je prišlo do te spremembe, zakaj te motijo starši in prijatelji, ter kaj natančno (konkretno) je tisto, kar te moti na samem sebi. Ko boš našel nekatere odgovore na ta vprašanja, boš nedvomno bliže razumljivejši sliki situacije, v kateri si se znašel. Drugače pa brez panike, podobna obdobja doživljamo vsi in so del odraščanja, pravzaprav so pokazatelj tega, da se spreminjaš, rasteš in postajaš zrelejši. Kar v miru razmisli o sebi, drugih in vaših odnosih ter se odloči, kakšnih odnosov z ljudmi v svojem življenju si želiš in kaj lahko sam k temu prispevaš, spremeniš, narediš. Srečno! Q Vsi potrebni nasvetov pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail ME 13 Ko bom velik bom (predstavitev ta k "poklicev") A Načelnik rodu. Sliši se res enostavno kajne. Biti načelnik rodu v resnici, pa je vse prej kot enostavna naloga, saj ti lahko število obveznosti in nalog kar hitro zraste preko glave. Za uspešno vodenje rodu je poleg časa potrebna tudi velika mera potrpljenja, taborniškega znanja in znanja vodenja ljudi. Eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov je seveda dober tim. V kolikor za tabo stoji dober tim načelnikov družin in nad tabo starešina rodu, ki ti pomaga z nasveti, je stvar lahko prav otročje lahka. Načelnik rodu res ne moreš postati kar tako. Tako da tisti, ki nameravate jutri stopiti do starešine in reči: "Jaz sem od sedaj naprej novi načelnik rodu," se najprej močno uščipnite in kar pozabite na takšen scenarij. Najprej je treba prehoditi trnovo pot vodništva, zatem pa še pot načelnika družine ali kluba. V kolikor boš pri tem delu pokazal dovolj znanja in sposobnosti za načelnika rodu, so tvoje možnosti vsekakor dobre. Kako postati načelnik rodu? V kolikor boš dobro delal z vodom kot vodnik, imaš ideje in vizijo napredka rodu, se bo kaj hitro zgodilo, da bo nekdo v rodu to opazil in te poslal na izobraževalni tečaj za vodje enot, klubov in družin oziroma, po domače, na inštruktažo v Gozdno šolo. Če boš tečaj uspešno opravil in z dobrim delom kot načelnik družine pokazal še večji interes in primerno odgovornost, bo sledil nadaljevalni tečaj za načelnike rodov in čet. Po opravljenem tečaju so ti vrata do načelništva že na stežaj odprta. PLUSI in MINUSI! + (plus) - (minus) Ti si šef! Odgovornost, odgovornost in še enkrat odgovornost. Sam si lahko sestaviš delovni tim. Kaj hitro imaš dela čez glavo. Z dobrim delom se lahko vpišeš v Brez znanja ne gre. zgodovino rodu. Občutek, da ti stvar uspeva je vreden več kot gore denarja. Moraš imeti živce kot konj. Izkušnje, ki jih pridobiš s tem delom, so neprecenljive. Tvoje dobro delo zna ceniti tudi krovna organizacija ZTS in te povabi v delo na območju ali v katero izmed komisij, ki delujejo znotraj ZTS. POSTANI NAČELNIK RODU TUDI TI! / / 14 december Barbara Bačnik - Bača IVOPCC|» Razvoj tlmskega duha % m saka skupina, vsak vod - torej vsak tim -doživi v svoji "zgodovini" nekaj razvoj W nih stopenj, na katere naj bi bil v našem primeru pozoren predvsem vodja voda - GG vodnik. Tim potrebuje nekaj časa, da se oblikuje in je sposoben opraviti določene naloge. V tem času se razvija in gre skozi različne faze. PET FAZ TUCKAMNOVEGA MODELA: 1. oblikovanje tima (forming) 2. nasprotovanja (norming) 3. pristajanje ali postavljanje pravil (storming) 4. izvajanje ali učinkovito sodelovanje (performing) 5. zaključevanje naloge (adjourning) 1. Oblikovanje tima (forming) Gre za začetno stopnjo oblikovanja tima, kjer je njegova sestava še negotova in nejasna. Člani voda poskušajo najti skupne namene in cilje, zavedno ali nezavedno se sprašujejo, kako lahko prispevajo k uspehu celotnega tima. V tej fazi