OBČINE
E
MOZIRJE
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na minuli seji občinske skupščine, ki je bila v petek 14. maja in na kateri so vsi trije zbori občinske skupščine zasedali skupno, je bila osnovna točka dnevnega reda »Analiza rezultatov poslovanja gospodarstva občine Mozirje za leto 1975«.
Iz analize, ki jo je za sejo predložil izvršni svet izhaja, da so organizacije združenega dela s področja gospodarstva ustvarile v minulem letu 1,062.911 tisoč dinarjev celotnega dohodka, kar pomeni v primerjavi z letom 1974 porast za 29 %. Ta porast je po posameznih panogah naslednji: industrija 36 % (ta dejavnost je tudi vrednostno daleč pred ostalimi dejavnostmi), kmetijstvo 13 %, gozdarstvo 22 %, trgovina in gostinstvo 30 %, itd. Nazadovanje, in sicer za 1 %, je zabeleženo le v gradbeništvu. _
Porabljena sredstva so naraščala za 1 % hitreje kot je naraščal celotni dohodek. To seveda ni ugodno. Zanimivo pa je to, da so se pri organizacijah združenega dela, ki imajo svoj sedež v občini, porabljena sredstva povečala za 2 % manj, pri tistih organizacijah združenega dela, ki pa imajo svoj sedež izven občine pa za 18% hitreje kot celotni dohodek. Med porabljenimi sredstvi so materialni stroški naraščali znatno hitreje kot amortizacija, kjer je opazno celo nazadovanje. Amortizacije smo obračunali za
6,558.000	dinarjev manj kot v preteklem letu. Takšni trendi gibanj pri rasti porabljenih sredstev so seveda imeli za posledico, da se je naša ekonomičnost znižala za 1 %. (Ekonomičnost je razmerje, ki nam pove koliko dinarjev celotnega dohodka je bilo ustvarjenih na 100 din porabljenih sredstev).
Po pokritju porabljenih sredstev je ostalo organizacijam združenega dela 234.360 tisoč dinarjev dohodka, kar je za 25 % več kot leta 1974. Pri ustvarjanju dohodka je sodelovalo povprečno 2.926 zaposlenih. Vsak zaposleni v gospodarstvu je torej v povprečju ustvaril 80.096 dinarjev dohodka, kar je za 22% več kot v letu 1974. Večji porast dohodka je značilen za terciarne dejavnosti (trgovina in gostinstvo ter komunalna dejavnost), podpovprečen pa je pri primarnih in sekundarnih gospodarskih dejavnostih (kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, gradbeništvo, itd.).
V delitvi dohodka je opazen največji porast pri pogodbenih obveznostih 63 % in drugih osebnih prejemkih 35 odstotkov. Manj so narasle zakonske
obveznosti in ostanek dohodka, le 4 %. V delitvi dohodka so seveda z največjim deležem zastopani bruto osebni dohodki. Izdatki za ta namen so porasli za 28 %. Relativno visok odstotek porasta pogodbenih obveznosti se izkazuje zaradi tega, ker so se v GLIN, Gradbeniku in TOZD MGA Nazarje povečale obresti za kredite, zavarovalne premije itd.
Izguba je nastala v dveh delovnih organizacijah in sicer v skupnem znesku 4.986 tisoč dinarjev. Od tega v TC Golte 2.332 tisoč din in TOZD MGA Nazarje 2.654 tisoč dinarjev.
V	strukturi sredstev razdeljenega družbenega proizvoda (ki je bolj kvaliteten kazalec ekonomskega stanja kot element delitve dohodka, ker vključuje tudi sredstva amortizacije (zavzemajo naj večji delež neto OD in prejemki in sicer 39,9%. Udeležba neto OD v družbenem proizvodu se je v primer j evalnem obdobju pomaknila navzgor.
Povprečno izplačani mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v občini je znašal 2.934 dinarjev, to je za 24 % več kot v letu 1974. Pri izplačanih neto osebnih dohodkih velja posebej naglasiti, da so velike razlike od ene do druge gospodarske organizacije in, da smo v primerjavi z ostalimi občinami v zaostajanju.
Iz delegatske razprave o problematiki gospodarjenja v mozirski občini v preteklem letu izhaja, da bo treba ukreniti vse, da se nekatere slabosti v našem gospodarstvu odpravijo in tako zagotovi v nadaljnje bolj nemotena in intenzivnejša gospodarska rast. Da bo to moč doseči je vsekakor potrebno pristopiti k ustrezni porazdelitvi nalog znotraj samih gospodarskih organizacij in skupščinskih organov, ki so na določenih področjih odgovorni za gospodarska gibanja. Zelo resno in hitro je potrebno razmisliti in sprejeti sklepe o določenih in verjetno nujnih strukturalnih spremembah v našem občinskem gospodarstvu.
V	nadaljevanju seje občinske skupščine so delegati razpravljali še o: Poročilu o izvajanju odloka o samoprispevku za izgradnjo šol na območju občine Mozirje, o tem poročilu smo lahko prebrali v prejšnji številki Savinjskih novic.
Poročilu o delu osnovnih šol občine Mozirje v šolskem letu 1974/75, Sklepu o potrditvi zaključnega računa (Nadaljevanje na 2. strani)
Turistična sezona že pričenja. V Logarski dolini so se na to posebej pripravili. Dosedanji planinski dom je prevzel »IZLETNIK« Celje. Pravijo, da pozimi ne bo več zaprto!
NAJMOČNEJŠE OROŽJE V BOJU DELAVSKEGA RAZREDA ZA DOKONČEN PREVZEM OBLASTI
Zakon o združenem delu pomeni ogromen korak v razvoju in stabilizaciji notranjih razmerij v našem sistemu samoupravno združenega dela pri uresničevanju in zagotavljanju vodilne vloge delavskega razreda v razvoju in utrjevanju medsebojnih pravic in odgovornosti delovnih ljudi, ki so pogoj za njihovo enakopravnost v medsebojnih razmerjih in njihove svobode v delu in družbi. Zakon daje delavcem ne le pravna sredstva za politična nadzorstvo nad procesom družbene reprodukcije in načrtovanja, temveč tudi gmotna sredstva, ki tako nadzorstvo zagotavljajo, to pa pomeni prav to, da upravljajo z družbenim kapitalom v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in prek njih v vseh oblikah njegovega združevanja in gibanja.
V prejšnjih letih smo pri nas sprejeli vrsto novih zveznih zakonov in jih v obdobju od 1971 do 1973 z ustavnimi dopolnili uskladili. Vendar s tem odnosi v združenem delu niso bili v celoti in popolnoma urejeni. Premalo usklajeno urejeni so bili odnosi glede pridobivanja in delitve dohodka, glede uporabe, upravljanja in razpolaganja s sredstvi, ki so v družbeni lasti, glede organiziranja združenega dela niso bili opredeljeni vsi temelji za oblikovanje celotnega sistema, urejene niso bile tudi oblike osebnega izrekanja delavcev in niso bila razčlenjena načela delegatskega sistema v organizacijah združenega dela.
Po sprejetju ustave SFRJ je bilo treba veljavne zvezne zakone nujno uskladiti z ustavnimi določili, še posebej zakone, ki so urejali odnose v združenem delu. Neposredno po sprejetju ustave smo se ustavnega usklajevanja zakonov tudi zavzeto lotili. Posebna komisija pristojnih zveznih zborov je zato pripravila predlog za izdajo zakonov o družbeni lastnini in o organizaciji združenga dela. Po konstituiranju skupščine SFRJ je zvezni
SEJA SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 1. Strahi) davkov občanov občine Mozirje za leto 1975, Poročilu skupnosti za zaposlovanje za leto 1975, Predlogu programa izvajanja politike cen v letu 1976 in poročilu o gibanju cen v letu 1975, Cestnem posojilu — o tem posebej pišemo v tej številki Savinjskih novic, Predlogu družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, Predlogu družbenega dogovora o skupnem razvoju informatike in družbenega informativnega sistema ter avtomatskfe obdelave podatkov, Predlogu družbenega dogovora o vlogi razvojnega centra Celje, Predlogu odloka o zvišanju stanarin in Predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o podrobnejši določitvi kaj šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš na . območju občine Mozirje.
Na vrsti je še bilo, seveda tako kot je v skupščini že običajno, poročilo komisije za volitve in imenovanja in vprašanja ter odgovori delegatov.
Hubert Herček
zbor ustanovil novo komisijo, ki je imela nalogo pripraviti osnutka obeh zakonov. Med pripravo osnutkov in po tehtni razpravi pa se je komisija odločila tvarino obeh zakonov združiti v ZAKON O ZDRUŽENEM DELU.
Komisija se je tako odločila zato, ker je sodila, da je možno v enotnem zakonodajnem aktu bolj celovito urediti odnose v združenem delu in popolneje izraziti socialistično in samoupravno bistvo teh odnosov in pravno nelastniški značaj družbene lastnine. Osnutek zakona natančneje določa najpomembnejše usmeritve in naloge, ki smo jih opredelili in sprejeli na 10. kongresu ZKJ in 7. kongresu ZKS. Zato je trdna opora za preobrazbo odnosov v združenem delu, v vsakem samoupravnem okolju in v celotni naši družbi. Osnovna smer preobrazbe teh odnosov je upravljanje delavcev samih.
Javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu zato začenjamo bolj idejno in akcijsko okrepljeni in usposobljeni in zato veliko bolj odgovorni in zadolženi nadaljevati bitko za nove samoupravne odnose na ustavnih osnovah. Vso našo dejavnost moramo usmeriti v neposredna samoupravna okolja, da bodo v teh okoljih delavci neposredno ocenjevali samoupravne razmere in sedanji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, jih soočali z opredelitvami osnutka zakona in nato tudi opravljali napake in slabosti, ki zavirajo prodor novih odnosov, ki preprečujejo delavcu, da bi prevzemal neposredno samoupravno pobudo in in akcijo.
Sindikati in socialistična zveza sta v skladu s svojo družbenopolitično vlogo in nalogami neposredno odgovorna politična nosilca in organizatorja aktivnosti v javni razpravi. Sindikati so neposredni nosilci javne razprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v njihovih združenjih in skupaj s SZDL v SIS. Organizacije SZDL organizirajo in usmerjajo razpravo v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih. Izjemno velike naloge in odgovornosti v javni razpravi imajo člani ZK, ki morajo aktivno prevzemati najodgovornejše in najzahtevnejše naloge v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v strokovnih institucijah in združenjih.
Organiziranja javne razprave o zakonu o združenem delu smo se zavzeto lotili tudi v občini Mozirje. Celotno aktivnost vodenja razprave usklajuje koordinacijski odbor za uresničevanje
ustave pri SZDL, operativno pa je za vodenje razprave odgovorna komisija za samoupravljanje pri OSZS v razširjeni sestavi. Komisija zbira in pošilja avtentična mnenja, predloge, pripombe in odprta vprašanja odboru za samoupravljanje pri RS ZS Slovenije. Hkrati na osnovi sprejetih pripomb, mnenj in dilem razvija lastno aktivnost tako, da po potrebi spodbudi v TOZD in OZD, kjer se porajajo odprta vprašanja in kjer nastajajo problemi v javni razpravi, ponovno razpravo in po potrebi konfrontacijo. Za vodenje javne razprave je bil ustanovljen aktiv, ki deluje pri predsedstvu OSZS in ga sestavljajo po trije predstavniki iz vsake TOZD ali OZD in član političnega občinskega aktiva. Razpravo je treba izvesti v času od 10. maja do
10.	julija. Za vse člane aktiva razlagalcev je bil 12. maja organiziran poseben seminar, ki je potekal skupno za vse člane aktiva ne glede katero področje zakona bodo razlagali. Potek javne razprave bo ocenil OSZS Mozirje na plenarni seji v razširjeni sestavi do 20. septembra letos ter oceno posredoval odboru za samoupravljanje pri RS ZS Slovenije.
Naša javna razprava mora biti odprta, ustvarjalna in svobodna. Tudi zato, ker je osnutek zakona o združenem delu dejansko samo še osnutek in ne dokončno izdelano zakonsko besedilo. To, o čemer se moramo sedaj odločiti, je predvsem idejna, družbenoekonomska, politična in sistemska opredelitev osnutka zakona, na katerem so zgrajeni notranji odnosi in institucije teh odnosov v združenem delu in družbi sploh. Odločiti se moramo ali podpiramo to smer ali pa jo je treba kje popraviti.
Da bi bila sama javna razprava kar najbolj uspešna v Savinjskih novicah v skrajšani obliki povzemamo osnovna določila osnutka zakona. S tem je vsem občanom dana možnost vključevanja v razpravo (op. uredništva).
DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
DRUŽBENOEKONOMSKA
VSEBINA DOHODKA
Uvodoma sta v tem poglavju dohodek in njegova vloga opredeljena kot:
0 materialna podlaga samoupravljanja in motiv zanj in za združevanje dela, pa tudi merilo za uspešnost tega dela;
0 podlaga in vir sredstev v okviru novoustanovljene vrednosti v materialni proizvodnji;
0 temelj in vsebina družbenega planiranja, uresničevanje skupnih interesov in razvoja družbenoekonomskih odnosov v združenem delu;
0 podlaga in vir menjave dela med delavci v materialni proizvodnji, ki ga ustvarjajo v okviru novoustvarjene vrednosti in delavci družbenih dejavnosti.
Na podlagi zgoraj navedenega bi lahko rekli, da je dohodek nekakšen ključ za vrata združenega dela. Zato (Nadaljevanje na 3. strani)
2
(Nadaljevanje z 2. strani) se v nadaljevanju navajajo osnovni principi, po katerih delavci družbeni dohodek nenehno povečujejo in sicer:
0 z razvijanjem svojih delovnih sposobnosti, znanj, organizacije dela, z uporabo znanosti in tehnike, z vestnim izpopolnjevanjem delovnih obveznosti itd.;
0 z ekonomsko in družbeno smo-ternim uporabljanjem vseh sredstev družbene reprodukcije;
0 s prilagajanjem zahtevam domačega in tujega trga ter samoupravno dogovarjanje delitvi dela, in z medsebojnim usklajevanjem planov na podlagi tega.
Zaradi tega so delavci dolžni, da z določanjem meril v svojih samoupravnih aktih začrtajo take osnove delitve dohodka, ki bodo vzpodbujale:
0 dosledno uresničevanje načela delitve po rezultatih dela in s tem večjo produktivnost dela;
0 ustrezno udeležbo osebnih dohodkov v rezultatih združevanja dela in sredstev in s tem nenehno ohranjanje interesa za večanje družbenega dohodka;
0 ustrezno odvisnost osebnih dohodkov od skupnih rezultatov dela in poslovanja TOZD;
0 tako notranjo organizacijo dela in odnosov o delitvi dohodka, ki bodo vzpodbujali delavčevo iniciativo za uspešno delo in večanje dohodka.
Kot širši pojem od dohodka pozna zakon prihodek: Dohodek TOZD dobimo po zakonu takrat, ko od skupnega prihodka odštejemo:
0 materialne stroške in
0 stroške amortizacije.
Uvaja se tudi pojem čistega dohodka. Cisti dohodek dobimo, ko od do-'hodka odvedemo SLEDEČE dele dohodka, ki predstavljajo:
0 obveznosti do TOZD-izvajalcev v okviru SIS;4
0 obveznosti do socialnega zavarovanja, ki gredo iz dohodka;
0 obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb po zakonu;
0 obveznosti do delovnih skupnosti skupnega pomena za TOZD po sporazumu in planu;
0 izdatke, namenjene varstvu in izboljšanju človekovega delovnega in življenjskega okolja, ki niso po zakonu materialni stroški;
0 članarine oziroma prispevke gospodarskim zbornicam in drugim splošnim združenjem OZD;
0 izdatke za SLO in družbeno samozaščito;
0 izdatke za amortizacijo, ki so večji od izdatkov obračunanih po minimalnih stopnjah;
0 denarne kazne za gospodarske prestopke in prekrške, administrativne takse in sodne stroške;
0 premije za zavarovanje družbenih sredstev v uporabi;
0 druge izdatke, ki se kot zakonske obveznosti prevzemajo s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami.
Opazimo lahko, da zakon predvideva pokrivanje iz dohodka za določene izdatke, ki smo jih dosedaj dokaj la-
godno sprejemali in prikazovali v materialnih stroških. Npr. sedaj bo postalo zelo vprašljivo ali se razni »koristni« gospodarski prestopki res »splačajo«. Razen tega bo pomenilo to tudi enega od protiinflacijskih dejavnikov.
Ob tem si oglejmo še kaj zakon predvideva kot vsebino materialnih stroškov.
Za materialne stroške navaja:
0 izdatke za potrošene predmete dela;
0 izdatke za tekoče investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev;
0 izdatke za storitve potrebne pri opravljanju dejavnosti TOZD;
0 izdatke za tekoče potrebe varstva pri delu;
0 izdatke za tekoče potrebe strokovnega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela, ki se opravlja v okviru delovnega procesa;
0 izdatki za opravljanje druge družbene dejavnosti, ki je neposredni pogoj za delo in proizvodnjo, v skladu z zakonom;
0 izdatki namenjeni plačevanju prometnega davka, carin in carinskih dajatev.
Izrecno pa se navaja, da se v materialne stroške ne morejo šteti izdatki za osebne dohodke in skupno porabo, izdatki za investicije, kot tudi ne prispevki, davki in druge dajatve.
Ob amortizaciji moramo omeniti, da zakon poleg amortizacije osnovnih sredstev uvaja tudi obvezo amortizacije licenc, izumov, inovacij, študij, a-naliz, projektov idr. Minimalne amortizacijske stopnje naj bi določal zakon, za večje pa bi se delavci sami sporazumevali v skladu z družbenimi plani in dogovori.
Oglejmo si še kako zakon obravnava razporejanje čistega dohodka. Izhodiščno se čisti dohodek razporeja
za:
0 osebne dohodke in skupno porabo;
0 razširitev materialne podlage;
0 ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
V zvezi s tem zakon posebej določa, da morejo delavci dohodek, ki je rezultat posebnih ugodnosti na trgu, razporejati le v razširitev materialne podlage dela, če ni z zakonom določeno, da se uporabi za razvoj materialne podlage dela v eni izmed družbenopolitičnih skupnosti.
DELITEV SREDSTEV ZA
OSEBNE DOHODKE DELAVCEV
Delitev teh sredstev zakon usmerja tako, da se upoštevajo že navedena načela delitve po delu in solidarnosti v izravnavanju socialnih razlik. Za uresničitev tega so delavci obvezni določiti osnove in merila za to delitev, ki morajo biti družbeno usklajena.
Uzakonjuje se pravica do posebne nagrade delavcu, ki z inovacijo ali drugim vidikom ustvarjalnosti prispeva k povečanju dohodka.
Vsakemu delavcu se na podlagi dela jamči osebni dohodek najmanj v višini, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost Zato so delavci dolžni iz čistega dohodka izločati predvsem sredstva za pokrivanje najmanj svojih zajamčenih osebnih dohodkov. Ce to ni mogoče nadoknadijo razliko iz sredstev rezerv na ravni .TOZD, DO ali D PS.
Med letom delavci dobivajo akontacijo osebnih dohodkov za obdobja določena s samoupravnim sporazumom. Ta obdobja so lahko krajša od enega meseca, ne morejo pa biti daljša.
Z vsakim izplačilom akontacije osebnega dohodka se mora delavcu vročiti obračun le-te po vseh osnovah in merilih, po katerih je bila izračuna-(Nadaljevanje na 4. strani)
Obvladovanje zapletenih tehnoloških procesov je postala vsakdanjost v našem vsakodnevnem delu. Temu je potrebno prilagoditi tudi samoupravne odnose
(Nadaljevanje s 3. strani) na. Ob ugotavljanju zaključnega računa TOZD bo moral biti vsakemu delavcu vročen v pismeni obliki končni obračun njegovega osebnega dohodka, ki bo vseboval:
• znesek osebnega dohodka, prikazan po osnovah in merilih, po katerih je bila izvedena delitev sredstev za osebne dohodke;
9	znesek sredstev, ki jih je iz svojih osebnih dohodkov združil za zadovoljevanje skupnih potreb, namensko prikazan;
9 znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošno družbeno porabo;
9 znesek dela sredstev skupne porabe izločenih iz čistega dohodka TOZD, obračunan po delavcu;
9 znesek čistega osebnega dohodka.
Zakon torej ne pozna več izrazov,-kot sta bruto in neto osebni dohodek. Namen je delavca tudi materialno zainteresirati za upravljanje s tistimi področji družbe, za katera potom samoupravnega sporazumevanja izdvaja svoj osebni dohodek.
PRIKAZOVANJE DOHODKA
Z določili tega poglavlja se odpravljajo dosedanje razprave in dileme, po katerih kazalcih bi bilo najprimer-
Kazalci po katerih so delavci TOZD obvezni prikazovati rezultate svojega dela so naslednji:
9 dohodek po delavcu;
9 dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;
9 čisti dohodek po delavcu;
9 akumulacija v primerjavi z dohodkom;
9 akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom;
9 akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;
9 osebni dohodek in sredstva za skupno porabo po delavcu;
9 čisti osebni dohodek po delavcu.
Gornji kazalci rezultatov dela naj se razen ob zakonsko določenih rokih ugotavljajo tudi v primerih, ko:
9 se sprejemajo samoupravni sporazumi o osnovah planiranja in sami plani;
9 se pripravljajo in sprejemajo sporazumi in dogovori o cenah, ustvarjanju, razporejanju in delitvi dohodka;
9 se sprejemajo odločitve o izvajanju nalog in ciljev po planih;
9 se sprejemajo odločitve o razporejanju in delitvi dohodka, oz. čistega dohodka;
9 se obravnavajo druga vprašanja pomembna za gospodarjenje in pridobivanje dohodka.
ODNOSI V PRIDOBIVANJU
DOHODKA
Zakon opredeljuje štiri temeljne načine pridobivanja dohodka (v okviru skupnega prihodka) TOZD, in to naslednje:
9 s prodajo proizvodov in uslug na domačem in tujem trgu, oziroma v okviru organizacije združenega dela;
9 s svobodno menjavo dela;
9 z udeležbo v skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;
9 s prejemki iz naslova kompenzacije, regresa, premije, dotacije in po drugih z zakonom, samoupravnim sporazumom ali pogodbo določenimi podlagami.
Pridobivanje dohodka z udeležbo v skupaj ustvarjenem dohodku zakon obravnava v dveh oblikah in to kot:
9 udeležbo v skupnem prihodku in
9 udeležbo v skupnem dohodku.
Udeležba v skupnem prihodku je v tistih primerih, ko se TOZD v eni ali več DO, ki so med seboj reprodukcijsko povezane, dogovore o skupnem ustvarjanju prihodka (skupna prodaja ustvarjenega izdelka) in njegovi delitvi na prihodek vsake posamezne TOZD, iz te proizvodne verige, po njenem vloženem delu, ocenjenem na podlagi osnov in meril, za katere se dogovore v samoupravnem sporazumu.
Udležba v skupnem dohodku pa je v primerih skupnih vlaganj, to je, ko delavci neke TOZD združujejo delo na združenih sredstev drugih TOZD in tako ustvarjen dohodek delijo med vse TOZD, ki so za njegovo ustvarjanje združile ali delo ali sredstva — minulo delo.
Udeležba v skupnem dohodku ni neomejena in se kaže o dveh oblikah:
9 kot povrnitev vrednosti združenih sredstev v višini kot so bila združena ali v revalorizirani višini po osnovah in merilih ter v obliki kot to določa samoupravni sporazum
9 in kot nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi, ki je lahko v naprej določenem znesku ali v višini določeni po merilih iz samoupravnega sporazuma in v obliki določeni s tem sporazumom.
Pravica do nadomestila za gospodarjenje preneha s povrnitvijo združenih sredstev, obe pa prenehata v roku določenem s samoupravnim sporazumom, ne glede na to, ali je vrednost združenih sredstev do tedaj vrnjena ali ne.
Organizacija, ki združuje sredstva pa se lahko pravici do vrnitve sredstev in do nadomestila tudi odreče.
Delavci v izvajalnih TOZD v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in delavci v delovnih skupnostih, ki o-pravljajo posle skupnega pomena za TOZD, pridobivajo dohodek v okviru skupnega prihodka ustvarjenega s svobodno menjavo dela z delavci, ki njih storitve uporabljajo. Delavci v izvajalnih OZD oziroma delavci v delovnih skupnostih se morejo z delavci v OZD — uporabnikih ali DPS o ta-(Nadaljevanje na 5. strani)
Gornji grad — »SMREKA« je v lanskem letu slavila 20-letnico samoupravljanja. Letošnje leto bo proslavljeno z realizacijo obsežnejšega proizvodnega načrta
neje prikazovati tim. poslovno uspešnost oziroma rezultate dela. Zakon kazalce naravnost določa in obenem dopušča možnost, da delavci poleg predpisanih, pri ugotavljanju- rezultatov dela uporabljajo še druge.
Pri končni oceni rezultatov so delavci dolžni izhajati iz primerjave s preteklimi in planiranimi rezultati dela, kakor tudi z rezultati dela sorodnih organizacij in v družbenopolitičnih skupnostih nasploh.
