Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1. telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 40/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 8464 Poštnina plačana v gotovini D N I K Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 O g asi po dogovoru Spedizione in abb post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 924 TRST, ČETRTEK 25. JANUARJA 1973, GORICA LET. XXII. Končno mir Kot je bilo napovedano, bodo v soboto podpisali v Parizu mirovni sporazum o Vietnamu. Po dolgotrajna krvavi vojni, med katero je izgubilo življenje ogromno število ljudi (še nepopolni podatki govore o poldrugem milijonu smrtnih žrtev), stotisoči in sto-tisooi pa ‘bodo še dolgo trpeli za posledicami vojne, se bodo torej izpopolnile želje miroljubnega sveta, naj bi moder kompromis končno le zaključil to pravo pravcato »mesarsko klanje«. Sovražnosti bi se morale prenehati v nedeljo, 27. t.m., ob 13. uri po italijanskem času. Korenine vietnamske žaloigre Korenine vietnamske tragedije segajo daleč nazaj, dm sicer v tisto razdobje, ko so se tudi narodi jugovzhodne Azije začeli otresati evropskega gospostva. Vietnamci so imeli najprej opraviti z japonskimi kolonisti, kmalu po letu 1945 pa so se začeli postopno osvobajati izpod francoske nadoblasti kar je privedlo do novih spopadov, katerim bi morali narediti konec ženevski sporazumi iz leta 1954. Tedaj je bil že dejanski gospodar Severnega Vietnama komunistični voditelj Ho ši Minh, ki je že prej proglasil neodvisnost tega dela Vietnama ter ga hkrati uredil po vzoru tako imenovanih ljudskih demokraci j. Ozračje tedanje hladne vojne, čemur je sledila ostra blokovska razdelitev sveta, je gotovo pripomoglo k zaostritvi odnosov med dvema vietnamskima državama. Notranje ra-mere v Južnem Vietnamu, kjer so vladali razni diktatorski vojaški režimi in kjer je bila korupcija na dnevnem redu, prav gotovo niso mogle predstavljati za mnoge Vietnamce nekega sprejemljivega režima, kar je hkrati odpiralo pot idejam in zamislim komunistične usmeritve. Priznati je treba, da so komunisti od vsega začetka imeli jasen program in tudi jasne bilje, saj so si prizadevali ne samo za uveljavitev svojega političnega koncepta, temveč tudi za nacionalno osvoboditev, to je za popolno neodvisnost od katerihkoli oblik neokolonializma, kot je bilo prvotno v zamislih predvsem Francije. Ameriška intervencija V čas ostre blokovske razdelitve sodi za-četdk ameriške intervencije v Južnem Vietnamu. Danes je povsem jasno, da je bila oblika takšne intervencije neučinkovita in politično v veliki meri neposrečena, ker je slepo podpirala vsakokratne južnovietnam-ske diktatorje, ne tla bi bilo hkrati poskrbljeno za globljo proučitev južnovietnamskih družbenih razmer in za uveljavitev tistih sil, ki bi lahko predstavljale resnično alternati- vo komunističnemu konceptu o bodoči ureditvi v državi. Ne mislimo tu na neko neposredno vmešavanje ZDA, temveč na pomoč, ki jo je tako bogata in vsestransko razvita Amerika naravnost dolžna nuditi ljudstvom na začetku modernega razvoja. 'Čudno se sliši, vendar je res, da se je prav za časa predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja začela občutnejša ameriška intervencija v Južnem Vietnamu, in sicer najprej v obliiki takoimenovanih »vojaških svetovalcev«, ki so kasneje ob čedalje težjih političnih in vojaških zapletih narasli do števila pol milijona vojakov. Celih trinajst let so ameriški fantje umirali v južnovietnamskih džunglah in močvirjih, hkrati pa pobijali domačine in pustošili deželo. Žaloigre bo v nedeljo konec, kar mora resnično razveseliti vse ljudi dobre volje. Vseb:na sporazuma Po najnovejših vesteh priznava sporazum, Iki bo podpisan v soboto v Parizu, neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost vsega Vietnama. Demilitarizirano področje, ki je zadnjih devet let ločevalo Severini od Južnega Vietnama, nima značaja politične in ozemeljske meje, kajti sporazum vsebuje priporočilo, naj bi prizadeti državi odpravili sedanja nasprotstva in pripravili združitev s pomočjo neposrednih medsebojnih pogajanj. Vojaške enote Združenih držav bodo po sporazumu zapustile Južni Vietnam v 60 dneh po doseženem premirju in v istem roku bodo tudi odpravljena ameriška vojaška oporišča. Sajgonske vojaške sile in vietkongovske enote bodo ostale na svojem mestu vse dotlej, dokler ne bo posebna štiristranslka mešana komisija določila področja, ki jim pripadajo. Notranjepolitične razmere v Južnem Vietnamu naj bi urejeval Narodni svet, ki bi ga sestavljali po načelu paritete predstavniki sajgonskega re- žima, vietkongovcev dn nevtralnih političnih strank. Za delovanje dn sklepanje Narodnega sveta je predvideno načelo soglasnosti. Za jamstvo izvajanja doseženega sporazuma bo sklicana mednarodna konferenca, ki maj bi se je udeležili poleg vseh zaintere-sirancev, to je zastopnikov Sajgona, vietkon-bovcev, Severnega Vietnama in ZDA, še predstavniki Francije, Velike Britanije, Poljske Madžarske, Kanade in Indonezije ter Kitajske in SovjetSke zveze. Kraj konference še ni določen, znano pa je, da Severni Vietnam predlaga Pariz. Umik ameriških in drugih tujih sil toot tudi morebitne spore, ki bi nastali med tem časom, bo nadzorovala in reševala začasna vojaška mešana komisija, ki bo razpolagala SREDA, 31. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol): »Naša krava, molizima 'krava«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole i(za I. stopnjo osnovnih šol - -ponovitev). 118.50 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami. 19.10 Higiena in zdravje. 20.00 Šport. 20.15 Danes v -deželni uoravi. 20.35 Simfonični koncert. 22.00 Za vašo knjižno polico. 22.15 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 1. februarja, ob : 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba.1135 Slovenski razgledi: Srečanja - Pianist Marijan Fajdiga. 13.30 Glasba po željah. ,17.00 Za mlade poslušavce, srečanja-, razgovori in glasba. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost. ,18.30 Nove plošče resne glasbe, pripravlja Pie-ro Nattalino. 19.10 Furlanija in Julijska krajina: dve 'stoletji pozabljenih odnosov (6) »Deželna vloga Trsta pod Avstrijo«, pripravlja El-io Apih. -19.25 Za n-aij-mlaj-še: Pisani balončki. Pripravlja Kaisulja Simoniti 20.00 Šport. 20.15 Danes v deželni upravi. 20.35 »Truplo 'je med nama«, Drama. RO. Režija: J. Peterlin (»P-remio Italia 1971«). 21.45 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 2. -februarja, Ob: 7.00 Koledar. 7.05 J-ut-rainj-a glasba. 11.40 Radio za šole (iza II. stopnjo osnovnih šol): Po naši deželi: »IMihec in Jakec«. 12.00 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušav-ke. 13.30 Glasba po željah. -17.00 Za mlade poslu-šavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 1-8.30 Radio za 'šole (za II. stopnjo osnovnih šol -ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 1910 Lilki iz -naše preteklosti: »Jakob Soklič«, pripravil Dušan Jakomin. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. <- SOBOTA, 3. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov. 13.3(115.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce, 'srečanja, razgovori in glasba. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost. 18.30 Konoertisti naše dežele. 18.45 Poker oilkestrov. 19.10 Po društvih in -krožkih: »Prosvetno društvo -France Prešeren v Boljunou«. 