(S
Naslov — Address:
“NOVA DOBA” 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
1‘omlad je čas dela v naravi; naj bo tudi čas dela in ratUi za našo J. S. K. Jednote!
Irf-
No. 22
Watered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for-mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd. 1917, authorized March 18th. 1925.
ŠT. 22.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 1ST, 1927. — SREDA, 1. JUNIJA, 1927
VOLUME III. — LETNIK III.
ZDRAVSTVO
(Piše dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote.)
Plačnica.
Plučnica je posebno razširjena v jeseni in spomladi, ko se vreme menja. V teh časih ne vemo, kako bi se pravilno oblekli. Mogoče je vreme gorko zjutraj, pa postane hladno proti večeru, in če se oblečemo prema vremenu zjutraj, se lahko prehladimo na večer, mogoče si še noge zmočimo, pa lahko dobimo plučnico. Plučnico povzročajo bacili. So pa več vrst plučnice. Nekatere vrste pluč-nice nas morejo spraviti s sve-ta hitro, pri drugih pa boj traja teden do deset dni. Navadno je tako, da v tem boju močni zmagajo in slabejši podležejo. Bakterije plučnice se najdejo v nosu in ustnih votlinah. Pri večini bakterijskih bolezni eden napad navadno napravi osebo nedovzetno za druzega, toda plučnico dobimo lahko večkrat.
Zdi se. da plučnica ni nalezljiva, toda kljub temu je pametno, da se ne izpostavljamo nevarnosti brez potrebe. Vi vsi veste tako dobro kot jaz, da je včasi plučnica že pobrala cele družine. Vem za slučaj, ko je mož zbolel za plučnico in mu je žena stregla. Umrl je in še pred tem je zbolela žena. Poklicali so strežnico. Žena je umrla, a predno so jo pokopali, je zbolela tudi strežnica in umrla. To'navajam le radi tega, da pokažem, kako se more
K|ugm-.-i}m^ja_ti, Zato .naj
imajo Ovšebe, bolne za plučnico,
svojo lastno sobo. V sobi naj bo dovolj svežega zraka, ni pa
potreba, da bi bilo vroče. Če postane nekoliko hladno, je vedno mogoče dodati nekaj odeje. Ni nevarnosti, da bi se kdo prehladil, če ima glavo na hladnem. Važno pa je, da so noge vedno gorke.
 o------------
Situacija premogarskega štrajka.
Iz poročil v U. M. W. Jour-nalu je možno povzeti, da splošna štrajkovna situacija ni dosti izpremenjena. V severnem delu West Virginije, kjer so najbolj produktivna premogova polja, so se premogarji celo v neunijskih rovih 70-procent-no odzvali stavki. Drugod je stavka stoprocentna. — Pittsburgh Coal Co. obratuje Gallatin rov preko reke pri Monon-gahela City s stavkolomilci. Delajo večinoma samo črnci, ki pa dnevno odhajajo in kompa-nija dnevno importira nove moči. Malo je teh črncev, ki bi delali kaj dalje časa. — Pittsburgh Coal Co., ki je svo-ječasno producirala letno sko-ro 14 milijonov ton premoga, ga je producirala lani le štiri in pol milijona ton. — Metodi-stovsko episkopalni pridigar Rev. W. G. Nowell pri rovu Montour No. 4, je dobil od Pittsburgh Coal Co. poziv, da zapusti svojo hišo, ker se drži svojega svečeniškega posla in neče agitirati za kompanijo. — Konferenca za ureditev plačilne lestvice, ki se je začetkom maja sešla v Terre Haute, Ind., se je po treh dneh pogajanj brez uspeha razšla.
Kozaki odpravljeni v Coloradu.
Državna policija (Rangers) v državi Colorado je odprav ljena. Tozadevni predlog, k ste ga soglasno sprejeli ob< zbornici državne legislature je governer podpisal.
PROHIBICIJA INDIANI
fr
ivlj’T bi
ul’
%
de!
Država Indiana je stopro-centno suha, kajti tam so celo v zdravniške svrhe prepovedane vse alkoholne pijače. Zvezna prohibicijska postava dovoljuje zdravnikom, da smejo predpisati svojim bolnikom gotovo količino žganja na teden. Konvencija zdravnikov, ki se je nedavno vršila v Washing-tonu, je sprejela resolucijo, s katero se apelira na zvezni kongres, da umakne omejitev glede količine žganja, katere se smejo predpisati bolnikom, tei naj se prepusti to razsodnost' in vesti zdravnikov. Upati je, da se bo prihodnji kongres na ta apel oziral in ga vpošteval. Vsekakor pa je v večini držav mogoče tudi zdaj dobiti postavnim potom gotovo količino žganja v zdravniške svrhe.