so odnosi med člani prijazni in vljudni, tim pa je odvisen od vodnika (vodje) in njegovih napotkov. Vloga vodnika v tej začetni fazi je, da timu daje čim več usmeritev, hkrati pa vzpodbuja vsakega posameznika posebej, da sodeluje tako pri izvajanju nalog kot pri sprejemanju skupnih odločitev. Če vodniku ne uspe vseh članov pritegniti v sodelovanje, se lahko zgodi, da bo skupina stagnirala na tej fazi in ostala odvisna od njega. To pa vsekakor ni naš cilj - vsak vodnik si želi voda, ki je sposoben samostojnega dela. 2. Začetno nasprotovanje (storming) Člani začnejo počasi prevzemati vloge v timu, hkrati pa pokažejo, da niso več odvisni od vodje. Skupina je formirana, začnejo pa se pojavljati nesporazumi, nasprotja mnenj, konkurenčnost in želje po moči ter statusu. Manj je obzirnosti, več direktno izraženih mnenj. Vodnik mora na tej stopnji nadaljevati z vzpodbujanjem skupinskega dela in odločanja ter prepričati tim, da dela naprej. Pri tem članom voda stoji ob strani in jim je vedno na razpolago, ne sme pa podati preveč usmeritev, saj mora tim sam uskladiti medsebojne razlike in interese ter poiskati pot naprej. Z iskrenostjo pa pridejo na dan tudi po- trebe drugih, ki predstavljajo temelj naslednje faze. 3. Pristajanje na sodelovanje, na skupna pravila (norming) Člani voda potegnejo skupaj in počasi razvijejo občutek pripadnosti. V timu so sedaj vloge razdeljene, razkrite so slabe in dobre strani tako posameznikov kakor celotnega tima. Skupina je definirala pravila igre, se organizirala. Člani si začnejo medsebojno pomagati in so pozorni eden na drugega. Če posamezen član odstopa od tega vzorca, ga k sodelovanju spodbudi skupina. Tim je osredotočen na nalogo in učinkovito sodelovanje. V tej fazi tim ne potrebuje več veliko pomoči in se redkeje obrača na vodjo. Ta naj vodu pusti, da napreduje sam, pomaga le z občasnimi predlogi in pobudami. 4. Učinkovito sodelovanje (performing) Vod sedaj preide v visoko produktivno fazo - učinkovito uresničuje naloge. Postali so tesno povezana skupina, ki išče pomoč vodje samo takrat, ko jo res potrebuje. Medsebojni problemi so v glavnem rešeni, vedenje v tim-skih vlogah je prožno, delitve nalog so smiselne, v ospredju je orientiranost v cilj. Tu je bistveno, da vodnik zaupa v delovanje svojega voda in se ne vmešava v njihov proces po nepotrebnem. V tej fazi je vodja lahko le še opazovalec. Včasih se tim celo razdeli na podskupine, ki ločeno opravljajo posamezne naloge in nato rešitve uskladijo skupaj kot celota. 5. Zaključevanje po opravljeni nalogi (adjourning) Ko je naloga opravljena, preide tim po teoriji v zadnjo fazo. Posamezniki se osredotočijo na to, da bodo zapustili skupino in odšli domov. Vodja se mora v tej fazi osredotočiti na to, da skupaj s skupino pregleda dosežke in se pogovori o tem, kako bodo pridobljeno znanje uporabili naslednjič (vrednotenje timskega dela je ključno). Seveda pa pri tabornikih time vzpostavljamo prek celega leta, prek daljših obdobij in včasih celo generacij. Tako se za nas timsko delo ne zaključi z eno uspešno opravljeno nalogo - mi ciljamo više in želimo dlje! V slogi je moč - prizadevajmo si zanjo!!! D AKTUALNO 15 najstic z enajsto na ZOT! KJE in KDA Tekmovanje bo potekalo v petek in soboto, 26.27. januarja 2006, v Mariboru. Tekmovalce pričakujemo med 16. in 18. uro, kasneje prispele ekipe bodo prejele zadnja štartna mesta. Zbor ekip bo ob 19. uri, tekmovanje pa se bo predvidoma zaključilo v soboto okoli 16. ure. Točen kraj dogajanja je zaenkrat še skrivnost, ki bo razkrita v januarski številki Tabora. PANOGE: V petek (teoretične naloge): vrisovanje, ToTi test. V soboto: orientacijski