19.25 Revija pevskih zborov 1972, ki jo je priredila Zveza oerkve-riih pevskih zborov v Trstu.'20100 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Iz življenja naših skladateljev: »Miroslav Vilhar«. Radijska igra napisal M. Košuta. RO. Režija: J. Peterlin. 21.30 Vaše popevke. Kancler Brandt bo V začetku tega tedna -je obiskal francosko prestolnico zahodnomemšfci -kancler Brandt. Njegov obisk je bil v zivezi s proslavo 10. obletnice -sporazuma o »večnem prijateljstvu« med Nemci in Francozi, ki je zaključil več stoletij trajajoča nasprotstva in sovraštva med tema velikima evropskima narodoma ter je -hkrati pripomogel 'k hitrejši evropski integraciji itn sodelovanju. Kancler Wi!ly Brandt bo v aprilu, prvič kot predsednik zahodnonemške Vlade, uradno obiskal Jugoslavijo. Predmet razgovorov z jugoslovanskimi državniki bosta med dru- Cen-jenim bravcem sporočamo, da je N'0'VI LIST v Trstu naprodaj na naslednjih mestih: — Tržaška knjigarna, ulica sv. Frančiška, 20; — Spodnja postaja openskega tramvaja, trg Oberdan; Knjigarna Fortunat, ulica Paga-nini 2. Hkrati obveščamo vse prodajalce časopisov v Trstu, ki bi želeli NOVI LIST v prodajo, naj 'se pismeno, telefonsko ali osebno obrnejo na upravo lista, ulica Ghega 8, I. nadstropje, telefon 60.824. Uprava Mihec in Jakec — Posluši Mihec, meni je aden reku, de se midva preveč zge-blavamo ses terni do-mačemi čakolami, ses temi Slovencami, sez mafjo jn tak-mi rečmi. De be mogli kej povedat tudi od velike politike, od konferenc, od pogajanj, od integracij, malverzacij, devalvacij jn takeh reči. — Jn kej misleš, de je tako govorjenje bolj kunštno? Zadosti brat kašne spomine tolko let nazaj, pej videš, kaku otročje so tiste konference med velikemi diplomati. Kaku so se idenmo reč glihali veliki trije med ta zadno vojsko jn kaku malo so poznali ta pravo situacijo. Njeh čakole so ble glih na tistem leveli, koker klepetanje od bab na kašnem kantoni. Samo de \tisti diplomati ne čakolirajo na kašnem kantoni, ma u lepeh šaloneh. Vse na fino, hodejo po tapedah, guar dje jem salutirajo, godejo himne, fotografi če nu les jn pole jeh stavejo na televižjon jn vse sorte. Jn pole ledje mislejo, de vse kar govorijo je forte pametno jn dobro jn de samo skrbijo, de bo dobro zaibogo ljudstvo. — Ma vselih moreš priznat, de zdej tisto gliha-nje zastran Vietnama de je blo pametno jln -de če bo res ratau mir, de tu je vselih dobro. — Ma do zdej je bla pej vojska! Jn dosti let. Jn tudi vojsko so uani nardili. S konferencami jat brei — je vselih. \Jn pole kar diplomati delajo jn rečejo, ni nikoli za se zanest. K e skori zmiram, kadar kej rečejo al obiskal Jugoslavijo gilm vprašanje vojnih reparaciji in boljša ureditev položaja jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji, ki jih je po -uradnih podatkih pol milijona. UMRL JE NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK JOHNSON V torek, prav na dan, Iko je postalo gotovo, da -bodo v kratkem sklenili premirje v Vietnamu, je na svojem domu v Texasu nenadoma umrl nekdanji ameriški predsednik Lyndon Ba-imes Johnson, ki je leta 1963 nasledil umorjenega predsednika Kennedyja in pozneje, ko je bil redno izvoljen, za nadaljnja štiri leta prevzel predsedniško mesto ZDA. Pravijo, da je -njegov oče ob njegovem rojstvu od veselja zavpil »Rodil se je senator!«, in res je za njegovo politično kariero značilen bliskovit vzpon. V obdobje njegovega predsedniškega mandata -sovpada t.i-m. »eskalacija«, stopnjevanje vietnamske vojne, v kateri je prihajalo do vedno -močnejše direktne -intervencije ameriške vojske z vsemi znanimi posledicami. Pokojni predsednik Johnson je pripadal demokratski stranki 'in so že v času, ko je še Vladal v Beli hiši, govorili -o koncu te vojne, vendar več kot do prekinitve bombardiranj in začetka pogajanj v Parizu mi prišlo. Po prekinitvi bombardiranj Severnega Vietnama marca 1968 se L. B. Johnson ni več -predstavil na ameriških predsedniških volitvah. o veliki politiki oblubejo — pole pride glih narobe. Vidi, den-mo reč,!samo benzino. Kadar rečejo, de ben-zina se ne bo podražla, si lahko gvišen de se bo podražla. Jn kadar dosti govorijo od mira, je nevarno za vojsko. ISe spouneš ti, kolko so govorili od mira, prej ku je začela vojska? — Ja, skori de jemaš prou. Vidi, zdej je-majo gor u Helsimkah ano ikonferenco, ke nekam dosti govori od evropske varnosti. Je-samo govorijo, kako bojo zribtalli, de u Evropi ne bo več vojske. — Videš, jn morbet be znalo tudi bet res. Ma morbet samo z atu, de be lepše priprauli vojsko kje drugje. Sej si vidu, ke je biu naš minister Medici tam na Kitajskem. So bli aden z drugem forte prijazni jn Kitajci so tudi dajali koralo Evropi, nej se nečko združuje, ke tu je \dobro \za mir. Ma kej misleš, zakej je Kitajcem laku pr srci, de be se Evropa združla? Zatu ke be Kitajci radi imeli u Europi en kontrapezo pruti Rušam. Zatu ke med Kitajci jn Rusi je zmiram napeto jn na tistem konfini je aneh strašanskeh vojakov, ke samo čakajo, kadaj bo počlo. Jn morbet tudi Rusi be radi u Europi zagvišali mir, de be bli brez skrbi, kadar be se kej sprožlo ses Kitajci. Dragi moj, treba bet previden, zatu ke nikoli ne znaš kej mislejo ti diplomati jn jemajo zmiram skrito kašno karto u rokavi. J n morbet je bla tista vojska d Vietna-mi samo ana generalna vaja za kej hujšega. Se spouneš, kaku so nardili generalko na Španskem? — Ja, res je. Na teh konferencah kuhajo, kuhajo — ma do zdej niso nikoli neč dobrega skuhali. — Ben videš. Dvojni menjalni tečaj za liro Nevaren precedens Ne želimo se vtikati v histerične polemike, ki so nastale v zvezi z imenovanjem dr. Mateja Poštovana za ravnatelja Radia Trst A, ker menimo, da je teh polemik že veliko preveč. Zdi se nam pa kot listu, ki je živo zainteresiran na slovenskih javnih zadevah, potrebno pripomniti dve stvari k tonu in' obliki teh polemik. Prva je ta, da vidimo v tem, kako so anonimni pisci sprožili polemično gonjo v določenem tisku, ki je idejno in politično daleč od vseh v zadevo vpletenih oseb, nevaren precedens brezobzirnega karierizma, ki se skuša poslužiti v svoje namene tudi političnega in javnega pritiska preko tiska. To je tudi očitna degeneracija naših javnih navad in odnosov. Druga je ta, da je absolutno nevzdržno stališče, da je lahko kak Slovenec imenovan na kako vodilno mesto samo v domačem kraju ali okraju, kjer je »že z materinim mlekom sesal duha naše stvarnosti.« Proti temu stališču, ki meče slovenski narod v razmere pred narodnim prebujenjem, smo v našem listu že večkrat nastopili. To bi pomenilo, da je nekdo sposoben za neko mesto predvsem zato, ker je tam doma. Takemu stališču bi se krohotali kjerkoli v kulturni Evropi, kjer lahko vodi Radio Pariz človek, ki se je rodil v Marseillesu ali v Nantesu, ne da bi kdo protestiral proti temu, ker je vsem jasno, da sta važni izobrazba in občutljivost za določene probleme, ne pa kraj rojstva. Seveda velja to — na srečo — še vedno tudi pri Slovencih, kjer je ravnatelj Radiotelevizije Ljubljana Primorec Fortič, rektor ljubljanske univerze Primorec Gruden, ravnatelj največje slovenske založbe, Mohorjeve družbe v Celju, Primorec Bordon in glavni urednik največjega slovenskega dnevnika »Delo« Primorec Gorjup, ne da bi bil doslej kdo protestiral proti temu. Zato se nam ne zdi taka »klofuta primorskim Slovencem«, če bi vodil nekaj let Radio Trst A človek, ki sicer ni bil rojen tu, a živi tu že pol svojega življenja, ima v tej zemlji pokopano ženo in edino hčerkico ter pozna kot javni delavec in publicist tukajšnje zadeve. Ali pa bo treba od kraja začeti ves boj, da v slovenskem narodu premagamo zaprtost v lokalne in deželne meje, s katerimi so tujci razrezali