Državna postava v Indiani pa ne dovoljuje niti kapljice žganja, niti kot zdravilo. In tako se je zgodilo, da sta kršila omenjeno postavo sam governer Ed Jackson in državni pravdi nik Arthur L. Gilliom. Bila je bolezen v družini, zdravnik je rabil žganje kot zdravilo, in ker postavnim potom istega ni bi-
lo	mogoče dobiti, dobilo se je protipostavno. Bolniki so ozdraveli, toda kršiti je bilo treba državno postavo.
Zdaj je padla bomba. Državni pravdnik Gilliom je pisal governerju odprto pismo, v katerem ga roti, naj vpliva na državno legislature, da v prihodnjem zasedanju izpremeni bedasto prohibicijsko postavo v toliko, da bo mogoče postavnim potom dobiti žganje za bolnike, če bo zdravnik sodil, da je to edina pomoč. Opomnil je governerja, da je pred par tedni rešilo gotove smrti governer je vo ženo žganje, katero mu je on preskrbel protipostav-nim potom. Bila je nevarno bolna za plučnico in zdravnik je izjavil, da edina pomoč je še žganje. Dobili so ga, soprogi governerja se je obrnilo na boljše in bo ozdravela. V omenjenem javnemu pismu na governerja državni pravdnik tudi omenja, da je manj kot pred enim letom protipostavnim potom dobljeno žganje rešilo gotove smrti njegove štiri sinove.
Mrs. A. L. Gilliom, soproga državnega pravdnika je povedala časniškim poročevalcem, kako so malo manj kot pred letom dni vsi štiri njeni sinovi, v starosti 14, 10, 8 in 5 let zboleli za tifusom. Bili so že slcoro v objemu smrti in špeci-jalist za otroke, dr. Louis Se-gar je dejal, da edino zdravilo, ki bi jih moglo rešiti, je žganje. Predpisati ali preskrbeti ga ne sme, toda rotil je mater za božjo voljo, naj ga dobi. Materina ljubezen se ni ozirala na postavo, našla je žganje in njeni ljubljenci so ozdraveli, dasi je vzelo več tednov časa. In ko je pred kratkem zbolela governer jeva žena, so ji dali ostanek žganja in ga preskrbeli več, ter jo tako rešili smrti.	/
Mrs. Gillion je dejala:	“Jaz
bi bila preiskala ves svet in prelomila vsako postavo, samo da dobim zdravilo za moje sinove in jih rešim smrti. Preklinjala sem neumnost države, ki more na tak način spraviti v nevarnost življenje mojih otrok. Jaz se zdaj borim za pravice drugih mater. Vsake matere prva postava je ohraniti pri življenju njene otroke, Dalje na 2. strani
ZLATI RUDNIKI
Pred par meseci bili so skoro vsi večji časopisi te dežele polni poročil o bogatih zlatih žilah, ki so jih prospektorji odkrili v državi Nevadi. Takorekoč preko noči je sredi puščavskega pelina zrastlo prospektarsko mesto Weepah. V tistem kraju so že večkrat našli zlato rudo v malih količinah, tako da se pridobivanje skoro ni izplačalo. Najboljši prospekti so pokazali komaj za 12 dolarjev vrednosti zlata na tono rude.
Bogata zlata žila, ki je v teku par tednov privabila v rudarsko naselbino Weepah na tisoče prospektorjev, trgovcev, špekulantov in drugih, je bila odkrita slučajno. | Dva devetnajstletna fanta, Leonard Tray-nor in Frank Horton Jr., sta prospektirala po I golih hribih Esmeralda countyja v jugoza-padnem delu Nevade, kakšnih trideset milj od rudarskega mesteca Tonopah. Naletela sta na jazbečevo luknjo in pričela sta kopati. Na dnu luknje sta namesto jazbeca našla kamenje, z močnimi zlatimi žilami. Fanta sta prostor zaznamovala in si izposlovala pravico, ali takozva-ni “claim” na istega.
Nato sta nesla najdeno rudo v mesto Tonopah, da jo dasta preiskati ekspertu (assayer). Ruda je pokazala za $78,000 zlata na tono, kar se smatra za izredno bogato rudo. Novica o najdbi bogatega zlatega polja v Weepah se je razširila z bliskovito naglico ivi prospektorji so pričeli prihajati od vseh strani na konjih, z avtomobili in celo z eroplani. V dveh tednih je bilo zaznamovanih nad nad 4,000 akrov pustinje s “kle-mi” (claims).