pohod z nalogami - signalizacija (Morse&semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z določitvijo koordinate, skica terena, prihod pod kotom in IQ test. KATEGORIJE: - GG: 1996-1992 - PP : 1991-1987 - GRČE: 1986 ali prej OPREMA: Ekipe potrebujejo opremo za vrisovanje in risanje skic, spalne vreče, armaflexe, čiste copate in opremo za enodnevni pohod. [TARTNINA: Štartnina znaša 11.111 SIT (46,37 €) na ekipo in vključuje prenočevanje, sendviče, kosilo, našitke, bogate nagrade, karte in stroške organizacije. Če se ekipa prijavi do novega leta, znaša štartnina le 5.555 SIT (23 €). Naš transakcijski račun je 045150000798818. PRIJAVE: Prijave pošljite najkasneje do petka, 19. 1. 2007, na naslov: Društvo tabornikov Rod XI. SNOUB, Ver-stovškova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje: ime in naslov rodu, število ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo plačane položnice. INFO: Nina Medved (040 626 264 ali nina.medved@ guest.arnes.si) Lahko pa tudi obiščete: http://zot.rutka.net. Glas svobodne Jelovice 2007 Rod svobodnega Kamnitnika vas tudi letos vabi na tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice. Tekmovanje bo potekalo 6. januarja 2007, v Škofji Loki. Tekmovalci tekmujejo v petih kategorijah, GG-ji in PP-ji razdeljeni po spolu, grče pa v eni kategoriji. Ekipo sestavlja pet članov, dovoljeno je odstopanje za enega v obe smeri. Taborniški del tekmovanja bo popestren z dodatno vsebino. Pričakujemo vas 6. januarja 2007, ob 8. uri pred osnovno šolo Ivana Groharja v Škofji Loki. Tudi letos bomo na tekmovanju uporabljali sistem elektronskega perforiranja, zato bi lepo prosili vse ekipe, ki čipe imajo, naj to navedejo ob prijavi. Za ekipe iz oddaljenih krajev, ki bodo prispele na kraj tekmovanja že dan prej, bomo poskrbeli za prenočišče v telovadnici šole. Štartnina znaša 7000 SIT (^29,21€), in vključuje vse stroške organizacije. Štartnino nakažete na: Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka, na račun RS K, odprtega pri NLB: 020240053801979. Rok prijav, ki velja s plačilom štart-nine, je sreda, 3. 1. 2006, do osme ure zvečer. Na dan tekmovanja prijav ne sprejemamo. Prijave sprejema: Ana Bandelj, Puštal 129, 4220 Škofja Loka, 031 550 050, glasjelovice@gmail.com. Prijavnico skupaj s potrdilom o plačilu pošljete na zgornji naslov. Prijavnico in dodatne informacije dobite na http://glassvobodnejelovice.rutka.net oziroma http:// glasjelovice.rutka.net ali pri vodji tekmovanja: Jerca Bernik, Trata 4, 4220 Škofja Loka, 051 246 802, jerca.ber-nik@ gmail.com. Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka 16 ^ november Mednarodna stran Pravilno izplačilo m Darko Jenko potnih stroškov (l.del) Obračun in izplačilo potnih stroškov v taborniških rodovih nista ravno pogosta, vendar bi zaradi urejenega finančnega poslovanja morala biti. Izplačila na podlagi obračunov potnih nalogov so pogosto pod drobnogledom davčnih inšpektorjev iz preprostega razloga, ker so to načeloma izplačila, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in so oproščena plačila akontacije dohodnine. Do izplačila kilometrine in dnevnic so člani društva upravičeni v primeru, ko je zahtevek za izplačilo podkrepljen z ustrezno dokumentacijo (računi, obračuni, cestnine itd.), ki je priložena pravilno izpolnjenemu nalogu za službeno potovanje (Obrazec 7.1). Kilometrina in dnevnice se lahko izplačajo izključno na podlagi naloga za službeno potovanje. Kilometrina se obračunava le ob uporabi lastnega (ne pa tudi službenega vozila, česar taborniki sicer sploh nimamo) vozila. Višina dnevnice je določena z vladno uredbo, enako tudi višina kilometrine, ki od 1. 