Zakon določa, da se za vsako TOZD vodi posebno knjigovodstvo in ostala za delo in odločanje pomembna evidenca in to praviloma v skupni službi.
Nadalje se po zakonu šteje, da TOZD posluje z izgubo takrat, ko ob zaključnem računu ne ustvari dovolj dohodka, da bi pokrila obračunane in izplačane akontacije OD oz. zajamčenih OD, ter določa postopke, pristojnosti in pravice DO in DPS v takih primerih.
(Nadaljevanje s 4. strani) ki menjavi dela dogovoriti s samoupravnim sporazumom preko SIS ali neposredno.
Za delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo v smislu poklica znanstveno, literarno, likovno, glasbeno, gledališko in drugo umetniško ali kulturno dejavnost oziroma advokatsko ali drugo prolesionalno dejavnost, zakon načeloma določa isti družbeno-ekonomski položaj, kot ga imajo delavci v OZD. Ti delovni ljudje lahko svoje delo združujejo in oblikujejo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v bistvu enak položaj kot OZD.
MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
Z vključitvijo tega področja v zakon o združenem delu se odpravlja dosedanji samostojni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Zakon tudi ponovno uvaja izraz delovno razmerje, ki je pripravnejši za uporabo, vsebinsko pa prav tako dober kot sedanji.
Zakon predvideva, da delavci v TOZD praviloma z enim samim samoupravnim sporazumom uredijo naslednja področja iz medsebojnih razmerij:
•	medsebojna razmerja v zvezi z začetkom, trajanjem in prenehanjem delovnega razmerja, sistemizacijo DM ipd.;
•	osnove in merila za razporejanje dohodka v TOZD;
•	osnove in merila za vrednotenje dela za razdelitev sredstev za osebne dohodke in način njihovega prikazovanja, obračunavanja in izplačevanja;
•	obveznosti in odgovornosti delavcev za njih kršitve, ter postopki in izreki v teh primerih;
•	varstvo pri delu, zaščita žensk in mladine, odmori, dopusti, izobraževanje itd.
Zakon odpravlja dosedanje odbore za medsebojna razmerja in njih funkcije prepušča delavskemu svetu oziroma komisijam (npr. komisiji za disciplinski postopek), ko jih sam imenuje.
Odgovornosti delavca iz medsebojnih razmerij so določene kot disciplinske in materialne.
Taksativno se navaja, kaj se lahko šteje za težjo kršitev delovnih in drugih obveznosti.
Za kršitve delovnih in drugih obveznosti se poleg trenutno znanih delavcu izreče tudi disciplinski izrek v obliki denarne kazni.
Primeri, ko je delavcu kot disciplinski ukrep izrečena denarna kazen so natančno opredeljeni z zakonom.
V samem postopku, podobno kot tudi drugod, dobiva sindikat pomembne pravice in naloge (npr. sindikat lahko sproži postopek za zaščito delavčevih pravic tudi v primeru, ko ta pomoč zavrača).
UPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI Družbena sredstva so definirana kot družbena lastnina, ki je skupna materialna osnova ohranjenja in razvoja socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov in s katerimi u-pravljajo delavci v TOZD in vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Definirajo se materialne pravice in denarna sredstva.
Določa se obvezujoči odnos in ravnanje z družbenimi sredstvi.
Razdelane so odgovornosti delavcev v OZD za svoje obveznosti.
POVEZOVANJE OSEBNEGA DELA V SISTEM SAMOUPRAVNO ZDRUŽENEGA DELA
Zakon določa pogoje in vsebino združevanja kmetov v zadruge in druge oblike združevanja kmetov. Kmečka zadruga ima po zakonu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delovne organizacije in je kot taka lahko sestavljena iz več TOZD. Kmetje, ki združujejo svoje delo in sredstva v odnosih trajnega sodelovanja z OZD, lahko sami ali skupaj z delavci iz te OZD organizirajo temeljno organizacijo kooperantov.
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov lahko z delavci, ki delajo na družbenih sredstvih, osnujejo pogodbeno organizacijo združenega dela, v kateri imajo pravico voditi skupno poslovanje v skladu s pogodbo o osnovanju POZD.
SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE ZDRUŽENEGA DELA OBLIKE ZDRUŽEVANJA IN SREDSTEV
Delavci imajo pasivno dolžnost del delovne organizacije organizirati kot temeljne organizacije, če so izpolnjeni vsi trije ustavno določeni pogoji:
• da takšen predstavlja delovno celoto,
0 da se rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija lahko samostojno izrazi kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu,
0 da lahko delavci v takšni delovni organizaciji uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Del delovne organizacije, ki ne izpolnjuje kateregakoli pogoja, ki jih navaja zakon se ne more organizirati kot temeljna organizacija. Temeljna organizacija se ne more organizirati iz več delov delovnega procesa. V delovni organizaciji pa morata obstajati najmanj dve temeljni organizaciji.
Poleg iniciative delavcev, skupine delavcev oz. organizacije sindikata in organov uporabljanja v delovni organizaciji lahko takšno iniciativo za organiziranje temeljne organizacije podajo delavci vsake temeljne organizacije oz. dela delovne organizacije, družbeni pravobranilec samoupravlja-
nja, skupščina družbenopolitične skupnosti in drug zakonsko pooblaščeni organ.
Posebej pomembno je, da se po sprejetju odločitve o organiziranju temeljne organizacije oblikuje delegatsko sestavljena komisija iz delavcev dela delovnega procesa, ki se organizira kot temeljna organizacija in iz delavcev drugih temeljnih organizacij ki izdela predlog za razdelitev premoženja, pravic in obveznosti. Če se ta komisija v določenem roku ne oblikuje, delavci dela delovne organizacije, ki se organizira kot temeljna organizacija sami izdelajo predlog in ga posredujejo svojim temeljnim organizacijam.
Zakon pozna tudi oblikovanje posebnih vrst temeljnih organizacij, ki lahko opravljajo skupne posle za ostale temeljne oz. delovne organizacije. Vendar se temeljna organizacija, ki opravlja takšne skupne posle ne more izdvojiti iz sestava delovne organizacije brez soglasja delavcev temeljnih oz. delovnih organizacij za katere leta opravlja skupne posle. Zakon predvideva naslednja dela od skupnega pomena za katera se lahko delavci organizirajo v temeljne organizacije: komercialni posli, projektiranje, inženiring, raziskovanje tržišča, znanstveno raziskovalno delo, elektronska obdelava podatkov, strokovno izobraževanje itd. Delavci takšne temeljne organizacije imajo glede obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih do delavcev združenih temeljnih organizacij enak status kot delavci, ki za opravljanje poslov skupnega interesa organizirajo delovno skupnost.
Zakon določa kdaj se temeljna organizacija izdvaja iz sestava delovne organizacije in v katerih primerih temeljna organizacija preneha obstajati. Pomembno je to, da delavci ne morejo sprejeti odločitve o izdvajanju temelj-(Nadaljevanje na 6. strani)
j NAGRAJENCI
Na skupni slavnostni seji predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sveta C Zveze sindikatov Slovenije, ki * je bila 30. aprila v hotelu Pla-
Ininka na Ljubnem ob Savinji, smo podelili letošnja priznanja OF slovenskega naroda in srebrne znake sindikatov Slovenije.
Priznanja OF so prejeli: Franc HRIBERŠEK, Viktor LUKSE, Jože MEJAČ, Fanika POZNIČ, krajevna organizacija SZDL KOKARJE in krajevna skupnost REČICA OB SAVINJI.
Srebrne znake sindikatov pa so dobili: Milan KOSE, Jožica TIRŠEK, Jožica ŠPEH, Jože ŠPEH in Viktor URH.
(Nadaljevanje s 5. strani) ne organizacije iz sestava delovne organizacije, če bi takšna odločitev privedla do otežkočania ali onemogočanja dela v drugih temeljnih organizacijah v sestavu iste delovne organizacije oz. v delovni organizaciji kot celoti.
Ce so temeljne organizacije medsebojno povezane v delovnem procesu, procesu proizvodnje in poslovanja oz. v drugih skupnih interesih pri uresničevanju skupnega rezultata dela, tedaj se delavci povezujejo v delovno organizacijo. Delovna organizacija se oblikuje, če je delo temeljne organizacije pogoj da delovna organizacija lahko opravlja družbeno dejavnost za katere opravljanje je ustanovljena.
Delovna organizacija, ki v svojem sestavu nima temeljnih organizacij ima položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije. Zakonsko je tudi določeno v katerih primerih delovni ljudje in družbenoprav-ne osebe ne morejo ustanoviti delovne organizacije. Ustanovitelj delovne organizacije mora še pred celotnim posjopkom izdelati elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanavljanja delovne organizacije z mnenji zakonsko določenih organov in organizacij. Nadalje določa tudi pravice, obveznosti in odgovornosti delovne organizacije v ustanavljanju. Zakon točno definira iz česa se sestoji konstituiranje delovne organizacije: sprejema samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo, izvolitve delavskega sveta oz. drugega odgovarjajočega organa upravljanja in imenovanja vršilca dolžnosti poslovodnega organa. V delovni organizaciji, ki v svojem sestavu nima temeljnih organizacij se namesto samoupravnega sporazuma sprejme statut delovne organizacije. Delovna organizacija, ki ima v svojem sestavu temeljne organizacije, sprejme statut najkasneje v 6 mesecih po sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo.
Zakon dopušča možnost organizacije združenega dela, da za opravljanje trgovinskih uslug, (sejmi, izložbe, špedicije, zastopstva itd.) ustanovijo interesne skupnosti, ki trgovinske usluge opravljajo samo za organizacije — članice, če s samoupravnim sporazumom ni drugače določeno.
V sestavljeno organizacijo združenega dela se povezujejo samo delovne organizacije in sicer:
O vertikalno, z združevanjem delovnih organizacij, ki so medsebojno povezane s proizvodnjo surovin, pre-skrbovanjem energije, reprodukcijskega materiala, pol-proizvodov, končnih izdelkov in s trgovino blaga in uslug,
• horizontalno, z združevanjem delovnih organizacij, ki izdelujejo in proizvajajo v bistvu enake vrste izdelkov oz. opravljajo enake vrste uslug, vendar pod pogojem, da se z njihovim združevanjem zagotavlja uvajanje raz-
vitejših tehnično tehnoloških pogojev dela v združenih organizacijah in takšna delitev dela, s katero se omogoča njihova specializacija, s tem pa tudi večja produktivnost družbenega dela.
V	zvezi z določbami o sestavljeni organizaciji združenega dela je pomembno še omeniti, da se delovna organizacija lahko združuje v dve ali več sestavljenih organizacij in da je poktopek konstituiranja enak kot pri združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo.
Zakon dopušča možnost, da se delavci temeljnih organizacij v sestavu iste delovne organizacije (če so izpolnjeni določeni pogoji) po predvidenem postopku odločijo, da se njihova delovna organizacija organizira kot sestavljena organizacija združenega dela.
V	poslovno skupnost organizacij združenega dela se združujejo organizacije združenega dela zaradi določenih skupnih interesov v delu in poslovanju. Administrativno-strokovne posle in druge posle lahko opravlja delovna skupnost (ki pa se v nobenem primeru ne more organizirati kot temeljna organizacijaj. ali pa delovna skupnost delovne organizacije, ki se je združila v poslovno skupnost.
združujejo v skupnost temeljnih organizacij, oz. delovne organizacije v skupnosti delovne organizacije. Zakon ne dopušča možnosti takšnih skupnosti v pravnem prometu s tretjimi osebami, vzpostavljanje razmerij v doseganju skupnega dohodka kot tudi oblikovanje trajnih sredstev skupnosti.
V okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti delavci in drugi delovni ljudje neposredno preko svoje samoupravne organizacije in skupnosti, kot uporabniki uslug, skupaj z delavci organizacij združenega dela, kot izvajalci uslug, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti, skladno s skupnimi interesi. Dopuščena je možnost širšega povezovanja samoupravnih interesnih skupnosti, organov u-pravljanja pa je skupščina, sestavljena iz delegatov uporabnikov uslug in izvajalcev uslug.
Možna oblika povezovanja temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij, poslovnih skupnosti, bank in tudi interesnih skupnosti, ki so medsebojno proizvodno, delovno, poslovno in drugače v reprodukciji povezani, in ki svoje interese uresničujejo na temelju usklajevanja programa razvoja.