Sledile so še nekatere bogate najdbe. Ed McKelvey, star rudar je našel nekje v hribih na površju pesek tako bogat na zlatu, da je bil vreden $50 funt. Indijanec Pine Nut Johnny je v pet milj oddaljenem Barrel Springsu našel drugo bogato zlato žilo.
Zlata mrzlica zdaj divja na tisoče milj dolgi fronti, vse od mesta Phoenix, Ariz., 'ob meji Californije pa do Oregona in še dalje. V puščavah Arizone, blizu naselbine Dripping Springs sta dva stara prospek-torja našla rudo, katere zlata vrednost se ceni $100,000 na tono. Nekateri srečni prospektorji so svoje “kleme” prodali špekulantom ali raznim družbam za svote, ki so dosegale $50,000. Srečo so imeli, kakor povsod, tudi tu le nekateri izvoljeni.
Vse zlato v Weepah in okolici se nahaja večinoma v kremen-cu pod zemljo. Treba je vrtati rove in slediti bogatim zlatim žilam. Ruda se izvaža na poVrš-je, kjer se v velikih mlinih -zmelje v prah, nakar se šele more ločiti zlato od kamena in drugih rud, ker je zlato pomešano navadno nekoliko tudi s srebrom in celo z železom in bakrom. Zlate žile vodijo večkrat po tisoč in več čevljev globoko. Blizu Goldfielda, Nevada, je takozvani Comstock rov tako globok, da zamorejo delavci delati v tistih globinah le po eno uro naenkrat, vsled velike vročine.
Zlato se nahaja skoro po vsem svetu, toda le malokje se najde v tako velikih količinah, da bi se pridobivanje izplačalo. Ponekod se najde zlato v drobnem prahu, v zrnih in tudi precej velikih kosih, takozvanih nugetih. Take vrste zlato se (Dalje on 2. strani)
STOLETNICA VŽIGALIC
Kakšnega velikanskega pomena je bila iznajdba žveplenk ali vžigalic, kakšen važen korak je pomenilo to v smeri splošnega napredka in udobnosti, to si danes teško predstavljamo, ker so vžigalice danes nekaj tako cenega in vsakdanjega. In vendar je vžigalica še danes velike važnosti za človeka, če se le nekoliko oddalji od središč civilizacije. Ce se človek izgubi v gozdu, je dvakrat izgubljen, če nima vžigalic seboj. Ogenj ga obvaruje mraza, na ognju si opraži divjačino, ki jo je ujel ali ubil v gozdu, dim, ki se vzdiguje od ognja morda kaže pravo smer tistim, ki izgubljenega človeka iščejo. Ognja se bojijo tudi nevarne zverine in strupene kače. In kako bi si prižigali svoje pipe lovci in gozdarji, ki so večinoma vsi vneti tobakarji, da ni vžigalic!
Kljub veliki rabi elektrike, vendar hišne gospodinje še vendar vsak dan rabijo vžigalice za to ali ono. Tobakarji, posebno oni, ki pušijo cigarete, pa bi brez vžigalic sploh ne mogli izhajati.
Iz zapiskov Johna Walkerja, ki je živel v Stockton-upon-Tees, Anglija, je razvidno, da je vžigalice že prodajal leta 1827, torej jih je moral iznajti istega leta, če ne prej. Delal jih je na ta način, da je drobne lesene klinčke pomakal v raztopljeno žveplo, nato pa v neko kemično raztopnino, ki je branila žveplu, da se vžge na zraku. John Walker je bil kemik in je najel revne prebivalce svojega domačega mesta, daj so mu pripravljali za žveplen-1 ke potrebne lesene trščice. Nagovarjali so ga, naj iznajdbo j patentira in napravi družbo, ki j bo izdelovala in prodajala vžigalice, toda mož je dejal, da za svoje male potrebe ne potrebuje bogastva in da ne mara delati ovir iznajdbi, ki bo človeštvu v tako veliko ugodnost. Industrija žveplenk se je torej začela hitro razvijati in izboljševati.
Kmalu za Walkerjem, namreč leta 1835 je iznašel vžigalice Madžar Janos Irmzi; še prej, namreč leta 1835 Francoz Sauri in leta 1833 Nemec Kam-merer. Prvi ameriški patent za izdelovanje žveplenk je bil izdan leta 1836.