1. 2005 dalje znaša 69 tolarjev za vsak prevoženi kilometer. Društva lahko izplačujejo tudi višje dnevnice in višjo kilometrino kot je določena z uredbo, vendar se v tem primeru zneski nad določenimi vštevajo v davčno osnovo. Povračila stroškov na službenem potovanju vključujejo tudi: ■ povračilo stroškov za takse (letališke, peron-ske); ■ gorivo, če se uporablja službeno vozilo; ■ cestnine in parkirnine; ter ■ povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oz. prtljage. Stroški prenočevanja se ne vštevajo v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov, seveda pod pogojem, da so dokumentirani s potnim nalogom in računom. V primeru, da prenočevanje vključuje tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša za 15 odstotkov. Enako načelo velja tudi za stroške prenočevanja in izplačilo dnevnic v tujini. Dnevnice v tujini so prav tako določene z vladno uredbo in so različne po posameznih državah. Na kaj bi morali biti še posebej pozorni pri izplačilu potnih stroškov lahko preberete v nadaljevanju v januarski številki Tabora. Q Nina Kusar IC FORUM - Danska Močna slovenska delegacija se je v konec oktobra 2006 udeležila foruma evropskih načelnikov za mednarodno dejavnost, ki je v organizaciji evropskih regij (WOSM in WAGGS) potekal na Danskem. Približno 100 udeležencev je v vetrovnem Kopenhagnu uživalo v gostoljubju domačinov in razpravljalo o perečih vprašanjih, s katerimi se soočamo v domala vseh organizacijah. Eden izmed vrhuncev foruma je bila gotovo predstavitev Evropske skavtske konference WOSM-a in WAGGGS-a, ki bo maja 2007 potekala v Sloveniji. Pričakovanja udeležencev so visoka, nestrpnost narašča. Naša naloga je, da se na dogodek dobro pripravimo, poskrbimo za prijetno počutje udeležencev, promocijo države in obeh organizacij. (slikaICforum)Predstavitev konference V prvih bojnih vrstah. Foto: Dragan Ancevski Nova priložnost za noro potovanje Ameriški skavti nas vabijo, da se v letu 2008 udeležimo akcije Michigan International Camporee, ki bo potekal od 27. julija do 3. avgusta. V Northwoods Scout Reservation (severovzhodno od mesta West Branch v ameriški zvezni državi Michigan) bo ta dogodek privabil do 1000 udeležencev, kar zagotavlja veliko možnosti za spoznavanje tabornikov-skavtov iz držav vsega sveta. Kar tretjina naj bi jih bila iz držav izven Severne Amerike. Camporee je primeren za vse med 12. in 18. letom starosti. Teden pred samim dogodkom bodo gostujoče odprave bivale skupaj z lokalnimi skavtskimi skupinami, ki jim bodo družbo delale tudi na camporeeju. Vod sestavlja osem udeležencev (12-18 let) in dve odrasli osebi. Tabornine (stroški bivanja in hrane v času dogodka) za prvi prijavljeni vod iz posamezne države NI, udeleženci morajo poskrbeti samo za svoj prevoz in prispevati nekaj h kritju stroškov v tednu pred camporee-jem. Udeleženci drugega prijavljenega voda morajo plačati tudi tabornino, ki znaša približno 100 USD naj udeleženca. Uradna spletna stran: www.mic2008.org INTERVJU 17 Klepet ob soku in kavi Pogovor z naeelnikom ZTS, 18 ^s december V taborniških vrstah si že kar dolgo, ali ne? Drži, že kar dolgo, od svojega osmega leta dalje, torej od leta 1978 vse do danes. Tako da se je nabralo kar nekaj taborniških let. In kaj si kaj počel vsa ta leta? Moram reci, da sem v vseh teh letih prehodil kar celo taborniško pot: od vodnika, načelnika družine, rodu, starešine, načelnika območja, člana izvršnega odbora -načelnika za program in sedaj načelnika ZTS. Glede na to, da si začel svojo taborniško pot že konec sedemdesetih let, preživel osemdeseta, bil prisoten pri prenovi tako družbe kot taborniške