V gornjesavinjski dolini je bila že pred leti sprejeta odločitev, da se industrija izgrajuje v Nazarjah
Naslednja oblika povezovanja organizacij združenega dela za opravljanje določenih skupnih interesov so samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti katerih organ upravljanja je skupščina, delegatsko sestavljena tako, da zagotavlja enakopravno odločanje proizvajalcev izdelkov oz. izvajalcev uslug in koristnikov oz. porabnikov izdelkov in uslug.
Za zagotavljanje določenih skupnih interesov v posameznih fazah in elementih delovnega procesa se lahko delavci temeljnih organizacij v sestavu iste ali različnih delovnih organizacij
dela in proizvodnje, skupnih dejavnosti itd., je skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje.
Organizacije, povezane v takšni skupnosti, lahko ustanovijo tudi svojo temeljno banko.
Za vse oblike združevanja, razen za temeljne, delovne in sestavljene organizacije je značilno, da ne gre za novo organizacijo temveč za skupnost, v kateri so subjekti povezani s samo-uprvnim sporazumom, povezani samo zato, da bi uresničili določen skupni intres.
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
Razlika se pojavlja le pri samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih in gospodarskih, kjer se vrši svobodna menjava dela med porabniki in izvajalci.
Delovno skupnost za opravljanje skupnih poslov oblikujejo delavci, ki opravlj aj o administraticno-strokovne, pomožne in temu podobne posle skupnega interesa za temeljne organizacije in v sestavu delovne organizacije, za organizacije združenega dela v sestavljeni organizaciji in drugih oblikah združevanja organizacij združnega dela. Medsebojni odnosi glede pogojev svobodne menjave dela in doseganja dohodka kot tudi drugi medsebojni odnosi se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Delavci delovne skupnosti sprejemajo samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno skupnost, statut, splošni akt o medsebojnih odnosih pri delu in druge samoupravne splošne akte.
Določbe tega zakona o delovnih skupnostih veljajo tudi za delovne skupnosti v kmetijski zadrugi, banki, zavarovalni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti, družbeno-politič-nih organizacijah in drugih družbenih organizacijah.
DOLOČANJE IN REGISTRIRANJE
STATUSA ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA
Osnutek zakona vsebuje tudi poglavja o dejavnosti, iirmi, nazivu in sedežu organizacije združenega dela, dalje zastopanju in predstavljanju organizacije združenega dela, poslovni tajnosti in sodnem registru. Temeljna organizacija lahko opravlja samo eno temeljno dejavnost, lahko pa opravlja tudi vzporedne dejavnosti pod določenimi pogoji tega zakona. Določbe o Iirmi in sedežu delovne organizacije se smiselno uporabljajo tudi za sestavljeno organizacijo, kot se tudi določbe o firmi, imenu in sedežu organizacije združenega dela v gospodarstvu smiselno uporabljajo za organizacije združenega dela v družbenih dejavnostih in za druge subjekte opisa.
URESNIČEVANJE
SAMOUPRAVLJANJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
ODLOČANJE DELAVCEV
Uresničevanje svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavci zagotavljajo in odločajo na zborih delavcev, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskem svetu in s kontrolo dela organov in služb teh organizacij in po delegacijah in delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.
Odločanje z osebnim izjavljanjem delavci v temeljni organizaciji uresničujejo na zborih delavcev, z referendumom, s podpisovanjem oz. daja-
njem posebnih izjav v pismeni obliki in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja. Z referendumom se odloča o vseh neodtujljivih pravicah delavcev, lahko pa se odloča tudi na zborih delavcev ali s pismenimi Izjavami skladno z zakonom, statutom ali samoupravnim sporazumom o združevanju. Zakon določa, o katerih vprašanjih se mora organizirati razprava v temeljni organizaciji in če se tega ne stori, delavski svet ne more o tem odločati. Delavski svet je prav tako dolžan, da takšna vprašanja posreduje sosednji sindikalni organizaciji, ki organizira predhodno razpravo.
Samoupravni splošni akti temeljne organizacije so sprejeti, če se za njih izjasni večina delavcev temeljne organizacije. V primeru, če gre za samoupravne splošne akte delovne ali sestavljene organizacije so le-ti sprejeti, če se za njih izjasni večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji. Zakon določa, da se predlog akta, o katerem se določa z referendumom, ne more ponoviti pred iztekom 3. mesecev od dneva, ko je bil predlog odbit.
Osnutek zakona razlikuje med delnimi zbori delavcev v temeljni organizaciji (kjer pa je odločitev sprejeta z večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije) in med zbori delavcev v temeljni enoti, delovnem procesu, kjer je odločitev o določenih samoupravnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih sprejeta z večino glasov delavcev te jlelovne enote. V Zakonu je navedeno o katerih stvareh delavci delovne skupine ne morejo odločati v delovni skupini, temveč se takšna odločitev sprejema z večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije.
V temeljni organizaciji delavci skupaj in enakopravno odločajo po delegatih v delavskem svetu temeljne organizacije tako, da skupaj z drugimi delavci določajo stališča o delu delegata in mu dajejo smernice in navodila glede izvajanja o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet. Delegat ima pravico in dolžnost, da z delegati drugih delov delovnega procesa v toku sprejemanja skupne odločitve usklajuje stališča v delavskem svetu temeljne organizacije.
Delegat v delavskem svetu delovne organizacije je dolžan, da se izjasni in glasuje v skladu s stališčem, ki so ga zavzeli delavci oz. delavski svet temeljne organizacije o vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje materialnih obveznosti temeljne organizacije in o drugih vprašanjih, skladno s statutom temeljne organizacije in samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo, kot tudi o vseh vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo v temeljni organizaciji.
Pravice odgovornosti in dolžnosti delegata v delavskem svetu delovne organizacije se uporabljajo za delegate v delavskem svetu sestavljene organizacije in v organih upravljanja skupnosti organizacij združenega dela, bankah) zavarovalnih skupnostih in rizičnih skupnostih, organizacijah po-
slovnega združevanja, SIS in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Delegat v delavskem svetu delovne skupnosti ima enak položaj kot delegat v delavskem svetu temeljne organizacije. Delovna skupnost pa ima najmanj enega delegata v delavskem svetu delovne organizacije (če je v sestavu delovne organizacije več delovnih skupnosti, ima vsaka po enega delegata v delavskem svetu delovne organizacije). Delegati organizacije združenega dela v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih delujejo v skladu s smernicami delavcem in osnovnimi stališči delegacij, soglasno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi. Odnos med delavskim svetom in delegacijami mora temeljiti na principu vzajemnega sodelovanja in medsebojnega obveščanja o vprašanjih skupnega interesa.
ORGANI UPRAVLJANJA
V	temeljni organizaciji delavci oblikujejo delavski svet kot organ upravljanja, v temeljni organizaciji z manj kot 30. delavci, pa funkcijo delavskega sveta opravljajo vsi delavci. Delavski svet temeljne organizacije sestavljajo vsi delegati delavcev vseh delov delovnega procesa, njegov sestav pa mora ustrezati socialnemu sestavu delavcev temeljne organizacije. Število delegatov mora biti sorazmerno številu delavcev vsakega dela delovnega procesa, s tem, da mora imeti vsak del delovnega procesa najmanj enega delegata. Delavci volijo svoje delegate v delavski svet temeljne organizacije enotno za celo temeljno organizacijo na temelju kandidature v posameznih delih delovnega procesa. Zakon izrecno navaja, kdo ne more biti izvoljen v delavski svet temeljne organizacije. Odločitve delavski svet temeljne organizacije sprejema z večino glasov vseh delegatov.
V	temeljni organizaciji se lahko oblikuje eden ali več izvršnih organov delavskega sveta, v temeljni organizaciji z manj kot 30 delavci se lahko oblikuje izvršni organ, ki ima iste pravice, obveznosti in odgovornosti kot izvršni organ delavskega sveta. Člane izvršnega organa voli delavski svet izmed svojih članov in iz vrst drugih delavcev. V izvršni organ ne morejo biti izvoljeni delavci, ki ne morejo biti izvoljeni v delavski svet. Dopuščena je možnost, da delavski svet temeljne organizacije lahko ukine oz. zadrži akt izvršnega organa, če meni, da je le-ta prekoračil pooblastila ali še ne izvaja politike oz. odločitve delavskega sveta oz. delavcev*
Zakon odloča pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodnega organa v temeljni organizaciji. V temeljni organizaciji obstaja poslovodni organ kot individualni poslovodni organ ali kot kolegialni poslovodni organ.
Individualni poslovodni organ se imenuje in razrešuje z odločitvijo delavskega sveta temeljne organizacije.
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
Predsednik, oz. član kolegialnega poslovodnega organa temeljne organizacije se imenuje in razrešuje na način in po postopku določenim z zakonom in statutom temeljne organizacije smiselno kot za imenovanje kot razrešitev individualnega poslovodnega organa. Člani kolegialnega poslovodnega organa so lahko, če je to s statutom temeljne organizacije tako urejeno tudi delavci, ki opravljajo določena vodilna dela, izbrani pa so seveda lahko samo na podlagi javnega razpisa. Vršilec dolžnosti poslovodnega organa (individualnega ali kolegialnega) je lahko imenovan od delavskega sveta temeljne organizacije brez razpisa, vendar najdalje za šest mesecev. Poslovodni organ sodeluje v delu delavskega sveta temeljne organizacije vendar brez pravice odločanja, dolžan pa je, da delavski svet opozori na neprimerne in nezakonite odločitve in druge akte, ki niso v skladu s planom. Za svoje delo je odgovoren delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, pri opravljanju poslov iz svojega delokruga pa je samostojen. Za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti temeljne organizacije je odgovoren družbeni skupnosti. Osnutek zakona predvideva, v katerih primerih je poslovodni organ lahko predčasno razrešen. Iniciativo za sproženje postopka za razrešitev poslovodnega organa temeljne organizacije lahko delavskemu svetu podajo delavci vsakega dela delovnega procesa in njihovi delegati v delavskem svetu, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupščina občine oz. druge družbenopolitične skupnosti in individualna organizacija. Od poslednjih dveh mora delavski svet obvezno zahtevati mišljenje.
Delavski svet delovne organizacije sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij v njenem sestavu in delegati delovne skupnosti. Vsaka temeljna organizacija mora biti zastopana najmanj z enim delegatom, delegati pa se volijo sorazmerno s številom delavcev temeljnih organizacij. Glede vprašanj o katerih se delavci osebno izjavljajo je potrebno soglasje vsake temeljne organizacije.
O drugih vprašanjih iz svojega delokroga delavski svet delovne organizacije odloča z večino glasov delegatov vseh temeljnih organizacij. Če delavski svet odloča o vprašanjih o katerih se delavci osebno izjavljajo se glasovi delegatov temeljne organizacije štejejo kot en glas, ne glede na število delegatov, temeljne organizacije v delavskem svetu delovne organizacije. Določbe zakona o izvršnem organu delavskega sveta temeljne organizacije veljajo tudi za izvršni organ delavskega sveta delovne organizacije.
Osnutek zakona navaja pravice, dolžnosti in odgovornosti poslovodnega organa delovne organizacije. Poslovodni organ delovne organizacije ko-
ordinira delo poslovodnih organov temeljnih organizacij, in opravlja tudi posle iz delokroga poslovodnih organov temeljnih organizacij, skladno z zakonom in pooblastili, ki so jih temeljne organizacije določile s samoupravnim sporazumom o združevanju. S tem sporazumom se tudi določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti poslovodnega organa delovne organizacije.
Določbe zakona o organih delovne organizacije veljajo tudi za delavski svet sestavljene organizacije razen, da:
•	so v delavskem svetu sestavljene organizacije zastopani delegati delovnih organizacij,
•	število delegatov ni sorazmerno številu delavcev, ampak velja načelo paritete,
•	ima vsaka delovna organizacija v delavskem svetu sestavljene organizacije le en glas.
Delovna skupnost ima vodjo delovne skupnosti, ki vodi delo delovne skupnosti, koordinira delovni proces, izvršuje odločitve delavskega sveta delovne skupnosti, delavskega sveta organizacije združenega dela in njihovih izvršilnih organov.
Vodjo delovne skupnosti imenuje delavski svet organizacije združenega dela po predhodnem soglasju delavskega sveta delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti je odgovoren tudi delavskemu svetu organizacije združenega dela in njenemu poslovodnemu organu. Za vodjo delovne skupnosti ne more biti imenovan poslovodni organ temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije. Glede vprašanj poslovodstva delavci delovne skupnosti delajo po navodilih, smernicah in nalogah poslovodnega organa organizacije združenega dela.
OBVEŠČANJE DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
Osnutek zakona določa način, obliko obveščanja delavcev. Pri tem so organi organizacije združenega dela dolžni zagotoviti redno, pravočasno resnično in popolno obveščanje delavcev o vseh vprašanjih, ki so pomembna za odločanje, upravljanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole.