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
V	nedeljo 8. maja sta se povrnila iz Indije domu v Beograd jugoslovanska letalca, kapetan Sondermayer in poročnik Bajdak. Preletela sta iz Beograda v Bombay in nazaj 14,-860 kilometrov v 89 urah aktualnega letanja. Polet je trajal
11	dni, skupno pa sta bila letalca na potovanju 18 dni, ker sta sedem dni porabila v raznih krajih za pregled aparatov in popravila. Jugoslovanska častnika sta potovala v vojaški uniformi in sta bila izredno prijazno sprejeta v Indiji, Siriji in Turčiji. S posebno prijaznostjo so jih pozdravljali Francozi in Angleži so se izkazali prave gentlemene. Pri povratku jima je blizu Bagdada silen vihar okrenil in strmoglavil le talo, vendar sta se na čudežen način rešila smrti. V nekaterih krajih sta morala prenašati silno vročino. Pilotsko službo sta opravljala menjaje in sta pri povratku izjavila, da poletita tudi okoli sveta, če bi bilo treba.
Na bežanijskem letalskem polju pri Zemunu se je v nedeljo 8. maja zbralo okoli 30,000 ljudi, ki so čakali povratka jugoslovanskih letalcev. Navzoči so bili zastopniki vlade, vojske, mornarice, komandant zra-koplovstva in številni inozemski poslaniki. Od zmagoslavnega vhoda zmagovite srbske armade v Beogradu, ni bilo še takega sijajnega sprejema v Jugoslaviji; in ta junaka zraka sta ga zaslužila.
VSAK PO SVOJE
V	Podlešju občina Kalobje je padel dne 6. maja o polnoči v spanju skozi okno šest metrov globoko 24-letni posestnikov sin Mraz Josip. Priletel je na neki kol tako nesrečno, da je dobil v trebuhu smrtonosne poškodbe, katerim je dne 7. maja v celjski bolnici tudi podlegel.
Dve Slovenki v avtomobilski nesreči.
V	Rock Springsu, Wyo., se je pri avtomobilski nesreči močno poškodovala Miss Dorothy Taucher, hčerka mnogoletnega tajnika društva, št. 18 J. S. K. Jednote in tudi večkratnega delegata, Louisa Taucherja. Blizu No. 9 v vzhodnem predmestju je avtomobil, katerega je vozil Richard Bertagnolli, skočil s ceste, se popolnoma okoli obrnil in se zopet postavil na kolesa. Voznik in en tovariš nista dobila nikakih poškodb. Miss Louise Shuster je bila le lahko poškodovana. Miss Dorothy Taucher pa je priletela na tla s tako silo, da je dobila resne poškodbe na obrazu in drugod po telesu; poškodbe so bile take, da so se nekaj časa bali za njeno življenje. Mladostna moč pa je zmagala in njeno ozdravljenje je zdaj zagotovljeno.
Ali Se veste, da ima J. S. K. J. vpeljano dvajsetletno zavarovanje? Ako veste, nagovorite vaše prijatelje, da pristopijo po novem načrtut
Na železniški progi Vinkovci-Osjek se je pripetil zanimiv slučaj. Josip Kopeny, sluga iz Ivanjkovca, je potoval peš iz Antunovca v Osjek. Ubral je pot po železniškem tiru med tračnicami. Nenadoma je začutil močan sunek v hrbet in padel je na tla. Zanimivo je, da je šel preko njega cel vlak in se mu ni pripetilo nič hudega. Le v hrbtu ima bolečine vsled močnega sunka.
V	Smederevu živi vdova Ana Veličkovič, ki je doseglo redko starost — 104 leta. Stariča, ki je sicer razmeroma še zdrava, odpovedale pa so ji oči, je vnukinja srbskega junaka in mučenika Koče Petroviča, ki je leta 1788. vodil upor proti Turkom. Po junaški borbi pa je Petrovičeva četa podlegla tur-I ški premoči. Turki so ga prijeli in živega nataknili na kol.
(Dulie na 2. tiram) n
VSAK PO SVOJE
V canadski provinci Ontario je z današnjim dnem prohibicija slovesno pokopana. Ontario se razprostira tam preko Erie jezera, samo dober “korak” od Clevelanda. Tam bo zdaj za nas tista obljubljena dežela, kjer se ne bo cedilo samo mle-ko in med, ampak še marsikaj druzega.
*
V Parizu so ' imeli nedavno kontest v pokušanju vina. V državi Ontario pa se je danes pričel kontest v pokušanju piva in rakije.
*
V občini M. D. v Polju pri Ljubljani župani g. Ivan Gar-troža. Ce tam ni vse v rož’cah; potem ne vem, kje bi bilo. -*
*
Ljudsko štetje v Parizu izkazuje 300,000 več žensk kot moških. To je za našega junaškega letalca Lindbergha večja nevarnost kot vseh 3,600 milj morske poti. Tega se naj-brže zaveda tudi naš predsednik Coolidge, ki je naročil oddelku ameriške vojne mornarice, kateri se mudi v evropskih vodah, naj fanta varno domov privede.
