s* ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103^ ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 2. — No. 2. CLEVELAND, O., 7. JANUARJA (JANUARY), 1925. CLEVELANDSKE VESTI. Smrtna kosa. Na Novega leta dan je naglo-ma umrla Mrs. Mary Zaman, stara 52 let, stanujoča na 435 E. 156th St. Pogreb se je vršil minuli pondeljek zjutraj. Naj počiva v miru! RT. REV. MOELLER UMRL ZADELA GA JE SRČNA KAP. DOSEGEL VISOKO STAROST. Cincinnati, O., 6. januarja.— Danes zvečer ob 10:80 je na svojem domu v Norwoodu na-nagloma umrl Most Rev. Hen-Otvoritev večerne šole za držav- rik Moeller, nadškof katoliške Ijane. Cerkve; njegova nadškofija je V četrtek, 8. januarja se zo- zavzemala države: Ohio, Indi-pet začne redni pouk v držav-j ana, Kentucky, Tiennessee Ijanski šoli. Pouk bo odprt v vseh za to določenih šolah po mestu. Redni pouk v tej okolici se bo vršil vsak četrtek in petek ob 7. uri zvečer v dvorani St. Clair Public Library, ^na 55. cesti in St. Clair Ave. Prva i smrt mu je pa danes povzročila dva tedna se sprejemajo novi 3rč.na hiba, za katero je podle-učenci. Poživljajo se vsi. kate- gej, ri imajo prvi papir že dve leti in del Michigana; pokojni cerkveni prelat je dosegel visoko starost 75 let. Nadškof Moeller se je pre-hladil lansko leto pri polnočni maši v katedrali sv. Petra; Leto XL — Volume XI. DVA SLOVENCA ZGORELA SIN DAI. ŽIVLJENJE ZA OČETA. NESREČNA BAJU-KOVA DRUŽINA. ive. Na MflM*' star, in da bivajo pet let v Ameriki, in najmanj eno leto v državi Ohio, da se sedaj vpišejo v državljansko šolo; to šolo vodi že več l£t Mr. L. J. Pire, urednik "Ameriške Domovine." Končen "Ure." Dne 18. januarja priredi slovensko katoliško pevsko društvo "Lira" sijajen koncert v dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. programu za t* večer je najst najlepših slovenskih pesmi. Društvo se že precej časa jako skrbno pripravlja, da bo koncert tem boljši in umetniški; po koncertu bo v spodnji dvorani prosta zabava s plesom. Ker želimo, da podeli naše občinstvo priznanje slovenske pesmi, katero vsi ljubite; prosimo občinstvo, da si preskrbi vstopnice že naprej. Cena vstopnicam je 75c, za otroke 25c. Dobijo se v uradu "Ameriške Domovine," pri A. M. Kolarju v Slovenskem Narodnem Doirfu, v trgovini A. Grdina & Sinovi ter v Carniola restavrantu. Velika razprodaja. Cenjene čitatelje v Cleve-landu in okolici; opozarjamo na današnji oglas Mr. John Gornika, znanega trgovca z moškimi oblekami in drugo opravo, ki je odredil veliko razprodajo. Mr. Gornik je član naše Jednote. Svoji k svojim! Nevarno obolela. Nevarno je obolela Mrs. Marija Terček, članica društva Marije Magdalene, št. 162; zadnji čas bljuva kri, vsled česar je njeno stanj« zelo opasno. Dal Bog, da bi sestra Terček okrevala! Uspehi marljive d ruš t. tajnice. Na zadnji mesečni seji društva Marije Magdalene, št. 162 je bil umeščen odbor za tekoče poslovno leto. Pri tej priliki se je kot tajnica poslovila gotovo najbolj marljiva uradnica vseh krajevnih , društev naše Jednote, Miss Josipi na Menart, ki je tajništvo vodila neprestano štiri leta. Društvo Marije Magdalene bo letos meseca marca staro komaj osem let, pa je ie dlje časa največje žensko društvo K. S. K. Jednote. Uspehe agilnega tajništva Miss Menartove se lahko s številkami navede. Pred štirimi leti, ob nastopu njenega tajništva je štelo društvo 277 Članic in 97 otrok, btafajna pa $2,421» letos, dne 1. januar j« pa šteje 462 članic v aktivnem in 1Š2 v mladinskem oddelku, torej toeh Popoldne se je še veselo raz-govarjal na konferenci z redovnicami sv. Jožefa v Delhi, O.; 'vrnivši se domov je večerjal, dve uri kasneje mu je postalo slabo; takoj poklicani zdravnik mu ni mogel pomagati, ker g? je zadela srčna kap. Poslednje sv. zakramente mu je podelil Mftgr. Louis Nau, predsednik Mount St Mary semenišča. Ob smrtni postelji je stal njegov brat, kancler, Msgr, Crested Butte, Colo., 31. decembra. — (Izvirno poročilo) — S tem naznanjam nad vse žalostno novico o tragičnem slučaju, ki se je pripetil V naši naselbini dne 25. decembra (na božični dan) ob 3. uri zjutraj na domu Marka Bajuka ml., člana našega društva št. 50, K. S. K. Jednote. Označeni čas je nastal v njegovi hiši ogenj, ki je j>oslopje do cela uničil, poleg te^ja pa zahteval še dve človečki žrtvi: njegovega očeta Markx> Bajuka »t. in brata Martina. Prvi je spadal k društvu B. D. Z., št. 26, Narodne Hrvatske Zajedni-ce, njegov sin pa k društvu Planinski orel, št. 379, S. N. P. Jednote in k redu Kolumbovih Vitezov (K. of C.). Ta dru-društva so pokojnikoma priredila krasen pogreb dne 2$. decembra ob 10. uri dopoldne s sveto mašo zadušnico. Pokojni rojak Marko Bajuk st., je hitet v gorečo hišo, da bi si rešil nekaj stvari. Ker se ni LISTNICA UPUAVNISTVA. i * • ' ' * 'i JR V ■ -& Iver nameravamo v prihodnji številki priobčit!-.nov i imenik uradnikov krajevnih društev za tekoče leto, zato uljudno prosimo doli označena 'društva, da naj nam takoj dojfišljčjo ime-jna sVojih urudniMov ter naslove, namreč: prediiednika. tajnika in blagajnikat Vaako društvo je prejelo od glavnega taj-nikg, dva listka za označbo krajevnih uradnikofr, enega za glavnega tajnikaJ drugega pa za upravništvo "Glasila." Društva, ki nam ne bodo do prihodnjega "pondeljka dopo.slala imen sedanjih odbornikov, ne bodo j priobčena v novem imeniku. Od sledečih društev še teh imen nimamo: Št. 21, 43, 73, 75, 79, 81, 83, 124, 126, 135, •140, 148. 152, 17«, 173. 175, 176, 183, 187'. Nadalje omenjamo glede Spominskih knjig, da smo jih še pred Božičem razposlali vsem onim društvom, ki sd jih v smislu našega poziva naročila. UMORIL 15 OSEB. GftOZNA ODKRITJA NEMŠKEGA KANIBALA. Berlin, 29. decembra. — Letos o Božiču je prišla nemška policija na slej* krvavemu početju farmerja Karo! Denke-ja, ki je na brutalen način zadnjih 10 let umoril 15 oseb in iste najbrže použil; ta zver v človeški podobi je živela blizu vasi Muensterberg v nemški Šleziji. Državni pravdnik, ki ima to zadevo v rokah, zatrjuje, da je Denke k sebi izvabljal mlade potnike, iškajoče dela; zatem jih je na svoji farmi umoril s kanibalskim namenom, da je užival njih meso. V njegovem skednju so našli več posod na- MUSSOLINI ZMAGAL. RAZNE VESTI Ferdinand Moeller, njegov t* jrf^^ta'vt^lMs'^/je skočil za doma srn« nik, Rev. Albers in več duhovnikov iz bližine. Pokojnik zapušča poleg brata tudi eno sestro, in sicer šolsko sestro Marijo, živečo v Cincinnati. Nadškof Moeller je bil eden izmed prvih bogoslovcev Ameriškega kolegija v Rimu, koje-ga je dovršil z najvišjo odliko. Rojen je bil dne 11. decembra, 1849 v Cincinnati O., kjer je obiskoval farno šolo, kolegij sv. Ksaverja, nakar je odšel v Rim študirat bogoslovje; ondi je bil leta 1876 posvečen v maš-nika, nakar je postal doktor bogoslovja. Vrnivši se iz Rima, je nekaj časa župnikoval pri cerkvi sv. Patrika v Bellefon-taine, O. Par mesecev zatem je bil imenovan za profesorja na Marijinem semenišču v Cincinnati; leta! 1877 je postal kancler označene nadškofije; leta 1893 je bil imenovan škofom v Columbus, O., leta 1904 pa nadškofom v Cincinnati. Pokojnik je bil izboren pridigar, velik zagovornik in pospe-ševatelj farnih šol in katoliških zavodov. . V Cincinnati je nedavno zgradil krasno semenišče, koje je veljalo $1,000,000. Z elevelandskim škofom, Rt. Rev. Schrembsom je bil osebni prijatelj zadnjih 35 let. V tukajšnjih duhovskih krogih je nastalo mnenje, da bo na mesto pokojnega nadškofa imenovan elevelandski škof, Rt. Rev. Schrembs, ko se bo to leto podal v Rim z večjim številom romarjev., re označeno društvo $6,168.92. V resnici lep napredek v zadnjih štirih letih. Skoro vse podvojeno f Cast in priznanje tako marljivi tajnici! Prvi novomašnik novega semenišča. Prihodnjo nedeljo ob 8. uri bo mil. škof Schrembs posvetil v mašnika prvega bogoslovca novega katoliškega semenišča, Rev. Louis Kazmirskija, sina skupaj 644; denarja pa premo-1 poljskih starišev. njim njegov sin Martin, da ga reši; toda žal. tudi njega ni bilo nazaj; oba sta umrla v plamenih. Martin Bajuk, ki je dal življenje za svojega očeta je bil star 23 let. / V tej veliki razburjenosti je skočil v ogenj še drugi Bajukov sin, Anfon,- da reši svojega očeta in brata; todA tudi ta junaški poizkus je bil zaman; pri tem je zadobil tudi Anton Bajuk tako hude opekline, da se bori s smrtjo v neki bolnišnici v Pueblo, Colo.; ves je opečen na glavi in rokah; če bo okreval je še veliko vprašanje.* Pokojni rojak Marko Bajuk st., je bil doma iz vasi Radovi-ca pri Metliki na Dolenjskem. V Ameriko je došel leta 1888 ter je bil všled svojega lepega značaja med tukajšnjimi rojaki zelo priljubljen. Njegova družina je bila zelo nesrečna že od leta 1920. Tedaj mu je ubilo enega sina v tukajšnjem premogovniku, ko je bila njegova mati, oziroma žena Bajuka-št., v neki bolnišnici v Pueblo, Colo., da se ni mogla vdeležiti pogreba. Druga nesreča se je pripetila meseca maja, 1924, ko je Bajukova žena v hiši tako nesrečno padla, da se je ubila. Vsi štirje počivajo sedaj na tu-kajšnem katoliškem pokopališču eden poleg drugega: oče, mati in dva sinova. Za njimi žalujejo štirje sinovi in dve hčeri in sicer: Marko, Ivan, Anton in Alojz; slednji (Alojz) se ni mogel vdeležiti pogreba svojega očeta in brata zaradi oddaljenosti, ker se nahaja v zavodu za gluhoneme v Washington, D. C. Hčere pokojnika so: Marija, omožena Slobodnik in Ana, omožena PaŠič. Pokojnikoma naj bo lahka ameriška gruda, vsem preostalim sorodnikom pa izražam globoko sožalje.' ^Ivmn Kuretič, tajnik društva št. 55. soljenega in okisanega člove-j linija imenoval tri fašiste; zdaj škega mesa. kožo je pa rabil za j je ves italijanski kabinet v fa-naramjjiee--ttr-iIdelovanje vrvi. jšistovskih rokah. Ko je letos na sveti večer ho- Mussolini je pokazal že v tel z lopato napasti nekega mla- tretje svojo politično moč. Le-deniča, mu je ta zadnja name- ta 1922 je s svojo armado vko-ravana žrtev srečno ušla. Den- rakal v Rim in se proglasil za ke je bil takoj zatem aretiran, ministrskega predsednika. Kas-Nad vae čudno ae nam zdi, da a se je še isti večer v celici ječe ne je je iz kabineta spodil popu-so bili nekateri tajniki tako ma- obesil. liste, socialne demokrate in loiparni, du teh knjig še do da- i --o--, slednjič liberalce. Marqui.s Sa- nes niso naročili;' knjige so povsem zaatonj. Takrat zapore- VREME NA POIJSKEM. landra je bil zadnji minister li-. Varšava, 6. januarja. — Na beralne stranke, ki je \ceraj re- Čili oklic za naročila Spominskih knjig: a vse zaman. Tozadevne posledice bodo trpela Motična društva, ker knjig sedaj sploh j ne bodo dobila, imamo jih nam- j reč le še nekaj v zalogi, ker smo jih izdali omejeno število — 10,000. » * ♦ LISTNICA UREDNIŠTVA* Na mnogostransko željo čita-teljev bomo pričeli zopet "Šent-klairske- paberke" pri občevati v prihodnji številki. Zadnji čas ima urednik že dosti gradiva nabranega. -i—o- USMRČENI KITAJSKI UPORNIKI. London, 29. decembra. — Iz Tien Tsina se semkaj poroča, da so v Kalganu na Kitajskem te dni ustrelili osemsto vojakov upornikov. Navedenci so se nedavno spuntali vsled zaostale jim plače; pri tej priliki so me sto Kelgan oplenili in zažgali. Z OROŽJEM ZADUŠIL UPOR. JUGOSLOVANI IN ALBANCI. FAŠISTI NA KRMILU --- VLADE. j Presbi ro ministrstva za zuna- --nje zadeve kraljevine Srbov, Rim, 5. januarja. V velikem^ Hrvatov in Slovencev v Beogra-političnem boju je končno zma- du je izdal sledeči komunike: gal ministrski predsednik M us- "Tožba albanske vlade, da se solini. Tekom 48 ur je porazil nahajajo med vjetimi vstaši tu-vse svoje nasproti^ke, tako da di jugoslovanski vojaki, je od je sedaj njegova stranka faši- temelja zlagana. To se more stov vladarica cele Italije. To nanašati edino na naše vojaške je dosegel s silo in orožjem: begunce, ki so že davno pred kjerkoli so se pojav ili kaki ne- revolucijo pobegnili v Albanijo miri, so jih fašisti 7. orožjem in ki jih je naše poslanstvo v ukrotili. Tiranu zaman poskušalo spra- Na zahtevo Mussolinija so viti nazaj v deželo." morali včeraj odstopiti zadnji trije liberalci, člani kabineta;. Bolgarski ministrski predsed-na njih mesto je kralj Victor nik tankov, ki je 26. decembra Emanuel vsled zahteve Musso- prišel v Beograd, je imel daljši razgovor s predsednikom mini-:;trsk82 let. ZA KAZEN MORAJO HODITI V -CERKEV. Clevelandski policijski sodnik Stevens je uvedel letos nov način kaznovanja oseb za bolj male prestopke. Dve ženski, ki sta kradli blago po trgovinah bi morali presedeti 60 dni v prisilni delavnici; nad vse modri sodnik Stevens jima je pa to kazen premenil, da morajo iti vsako nedeljo t. L v cerkev. Enako kazen je določil tudi trem moškim vsled pijančevanja. komunistov, ker je leta 1922 prekršil michigansko sindikali-stično postavo; vsled tega bo moral«takoj nastopiti večletno ječo. Ruthenberg se je leta 1922 s svojimi pristaši vdeležil tajnega zborovanja komunistov blizu Bridgeman-a v Berrien okra-ju. NEPOŠTENI POŠT;?RJI. Toledo, O., 6. januarja. — Sodnik Killits je danes obsodil štiri poštarje iz države Ohio na 13 mesecev ječe v Atlanta, Ga., vsled tatvine in goljufije. Poštar Delin iz Trownbridge je. poneveril $527.33 vladnega denarja, poštar Martin v Mill-bury $755.10, pomožni poštar Dorr v Fremont $199.96, G. Hill iz Upper Sandusky, poštni London, 5. Da- RFKORD FRANCOSKEGA LETALCA. ! E t amper.. Francija. 2D. decembra. — Avijatik Doret je idancs dosegel svetovni rekord je namreč (621.88 milj) razdalje v 4 urah 30 minutah in 32 sekundah, kar znaša povprečno 221.7 kilometrov (137.75 milj) na uro. - Nfcw Torku.' Profesor Pupin je klerk je ukradel nekaj' Liberty bondov. Vsi označeni nepošteni poštarji so dobili enako kazen. EVAKUACIJA PORENJA ODGODENA. Pari«, 31. decembra. — Danes je zavezniški svet poslanikov potrdil besedilo kolektivne note na Nemčijo glede odloga evakuacije Porenja; ta evakuacija bi se morala izvršiti sklepom verzaljske pogodbe dne 10. januarja, 1925. Evakuacija je torej za nedoločen čas odgode-na. ZAPLEMBA PLINOVIH MASK. Berlin, 31. decembra. — Med-zave^niška vojaška kontrolna komisija je te dni zaplenila vse plinove maske pri avstrijski armadi; to se je izvršilo na podlagi mirovne pogodbe. Angleški listi delujejo sedaj na to, da naj se zapleni še plinove maske v Nemčiji. januarja. — v!ede brz;ne v ietanju; preletel nes je Lloyd George na nekem je nanir£. J 000 kiIomotrov banketu ostro žigosal tiransko vlado fašizma v Italiji. Med drugim je omenil to-le: "V Italiji je dandanes svobo-I da popolnoma uničena; fašisti !uprizarjajo strahovanje, po^ge OMAMLJENI SUHAŠKI j konfiskacije in umorč. Taka j AGENTJE. vlada nima nobene prihodnosti." Steubenville, O.. 31. decembra. — Ko so dan?s hoteli štirje suhaški agentje vdreti v dvorano nekega tukajšnjega kluba, so nabteli na nepričakovan dogodek. Iz neke skrivne cevi pri vratih, jih je pozdravil cel oblak "lethai'' plina, da so vsi omamljeni popadali na tla; poklicani zdravnik jih je končno zOpet spraVil k zavesti: predsednik onega kluba se bo moral vslctl te^a zagovarjati pred sodnijo. visoka Cast za jugo- / slovana. Washington, 2. januarja. — Na tu s evršeči letni konvenciji Ameriške družbe za povspeševa-nje znanosti je bil danes za predsednika te družbe« izvoljen Mihael 'Idvorsky Pupin, profesor 'ha Cohxmbi^ -univerzi v družbi spada nad -štiri tisoč članov, večinoma raznih znanstvenikov m učenjakov širom Amerike. '- NOV SPOMENIK V OHIO. Washington, 31. decembra.— Vsled predloga kongresnika Cable il Ohio, bo vlada Združenih držav postavila v Greenville, O., primeren spomenik v spomin na svoječasno sklenjen mir med Združenimi državami in raznimi indijanskimi plemeni. MESTO NEW YORK L. 1960. New York, N. Y. — Tukajšnji mestni razširjevalni odbor je mnenja, da bo štel New York čez 35 let (leta 1960) 18 milijonov prebivalcev. Do tedaj se bo mestno mejo povečalo za kakih 50 .milj in sicer severno do gorovja Bear Mountains, za pad- 2RTVE SLABEGA ZGANJA. 1/eta 1924 je v državi Ohio umrlo i 300 oseb vsled uživanja zastrupljenega žganja. Največ jih je umrlo v Cuyahoga okraju (62)» temy sledi okraj Mahoning, 40, Lucas 28, Franklin 25, Hamilton 23. PORABA GAZOLINA. Washington, 1. januarja, — Oddelek za notranje zadeve poroča, da je vsak avtomobil v Združenih državah leta 1924 porabil 494 galon gazolina, kar je veljalo lastnika $82. PREKRŠČENO MESTO. Christiania. Norveško. 1. januarja. — Z današnjim dnem se je opustilo dosedanje ime glavnega . mesta Norveške, ker so ga prekrstili v*^pgega. Za-naprej se bo naše mesto naziva-no do jezera Hopatong, južno J lo Oslo; to ime /e je že rabilo pa do Asbury parka. , j v srednjem veku. NAZNANILO. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., je imelo svojo glavno ali letno sejo dne 21. decembra, m. L Tem potom se naznanja vsem onim članom, kateri niso bili na omenjeni seji, pa imajo svoje soproge v našem društvu in zavarovane pri K. S. K. Jednoti, dalje udo-vam, ki spadajo v^aaše društvo, da se sklenilo na označeni glavni seji, da za naprej bo društvo plačevalo tudi 3a Člani- John Badovinac, Joseph Vajdič, Anton Zlatorepec; bolniški odbor: Peter Zugel za Virginijo John Vajdetič, za Nbrth Side Anton Stefančič, za Mount Iron Joseph Petričevič, za Eveleth John Videč, za Buhl Math Rauch za Gilbert, Minn., zastavonoše John Žagar in M^th Ba-jevich, maršal John Markovich. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, kateri bolni član se ne bo javil bolniškemu obiskovalcu v slučaju obolesti ali okrevanja, eami enake pogrebne stroške ne bo opravičen do bolniške kot za članom, namreč $10 za podpore. Prosim vas torej, da venec in $50 za pogrebne stro- to določbo vpoŠtevate. ške, skupaj $60 Pooblastilo se je tudi -brata predsednika Frank Terlepa, da bo agitiral za nove člane in članice v oba oddelka, da se bo za nove člane in članice v mladinski oddelek plačalo zdravnika iz društvene blagajne, ko bo izdq}al zdravniške preiskovalne lis trne; v aktivni oddelek pa se sprejemajo novi člani in članice brez vsake pristopnine, kar se tiče društva, v Jednoto pa tudi ne stane več kot $1.25. Zatorej se poživlja, ako bi kateri hotel pristopiti, da ima sedaj najlepšo priliko. Tudi se je volil odbor za leto 1925 in sicer so bili izvoljeni s*ledeči sobratje: Frank Terlep, predsednik; Felix Jamnik,. podpredsednik; Matthew Buchar, tajnik; Jacob Konte, zapisnikar; John Kralj, ml., blagajnik;' nadzorni odbor: Frank Zupančič, Thomas Buchar in Ludwig Solnce; bolniški odbor: John Kralj, st., Alois Zaletel in Marko Znidarsich; zastavonoše: Martin Kambich, ml. in ^Vank Mustar; bandero-noŠe Rafael Stukel, Ludwig Lazar; in Geoi^e Stukel; reditelj Jacob Solnce, društveni zdravnik Dr. Martin Ivec. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam našega društva in vsemu članstvu -K. S. K. Jednote; dalje voščim srečno in veselo Novo leto 1925. Matthew Buchar, tajnik. S sobratskim pozdravom, Joseph Jak še, tajnik. 47. Oruštvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, J a. Naše društvo je imelo svojo glavno letno sejo dne 14. decembra m. 1., na kateri je bil izvoljen sledeči odbor za tekoče poslovno leto: Predsednik John * Dečman, Box 529, Forest City, Pa.; podpredsednik Josip Glavič, Vand-ling, Pa.; prvi tajnik Frank Zidar. Box 672, Forest City, Pa.; drugi tajnik Frank Telban, blagajnik Gregor Verhovšek, nadzorni odbor: John Telban, Ignac Pancar, John Kamin, bolniška nadzornika: Anton Borštnik, Frank Pevc I., sprejemni odbor: Frank Oražim, Frank Pancar, vratar Josip Zidar, redar Martin Omahen, zastavonoša Frank Volk, ml., banderono-ša John Tornič, maršala Ignac Pancar, Louis Omahen, poslanci za Forest City: Jernej Inti-har, Štefan Grčman, Frank Krašovec, Browndale Anton Marki, društveni zdravniki Dr. C. R. Knapp, Dr. G. T. McGuire/ Dr. B. E. Costello, Dr. Franklin. Društvo ima svoje redne me? sečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani. Prav veselo, zdravo in srečno Novo leto želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote! Frank Zidar, tajnik. Društvo sv. Alojzija, št Chicago, 111. Vsem članom našega društva se uljudno naznanja, da bomo imeli prihodnjo mesečno sejo v soboto dne 10. januarja ob 8. ari zvečer. Ker je_biJo na letni seji sklenjeno, da se vrše seje vsako drugo soboto v mesecu in ne več ob nedeljah, zato naj si vsak čUmi to dobro zapomni in naj se prihodnje seje gotovo vdeleži. Na tej sej biomo imeli veliko važnega zaradi naše ma-"ikaradne veselice, katero bomo priredili dne 11. januarja ob 7. uri zvečer v šolski dvorani. Ponovno vas prosim, da naj se vsak član, brez izjeme, vdeleži prihodnje seje in tudi veselice, ker le tako se lahko dosti dobrega ukrene, če je dosti članov navzočih. Kličem torej vsem: Na svidenje! S sobratskim pozdravom do vsega članstva in glavnega odbora naše K. S. K. Jednote. Vsem želim srečno in blagoslovljeno leto 1925. Joseph Fajfar, predsednik. Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind. Ker smo ravno ob nastopu novega leta in je navada, da v tem času vsak podjetnik ali posameznik sestavlja svoje načrte za. izboljšanje svojega podjetja, tako so ravnala te dni tudi razna krajevna društva, da bi v novem letu bolj napredovala. Med temi je tudi naše društvo sv. Alojzija, št. 52, ki je izdelalo načrt, da proslavi 25 letnico svojega obstanka. ' Stopimo torej za četrt stoletja nazaj v leto 1900; tedaj so semfcaj iz stare domovine prihajajoči rojaki pričeli spoznavati potrebo podpornega društva tudi v naši naselbini, nakar so začeli delati tozadevne načrte. In res je bilo ustanovljeno naše društvo dne 6. maja, 1900, ki se je priklopilo h K. S. K. Jednoti. Priznati moramo, da dolga in težavna so bila ta leta, toda naše društvo je vseeno krfepko naprej stopalo po svoji začrtan> poti. Vse razne težkoče je društvo' prestalo s krepko voljo ustanovnikov in poznejših uradnikov, da se je društvo postavilo na trdno podlago. Nekaj izmed ustanovnikov je še danes živih in med nami; med temi je tudi naš pr-voboritelj in še danes vedno vnet član za napredek drulfva, brat Jakob Stetgar, ker se je že mnogo trudil za to društvo, mu gre vsa čast ii^-hvala za njegovo delo. Da se pa dobro- pripravimo za slavnost 25 letnice, je društvo začelo še v letu 1924 delati načrte za srebrni jubilej, ki se bo vršil dne 2. in 3. maja, 1925; to se bo vršilo ravno v dnevih, ko bo društvo staro 25 let. V ta nes uljudno vabiioM>> da bi se blagovolili naše slavnosti v polnem številu vdeležiti, ker to bo prva slavnost J25 letnice kakega društva v naši naaelbini. .Upamo in želimo, da bi bila vdelež-ba mnogobrojna. Tedaj se bomo spominjali naših pijonirjev, ki so pred 25 leti započeli težavno delo, ter isto še danes nadaljujejo kelikor je še živih med nami. „ V nedeljo zjutraj 3. maja se društvo vdeleži slovesne sv. maše ob 10. uri; za to priliko bomo povabili vsa tukajšnja društva, da se vdeležijo velike parade v cerkev, po maši pa zopet nazaj v dvorano. Za ravno isti dan (nedeljo popoldne), se namerava sklicati skupni shod vseh tu živečih Slovencev; na tem shodu bodo nastopili razni povabljeni govorniki; med njimi bo več glavnih uradnikov naše K. S. K. Jednote. Ker bo to prvi sestanek vseh tukajšnjih rojakov in rojakinj povodom 25 letnice najstarejšega društva v Indianapolis, je želeti,* da bi vsak posamezen rojak, rojakinja in razna društva sodelovala z nami pri tej redki slavnosti. Upamo, da nam bodo Šla v tem ozi-ru vsa tukajšnja bratska društva na roke, da ne bodo-ta dan prirejali kake veselice, da bomo na ta način skupno in složno delovali za ugled naše slovenske naselbine. # Za danes naj to naznanilo zadostuje ; čez čas se že. zopet na tem mestu oglasimo. Ob nastopu Novega leta pošiljamo tem potom naše iskrene bratske pozdrave vsemu članstvu K. S. K. Jednote ter vsem glavnim uradnikom. Želimo vam kar največ uspeha v letu 1925! Odbor dr. sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. J., Indianapolis, Ind. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111. Naša društvo je' imelo svojo letno sejo dne I4krdecembra m. 1. Na omenjeni seji se je volil odbor za leto 1925 s sledečim izidom: Frank Jerina, predsednik; John Jerina, podpredsednik; August, Cepon, tajnik; John Umek, podtajnik; Martin Svete, blagajnik; Frank Kozina, za tri leta, Math Slana za dve leti in Jerry Remzgar za eno leto, nadzorniki; bolniški nadzorniki: za 10. cesto Frank Opeka, za Market St. Frank Petkovšek; maršal Frani! Go-stišar, reditelj John Grampov-jčnik, vratar John Bogataj, zastavonoše Math Setničar, Frank Artič, ml., društveni zdravnik Dr. L. B. Jolly. S sobratskim pozdravom, August Cepon, tajnik. ?lavne seje, pa ker vpoštevamo vaš vzrok zakaj se niste vdele-fcili glavne seje, da naš prostor ne zadostuje ali ni primeren za veliko društvo kakor je naše, da bi pa od zunaj stali in notri gledali je pa premrzlo. Dragi sobratje, kako moremo napredovati na tak način? Žalostno! Slovenci na Eveleth, ki tvorimo večino med vsemi drugimi narodi in še vedno nimamo svoje lastne dvorane, da bi odgovarjala našim potrebam. Rojaki na Evelethu, potrudimo se vendar že enkrat in darujmo vsak po $25 ali eni malo več in eni malo manj po zmožnosti in pla-*ana bo. Nadalje se ponovno prav lepo zahvalim vsem članom, ker so mi na mojo pripombo, da jaz že pre vzamem, urad ali to plato, katero jaz prejegiam $50 na leto 350 članov obeh oddelkov ne zadostuje samo za čevlje in res so mi prostovoljno povišali plačo za $10. . No, sem si mislil sedaj pa že vendar zadostuje za čevlje ali kaj hitro zatem mi na misel pride, da poleti rabim avtomobil in zatem sem si pa takoj mislil, da se že še shaja z $50. Sedaj pa kaj hočem? Ali se odpovedati za povišanje plače sobratom to zopet ne gre ali. več plače kakor jo za čevlje potrebujem zopet nočem in odločil sem se tako, da bom ali sem pripravljen dati nagrado iz svojega žepa članom enemu ali dvema za 10 članov $10 ali trem aH štirim za 20 članov $20. Zatorej potrudite se; lahko se jih še dobi; zadovoljen sem z vsem, naj bo ali nosi hlače ali kiklo ali pa oboje po novi modi. Vam želim srečno in zdravo Novo leto, vsem udani Frank Beterlin, tajnik. Društvo* Vitezi sv. Martina, št. 75, La Salle, 111. Tem potom naznanjam članstvu našega društva, da se bodo vršile volitve novega društvenega odbdta za tekoče leto tretjo nedeljo v tem mesecu, to bo dr.e 18. januarja. Cenjeno članstvo! Kakor vidim, se za lepe opomine nič ne zmenite; torej kdor se ne bo vdeležil glavne seje, ki je vendar samo enkrat v letu, ga bo zadela kazen po pravilih. S sobratskim pozdravom. Frank Mallie, tajnik. prihodnje seje dne 11. januarja. Pridite vse, da ne bo kakega prerekanja in določite, kako bandero si želite. Ker nekatere članice še niso prejele Spominske knjige, pridite ponje na sejo; knjiga je res nekaj zanimivega za nas in za vse članstvo K .S. K. Jednote. V odbor za tekoče leto so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica Ivanka Svete, podpredsednica Anastazija Ambrožih tajnica Frances Toma-zin, blagajničarka Ana Urbas, pregledovalke knjig: Mary Vi rant, Mary Ambrožič. K sklepu se vsem našim se stram zahvaljujem za izkazano mi prijaznost v preteklem letu in želim vsem skupaj veselo in srečno Novo leto! Frances Tomazin, tajnica. Druitvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn." Naše društvo je imelo glavno namen se je društvo odločilo, letno sejo dne 21. decembra, da priredi dne 2. maja (v so-Na tej seji so bili izvoljeni sle-jboto) večer prosto zabavo; za deči uradniki za leto 1925: jplesaželjne bo igrala izvrstna Predsednik Math Prijanovich, podpredsednik John Simonich, Jakše, podtajnik blagajnik ___' Jakše, nadzorni odbor: godba, za. dober prigrizek bo skrbel odbor. Na to zabavo bomo pafabili vse tukajšnje rojake in rojakinje. Članstvo raznih tukajšnjih društev že da- NAZNANILO. ^ruštvo sv. Cirila in Metoda, št. 59 K. S. K. Jednote v Eveleth, Minn., je imelo svojo let-uo ali glavno sejo dne 14. decembra, na kateri se je volil odbor za tekoče leto 1925, izvoljeni so bili sledeči uradniki ter drugi odbor: Predsednik Anton Zakrajšek, podpredsednik Valentin Čampa, tajnik Frank Peterlin, zapisnikar John Mihelič, blagajnik Anton Fritz, nadzorniki: .Joe lutihar, Anton Rozinka in Anton Nemanič, maršal John Maček, zastavonoše Alojz Petrič, Karol Korošec, John Bonač in Andrej Kvaternik, vratar Anton Boben. Nadalje smo prejeli prošnjo cerkvenega odbora za eno sliko, ker se namerava to leto cerkev slikati; prošnja je bila odobrena s pripombo, da se za potrebni denar napravi veselico, oziroma kako igro; kar pa preostane, se spravi v društveno blagajno, ker je skoraj prazna. Nadalje nacnajam vsem, sobratom ali članom, da kdor še ni Spominske knjige prejel, da se dobijo edino pri meni na domu. Zatorej vas prosim, da se zglasite, ker jih imam še dosti za oddati. Sicer je vsakega člana dolžnost, da se vdeleži NAZNANILO. Društvo Marija' Pomagaj, št 79 bo obhajalo svojo dvajsetletnico dne 18. januarja. Najprvo smo mislili obhajati to slavnost dne 4. januarja, .toda smo jo preložili na 18. januarja in sicer zato, da se bodo mogli iste vdeležiti glavni uradniki, ko bodo ravno iste dni imeli svoje zborovanje v Jolietu. Torej bomo imeli ta dan v svoji sredi večino glavnih uradnikov, kar bo našo slavnost gotovo še bolj povzdignilo. Zatojuljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, da se te naše slavnosti vdeleže v največjem številu. Dopoldne ob 10:30 bo sveta maša, po sveti maši pa odkorakamo v Fr. Svetetovo dvorano, kjer bo banket. Na tem banketu bodo nastopili razni govorniki, slišalo se bo lepo pejtje in po banketu bo prosta zabava. Torej na svidenje dne 18. januarja! Članom in članicam naznanjam, da*se bo prihodnja seja Vršila drugo nedeljo v mesecu, to bo dne 11. januarja ob 7. zvečer. S sobratskim pozdravom, Ignacij Grom, tajnik. Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 86, Lorain, O. Naznanjam vsem cenjenim članicam našega .društva, posebno pa onim, ki se niso vde-iežile zadnje seje, da je $aše društvo pristopilo v bolniško centralizacijo k Jednoti. Kakor je že gotovo vsem znano, bo naše društvo letos obhajalo 20 letnico obstanka, zato si bomo v spomin naročile malo društveno bandero. Prq-šene ste vse, da se vdeleži te Društvo sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa. S tem naznanjam članom našega društva, da so bili na glav ni seji dne 14. decembra izvoljeni sledeči odborniki za tekoče leto: Predsednik Josip Car, 75(ft> Ormond St., Swissdale, Pa., podpredsednik George Simčič, 540 Hazel St., Homestead, Pa., prvi tajnik R. G.[ Rudman, 2334 Manor Ave., Swissvale, Pa., drugi tajnik Alois Bradica, Box 190, R. F. D. 5 Wilkins-burg, Pa., blagajnik Joseph Rudman, Box 221, R. F. D. 5, Wilkinsburg, Pa., nadzorniki: George Jazavac, Paul Begg, zastavonoša Frank Habič, bolniški ogledniki: za Rankin^n okolico Rudolf Crnič, 155 Third St., Rankin, Pa., za Homestead in okolico Joseph Simčič, 535 Hazel St., Homestead, Pa.* za East Pittsburgh in okolico Thomhs Assauchaich, Box 882, East Pittsburgh, Pa., društveni zdravnik Dr. O. J. Polk. Naj vsak član našega društva izreze imena uradnikov ali naj ta list dobro shrani, da bo znal, komu se javiti, če slučajno zboli, javi naj se temu ali onemu bolniškemu obiskovalcu, ki so zgorej označeni. Tudi bi prosil cenjene člane, da-bi se bolj redno vdeleževali sej, ki se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu, in naj ne pošiljajo na seje svojih žen ali otrok. S sobratskim pozdravom, R. G. Rudman, tajnik. 1 v Vabilo na veselico. katero priredi društvo sv. Treh Kraljev, št. 98 v Rockdale, 111., dne 10. januarja v dvorani so-brata, Martin Žagarja na 600 Moen Ave., začetek ob 7. uri zvečer. Na to veselico uljudno vabimo vsa naša cenjena domača in sosedna društva, dalje vse rojake in rojakinje; vsem kličemo : Dobro došli. j Na tej veselici nam ne bo. manjkalo za postrežbo in tudi ne krepčila za grlo; kogar bodo pete srbele, si jih bo lahko v plesni dvorani nabrusil, kajti naš znani muzi-kant Tomaž Kezerle isti večer gotovo ne bo držal rok križem. Uljudno vabimo tudi naše izobraževalno pevsko društvo "Planinski raj," da bi nam par domačih pesmi zapeli in nas tako razveselili, da se bo družba lahko pozno v noč zabavala. Za točno v postrežbo bo skrbel pripravljalni odbor. Joseph Snedic, tajnik. svoje mesečne seje kakor dose-daj vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani društva "Domovina." Nadalje se naznanja, da je društvo sklenilo na imenovani seji, da ostane v centralizaciji, ne da bi bilo prisiljeno, ker društvo ima lepo blagajno in bi lahko samo plačevalo bolniško podporo. Društvo ostane v centralizaciji zaradi tega, da bo moglo drugim revnejšim dru-štvoVn pomagati; društvo ostane v centralizaciji tudi radi tega, ker se zaveda, da le društva, katera spadajo v centralizacijo, se morejo imenovati kot pravi bratje in sestre med seboj. H koncu želim vsem Članom srečno in veselo Novo letd. Ostajam s sobratskim pozdravom Joseph Leksan, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn. « • Članom našega društva se s tem naznanja, da se je redni mesečne seje premenilo na drugo nedeljo v mesecu; prihodnja seja bo torej dne 11. januarja v Jos. Skalatovi dvorani. 'Na glavni seji dne 21. decembra m. 1. so bili ponovno izvoljeni sledeči uradniki: Frank Jerich, predsednik; Math Musich, podpredsednik; Joseph Agnjch, tajnik; Jos. J. Peshel, blagajnik in zapisnikar; nadzorniki: Paul Bukovec, Leopold Majerle in.Joseph Pluth. 1 Joseph Agnich, tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., je imel? dne 21. decembra m. 1. glavno sejo in volitev uradnic za leto 1925. Izvoljene so bile sledeče: Predsednica Mary Telban, podpredsednica Magdalena Tovornik, prva tajnica Pauline Osolin, druga tajnica Margaret Kamin, blagajničarka F. Malečkar, nadzornice: Margaret Zalar, Julija Turšič in Ivanka Keržič, poslanke: za Browndale Alojzija Oven, za Vadling Mary Pazel, za Forest City Angela Svigelj, Angela Oražem, zastavonoša Frank Dutchman. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani točno ob 2. uri popoldne. Naznanjam tudi„ da je bila določena prosta pristopnina za društvo za prihodnje tri mese-oe od 1. januarja do 31. marca; zatorej, žene in dekleta, ki ste namenjene pristopiti v naše društvo, sedaj se vam nudi lepa prilika; ne odlašajte, da ne bo morda prepozno. Dalje bi priporočala članicam, da bi se bolj redno vdeleževale sej; lepo število nas je bilo na letni seji, in jaz bi prav rada videla, če bi nas bilo na vsaki seji" toliko. K sklepu želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote srečno in veselo Novo leto. Pauline Osolin, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O. Naše društvo je imelo svojo letno ali glavno sejo dne 21. hvalim vsem starim odbornicam za njih složno delovanje v pre-tečenem letu; novemu odbyu pa želim obilo tispeha v letu 1925. S sosestrškim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote. Ana Smrekar, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa. Tem potom naznanjam članicam omenjenega društva, da so bile izvoljene sledeče članice v odbor za leto 1925:1 Predsednica Barbara Gozda-novič, 318 — 3rd St., Rankin, Pa., tajnica Mary Kerchel, Box 95, Braddock, Pa., blagajničarka Agnes Kerchel, Box 95, Braddock, Pa., odbornica bolesti Ljuba Bučar, 225 — 2nd St., Rankin, Pa. Seje se bodo obdržavale vsako drugo nedeljo v mesecu v ^rkveni dvorani ob 2. uri popoldne v Rankin, Pa. Mary Kerchel, tajnica. Zabava s plesom v Rankin, Pa. Društvo Marija Pomagaj, br. 147, Rankin, Pa., priregjuje za-bavu sa plesom u subotu 21. februarja, 1925 u 7. sati na večer v c rk veno j dvorani. Pozivamo sve sestre i braču Slovence, Hrvate i Srbe v Rankin, Pa., da nas u sto večem broju posjete. Ulaznina 50c za mu-škc, za ženske 35c. Biti če lepa muzika, igrati če ju naši hrvatski tamburaši. Da što ugodni-je sprovedemo večer pobrinuti če se odbor. Sa sestrijiskim pozdravom, Mary Kerchel, tajnica. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa, Št. 110, Barberton, O. feSB Naznanja se vsem članom našega društva, ki se niso vdeležiii zadnje redne glavne seje, da so bili 11a imenovani seji izvoljeni sledeči uradniki za leto 1925: Predsednik Matija Mihelčič, podpredsednik John Ujčič, tajnik Joseph Leksan, zapisnikar Jakob Šabec, blagajnik Mihael Pristav, nadzorni odbor, Jakob Caserman, Karol Brunski, Anton Ozbolt, zastavonoša Frank Strle, bolniški nadzornik John Ujčič, društveni zdravnik Dr. Pjerson. Društvo bo imelo leto 1925. Izvoljene so bile sledeče uradnice: J Predsednica Marija Hoge, podpredsednica Ana Hočevar, ml., tajnica Ana Legan, zapis-nikarica Marija Due, blagajničarka Terezija Sterk, prva nadzornica Josipina Hočevar^ druga nadzornica Cecilija Kovačič, tretja nadzornica Rozalija Sterk, vratarica Terezija Poto-čar. Na tej seji je društvo sklenilo, da kupi delnico katoliške tiskovne drušbe "Edinost" v Chicagu. To je zopet ponovni dokaz, da so naše članice vnete za katoliška načela in resnice. Naj bi naše društvo posnemala še druga društva! Naznanjam tudi, da je društvo dobilo nove znake ali rega-lije. Članice navzoče na Zadnji seji so regalije že kupile, katera pa še nima novega znaka, ga lahko dohi na prihodnji seji. Tem potom se prav lepo za- Iz urada društva Kraljica Maj-nika, št. 157, Sheboygan, Wis. Vsem članicam* našega društva naznanjam, da se vrši letna društvena seja v sredo zvečer 14. januarja. Ker je več važnih stvari za rešiti, ste vabljene vse, da se vdeležite te seje. Kakor vam je znano, je določena kazen v znesku 50 centov, katera brez tehtnega vzroka izostane. Ob tej priliki se bodo t-azdeflile tudi Spominske knjige. Z voščilom za srečno in zadovoljno Novo leto, ostajam vam udana Marie Prisland, tajnica. Društvo sv. MihStlja, br. 163, I Pittsburgh, Pa. Iz ureda našeg društva se naznanja, da je bil kao obično na prošloj glavnoj sjednici 14. decembra izvoljen skoro sav starf odbor za dojduču godinu 1925, i tt> sledeči: Predsednik Tomo Belanič, podpredsednik Tomo Katušin, prvi tajnik Matt Brozenič, drugi tajnik John Petriš, blagajnik Matt Gračan, predsednik odbora bolesti za člane George Gu-nja, 95 — 44th St., Pittsburgh, Pa., podpredsednica odbora bolesti za članice Elizabeth Cesta-rič, 4821 Blackberry Way, Pittsburgh, Pa., predsednik nadzornega odbora Louis File-tič, pomočnici George Heski i Frank Skočič; kolektor Frank Skočič. Redna sjednica se vrši svaku drugu nedjelju u mesecu u na-decembra ter volitev odbora zad raani prostorijama u Hrvat- skom Domu, 10 Moreland Ave., Millvale, Pa. Sjednice se vršijo točno u 2 sata poslepudne. Ove gornje točke ili naznanila neka služe in budu upameti članom i članicam: 1.) na primer a t rese predsednika i predsednice odbora bolesti, da se buju znali bolni'člani i članice komu prijaviti u slučaju nesreče u bolesti. 2.) da buju znali kada se vrše društvene sjedni-ce i kada se vrše; da buju znali kada asesment plačati* da ne buju imali prigovore ili isprike da ne znaj u gje je. Molim da se bu članstvu toga držalo. opomenjam naše sobra-čo i sestre da bi se sada počeli malo potruditi svaki za par članov pridobiti, to ni je težko delo reči i prijatelju ali prijateljici dopovedati kako u društvo spremamo članstvo još ču opo-meniti: Od 16. do 55 godine. J to od 16 do 40 more se segurati za $250, $600, 1,000, $$1,500 ili 2,000. Od 40 do 4& godine za $250, $500 ili $1,000. Od 45 do 80 godine za $250 ili $500. Od 50 do 55 godine samo za $250. Bolestna podpora znaša $7 na tjedan pri društvu. Za razne operacije od $50 do $100 itd. Djecu sprem amo od 1 do 16 godine. zanje je ista osmrtnina, koji je starije više je osmrtni-ne. * • Daklem vabim sve rojake, ko još nisu nikdje organizirani neka se da^u vpisati u naše re-dove, ne buju se nikad pokajali. S tem zaključujem ovaj dopis i prisrčno pozdravljam sve člane i članice našeg društva oba oddelka i K. S. K. Jednote. Željim svima veselo sretno leto 1925 i dobrega uspeha pri dobivanja novega članstva. Vaš udani 1 t ______1 Matt v Brozenič, tajnik. 95 _ 44th *t., Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Mihalja. br. 163, Pittsburgh, Pa. Naznanjam cenjenim - članom i članicam našeg društva, da se bu obdržavala dojduča sjednica dne 11. januarja u običnoj pro-storiji točno u 2 sata posle podne. Bračo i sestre! Na istu bu-duču sjednicu ste naprošeni svi da prisustvujte u večem brbju, jer je ovo prva sjednica ovega leta 1925, i na istoj imamo vrlo važni točka na dnevnem redu, koje su zaostale od prošle godišne sjednice 14. decembra, 1924.\j^ Isto budemo podnesli društveno finančno poročilo za godinu 1924; isto tak o- bu se da lo poročilo o pristuplih, odstup-lih članovHitd., tako da bomo znali, koliko smo prihranili pro-šlega leta 1924 v članstvu i bla gajni. Zato isto prosim da ne bi nikoji zamudil one sjednice; da bu čul sam zašto se izdava novac; pa ne bu sila nikomu po-pitevati kako je bilo na sjedni-ci; bu svatko sam čul. Bračo i sestre! Sada bi vas opomenil da bi bolj redno pia-čivali svoje asesmerite, jer pro-šlega leta decembra jel puno ostalo dužnih. Dobro sam pustil zato; kaj so se bližali božični Blagdani, pak je bilo vsakem treba više zanimanja. Ali napred bračo i sestre. Držite se točno pravil i naznanil društveni. Ja ču svakega snspeit-dati kad bu dužan dva mjeseca; to si dobro zapamtite i posle krivnju sebi pripišite* a ne meni. » Još vas opominjam to jest otace i majke, koji mislite pla-titi za' decu za celo leto ases-ment, do bi došli predpoldan k meni ili pak u prostoriju yalje od 12. ure naprej,, jer bum imal več posla kada se bu za celo leto plačalo. I ja vas prosim, koji ste moguči, da bi to stvorili i platili za decu za celo leto bu bolj po mene i po vas. Sada vas opominjam da isto koji bute dopeljali nove člane ili članice ili decu, prosim da, bi je dopeljali ranije, pak burno zvali Dr. J. V. Graheka kakor je bil na prošloj sjedncii tako je isto po članstvu predloženo i odobreno. Kakor sam več opomenil više puta bračo i sestre, nastala je nova godina i nova sreča. Znate da je velika kampanja razpisana za velike nagrade. Svaki po enega člana dopeljajte eto društvu pomoč blabajne. Drugo kaj nas je više, jesmo jači i ponosni j i. Ne žalite mene kaj bum imal više posla; pazite da cam pošteno vašo plaču odslužim. Još su tri meseci do zaključka kampanje; zato vas prosim da složno na delo svi skupa. Sa sobratskim pozdravom. Mati Brozenič, tajnik. Mesec, društveni duhovni vodja Rev. Milan Slaje, nadzorniki: A. J. Žužek, Alojz Koželj, Mary Verhovc, Leopold Berus, zastavonoša Mike Anzlin. Prihodnja seja se vrši dne 12. januarja, kjer se bodo članom delile tudi Spominske knjige. Pridite polnoštevilno. Najboljša novoletna voščila vsem članom in članicam- ter bratski pozdrav. v. Ernest Terpin, tajnik. Vabilo na sejo. K vabilu tajnika društva sv. Jožefa, št. 169 v Collinwoodu, O., se pridružujem tudi jaz in opozarjam vse člane in članice omenjenega društva, da se zagotovo vsi te seje (12. januarja) vdeleže radi zelo važnih zadev ; navzoč bom jaz in z menoj tudi oba glavna uradnika, brata John Žulieh in Ivan Zupan. Člani in članice naj prineso s seboj društvene knjižice v pregled, in naj vsakdo tudi naznani svoj novi naslov; naj naznani, ako nima še Jednotine-ga certifikata itd., da se vse stvari vrede v pravi tir. Dobro bo za vas, da se te seje vde-ležite. Na tej seji se bo tudi določilo o prihodnji prireditvi, torej pridite vsi na sejo v pon-deljek zvečer. A. Grdina, gl.,preds. K. S. K. J. Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Da izpolnim dolžnosti, katere sem zopet prevzela, naznanjam vsem članicam našega društva, osobito onim, ki niso bile navzoče na zadnji glavni seji dne 21. decembra t. 1., da so bile izvoljene sledeče sose-strevv odbor za prihodnje leto 1925: Predsednica Ana Spende, podpredsednica Marija Žagar, tajnica Antonija Koropec, pomožna tajnica Ivanka Urankar, blagajničarka Barbara Stukel, nadzorni odbor: Marija Pauc, Jožefa Kolar in Mary Hren; bolniška obiskovalka Roza Ker hin. Društvene seje Se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 4th in Mineral Sts. točno ob 2. uri popoldne. 1 Drage mi sosestre, prosim vas, katere še niste plačale svojih mesečnih prispevkov, da to takoj storite. Vsa pisma tikajoča se našega društva, naj se pošiljajo na 378 Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. S sosestrskim pozdravom, Antonija Koropec, tajnica. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Naše društvo je na svoji redni letni seji dne 8. decembra izvolilo sledeče odbornike za leto 1925: Predsednik Karol Skebe, tajnik Ernest Terpin, blagajnik Leopold ^Coler, zapisnikar John Društvo sv. Martina, št. 178, Chieago, lil. Naše društvo je imelo svojo letno sejo dne 14. decembra, pri kateri je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1925. Predsednik Josip Raj, podpredsednik Alois Nečemer, tajnik Steve Petek, zapisnikar John Turnar; blagajnik Mihael Haklin, nadzorniki: Mathias Hajdinjak, John Toplak, Steve Fojs:\ Obenem tudi naznanjam vsem cenjenim sobratom, da se bo vršila prihodnja seja dne 11. januarja. Prošeni ste, da se vsi, brez izjeme, te seje vdele-žite, ker bo več važnih točk na dnevnem redu. Naj še omenim, dragi mi so-bratje, da je moja iskrena želja sledeča^ obiskujte vsak mesec društvene seje, ako vam je le mogoče; plačajte tudi redno asesmente. Pazite, da bo plačilna knjižica vsak mesec podpisana in jaz jamčim, da ne bo nikakih sitnosti. Ostajam z bratskim pozdravom, želeč vsemu Jednotinemu članstvu, posebno članstvu nagega društva veselo in srečno novo leto 1925. Steve Petek, tajnik. -o-:— ZAHVALA. . Podpisani si štejem v dolžnost, da se zahvalim pittsbpr-' škim sobratom, društvom in prijateljem za vso naklonjenost za časa, ko sem se mudil med njimi. in obede. Hvala društvom na prirejenem Silvestrovem večeru, kjer sem užival toliko zabave, čestitk, petja in pozdravov, kar so priredila skupna društva K. S. K. Jednote kakor tudi J. S. K. Jednote skupaj s pevskimi društvi "Pvešern," "Triglav" in tamburaško društvo "Ilirija." Zahvalo sem tudi, dolžan cenjeni družini Rado-vič 7.a gostoljubnost v njihovi hiši, ki mi je tako ugajala, da sefti zamudil nad vse zanimivo igro v K. S. Domu, prirejeno po šolski mladini fare Matere Božje pod vodstvom šolskih sester in Rev. Josip Škurja. Zal mi je, da sem to zamudil zato, ker so se rojaki o tej prireditvi tako pohvalno izražali, da je bila vredn/i za osebo najmanj $10; potem lahko vidite, koliko sem s tem zamudil. S tem pa ne mislim žaliti družine Radovič, ker jaz mislim, da je tudi taka gostija kot smo jo imeli pri Rado-viču vredna več (jlolarjev in s tem sem zadovoljen; drugič pa bom pazil, da take lepe šolske igre ne bom zamudil. Dalje prosim vse one, ki so me vabili na poset, pa nisem mogel priti, naj mi zaenkrat oprostijo; o^ bisk bom za gotovo nadomesti} prihodnjič; saj se še vidimo! Zahvaliti se moram tudi so-bratu Frank Trempušu, kateri je vodil SiWestrovo slaVnbst tako izborno; dalje John Golobiču in Mihael Tomšič, za spremlje-vanje k Radoviču in nazaj. Zahvalo izrekam tudi še osebnim prijateljem Mr. George Vr-banec, Mr. Fr. Golob, Ignacij Podvasnik in John Balkovec za najzadnjo lepo zabavo ter spremstvo do postaje. Vse je šlo O. K., le mala neprilika je nastala ponoči v mojem kovče-ku, povzročivša neznatno škodo. Živeli, vrli Pittsburžani! Vdani vam ; Anton Grdina, glavni predsednik KSKJ. Cleveland, O., 2. januarja, '25. -o- ZAHVALA ZA VOŠČILA. Misleč, da se bom mogel zahvaliti vsakemu posebej pismenim potom za premnoga božična in novoletna voščila in nekatera darila, sem moral to opustiti radi premnogoštevilnih pisem .dopisnic in razglednic. Zatorej na tgmu mestu izrekam vsem in vračam vsem iz dna srca isto, kar ste mi voščili in želeli in se vas bom spominjal v bodočnosti. Posebna hvala še društvom sv. Cirila in Metoda in Kraljica Majnika v Sheboy-ganu, Wis., za poslani dar; mnogokrat se bom spomnil na vas. Vsa ta voščila pa mi bodo v veliko oporo za moje bodoče delovanje na vrtu K. S. K. Jednote. Delujmo roka v roki, ker ste vi z menoj, bom tudi jaz z vami. A. Grdina, glavni predsednik. o- ZAHVALA. S tem izrekava lepo zahvalo vsem onim, ki so nam poslali voščila za božične praznike in za srečno Novo leto. Tudi mi želimo vsem našim prijateljem veliko božjega blagoslova v^tgro novem letu. Mr. ifuj^rs. John Grayhack. Joliet, IIL/l. januarja, 1925. CAST, KOMUR ČAST! . DODATEN POPRAVEK K IZDAJI SPOMINSKE KNJIGE. našli, ko j« bila knjiga že gotova. I)a ne bo brat Wukshinich vsled te^morda užaljen, prinašamo njegbyo sliko v današnji izdaji "Gmsfla" s tozadevnim popravkom V zgodovini društva sv. Alojzija, št. 47 je med ustanovniki označeno tudi ime brata Wuk-shinicha, ki je bil poleg tega tudi prvi blagajnik navedenega društva, kasneje je bil dblgo vrsto let tajnik. Brat Wukshinich je znan članstvu naše Jednote še izza XIV. konvencije v Jolietu, 111., ko je bil izvoljen porotnim odbornikom, vdeležil se je že tudi več konvencij. JOHN WUKSHINICH gl. ustanovnik dr. sv. Alojzija it. 47. prvi blagajnik in večletni tajttik. -O—- PREKMURJE. '{ Spisal dr. M. Slavic (Nadaljevanje.) , Pri izdaji nase Spominske knjige je bilo skoro najbolj naporno delo z raznimi slikami, ko jih je vseh skupaj 255! Pri vsem tem ogromnem številu slik ste se nam žal urinili samo dve napaki; eno smo stavili k društvu št. 144, kamor ne spada, eno smo pa pri društvu sv. Alojzija, št. 47, Chieago, 111., izpustili, namreč sliko glavnega ustanovnika označenega * društva, brata John Wukshinicha. Njegova mala slika se 'je namreč pr! narpčilu klišejev zamešala za neko večjo, vsled česar se ni tega klišeja naredilo in Zahvalim se Rev. Josip Škur- označene slike priobčilo. Sliko ju za prijaznost — prenočišče smo po skrbnem pregledovanju Tako smo izgubili štajerske* Prekmurje v st. germainskem (St. Germain, izgovori St. Zer-men, je mesto blizu Pariza, kjer se je v lepem starinskem gradu podpisal mir), miru, ki se je podpisal dne 10. septembra, 1919. S tem se je napravila skrajno neprimerna geografska meja, ker sega radgonsko ozemlje pod tujo drža\£gJ^akor ostro ^odalo v jugoslovansko ozemlje. V zemljepisnem oziru je temu nestvoru kriva Mura. Stara Mura je namreč tekla tako, da je bilo radgonsko mesto na desnem bregu Mure. Če bi Mura ostala v tej svoji strugi, bi Radgona bila na jugoslovanski strani; v tem slučaju bi imeli Radgono in povrh bi še dobili slovenske vasi okoliTnje, na katerih ne bi bilo Nemcem nič ležeče. Ta meja pa je tudi krivična, ker se je odvzelo pomurskim Slovencem, štajerskim in prekmurskim, važno kulturno In gospodarsko središče, Prekmurje še povrh najlažje in najprimernejše prometno izhodišče. V' etnografskem oziru se je napravila tudi krivica, ker bi Radgone postaja^ez noč slovenska, kakor na primer Celje. (Celje je, imelo j»o ljudskem štetju teta 1910 le) 2,027 Slovencev in 4,625 Isemcev, do-eim ima po ljudskem Štetju leta 1921 le 848 Nemcev in 6,063 Slovencev ter m 94 druapfh Slovanov, skupaj 6v&>7 Slovanov.) Dočim je okolica itetfc'slovenska. O tem priča celo avstrijska u-radna statistika o teh krajih, ki smo jih izgubili. V teh krajih živi namreč: 411 Slovencev, 3,170 Nemcev in 1,665 drugih Slovanov. * Pri teh številkah je opomniti, da so inozemci skoro sami prekmurski Slovenci, le v Radgoni je iiekaj prekmurskih Židov in par drugih inozemCev. Prekmurski Slovenci se namreč v zadnjem času jako Selijo na štajersko stran od Ljutomera do Cmureka, ker jim je doma pretesno. Najbolj gosto so se naselili v radgonski okolici in tudi že- v Obrajni. Zato smemo te inozemce šteti k Slovencem in tako imamo v devetih radgonskih občinah 2,076 Slovencev proti 3,170 Nemcem. Pri Nemcih pa ne smemo pozabiti, da so to večinoma sami rojeni Slovenci, ki se v zadnjem je bilo v peterih pristnih slovenskih vaseh (Dedonci, Potr-na, Slovenska Gorica, Zenkovi in ŽetinciJ 774 Slovencev in 92 Nemcev. Leta 1910 pa le 265 Slovencev in 468 Nemcev. Celo gotovo je, da se v te vasi niso priselili Nemci, ampak da so to le Slovenci, ki so leta 1910. napovedali nemški obče-valni jezik. Ravno tako je veliko nemškutarjev v Radgoni in v treh, zdaj že precej ponem-Čenih občinah (Stara-Nova vasica, Farovci in Pridova), tako da imajo Slovenci tudi'v etnografskem oziru večino. Vse to je bilo znano izvedencem mirovne konference. Pi fesor dr. Fr. Kovačič je v francoski publikaciji naše otnegraf-ske sekcije "La Styrie" (4',23) c etnografsko karto o štajerski meji (Carte ethnographique de la Styrie d' apres le statistique officielle autrichienne de 1910) to razložil. Radgona je bila že po počet-ku slovenski kraj. V devetem stoletju je bila središče slovenskega plemena "Dudlebov* Ime ji je dal slovenski knez Radigoj (Prekmurci izgovarjajo namesto Radgona Radgonja). Radgona je bila že za časa madžarskih in turških navalov važna trdnjava ter gospodarsko in kulturno središče za celo Mursko polje do Ljutomera. Radgona je bila sedež župe (Amt) za Mursko polje in prastare župnije, h kateri so spadale vse župnije Murskega polja. Leta 1598. je bil po posebni komisiji odstavljen evangeljski sodnik in nastavljen katoliški; oba imata slovenski imeni. Poveljnik vojaške čete, ki je sprem Ijala to komisijo, Paar, je z za<-ničevanjem imenoval radgonske prebivalce windische Khnoepf, kateri zgodovinski dokument nam torej priča o starem slovenskem prebivalstvu v Radgoni. Slovenski značaj Radgone in okolice se je vzdržal celo do danes v cerkvi in deloma y šoli. Sole so seve v mestu za vso župnijo nemške; zato znajo vsi prebivalci,'»^razeh priseljenih Prekmurcev, tudi za silo nemško. (V peterih slovenskih vaseh se govori doma skoro izključno le slovenski.) Vendar «to se smeli učiti Slovenci slovenski katekizem in sicer ne le v okoliški šoli, ampak tudi v mestni ljudski in meščanski šoli. Župnijska cerkev je sicer nemška, vendar pa sta nastavljena po dva slovenska duhovnika; v drugi mestni cerkvi Matere božje pa je vsako nedeljo in vsak praznik slovenska služba božja s slovenskih petjem in slovensko pridigo. V Zetincih je bil rojen duhovnik in slovenski pisatelj Andrej Gutman (umrl leta 1850), V^ peterih slovenskih vaseh je tudi v zadnjem času bilo mnogo narodnih dijakov; mnogo izmed njih se je posvetilo duhovske-mu poklicu, ki delujejo v sekov-ski (graški) škofiji, zlasti na krajih, kjer potrebujejo slovenske duhovnike. V Radgoni je bil kaplan tudi Peter Danjko, rojen v Gornji- Radgoni 1787, umrl kot dekan pri Veliki Nedelji leta 1873, ki je v Radgoni izdajal ip dajal tiskati v svojem pravopisu "danjčkn" oftvoje znamenite knjige. V danjčici je tudi pisal Anton Serf, rojen v Radgoni 1798, umrl kot župnik v Svetinjah leta 1882. Radgona je bila po prevratu od jugoslovanskih čet pod poveljstvom nadporočnika Zeilho-ferja zasedena in prebivalstvo, zlasti iz okolice, se je z veseljem udeleževalo slovenskih shodov. Ko pa je bila odločena Avstriji, so jugoslovanski uradi in vojaki po več tednih zapustili mesto in kmalu nato tudi kolodvor z železnico Radgona-Špilje. Malo prej pa so izpraznili nemške žete apaško kotlino, ki so jo do tedaj imele v oblasti. Župnija Apače je spadala do leta 1852. k dekaniji Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Od tega časa naprej se je nem-štvo v tej župniji začelo širiti, bolj redke. V nekaterih vageh je bilo naseljenih že več prekmurskih Slovencev kakor domačih štajerskih Slovencev, ki so se s šolo in upravo odtujlii svojemu rodu. Z jugoslovanskim državljanstvom so dobili obojni Slovenci pobudo k zopet-ni stari narodni zavesti in župnija pride menda zopet k svoji stari št.