slovensko zemljo, tudi z namenom, da bi nas medsebojno ločili, kar se jim je za dolgo časa posrečilo? Je potemtakem vse govorjenje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru samo puhla fraza, ki pride včasih prav, drugič pa jo lahko mirno spregledamo? Zadeva pa ima tudi svojo smešno plat — danes, v dobi motorizacije, ko je možno v nekaj urah po dolgem prevoziti vso Slovenijo, v kateri ni noben Slovenec oddaljen od drugega več kot 200 km, upoštevajoč tudi kraje na tej strani meje. Uredništvo GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972-73 — 5. abonmajski .koncert V petek 26. januarja ,1973 ob 20,30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ Primož Lorenz - klavir, Tomaž Lorenz - violina. Matija Lorenz - violončelo, IMitja Gregorač - tenor. Spored: D. Švara - Posavje 1941, J. Haydn - Škotske in vališike ljudske pesmi, B. Smetana - Trio op. 15 v g-moUi. Italijanska vlada je pred dnevi sklenila u-vesti dvojni menjalni tečaj za liro. Tako sta nastali dve tržišči, in sicer tako imenovano finančno tržišče, na katerem je vrednost lire v prmeri z drugimi valutami odvisna od ponudbe in povpraševanja, ter tako imenovano komercialno tržišče, kjer je nihanje lire v primeri z drugimi valutami pod nadzorstvom dr- 20 LET ORKESTRA GLASBENE MATICE V soboto, 20. januarja, je orkester Glasbene matice v Trstu pri'redil v -Kulturnem domu slavnostni 'kancert v počastitev 20-letnice svojega obstoja. Ob tej priložnosti je nastopil pomnožen, tako da je skupno štel skoraj 50 članov, vodila pa sta ga stalni dirigent Oskar Kjuder in v eni skladbi Janko Ban. Orkester Glasbene matice je predstavil dela Beethovna, Lipovška in Prokofjeva, pri 'katerih so kot solisti nastopili mezzosopranistka Alenka Dernač, violini'st Črtomir šiškovič in gledališki igralec Julij Guštin. Po koncertu je v imenu upravnega odbora GM čestital orkestru in dirigentu predsednik GM Dušan Hreščak, pozdrave in voščila Slovenske 'kulturno-gospodarske zveze je prinese1! Miroslav Košuta,v imenu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije pa podpredsednik Andrej Ujčič. Ta je tudi izročil Gallusovo pldketo dirigentu Kjudru, nekaterim članom orkestra pa Gallusova odličja. —o— V ponedeljek, 29. januarja 1973, bo na stadionu 1. maj v dvorani PD Škamperle Ob 19,30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju 15. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ »BOR« z naslednjim vrstnim redom: 1. odprtje; 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije; 3. poročila; 4. diskusija ik poro Čilom; 5. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 6. volitve novega odbora; 7. slučajnosti. ODBOR STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Saša Škufca JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih V torek, 30. tjm. ob 15.30. Ferdinand Raimund KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romiantično-komična izvirna čarovna igra v treh dejanjih V petek, 2. februarja ob 21. uri - ABONMA RED A — Premierski. žavne banke in se menjalni tečaj more spreminjati le v mejah, ki j;h določajo mednarodni monetarni predpisi. Vlada je svoj najnovejši predpis utemeljila, češ da je treba odločno nastopiti proti težnjam po razvrednotenju lire, ki so predvsem psihološkega izvora. Med drug:m naj bi novi predpisi preprečili beg kapitalov v tujino, kar znatno škoduje razvoju italijanskega gospodarstva. HUDI INCIDENTI V MILANU Predvčerajšnjim je v Milanu prišlo do hudega incidenta, ko se je manjša skupina študentov spopadla s policijo. En študent je zaradi strelov v smrtni nevarnosti, dva pa sta hudo ranjena. Tudi en policijski častnik je bil huje ranjen. Kot se v takih primerih navadno dogaja, so natančni vzroki tega spopada nejasni, kajti o njih imamo dve popolnoma različni razlagi. Policija trdi, da je bila zahrbtno napadena, študentje pa govorijo o policijski provokaciji. Gotovo je, da so streli padli iz policijskega samokresa. Sprožil naj bi jih policist, proti kateremu so študentje vrgli vžigalno bombo, ki je zadela njegovo varovalno čelado. Vnel se je ogenj, kar je je policista tako prestrašilo, da je v trenutni zmedi začel streljati s samokresom. Prisotni študentje pripadajo organizaciji »Mo-vimento studemtesco«. NASTOP LJUBLJANSKE DRAME V »ROSSETTIJU« V torek zvečer je v gledališču »Rossetti« v Trstu kot gost tržaškega »Teatro Štabi le« prvič gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Za svoj nastop v Trstu si je izbrala dve Molierovi komediji, »Improvizacija v Versaillesu« in »Scapinove zvijače«. Poročajo, da je predstava naletela na topel sprejem pri gledalcih, med katerimi je bilo tudi veliko število Slovencev. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Udeleženke pripravljalnega tečaja za učiteljski natečaj 1972-73 obveščamo, da sc bo tečaj {za ustne izpite) nadaljeval, brž ko bodo objavljeni uradni izidi pismenih izpitov, ki so bili opravljeni 18. in 19. decembra preteklega leta. TAJNIŠTVO OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi vise svoje člane na 1. redni letni občni zbor, ki bo v petek, 2. februarja :1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9-1. z običajnim dnev nim redom. UPRAVNI ODBOR SLOVENSKA RESTAVRACIJA V RIMU SPREJME V SLUŽBO GOSTINSKO OSEBJE V 'bližnji prihodnosti bo v Rimu odprta slovenska restavracija; za njeno uispešno delovanje potrebujemo naslednje osebje: — direktorja restavracije z večletno pralkso in znanjem tujih jezikav; — šefa kuhinje, sposobnega in veščega slovenske ter jugoslovanske kuhinje; — dekleta za strežbo; — pomivalko posode. Polog plače je osebje preskrbljeno s hrano in stanovanjem. Ponudbe z življenjepisom in referencami pošljite na: HOTEL B L E D, via S. Croce in Gemusa temme 40, 00185 — ROMA. Demokrščanska V vrsti člankov o italijanski notranji politiki in še posebno o političnem življenju v naši deželi moramo tokrat omeniti sestanek nekaterih sil v tržaški Krščanski demokraciji, ki sestavljajo njeno levico in sicer so to neodvisni, »basisti«, »forze nuove« in mladinska sekcija. Predstavniki teh skupin so v nedeljo, 21. t.m. pripravili sestanek, na katerem so hoteli preveriti svoje pozicije v sedanjem obdobju priprav na pokrajinski kongres stranke, ki bi moral biti čez dober mesec. V uvodnem govoru je Dino Nodari (neodvisen) poudaril, da so danes v Italiji razmere, ki ne dopuščajo brezbrižnosti in ne-angažiranosti. »Treba je zastaviti vse sile, da spremenimo našo družbo in sedanja nepravična ravnovesja, ki lahko nudijo marsikaj, nikakor pa ne 'svobode in miru«. Nodari je nato nadaljeval: »Treba je začrtati pot proti levici usmerjene politike, določiti vsebino te smeri, glavne cilje ter vmesne stopnje. In to je treba storiti takoj s skupnimi močmi«. V nadaljevanju svojega govora je Nodari analiziral nekatere procese, ki so prišli ali še prihajajo do izraza v italijanski družbi. Podčrtal je„ da so vse zahteve po doslednem im dejanskem reševanju nastajajočih problemov prišle v glavnem iz vrst delavskega razreda im od strani študentov, saj so bili oboji protagonisti političnega 'in sindikalnega življenja v zadnjih 'letih pri nas. S tem so se dokopali do večje zavesti svojih odgovornosti in do večje socialne Vloge in zato tudi upravičeno zahtevajo, da so prisotni pri političnih odločitvah. Le sporazumno s temi silami, ki so istočasno gonilna moč države in ki so tudi garancija za prihodnost, bo možno premostiti im rešiti številne današnje probleme in socialne krivice. Govornik je nato ostro obsodil sedanje izbire glavnega vodstva stranke KD in Andreottijevo vlado z liberalci, kar predstavlja izredno nevarno, avtoritarno in-volucijo v državi. Kolikor pa je prišlo do sedanjega političnega stanja, je gotovo, da ima jo svoj delež krivde tudi tiste sile na levici, ki so s prepričanjem sodelovale v levosredinski koaliciji. »Ali je možna neka leva politika tudi v Trstu,« se je vprašal Nodari, »kjer delavske sile niso bile nikoli prisotne pri važnih političnih in ekonomskih 'sklepih? Kljub levi sredini je v Trstu ohranila ekonomsko oblast v svojih rokah Skupina liberal-nacionalistov im to prav zaradi tega, ker so se leve sile vedno postavljale bolj v obrambo pred določenimi ekonomskimi in političnimi odločitvami, kot pa v boj za drugačen način upravljanja Oblasti. In zato je treba v Trstu odvzeti del oblasti sedanjim konservativnim ekonomskim liberal-nacionalističnim krogom in jo zaupati najširšim ljudskim plastem. Katere so te sile, ki so bile do zdaj izvzete? 