*
Najvišje zvezno sodišče v Washingtonu je odločilo, da morajo tudi butlegarji plačati dohodninski davek od svojih dobičkov. To kaže, da je še vedno nekaj enakosti in pravice v tej deželi.
*
V Londonu sta zakonca Prior obhajala te dni svojo demantno poroko. V vseh dolgih lelih skupnega zakonskega življenja se nista niti enkrat skregala. Demantne poroke na tem svetu so redke, taki zakonski pari pa še bolj.
*
V nekem mestu države Missouri se je neki star mož mrtev zgrudil pri telefonu, čakajoč na zvezo. Poročilo ne pove, če se je pri tem čakanju tako postaral. Če je temu tako, potem imajo v Missouriju še bolj lene telefonske operatorice kot pri nas v Ohio.
*
J Vsako slabo dejanje se kaz-inuje prej ali slej. Najnovejša ženska moda zahteva čevljičke in ročne torbice iz kačjih kož.
V	raju je kača Evo zapeljala, Evine potomke pa zdaj kačjo zalego “iz kože devajo.” Maščevanje je sladko.
*
Na nekem vogalu v Brook-lynu so razmišljeni meščani nosili svoja pisma v skrinjico za požarni alarm, mesto v poštni nabiralnik in na vsako pismo so se odzvali ognjegasci. Poštni nabiralnik, ki se je prej nahajal na dotičnem mestu, so namreč nadomestili s skrinjico za požarni alarm. Šele policaj, (Dalje na 2. strani)
jSfaJea ra^tf
POROČILO O SPREJEMU NOVEGA DRUŠTVA.
Društvo Marije Vnebovzele št. 182, Pittsburgh, Pa., sprejeto dne 14. maja 1927, Pristopile so: Mary Adlešič, 27452; Barbara Buhas, 27453; Kate Canjar, 27454; Mary Golobic, 27455; Mary Gorup, 27456; Anna Jakša, 27457; Johana Jakša, 27458; Anna Lokar, 27459; Katherine Mary Rogina, 27460; Anna Sneller, 27461; Mary L. Špehar, 27462; Magdalena Widina, 27463; Frances Zugell, 27464.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Pishler, gl. tajnik.
]
V
VESTI IZ CLEVELANDA
Malo je ljudi, katerih lepa .esem ne bi očarala in znano e> da smo Slovenci še posebni fjUbitelji petja. Cut za lepoto,
raž^ na s^ek način iz-Zen Vv lePi pesmi, prinesli ° Pač iz slikovite naše do-v	ki je, dasi majhna,
j, ar “lepa, kakor pesem”.
P° petje ljubimo tudi tisti, terih narava ni obdarila s
ue-f talentom; koliko moč-Jse' zlate niti mora imeti le-l)esem šele na pevce same!
Uri ,nede^° 5. junija ob osmi L zvečer nastopi v avditoriju :v (Y 'lskega Delavskega Doma '°'inwoodu naš jugoslovan-
L- ,°Perni pevec Mate Culič'
j..,l' °n> in kogar zanima petje, f Je v resnici nekaj tako fcitiSnega- da se ne more izra-|ei. z. besedami, ta bo tisti ve-jfog sl8urno tam. Imeli smo prat	°^anskega pevca	že	en-
nami’ in sicer 27• v,.,. , ’	110 je nastopil	v	Slo-
fclev i&ni Narodnem Domu v i lajn	(,u- Udeležba ni	bila si-j
kona’	kakor bi se bila	za	tak	\
■to sPodobila, deloma za-te(j, Je bila prireditev med
' Vs>ed T’ deloma Pa gotovo
'sj e£a, ker smo bili že vča->koii kakšnem takozvanem Tistj ! U nemil° razočarani, ■’ati 'e^er ni bil nihče razoča-ni kjj11 *e to smo obžalovali, da Vej; n° llavzočih vsaj desetkrat |ni ^^'šalcev. Pisec teh vrstic fcikda, ^aj	krasnega	še
v življenju, in po-
[f K« L .
iW)i-j|a zamudil koncert 27. ti v ’ naJ nikar ne pozabi pri-llov nedelJ° zvečer 5. junija v «	el- Dom v	Collinwood,
|etje ie količkaj zanima lepo ki a bi ne prišli vsi tisti, jlig0s| llašega neprekosljivega ganskega pevca slišali ^ i, Cec> tega skoro za misli- j el°Vai.s° Prave korenine, bodo li j 1 k°t apostoli lepe pes-rijalejln*Vedli seboj tudi svoje e it) Taka prilika se nam t°>	1 Vsak	dan,	niti vsako
1 *’at v°r(?a *e enkrat ali dva-a živi z‘v^en3u. Srečni smo,
, a-! &spix; r?° v naj večji slovenski te dežele, da si za-J Tore° pr*v°ščiti tak užitek. h v p Se vidimo v nede-Po v °*bnwoodu »in zaplavali jih Sra<^k°sti divnih melodij, IvNip ^Zlla Pričarati naš Mate J	ragon!