-lenardski dekaniji, ali pa k ljutomerski, kakor zdaj spada v političnem oziru k ljutomerskemu glavarstvu. (Dalje prihodnjič) Govoriti naivno je stokrat lažje, kakor najti koga, da bi govor poslušal. * * • Nekateri zaročenci zapravijo toliko denarja s svojimi .izvo-Ijenkami, da se celo ženiti ne morejo. Mohorjeve knjige. Kdor želi knjige družbe sv. Mohorja za leto 1925, naj se obrne na zastopnika: Rev J. M. Trunk, 424 W. 2nd St., L«&d-ville, Colo. Cena je $1.40 z vezanim molitvenikom, brez mo-litvenika $1. ČLANEK 94. času izdajajo za Nemce. Po avstrijski statistiki iz leta 1880. slovenske pridige so bile vedno Pravilno kopanje iti oblačenje je važno. Otroka je treba kopati sleherni dan, doklfcr zdravnik drugafce ne določi. Zjutraj je najbolj pripraven čas za kopelj (pred hranjenjem), lahko se ga pa koplje rudi zvečer, ako je bolj pripravno. Otroka fee ne sine kopati najmanj eno uro po hranjenju. Pa tudi nc malo prej predno greste ž njim ven. Dokler '.ii popek zaceljen se sme o-troka umivati samo z gobo. Pozneje naj se ga koplje».v. mali banji. Najprej zlite v banjo vroče vode. potem pa toliko časa pridevajte mrzlo, da bo temperatura pripravna. Vodo za otrokovo kopelj naj bo tako gorka kot je otrokovo telo, namreč 98 do IGO stopinj Fahrenheita. Jako priporočljivo je uporabljati toplomer pri kopeli. Taki toplomeri so poceni, obenem so pa za stran točnosti velike važnosti, če pa toplomera ni na razpolago, naj mati preiskuj gorkoto vode s komolcem. Če čutite prijetno gorkoto, je voda pravilna. Nikdar ne prilivajte vroče vode, kadar je otrok y banji. Prav lahko bi se zgodilo, da bi mu oparili nežno kožo. Predno slečete otroka, se preprečaj-te, da je vse v redu. Pri rokah morate imeti obrisače, pilo in puder. M^o mora biti najboljše, kar ga je mogoče dobiti, belo in brez duha. Potreba je le malo mila. Ko boste omili otroka ga dobro obrišite, da ne bo kaj mila ostalo na koži. Mati naj ima čiste roke. Dobro naj pregleda obleko če bo kake pine v nji, da se otrok ne bo opraskal. ■ Pri kopanju najprej umijte otroku obraz Pn glavo. Glejte, da mu ne pride kaj mila oziroma milnice v oko. Za ta slučaj denite otroku na oči zganjeno obrisačo, da ga boste ščistili tekom umivanje glave. Glavo in obraz mu popolnoma umijte ter temeljito in čisto izbriiite. Zatem skrbno umijte vse telo z mehko čisto cunjo. Zatem izbrišite s telesa vse milo. Obrišite ga z gorkimi, čistimi obrisačami, nežno in previdno, če je otrok skrbno posušen, je treba jako malo pudra, čisti talcum naj se zatrese v gube na koži pod rameni in drugimi sklepi, da se prepreči unetje. V slučajih nervoznosti ali nespečnosti so priporočljive gorčične kopeli. Da pripravite tako kopel, pridenite zvrhano žlico gorčice šestim galoriom gorke vode. Otrok naj bo v vodi dve ali tri minute. Zatem ga dobro zdrgnite ter ga takoj položite v posteljo. Ta način pc'.iavadi povzroča ekrepujoče spanje. Gorčična kopel hi priporočljiva v gor-kem vremenu, če tega ne svetuje zdravnik. Matere, če ne morete dojiti svojega otroka, začnite takoj uporabljati Bordenovo Eagle Mleko. Eagle'. Mleko je vzredilo več otrok kot vsa druga hrana skupaj. Tri generacije so bile vzrejene€ njim. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Pazite na nevarna znamenja slabe prehrane. številni stariši slabohranjenih otrok nimajo niti najmanjie ideje, da so ttji-hovi otroci žrtve tega nevarnega stanja. Ali mislite, da bi bila res ena tratina šolskih otrok slabohranjena in pod težo, če bi vedeli njihovi stariši za to? Slaba prehrana deluje na razne načine. Vsled pomanjkanja primerne hrane in zadostnih množin se lahk j podminira ves sistem. Pojavi se tako hitro, di matere takoj ne spoznajo rizika, kateremu izpostavljajo svoje o-troke. Zaščitite svojega otroka s tem, da pridenite njegovi dnevni hrani Bordenovo Eagle Mleko. Zadnji strokovnja-ški poskusi med šolskimi otroci io dokazali, da je Eagle Mleko izvanredno uspešno pri zdravljenju, slabe prehrane. čitajte te članke vsak teden ter jih prihranite za bodočo uporabo. ohromelost hrbta je svarilo. Čuvajte se! Ohromel je običaj« znamenje da io led ice v nereda: tera se Je treba varovati da ne nnstaBejo nevarne posledice in tel« — smrt. Na stotine in tinrfr ljudi umre vsako leto vsled ledične bolezni; prerano smrt bi ae lahko še preprečilo s pravočasnim zdravljenjem ledie. Ko se zjutraj prebudite a bolečinami v križu" — pazite, kajti to j« svarilno znamenje matere narave. Vi se morate brieati da odpravite bolezen, narava sama se more ničesar storiti. Poglejte uk jezik imate zjutraj, te je belkast T Ali morate večkrat ponoči spuščati vodo? Ali 'ja v urinu kaj usedlin T Če ste zabasani že več dni? Nervozaosi, drailjivost. lenoba., otekli udje. izguba spomina, glavobol, črni robi pod očmi. zatekle rok*, obraz in noge, — to so p-edznaki t« strašne bolezni ugrabi na let« toliko svojih irtev. l.-dier i.atijo l:ri in^istodajejo novo moč. če niso iedice v reda. bo kri vselovala nečiste snovi ter strup, kar v povzroča bolezen tudi drugim organom. Čuvajte se torej t« nevarne bolesni s tem. da pravočasno rabite najboljše izmed najboljših zdravil in tudi zelo po ceni. Rabite torej Laxaiba. Bolne ledice povzročaj« revmatzem. boijasl. U-ightovo bolezen, vodenico in splošno Ir-lesno oslabelost. Vse to lahko odstranite s hitrim zdravljenjem. Naročite še danes zadostno Laxaiba zdravila in krenite sopet na pot zdravja ter sreče. Laxaiba je naprodaj samo pri Laxal Med. Co. 04S Laxaiba Rldg. Box OSS Pittsburgh. Pa. PoiLemo vam to zdravilo kamiv hočete po prejema tlS.BS; za zavarovanje zavitka prištejte le ZSe. post boj. Ni na prodaj # lekarnah. Z denarjem si ne- morete kupiti zdravja, pač pa zdravila. Narava sama vas ne bo osdravila, k temu morate tudi vi pripomagati. ZAHVALA. jrijeni g. Alois -Skulj, rookfyn, N. Y. Cei BrookI Poslano harmoniko sem sprejel; 25 let igram harmonika pa take še nisem imel v rokah, zato se Vam za harmoniko najis-kreneje zahvaljujem. John Damish, Girard, Kans. Poslano harmoniko sprejel in sem zelo zadovoljen z njo; v kratkem dobite še eno naročilo od tukaj. Frank Maiovasich, Ely, Minn. Poslano harmoniko sem sprejel in sem zelo zadovoljen, ker dobro sapo drži in jako lepo poje. Jakob* Miheve, Forest City, Pa. Sporočam vam, da sem harmoniko sprejel in mi zelo ugaja, ker ima zelo lep glas. Jakob Frank, Strabane, Pa. J. KLEPEC AGENCY Insurance-Real E*tat*-Loans-Bonds Phone 5768 Stan. tel. 2196-R 107 N. Chicago St Joliet, m. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja vsako gredo Lastnina Kraajsko-Slovenske Katoliške J od not* v Zdruienih Državah ameriških. «17 St CUir Arf. Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 828. CLEVELAND, OHIO. Za (lane, na teto Za nečlane__ Za inozemstvo 4 Naročnina: ..$0.84 -$1.60 „..$3.00 OFFICIAL ORGAN _ of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. __Issued every Wednesday. OFFICE: 8117 St. CUir Ave. Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. Ustanovljena v Jolietu. III., dne 2. aprila 1894. Jnkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. fanuarija, 1898. "„ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST.. JOLIET. ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega od-m delka znaša 121.43% Od ustanovitve d^l. decembra, 1924 znaša skupna izplačana podpora 52.432,962.00. GLAVNI URADNIKI: . Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 £ast 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Mat t Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora. Mirfn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis, Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Pomožhi tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodia: Rev. Luka Gladek, 395 So Second St, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303JAmer. State Bank Bldg. 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ' Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, 111. John Jerich, 1849 W..22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveieth, Minn. ' POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111.. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. * John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn. N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": I»an Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na . glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet, III., dopise, društvene vesti, razna naznanila, ogiase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. AGflTRAJMO ZA USTANOVITEV KATOL. DNEVNIKA. Dobri stvari na ljubo prinašamo nastopni poziv za ustanovitev slovenskega katoliškega dnevnika. Ta poziv je bil pri-občen dne 23. decembra, m. 1. v listu "Amerikanski Slovenec in Edinost." Iskreno želimo, da bi tudi naš tozadevni ponatis obrodil mnogo uspeha. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote." ODMEVI AMERIŠKIH SLOVENCEV ZA KATOLIŠKI DNEVNIK. Do 20. decembra smo prejeli več odzivov od raznih katoliških društev in posameznikov iz raznih slovenskih naselbin. Ob zaključku tega poročila smo prejeli tudi krasen članek- od našega častnega predsednika, Rev. James Cerneta, katerega objavljamo z današnjim poročilom kot uvodni članek. Priporočamo pa, zlasti čč. gg. duhovnikom kot drugim, da ga prečitajo in naj krasni klic, ki prihaja iz slovenskega srca, od moža duhovnika, ki današnje razmere med Slovenci v Ameriki najbolj pozna, nikar ne prezro. Ne gre se za nobeno osebnost, ampak za ohranitev vere med Slovenci v Ameriki, za napredek krščanskega življenja in katoliške Cerkve, zato se gre in ničesar drugega. Junaška četa delničarjev Slovenske katoliške družbe Edinost se veta od dne do dne in junaško koraka naprej proti bojni črti In še vi vsi, ki pravite, da ste katoličani, da ste rfaši, nikar ne glejte v tem resnem času od strani.— če ste naši, potem v naše vrste in pojdite z nami naprej! Za katoliški dnevnik se gre, za ono sredstvo, ki bo ščitilo naše cerkve, šole, društva in organizacije. Kaj pomišl j ujete torej — nočete sami sebi dobro?! Mi vas vabimo v naše vrste za blagor slovenskega naroda, katerega se zapeljuje na debelo in trga proč od vere. Še enkrat, preberite pazno članek Rev. Father Cerneta, ki se glasi: Katoliški dnevnik je na dnevnem redu. Mogoče bodo nekateri mislili, da bi lažje prišli do skupnega sodelovanja, ako bi ei ustanovili novi list, kateri bi odgovarjal vsem našim potrebam. Iz zgodovine naših katoliških listov vemo, da se "Amerikanski Slovenec" kot najstarejši slovenski list v Ameriki ni nikdar povspel do te stopinje. Tudi ni bih nikdar dovolj agitacije v ta namen. Mogoče se tudrflist "Edinost" ne bi bil nikdar povspel do stopinje dnevnika, kajti to je veliko finančno vprašanje. Komur je znano vzdrževanje katoliškega časopisja, mu je to prav lahko razumeti. Zato vam navedem le par slučajev katoliškega časopisja. Litvinski duhovniki so ustanoVili svoj list "Draugus" in litvinski duhovniki so v delnice založili po $600, $1,000 ali še več. Njih list se ni izplačeval prvih 15 let, dokler ga niso postavili na finančno podlago v zvezi tiskarne. Navdušeni poljski duhovnik, Father Goral je ustanovil katoliški list "Noviny Pol-skie" v Milwaukee in je 15 let zalagal s svojim denarjem, da je list in podjetje vspelo. Na njegovi strani so bili duhovniki in lajiki poljske narodnosti, ki zavzemajo danes v Milwaukee prvo mesto. Število poljskih katoličanov v mestu Milwaukee samem nadkriljuje katoličanstvo vseh drugih narodnosti. To ni bjl lokalen list, temveč je danes odločilen "faktor med katoliškimi poljskimi posamezniki in narodom po vseh Združenih državah. Torej tako stoji vprašanje katoliškega časopisja med narodi, ki so številno mnogo večji, kot je naš slovenski narod. Da se jaz in 90 odstotkov ne zavzemamo za nobeno novo podjetje, za katoliški dnevnik, razven za družbo ."Amerikanski Slovenec in Edinost," imamo dovolj vzroka. Ne smemo deliti naše vrste in delati konkurenco katoliške- mu časopisju. To je katastrofalno za celoto. Zgodovina preteklosti nam je zato dovolj jasen dokaz. Treba je, da svoje moči združimo in da vsi delamo za enoten program, za načela katoli čanstva. "Amerikanski Slovenec" je mnogo zgubil na svojem vplivu s tem ,da je K. S. K. Jednota dobila svoje lastne glasilo. List "Edinost"' je bil pogumno začet od očetov frančiškanov, ali se ni finančno izplačeval. Dolagali so toraj iz svojega v korist katoliškega časopisja. Velik korak je bil napravljen s tem, da so prodali vse svoje delnice uslužbencem v uradu in tiskarni tistim ki so v tesni zvezi z delniško družbo "Edinosti." Drutfi korak so storili delničarji "Edinosti," da. so prekupili "Amerikanskega Slovenca," ki je kot najstarejši slovenski list priljubljen našim starejšim koreninam. Ta list je bil zaslomba našega katoliškega mišljenja mnogo let. S tem, da so bile delnice "Edinosti" prodane onim, ki so aktivno sodelovali fn še danes sodelujejo pri podjetju "Edinosti," je bilo mnogo doseženega. Vzame leta in leta, predno je mogoče spraviti podjetje te vrste v pravi tir, in da bi delovali duševno in'telesno tako, kakor so se ravno zavzeti glavni delničarji lista "Amerikanski Slovenec in Edinost." Treba je opozoriti tudi na to, da se Mr. Jerič in glavni delničarji zavzemajo samo za katoliška načela, in da se ogibajo vsakega osebnega prepira. Ravno v tem si je zadnje čase list "Amerikanski Slovenec in Edinost" pridobil mnogo prijateljev in bodočnost se obeta še boljša. To je zelo važen faktor našega katoliškega časopisja, komur je znana preteklost. Osebni napadi in interesi posameznih ljudi so veliko škodovali slovenskemu katoliškemu mišljenju. Glavni delničarji te katoliške družbe "Edinosti" so posvetili in hočejo posvetiti ves svoj čas za za katoliško časopisje Torej je dolžnost nas slovenskih duhovnikov in zavednih katoliških lajikov, da podpiramo njih neumorno delovanje. Posta vili so list s svojo tiskarno na finančno stališče, kar je nadvse velikega pomena. Ako hočemo torej naprej za katoliška načela, je potreba, da se zavzamejo naša katoliška društva, predvsem društva K. S. K. Jednote, naši duhovniki in lajiki, da jim pomagamo finančno in moralno, da pridemo enkrat do katoliškega dnevnika med nami Slovenci. Y Slovenci katoličani! Pomnite, da katoliški dnevnik bo naša edina zaslomba in moč v prihodnost. Katoliški dnevnik je nad vse velikega pomena za naše katoliške župnije in edina rešitev našega katoliškega prepričanja. Zatorej na delo naši č£. gg. duhovniki, slovenske župnije, naša katoliška društva, posebno društva K. S. K. Jednote, da sodelujemo, in da se zavzamemo za slovenski katoliški dnevnik pod okriljem "Amerikanskega Slovenca in Edinosti." / * Slovenska katoliška tiskovna /družba "Edinost" je razposlala na vse slovenske čč. gg. duhovnike, zastopnike, katoliška društva in druge cirkular za katoliški dnevnik. Kdor pozna našo f>reteklopt, se mora veseliti dames, da se nam katoliškim Slovencem nudi taka pj^ihka. Vprašam vas katoliško misleče može in žene, kaj bi bili mi slovenski katoličani brez katoliškega časopisja danes? Naš slov^dški narod v Ameriki je in tudi mora biti nadvse hvaleženjriitoliški tiskovni družbi "Edinost," da se je vzdržala in povzdignila. Odprla je nam vrata na široko, da se ji pridružimo. Komurkoli še bije srce z6 naš mili slovenski narod, se bo gotovo odzval kot delničar, ali deloval pri svojemu društvu vsaj za eno delnico za povzdigo katoliškega časopisja. Društveniki, če niste tega vzeli v pretres na zadnji seji, vzemite to vprašanje na dnevni red na vaši prihodnji seji. REV. JAMES CERNE, častni predsednik Kat. tiskovne dr. Edinost. Denarne pošiljatve priseljencev. Foreign Ltruattc Information Scrvicc , /j urosI« v Bureau. V Zcfruženih državah je čez 14 milijqnpv tujerodnih oseb, velik del jkaterih redno pošilja denar sorodnikom in prijateljem v inozemstvu, bodisi v bančnih čekih, gotovini ali poštnih nakaznicah. Trgovinski department ceni skupni znesek teh denarnih pošiljatev tekom leta 1923 na 350 milijonov dolarjev. Kaj pomenja ta ogromna svo-ta v mednarodni trgovini? Prejemniki teh denarnih pošiljatev iz Amerike omogočujejo s tem svoji deželi, da more kupovati amerišKo blago, ne da bi odda jala v zameno svoje lastno blago, oziroma da more kupovati od drugih inozemskih dežel in plačati za blago z ameriškimi devizami (čeki). Stvar bi se tudi lahko tako tolmačila, da gospodarski pomen teh denarnih pošiljatev je isti, kot da bi pošiljatelj denarja kupil blago iz inozemstva, ampak ga ne uvaža, marveč pusti, da ga drugi za njega konsumirajo v inozemstvu. Končna gospodarska posledica teh denarnih pošiljatev je ta, da se za toliko poviša naš izvoz (v najširšem pomenu besede) ali pa zniža naš uvoz. Leta 1923 so pošiljatve tuje-rodcev v inozemstvo znašale, kakor se ceni, čez $350,000,000. V to svoto