1. delavski razred (z dejanskim sodelovanjem delavcev na najširši podlagi); 2. slovenska manjšina (ki naj dobi svojo resnično vlogo, ne pa ie pravioo do obstoja); 3. mladina (ki jo je treba tudi v resnici valorizirati).« Nodari je nato govoril o drugačni vlogi, ki naj jo ima Trst kot središče decentralizirane oblasti v deželi in kot ključno trgovinsko in prometno središče Zlasti za vzhodne države. Ob koncu pa se je spet vrniil na vprašanje notranje politične ureditve ter povezav levica v Trstu * in je potrdil, da se demokrščanska levica vedno bolj zaveda potrebe po stalnem dialogu z ostalimi naprednimi silami v državi in pri nas. Uvodnemu govoru je sledila vrsta zanimivih posegov predstavnikov vseh skupin, ki so se strinjali z nakazano linijo, vsakdo je le razširil in poglobil določena področja. Dragan (base) je govoril o šoli, odbornik Lonzar o občinskih konzUltah, Franzil o sindikatih, Scarpa o vlogi pristanišča, ter Zani-nini (pokrajinski predsednik mladinske sekcije) o političnem položaju. Dejal je, naj se tržaški morotejci manj ozirajo na desničarsko skupino v stranki in naj s konkretnimi dejanji pokažejo, da hočejo prelomiti s preteklostjo. Tudi Zanini se je zavzel za enotnost vseh levih sil v svoji stranki. Ob koncu je posegel v diskusijo tudi predsednik pokrajinskega odbora Zanetti, ki je poudaril potrebo po drugačni notranji povezanosti v stranki, povezanosti, ki naj temelji na vsebini in ne le na volilnih koalicijah. Treba je o-pustiti konformistične sheme in se odločiti za drugačno miselnost v političnih odnosih. Strani, skupinam in posameznikom je treba večje politične zavesti, sicer ostane vse prizadevanje nekaterih le na teoretični ravni. i.t. SREČANJE Z VZHODOM V SKK 20. t.m. smo se v okviru sobotnih sestankov srečali z vzhodnim svetom oziroma s patrom Korenom, ki je stopil pred nas s pravo evangeljsko vedrino. Nakazal nam je V petek zvečer se bo drugič sestal novi tržaški občinski svet. Na dnevnem redu ima najprej razpravo o županovem poročilu in o delovnem programu občinskega odbora v novi poslovni dobi. Pred županovim govorom so bile na prvi seji novega občinskega sveta na vrsti najprej politične izjave vseh strank, ki so zastopane v Občinski upravi. Stranke Krščanske demokracije, socialistov, socialdemokratov, republikancev in Slovenske skupnosti, ki so se na predhodnih pogovorih domenile za ponovno sodelovanje v levosredinski koaliciji v občinski upravi, so se izjavile seveda za nadaljevanje dosedanje oblike sodelovanja. Komunisti pa so kritizirali težnjo, da se nadaljuje s staro politično linijo. Oster nastop proti izbiri levosredinskega odbora je prišel s strani misovcev in liberalcev, ki so postavili zahtevo, da se tudi v tržaškem občinskem svetu vpelje vladna koalicija med demokristjani, socialdemokrati in liberalci. Sledila so razna glasovanja najprej za župana, ko je bil z 32 glasovi večine potrjen dosedanji župan MarcCllo Spaccinii nato pa izvolitev novega odbora, ki ga sestavlja 9 demokristjanov, 2 socialista in dva socialdemokrata ter predstavnika republikancev in Slovenske skupnosti. Slednjo bo zastopal dosedanji odbornik dr. Dolhar. Zanimivo pri tem glasovanju je bilo dejstvo, da sta proti pričakovanju dobila največ glasov prav oba predstavnika demokr-ščaniske desnice, fanfanijevec Orlando in do- smeri zbliževan j a med katoličani in pravoslavnimi brati in poudaril, da je naj večji apostolat tiskanje obrednih knjig, za katere so pravoslavni v naših dneh prikrajšani. Živahno je orisal like nekaterih ruskih teologov, ki so prišli nadaljevat študij v Rim. To je velik korak na poti k edinosti. Prihodnjič, 27. januarja, pa vas vabimo na ogled filma DELOVNO MESTO (II pošto) režiserja Ermaona Olimja. PROSLAVA 120-LETNICE MOHORJEVE DRUŽBE TUDI V TRSTU Društvo slovanskih izobražencev v Trstu v ulici Donizetti 3, je imelo v letošnji 'sezoni že več zanimivih (ponedeljskih večerov. Tako je na prvem obravnavalo DRAGO il972 in razpravljalo o programu za letošnje septembrske študijske dneve v Dragi. Naslednji ponedeljek je posvetilo slovenskemu izseljeniškemu vprašanju. iNa zadnjem večeru pa je govoril dr. iP. Koren iz Rima o »Pravo« slavnem duhovništvu«. V ponedeljek 29. januarja pa bo društvo proslavita 120-letmioo Mohorjeve družbe, te najstarejše in največje slovenske knjižne zialtažbe. Proslave se bo udeležil upravnik Mohorjeve družbe v Celju, dr Rado Bordon in 'bo o pomenu MD in njenem delu tudi govoril. Začetek je ob 20. uri. GOSTOVANJE UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA SLOVENIJE V NABREŽINI V prostorih prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini 'bo v nedeljo, 28. t.m., zborovski koncert, na katerem bo nastopil učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« pod vodstvom dirigenta Branka Rajštra. Začetek prireditve je ob 17. uri. rotejec Pecorari. Ker smo izvedeli, da zanju niso glasovali nekateri predstavniki levega krila v K.D., lahko 'sklepamo, da je Orlando bil izvoljen tudi z glasovi vsčh osem misovcev, ki so v občinskem svetu. Po izvolitvi novega odbora je župan Spac-cini imel svoj govor. Najprej se je zahvalil vsem strankam, ki 'so sodelovale pri sestavi novega vodstva tržaške občine. Nato je prešel na programske izjave in najprej potrdil namen, da se nadaljuje dčlo njegove dosedanje občinske uprave, kar naj zagotavlja tržaški občini stabilnost na političnem in ekonomskem področju. To pa ine pomeni, da bo sedanja uprava vezana na izbire in sklepe preteklosti. Župan se je zavzel za ohranitev dosedanje metode dela, se pravi programiranje dela, petletni načrt za porabo sredstev in upoštevanje prednostne lestvice pri nujnih posegih. Nekatera področja, kamor bo morala uprava najprej poseči, so sektor o-troških problemov, šolska politika, pomoč ostarelim, ki ne smejo več biti porinjeni ob rob družbe; treba je izboljšati kulturne strukture in se zavzeti za probleme mladine ter prostega časa. Dotaknil se je vrste nerešenih težav na področju urbanistike, trgovine, pristaniške politike ter politike infrastruktur. Ob koncu pa se je zavzel za take politične izbire in tako ustvarjanje političnega ozračja, ki naj utrdi in ohrani mir v naših krajih in naj dopusti mirno sožitje med italijansko večino in slovensko manjšino v vzdušju nacionalne strpnosti. Program novega tržaškega občinskega odbora Gostovanje okteta »Gallus« v Gorici KONCERT V LAZAH Po raznih krajih Beneške Slovenije se je že ustalila navada vsakoletnih pevskih nastopov in koncertov slovenskih zborov. Prejlšnjo nedeljo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega tak koncert v Lazah v Nadišiki dolini, blizu Landarske jame: Mnogi ljudje iz Nadiške 'in iz sosednjih, dolin so z velikim veseljem poslušali sloven-slke božične pesimi. Uvodno besedo je ime1! msgr. Marjan živic. Besedilo domačih pesmi je brali g. Markič, dirigent zbora Rečan, točke sporeda pa je napovedovali Franko Žerjali. Na koncu so vsi zapeili Sveto noč. Po blagoslovu je navdušenje vseh prisotnih prikipelo do vrhunca. Ko so izzvenele božične melodije, ki so vse povezale, se je srečanje domačinov in tržaških pevcev nadaljevalo v veseli družbi in ob zvokih domačih pesmi. —o— NOVELE STANKA VUKA NA RADIU TRST A Opozarjamo na 3. oddajo iz niza »Črtice in novele Stanka Vuka«, ki bo na sporedu v torek, 30. januarja ob 19.10, in bo v njej igralec Anton Petje prebral črtico »Naše življenje«. Napovedanih je skupno 7 oddaj tega ciklusa in so na sporedu vsak drugi torek. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk pri Novi Gorici so v petek, 19. tjm., odprli razstavo izdelkov mladega industrijskega oblikovalca iz Mirna pri Gorici Oskarja Kogoja. To je hkrati tudi njegova prva razstava v ožjem domačem okolju, saj je doslej že razstavljal, samostojno ali skupinsko, v Ljubljani, Zagrebu, Benetkah, Parizu, Milanu in Novem Sadu. Razstava v krom-berškem gradu je pravzaprav ponovitev razstave, ki je bila pred kratkim v ljubljanski Moderni galeriji. Oblikovalec Osikar Kogoj — študiral je v Benetkah — je v Sloveniji postal znan pred dobrima dvema letoma, ko je iv Ljubljani razstavil serijo plastičnih »počivalnikov«, ki jih sedaj že izdeluje novogoriška tovarna i»!Meblo«. iZainje so značilne izredno lepe oblike, 'kakršne najdemo tudi v modernih kiparskih smereh polpretekle dobe, in pa izbrane 'barvne kombinacije, hkrati pa avtor prerašča princip gole estetike in funkcionalnosti, in v svojem ustvarjanju izhaja iz psihičnih in fizioloških lastnosti človeškega telesa, seveda ob upoštevanju tovrstnih dosežkov znanosti. Dokončno obliko počivalnikov ije Kogoj namreč zasnoval na osnovi odtisa človeškega telesa v snegu v sproščenem položaju, 'ki ga je dalje razvijal in »gnetel«, vzporedno s tem so bile opravljene potrebne antro-pometrične in psihofizične raziskave, dolkler ni prišel do prototipa, ki je postal osnova vseh sedanjih različic njegovega počivalnika. Naj omenimo, da je za to delo predlanskim prejel nagrado Prešernovega »klada. Tem načelom ostaja oblikovalec Kogoj zvest tudi pri ostalih izdelkih, ki si jih lahko ogledamo na razstavi, tako pri otroških igračah, izvijačih, jedilnem priboru, otroških žličkah in različnih vrstah manjših stolov. Zanimivo je, da nekatere njegove stvaritve že izdelujejo serijsko v proizvod nji, 'kar je še posebej spodbudno, če upoštevamo, da industrija talko v Sloveniji kot v Jugoslaviji ni kaj preveč naklonjena novim težnjam in zamislim v industrijskem oblikovanju. Odprtja osebne razstave oblikovalca Oslkiarja Ko goja na gradu Kromberk se jc udeležilo veliko število gostov, govorili pa so direktor Goriškega muzeja Branko Marušič, direktor arhitekturnega mu- V Katoliškem domu v Gorici je v nedeljo, 21. t.m., gostoval oiktet »Gallus« iz Ljubljane, ki ga sedaj vodi mladi dirigent in glasbenik Milivoj Šurbelk. Spored izvajanih pesmi se je debili 'na tri dele: v prvem smo slišali ndka'j renesančnih motetov skladateljev Palestrine, Orlanda di Lassa in Jakoba Gallusa. Drugi del je obsegal umetne in priredbe slovenskih ljudskih pesmi, medtem 'ko so 'nam v tretjem delu peli v glavnem popularne zborovske priredbe slovenskih 'ljudskih pesmi, neka'j pa jih je pripadalo ostalim jugoslovanskim narodom. Oktet »Gallus« 'iz Ljubljane se nam je predstavil 'kot dokaj zlito pevsko telo s Skrbno naštudiranim in premišljeno izbranim programom, zlasti pa je prepričal z izvedbo renesančnih pesmi, ikjer se je posebej odlikoval z izbranim »pianissimo«. Pri nekaterih težjih skladbah je bilo opaziti nekoliko glasovne neenotnosti In nedodelanosti v podajanju/ kar pa bodo pevci z nadaljnjim študijem gotovo odpravili. Tudi pri basovski skupini bi prišel zelo prav kakšen voluminozen prodoren bas, vendar moramo hkrati upoštevati, da je večina pevcev po svoji starosti razmeroma mlada. Od zanimivejših im naši javnosti neznanih pe- Oblikovalcev; prof. Tomaž Pavšič pa je prebral eno izmed novel Stanka Vuka, tudi rojaka iz Mirna, z namenom, da bi gostom približal okolje, iz ikate-raga izhaja oblikovalec Kogoj, hkrati pa podčrtal kontinuiteto v kulturnih prizadevanjih na Primorskem, kjer tudi sedanje ustvarjanje raste iz duhovnih in materialnih podlag preteklosti. O tem vprašanju je obširneje spregovoril novogoriški župan Rudi šimac, ki je tudi uradno odprl razstavo, in poudaril dejstvo, da je primorski človek bil vedno dovzeten za novo, ki ga je obdajalo, zato ni čudno, da prav nekatera podjetja na ožjem Goriškom, ki so tudi podprla samo razstavo in izdajo dobro ilustriranega kataloga, že izdelujejo ali pa bodo v 'bližnji prihodnosti začela z redno proizvodnjo Kogojevih izdelkov. NAMIZNI TENIS - MOŠKA A LIGA: SOKOL - C.D.R. Modema 2:5 V zadnjem kolu prvenstva A lige so naši predstavniki gladko klonili dkipi, 'ki je letos pravo odkritje in ki sodi v sam državni vrh. Proti Bisiju, Franchiniju in Zanobiniju so naši Košuta, Peterlini in Pertot osvojili le dve točki. Treba pa je pripomniti, da je zlasti mladi Pertot dokazal, da je v letošnji sezoni izredno napredoval. V srečanju z mnogo boljšim Franchinijem, ,ki je premagaj celo Peterlinija, je pokazal celo serijo lepih udarcev, ki mu bodo v prihodnosti omogočili še lepe uspehe. Peterlini ije igral nekoliko pod svojimi sposobnostmi, vendar se je rehabilitiral v zladnji tekmi proti Bisiju, iki sodi med tri najboljše igralce v Italiji, 'ko je osvojil drugi set, v ostalih pa se je povsem enakovredno boril z boljšim nasprotnikom. Košuta je igrali nekoliko boljše kot v prejšnjih tekmah in dokazal, da je še vedno zelo ikoristen katerikoli ekipi v A ligi. S tem porazom se je torej Sokol poslovil od A lige in se uvrstil na tretje mesto skupne lestvice, kar je vselkakor uspeh. Vpraišaoje pa je, ikaj bo s to dkipo v prihodnji sezoni, saj je nemogoče misliti, da bi lahko eno samo društvo zmoglo tako organizacijo kot finančno breme takih srni naj opozorimo na MeHkujevo priredbo rezijanske ljudske pesmi »Tara sarte«, ki v svojem tonovskem načinu 'kaže na starodaven izvor. Oktet »Gallus« je na zahtevo poslušalcev, ki so do kralja napolnili dvorano, dodal še dve pesmi : Venturinijevo »Nocoj, pa oh nocoj« In »Ljubavne pesmi iz Rezije« v priredbi Rada Simonitija. Koncert gostov iz Ljubljane je bil vsekakor lepo glasbeno doživetje, predvsem pa je pdkaza'1, kaj se da doseči z resnim delom in tudi z razvijanjem pevske tehnike, saj je treba priznati, da je dktet »Gallus« že dosegel tisto stopnjo, ko ne govorimo več le o prepevanju, marveč je v njegovem izvajanju moč zaznati značilen zven in pa svojsko interpretacijo. Naj omenimo še občuteno podajanje obeh solistov, basista in tenorista, kr sta za svoje izvajanje prejela posebno priznanje prisotnih poslušalcev. —o— SLAVJE V KROMBERKU Prejšnji petek se je zlbralo lepo število uglednih gostov v prostorih Goriškega muzeja v kromberšlklkem gradu. Prirejena je bila jubilejna svečanost v čast 85-letnice Franca Gorkiča, predsednika Kluba starih goriških študentov. Med nagovori muzejskega ravnatelja Marušiča, uradnih zastopnikov in ob duhovito šaljivih verzih Luidvika Zorzuta je slovesnost potekala v prisrčnem prijateljskem vzdušju. Na koncu je še sam jubilant v šaljivi pripo* vedi podal nekaj