■ ^1] *	** —
igra “Mogočni f del j o ’ a^er° so pretečeno hskt. vpriz°rili učenci Slo- j .mladinske šole S. N.
i)»'»rskaiinG Tila le sredn-ie dobro ‘T zagj' v. ’teljica Mrs. Sim->av	vse priznanje za
• Ve^kansko požrtvo--t*4Zvezi !n c*e*°’ katero je bilo '4 bj |S,	i^ro, a	za	v bodo-
rrfi'v° v ‘° Vsekakor priporoč-pr keePriZarJati kaj krajšega. kVz>'očj]Smeha *n zabave sta J sta * tantiček in deklica,
• uHa tJredstavljala muco in J0f)	krasen	je	bil na-
^Nalo j	mladih	plesalk, in
.dNine ° ^ovensko petje
J
V rav '	'X_
I	v'det’°^ar m'nul'h prazni-J.° k‘i° v Clevelandu :i!l e	Un- 12	sk°ro	vseh držav
fnpt.. *Je' Slovensko-ameri-N štev^P0*° ,’e obiskalo tudi Nev t ° ^l°vencev iz raznih L' se s ® dežele- Urednik N. hanjetll Sebno odličnim spo-,j?fs°Ve spominja družine
e' i.Počastii rid2eporta, ki ga pteoju a z velikim šopom i mPeoniJ-
^r| »Me n* 2. strani)
“N01)0, Doba
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTB
Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene offlasor po dogovoru
!Naročnina za član* $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN at the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume III.
NO. 22
Zdaj nam solnce sije.
Gori navedene besede se lahko razumejo na različne načine, toda v splošnem vendar pomenijo ugoden položaj. V prvi vrsti so seveda resnične v svojem originalnem pomenu, ker kdaj nam bo sijalo solnce, če ne v rožnem juniju! V najpopolnejši meri velja to kajpak za nas, ki bivamo na severni strani zemeljskega ravnika. Hrepeneli smo po božanskih solnčnih žarkih dolge, mrzle zimske mesece in še precejšen del hladne in mokre pomladi. Naše telo, naš sistem potrebuje solnca, zato se napijmo njegovih okrep-čujočih žarkov, naberimo si zdravja in moči zdaj, ko imamo priliko. Zbirajmo si rezervo zdravja, iz katere bomo morali črpati v neprijazni in nezdravi zimski dobi. Prva naša skrb mora biti posvečena zdravju, kajti kjer ni zdravja, nimajo vse ostale dobrote sveta nikakega pravega pomena.
Ljudje, ki so za svojo eksistenco odvisni popolnoma ali pa vsaj deloma od poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva itd., vedo, da zdaj ni čas roke križem držati. Če hočejo pričakati kaj pridelka, morajo marljivo delati “zdaj ko solnce sije.” Zdaj zamujeno delo se pozneje le teško nadomesti.
Vsem tistim, ki so zdravi in močni in imajo prilično delo, zdaj solnce sije in jih vabi, da si kaj prihranijo za tako-zvane deževne dni; vabi jih tudi, da se zavarujejo pri dobri podporni organizaciji za slučaj bolezni in nesreče, ako še tega niso storili.
Solnce sije zdaj dobrim in vnetim članom J. S. K. Jedno-te, katerim je rast in napredek organizacije pri srcu. V jednoti vlada mir, bratstvo in zadovoljnost; organizacija 'posluje točno, pošteno in s kar najmanjšimi upravnimi stroški. Kljub temu, da smo imeli zadnje čase za nekatere sklade nekaj naklad, velika večina članstva ni bila prizadeta po istih. Poleg tega je treba pomisliti, da je marsikatera druga podobna organizacija tozadevno mnogo več trpela. Mi primeroma še jako dobro izhajamo vpričo visokih in dolgo trajajočih podpor, ki jih organizacija izplačuje. Ustanavljajo se nova društva J. S. K. Jednote in širi se delokrog starih. Število članstva se veča, sicer ne skokoma, toda stalno; temu primerno raste tudi jednotina blagajna. Lahko je agitirati za tako organizacijo kot je J. S. K. Jed-nota, lahko jo je priporočati prijateljem. Naša organizacija se ne vmešava v verske in politične zadeve, ker to ne spada v njeno področje; vsak posamezni član lahko v tem oziru sledi svoji pameti in svojemu srcu, ne bi se mu bilo treba bati zapostavljanja, preziranja, zasmehovanja ali žaljenja od strani Jednote ali njenega glasila. Bratstvo, toleranca in medsebojna pomoč, to so cilji in naloge J. S. K. Jednote, in je za vse dovolj hvaležnega dela na tem polju. Vsak član se pa lahko zasebno udejstvuje v različnih verskih, političnih ali kulturnih skupinah, oziroma ustanovah, ako ima čas, veselje in zmožnosti za to. Inteligenci vsakega posameznega člana je pripuščeno, da si poljubno izbira med omenjenimi skupinami in si vstvarja svojo lastno sodbo o njih.