organizacije, boš znal realno oceniti nekatere zadeve v organizaciji? Da, mislim, da lahko! To je že tvoj drugi mandat na mestu načelnika ZTS. Kako bi ocenil svoje delo v prvem mandatu? Ceprav sem bil član IO že pred tem, je delo načelnika seveda mnogo bolj odgovorno in rabiš kar nekaj časa, da se vpelješ v delo, da vidiš kako zadeve delujejo. Taborniška organizacija je velika organizacija, z veliko komisij, z veliko neformalnimi povezavami. Preden to spoznaš, mine leto in pol in šele nato dobiš nek širši vpogled v delovanje celotne organizacije. Šele takrat lahko začneš s konkretnim delom, z izpeljavo operativnih zadev. Triletni mandat je kar kratko obdobje za konkretno delo in izpeljavo izboljšav v organizaciji. Ampak vseeno, kako bi ti ocenil svoj prvi mandat kot načelnik? Si bil uspešen, neuspešen, povprečen? Rekel bi, da sem bil malo nad povprečjem. Menim, da procesi v organizaciji oziroma kultura v organizaciji ne dohajajo demokratičnih sprememb v družbi. Še vedno smo navajeni delati po sistemu izpred devetdesetih let. To nas zna ovirati pri spremembah v organizaciji in predvsem, kot to vidim jaz, pri prevzemanju odgovornosti. Včasih je bil nekdo, ki je bil odgovoren, v demokraciji pa mora demos, ljudstvo, prevzeti odgovornost za to, da daje usmeritve tistim, ki so postavljeni, da vodijo izvršilno politiko v organizaciji in da pripeljejo organizacijo do določenih ciljev. Bliža se konec leta. Za tabo in tvojo ekipo v izvršnem odboru je sedem oziroma osem mesecev novega mandata. Ali si že naredil inventuro te prve četrtine oziroma tretjine mandata? Seveda smo se o tem že veliko pogovarjali člani izvršnega odbora. Ta sedanja ekipa je zelo zagnana in angažirana, vendar potrebuješ kar nekaj časa, da ideje, ki jih imaš in jih skupaj pripravljamo, spraviš v program. Pripravljamo finančni plan, načrtujemo aktivnosti in strateške usmeritve v organizaciji, tako da finančni plan ne bo samo suhoparna predstavitev številk, ampak bo s tem dokumentom tudi pojasnjeno, kaj želimo s tem finančnim planom doseči v naslednjem letu. Kandidiral si na volitvah, na konferenci, ki je bila ko- INTERVJU 19 nec marca - takrat si imel nek plan, pričakovanja. So bila ta pričakovanja prevelika ali premajhna za to ekipo? Sam si vedno postavim prevelika pričakovanja, ki jih potem skušam doseči, sicer se lahko hitro uspavaš in spiš na lovorikah. IO ne more spremeniti organizacije, lahko samo daje usmeritve, v katero smer naj se razvija organizacija. Delo, izvajanje aktivnosti in programa pa se odvija v rodovih in tam se mora začeti prevzemati odgovornost in začeti razmišljati nekoliko drugače, kot smo bili vajeni do sedaj. V lanskem letu, novembra, je bil na konferenci sprejet nov statut ZTS. Ali meniš, da je bil ta statut toliko spremenjen in dopolnjen, da bi lahko služil za doseganje nekih bolj ambicioznih ciljev, kot jih je organizacija imela v preteklosti, ali pa je bil statut deležen bolj kozmetičnih popravkov? Sam menim, da je to bil korak naprej. Kaj bi lahko še spremenili ne vem, je vprašanje, je zavezanost nas samih. Skupščina ZTS bi se lahko dobivala dvakrat na leto, ampak smo menili, da bi to bilo prepogosto, ker med enim in drugim sklicem skupščine komunikacija lahko poteka tudi na drug, neformalen način. Menim, da bi se na skupščini morali več pogovarjati o strateških zadevah in usmeritvah organizacije. Starešinstvo ZTS, ki smo ga imeli v preteklosti, je na žalost postalo bolj poligon za posameznike, da so pokazali, kako močni so v organizaciji, niso pa imeli interesa delati za skupno dobro. Po zadnjem statutu imamo še vedno voljene vse člane IO. Glede na izkušnje, ki jih imaš iz