odlomkov iz svojega razgibanega življenja. Med udeležence je agilen ravnatelj muzeja razdelil posebno brošuro o delovanju Kluba starih goriških študentov in o njegovem pomenu za maše kulturno življenje. Po zadnjem pozdravu in želji, po kateri naj bi slavljenec čil na telesu in duhu odkril še kak kulturni spomenik, so bili vsi udeleženoi povabljeni v sosedno dvorano k odprtju razstave mladega obli kov avca 0- zahtevnih prvenstev. Potrebno bi bilo, 'da (bi se o tem pomenili vsi naši odgovorni športni dejavniki in ndkiaj ukrenili v korist zamejskemu športu in v čaist vsem zamejcem. IZIDI: Zanobini - Košuta (—il6, 17, 17). Bisi - Pertot 2:0 (113,11) Eranchini - Peterlini 2:0 <,18, il7) Bisi - Košuta 2:0 (il3, 15) Zamabini - Peterlini 0:2 (14, 14) Fnanchini - Pertot 2:0 (!13, 23) Bisi - 'Peterlini 2:1 (19, —25, 15) Pokrajinsko prvenstvo tretjekategornikov in mladincev V prostorih tržaške univerze so bile v nedeljo tekme za kvalifikacijo deželnega prvenstva, 'ki bo v Nabrežini v nedeljo 4. februarja. Od naših predstavnikov so se tekem udeležili le Pertot, Radovič, Milič in Sarina. Odsotna sta bila Ulkmar, zaradi bolezni, in Fabjan, ker ne misli več nastopati. Res škoda, da se ta dva igralca nista udeležila nedeljskih takem, saj bi se z gotovostjo kvalificirala v nadalj-(Dalje na 7. strani) Oblikovalec Kogoj razstavlja v Novi Gorici zoja v Ljubljani in predstavnik društva slovenskih skallja Kogoja iz Mirna. šport Sokol pristal na tretjem mestu IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Aktualna številka revije »Srečanja« malo skupnega z resnačnirm Psiholog Bogdan (naslovom »Povratniš- nega življenja. in omam med drugim ipove, da v primorskih pevskih zborih, povezanih v posebnem združenju, poje Skoraj 1000 pevcev. Opaziti je, da v »Srečanjih« tokrat sploh mi zastopana izvirna književnost, pač pa o njej v »14 mikro ocenah« piše Jolka Milič. Od ostalih prispevkov bi omenili še pogovor Cvetka Nanuta s Silvam Devetakom, tajnikom komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije, sioer dobrim poznavalcem italijanisik©-jugoslovanske Obmejne problematike. Silvo Devetak v pogovoru predvsem poudarja dejstva, ki danes še vedno motijo odnose med Italijo in Jugoslavijo, tako na primer delomanje silv Italiji, ki zanikajo suverenost Jugoslavije nad nekdanjo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, in seveda nerešen položaj, zlasti v zvezi z njeno dejansko enakopravnostjo, slovenske manjšine v Italiji. Iz vsebine te številke novogoriških »Srečanj« je razvidno, da so ostala zvesta svojemu dosedanjemu konceptu, namreč zaznavati dejanskost na severnem Primorskem — značilne kulturne, gospodarske in družbene pobude tega področja, na drugi strani pa graditi mostove z bližnjo italijansko kulturo, seveda s posebnim poudarkom in občutljivostjo za probleme zamejskih Slovencev, s katerimi je nujno prizadevati si za uresničenje enotnega slovenskega kulturnega prostora. To nailogo revija »Srečanja« opravlja uspešno in s tem dokazuje svojo upravičenost ter aktualnost, njen obstoj in tako usmeritev pa sta hkrati najboljši odgovor tistim, ki ji očitajo nekakšen »provincializem«, oziroma trdijo, da na Primorskem ni nobenega pravega 'kultur- ni. V. FJ--129 SMRT V POMLADI V začetku tega meseca je izšla, kot smo v našem listu na kratko že omenili, 35.-36. 'številka revije »Srečanja«, Iki izhaja v Novi Gorici. Označena je še z letnico 1972, zato je uvodni članek izpod peresa Branka Marušiča posvečen 25. Obletnici priključitve Slovenskega primorja k Sloveniji in Jugoslaviji. V njem avtor razglablja o pomenu tega dogodka za Primorce same, pa tudi za slovenski oarod in Jugoslavijo ifcot celoto. ■»Benečija ne isme umreti« je naslov prispevka Tomaža Pavšiča, v katerem opozarja, kako današnji položaj beneških Slovencev in njihove zemlje zadeva ves slovenski oarod, zlasti pa pouidarja, da bi si morali ivsi prizadevati, da 'bi tudi oni dobili šole v materinem jeziku, kajti v nasprotnem primeru bodo narodno izbrisani. Ovetko Nanut je napisal dobro dokumentiran članek, podkrepljen z mnogimi podatki, kd nosi naslov »Ob 25. Obletnici najmlaj-šega mesta ob naši zahodni meji«. V njem nas seznanja s prvimi začetki gradnje Nove Gorice leta 1947, z nastankom imena novega mesta in z njegovo postcpno rastjo, tako da danes v velilki meri že opravlja vse tiste naloge gospodarskega im kulturnega središča severne Primorske, ki so nelkioč pripadale Gorici. Jažko Šavli je prispeval krajšo, a tehtno razpravo »Primorska in njeni osrednji kraji«. V rtjej dokazuje nujnost nastamlka večjih medobčinskih oziroma pokrajinskih središč na Primorskem, ki bi s svojo privlačno silo hkrati kljubovala vse večjim vplivom Ljubljane in Kopra na tem področju, vplivam, ki s svojimi interesi imaljo v mnogih primerih kaj koristi primorskega prebivalstva. Žorž nadaljuje z razpravo z tvo«, v kateri objavlja izsledke proučevanj razvaja mladostnikov, ki ponavljajo kazniva dejanja. Alek-sij 'Pregare je pripravil zanimiv in odkrit pogovor s pisateljem Fulviom Tomizzo, po rodu Istranom, ki sedaj živi v Trstu. Spoznamo ga ne samo kot pisatelja, trdno zakoreninjenega v srvoji zemlji, marveč tudi kot kulturnega delavca, ki si 'je prizadeval za medsebojno spoznavanje in sodelovanje slovenske in italijanske kulture že v tistih letih, kadar to še ni bilo najbolj zaželjeno in popularno, in sii je prav zaradi tega nakopal srd mnogih nasprotnikov. Cvetko Nanut je zastavil nekaj vprašanj v zvezi z ustanovo '»Evropska 'hiša« na Nizozemskem, na katera odgovarja dr. Lug van Bogaiert. Ustanova ima podružnice v več zahodnoevropskih državah, namen njenega delovanja pa je izmenjavanje informacij in krepitev sodelovanja med evropskimi narodi. Dr. Bogaert, pomočnik direktorja »Evropske hiše« v Beemelenu pri Maastrichtu na Nizozemskem, se je v pogovoru izkazal kot dober poznavalec problema slovenskih manjšin, zato bi bilo umestno, ko bi tudi preko te ustanove skušali seznanjati širšo evropsko javnost s stvarnostjo tistih delov slovenskega naroda, ki živijo izven meja matične domovine. Umetnostni kritik Janez Mesesnel nas v članku »Novi mozaiki Jožeta Spacala« seznani z dejavnostjo in umetniškimi stremljenji tega primorskega umetnika, rojaka iz Kostanjevice na Krasu. Dušan Ogrin je prispeval zapis o razmeroma neznanem in tudi preveč zanemarjenem židovskem pokopališču v Rožni dolini, kamor so do zadnje vojne Židje iz Gorice pokopavali svojce, Lino Legiša se je v članku »Lokarjev pisateljski nastop« spomnil 80-letnice rojstva zdravnika in pisatelja Danila Lokarja iz Ajdovščine, Marija Rutar pa piše o nekdanjem plavljenju lesa po rdkah Tolminki in Godiči. »Zborovsko petje na Primorskem« obdeluje dirigent Klavdij Koloini il Ajdovščine Po večerji je našel v dopisni knjigi naslov v Stepanji vasi, kjer bi lahko dobil sabo. To je bilo preoej zunaj, toda v tem trenutku je bil skoraj zadovoljen. V sebi 'je čutil toliko nemira, da se mu je zdelo, da bi mu lahko dal duška le z dolgo, dolgo hojo; s hojo, ki bi ga tako utrudila, da bi se zvečer do konoa utrujen zgrudil na postelji in takoj zaspal, ne da bi mu bilo treba kaj misliti. Za Božič se je odpeljal domov, želel je spet videti mater in se nekoliko pozanimati po vasi, kaj pravijo ljudje in kaj si obetajo od bližnje prihodnosti. To ga je zidaj vedno bolj zanimalo, čimbolj se je vojna v Evropi širila in bližala. V klubu se zdaj skaro ni govorilo o drugem 'kot o tem. Vsi so se zavedali, da je zelo važno, kako bodo v odločilnih trenutkih reagirali na morda nenadne dogodke kmetje in delavci ter mladina na podeželju in v mestih. Vendar ga ni dolgo strpelo doma. Bil je preveč nemiren. Takoj po Božiču se je vmil v Ljubljano. Kuna je ostala tam in vas brez nje se mu je zazdela nekam taja, neprijazna. Obenem ga je gnalo nazaj v Ljubljano upanje, da bo srečal Majdo in da se bo med njima vse poravnalo.. Sam sebi ni hitel priznati, kako bolan je od hrepenenja po njej. Toda ni je srečal. A tudi če bi jo, bi bilo zaman. Ni hotel lagati samemu sebi. Na staro leto zvečer je bilo v klubu pusto in samotno. Samo največji samotarji so se še motali IZŠLA JE 12. ŠTEVILKA MLADIKE Pred kratkim je izšla še zadnja 12. številka lan-slkega letnika revije »Mladika«, v kateri je uvodni članek napisal Drago Štoka, z naslovom '»Dokazali smo voljo 'do življenja«. V njem govori o današnjih perspektivah slovenske manjšine v (Italiji. Sledi nekaj .pesmi Milene Merlak, v literarnem 'proznem delu pa sta tokrat zastopana Boris Pangerc in Tanja Rebula. Anton Kacin v svojih vedno toliko zanimivih spominskih zapisih iz naše preteklosti piše o dr. Andreju Pavlici, znanem publicistu, filozofu in javnem delavcu. 