Kot je bilo že omenjeno, tako vzorno, nestrankarsko organizacijo kot je J. S. K. Jednota, lahko z mirno vestjo priporočamo našim prijateljem. Mnogi člani tudi to store, kar se vidi v neprestani rasti naše Jednote. Nekateri pa seveda včasi pozabijo, zato ni odveč, ako se jih od časa do časa malo opozori na to.
Bratje in sestre, v vsaki večji jugoslovanski naselbini nedvomno poznate rojake, ki so zdravi, čvrsti in značajni, da bi bili v ponos vsaki podporni organizaciji, ki pa še niso v naših vrstah. Skušajte jih nagovoriti za pristop. Lepa beseda prijatelja navadno več izda kot sto napisanih člankov. In ne pozabite vpisati v JSKJ vaše lastne otroke; cenejše žavarovalne družbe ne dobite nikjer. Poleg tega pa boste § tem pomladili in okrepili vašo lastno organizacijo.
Prijatelji, pristopnina je prosta, Jednota daje nagrade za nove člane in še posebej za ustanavljanje novih društev. Poleg tega je določenih še več lepih nagrad za društva, ki bodo letos pridobila največ članov. Pomislite vse to in še enkrat prečitajte članek sobrata glavnega tajnika, ki je bil priobčen pretečeni teden, pa boste uverjeni, da “zdaj nam solnce sije.”
V začetku junija smo in koncem tega meseca bomo zaključili prvo polletje. Potrudimo se, da bo napredek J. S. K. Jednote v prvi polovici tega leta tak, da bomo lahko vsi ponosni nanj!	.  ..... ^
IZ URADA GL. TAJNIKA
RAZPIS IZREDNEGA ASES-MENTA ZA MESEC MAJ IN JUNIJ, 1927
V razredu za $2.00 in v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore je zopet nastal primanjkljaj. Člani, ki so zavarovani v omenjenih dveh razredih so prejeli veliko več podpore nego so vplačali v bolniški in odškodninski sklad, zato nam ne preostaja druzega, kakor razpisati izredni asesment, da se pokrije nastali primankljaj.
Člani, ki so zavarovani v razredu za §2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo po $1.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju. Člani, ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore pa plačajo po $2.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju.
Člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpore, ne plačajo izrednega asesmenta. V razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore se nahaja po pravilih predpisana rezerva, zato je ta razred izvzet od izrednega asesmenta. Od izrednega asesmenta so dalje izvzeti neenakopravni člani in članice. Glasom sklepa glavnega odbora so izvzeti tudi vsi novi člani od izrednega asesmenta za prvih 60 dni po pristopu. Novi člani, ki bodo pristopili v maju in juniju, ne plačajo izrednega asesmenta. Dalje so od izrednega asesmenta izvzeti člani za mesec maj, kateri so bili sprejeti v jednoto v mesecu marcu. Taki člani plačajo prvi izredni asesment v mesecu juniju. Člani pa, ki so pristopili v mesecu aprilu, ne plačajo izrednega asesmenta niti v maju, niti v juniju.
Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, glav. tajnik.
------o------
LINDBERGH V EVROPI
Drzni ameriški letalec, kapitan Lindbergh, ki' je prvi v enem samem nepretrganem poletu prefrčal mrki Atlantik iz New Yorka v Pariz, je bil tamkaj deležen slave in odlikovanj kot menda še nihče pred njim. Po nekaj dneh odpočitka je poletel iz Pariza v Bruselj, Belgija, kjer ga je zopet čakal sijajen sprejem. Pozdravil sin odlikoval ga je tudi belgijski kralj Albert, ki je sam izurjen in'navdušen letalec. Iz Belgije se je Lindbergh podal v London, kjer ga je na letalskem polju pričakovala množica 100 tisoč oseb. Naval ljudi je bil tako silen, da je moral naš ameriški sokol krožiti nad letalskim poljem deset minut, predno se je policiji posrečilo napraviti toliko prostora, da je mogel pristati.
