ZGLED SODELOVANJA
Kmetijski kombinat >Pančevački RiU je ustvaril tesnejše sodelovanje z znanstve-nimi ustanovami šele lansko in letošnje leto. Sodelovanje se uresničuje predvsem prek ustreznih služb v kombinatu: po-staje za rastlinsko proizvodnjo in var-stvo rastliu, postaje za živinorejo s službo matične evidence, veterinarske postaje in službe za mehanizacijo. Dela teh služb v podjetju se udeležujeta tako imeaovani ožji kolegij, ki ga sestavljajo strokovnja-ki, ki v ujem delajo, in širši kolegij, ki ga sestavljajo atrokovnjaki z gospodarstev kombinata in strokovnjaki iz ustreznih 2nanstvenih ustanov.
Službe kombinata so vzpostavile dobro sodelovanje zlasti s kmetijsko in veteri-narsko fakulteto beograjske univerze, na-dalje z Veterinarskim iuštitutom in Inšti-tutom za oplemenitenje rastlin v Srbiji. Sodelovanje je bilo koristno, kar potrju-jejo tudi doseženi rezultati.
Letos so službe kombinata sodelovale s kmetijsko fakulteto pri izboljšanju krm-ljenja živiiie in proizvodnje mleka ka-kor tudi pri umetnem osemenjevanju ži-vine. V proizvodnji mleka so dosegli po-vprečje nad 4 tisoč litrov mleka na kravo. Pri vzgoji plemenskega naraščaja v go-vedoreji so posebno dober rezultat dosegli pri žeuskem naraščaju do sturosti enega leta, ki je v povprečju pridobival na teži po 1 kg na dan. Sodelovanje je bilo uspeš-no tudi r vzreji sviuj: s žtirimi kilogrami koncentrata so bekonske svinje pridobi-vale po 1 kg žive teže, a ta rezultat je komisija republiške kmetijske zbornice s 73 odstotki ocenila kot prvorazredno kvaliteto.
V pridelovanju pšenice (golice 41) so v sodelovanju z Inštitutom za oplemeniterije rastlin dosegli pridelek 3067 kg na ha. Na 1200 ha površine pričakujejo, da bodo pri-
14
-tran
20. X. 1957
NASA SKUPNOST
deLali povprečno po b tisoč kg koruze na ha, a na posameznih poskusnih parcelali (približno 100 ha) na gospodarstvu Besni Fok ceuijd pridelek celo na 12 tisoč kg sulie koruze v zrnju, o čemer so fasniki te dai pisali.
V podjetju poudarjajo, da so posebno dobro sodelovauje dosegli z Veterinar-skim inštitutom Srbije. Razen pomoči pri umeinem osemenjevanju krav in zatira-nju nalezljivih bolezni, jim je inštitut pomagal pri učeuju kadrov v podjetju. Med letom so umetno oplodili približno 2 tisoč krav, ki so v 85 odstotkih prime-rov postale breje. Na nekaterih gospo-darstvih (Padinska Skela) se odstotek brejosti dviga*tudi do 95 odstotkov, kar se lahko meri z rezultati na Nizozem-skeiu- in na Danskem. Jnštitut iu veteri-narska služba podjetja sta sodelovala tudi pri zatiranju nalezljivih bolezni. Zaradi preventivnin ukrepor so zmanjšali tuber-kulozne in druge nalezljive bolezni go-vedi na najmanjšo mero, kar je prav tako mogo^e reči za brucelozo (kuiui splav pri kravah), kjer vsako obolelo žiral izoli-rajo in stalno nadzirajo. Tako je šir-jenje ualezljivih bolezni skoraj onemo-gočeoo.
Pri zatiranju nalezljivih bolezni je ve-terinarska služba podjetja sodelorala tudi z veterinarsko fakulteto v Beogradu, ki ji Je posebno pomagala pri zatiranju mastitisa (kužna bolezen vimena). Ta ie posebno pogostna' bolezen pri kravah, ki dajejo veliko mleka.
Na vprašanje, kakšna bi morala biti po-moč znanstvenih ustanov proizvajalskim organizacijaiu. smo dobili precej nejasen odgovor. V >Pančevačkem Ritm namreč poudarjajo, da pričakujejo od teh usta-nov večjo pomoč, posebuo glede prenaša-nja izkušenj iz uaše in drugih držav. Pri tem predvsem mislijo na proizvodne pro-cese in organizacijo proizvodnje, s čimer bi kmetijskini organizacijam pomagali stalno izpopolnjevati tehnologijo proiz-voduje iu doseganje  višjih donosov.
B.Š.