so vključene denarne pošiljatve potom bank ali poštnih nakaznic, kakor tudi gotovina, ki so tujerodci poslali v pismih odroma sami odnesli v inozemstvo. Od. te svote( bi bilo treba odračunati znesek, so ga novodošli priseljenci pri podatkov priseljeniškega urada se ceni, da so priseljenci leta 22 s seboj prinesli okolo 30 ijonov dolarjev. Ker je števili* priseljencev leta 1923 bilo aj dvakrat večje kot leta ni pretirano, ako se predvaja,** da so leta 1923 pri-st seboj 60 milijonov dolarjev. Ako vzamemo vso deželo kot gospodarsko celoto, ta s temi pošiljatvami plačuje gotovo svoto inozemstvu. Kako naj smatramo to tribut inozemstvu ? Trgovinski urad pravi, da je treba smatrati te pošiljatve kot plačila za usluge, storjene od inozemcev nastanjenih v tej deželi, ali pa kot Človekoljubne darove ameriških prebivalcev njihovim sorodnikom in prijateljem v inozemstvu. Na vsak način je gotova stvar, da, ako priseljencem ne bi bilo mogoče poslati ta denar, mnogo od njih ne bi bili sploh prišli v to deželo ; radi tega je treba smatrati te pošiljatve kot potrebni in neizogibni strošek za ameriške industrije. Iz tega razloga je treba razločevati denarne pošiljatve priseljencev od dobrodelnih prispevkov za odpomož-ne akcije v inozemstvu, dasi je* biia_ v prejsnih letih navada voditi skupen račun o njih. lo, znaša čisti debit na račun priseljencev 290, milijonov dolarjev. Ameriški dobrodelni prispevki inozemstvu. Glavne dobrodelne organizacije, ki prispevajo k pomožnim akcijam v inozemstvu, so'tekom leta 1923 odposlale nekaj čez štirideset milijonov dolarjev. K tem organizacijam spada Ameriški Rdeči Križ, ki je potreboval za inozemstvo okoli $8,700,000, Near East Relief skoraj osem milijonov in pol Rockefellerjeva ustanova ravno toliko, židovska organizacija, Jewish Joint Distribution Committee skoraj šest milijonov dolarjev, American Relief Administration nekaj čez pet milijonov dolarjev, The Palestine Foundation Fund čez $1,130,-000, International Committee Y. M. C. A. $1,125,000, Amen can Friends Service Committee (kvakerji) čez $850,000, Immi grant Aid Society čez $100,000 in Carnegie Foundation (podpore učiteljem) skoraj $60,000. K zgornji svoti štiridesetih milijonov dolarjev bi bilo treba prišteti tudi svoto, ki so jih verske organizacije potrosile za misijonarske in dobrodelne svr he v inozemstvu. Ta svota se ceni na približno $30,000,000. Vsega skupaj so torej Združene države leta 1928 odposlale v inozemstvo okolo sedemsto milijonov dolarjev na račun do-brodelstva. ČUDNA KITAJSKA DREVESA Leta 1923 je prišlo v Ameriki 751,000 priseljencev — skoraj dvakrat toliko kot leta 1922. Prišlo je 706,000 ino-?emcev več kot jih je je odšlo; ta prebitek je leta 1922 znašal le 277,000. Domneva se, da so se denarne pošiljatve v Nemško in Rusijo znatno povišale, dočim so denarne pošiljatve v Italijo ostale skoraj iste in so se one v balkanke dežele zmanj-Skupna svota za vse inozemstvo se ceni na 350 milijo- nesli s seboj v to deželo. Iz nov dolarjev. Odbivši 60 mili- jonov dolarjev, ki so jih novo-doileci baje prinesli v to deže- V letu 1869. se je nastanil francoski misijonar po imenu E. David globoko v Kini, v mestu, ki se zove Mon-pim. Tam je našel drevo, ki ga ni mogel uvrstiti v noben razred znanih dreves, drevo, kakršnega še ni svoj živ dan videl. Posamezne koščke tega drevesa je poslal domov v Pariz, ki so predstavljali skoz 30 let edine vzorce čudovitega drevesa. V letu 1897. je našel drugi misfjonar, zopet Francoz, po imenu Farges, to drevo na tistem mestu, kjer ga je svoje dni našel njegov prednik, misijonar David. Farges je nabral 37 semen tega nenavadnega drevesa in poslal v Pariz slavni semenski tvrdki Maurin de Vil-morin. Leta 1906, je seme vzklilo, ali prav povedano, od vseh 37 zrn, je pognalo samo eno seme. To je povsem neznano drevo in je bilo imenovano "Davidia involburata" na čast možu, ki ga je našel. Tedaj se je pa zbudilo med naravoslovci veliko zanimanje, vsak je hotel imeti njegovo seme doma. Zato je bila ena glavnih nalog Veitchove odprave, prinesti jako dosti tega semena s Kitajskega. Ekspedicija je prodrla v notranjost kitajske dežele in posrečilo se ji je, da je drevo našla in poslala domov obilo semena. V Combe Wood Nurmy so seme negovali s takim uspehom, da je danes to lepo drevo navadna prikazen v angleških parkih. Cvete vsako leto, cveti so po šest palcev dolgi in dva do tri palce široki, ki trepečejo v vzduhu kakor papirnati traki. To čudno drevo je sicer res lepo, ali japonska češnja ima vendar še krasnejši cvet. ■o- Lovska. Lovec: "Takšnega lovskega psa, kakršen je bil moj 'Samo,' nima cel svet! Ko je bil dvanajst let star, mi je poginil; iz hvaležnosti, ker mi je pripomogel do toliko zajcev, srn in lisic, sem ga dal odretL kožo sem dal v de!o in iz nje^imam zdaj telovnik. Le poglejte, ta telovnik je moj 'Samo.' Toda pomislite! Še ?daj, ko grem na lov in pridem kakšnemu zajcu do petdeset korakov blizu, začne se dlaka na telovniku ježiti. Tak je bil moj lovski pes "Samo!' Še celo po smrti se ne" more zatajiti!" i Razpisane nagrade Velike jubilejne kampanje KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 192*. STARE javne nagrade za POSAMEZNE CLANE(ICE) t A. Za vsakega novega člana (ico) od ras tie ga (aktiv- nega) oddelka prejme član(ica), Id prosilca predlaga $1.00. B. Za vsakega novega Sana(ico) mladinskega od« delka prejme 21an(ica), Id ga predlaga 56c. C. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU- ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski s L nagrada $25.00 za ono društvo, lci bo od 1. juL do 31. dec. L L pridobilo največ članov aH Sanic. II. nagrada $15.00. III. nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje -članstva za aktivni in mladinski oddelekt D. PRVA skqpina društev, broječa do 100 članovi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. E. DRUGA skupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. F. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla- novi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! Podpirajte in širite katoliško časopisje med Slovenci v Ameriki. Kajti, kolikor več dobrega tiska bo med nami, toliko močnejša bodo naša društva iii organizacije! . "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" • ■ ^ izhaja štirikrat na teden, ki prinaša podučne in interesantne de-' lavske in politične članke za ameriške Slovence. V njem najdete najnovejše vesti in poleg teh krasne in zanimive povesti. Za celo leto stane $4.00 in za pol leta $2.00. Naročite si ga za poiz-kuinjol "AVE MARIA" ' ie edini slovenski nabožni list v Ameriki, prinaša krasuo nabožno čtivo in zanimive zgodovinske povesti. Rojaki naročite si ga t Stane za celo leto: $2.50 in za pol leta $1.25. KRASNE STENSKE SLOVENSKE KOLEDARJE ZA LETO 1925 smo razposlali vsem našim zastopnikom in zastopnicam^ ki jih bodo razdelili našim predplačnikom. Vsak, ki se naroči za celo leto na "Amerikanskega Slovenca in Edfnost" ali "Ave Maria", ga dobi brezplačno. Do tega so upravičeni tudi vsi naši naročniki, kj ponove naročnino. Koledarji Imajo za vsak mesec posebno stran in na vsaki strani je krasna nabožna slika. JColedar sta izdala skupaj oba Usta "A. S. in Edinost" in "Ave Maria". Za nenaročaike stane ta krasni stenski koledar 40c. s poštnino. Za v stari kraj ie ista cena. Naročite enega za Vaše domaČe v starem kraju. Lepšega daru jim ne morete poslati! DRUŽINSKO PRATIKO ZA L. 1925. smo pravkar prejeli. Krasna knjižica je za vsako slovensko hišo. Stane 25c. Dobi se pri naših lokalnih zastopnikih in zastopnicah. Ker smo jo prejeli le omejeno število, jo naročite takoj, da ne poHt predno Vaše naročilo pride. NaroČila naslavljajte na: Agitirajte oeobito za Mladinski oddelek K. S. K. Jednote! = ANGEL GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE Izhaja vsako prvo gredo ▼ mesecu. Naslov uredništva "Angelčka": Rev. Luka Gladek, 395 So. 2nd SL Steelton, Pa. r* i* ITTLE ANGEL OFFICIAL ORGAN of Uio JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. S. U.) Issued every first Wednesday in the Month. Editor's Address: Rev. Lucas Gladek. 395 So. 2nd St., Steelton, Pa. NOVO PRISTOPU. Meseca novembra, 1924. K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joiiet, 111., 11026 Anton Sukle, 11027 Lucille Sukle, 11028 Leonard Sukle, 11029 Walter Grego-raš, 11030 Albert Gregoraš, 11032 Mary Gornik, 11033 Thomas Briški, 11034 Joseph Briški, 11035 Edward Simončič, 11036 Katarina * Kramarič, 11037 Frank Kramarich, 11038 Nemgar, 11128 Catherine U-mek, 11129 Lillian Grošel, 11130 Julia Janesh, 11131 Michael Frankovich, 11139 Theresa Puncar. K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 11222 Joseph V. Tichar, 11223 -Pauline M. Tichar. 11107 Charles L. Kerzan, 11108 Theresa Kerzan, 11109 Caroline Kerzan, 11110 Frederica Kerzan, 11111 Joseph Kerzan, 11112 Mary Flajnik, 11113 Margaret D. Flajnik, 11114 Mary Svegel, 11115 Rudolph Svegel, 11116 Agnes Svegel, 11117 Louis Verček, 11118 W11- Kdruštvu sv. Alojzija, št. 42,:iiam Svegel, 11119 Albert Sve-Steelton, Pa., 11205 Wilma j gel, 11120 Peter SVegel, jr. Skoff, 11206 William Skoff, K društvu sv. Antona Pado-11207 Louis Skoff, 11208 Louis j vanskega, št. 185, Burgetts- Joseph Govednik, 11039 Clar- P*«*. H209 John Plut, 11210 town, Pa., 11172 Frances Kukič. ence Mutz, 11040 Raymond ; Michael A. Mickola, 11211 Mutz, 11041 Peter Ancel, 11042 rJohn Ofak, H212 Nick Ofak. William Zaletel, 11043 Walter Kambich, 11044 Margaret Horvat, 11045 Edward Horvat, 11046 Josephine Horvat, 11047 Anna Horvat, 11048' Joseph Martinčič, 11049 Rudolph Martinčič, 11050 Charles Martinčič, 11051' Angela Martinčič, 11052 Stephania Možina, 11174 John Pucelj, 11175 Rudolph Pu-celj, 11176 Anna Pucelj, 11177 Joseph Pucelj, 11178 Mary Pucelj, 11179 Julia . Pleše, 11180 Joseph Videtich, 11181 Elizabeth Kuzma, 11182 Beatrice Smolich, 11183' Dorothy Pikuš, '11184 Helen Pikuš, 11185 Lucia Frančiškovič, 11186 Edward Zupančič, 11187 Stanko. Mrz-ljak, 11188 Frances Terlep, 11189 Agnesr Terlep, 11190 Margaret Terlep, 11191 Walter Fritz, 11192 Louis Fritz, 11193 Mary Šega, 11194 Frances Sega, 11195 Albin Šega, 11196 Elizabeth Verbiščar, 11197 Helen Videtich, 11198 John Ke-zerle, 11199 Genevieve Kezerle, 11200 Ignac Kezerle, 11201 George Kezerle, 11202 Thomas K društvu sv. Alojzija, Št, 47, Chicago, 111., 11132 Joseph amid, 11133 Henry Kure, 11134 William Kure, 11136 Edward Kure. K društvu sv. Jožefa, št. 69, Great Falls, Mont., 11216 Frank Urich. K društvu Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa., 11141 Anton Kovach, 11142 frank Kovach, 1143 Louis Kovach, 11144 Joseph Kovach, 11145 Josephine Kovach, 11146 Mary Felicijan, 11147 Mary Gorichan, 11148 Frances Gorichan, 11149 Jennie Zorman, 11150 Henry Zorman. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 70, Ely, Minn., j Joiiet, 111.; 9. decembra, 1924. 11094 Agnes Zupec, 11095 Jo- -o- seph Zupec. PARABOLE. K društvu Marije Sedeift Ža- - losti, št. 81, Pittsburgh, Pa., psi in mačke. 11140 Leon Heinricher. Nekega dne so se sestali psi, K društvu Marije Čistega da razpravijajo o svojem zgo-Spočetja, Št. 85, Lorain, O., ^vi^em zadržanju napram radi tega da je zanjo rešena stvar, cla na svetu ne raore biti nič takega, kar bi bila voda. Neka riba nenavadne oblike, z neko čudno navskrižno brazgotino na ustih, je pričala pripovedovati o svoji neobičajni pustolovščini, ki jo je doživela z majhnim črvom, katerega je nekega dne videla, kako visi vrhu nje. Posledica te pustolovščine je bila ta, da se je uverila, da voda obstoji, ker bi na zraku bila sigurno poginila, ako ne bi bila iz njega padla z raztrganimi ustmi. Drugače v svojem življenju ni naletela na ničesar, kar bi moglo biti voda." To je bilo vse, kar se je teklo o vodi na tej skupščini rib, ako se doda še govor neke stare, jako dobrodušne in zelo neumne rjbe. Ta stara riba je zadnja prosila za besedo in rekla: Smatram za edini vzrok, da ne moremo dokazati obstoja vode, ta, ker smo v njej in ker nas okroža od vseh strani. Mi 11154 Alice A. Debevec, 11155 Harry Debevec. K društvu sv. Cirila ni Metoda, št. 90, So. Omaha, Neb., mačkam. Star pes, ki je predsedoval skupščini, se je dvignil in dejal; da je uverjen, da vsi zbo- 11156 Elizabeth Krašovec,. rovaki občutijo svoje zadrža- li 157 Pauline A. Jakšič, 11173 Paul S. Jakšič. nje napram mačkam kot veliko sramoto, ki blati plemenite po- K društvu sv. Cirila in Me- sebnosti njihovega plemena Dalje je omenil, da je prav tako toda, št. 101, Lorain, O., 11096 Albert R. Zehel, 11097 Victor j kakor ' nečkstno, vzne- C. Zehel. " , . mirjati in preganjati te najne-k društvu sv. Jožefa, at. 110, znatnejše in naj slabotne j še ______________________ Barberton, O., 11158 Sylvia R. gtvore Uverjen da je> da g0_ Kezerle, 11203 Joseph Kezerle, y vori vsem zborovalcera iz srca, 11204 Mary Pucelj. K društvu sv- Roka' 113' ako izjavi, da bi bilo potrebno, K društvu Vitezi sv. Jurija,, Denver, Colo., 11159 Frances pQVSem opustiti to slabo n^va- št. 3, Joiiet, M., 11053 Mary Stefanich. . • do. Težak, Kdruštvu sv. Ane, št. 120, Predsednikov goVor so po- K društvu sv. Cirila in Meto- Forest City, Pa., 11231JWeno- zdravill 2b0rovalci z burnim da, št. 4, Tower, Minn., 11151 ra Klemencic, 11214 Raphael odobravanjem. Nato s6 se dvi- Joseph Erchul. j Janezich. gali peg za pgom in vgak je go_ K društvu sv.« Jožefa, št. 7, K druatvu Mar,Je sv- AKozne- voril v istem smislu. Vsi so bi- Pueblo, Colo., 11219 Joseph j?a v e«ca' &t- Aurora, H cnih migli> da je treba ^^ Dremel, 11220 Josephine Dre- -Vlinn., IIOlO Anna Brda j s. nQma zavreči ta barbarski obi- mel. K*™*™ Vr ' čaj preganjanja mačk. H kon- K društva sv. Jožefa, št. 12, ^ Salle, 111., 11221 Joseph Gr- cu je ^ neki ^^ ^ in Forest City, Pa., 11152 Bernard ^_______ A i rekel,, da je to zborovanje vzvi Rakuba, 11153 William Glavič. K društvu sv. Roka, št. 15, Allegheny, Pa., 11215 Lawrence Verbanec. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 11023 Edward J. Stefancich, 11024 Otilia E. Ste-faiicich. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joiiet, 111., 11054 Albert Vicich, 11055 Holena D. Vicich, 11056 . John »Sterle, 11057 Raymond Sterle, 11058 John W. Skoff, 11059 Elizabeth Skoff, 11060 Julius Skoff, 11061 Bernard Skoff, 11062 John Skoff, 11063 Marion T. Ambro-zich, 11064 Joseph F. Ambro-žich, 11065 Miflhael. J. Ambro-zich, 11067 Theresa Dragovan, 11068 Louis Stefanich, 11069 Peter Stefanich, 11070 Mary Plut, 11071 John Plut,. 11072 William Plut, 11073 Anton Plut, 11074 Albin Plut, 11075 Caro-* line Zuzek, 11076 Albert Legan, 11077 Loraine Ivnik, 11078 Bernice Horvat, 11079 Christine Gnidovec, 11080 Frances Gni- K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 11099 šen trenutek v zgodovini pas- , , _ . kjega rodu, pa misli, da naj bi Josephine Eurich, 11099 Joseph j ge ejeU skl na syečan na. Eurich, 11100 Frederick j čin ovekovcčii/ Predlagal je, ?rich- . , „ , .. :da se vsi prisotni dvignejo in IK društvu sv Jožefa, st. 146 J. ^ z dvignjenimi desnimi ta-Cleveland, O., 11101 Raphael I. zaobljubijo> da ne ^ Turk. K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 14136 Pe- ter Kolich. 11137 Caroline Ko-Hck več preganjali mačk. Ta predlog je bil sprejet soglasno. Toda komaj-so psi to obljubo napravili, se je zgodilo, da je K društvu sv. Jožefa, št. 148, neka mačka, ki je čepela na dre-Bridgeport, Conn., 11102 Frank vesu v bližini, pomislila: baš Bakan, 1103 Geza Farteli, sedaj bi bil pravi čas, da sto-11104 Štefan Farteli, 111(55 He- Npim doli in krenem proti domu, lena Farteli, 11106 Julia Farte-;Na neareč0 je radi njenega sko-li. ka z drevesa zašumelo listje. K društvu Marije Magdalene, Predsednik skupščine je baš št. 162, Cleveland, O., 11160 Jo- izgovoril zadnje besede zaoblju-hanna Jersan, 11161 Sophie be in še ni spustil tace, ko je Jersan, 11162 Mary Jersan, zagledal mačko, zadrhtel, skočil 11163 Anthony Jersan, 11164 j jn _ trenutek nato ni bilo no-Adolplj Simončič, 11165 Mary benega psa več na prostoru Simončič, 11166 Edward Simon- zborovanja, čič, 11167 Rudolph Simončič,; Ma^ka si je komaj rešila živ-11168 .Sophie Malovrh, 11169; ljenje. Vincent Papež4 1^170 John Pa-j Morje dvomov, pež, 11171 Christine Papež, Sestale so se nekoč ribe, da 11025 Mary Novak. se posvetujejo o tem, ali je kak K društvu sv. Mihaela, št. zadosten dokaz za to, da voda res obstoji. dovec, 11081 Joseph Gnidovec, 11082 Lillian Gnidovet;, 11083 K društvu sv Frances Batusich, 110*4 Agnes 163, Pittsburgh, Pa., 11217 Batuaich, 11085 Anna Kure, Frank Skočič, 11218 Stanka 11086 Mildred Gregorich, 11087 Ferderbar. Mary Pire, 11088 Frances Flan- K društvu Presvctega Srca der 11089 EdithkFlander, 11090 Jezusovega, št. 172, West Park, John Papež, 11091 Louis Pa- O., 11138 Joseph Ilosta. pež 11092 Mary Papež, 11093 K društvu Vnebovzetje Man-Ralph J. Papež, 11121 Angela je, št 181, Steelton, Pa., 11021 Puncar, 11122 Louis Puncar,'Mary Stankoyich, 11022 Anna 1123 Fi nnic Rolih, 1124 Jernej Stankovich. Russ, 11125 Henry Rusa. 11126 K društvu Jezus Dobri Pa-Julia Nemgar, 11127 Edward »tir, svetov samostojen svojo pot in si je od svetega Miklavža točno in določno, ustno in pismeno zaželel — kravji zvonec. Kravji zvonec ni, ne da ga oblečeš ne da ga obuješ, ni, da ti krasi glavo, niti ni, da bi ga snedel. Naš Lev je dobro, nepokvarjeno dete in sem uverjen, da še slutil ni, ga pozna širni božji svet takšno stvar, kakršna je kravji zvonec. Toda ga je opozoril nanj starejši brat v izložbi NarodniK izdelkov. In pr&v za prav ta kravji zvonec še podoben ni bil kravjemu zvoncu, ker je bfl poslikan z nekim zelenim in rumenim le-požitjera. Kaj bo kravi tihožitje — krava je krava, krava ni mecen! In sploh mislim, da je bil našega Leva . naščuval na kravji zvonec oni starejši brat; sam se hlini pridnega, druge pa ščuva v lopoščine. Razburil sem se. "Kaj," sem dejal, "kravji zvonec? Pa kravo tudi zraven, ne? In pastirja živimo v vodi, gibljemo se v in pljmšrfrico in planine in ne-njej in v vodi je naše življe- srečo v planinah ? Kaj pa ti misliš o svetem IV^klavžu? Ali je škof in svetnik, he?