120-letnice Mohorjeve družbe se v posebnem zapisu spominja idr. Martin Jev-nikar, isti avtor tudi nadaljuje s pregledom zamejske in zdomske literature in v njem piše o najnovejšem Rebulovem romanu »Divji igolofo«. Egidij Vršaj je prispeval članek »Gospodarsko programiranje naše dežele«, Alojz Tul pa v rubriki »Iz starih časov« piše o zadnjih vojnah med Trstom in Miljami, do zadnjih spopadov je prišlo namreč leta '16,12. Od ostalega gradiva bi omenili še običajno kulturno kroniko in informacije o IjudlSkoprasvetnem ter ostalem kulturnem delovanju na Tržaškem. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 27. tjm. ob 20.30 v dvorani p.d. »Ivan Canlkar«, Ul. Mantecchi 6-IV. nadstropje, na splošno željo občinstva POVEČEVALNO STEKLO Farsa v treh delih Predvidoma zadnjič v tej dvorani! Kot se je zvedelo, bodo na letošnjem srečanju PEN-klubov v Portorožu razpravljali med drugim o pameniu književnosti v jezikih manjših narodov in narodnih manjšin. tam, vsi drugi so odšli kam praznovat novo leto. Niti ni vedel, kam. Ni se mu ljubilo pogledati v dopisno knjigo, saj tako ne bi šel za njimi. Nekaj časa je hodil po cestah, nato je kot po nagonu zavil proti gostilni, kjer je bila Kuna. Tudi tam je bilo veselo in ples. Stisnil se je v najtemnejši kot, vendar ga je Kuna takoj odkrila. »Bi kaj večerjal, Tine?« Ni hotel. Videla je, da je žalosten. »Hočeš vina?« »Pa prinesi četrt litra, prosim.« Prinesla mu je vina, toda od vseh miz so jo klicali, morala jim je postreči. Ko pa je spet zaigrala godba, in so se usuli plesat, je izkoristila trenutek in se vrnila k njemu. Slonel je s komolci na mizii in si zakrival obraz z dlanmi. Zdelo se (ji je, ida spi. Tu pa tam se je zadel obenj kdo od plesalcev, ali pa premaknil mizo, da iso se zamajali kozarci in se je polilo vino po prtu, ki je bil že ves moker in umazan od cigaretnega pepela, a ni dvignil 'glave. Med prsti, s katerimi si je zakrival oči, je še držal ugaslo cigareto. Plašča še vedno ni bil slekel. Bil je videti nebogljen in nesrečen, nekam izgubljen in tako tuj v tem hrupu in direndaju, da se ji je globoko zasmilil. Začutila je do njega skaro materinsko nežnost. »Tine!« ga je tiho poklicala in mu položila roko na glavo, kakor gi hotela pobožati zaspanega otroka. Dvignil je glavo in se nasmehnil. (dalje) Sodobno kmetijstvo Razvoj posameznih kmetijskih panog vedno bolj pogojujejo omejitve, kd jih pred-, pisuj-e zunanje okolje iin ki so lahko politične, socialne ali pa tržne narave. Takšne omejitve postanejo kajpak tudi usodne, tako npr. urbanistične omejitve (tržaška občina še vedno pojmuje rastlinjake za zgradbe). Zelo bodo na razvoj cveličarstva vplivale odločitve Evropske gospodarske skupnosti. Ce k temu dodamo še težave ki izvirajo iz podnebnih, tallnih in drugih razmer (npr. pomanjkanje vode ali visoka cena vode za kmetijske namene), postane tudi razumljivo, s čim vsem mora biti seznanjen in na kaj vse mora računati tisti, ki bi rad ocenil razvojne možnosti te panoge v prihodnosti. Ko bi se požvižgali na vse to, bi prav gotovo neredili veliko napako, saj gre pri cvetličarstvu za gospodarsko pomembno dejavnost. Biti seznanjen s problematiko neke gospodarske panoge in skrbeti za primerno informiranja javnosti in pristojnih oseb, u-stanov in organizacij, pomeni, imeti možnost vplivanja na resničnost. S tem želimo le poudariti, kako pomembno je za vsako kategorijo pridelovalcev, da sledi dogajanju in ga proučuje sproti. To pa lahko store v naših malih razmerah le organizirani pridelovalci. Deželna zakonodaja omogoča povrh vsaki kategoriji pridelovalcev, kolikor se slednji združijo v zadruge ali združenja, da dobijo prispevke za specializirano strokovno osebje (kot jih že dobiva npr. Pokrajinsko združenje rejcev in bi jih lahko dobila tudi vrtnansko-cvetlilčarska zadruga ali bodoča zadruga pridelovalcev vin, do katere, upamo, da bo le prišlo). Biti na tekočem, posebno glede gospodarskih razvojnih silnic, je vedno koristno: tudi splošni, a Objektivni podatki in napovedi, pomagajo pridelovalcu imeti pregled nad dogajanjem in mu Slediti in se, v primeru pričakovanih sprememb, pripraviti nanje. Katera so tista področja in soodvisnosti med zunanjim svetom in obratom, ki jih moramo proučevati? Tu nas ne zanima toliko tehnična plat, kOlikor osrednje vprašanje, 'in sicer, kakšno bo povpraševanje po cvetju v bližnji prihodnosti. Da lahko odgovorimo na to vprašanje, moramo najprej pogledati na politični in gospodarski razvoj držav Evropske gospodarske skupnosti in posredno ostalega sveta. Če vzamemo v pretres samo dejstvo vstopa novih držav v Evropsko gospodarsko skupnost in če ocenjujemo njihovo kmetijstvo, borno videli, da so to države z v bistvu komplementarnim kmetijstvom, kar pomeni, 'da bo, vsaj cvetličarstvo, imelo od tega korist. Toda že predlog, 'da bi se liberalizirala trgovinska izmenjava držav EGS z državami trgovinske skupnosti EFTA, zna precej neugodno vplivati na cvetličarstvo. Ko bo nekega dne svetovna trgovina še bolj liberalizirana (v tem bo govora na prihodnji konferenci držav članic GATT-a), takrat bodo stopile na pozomico države, ki pridelujejo zadosti in poceni delono silo — kar zna prizadeti cvetličarstvo. Dejavnik, na katerega je treba tudi računati pri ocenjevanju silnic razvoja cvetličar- Dobri obeti za cvetličarstvo stva, so prometne zveze. Med »revnim« blagom je cvetje najdražje in letalo postaja najbolj pogosto uporabljeno prevozno sredstvo. Takih in prej omenjenih podobnih poMtdčnih dejavnikov je danes toliko (na začetku smo omenili urbanistične norme), da je res treba z njimi računati, oziroma jim je treba slediti in nanje vplivati, čeravno jih je težko količinsko opredeljevati. Ocena bodočega razvoja povpraševanje po cvetju pa dovoljuje gledati v prihodnost s precejšnjim optimizmom. DEJAVNIKI, KI OPREDELJUJEJO POVPRAŠEVANJE PO CVETJU Povpraševanje po cvetju je v nekaterih dažavah predmet proučevanja .e -nekaj let. Med dejavnike, ki najbolj -vplivajo na povpraševanje po cvetju, prištevajo: rast dohodkov, preference uporabnikov, večanje prebivalstva, ceno cvetja, reklame, itd. Rast dohodkov je dejavnik, ki najbolj vidno vpliva na večje povpraševanje po cvetju. Tržne raziskave so nadalje pokazale, da se glede nakupa cvetja različni sloji in poklici različno vedejo. Pripadniki prostih poklicev in srednji uradniški sloj veljajo za boljše kupce cvetja kot vodilno uradniško osebje in