preteklega mandata, ali meniš, da bi bilo bolje imeti mandatarski sistem ali je sedanji sistem povsem dober za doseganje kakovostnih ciljev pri razvoju organizacije? Odvisno, kaj želimo v organizaciji. Osebno menim, da je tak sistem boljši zaradi tega, ker lahko vsako področje v organizaciji vzgoji nekega ali več članov, ki vidijo vizijo tega področja in razvoja organizacije na tem področju. Mandatar sicer mora imeti širši pogled, ampak na koncu koncev to lahko pomeni, da bi na tak način prišli do frakcijske organizacije, do "strank" v organizaciji, kar pa menim, da ni primerna oblika za našo organizacijo. Ali je IO, odkar si njegov član oziroma načelnik, kdaj razmišljal, da bi na začetku mandata sprejel strateški dokument, ki bi začrtal pot za naslednjih deset let in istočasno pripravil strateški načrt, ki bi opredeljeval obdobje triletnega mandata IO? O tem razmišljamo in upamo, da bo do naslednje skupščine pripravljen dokument o tem, kaj želimo doseči v tem triletnem mandatu. Za strateško 10-letno obdobje bi rekel, da bi morali na demokratičen način priti do strateških usmeritev. Vsekakor je 10-letno obdobje morda predolgo, ker menim, da moramo kot organizacija mlajše vzgajati v duhu demokratičnih procesov in je treba v organizaciji prehoditi to pot, ki pa je na žalost predolga. Menim, da je prisotnih preveč osebnih interesov in premajhno zavedanje, kaj taborništvo -skavtsvo je, da bi delovali v smeri približevanja tabor-ništva - skavtstva čim večjemu številu mladih. Ali meniš, da je bilo dosedanje delo v organizaciji in IO dobro? Dosedanje delo je bilo dobro. Seveda pa, če pogledam delo organizacije v obdobju zadnjih petnajst let, menim, da bi verjetno bilo pametno nekatere poteze v preteklosti narediti na drugačen način. Po bitki je seveda lahko biti pameten! Bližamo se koncu leta, praznovanju novega leta. Kakšna je tvoja čestitka članom ZTS? Zahvalil bi se v prvi vrsti vodnikom, ki opravljajo svojo nalogo in delajo z našimi člani, načelnikom, ki jih vzpodbujajo in skrbijo za delo rodov, ter starešinam, ki omogočajo to delo. Želim jim, da bi še naprej delali tako uspešno in da bi včasih pustili svoji domišljiji malo več svobode, čim več kreativnosti, čim več volje za delo in naj se ne ustrašijo novih izzivov. Kaj nas čaka naslednje leto? Predvsem delo na prenovi izobraževalne sheme, novi seminarji, novi prijemi pri podpori izobraževanja vodnikov, dokončanje prenove programa, kak nov priročnik. In? Pustimo se še presenetiti! Verjetno ne! In kaj še? Seveda, 100-letnica skavtske organizacije, ki jo bomo izkoristili za svojo promocijo in dejavnost, pa Evropska konferenca, ki jo bomo v Sloveniji gostili v začetku maja, ostale aktivnosti v okviru tega praznovanja, od 22. februarja, ko je dan ustanovitelja, do 22. aprila, ko je dan ZTS, potem vrsta tekmovanj in državnih mnogobojev in druge aktivnosti, ki jih načrtujemo: teden - mesec tabor-ništva v jesenskih dnevih, pomoč pri organizaciji propagandnih taborov ... Skušali bomo biti vsak mesec v medijih. Bomo videli, kaj nam bo uspelo. In tvoja osebna pot? Moja osebna pot? Zaenkrat razmišljam samo o načelništvu v ZTS. O kakšnih večjih zadevah za sedaj še ne razmišljam. □ 20 ^ november Tabor na obiska Rod bistriskih gamsov Kamnik Rod bistriških gamsov je torej star že več kot 40 let, vendar pa ima danes zelo mlade člane. Najstarejši član se je rodil leta 1984, to je novi starešina rodu, Rok Tavčar. Letos se je v njihovem rodu zamenjalo vse vodstvo. A sveže vodstvo se lahko že takoj pohvali s tem, da jim je uspelo drastično povečati število članov, imajo namreč še enkrat toliko članov kot prejšnja leta. Taborniski