Obvestila, ki se zastavljajo delavcem se morajo dostavljati tudi organom samoupravne delavske kontrole in sindikalni organizaciji. Delavski sveti in poslovodni organ pa sta dolžna, da delavce in sindikalno organizacijo obveščata o vseh opozorilih, sporočilih in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, SDK, samoupravne delavske kontrole, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnostih itd., — če le-ti to zahtevajo.
Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja predstavlja kršitev pravic delavcev.
8 naNovicE
SAMOUPRAVNA
DELAVSKA KONTROLA
Delavci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, preko organov upravljanja in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole. Vsak delavec ima pravico vpogleda na dokumente, poročila, spise (razen, če le-ti niso poslovna tajnost po zakonu), organizacije združenega dela.
Delavec, ki na zboru delavcev, seji delavskega sveta ali drugega organa upravljanja postavlja vprašanja, daje predloge ali pripombe ali zahteva dodatna pojasnila ne more biti poklican na odgovornost, niti ne more biti izpostavljen kakršnimkoli šikanam.
Delavski svet opravlja funkcijo samoupravne delavske kontrole tako, da kontrolira delo izvršnih organov, poslovnih organov in strokovnih služb. V slučaju nesoglasij med delavskim svetom in organom delavske kontrole odločajo delavci skladno s svojo interno samoupravno zakonodajo.
V temeljni organizaciji se oblikuje tudi poseben organ samoupravne delavske kontrole. Takšen organ se oblikuje tudi v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji, zadrugi, banki in drugi finančni organizaciji, zavarovalni skupnosti, SIS in drugi samoupravni organizaciji. Organ samoupravne delavske kontrole se lahko oblikuje tudi v delovni skupnosti.
Osnutek zakona ureja volitve in odpoklic članov organa. Sindikalna organizacija vodi koordinacijski postopek, lahko pa tudi predlaga odpoklic članov organa. Dana je možnost organu samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije, da vrši kontrolo tudi v drugih oblikah združevanja, kjer delavci temeljne organizacije združuje svoje delo in sredstva. Organi samoupravljanja in poslovodni organi so dolžni zagotoviti potrebno število strokovnih in administrativnih delavcev za opravljanje funkcij samoupravne delavske kontrole. Ti delavci so odgovorni delavskemu svetu in organu samoupravne delavske kontrole.
Določeni so nekateri postopki katerih se organ samoupravne delavske kontrole lahko poslužuje v primerih, če zapažene nepravilnosti ni možno takoj odpraviti. Za člana organa samoupravne delavske kontrole ne more biti izvoljen član delavskega sveta, izvršnega organa niti delavec, ki po zakonu ne more biti izvoljen za delegata v delavski svet.
ODGOVORNOST ZA
OPRAVLJANJE
SAMOUPRAVLJALSKIH FUNKCIJ
Določbe o odgovornosti za opravljanje samoupravljalskih funkcij zadevajo delavca, delegate delavskega sveta, člane izvršnega organa, individualnega poslovnega organa oz. predsednika in člane kolegialnega poslovodnega organa in člane samoupravne delavske kontrole.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Maj 1976
(Nadaljevanje z 8. strani)
Delegati v delavskem svetu temeljne organizacije so za svoje delo osebno odgovorni delavcem, temeljne organizacije, delegati delavskega sveta delovne oz. sestavljene organizacije pa delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije.
Člani izvršnega organa so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu, ki jih je izbral in delavcem organizacije združenega dela v kateri vršijo svojo funkcijo.
Individualni poslovodni organ oz. predsednik in člani kolegialnega poslovodnega organa so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu, ki jih je imenoval in delavcem organizacije združenega dela v kateri opravljajo svoje funkcije.
V osnutku zakona se odgovornost članov izvršnega organa in poslovodnih organov določa v odvisnosti od njihovega vpliva za sprejemanje ali vzdrževanje sprejete odločitve.
DRUŽBENI DOGOVORI,
SAMOUPRAVNI SPORAZUMI IN
DRUGI SAMOUPRAVNI
SPLOŠNI AKTI
Z osnutkom zakona se pod samoupravnimi splošnimi akti razumevajo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi samoupravni akti, s katerimi se na splošen način urejajo odnosi v organizaciji združenega dela oz. drugi samoupravni organizaciji in skupnosti. Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni, postopek pa mora biti javen.
Z družbenimi dogovori se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih družbenih odnosov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora ali pa so splošnega družbenega interesa. Zaključujejo ga zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in organi družbenopolitičnih skupnosti.
S samoupravnimi sporazumi se, skladno z ustavo in zakonom urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi. Samoupravni sporazum medsebojno zaključujejo delavci v temeljni organizaciji, oz. v delovni skupnosti, organizacijah združenega dela, poslovne skupnosti, banke in druge finančne organizacije, zavarovalne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, gospodarske zbornice in druga splošna združenja samoupravnih organizacij oz. skupnosti ter sindikati Poleg sindikata so lahko udeleženci tudi druge družbenopolitične organizacije, kot tudi delovni človek, ki upravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost, oz. delavni človek, ki samostajno opravlja profesionalno dejavnost, če svoje delo in sredstva združuje z delavci temeljnih organizacij, oz. če svoje delo in sredstva združuje v kmetijsko zadrugo.
Opredeljeno je, da sindikalna organizacija sodeluje v zaključevanju samoupravnega sporazuma s katerim se urejajo medsebojni odnosi delavca pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke. Če sindikalna organizacija teh sporazumov ne podpiše organizacija združenega dela takšen sporazum sicer lahko uporablja, sindikalna organizacija pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela. Udeleženec samoupravnega sporazuma, ki ne izvršuje materialnih obveznosti prevzeti s sporazumom je odgovoren za nadomestilo škode, ki jo je povzročil ostalim udeležencem samoupravnega sporazuma.
V 586. členu zakona je navedeno, kaj vse se v organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ureja s samoupravnimi splošnimi akti in kateri so (statut, pravilnik, poslovnik itd.). Samoupravni sporazum in statut določata kateri samoupravni splošni akti se sprejmejo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji in skupnosti.
Z osnutkom zakona je določeno, da mora imeti vsak delavec v temeljni organizaciji statut temeljne organizacije in samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih z vsemi spremembami in dopolnitvami, dostopni pa mu morajo biti tudi drugi samoupravni splošni akti temeljne organizacije.
DRUŽBENA ZAŠČITA SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
Osnutek zakona govori o oblikah in ukrepih družbene zaščite. Pri tem ima skupščina družbeno politične skupnosti in njej odgovorni organi možnost predvzemati začasne ukrepe če so v organizaciji združenega dela težje kršeni samoupravni odnosi, družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje zakonsko določene obveznosti. V posameznih členih se detajlneje določajo kdaj in v katerih primerih so kršeni samoupravni odnosi, družbeni interesi in obveznosti na-pram družbeni skupnosti.
Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko predvzame sledeče začasne ukrepe družbene zaščite:
0 zamenja poslovni organ,
0 zamenja posamezne delavce na vodilnih delovnih mestih,
0 razpusti delavski svet,
0 razpusti izvršni organ,
0 začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev (vendar ne dalj kot za eno leto),
0 imenuje začasni organ v OZD (ne dalj kot za eno leto),
0 določi druge zakonske predpisane začasne ukrepe.
Iniciativo za podvzemanje začasnih ukrepov družbene zaščite napram organizaciji združenega dela lahko sproži zbor delavcev temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kon-
trole, sindikalna organizacija, družbeni pravobranilec samoupravljanja, SDK, ustanovitelj organizacije združenega dela, pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti, sodišče in upniki.
Glede reševanja sporov ki se niso mogli rešiti po redni poti osnutek zakona predvideva da imajo delavci pravico in dolžnost da sprožijo spor in svoje zahteve posredujejo preko sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija na zahtevo delavcev ali po lastni iniciativi sproži postopek pred organom upravljanja OZD (če je spor nastal med delavci v posameznih delih organizacije ali delavci in organi v organizaciji) ali pred pristojnim organom upravljanja OZD in odgovarajo-čim organom družbenopolitične skupnosti če je nastal spor med delavci v organizaciji in organi družbenopolitičnimi skupnostmi).
Nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja pristojni občinski organ, na območju katerega je sedež OZD, oziroma, kjer se opravlja njena dejavnost. Nadzor obsega tudi soglasje k samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela z ustavo, zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Skupščina občine lahko zadrži izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta, če le-ta nasprotuje zakonu oz. samoupravnemu splošnemu aktu s katerim mora biti v soglasju. V Zakonu so določeni postopki v primeru, če skupščina občine zadrži izvršitev akta, odločitve delavskega sveta itd. V primeru, če akt, odločitev, sklep ni v soglasju z ustavo ali zakonom skupščina občine sproži postopek pred pristojnim ustavnim sodiščem, če pa ni v soglasju z drugim samoupravnim splošnim aktom (in bi mogel biti) pa pokrene postopek pred pristojnim sodiščem združenega dela.
j Občani!
t
I PRIČNE SE
I JAVNA I RAZPRAVA
IO	OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU SE PRIČENJA. PIŠITE NAM O SVOJIH MNENJIH IN PREDLOGIH, KI JIH IMATE OB OSNUTKU ZAKONA!
*■	UREDNIŠTVO
ZA CESTNO POSOJILO
Informacija o akciji za izvedbo posojila za izgradnjo cest v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980.
Skupščina Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije je na svojem 9. rednem zasedanju dne 29. marca 1976 ob sprejemanju srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 obravnavala tudi zadolžitev o izvedbi JAVNEGA POSOJILA za ceste v 1. 1976 na območju SR Slovenije.
Skupščina socialistične Tepublike Slovenije je s tem ko je na sejah vseh zborov 29. decembra 1975 sprejela Resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 zadolžila Republiško interesno skupnost za ceste, da izvede javno posojilo za ceste na območju SR -Slovenije v letu 1976.
Skupščina republiške skupnosti za ceste je skupaj z Republiškim komitejem za promet in zveze na zasedanju
13.	10. 1975 obravnavala in sprejela konkretna izhodišča ter predloge samoupravnih aktov in jih posredovala v javno razpravo in sicer:
1.	Osnutek srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 in to v varianti II. in v varianti I., ki predvideva kot vir dohodka tudi javno posojilo za ceste v višini 900 milijonov din, zahtevo po zvišanju cene plinskega olja 0,60 din po litru in zahtevo po prerazporeditvi prometnega davka od pogonskega goriva nad splošno stopnjo v korist cest v skupnem znesku 3.327 milijonov din v srednjeročnem obdobju 1976—1980.
2. Poseben sklep o izdaji obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih
Cesta mimo Rogovilca pred Solčavo je že modernizirana
cest v SR Sloveniji v višini 900 miljo-nov s poroštvom Socialistične republike Slovenije o plačilu obveznic za ceste. Po sklepu posojilo lahko vpišejo in vplačajo pravne in fizične osebe, vpis posojila bo od maja 1976, vplačajo ga lahko enkratno ali največ v 24 mesečnih obrokih fizične osebe, enkratno ali v dveh obrokih pa pravne osebe. Posojilo se vrne v 5 enakih letnih obrokih in se obrestuje po 10 % letni stopnji. Vpis posojila bo od 1. maja do 13. oktobra 1976.
Javna razprava o osnutku srednjeročnega plana in predloga za posojilo za ceste je v celoti podprla I. varianto srednjeročnega plana vzdrževanja
in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, ki s hitrejšim tempom omogoča posodobitev cest v naši republiki. Izražena je bila pripravljenost vseh družbeno političnih skupnosti in družbeno političnih organizacij občin in regij, da se angažirajo pri izvedbi te tako pomembne politične in gospodarske naloge, ki jo podpira vsa slovenska javnost.
Skupščina občine je bila že delno informirana o predlogu razpisa posojila za ceste v SR Sloveniji in ga na enem od zasedanj tudi osvojila. Re-/ publiška skupnost za ceste je naslovila na IS SO Mozirje poseben dopis v katerem so konkretizirane naloge za izvedbo javnega posojila za ceste v Sloveniji.