tisti, ki so zaposleni v industriji in v služnostnih dejavnostih (v trgovini, gostinstvu nje tekmovanje. Od nastopajočih sta se Pertot im Radovič z lahkoto uvrstila v finalni del, Milič in Samma pa sta na žalost izpadla, -potem Iko sta kla-nila Cipolatu in Eocandiju. ODBOJKA: ŽENSKA B LIGA: Še vedno možnosti za prvo mesto AGI - BOR 0:3 (8:15, 7:il5, 10:15) Borovke iso v nedeljo v Gorici osvojile nadaljnji dve točki in to brez -posebnih težav, -saj so nasprotnice igrale zelo medlo in neorganizirano. AGI torej nadaljuje svojo rakovo -pot in vse kaže, da 'bo v dveh sezonah zdrknil z A lige v C ligo. Drasičeve varovanke pa niso -mogle v tej tekmi pokazati niti dela svoje prave igre, saj se jim domačinke niso niti 'najmanj upirale. S to zmago so Borovke ostaile same na -drugem mestu lestvice s štirimi točkami zaostanka. -Upanje za osvojitev prvega mesta torej še obstaja, čeprav se 'bodo morale Tržačanke potruditi in idati vse iz sebe v vsalkem srečanju. So se plave vdale v usodo? BREG - LIBERTAS BRESCIA 0:3 (5:15, 6:il5, 10:15) Brežamke so tudi pred domačim občinstvom klonile Brescii in nič ni pomagala niti popolna postava dolinske ekipe. Tokrat so Jurkičeva dekleta zaigrala zelo slabo in statično, Ikar je za tako izkušene igralke skoraj nedopustno. Imeli -smo vtis, da so se »plave« že vdale v svojo usodo, kar se pri športnikih ne bi smelo dogoditi. Libertas je precej popravila svojo igro in upravičeno zaseda mesto v sredini lestvice. Z močnimi servisi in dobro tolčenimi žogami odlične Agostinijeve so gostje presenetile domačinke in nizale točko za točko. Občudovati je bilo treba le prizadevnost veteranke Pavletičeve, ki se je -izredno izkazala s svojo požrtvovalnostjo, vendar sama na mogla preprečiti pekočega' nedeljskega poraza. itd.). Ljudje, ki najpogosteje kupijo cvetje, so stari okoli dvajset let im starejši od petdeset. Za cvetličarstvo so pomembnejši stalni odjemalci, čeravno so skromnejši. Ugotovili so nadalje, da so v veleblagovnicah najboljši kupci mladi ljudje. Dejavnik, ki zelo vpliva na potrošnjo cvetja, je urbanizacija. Ljudje, ki so prišli s podeželja v mesto, in v njem že dalj časa prebivajo, so dovzetni za nakup cvetja, posebno sobnega rastlinstva. Ker napovedujejo, -da bo po letu 1985 večji del človeštva živel v mestih ž več kot 50.000 prebivalci, je pričakovati, da se bo povpraševanje po cvetju še okrepilo (razen, da ne bo prišlo do sprememb glede simpatije do cvetja na splošno). Velik pomen -na potrošnikovo izbiro imajo reklama in usmerjanje potrošnikov (oboje naj bi nadzorovale ali vodile javne ustanove, ker zna priti sicer do nelojalne konkurence). Lahko bi nadaljevali v tej smeri, vendar se nam zdi, da nam že Obravnavano dovolj nazorno kaže -na potrebo ustrezne orga-nigiranosti tudi takega pridelovalnega področja, kot je cvetličarstvo. To bo čedalje bolj potrebno zlasti s postopno liberalizacijo in širjenjem tržišča. Obenem pa je iz povedanega razvidno, da so perspektive za cvetličarstvo na splošno zelo ugodne. Potrebno pa bo, da se Število cvetličarjev - zadružnikov poveča, ker bodo le na t-a način stroški za strokovno silo manjši (deželni prispevek ne krije s prispevkom -vseh tozadevnih stroškov, niti ni pričakovati, da ga bo deželna uprava pripravljena plačevati vsem in neprekinjeno). MOŠKA C 'LIGA: Nepričakovan poraz KRAS - LIBERTAS PADOVA '1:3 ('15:12, 5:15, -10:15, 12:15) Zgleda, da se Kraševci ne morejo enakovredno boriti proti ekipi Libertasa iz Padove. Sicer solidni nasprotniki so doslej verjetno edina ekipa, iki še -ni okusila poraza s strani »rdečih«. Tokrat, po prvem uspešnem nizu, smo bili prepričani, da bo -konec z negativno tradicijo in da bodo naši fantje končno le strli odpor prijateljev iz Padove. V resnici pa smo -se ušteli, saj so Kraševci od drugoga seta dalje precej popustili, medtem 'ko je nasprotnik igral vedno 'boljše. Sioer kloniti prvemu na lestvici ni nikaka 'sramota -in so vse ambicije naših tekmovalcev, tudi po porazu, še nedotaknjene. Izredno igro Zadnika v prvem nizu je spremljala velika prizadevnost cellotne ekipe. V nadaljevanju igre pa sta zlasti Milič in Ušaj tnelkoliko popustila in usoda Zgoničanov je bila tako zapečatena. KOŠARKA - MOŠKA D LIGA Težka naloga Borovcev CIANOCOLORI - BOR 78:57 (37:20) Proti ekipi, ki meri na napredovanje, je -bila naloga Borovcev skoro nemogoča. Kljub predvidenemu porazu pa so se »plavi« -bojevali precej dobro in če 'ne 'bi Zava-dlal in Fabjan zašla v slab dan, bi bila končna razlika -v koših gotovo manjša. Zelo dobro je v nedeljo igrali Rudes, a je na žalost moral zapustiti igrišče zaradi petih napak, Fabjan pa ni bil tako točen v metih, 'kot sicer. Med mladimi velja omeniti -Martina Kralja in Šareta, ki sta iz tekme v tekmo bolj izkušena in ki bosta Ikmalu zrela tudi za prvenstvo. Pomisliti namreč moramo, da so ekipe v D ligi že napol profesionalne, sestavljene iz starejših in izkušenih igralcev, zato je nemogoče zahtevati od naših fantov kaj več kot sprejemljiv poraz. ketna Šport - Šport - Šport (Nadaljevanje s 5. strani) Po Conradu Richterju prireja Olga Ratej, riše Melita Vovk-Štih. 33. Spomnil se je besed Malega žerjava, ko je bil na poti spremljal belo skvo. »Bledoličniki so zato talko čudni,« je govoril Mali žerjav »iker niso prvinsko ljudstvo. Nas Indijance je Veliki duh najprej ustvaril. Vidiš, naši lasje so črni, naše oči so temne, koža tudi. Celo ti. Beli sin, imaš potemnelo kožo. Beli pa so lisasti in vseh barv kot konji. Nekateri imajo svetlo kožo, drugi pa pegasto. Nekateri imajo pšenične lase, drugi rdeče, spet tretji rjave in ndkateri tudi črne. To pride od toga, ker so mešanci. Zaradi tega so taiko neproračuinljivi in neprijetni. Veliki duh pozna njihove nravi, moral jim je dati (knjigo in jih najprej na- učili brati, da sploh vodo, kaj je dobro in kaj slabo. Mi Indijanci pa vedno nezmotljivo ločimo dobro od zloga. Brez knjige!« Zdaj, ko je blcdoličnike dodobra spoznal, je Beli sin videl, kako prav je imel Mali žerjav. Belci se tako nemogoče vedejo, da jih pošten Indijanec komaj prenaša. lin zato je nenehno pogledovali proti hribom v upanju, da mu bo oče poslal sporočilo, naj ne obupa. Rože na vrtu so bile že v polnem cvetju, ko o slu iz domačega kraja še ni bilo ne duha ne sluha. So se ga res odrekli? So nanj pozabili? Ampak ndkiega dne je začutil v zraku, da se dogaja nekaj nenavadnega. Slišal je drnec... 34. »Poberi se! Izgini!« je slišal vreščati teto Kati. Kmalu zatem je pridrvel v sobo Gordon in se brez sape vrgel na ležišče. Od razburjenja najprej ni mogel do besede. Slednjič je zasoplo povedal: »Teta je, pomisli, odgnala nekega Indijanca... In ta Indijanec, ta slabič, jo je pobrisal — prod metlo!« Beli sin je ležal čisto mimo in tiho. Pustil je besedam, da so mu prodirale v zavest. Eden od njegovih je bil pred vrati. Morda s tako dolgo pričakovanim sporočilom... Ob tej misli se nrju je odtajalo zle-denelo sroe. Bilo je, kot da se mu je v prsih odprla lina, in vsi njegovi življenjsiki duhovi so se spet prebudili. Negiben je počakal, da se je znočilo in je Gordon zaspal. Potom je previdno vstal. Bil je še zelo slab in noge so se mu šibile. Pa ga je gnala nevidna moč. Splazil se je na podstrešje, poiskal skrita indijanska oblačila, ki so visela s tramu, se oblekel, da sam md vedel kdaj, in se previdno spustil po stopnicah. Najsi je še tako pazil, je vendarle podrl stol, toda nihče v hiši se ni prebudil. Moker od strahu se je končno zavihtel čez okensko polico, kot pajek padel v naročje svoje matere zemlje, in izginil v noč.