- Ali je nje!" Vsa skupščina se je 6d srca smejala tej ribi in njenemu mišljenju. Nato je bilo zborovanje zaključeno. » -o- Fr. Milanski: KRAVJI ZVONEC. kravji mešetar iz Trzina?" Plašno me je pogledal. Povesile so se mu ustnice, nagubal se mu je ves obraz, da je postal podoben spačeni mrdi kitajskega malika, in sem videl, zdajci se bo pričela godba. In Vsak hi ti ise mu nesre^e ža- S losti bralo z lica, da bi je bilo Otroci stanejo, kateri izgubi radirko pa moraš kupiti drugo. In v šoli zbirajo denar, enkrat za razbito šipo, enkrat za rogoznico pred vrata. Še za šolskega ^slugo je bila sklicana zbirka prostovoljnih prispevkov, da ga podkupijo in bi izdatneje kuril, pa je bilo, da sq na daj _ itak prepozno, kajti je že imela j_ _ _. ,rM. dovolj in preveč za tri domače drame, in se n*i je zasmilil in sem obrnil besedo. "Bog ve," sem rekel, "ali sveti Miklavž -sploh kaj ve o takih zvoncih; ko v nebesih nimajo krav; vsekako da bi mu kazalo št. 183, Ambridge, Pa. učeča se mladina toliko ozeblin, kolikor jih je šlo na roke in noge. • \ f In mi je deca povrhu vsem stroškov vpeljala še veselični davek. Izjavil sem bil o primerni priliki, da je za skrbnega roditelja najlepša »veselica, kadar so otroci pridni in mu prinašajo iz šole dobrih redov. Na te moje spodbudne besede so mi odgovorili z veseličnim davkom: za vsako enojko, ki jo bodo dobili, plačam dve kroni, za vsako dvojko plačam eno krono! Ta davek me bo spravil na rob gospodarske propasti, če deca ne bo varčnejša s pridnostjo. Pa tudi obleka stane seveda in obutev ni zastonj, marveč-nasprotno, in sploh ne vem, kako bi z ženp zmagovala vsa ta bremena, ako naju ne bi vsako leto podprl sveti Miklavž in iz bogate nebeške zaloge naklonil deci zimskih nogavic, pletenih Čepic, gorkih rokavic in platna za srajčke, še kak rožič kane vmes in kaka figa, in je deca jako vesela, nama pa tudi zaleže, meni in ženi. Otroci so tako vzgojeni — in gre ta zasluga na najin rpvaš — da sami prosijo le za koristne potrebščine vsakdanjega življenja in ne za puhle in piška-ve nečimurnosti. . Svoje želje lepo spišejo na listke — kateri še ni sam kos pisanju, mu jih spiše drugi — in polože listke na okno in ni treba ne kolkov ne znamk: kadar otroci spe se priplazi sveti Miklavž v copar tah in tiho pobere pisemca in jim ustreže pač v okvirju svojih gmotnih možnosti in je stvar v redu. O zadnjem svetem Miklavžu Neki star| profesor je rekel, da ni prav ničesar, kar bi dokazovalo obstoj vode. V vseh svojih znanstvenih , raziskova-jih da ni naletel niti na kako led vode v kakršnikoli obliki. Neka mlada riba je omenila, i pa se je zgodilo nekaj izredne-da « celo svoje življenje z naj-f jja. Naš Lev, ki je star šest večjfc skrbnostjo preiskovala let, sedmega pol, je krenil pre-svet, a ni nikdar ničesar videla, i ko vseh dosedanjih lepih šeg kar bi bilo podobno vodi. Za-i pa tudi preko dobrohotnih na- Mislil sem si, do svetega Mik lavža je še teden dni, in sem se 'nadejal, do tedaj bo naš Lev to neumnost pozabil. Toda je ni. Nego je postal kravji zvonec edini predmet njegovim mislim in prizadevanjem. Najljubša jed so mu češpljev-ci in jih spravi osem pod kapo, kar je dosti spričo skromne njegove prostornine. Baše jih vase in se dogaja, da ne mou z njimi ne naprej ne nazaj iiffnu jih je treba z mezincem zopet pobirati iz ust. Tako jih ljubi. Pa je vendar izjavil, da bi se odpovedal češpljevcem, le da dobi zvonec. Preudarjala sva z ženo, kako je mogoče, da si takšen-le majcen hlačman tako živo vtepe v glavo stvar, katere niti ne pozna niti ni vredna, da bi se gnal za njo. Nisvjsi mogla razumeti svoje rodne krvi, dokler da se nisem spomnil drugih velikih hlačma-nov, taki z brki in volilno pravi-cp, ki tudi niso drugačni in boljši nego je naš mali. Le da si ne vtepajo v. glavo baš kravjega zvonca, nego.- jim njihov ideal mogoče nosi krilo in ga tudi ne poznajo in nemara ni vreden, da bi se zanj gnali; pa vendar mislijo, da jim i}i živeti brez njega in bi takisto dali zanj osem češpljevcev* ali kar jim je sicer najljubše na svetu. Rekla sva z ženo, da ima enako kakor moški svet tudi žen-stvo svoje ideale in da je ta bolezen že od nekdaj na svetu in povsod. zvonec, in bi se dobili ljudje, ki | Sndhtišfca: bi jih brali. FRANCIKA. Tako sva se potolažila in sva Danes 80 odnesli Franciko na se sprijaznila z mislijo na krav- "ji™ božJ°. Posejano z grobo-ji zvonec in smo dočakali svete- vi- Težko mi ie bll°- ^ en" ga Miklavža. Na predvečer je'krat bi bila rada pogledala v ti-osebno počastil v nebeškem ste nedolžne, temne oči Fraiir svojem sijaju naš skromni dom 1 cikine' še enkrat bi bila rada in je deca trepetala in molila in POgladila nje plavolase kodre — točno dajala odgovore iz kate- Pa šele ^j, ko 80 nesh sko" kizma. Pa ji vendar niso poči- izi vas' sem zvedela, da v mali, vale oči in ko je odšel, je ime- krsti. P°«va m°Ja H^hen-la polno vprašanj in opomb: jka raruika. "Ali je sveti Miklavž oženjen? Nedavno tega sem šla iz šo-Na desni roki da je imel poroč- le- Bil° Je Poldne. Na poti v ni prstan. Ali kadi cigarete?, bližnjo žajgo sem srečala Fran- Konci prstov da so mu bili ru-|clko tedaJ Se zdravo ;n rdečo' meni. Mašne bukve, ki jih je^Pa nJ'eno Prijateljico Angelico držal v roki, pa da so imele na'in majčkeno sestrico Pepico. hrbtu napis: 'Slovenska kuha- Blle s0 še Precei dalec ^ mene» rjca« " J vendar so me že uzrle. Usta- Razburjenje da je bilo veli- vi.le 80 8e in večj' dve sta P°" kansko, komaj sva jih spravila iučevali malo Pepico, kako naj spat ! me pozdravi. Ko sem se jim Pa so se začeli buditi že ob I Približala, so me res vsi trije treh in jim je bilo treba nažga- metuljčki junaško pozdravili: ti luč, da vidijo razkošje Mik- ("Dober večer!" Morala sem se lavževih daril, drugače bi bili i Jim nasmejati, kajti mislile so, skoprneli. da y0 P°zdrav Prav dobro iz- Lev naš mali ni imel pogleda braIe- Raztolmačila sem jim, ne za gorke nogavice ne za le- i s^daj m "Do^r večer'" am" popisnico in neizogibno radirko Dober dan. nč za jabolka in fige, pozlačene Pa vseh treh junakinj so orehe in rožiče. Oči so muime P°tem nekam boječe pogle-iskale le ideal, kravji zvonec, in | dovaIe- sem hitro vprašala so ga našle. Res mu ga je bil ^anciko, ki je bila največja, prinesel sveti Miklavž! To pa.kam Z™ slavna d™zbica? Od-gotovo -v nagrado posebnih za- < £°vore mi' da atku naproti, ki slug, ki jih ima naš Lev za iz- ->e 8el v bhžnj° Kar na" preobračanje črnih zamorčkov: ienkrat Je P3 mala PeP,ca 8llno v blaženo to svrho nosi vsak pe- jokala. Francika m Angeli-tek gospodu katehetu list sta- 011 mi 2 žalostjo v očkih pnpo-niola in sva zavezana mu kupo- vedujeta, da imajo tam na zavali zaradi staniola in neboglje- strašno velikega purmana, nih zamorčkov ogromne koli-1ki sc Poeebno rad repenči nad čine čokolade. To sem bil fe!otroki' Fred teTn da ima tudl pozabil od kraja omeniti med;maIa tek strah- stroški! Francika potolaži Pepico kot Zagledal je bil naš Lev zvo- iobra' skrbna mamica. Ker pa nec, že ga je vzel v roke in je vsa toIažba ni nič Pomagala, je pričel zvoniti in je zvonil in zra- zbrala Francika vse moči svojih ven imel odprta ustca in taka j Hirih Iet m vzela dveletno Perujska sreča mu je sijala z P»c0 v naročje. V Francikmem otroškega lička, da naju ni mo- naročJu 80 Je čutlla matrica tilo neprestano zvončkljanje in I varno m Pn tem ni nit mis* so se nama rosile oči in. sva bila | uu na ubo«°' majčkeno "ma-hvaležna svetemu Miklavžu za, mic0»' kako Je s0Plhala P°d ta dar. njeno težo. Potem smo Živeii nekaj dni Radovedna sem bila, kaj sto-kakor v planinskem raju in je!re te ^ Junakinje, ko pridejo Lev postal suženj svojega idea- io Purmana. Francika se je se la. To je bilo zopet maslo brat-! vedn0 P°tlla ^ Pepičino težo, =a najstarejšega. Obesil jg Le- °Pa2lla sem' da «> toliko bolj vu zvonec okoli vratu, dal Le- ^ostale, kolikor bliže so bile va na vrvico in je Lev zvoncu purmanu. na ljubo postal krava in se dal Purman je pa že ugledal dek-po vseh štirih bajkati po sobi. |lice- Ponosno je našopiril svo- Taki naši ideali. »e PerJe in korakal dostojan- In Lev je bil srečen. stveno proti trojici. Tedaj so Peti dan je šel zvonec nena- zjokale vse tri in se spu doma v staro šaro in se ni nikdo več brigal zanj niti se ga spomni j al. Taka je usoda idealov. Ne morem baš reči, da so mi ušesa kravji zvonec pogrešala. Ali me je vendar zabolel njegov tragični padec. Najprej ono neugnano in ne-utolažno hrepenenje po njem, kakor da gra za življenje in stile v beg. K sreči se je purman premislil in se-vrnil; gotovo ga bolela ušesa od vika in krika, ki ga je gpala mala trojica. Ko je prišel do deklic atek, so mu solznih oči pripovedovale o hudobnem purmanu na žagi. Nehote sem se spomnila tega dogodka, ko so nesH pogrebci ljubko Franciko skozi njeno rojstno vasipo pod belim Snež- smrt. Pofem par dni brez- ,. . . ... _ . v ■ i .. nikom, tja na vrt božji tnejne sreče m sladke suznosti ^ v,, „____., _ — a že peti dan pa mrzli in kla- vrni ta konec! In ni bilo prav nobene krivde na strani kravjega zvonca, ki je bil peti dan še prav tak, kakršen je bil prvi dan. Pa mi niti ni bilo šal zvonca. Mrtva stvar je vsakdanja, kravji zvonec večnega zveličanja itak ne bi bil dosegel nikdar. Maščevanje. Malemu Emilu je zobar izdrl votel zob.. Emil ga hpče vzeti s seboj. Zobar: "I, seveda ga dobiš, Našega Leva ideal pa . Ali mi je bilo žal vseh onih sil- j zakaj pa ne!? Samo Čemu ti Tvoji očki, Francika, zdaj že gledlajo nebeško Detece, in tvoja usteca izgovarjajo njegovo sveto ime, in med nebeškimi krilatci rajaš ti, mali angelček. da je kravji zvonec. nih in plemenitih čtivstev, ki bo?" Se to sva uganila z ženo: če jih je bil vzbudil in ki so bili Emil: "Domov ga vzamem bi bil naš Lev že dovolj pismen, j potrošeni v nemar. * is seboj. Doma ga do vrha na- gotovo bi zbruhnila sila njego- -o--polnim s sladkorjem, potem pa vega hrepenenja na dan v lite- Katehet: "Kaj so storili ga postavim na krožnik." rarni obliki, in ti izbruhi ne bi j Judje, ko so srečno prišli čez Zobar: "No, in kaj potem?" bili tako čudni kakor to; da bi Rdeče morje?"' Emil (se veselo zareži): "Po- se potem dobili ljudje, ki bi ti-j Pepček: "Najprej so obleko tem ^ bom pa gledal, kako ga skali njegove sonete na kravji i sušili." I bc^,** "glasilo k. s. k. jednote," 7. januarja, 1925. A HAPPY AND HOLLY NEW YEAR. May happiness be showered on you and those you love. May the divine hand of the Infant Je.us bless you throughout the y>i*r 1925. May His look of sweetness ever alcract you to Him and may His smile ever encourage you onward. May your laborr. ever bear Jkhe loving mark of the Child Jesus. NEW YEAR'S DAY. On t'his day which is the first of the year, the Church celebrates the Octave of the Nativity of^ our Lord, his circumcision and the blessed name of Jesus which was giVen him on that occasion. The devout Christmas, therefore, will find much to occupy him, in again adoring Jesus Christ in the humiliation of His birth, in contemplating that infinite love for men which he already manifests by the effusion of His blood, and in renewing his confidence in the mercy and goodness of Him who takes the name of Savior, because He is to save us from sin and hell. He should also look back with regret upon the past years of his life, and form a generous resolution to employ more profitably the year which has just commenced, imploring for that purpose the light and grace of the Holy Ghost. EPIPHANY. The Church commemorates on this feast three different mysteries in which Jesus Christ made himself known to man and manifested His glory; the adoration paid Him by the Wise Men of the East, the baptism he received from St. John arid the first miracle wrought by him in Cana of GalHee by changing water into wine. She dwells, however, more particularly on the first of these mysteries, and exhorts us to imitate the example " of the Magi, the first fruits of the Gentiles converted to the faith, by offering to him the gold of pure and ardent charity, the, incense of fervent prayer, and the myrrh of penance and self-denial without which we are Christians only in name. -o- THE JUBILEE YEAR. This year, 1925, the Church is observing the Jubilee YeaP. The ordinary jubilee occurs at Rome, every 25th year; it lasts from- Christmas to Christmas, and is extended in the following year to the rest of the Church. It was in 1300 that the first jubilee was given. Owing to the fact that an impression prevailed at that time that a great indulgence was granted in Rome at the beginning of each century, many pilgrims flocked to Rome. No document in the papal library was found to confirm the tradition, but Pope Boniface Vin granted on February 22, 1300, "and for each hundredth year to come, not only a full and more ample, but rather a most full pardon of all sins," to those who repented in confessed, and visited the Churches of SS. Peter and Paul thirty times if Romans, fifteen times if strangers. Tnl a papal bull issued in 1343, Po^r Clement VI made the jubilee recur every fiftieth year, adding to the previous conditions a visit to the Later-an Church. In this year the number of pilgrims reached nearly a million. In the year 1389, Pope Urban VI, reduced the cycle of the jubilee to 33 years. Pope Paul H in 1470, made the cycle twenty-five-years, and thtf period haa been observed to the presen^day. ST. SBtttfriAN, MARTYR, jana^y 20th. St. Sebastian was an officer in the Roman army, esteemed even by the heathen as a good soldier, honored by the Church ■ever since as a champion of Jesus Christ. Born at Nar-bonne, Sebastian came to Rome about the year 284, and entered the lists against the powers of evil. He found the twin brothers, Marcus and Marcellinus in prison for the faith, and, when they were near yielding to the entreaties of their relatives, encouraged them to despise flesh and blood and to die for Christ. God confirmed his words by miracle: light shone around him while he spoke; he cured the sick by his prayers; and ir this divine strength he led multitudes to the faith, ameng them thfe Prefect of Rom< with his son Tiburtius. He saw his disciples die before him, and one of them came back from heaven to tell him tha this own end was near. It was in a contest of fervor and charity that St. Sebastian found the occasion of martyrdom. •The Prefect of Rome, after his conversion, retired to his estates in Campunia, and |ook a great number of his feliow-converts with him to this place of safe-ty> " If was a question whether Polycarp the priest or St Sebastian should accompany the neophytes. Each was eager to stay and face the danger at Rome, and at last the Pope decide that the Roman Church lould not spare the services of Sebastian. He continued to labor at the post of danger till he was betrayed by a false disciple. He was led'before Diocletian, and, at the emperor's command, pierced with arrows and left for dead. But God raised him up again, and of his own accord he went before the emperor and conjured him to stay the persecution of the Church. Again 'sentenced, he was at last beaten to death by clubs, and crowned his labors by the merit of a double martyrdom. -o- A TEXAN PRAYER-BOOK. In the city of Galveston a young girl, Protestant, entered the Cathedral simply to witness a ceremony. During the Mass, 3he saw a lady in the same pew with her reading a prayerbook, and asked to look on with her that she might understand the meaning of, the services. When Mass was over, the Catholic lady told the young girl to keep the book. That good woman loved God and she had zeal for souls. If her eyes meet these lines, she will see the good fruit born of her charity and zeal. The * young girl took the book home, and read it over and over again until she became filled with the thoughts of the devout prayers, and there grew up in her heart a desire to know more of a religion that could inspire such thoughts. Not many months after the occurrence related above, a friend of hers went to a convent-school of the Sisters of Charity. An opportunity came for a visit to her friend, and so charmed was the visitor with all she saw in the school that she remained several weeks with the Sisters. During this time the good seed, which had >een planted that morning in che Galveston Cathedral, continued to grow in the young heart that had answered the first call of grace. Other books were read, and soon'the light of grace dispelled from that* chosen soul all the darkness of foubt. All she lacked now to become a dath-olic was the courage to ask for instruction and to make an open profession of faith. But thfe tinu had not yet come. Upon leaving the convent school, her friend, who had taken the greatest interest in the girl, said tor her: "If you ever wish to become a Catholic, go to see Father R—1 A short time later Miss C— was in New York. The first place she went to was a chur6h where a mission was in progress. Upon entering the church, she saw a priest speaking at the altar. Turning to the person next her, she asked: "Who is that priest V The answer was: > "Father R-, a missionary." Immediately her heart was satisfied, and she remained until the end of the instruction. Nothing further was done then, but the following Sunday she entered the same church. That afternoon was. the day appointed for the reorganization of the ^-Sodalities, and the officers went through the church, asking the names of those who wished to become members. When the question was put to her, "Do you wish to belong to the Sodality?" she answered: "I wish to become a Catholic!" After the meeting, Miss C— was presented to Father R— who was baptizing in the church that afternoon, when the following conversation took place: "Father, here is a lady, who would like to receive instruction for Baptism." "Very good! At what time could she come?" ' "Any time in the afternoon /Come tomorrow afternoon, then, at two." "Father, wasn't it strange? I