Izvršni svet SO Mozirje je na svoji seji 19. aprila t. 1. razpravljal o vsebini dopisa in se takoj vključil v akcijo s tem, da je v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami občine imenoval »OBČINSKI STAB« za izvedbo posojila za ceste v SR Sloveniji, ki šteje 19 članov. Naloga štaba je, da vsestransko aktivira vse dejavnike v občini in s pomočjo družbeno političnih organizacij izvede široko
politično akcijo, da uresničimo to pomembno gospodarsko nalogo. Akcijski program je naslovljen na vse delovne ljudi in občane, na vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacje, skratka na vse, ki ceste uporabljamo in ki nam je pri srcu naš boljši in lepši jutrišnji dan, pri čemer je upoštevati socialno in ekonomsko razlikovanje delovnih ljudi in občanov pri vpisu in plačilu posojila. Republiška skupnost za ceste je napravila razdelilnik za višino vpisa posamezne občine v SR Sloveniji. Kot osnovo za izračun obremenitve posamezne občine so bili uporabljeni statistični podatki zaposlenih
v družbenem in zasebnem sektorju s stanjem 30. 9. 1975. Višina posojila znaša 900 milj ono v din za SR Slovenijo v kateri je bilo na preje navedeni datum zaposlenih 686.214 delavec. OBVEZA OBČINE MOZIRJE PO TEM KLJUČU ZNAŠA 4,742.000 DIN, v kateri je bilo 3614 zaposlenih. Navedena vsota je dokončna, štab za izvedbo posojila v občini Mozirje bo izdelal načrt po katerem bodo vključeni vsi uporabniki cest. Štab za izvedbo posojila bo o svojem delu stalno informiral skupščino občine, družbeno politične in druge organizacije, kako akcija poteka in kakšni so doseženi rezultati.
Akcijo za posojilo je vsestransko podpreti zato ker že sprejeti Srednjeročni plan vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 zajema občino Mozirje kjer bo vloženih za modernizacijo regionalnih (republiških) cest in mostov 30,400 miljonov din. Iz teh sredstev bodo izvršena naslednja dela:
Nadaljevanje na 11. strani.
Cesta do Logarske doline in cesta preko Črnivca sta najpomembnejši postavki našega srednjeročnega načrta cestne izgradnje
«a ■■MKU Alfi A V
io IfflBIHOVICII
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Letos mineva 35 let odkar so Nemci takoj po okupaciji in po vnaprej pripravljenih načrtih pričeli izvajati obsežno akcijo preseljevanja naprednih in zavednih Slovencev. Vse to so počenjali z namenom, da bi že vnaprej preprečili vsako širjenje nacionalne zavesti in uporniške miselnosti. Na tisoče naših ljudi je tako moralo v nekaj urah zapustiti svoje domove, še posebej v severozahodni Sloveniji. Po krajšem zadrževanju v zbirnih taboriščih so nemški okupatorji izseljence s posebnimi transporti prepeljali na področje severne Bosne, Slavonije, Moslavine, Šumadije in zahodne Srbije. Kljub težkim razmeram, v katerih so živeli, so ljudje v tamkajšnjih krajih polni dobre volje in razumevanja sprejeli naše ljudi v svoje domove in z njimi delili svoje imetje.
Prijateljske vezi, skovane v težkih dneh okupacije, se z osvoboditvijo in z vrnitvijo izseljencev na njihove domove seveda niso prenikinile. Iz želje in potrebe, da se tako skovano bratstvo, prijateljstvo in medsebojno razumevanje, kot sestavni del pridobitev narodno osvobodilnega boja, še utrdi in prenese na ostale delovne ljudi in občane, je vzniknila ideja o vlaku Bratstva in enotnosti. Prvi vlak z našimi izseljenci je na pobudo mariborskega Večera krenil na pot v Srbijo leta 1961. Od takrat dalje potuje vlak vsako drugo leto v obratni smeri in vsako leto ima več potnikov, vsako leto znova se v sodelovanje vključi več občin v obeh republikah.
Takšno sodelovanje dobiva iz leta v leto večji in širši pomen. Številni novi stiki so v mnogih primerih že prerasli v stalne oblike povezovanja in sodelovanja. Prav zaradi tako pestrih in razvejanih oblik sodelovanja je vlak prerasel v mogočno manifestacijo bratstva in enotnosti obeh narodov.
CESTNO
(Nadaljevanje z 10. strani)
1.	modernizacija ceste Gornji Grad — Črnivec v dolžini 8,2 km
2.	ojačitev na cesti Šentrupert — Soteska
3.	ojačitev Soteska — Mozirje
4.	ojačitev Mozirje — Sadmirje
5.	dokončanje ceste v Logarsko dolino (mostov)
6.	nov most v Radmirju
din
9.900.000 600.000 500.000
2.800.000
8,600.000
8,000.000
Skupaj
30,400.000
Iz gornjega prikaza je razvidno, da so prizadevanja Republiške skupnosti za ceste prisotna za našo občino saj bi s tem stanje republiških cest s tem znatno modernizirali. Stanje po sprejetem planu je naslednje v občini Mozirje: 1
1.	Dolžina republiških cest
79.050	km
Tako so oktobra 1969 v Kraljevu predstavniki 13 občin iz Šumadije in '17 iz Slovenije podpisali skupno »Poveljo« o bratskem sodelovanju. Letos je v sodelovanje vključeno že 29 občin iz SR Srbije in 26 iz SR Slovenije. Skoraj vse so že sprejele, vsaka občina s svojo, in podpisale listino o pobratenju.
Letos bo vlak bratstva in enotnosti prispel v Slovenijo na dan izseljencev
5.	in se bo vrnil 8. junija. Poseben koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Mozirje je že pripravil program bivanja gostov v naši občini. Program je naslednji:
5.	junija:
—	sprejem gostov na železniški postaji v Celju;
—	svečani sprejem v sejni dvorani SO Mozirje s pozdravnim govorom in kulturnim programom;
—	namestitev gostov.
6.	junija:
—	za uradno delegacijo občine Ča-jetina izlet v Logarsko dolino in Podolševo z ogledom moderniziranih kmetij in razgovori s kmeti-kooperanti. ZSKZ Mozirje;
—	ostali udeleženci bodo gostje pri družinah izseljencev.
7.	junija:
—	skupen ogled TOZD MGA Gorenje in razgovor s predstavniki samoupravnih organov;
—	skupen ogled GLIN od poseke lesa do predelave v iverne plošče in v stavbno pohištvo;
—	proslava.
8.	junija:
—	skupen ogled ELKROJ in osnovne šole Mozirje, kjer bo kulturni program;
—	uradni razgovori predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta z delegacijo iz pobratene občine Čajetina;
—	slovo in odhod gostov. J. P.
Živahna dejavnost ZRVS
Občinski odbor ZRVS Mozirje je skupaj z komisijami in vodstvi osnovnih organizacij že decembra leta 1975 sprejel program dela za leto 1976. Ob sprejemanju programa so pozorno razpravljali o mestu in vlogi ZRVS v družbi, o krepitvi akcijske in organizacijske usposobljenosti članov osnovnih organizacij, govorili so tudi o tem, kako zagotoviti usklajeno akcijo vseh rezervnih vojaških starešin v osnovnih organizacijah in v družbenopolitičnih, družbenih in specializiranih organizacijah, ter v obrambnih strukturah v krajevni skupnosti. Dogovorili so se, da izobraževanje rezervnih vojaških starešin v letu 1976 mora biti temeljito organizirano in plansko.
Na osnovi tako začrtanega progra-
POSOJILO
Dolžina moderniziranih cest
leta 1975	% leta 1980	%
56,100 km ali 71 % 66.550 km ali 84 %
Poleg novo asfaltiranih republiških cest pa bodo izvršene tudi ojačitve na obstoječih cestnih odsekih v dolžini 2.750 km. Modernizirane ceste, še zlasti čez Črnivec bodo gospodarsko in turistično odprle nadaljni razvoj občine, saj bodo obstoječe prometne tokove razbremenile, našemu območju pa skrajšale pota do ljubljansko—gorenjske kotline.
Štab za izvedbo posojila se zaveda odgovorne naloge, ki je sam ne bo zmogel, zato se obrača na vso občinsko skupnost, da se zavestno vključi v prizadevanja za uspešen izid posojila za ceste, ki nas bodo hitreje povezale z ostalimi predeli SR Slovenije in njo z Jugoslavijo, to pa z drugimi deželami Evrope. Naši občani so zmeraj izkazali pripravljnost za razreševanje skupnih družbenih problemov, zato tudi v tej akciji pričakujemo njihovo naklonjenost.
ma dela je občinski odbor ZRVS že januarja, predvsem pa februarja in marca začel s predavanji za rezervne vojaške starešine. Prva tema: »VODENJE DELOVNE KARTE IN UPORABA TOPOGRAFSKE KARTE« so že izved-
li.	Takšen način izobraževanja bo rezervnim starešinam v veliko pomoč predvsem v naslednjih mesecih, ko bodo morali praktično reševati pomembne naloge.
Program izobraževanja ne vsebuje samo idejnopolitičnega in vojaškega izobraževanja, temveč tudi športno dejavnost. V ta namen je občinski odbor 6. marca organiziral že tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal na njem je sodelovalo 10 ekip iz osnovnih organizacij ZRVS. Rezultati tekmovahja so sledeči:
EKIPNO:
1.	mesto ekipa OO ZRVS Luče I:
—	Letnar Jože, čas 0,33,3; — Letnar Vanč, čas 0,33,9; skupaj 1,12,7
2.	mesto ekipa OO ZRVS Mozirje I: — Herček Hubert, čas 0,35,7; — Marovt Janez, čas 0,37,0; skupaj 1,12,7
3.	mesto ekipa OO ZRVS Nazarje I:
—	Šinkar Toni, čas 0,34,5; — Klemše Sandi, čas 0,38,4; skupaj 1,12,9
Franc OMLADIČ
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA VELENJE
POZIVA
vse uporabnike družbenega premoženja in državljane, "ki so dne 23. 3. 1976 vršili kakršenkoli gotovinski promet na pošti Rečica ob Savinji, da se nemudoma oglasijo na tej pošti.
SDK VELENJE
srečanja
Komisija za informiranje	H ■	■ S	m gl
pri OK ZSMS Mozirje	■	■	■ ■ gr'* »J| ;v
V soboto, 27. marca je bila v Ko-karjih javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino«, ki sta jo organizirala RTV Ljubljana in OK ZSMS Mozirje. V letošnjem ciklusu
tekmovanja so domačini proti ekipi OK ZSMS Krško dosegli že drugo zmago. Pred tem' so premagali zamejske Slovence iz Gorice v Lučah s prepričljivim rezultatom 10:ß. V četrt-
Fran Milčinski-Ježek
Vodstvo oddaje na čelu z Milanko BAVCON in Vilijem VODOPIVCEM budno spremlja in usmerja potek oddaje
TUDI
LETOS
USPEŠNI
Pred pričetkom oddaje je potrebna koncentracija
finalnem srečanju v Kokarjah je bilo težje, saj so tekmovalci naše Občinske konference, že poznani mladinci, Jože Ciraj, Istok Benetek, Roman Kle-menak, Alojz Kokovnik in Igor Paravan, le za točko v dodatnih vprašanjih izvlekli zmago in si s tem priborili pravico nadaljevati v polfinalnem srečanju z ekipo OK ZSMS Koper. To tekmovanje bo predvidoma 24. aprila in bo odločilo o prvem finalistu oddaje Spoznavajmo svet in domovino.
Jože Ciraj, vodja naše ekipe je na začetku oddaje lepo povedal: »Tekmujemo v več krajih Gornje Savinjske doline, ker zastopamo celo občino. Se si želimo nastopati (tekmovati) v naših krajih. Seveda, zato se bomo borili.« Fantje, študentje so res dokazali, da se znajo boriti. Njihovo orožje je znanje. Na večino težkih vprašanj so odgovorili in navdušili polno Kokar-sko dvorano, ki je prenovljena doživela lepo premiero. Vprašanja s področja politike, kulture in športa so vedno sestavljena tako, da posegajo v samo zgodovino ali pa so še sveže in aktualne novice. Voditelji oddaje, Mi-lanka Bavcon, Vili Vodopivec in Jurij Holi so vsa tekmovanja, tudi v lan-(Nadaljevanje na 13. strani)
UTRJENE VEZE
Mladi zadružniki iz naše občine in del članov predsedstva občinske konference ZSMS so prvomajske praznike izkoristili za obisk vrstnikov v pobrateni občini Čajetina. Tudi ta obisk je korak dalje v krepitvi vse globljih in pristnejših stikov med pobratenima občinama, ki so svoje trdne korenine pognali med NOB, ko je okupator številne prebivalce Gornje Savinjske dogme izselil prav v te kraje.
Mlade iz naše občine so njihovi srbski tovariši prisrčno sprejeli, jim raz-
TUDI LETOS USPEŠNI
(Nadaljevanje z 12. strani) skem ciklusu oddaj, vodili spretno, nepristransko in zelo simpatično, tako da je oddaja zanimiva tudi za širok krog poslušalcev.