prostori: Sestanki potekajo na OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, na OŠ Frana Albrehta in na OŠ Mekinje. Rod je imel tudi taborniško sobo, vendar so jih izselili in sedaj iščejo nov prostor. f'0 ril Začelo se je leta 1963 v prostorih Gimnazije Kamnik, ko je bila ustanovljena Četa bistriških gamsov. Leta 1982 se je preimenovala v Odred, kasneje pa v Rod bistriških gamsov. Pravzaprav je že leta 1926 v Kamniku deloval Gamsov stegskavtov in planink, leta 1955 pa so taborniki najprej ustanovili Odred belih gora, ki je prenehal delovati, kasneje pa je ponovno zaživel pod sedanjim imenom. Ime so poiskali v naravi oziroma so to kamniški simboli. Gams je simbol kamniških planin, Kamniška Bistrica pa je reka, ki izvira pod Kamniškimi Alpami in teče čez Kamnik. Taborjenja: Do sedaj so taborili v Bohinju, na Kolpi, ob Nadiži, v Bovcu in v Gornjem Gradu. Vsako leto organizirajo tudi zimovanja. Ta so se odvijala v Ambrožu pod Krvavcem, v Skomarju, na Veliki Planini, na Vršiču, letos pa bo zimovanje v Kamniški Bistrici. Akcije: Pripravljajo najrazličnejše akcije in dejavnosti, in sicer izlet na Sv. Primoža, Močne ukane, čajanko, drsanje v Tivoliju, motivacijski vikend za vodstvo PP-jev, dvodnevno izmenjavo z rodom iz Izole, piknik za starše, izlet v živalski vrt itd. Njihova tradicionalna akcija je Ilegalec, ki poteka v Kamniku, je pa podobna "ravbarjem in žandarjem", le da tu policaji lovijo ilegalce. Veseli so, ker bo letos ZNOT v Kamniku, kljub temu da ga organizira domžalski rod. Udeležile se ga bodo tri GG in ena PP ekipa. Sodelovanje z drugimi rodovi: Želijo razširiti sodelovanje z drugimi rodovi. Zadnji dve leti so, zaradi premajhnega števila članov v obeh rodovih, taborili skupaj z Rodom dveh rek iz Medvod. Letos nameravajo tabor izpeljati sami, ker imajo več članov. So pa dogovorjeni za izmenjavo z izolskim rodom. Na področju mednarodnega sodelovanja se lahko pohvalijo s tem, da se bosta dve njihovi članici kot osebje udeležili svetovnega jamboreeja v Angliji. Mediji: Prvič po petih letih bo spet izšel časopis rodu, imenovan RBG KODA. Imajo tudi svoj forum. Spletna stran je zaenkrat še neuresničena ideja. Načelnik rodu Gašper Poljanšek Ob vprašanju, kakšne načrte imajo v prihodnosti, načelnik rodu Gašper Poljanšek odgovarja: "V prihodnosti nameravamo še povečati število članov, predvsem murnov, namen imamo nakupiti novo opremo, si pridobiti sponzorje, povečati sodelovanje z drugimi rodovi in odpreti nove enote na ostalih ■aktualno 21 arhiv RBG Daša Lamut šolah, kjer jih sedaj ni." Q Rodova uprava: Načelnik: Gašper Poljanšek Starešina: Rok Tavčar Gospodar: Žiga [uc Blagajničarka: Evelin Kolar Informator: Žiga Potokar Propagandistka: Taja Brinovec anšek anšek olar GG: - Gašper Poljanšek Žiga Šuc Vodniki: MČ: - Taja Brinovec (pomočnici: Veronika Pavlič, Urša Urbanija) - Evelin Kolar - Jan Avguštin, Klemen Tavčar - Žiga Sušnik GG: - 22 ^ november kosobrinovi pripravki Kosobrinovi pripravki so namenjeni za praznovanje božiča in novega leta! Hrenov namaz Potrebujemo: 2 veliki jabolki, 2 žlici naribanega hrena, 1 žličko ostre gorčice, 2 žlici skute, sok ene limone, 1/ 8 l dobro ohlajene sladke smetane in 1/2 zavitka slanih keksov. Priprava: Jabolka olupimo, jim odstranimo peščišče in jih narežemo na majhne kose. Stresemo jih v mešal-nik, dodamo hren, gorčico, skuto in limonin sok ter vse skupaj zmiksamo. Smetano stepemo in ji takoj primešamo jabolčno-hrenovo mešanico. Namaz na debelo nadevamo na slane kekse in takoj ponudimo. Liptaverski sir na primorsKi način Potrebujemo: 1/2 kg skute, 1 dcl kisle smetane, 2 šalotki ali manjši čebuli, sladko mleto