was taking the names for the Sodality, and this lady said she she wished to become la Catholic. It was just by accident!" "Not accidental, but providential! Our Lord had a great deal to do with that. Miss C— have you read any Catholic .books ?" "Yes. I have read the "Faith of Our Fathers." i "An excellent beoki, Here ia a little Catechism. Read it over and learn by heart the prayers. And here is another little book that may prove useful to yourself or to your friends — "Why am I a Oath olic?" The next day at two, no peo-phyte appeared. The week passed. Was fear getting the better of grace? Was opposi tion at home chilling the cour age that had so warmly asked for the faith? These were questions yet unanswered. The next Sunday after Vespers, the mi^ng neophyte appeared with the zealous Miss W-, who had first asked her about the Sodality. Illness had been the cause of the non-appearance. This time it would not do to trust to the next day, and a good full two hours' instruction brought into bloom the growing flower, and there was, it seemed, little fear of the powers of darkness stealing away the new disciple. The next day two o'^lok was the time appointed tot the instruction ; there was no neophyte. Surely, illness was not again the fault. Another week passed. Would the Sacred Heart let this soul so well disposed, yet in much danger from non-Catholic friends, escape? If ever fervent prayers were offered to the Heart of our Lord, they were offered that week. The next Sunday would decide all. And truly enough, as though the power of opposition had been unchained till Sunday after Vesper the neophyte came, and through the week instructions were faithfully received by a mind and sould well prepared to do the work of God. There remained but one difficulty. The mother of the young lady had said a few weeks before, that she would prefer to dee her daughter dead upon the ground, than baptized a Catholic. This spirit (Should not continue. Father R-- resolved to see the mother. He called on her, and the interview ended successfully. On the day of baptism the mother was present, in the best of dispositions, cheerful, amiable, and happy at knowing the happiness of her child. The baptism took place the first day of May, a feast doubly beautiful—the opening of the month of our Mother and the Patronage of St. Joseph, special patron of our neophyte —who looked upon this circumstance as a singular sign of the love of St. Joseph. On the first Friday of the month, this soul, so .beautifully prepared by special lights and graces, received her First Communion. It was her special wish to receive on the first Friday, that she might begin her union with her I^ord on a day specially devoted to the Sacred Heart. MICHAEL CASTS HIS FIRST BALLOT. BY VINCENT A. ZUPAN, member Juvenile Dept., K. S. K. J. Michael Patrick O'Shannon Jr. was his name, and it was the O'Shannon that made him h" Michael Jr., playing the part of a knight, walked up to her, kissed her goodnight whisper an encouraging remark into her ear and said: "Thafs all right, mother, I voted twice for Williams. Once for me afcd once for dad.." The puzzled mother and father simultaneously asked: "My dear child, how could you vote?" "Well, you make a cross for Hogan If you're voting for, him, and you make a cross for Williams if you're voting for him. This morning I went into ah empty voting booth, stood the$e and said I'd vote for Williams twice, bccause dad voted for Hogan. I stood straight and said: 'In the name of the Father, and of the Son, and of the Holy Ghost, Ataen—for Williams.'" He rushed over to me where I was in the center of the group and said: "Thanks for telling me how to vote." THE RIDDLE BOX. 1. Why is the crow the bravest bird in the world? 2. What is it that has a mouth, but never 3peaks, and a bed, but never lies in it? 3. When is a bill not a bill? 4. What stars are most dangerous ? 5. What is that which grows larger the more you take away from it? 6. What is the oldest piece of furniture in the world? 7. When was beef the highest? 8. What is the noblest musical instrument? the vilest? 9. Why is a sensible man like a pin? 10. Why is a dead hen better than a live one? 11. What word is" there of five letters which, by taking two away, leaves but one? 12. Why is the letter D like a naughty child? 13. What is it that has twelve legs, twenty-four eyes, and flies in the air? 14. How can a pound of candy be made to go as far as three pounds of candy? 15. Why is a new-born baby like a storm? 16. What was Joan of Arc made of? 17. What is the best material for kites } 18. How does the queen of Siam take her pills?" 19. Which is swifter, heat or cold? 20. How can it be proved that an oyster is better than heaven ? —--o- POOR RESOLUTION. I'm a new Resolution All shiny and clean, But how long I'll stay Remains to be seen. The lad who just made me Declare he is sure That of all Resolutions I'm bound to endure. * Like all Resolutions I pray that I'll last — I shrink from the fate of My friends of the past! Such nice Resolutions — A pleasure to see — All shiny and clean and So honest, like me. -j >" i Alas, for their wishes! How tragic indeed To view with what speed they Had soon gone to seed. • *, For homeward they wandered From out in the world, Their faces all blackened. Their hair all uncurled. Their spirits were broken, They craWlcd home to die-Poor good Resolutions, Whose hopes were so high. -o- "This the state of man; today he puts forth the tender leaves of hope, tomorrow blossoms, and bears his blushing honors thick upon him; th$ third day comes a frost, a killing frost; and — when he thinks, good easy man, full surely his greatness is a-ripen-ing — nips his root, and then he falls." LIFE AND LABORS Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. TO WHICH ARE ADDED SHORT SKETCHES OF THE LIVES AND LABORS OF OTHER INDIAN VISION. ABIES OF THE NORTHWEST. »T P CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M, OF LOS ANGELES, CAL. Finally, having spent seven months on his-missionary tour iirthe Northwest, Father Bad-in returned to Detroit by the middle of November. In 1829 Father P. S. Dejea, a French secular priest, came to Arbre Croc-he, as its first resident pastor. During his two years' pastorate he accomplished much good. He built a church, 54x30 feet, with ten large windows, likewise a school and parsonage, 46x20 feet, with three rooms, the largest of which was used for a school room. These biuldings vwere constructed of hewn logs. As the poor Indians had no horses nor oxen, they were obliged to carry the heavy logs out of the woods to the place where the church and school were ^o be erected. As some ot these logs were thirty feet long and ^ery heavy, it took a great number of men and hard work to carry them. At times forty or fifty would work hard at these buildings for a whok week. Certainly those poor Indians deserve great praise for their persevering zeal in erecting two large buildings under such unfavorable circumstances and with such incredible labor. This chapel was dedicated and first Mas said therein on the last Sunday of September, 1820, when many received also for the first time Holy Communion. The school was opened on the 23rd of August, 1829, and within a month had thirty-eight scholars, of whom eighteen were girls. Twenty-fivt children boarded at the school their parents bringing them some potatoes and corn and the missionary giving them some lard and salt.- The boys were made to work at clearing the land to raise vegetables. Mj\ L'Etourneau and Miss Williams were the teachers of these children of the forest. Father De-jean, in a letter to Father Richard, praises very much their zeal in instructing . the poor children, who suffered considerable from the want of proper clothing. . Luckily we have another witness of those times, we mean E. J. Blackbird, who most probably attended this school himself in iris boyhood days. He says: "In the fall of 1827, my father left his subjects at Arbre Croche proper, now Middle Village, in charge'Of his brother, Kaw-me-no-te-a, which means Good Heart, as he was persuaded by other chiefs to come and establish himself where the mission was and send his children to school. There were only three Indian log houses at that time in Little Traverse (Harbor Springs), one belonging to my uncle, Au-se-ge-nock, one for Joseph Au-saw-gon, my father's messenger, and another to Peter Sho-giin. But we and all other Indians lived in wigwams, and ail the Indians were dressed in Indian style. Rev. Mr. Dejan (Dejean) brought with him a Frenchman from Detroit named Joseph Letore-nue (L'Etourneau) as school teacher, and two girls f; Mackinac Island (Miss and Miss Williams) as domestic servants, and an old nun, whose real name I never learned and knew only as 'Sister.' She was exceedingly kind to Indian children and we all liked her very much. The log school house was used as a dwelling as well as a school house, as jdl the boys and girls who attended school were kept there continually, same as boarding school. "The larger boys and girls were taught household duties and to coo^ for the scholars. The children were kept quite :lean. The, French teacher took /ery great pains to teach them jood manners, and they were caught no other but the French 'anguage. In the spring of the /ear each family of Indians jave one large mocok (a kind if box made of birch-dark) of mgar, which weighed from iighty to 100 pounds, which • Father Dejan would empty into >arrels, and then go down to Detroit with it to buy dry joods, returning with cloth vith which to clothe his In-iian children. Rev. MrJ'Dejan lid not say Mass on week days, >nly on Sundays. He visited the ndians a good deal during the .veek days, purposely to in- * struct them in the manner and :ustoms of the white man, or-lering things generally how to >e done and how the women -.hould do their domestic duties, lot work out of doors, and take rood care of what belonged to .heir household." In his letters to Father Rich-ird, three of which are published in the annals of the Leopold-ne) Society, Rev. Dejean says -hat he baptized 224 Indians, many of whom were adults. His lealth being poor, he left Arbre Croche toward the end of he year 1830 and returned to France. CHAPTER X. Slate of Catholicity in the United States at the }ime of Baraga's arrival in our Country in 1830. Ig 1783 Great * Britain acknowledged the independence of the original thirteen colonies, which then formed the United States of America.- They were bounded on the north by Canada, on the south by Florida and Spanish territory along the Gulf of Mexico, and on the west by the Mississippi River. Later on Spain ceded Florida, and France Louisiana to the United States. At a still later date Texas, New Mexico and the Pacific country were added to her domain. Before the Revolution of 1776 there were but very few Catholics in the thirteen colonies and tl^ese were confined principally to Maryland and Pennsylvania. Bishop England says that in 1783, at the close of Revolution, there were probably not one hundred Catholics between the Potomac and klorida. Out of a total population of 3,000,000 in the United States at that time there were but 25,000 to 30,000 Catholics, with about forty priests, of whom one-half^ were Jesuits. The far greater number of these people were poor farmers — in Maryland — and laborers in the principal cities, Irish and German immigrants from Europe. They were a persecuted, despised and barely tolerated class of people. Prior to the Revolution the statute books of almost all the original thirteen colonies contained odious laws against Catholics. After the Revolution these anti-Catholic laws were gradually repealed. (To be continued) VESTI IZ DOMOVNE - I\ A\ "OLIVER" pisalni stroj, vreden $50, cena S strešico za slovenske črke č, ž, cena $24.50. ' Oliver pi3afni stroj jc najbolj trpežen. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vpjo. MATH. PEZDIR, BOX 772. CITY IIALL STA. NEW YORK, N. Y. Dve človeški žrtvi. V noči od 3. do 4. decembra je vsled hudega deževja nenadoma narasla Gradašca do izredne višine. Preplavila je zopet polja ter napravila občutno škodo. Po Mačkovem in Petačevem grabnu so uničena po zadnji povodni napravljena pota, deželna cesta iz Polhovega gradca proti Zalogu je na nekaterih mestih * popolnoma pretrgana in promet po njej je ,zopet nemogoč. Cesta v Ločnico je uničena. Gradašca je odnesla in pokvarila mnogo mostov. Povodenj je zahtevala dve človeški žrtvi. Pri popravljanju mostu čez Gradaščo pe Belci je spodrsnilo delavcu Jakobu Lenassiju. Padel je v deročo vodo ter potegnil s seboj delavca Antona Wasleta in še nekega domačina.. Domačinu se je posrečilo, da se je rešil, med tem, ko je oba ostaja deroča voda odnesla. Rešiti ju ni bilo mogoče. Ko je voda znano upad- let. — Marija Švelec, žena pro-govnega čuvaja, 36 le. — Josip Grablovic, železniški pisarniški sluga v pokoju, 75 let. — Marija Osterman, bivša kuharica, 82 let. — Ivana Rozman, žena trgovca in posestnika, 58 let. — Ivan Traun, posestnik, 70 let. — Klementina Lesjak, zasebni-ca, 64 let. — Viljem Maurer, posestnik, 66 let. — Ignacij Pajek, posestnik, 63 let. Smrtna kosa. Umrl je dne 3. decembra Ivan Kotnik, delovodja Vevške papirnice v Vevčah pri Ljubljani. — Dne 3. decembra je umrla v Novem mestu 86 leina Amalija Gerdešič, vdova po dvornem svetnikti in predsedniku okrožnega sodišča v poboju. — Nenadno je umrl postajni odpravnik Ivan Suha-dolnik na ljubljanskem državnem kolodvoru, star 55 let, doma iz Preserja, se je vračal iz gostilne Mali Triglav . proti glavnemu kolodvoru. Na potu pa mu i je postalo nenadoma sla- la, so ju izvlekli mrtva in vsa bo in jje obležal. Dva železni potolčena iz Gradašce. S tem je narastlo število žrtev vsled povodni na dvajset oseb. Umrl je dne 3. decembra č. g. Josip Regen, župnik na Uncu ška uslužbenca sta ga sicer odnesla v čakalnico, pa je bil že mrtev. Zadela ga je najbržTcap. Koncesija za zgradbo zagrebške električne centrale na Savi pri Rakeku. Rojen je bil na i pri Krškem. Zagrebški listi po-Trati v Poljanski dolini dne 16. | ročajo za Zagrebčane veselo marca, 1853, v mašnika posve- vest, da je ljubljanski veliki žu-čen dne 26. julija, 1879. Služ- pan dr. Baltič končno podpisal boval je kot kaplan v Dolih, Bo- koncesijo zagrebški mestni ob-rovnici, Preserju in Poljanah; čini za zgradbo velike električ-kot župnik na Vojskem in- po- ne centrale na Savi pri Krškem, slednjič skoro 25 let na Uncu. Zagrebški mestni magistrat Meško častni meščan mesta je prejel rešitev dne 3. decem- Slovenjigradec. Za Ljubljano, Ptujem, Celjem in raznimi drugimi kraji je preteklo nedeljo proslavilo Meškovo 60 letnico tudi mesto Slovenjigradec. Pod okriljem občine n» mestne čital- bra. Rešitev obsega 60 s strojem pisanih strani. Sedaj je interesantom tekom 14 dnevnega roka odprta pot vzklica. Glasom koncesije sme zagrebška mostna občina zajeti pri Kr- nice do sodelovala VSa' posvet- škem količino vode, ki bo dala na društva. Domači igralci so j približno 18,000 konjskih sil. z veliko vnemo igrali Meškovo t Zagrebška mestna občina je ob- dramo "Pri Hrastovih." Pred igro in v odmorih je sviral iz-borni moški mestni orkester pod spretnim vodstvom požrt- vezan3 skrbeti za namakanje celega ozemlja, ki bi vsled zajetja vode trpelo na suši. Ravno tako mora skrbeti za neovi- vovainega g. učitelja Serbeca. ; rani obrat v pristanišču v Kr-Po globoko občutenem nago- škem in ojačiti tamkajšnji voru g. primarija dr. Železni-j most. Občina Zagreb je odgo-karju je izročil mestni župan g. jvorna za škodo, ki bi jo zgradba Cajnko slavljencu diplomo čast- kanaia povzročila ceseti Krško-nega meščanstva v Slovenjgrad- ;Krška vas. cu, krasno umetniško delo g. ZasebnT^^ interesanti imajo slikarja Gasparija. Meško je pravico, da zahtevajo za razla-prvi slovenski častni meščan Ščcna zemljišča višjo odškodni-slovenjgraški, kakor prvi častni no sodnim potom. Občina Bre-občan občine Sele pri Slovenj- žice dobi električni tok kakor gradcu, kjer zdaj pastiruje, vsi drugi konsumenti po enot-t ret j i častni občan domače ob-, ni ceni. Kanal se mora zgraditi čine Sv. Tomaž pri Ormožu in tako, da bodo mogle med Cate- t ret j | častni član "Ormoške čitalnice!" Strossmayr, Raič, Meško. žem in Rajhenburgom pluti tudi velike rečne ladje. Kakor poročajo zagrebški vi- 70 letnica Maksa Cotiča. Rav- j ri, bodo znašali celokupni stro-nalelj tržaške "Edinosti" ' g. »ki za električno centralo nad Makso (Jotič je praznoval dne 250 milijonov dinarjev. Občina 7. decembra 70 letnico življenja, namerava načrt uresničiti tako, "Edinost" vodi že 35 let. Ves da odda zgradbo centrale kaki ta čas se je tudi izven uredništva vdeleževal narodnega dela. Politično društvo "Edinost" je slavljencu ob 70 letnici čestitalo po posebni deputaciji in mu izročilo v dar zlato pero. Smrtna kosa. V hiralnici v Idriji je umrl Franc Rupnik iz Zadloga pri Črnem vrhif, bivši inozemski finančni skupini proti prepustitvi koncesije za neko število let. V to svrbo je občina že v dogovoru s štirimi inozemskimi skupinami. Ker je pričakovati mnogo vzklicev, postane koncesija za električno centralo pravomočna najbrže šele v dveh letih. Gradbena orožniški postajevodja . in po i dela bodo trajala približno štiri vpokojitvi vratar v "Stabili- leta, tako da bi dobil Zagreb v mento tehnico" v Trstu. Po- najboljšem slučaju električno kojnik je v oporoki zapustil Sol-' ailo od Krškega leta 1929. skemu društvu 2,000 lir. Iz Rusije se je te dni vrnilo Umrli so v Ljubljani: Marija nad 500 jugoslovanskih držav-Omejc, tobačna delavka v poko- ljanov, bivših vojnih ujetnikov, ju, 78 let. — Frančiška Leben, Po ' njih pripovedovanju je v zasebnica, 90 let. — Lucija Kle- Rusiji še nad 27,000 Jugoslo-menčič, mestna uboga, 79 let.