O zadnji oddaji je treba povedati, da so bili nasprotniki iz Krškega dovolj dobro podkovani z znanjem in da je tudi malo sreče pripomoglo domačinom k zmagi. Prav lahko bi se obrnilo, pa vseeno to ne bi bil neuspeh. V
TEKST IN SLIKE: Jože MIKLAVC
predstojećem tekmovanju za samo vrhnjo uvrstitev se lahko situacija ponovi, zato ni z eno besedo ovreči vse napore in sposobnosti tekmovalcev, če bi recimo, zmaga ušla le za kakšno točko. Tekmovalcem k dosedanjemu uspehu čestitamo in želimo še veliko znanja v srečanju s Koprčani, pa tudi pri izpitih na njihovih šolah.
Op. uredništva: Ker se je ekipa OK ZSMS iz Mozirja v srečanju z ekipo Kopra izkazala kot boljša to pomeni, da so tudi letos finalisti.
Veliko sreče!
Oddaja je spremljana s kvalitetnimi kulturnimi prispevki
kazali dokajšen del področja čajetin-ske občine in jih seznanili z njenim delom in življenjem ter s svojim mestom in vlogi v le-teh. Med drugim so se mladi iz obeh občin razumljivo domenili tudi za datum ko bodo čajetin-ski mladinci obiskali našo občino in tako vrnili obisk. Gostje so tudi izkoristili priliko in so svojim gostiteljem postregli z recitalom del Ivana Cankarja in tako na prav poseben način dali svoj prispevek k praznovanju 100-letnice njegovega rojstva.
Po svečani večerji drugi dan obiska so mlade iz Mozirja pozdravili še predstavniki občine Čajetina. Predsednik ZZB NOV Čajetine Vidoje Šuki-lovič je v slavnostnem govoru med
Odločitev je padla. Hitro in brez pretiranega razmišljanja. Kasneje smo ugotovili, da je padla morebiti celo prehitro in da konček premisleka morebiti ne bi bil odveč. Število kandidatov, ki jih je omamljalo opojno pričakovanje petnajst in nazaj še celo večurne vožnje, je raslo in padalo iž minute v minuto. Najprej jih je bilo premalo, nato preveč, pa spet premalo in preveč, na koncu pa smo se že na poti le sporazumeli in dogovorili, da manjkajo vsaj štirje primerki. Verjetno je imelo vmes svoje prste spreminjanje števila avtobusov; pristali smo v enem.
Začetek je bil več kot obetajoč. Že zgodaj zjutraj, za nekatere pa še pozno ponoči in še pred uradnim začetkom poti, je bilo v avtobusu razpoloženje na višku. Avtobus je presenetljivo imel še rezervni tank. V njem se je pretakalo gorivo mamljivo rdeče barve, navrtano nekje na poljih okrog Nove Štifte. Naš ljubi mercedes pa na visokomaligansko gorivo očitno ni bil pripravljen in ni zaradi njega peljal nič hitreje; še več, prav zaradi njega se je moral nekajkrat celo prisilno ustaviti in bedni ostanki goriva so tekli v potokih.
Med potjo smo bili večkrat presenečeni. Najprej smo ugotovili, da potujemo v špalirju razbitih avtomobilov, žalnih vencev in pomanjkljivo obdelanih njiv. Družno smo ugotovili, da je kakršnakoli bojazen pred prenaseljenostjo pri nas odveč. Presenečeni smo bili tudi ob postankih. Hip zatem ko smo skočili iz avtobusa smo se spel vsi zrbali na enem mestu — v stranišču z visoko peto narisano na vratih, kot zakleto so namreč povsod čistili ali renovirali stranišča z nizko peto. Res čudno.
Ko so bile naše oči že pošteno utrujene od gledanja nepreglednih ravni, smo jih končno lahko potolažili s pogledom na prvi višji objekt — stolpnice v Novem Beogradu. Kalvarija se je začela. Ko smo miličnika povprašali za pot nam je ljubeznivo pričel razla-
drugim poudaril svoje in njihovo veselje, da se sodelovanje poglablja, da se je premaknilo z ravni izmenjave u-radnih. delegacij in da dobiva vse pristnejše in bolj osebne stike. Pomembno vlogo pri tem imata prav Zveza socialistične mladine in Zveza združenj borcev. Po njegovem mnenju si morata ti dve organizaciji najbolj prizadevati, da se prijateljstvo med prebivalci obeh občin, začeto in skovano v herojskih dneh naše zgodovine, nadaljuje, krepi in poglablja. To sodelovanje pa mora nujno temeljiti na temeljih odlokov 10. kongresa ZKJ in njene usmeritve.
Na koncu je izročil prisrčne pozdrave prebivalcem mozirske občine in iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku dela.
J.	P.
gati o nekih pentljah in zlasti gazelah in komaj smo mu dopovedali da iščemo pot v Čačak in ne v živalski vrt. Potem nam je manj ljubeznivo razložil, da so gazele na vse načine zvita križišča in grajena v vse vrste nadstropij. Pot smo kljub temu še dvakrat zgrešili. Za tisto ravnino pred Beogradom pa nam je bilo še pošteno žal.
Na poti proti Titovim Užicam so se po hribih okrog nas povsod prižigali kresovi, kot bi naše gostitelje opozarjali na pretečo nevarnost. Imeli smo občutek, da smo Turki, ki so na begu izpred Dunaja krepko zaostali. Za nameček nas je vsakih nekaj sto metrov pozdravil še miličnik in takrat smo se zavedli svojega pokrajinskega porekla in se mu do kraja poti tudi nismo odpovedali. Še sreča, da miličniki ne vedo, da imamo tudi pri nas banko. Čakali so namreč bančne roparje.
Na cilj smo prispeli dve minuti prekmalu; nesramna netočnost po 900 km vožnje. Po sprejemu in večerji smo se napotili na ples; sebi smo ostali zvesti. Utrujeni kakor smo bili smo že po nekaj kozarcih klekovače (strokovno rečeno klekomycyna) peli slovenske narodne v čajetinskem ritmu. Naslednji dan je bil 1. maj. V naši stavbi so za budnico, ki pa ni našla splošnega odobravanja, poskrbeli sami Avseniki. Pa še zares. Če bi mi slučajno ostali tamkaj še nekaj dni, smo prepričani da bi domačini pričeli gojiti angora zajce. Iz čistega navdušenja nad prečudovito barvo oči s katero smo jih presenetili dvakrat zapored. Zjutraj seveda.
Od vseh kulturnih in ostalih spomenikov nam je bil najbolj všeč muzej. Še v nobenem doslej se nismo tako prijetno počutili. Najlepši eksponat so bile specialitete na žaru. Gostitelji so nam kar tam obljubili, da nam bodo poleti vrnili z isto mero. Kar naj. Muzeja in kiekomycina sicer nimamo, imamo pa kaj drugega.
J. P.
Tekoča pot
EK3 NOVICE 13
Maj 1976
„Gradbenik“ razpisuje
V zvezi z raširitvijo gradbene in kovinarske dejavnosti vabimo k sodelovanju večje število visokokvalificiranih, kvalificiranih, priučenih, polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih delavcev. Dejavnost podjetja se v gradbeni stroki vrši na področju Zgornje Savinjske doline, v kovinarski stroki pa v kovinarski hali na Ljubnem ob Savinji.
Glede na že sklenjene poslovne aranžmaje ter prosta delovna mesta, a na podlagi 16. in 17. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu SGP Gradbenik Ljubno ob Savinji
OBJAVLJA
I. TOZD GRADBENIŠTVO — odbor za medsebojna razmerja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	2 VKV zidarja
2.	1 VKV mizarja
3.	1 VKV tesarja
4.	2 KV tesarja
5.	2 KV polagalca plastičnih podov
6.	1 KV slikopleskar
7.	1 KV keramičar
8.	1 KV parketar
9.	2 PK strojnika gradbene mehanizacije
10.	14 priučenih, polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev za priučitev
na gradbenih delih, tesarstvu, parketarstvu ali keramičarstvu
11.	5 učencev v gospodarstvu za naslednje poklice
—	2 za poklic zidarja
—	2 za poklic tesarja in
—	'1 za poklic slikopleskarja
II.	TOZD KOVINARSTVO — odbor za medsebojna razmerja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	5 VKV ključavničarjev
2.	1 VKV varilec
3.	1 VKV strugar — rezkalec
4.	1 VKV klepar vodoinstalater
5.	3 KV ključavničarji
6.	4 KV varilci
7.	1 KV strugar
8.	1 KV rezkalec
9.	1 KV orodjar
10.	27 priučenih, polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev za delo ali
priučitev na naslednjih strojih:
—	montaža izdelkov v delavnici,
—	kleparska in vodoinstalaterska dela,
—	ključavničarska dela,
—	delo na strojnih Škarjah,
—	delo na vrtalnih strojih,
—	varenje,
—	struženje in
—	pleskanje kovinskih izdelkov
11.	15 učencev v gospodarstvu za naslednje poklice
—	5 za splošne ključavničarje
—	5 za strojne ključavničarje
—	1 za orodjarja
—	2 za strugarja
—	2 za rezkalca
POGOJI:
Pod 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 končana poklicna šola, pod 10 po možnosti ustrezen tečaj oziroma delovne izkušnje ali pa nekvalificirani delavci, ki se želijo priučiti, pod 11 končana osemletna šola.
Osebni dohodki in po-izkusno delo za objavljena prosta delovna mesta so naslednji:
— osebni dohodki za normalen delovni čas za VKV	18,10—19,10	neto/ura + 200,00	ali	okrog	3.500,00—3.700,00	din	meseč,
za KV	15,40—17,70	neto/ura -j- 200,00	ali	okrog	3.000,00—3.400,00	din	meseč,
za PU	14,10—15,00	neto/ura + 200,00	ali	okrog	2.700,00—2.900,00	din	meseč,
za PK	11,80—12,70	neto/ura + 200,00	ali	okrog	2.350,00—2.500,00	din	meseč,
za NK	10,50—11,40	netg/ura -j- 200,00	ali	okrog	2.100,00—2.300,00	din	meseč.
Za delavce v TOZD rGadbeništvo in pri ostalih terenskih delih pripada delavcu še poseben terenski dodatek od 20,00 do 30,000 din na delovni dan.
Poizkusno delo dva meseca.
Delavcem delovna organizacija v celoti povrne stroške za prevoz na delo.
Delovna organizacija je organizirala lastno avtobusno linijo za povezavo z Zadrečko dolino, kar je zelo ugodno za zaposlitev delavcev v domačem kraju s tega področja.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: SGP »GRADBENIK« Ljubno ob Savinji, kadrovsko splošna služba ali pa naj se osebno zglase v kadrovsko splošni službi na upravi podjetja v Ljubnem vsak delovni dan od 6. do 12. ure.
Najlepše
želje
Letos skozi našo občino ni potovala zvezna štafeta mladosti. 'Občinska konferenca ZSMS je zato pripravila dve lokalni. Štafetno palico na savinjski progi so z Okrešlja prinesli planinci do planinskega doma v Logarski dolini. Od tu je njena pot vodila po vsej dolini do Nazarja, kjer se ji je priključila še štafeta, ki je na pot krenila v Gornjem gradu. Štafeto s toplimi pozdravi in iskrenimi željami predsedniku Titu za njegov rojstni dan so povsod toplo pozdravili. Pionirji vseh osnovnih šol so v vsakem kraju pripravili kratke in prisrčne kulturne programe, na vsej njeni poti pa so jo toplo pozdravili prebivalci vseh krajev in zaposleni v vseh organizacijah združenega dela po katerih je tekla ,njena pot. Kmalu po poldnevu 10. ma-"ja se je naša štafeta na Polzeli priključila zvezni štafeti.
J. P.
Športne novice
Sneg se je za to sezono poslovil od nas in tako tudi športi, ki se povezujejo z njim. Prav kmalu bodo spet oživela športna igrišča in na njih si bodo merili moči športniki vseh starosti v različnih igrah z žogo. Kot nekakšen uvod v ta tekmovanja — igre, je bilo 13. in 14. marca občinsko prvenstvo v košarki, 20. marca pa v odbojki. Na razpis, ki je bil poslan vsem OO ZSMS in delovnim organizacijam v občini, se je prijavilo sedem ekip (Ljubno, Luče, Rečica, Mozirje, Gornji grad, Kokarje in Nazarje) za košarko, in prav toliko (Ljubno, Rečica, Mozirje, Lepa njiva, Nazarje, GLIN Nazarje in MGA »Gorenje« Nazarje) za odbojko.