papriko, hudo mleto papriko, 30 kom kaper, 2 škatli slanih filejev, sol po okusu. Priprava: Šalotko ali čebulo očistimo in drobno narežemo, tudi kapre in slanike drobno narežemo. V večjo posodo stresemo skuto, dodamo kislo smetano in dobro razmešamo. Dodamo sladko in hudo papriko ter sol po okusu, nato dodamo še narezano čebulo, kapre in slanike ter vse skupaj dobro umešamo. Skutin namaz je tako pripravljen in ga lahko takoj uporabimo. Zraven postrežemo še svež kruh. Želim vam veliko prijetnih trenutkov v prihajajočem letu, v naravi. Vaš Kosobrin kernua v tabornistvu Lea Repič Skrivna pisava Potrebščine: skodelica limoninega soka, manjša posoda, čopič, list belega papirja, namizna lučka z belo žarnico. Izvedba poskusa 1. V posodo nalijemo limonin sok. 3. Čopič pomočimo v limonin sok in na papir napišemo skrivno sporočilo. 4. Počakamo, da se napis dobro posuši. Takrat postane popolnoma neviden. 5. List papirja držimo blizu žarnice in sporočilo bo počasi postalo vidno. Jaka Bevk - Seki Razlaga Sadni sokovi in mnoge druge tekočine (npr. mleko) vsebujejo ogljik. V limoninem soku so ogljikovi atomi vezani z drugimi atomi v molekule. Te molekule so raztopljene v tekočini in so skorajda popolnoma prozorne. Ko tekočino segrejemo, se sproži kemijska reakcija. Ogljik najdemo v vseh živih bitjih. Njegova značilna barva je črna ali rjava in tako se obarva tudi limonin sok, če ga močno segrejemo. Prisotnost ogljika lahko opazimo tudi, ko kruh opečemo za tople sendviče. Njegova površina se obarva najprej rumenkasto, nato rjavkasto in na koncu postane popolnoma črna. Pravimo, da je zo- glenel. □ kffkO NffJ VEM^J SPOfftCfl) ČE MČNE P/SE?) e>m?zmm nrj Kazalo and a list of subtitles with some text appear. No trace of any information in English or any other foreign language. I tried several times with same results. So I spent rest of the browsing time writing this letter, hoping you can do something. I am really interested in the latest news and I believe I am not the only foreign visitor. Thanks for this favour and be prepared. Brother Wolf Wonderwod, Canada, Nov. 2006 In tako objavljam prevod pisma v upanju, da bodo to pismo prebrali tisti, ki v moji bratovščini lahko kaj naredijo na tem. Dragi brat Volk! @e dolgo se nisva slišala; zdi se mi, da že več kot desetletje. Prepričan sem, da je v tem času prišlo do mnogih sprememb. Tudi tukaj je tako. Pred kratkim smo v Gozdu čudes dobili Internet Café. Po skoraj mesecu dni čakanja sem le prišel na vrsto tudi jaz. Radovednost mi ni dala miru in hotel sem preveriti, kaj se dogaja v Sloveniji, še posebej v tvoji skavtski bratovščini. Z lahkoto sem našel spletno stran www.scout.si in kliknil na "Strani za obiskovalce iz tujine". Potem se je prikazala stran z naslovom RutkaNET > kazalo in podnaslovi s teksti. In nobenega sledu o informacijah v angleškem ali kateremkoli drugem jeziku. Po večkratnem poizkušanju, ki ni obrodilo sadov, sem preostanek časa, namenjenega brskanju, porabil za pisanje tega pisma. V upanju, da pridem do aktualnih novic - in verjamem, da nisem osamljen primer tujega obiskovalca - se ti zahvaljujem za pomoč. Bodi pripravljen Brat Wolf ic volk 36 december Križanka SESTAVIL NAS MEDIJSKI PUSTOLOVKA CKAUA vuoiiHj PUSTNI SÍREV0C MASK PSEVOZNO SftïDtST^'O HflVAätl SKLADATELJ WAN) ihgqvinsíi iztfük □liver TWir pihat puljsw znmnitosi MEJUA cria zda (ORIG.J nuEA tome PRA'.'DSL VEBSW p0008a NASA mm ¡drago) NEKDANJA PEVKA IMETKAi DEKA KI1EÍE £«021 nus PEVEC [mojevlc OSEBNI KMKfK ORODJE KOSCEV VtiJE MESTO ViVlCJ SULTANOV wofl 0öw.atek AMERIKA KUKAVICA NEIMENOVAJW MESA ANDHEJA MAKOTEfl NAS MINISTER (AMTOfl) neresnim SAMODEJNI SIR