—j vanov, ki nimajo sredstev, da bi Albin Kroell, bivši železniški sc vrnili v domovino, delavec, 28 let — Terezija Slovenci na Vestfalskem. — Horn, žena pečarskega pomoč- Predsednik zveze slovenskih nika, 67 let. — Ivan Lenarčič, društev sv. Barbare, g. Anton posestnik. 86 let. — Jožefa Ditz, Koncilja iz Gelsenkirchena, po-hiralka, 51 let. — Jera Skof, roča ljubljanskemu "Slovencu:" zasebnica, 74 let. — Ivan La- "Tukašnji Slovenci v Poruhr-zar, posestnikov sin, 25 let. — ju in Porenju se še vedno ži-Fran Špilak, delavec, 30 let. —;vahao gibljemo. Ker smo raz-Ivana Winfrida Škerlj, usmi- j treseni po raznih krajih, se ob Ijenka, 46 let. — Ivan Suha- ned*i;ah večkrat shajamo na dolnifc, žekzniiki uradnik, 561 zborovanjih naša katoltfkazve- ze. Tako smo zbrali zlasti 28. septembra v Gladbecku, kjer je obhajalo tamošnje društvo 15 letnico svojega obstoja. Z 20 zastavami v slovenskih barvah smo korakali v sprevodu po mestu. Navzoč je bil pri tej slav-nosti g. vicekonzul dr. Barle iz Dusseldorffa in tajnik g. Tučil.1 Gospod dr. Barle je slovenski uradnik pri jugoslovanskem konzulatu. Želimo mu, da bi dolgo bival med nami. Imel je do nas lep nagovor ter nam budil spomine na našo milo domovino. Ob tej priliki smo skaza-fi tudi čast našemu požrtvovalnemu prijatelju g. vikarju Ten-sundernu za njegov velik trud in ljubezen, ki jo izkazuje nam Slovencem. "Vpeljali smo tudi nekaj, česar doslej tukaj Š3 nismo poznali, namreč Orle in Orlice. Sedež te organizacije je Gerthe. Načelnik Orlov je Ludovik Ve-hovar, sin predsednika tamoš-njega društva sv. Barbare. Pred kratkim so se zbrali Orli in Orlice prvič na večjem sestanku v Gerthah, kjer so nastopili na odru fantje in dekleta, oblečeni v beli in modri obleki, in prepevali orlovsko himno. Kdo bi pričakoval kaj takega na nemški zemlji! Ti fantje in dekleta pošiljajo zdaj od tukaj pozdrave svojim bratom in sestram v domovini! "Dogodke v domovini sprem- ljamo z zanimanjem. Citali smo o velikem shodu bivših vojakov na Brezjah in o njih nanovo zasnovani -organizaciji. Pošiljamo jim od tukaj srčne pozdrave, ker jih mnogo poznamo osebno, ko smo z njimi vred prestajali trpljenje svetovne vojne. Želimo jim dobrega napredovanja in prosimo, naj se ozirajo tudi na tukajšnje invalide, vdove in sirote, saj jih samo od našega društva leži ob Soči pokopanih 14. Ne pozabite pri invalidskem zakonu tudi na nas, ki smo do zdaj brez vsake podpore od strani domovine! Kako željno pričakujejo zlasti tukajšnje vdove kake podpore od naše države! Sedaj pa zelo težko pričakujemo slovenskega duhovnika, ki nam je obljubljen in napovedan. Želimo mu srečno pot do- nas in potem upamo, se bomo tukajšnji Slovenci še bolje razvili. Pozdrav domovini in vsem našim rtiakom!" V Dob ju je umrl dne 28. novembra, 1924 g. Franjo Novak, bivši podpredsednik okrožnega sodišča v Travniku. Na stare dni si je zopet želel prebivati v svojem rojstnem kraju. Bil je vedno blag značaj in vedno strogega katoliškega prepričanja. Ženska krajevna Stopite na noge! društva! ^.......•■..... ^——-••— USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERAL COUGH BALSAM th Pravi odpomoček - prijetno zdravilo — 23c kt GOc. " ' :—:--—-—. —;- Severa'« Cold and Grip Taljjets,- povzroča talccjino od pomoč od prehlada. S0a— Fcski:*it« r 'pofctreči 'društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LlCEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA V svojem lastnem poslopju 6117 St. Oair Ave. omenit-Mr. Von Schiicku. "Ta čaj se- m o jaz izdelujem pravi Bolgarski za- stoji iz listja, skorij, korenin, zelišč in rož različnih rastlin, katere ja Stvarnik za ovoje otroke določil. v Takoj se baste po tem čaju povsem prenovljenega počutili." razlifc- liščni čaj. Na prodaj je v treh nih škatliaji — po 35c., 75c. in SI.25. Opomba. — Dosti ljudi živi v krajih in na farmah, kjer ni nobene lekarne. Tudi ti najro rabijo ta čaj. Jaz odpošiljam po pošti škatli«'za $1.25 kar/bo' zeliščni Čaj in danes, — že skoro 60 I zadostovalo za pet -^esecev. Našlo* Jaz sem sam poskušal ta BoigarsVi Hitet čaj in < s p< Von Schlick pravi da mu i cuat St. let star — se počutim kot hi štel samo j H. H. Von Sc! 35 let. Mr ~ wgmi eat, 831 Lo- STENSKI KOLEDARJI ZA LETO 1925. ~ Ker bo se zadnja leta naši stenski koledarji med ameriškimi Slovenci tako priljubili in udomačili, smo jih zopet naročili večje število. Nekaj že razposlanih in nekaj jih je še preostalo. Vsako slovensko hišo bi moral krasiti naš veliki stenski koledar. Tajnikom društev K. S. K. Jednote smo jih zastonj poslali, da bodo koledar obesili v zborovalni dvorani. Pošiljamo jih tudi v stari kraj. En koledar stane 30 qen-tov s poštnino vred; naroČilu priložite denar ali pa poštne znamke. Pišite na:. ANTON GKDLNA in SINOVI, 601» St. Claw- Ave., ali pa 1053 E. 62nd St.. Cleveland, O. Kupujte pri podjetjih, ki listu! Svoji k ovcih Naše zveze s staro domovino ▼ vseh penami h zadevah so neprenosljive. Vi živite lahko kjerkdji širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poalati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno io zanesljivo kot da bi prišli sami osebno tia banko. NASE CENE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene spre membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po staro-krajski poŠti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO P06IUATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam %li pa pridite sami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše po-šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj Ii ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svotu $740.000 kit zuak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK ^ CHICAGO IN CLINTON STS. u JOLIET, ILL. W«i Redmond, preda. Cb *a. G. Patre*, kanit. Joseph Donda, poniož. kasir- Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! Meaec januar, doba četrt letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotbvo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate druatveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne ? v' ' Mi vam svetujemo, d? za denar, kar ga imate Ha razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še veš. Bonde lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar. K. S. K. Jednota je skoro vse bonde, katere las-tuje pri nas kupila in jih še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku. A Č. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. * "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 7. JANUARJA, 1925. - \ - $12 000.000.00 PRIDRUŽITE SE NAŠIM 1925 božičnim hranjeval- nim kulubom. (1925 Christmas Savings Clubs) Isti sc zdaj ustanavljajo. A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PbGREBNI ZAVOD V CLEVELAND!), O. 1053 E. f 2nd ST. Odprto dan in noš Telefon: Randolph 1881 so vam na razpolago s vplačili: se izplača $ 12.50 in obresti se izplača $ 25.00 in obresti klub se izplača $ 50.00 in obresti klub se izplača $100.00 in obresti se izplača $250.00 i* obresti "GLASILO K. S. K. JEBMOfE," t JANtJAtlJA, 1925. Večno hrepenenje. Nemško spisal F. Khig* Posloven U F. O. T. (Nadaljevanje) Ko stopi nekoč iz sobane la-hkoranjenih bolnikov, sko^i naglo v svojo sobico in poklekne pred Marijinim kipom, "Qevica Marija," šepeta prisrčno in tiho, "Devica Marija!" Dtfilala bi rada še eno prošnjo, pa ne ve prav, kako naj jo sestavi. In tako šepeta venomer samo: "Devica Marija."* ' j V svoji samoti pa Bogdan oblaki deklico v duhu, kakor mu to narekuje njegova vedno pripravljena domišljija, v podobo Devige, pred katero bi mogel poklekniti in se ji priporočal; saj je sedela danes zjutraj kakor kaka Madona pred njim! Nato jo obleče kakor kraljico v škrlat in hermelin in ji postavi na njene dolge, rujave lase krono iz briljantov . . Vali pa jo vidi bliskoma in samo za hip pred seboj v čudovito lepi poročni obleki, popolnoma s paj-tolanom ograjeno; slednjič ustvari v svoji domišljiji podobo angela vari ha, tako, kakršno je obešal v zgodnji mladosti na steno poleg otroške postelje. Vidi se, kako leži nekje v travi, kača se zvija proti njemu, tedaj pa se skloni nad njim angel vari h —in ta je bil Marija Svetec. Bogdan se tej bujni domišljiji nehote zasmeje. Vendar pa ga veseli, ker je razlivala okrog deklice ničev blesk in siji* j- • * * Marijo Svetec pokličejo iz njene sobe na oddelek težko ra- . . . pozdrav . . . krepko naj se držita . . . in naj . . . prideta za menoj!" Besede „krepko naj se držita," je govoril umirajoči na&io, in pri tem se mu je izvilo globoko ihtenje. "Kako zahvalfti se?" je vprašal še v zadnjem krčevitem hipu. Reči je hotel, kako bi se mogel Mariji Svetec dostojno zahvaliti. "Ni treba zahvale," se brani Marija in boža lase in roke umirajočega, kakor da hoče ob njegovi strani zastopati mesto neke druge. Potem mu zopet govori na lahko, kakor govorimo uspavajočemu otroku, v njegovo dušo polaga vsako besedo, kakor da bi ta bila zlat tovor, ki ga ima ponesti odhajajoča življenjska ladja s seboj v deželo, v kateri ni nobenega domotožja več. "Očeta in mater imam tam . . . pozdravite oba v imenu njunega otroka .. . oče in mati naj prosita . . . za brata in sestro ... in še za nekoga!" , "Brata .... sestro ./. . še nekoga . . . Liziko, Hildo . . . V duši umirajočega si začno podajati roke poslednje reči tega sveta in rajati kolo, v katerem se*zde vse kakor v svetk) luč utopljene. Toda te luči ne vidijo več steklene oči, ki jih Marija Svetec na rahlo zatisne. * * * Ko pride Marija Svetec drugo jutro k Bogdanu, so ji solze njenih. Doktor Nelting ji pri-f3tale v očeh. Poslala je bila de od tam na stopnjicah napro-; in otroku umrlega zadnje ti. še bolj bled kakor sicer, j poždrave — po vrhu tega pa še "Sestra Marija." ji reče, "bol-125 mark in njegovo uro. Za nik na postelji št. 163 umira. 3e ^ sj je izpr0sila od mlade Stopite k njemu in mu izprego- vdove, katero je skušala tolaži-vorite še nekaj ljubeznjivih be- ti, podobo kot spomin na umr-sed!'" lega. Marija stopi k bolnikovi po- Bogdan si ne zna razložiti de-stelji. Duhovnik, ki mu je po- j kličinih solz, in Marija ne mara deiil zadnjo tolažbo, je ravno-- črhniti besedice o zadnjem pri- kar odstopil. Ko umirajoči spozna sestro, šine preko njegovega obličja nasmehljaj, ki se je le v krčevito težavo izvil obraznim mišicam. Marija prime bolnikovo roko — bila je že ledena ; na smrtno bledem čelu umirajočega stoje težke, ravno tako ledene potne srage. Marija jih na lahka s prtičem odstrani. „ • Umirajoči je bil najemnik iz Vzhodne Pruske. Marija je poznala njegove domače ~azmere iz mnogih prejšnjih pogovorov; za3trupljenje krvi je vzelo ranjencu zadnjo življenjsko moč, ki se je z nekim neizrekljivim hrepenenjem oklenila dalnje domovine in dragih domačih. Zdaj je razbila spojke neka neizprosna pest. "Sestra solnce," sope umirajoči, "zdaj ... nastopi, . . .!" Nato poskuse zamahniti s trudno roko, kakor da nekaj išče. podobo!" jreče proseče., \ Marija Je poznala to podobo in vedela^ kje jo je hranil bolnik kakor kak dragocen zaklad. Poišče jo in jo poda smrtnobol-nemu možu. Na podobi je bila 1 videti majhna prijazna hišica, vrt, cvetoče sadno "drevje, krave in nekaj žrebet na paši. Med vrati, ki peljejo na vrt, je stala v noši najemniški soproge cvetoča mlada žena, z nekako dveletnim dečkom na roki, ki se na videz smehlja v pomladanski svet, ki ga obdaja. Ledeno mrzle roke sežejo po podobi. "Hilda!" šepeta umirajoči . .. "Lizika . . . nikdar . . . več . . . ne pridem ... k vama . . . domov r reče po tihem Mar ki je imel od gorja . "Zdaj prihaja eden na* prereži. audits zoru umrlega. Tako si Bogdan ne upa- govoriti o najglobljem vprašanju: ki mu je ležalo na dnu duše — in Marija ne mara nevprašana govoriti. Sklenila je, da hoče biti napram mlademu častniku zelo prijazna in usmiljena, vse drugo si je obetala od svojega brata Erae-sta, če ga le častnik spozna, kakor hitro se povrne, * Tako sta si za bližnji čas stala nasproti obia: Bogdan je dal na videz Mariji roko, v resnici pa samo najbolj občutljiv konec prstov; Marija Svetec bi bila tako rada pomagala počasi okrevajočemu z vso svojo dušo, pa bil je samo rob njene obleke, katerega se je Bogdan dotaknil. Kolikokrat bi že bila rada stresla vse svoje notranje bogastvo v obe njegovi roki in mu rekla: "Na, Bogdan, vzemi !'_•_ In kolikokrat bi bil on rad zagrabil obe njeni roki in zaklical: "Daj, Marija, o, daj!" Toda na videz sta bila oba nema. Zakaj smo ljudje često-krat taki? Ali je-to naša neumnost? ... ali pa je neka višja modrost, ki za nas skrbi in neprestano pričakuje, da pride čas, ko razveže naše jezike, ker bi se vsako uro prezgodaj ne razumeli ali pa le z otroškim govorjenjem izgubljali čas? Dalje prihodnjič Gumbniee na tankem blago. Ce šivaš gumbniee Aa tankem blagu, se kaj rado vse izvleče in puli. To preprečiš, če najpqpj zaznamuješ s svinčnikom, kjer misliš blago prerezati. Po teh risah pomaži z • lepilom kakor ga rabijo otroci v Soli. Počakaj, da se posuši, nakar blago da obši-kakor HARMONIKE Predoo se odloČite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini1 \n Izdeloval-niči harmonik v Združenih drža* vah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili ie vsi drogi, kateri ao ie naroČili. Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrste, Driprav-ne za mlade fante, ed $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi popolna zaloga slovenskih rol in plošč. Pri meni bosta dobili vaak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po Mil Ameriki. Se ulj ud no priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, •»21 ST. CLAM ATS. CLEVELAND, OHIO. ZAHVALE. t Townbluff, Tex., 21, okt., 1924. (pisano v šumi) . Dragi mi g. Anton .Mervar, Cleveland, O. % Dam vam znati, da sem dobil harmoniko; ista se mi zelo do-pade; res, boljša sploh ne more biti ter je vredna svoje cene. Pošljite mi še eno rinkco ali piščalko za v usta, da mi bo pri igranju pomagalo, saj veste kakšno. Zdaj se vam zahvalim za tako lepo postrežbo; pisal vam bom še kaj drugikrat. S pozdravom, Frank Žagar. n. Elkhart, Ind., 1. dec., i924. Mr. Anton Mervar, Dragi mi prijatelj: Prejel sem vašo harmoniko. Se vam uljudno zahvalim za njo, ker mi je všeč in ker je lepa. Hvala vam za poslani stenski koledar; je tudi lep. S pozdravom, Anton Terlep. III. Dietz, Wyo., 10. dec., 1924. Cenjeni g. Mervar:. Z veseljem vam poročam, da sem kromatično harmonijo v redu prejel. Vaše delo je izbor no; jaz sem s to kromatično harmoniko prav zadovoljen. Hvala vam lepa za vašo točno postrežbo. Jaz bom vaše podjetje vedno tudi drugim priporočal. Z velespoštovanjem, Martin Bcnegalia. IV. Billings, Mont., 11. dec., 1924. Cenjeni rojak Mervar: Sprejel sem poslano harmoniko, namreč ravno tako, kakor-šno sem si želel, je res izvrstnega dela. Lepa vam hvala za postrežbo in tudi za poslani koledar. S spoštovanjem, Frank Lustrick. v. , : Westerley, W. Va., 12. dec., '24. Dragi mi g. Anton Mervar, Cleveland, O. V začetku mojega pisanja vas prav lepo pozdravim in se vam lepo zahvalim za vašo harmoniko, ker je jako lepo izdelana in lego igra. In sedaj vas prosim, da mi pošljete še dve harmonike za moja prijatelja. S pozdravom John Oglishen. VI. Waukegan, 111., 29. dec., 1924. Anton Mervar, Cleveland, O. Cenjeni rojak: Ne zamerite, ko vam nisem prec odpisal, ko sem harmonike sprejel. Za enkrat nisem imel časa in drugič sem hotel harmonike poskusiti, da bi vam la hko povedal, Če sem zadovoljen z glasom in vse drugo. Sedaj pa lahko rečem, da sem zelo zadovoljen in tudi drugi ljudje in plesalci^ so zelo zadovoljni z glasom, ker tako dobro poje. Vaše delo bora priporočal vsem mojim prijateljem. Voščim vam vesele - novoletne praznike in vas pozdravljam kot vaš Telefon pisarne: Franklin 2079. Telefon stanovanje, zvečer: Canal 5777. 1900 W. 22nd Place. WILLIAM B. LAURICH Slovenski odvetnik Soba 401, Roosevelt Bldg. 179 W. Washington St. Chicago, III. Se priporoča Slovencem v izvrševanje vseh pravnih ali odvetniških zadev. Dovedite kakega novega člana ali članico na prihodnjo sejo. IZDAL SEM NOVI CENIK Domačih Zdravil m katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi ,fDomaCi zdravnik". Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. V ceniku so Se razne druge koristne stvari. MATH PEZDIR, Bex 772. City Hall Sta. New York, N. V. HRIPAV0ST in razdražonje v grlu je treba takoj lečiti- Kedar ste hripavt, tedaj rabite Severa's Antisepsol. Kot izpiralo in za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pomaga ublažiti razdraienje, odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo- Cena 55c in 60 centov. Vprašajte vašef* lekaraara. W. I-. SfVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA še nikdar v zgodpvini elevelandskilr Slovencev se ni dalo kupiti moške in deške oprave po tako izredno znižanih cenah kot lahko kupite na tej razprodaji. Pridite in prepričajte se! Ne odlašajte! RAZPRODAJA SE PRIČNE SOBOTO, 10. JAN., 1925 ^ in traja do sobote 31. jan. ] ■ NE POZABITE PROSTORA, 6217 ST. CLAIR AVE. V vašo lastno korist je, ako si nakupite dobrega zimskega blaga za mali denar. Izplačalo se vam bo, da kupite sedaj, ker so izvanreejno znižane cene. \ Velika zaloga moške in deške oprave mora biti razprodana, ker potrebujem denar.. • Pri nas je redko kedaj razprodaja, in kadar je, se vrši v vašo korist. Izplačalo se vam bo, ako pridete in se prepričate. Opomba: Pri tej razprodaji se bo računala mala odškodnina za morebitna popravila oblek in hlač. John Gornik, KROJAČ IN TRGOVEC Z MOŠKO OPRAVO. 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. SEEP ZA NOVO LETO KER VEM, da je Slovenska Posojilnica na najboljši finančni podlagi KER VEM, da dobim tam večje obresti, kakor na drugih zavodih KER VEM, da v potrebi dobim tam večje posojilo, da si zgradim dom KER VEM, da povprečne obresti za posojilo so manjše, kakor če vzamem drugje prvi in drugi mortgage KER VEM, da Je direktorij določil, da vse vloge narejene pred- 15. januarjem, 1925, nosijo obresti od prvega januarja naprej HOČEM vložiti ves svoj prihranjeni denar v - O i j ^ r - " " : ' ■ ' ' ' ^... - ' The International Building & Loan Association, 6235 St. Clair Ave, CLEVELAND, OHIO. ki plačuje obresti po