KOŠARKA:
Zaradi popularizacije tega športa sta se tekmovalna komisija pri TTKS Mozirje kot organizator in ŠD GLIN Nazarje kot izvajalec prvenstva odločila, da razdelita prvenstvo na dva tekmovalna dneva, prijavljene ekipe pa v dve predtekmovalni skupini. Prva predtekmovalna skupina, katero so sestavljale ekipe Ljubnega, Luč in Nazarij, je igrala v telovadnici OŠ Ljubno, druga skupina, ekipe Mozirja, Kokarij, Rečice in Gornjega grada pa v telovadnici OŠ Mozirje.
Rezultati predtekmovanja:
I.	skupina — Luče : Nazarje 24 : 47, Ljubno : Luče 34 : 27 in Nazarje : Ljubno 28 : 38
II.	skupina — Mozirje : Kokarje 71 :35, Rečica : Gornji grad 21 :60, Mozirje : Gornji grad 78 : 30, Kokarje : Rečica 24 : 62
(Nadaljevanje na 15. strani)

Planinska šola v naši občini
V februarju je začela delovati planinska šola za vse pionirje in mladince planinskih društev naše občine in planinske skupine šole Letuš.
Solo obiskuje 46 pionirjev in mladincev, predavanja pa so vsak petek v mozirski šoli.
Športne novice
(Nadaljevanje s 14. strani)
Kot je razvidno iz rezultatov predtekmovanja, so se v finalni del prvenstva, ki je bil v telovadnici OS Mozirje, uvrstile ekipe Ljubnega in Nazarij iz I. skupine ter Mozirja in Gornjega grada iz II. skupine.
Najprej sta se za 3. oziroma 4. mesto pomerili drugouvrščeni ekipi iz predtekmovalnih skupin, to je Nazarje in Gornji grad. Tekma je bila zelo zanimiva, saj sta bili ekipi zelo izenačeni. Stalno sta se menjali v vodstvu, razlika pa ni bila nikoli večja od pet košev v korist enega ali drugega. Srečnejšo roko so imeli igralci Nazarij, saj so zmagoviti koš dosegli le nekaj seknud pred koncem srečanja. Končni rezultat 65 : 63 za Nazarje.
Pravo nasprotje prvega je bilo drugo srečanje. Za 1. oziroma 2. mesto sta se pomerili ekipi Mozirja in Ljubnega. Mozirjani so ves čas držali igro v svojih rokah. Razlika v koših se je večala iz minute v minuto, saj Lju-benci kljub borbenosti niso mogli nuditi pravega odpora. Končni rezultat 80 : 42 za Mozirje.
Končni vrstni red: 1. Mozirje, 2. Ljubno, 3. Nazarje, 4. Gornji grad, 5. Rečica, 6. Luče, 7. Kokarje.
Poleg diplom, ki so jih dobile sodelujoče ekipe za osvojena mesta, pa je ekipa Mozirja, kot zmagovalec, dobila tudi prehodni pokal občinskega prvenstva TTKS Mozirje v košarki.
ODBOJKA:
Prav tako kot občinsko prvenstvo v košarki, je tudi občinsko prvenstvo v odbojki organizirala tekmovalna komisija pri TTKS Mozirje, izvajalec prvenstva pa je bilo Športno društvo GLIN Nazarje. Prvenstvo je bilo v obliki turnirja in se je odvijalo v telovadnici OŠ Mozirje. Po prvem, predtekmovalnem delu turnirja, so bile znane štiri polfinalne ekipe. Zmagovalca polfinalnih tekem sta se srečala za 1. oziroma 2. mesto, poraženca pa za 3. oziroma 4. mesto.
Rezultati:
Predtekmovanje — Ljubno : Mozirje 1 : 2, MGA Gorenje : Nazarje 1 : 2, Rečica : Lepa njiva 2 : 0 b. b.
Polfinale — GLIN : Rečica 2 : 0, Mozirje : Nazarje 2 : 0
Finale — GLIN : Mozirje 2 : 0 in Rečica : Nazarje 2 : 0
Vrstni red: 1. GLIN, 2. Mozirje, 3. Rečica, 4. Nazarje, 5—6. Ljubno in MGA Gorenje Nazarje, 7. Lepa njiva.
Prve tri uvrščene ekipe so dobile za osvojena mesta diplome, zmagovalna ekipa GLIN pa tudi prehodni pokal občinskega prvenstva TTKS Mozirje v odbojki.	Jože ŠTRUCL
Urnik je prilagojen tako, da bodo tečajniki pridobili teoretično znanje in to znanje potem na skupinskih izletih tudi praktično uporabili.
Na prvem izletu bodo na Boču vadili orientacijo, na drugem pa jim bodo člani GRS prikazali reševanje v
gorah, tu se bodo tudi sami preiskusili v steni z osnovami plezanja.
Predavateljski kader, je dobro izbran, saj je večina že predavala v planinski šoli, ki je odlično uspela v letu 1971.
Martin AUBREHT
Le ob temeljitem poznavanju nevarnosti, ki v gorah in planinah pričakujejo planinca oziroma turista je pot v gore zares popolnoma varna
Letovanje šolskih otrok
Tudi v letošnjem letu bomo organizirali letovanje šolskih otrok v medobčinskem pionirskem letovišču Žalec v Izoli, kjer ima občina Mozirje na razpolago 200 mest v dveh izmenah, in sicer za 160 otrok v II. izmeni v času od 6. do 20. julija ter za 40 otrok v V. izmeni v času od 17. do 30. avgusta.
Cena oskrbnega dne je 40 din, t. j. za štirinajstdnevno letovanje 560 din in prevoz iz Mozirja do Izole ter nazaj 65 din, skupno torej 625 din.
Občinska skupnost otroškega varstva Mozirje je zagotovila denarna sredstva za stroške vzgojiteljev in za brezplačno letovanje oziroma za prispevke k stroškom letovanja otrokom, ki jim je iz zdravstvenih razlogov letovanje na morju nujno potrebno ter otrokom iz socialno in ekonomsko ogroženih družin.
Če bo prijavljenih za letovanje več otrok kot pa je na razpolago mest v letovišču, bodo imeli prednost pri sprejemu tisti otroci, ki jim je letovanje nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov ter otroci iz socialno in ekonomsko ogroženih družin.
Občinska skupnost otroškega varstva Mozirje je imenovala posebno komisijo za letovanje otrok, ki bo v posameznih primerih odločala glede sprejema otrok na letovanje ter glede prispevkov k stroškom letovanja oziroma brezplačnega letovanja.
Prosimo starše, da že sedaj razmislijo o letovanju svojih otrok,
Prijave za letovanje bodo zbirale vse šole. Otroci bodo prejeli v šoli vse potrebne tiskovine, in to »Predlog za višinsko, obmorsko leio-vanje, taborenje«, ki ga izpolni na prvi strani šola, na zadnji strani pa zdravnik po pregledu otroka, »Prošnjo za prispevek k stroškom letovanja«, ki jo izpolnijo starši, ki so pripravljeni sami v celoti plačati vse stroške letovanja.
Starše prosimo, da vse tiskovine vestno in čitljivo izpolnijo. Bolehne otroke, ki jim je letovanje ob morju nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov, naj sami spremljajo na zdravniški pregled in po potrebi pojasnijo otrokovo zdravstveno stanje. Vse tiskovine pa morajo oddati v šoli, ki jo otrok obiskuje do roka, ki ga določi šola.
Otroci, ki ne bodo predložili navedenih tiskovin šolam ali pa jih bodo predložili prepozno, ne bodo mogli letovati.
IZ DELA MLADIH KOMUNISTOV
Občinska konferenca ZKS je pred dvema letoma ustanovila aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, ki ga sestavljajo delegati iz delovnih organizacij. Aktiv sprejema na svojih sestankih stališča o važnejših vprašanjih politike ZK, na podlagi teh stališč pa potem predlaga ukrepe OK in njenim organom. OK in njeni organi morajo med pripravami važnejših sklepov zagotoviti poprejšnje razprave in dobiti mnenja v oktivu komunistov — neposrednih proizvajalcev in aktivno delati za uresničevanje predlogov in pobud aktiva.
V začetku bi lahko poudaril to, da se v večini naš aktiv sestaja na last-
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK:
Od 24. 5. 1976 od 7. ure do 31. 5. 1976 do 7. ure — Or. BUT Ivan, Mozirje.
Od 31. 5. 1976 od 7. ure do 7. 6. 1976 do 7. ure — dr. ŠPRAJC Emil, Ljubno ob Savinji.
Od 7. 6. 1976 od 7. ure do 14. 6. 1976 do 7. ure — dr. KELEMEN Ernest, Mozirje.
Od 14. 6. 1976 od 7. ure do 21. 6. 1976 do 7. ure — dr. BUT Ivan, Mozirje.
Od 21. 6. 1976 od 7. ure do 28. 6. 1976 do 7. ure — dr. SIRKO Franc, Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK:
23. 5. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
30.	5. 1976, dipl. vet. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 830-978.
6.	6. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
13.	6. 1976, dipl. vet. LOGAR Franc, Solčava, tel. 846-025.
20.	6. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-004.
27.	6. 1976, dipl. vet. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 830-978.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
no inciativo, seveda s pomočjo občinskega komiteja. Aktiv je sestavljen delegatsko in šteje 25 članov. V glavnem se sestajamo pred sejo OK, obenem pa delujemo tudi po programu aktiva. Vsebina, ki jo naš kolektiv obravnava dokazuje, da smo delavci zainteresirani za celo vrsto vprašanj z raznih podrdčij in da se lotevamo obravnave le-teh, seveda pa s tgm postajamo pomemben dejavnik vpliva na oblikovanje politike v občini in njeno uresničevanje. Vpliv aktiva se uveljavlja prek delovanja OK in njenih organov. Seveda pa to v celoti še ni tako kotj na bi bilo.
Aktiv bi moral v večini zavzemati stališča do gradiv pripravljenih za določanje v organih ZK. Dobivati pa bi morali tudi odgovore in pojasnila v primreih, ko njihovih stališč in pobud niso upoštevali. Ena izmed glavnih vrzeli pri uveljavljanju vloge in vsebine aktiva je v preslabi povezanosti s člani osnovnih organizacij oziroma z delavci katerih interes v aktivu tur di zastopajo. Priznati je treba, da so člani aktiva pogosto prepuščeni sami
Novi
Pred kratkim so opravljali ribiške izpite novi kandidati za ribiče v ribiški družini Mozirje. Po predhodnem ribiškem stažu, ko so ribiči pripravniki lovili v spremstvu izprašanih ribičev in so bili na strokovnem posvetu v ribogojnici v Šempetru, je sedemnajst kandidatov uspešno opravilo izpit.
S postopnim povećavanjem števila športnih ribičev ni rečeno, da gospodarjenje v porečju Savinje in Drete ni preudarno. Letni zbor ribičev se od sezone do sezone odloča o številu ri-
sebi, kar pa v večini primerov ne moremo pripisovati le njihovi krivdi. Zelo malokrat se namreč dogodi, da bi OO ZK svojega delegata' v aktivu komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev vabila na sestanke sekretariatov. Seveda to velja tudi za telesa drugih družbenopolitičnih organizacij in pa tudi samoupravnih organov, kajti samo tako bomo lahko dosegli uspešno povezanost, da bodo člani aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev prek družbenopolitičnih organizacij, in samoupravnih organov organizirano spoznavali interese in probleme delavcev.
Za “uspešno delovanje aktiva bo potrebna tudi večja zavest vsakega člana aktiva, da bo seznanjen s problemi svoje delovne organizacije in delavcev.
Za učinkovitejšo vlogo bot v aktivu morali redno obravnavati sa vsebinska vprašanja za seje OK, kakor tudi vse pomembnejše seje občinskega komiteja. Zato bo treba posvečati samoiniciativnost, seveda pa bo še naprej potrebno sodelovanje komiteja za krepitev aktivnosti, kajti brez sodelovanja ni mogoče zagotoviti vpliva na oblikovanje niti na uresničevanje politike ZK.	Roman GRUDNIK
•1	*W«
ribici
bičev, številu lovnih dni ter številu uplenjenih rib. Glede na prirastek, vlaganje novega zaroda in predhodnega odlova rib je mogoče povsem zanesljivo ugotavljati stanje v naših vodah in na takšni osnovi vzgajati in sprejemati nove ribiče.
Če dodamo še dejstvo, da se sleherni ribič bori za ohranjanje čistega okolja, neonesnaženje voda in prispeva k urejevanju ribjih revirjev, je pridobivanje določenega števila novih ribičev povsem upravičeno.
Jože MIKLAVC
Pri opravljanju izpita za »diplomiranega« ribiča se je bilo potrebno, vsaj tako kaže naš posnetek, zelo resno zamisliti. Čestitamo! Prodaja mesa v mesnicah se bo zopet močno zmanjšala. Op. uredništva.