Lindbergh je imel načrt, da iz Londona poleti še v nekatera druga glavna mesta evropskih držav, pa bo najbrže svoj prvotni načrt opustil in se 2. junija vrnil proti domu. Ako bi obiskal samo nekatera evropska glavna mesta, drugih pa ne, čutili bi se nekateri narodi zapostavljene in Lindbergh se hoče temu izogniti. Vkrcal se bo torej na eno ameriških vojnih ladij, s katero sc vrne v Ameriko. Predsednik Coolidge mu je v to svrho dal na razpolago skupino rušilcev ameriške vojne mornarice, ki se mudi v evropskih vodah in Lindbergh je ponudbo sprejel. Junak zraka, slavljen od vsega sveta, pripeljal se bo v svojo rodno deželo ovenčan z zaslu ženimi lavorikami, in da mu bo domovina priredila kar najslo vesnejši sprejem, o tem ni dvoma. •
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani) ki je par tednov stal ob skrinjici za alarm, je ljudi ozdravil grde navade.
*
Kapitan Moneyman je v Eu-clidu, Ohio, kupil 31-galonski sodček pristne stare rakije za $7.75. Tako stoji- črno na belem na kupni pogodbi. Seveda, to se ni zgodilo letos, ampak 26. marca, 1828.
*
Pretečeno leto so ameriške tvrdke prodale v Evropo za 33 odstotkov več usnjatih mošnjičkov kot leto prej. Iz tega bi se dalo sklepati, da so Evropejci začeli bolj hraniti, ali pa da je valuta padla in so rabili več prostora za denar.
*
Iz Atlante, Georgia, prihaja poročilo, da so tamkajšna krasna kopališča zopet odprta, in da letos ne bo nikakih restrikcij z ozirom na kopalne kostume. Kopalci lahko nosijo obleke iz enega kosa, ali karkoli jim njih vest narekuje. Marsikatera vest bo nedvomno zelo kratka, tesna in prozorna.
*
Distriktno prizivno sodišče v Los Angelesu je odločilo, da cvetlice, ki rastejo v zemlji, spadajo pod nepremičnine ali real estate. Glasom te odločbe sem te dni postal posestnik tudi jaz, ker sem postavil na streho pod uredniško okno škat-Ijo rastočih cvetlic. Zdaj me skrbijo davki.
*
Dijakinje tehniške visoke šote v Omahi, Nebraska, so sklenile odpraviti preklinjanje. Kaj prida to ne bo izdalo, ker je znano, da so farmer ji Nebraske zmagali v kontestu za klicanje prešičev.
*
Zdravstvene avtoritete \ Washingtonu svarijo Newyor-čane in druge ameriške državljane, naj ne hodijo v Montreal, češ, da lahko dobijo tifus, kei je tam slaba voda. Ali so naivni ti gospodje, če mislijo, da hodijo Američani v Canado vo do piti!	A. J. T.
--------o------
Da se more rabiti, treba mu je primešati nekoliko srebra ali bakra. Zlatarji merijo vrednost zlata po karatih. Štiriin-dvajset-karatno zlato se smatra, da je čisto, toda okraski se le malokdaj izdelujejo iz več kot 18-karatnega zlata, ker bi bili sicer premehki in premalo trpežni. Zlati denar Združenih držav je izdelan iz devetih delov zlata in enega dela bakra.
 o--------------
VESTI IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Dne 26. maja je umrl tu rojak John Brodnik, eden slovenskih pijonirjev v Clevelandu. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Rojen je bil v Ponikvah, fa ra Dobrepolje. V Clevelandu je imel več časa gostilno. Bil je vesel družabnik in navdušen lovec. Bil je član društva št. 37 JSKJ in več drugih društev. Zapušča soprogo, sina in tri hčerke in več drugih sorodnikov.
 =0-------------
PROHIBICIJA V INDIANI (Nadaljevanje s 1. strani) brez ozira na način. In če bi bila prisiljena, prelomila bi to bedasto, kriminalno prohibicij-sko postavo znova.”
Soproga državnega pravdnika veruje v prohibicijsko postavo in je verovala v temperenco od svoje mladosti. Smatra pa, da so fanatični suhači v državi Indiani šli predaleč, ko so prepovedali alkohol celo v zdravilne svrhe. Prepričana je v dno srca, da je ohranitev življenja naravna, prva in naj višja po stava, katero je treba posluša ti, pa če se pride v navzkrižje z vsemi drugimi postavami.
 o--------------
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani)
Timočani postavijo letos temu narodnemu junaku in mučeniku spomenik.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katol. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBASNIK, 4005 Butler St., Pittsbugrh, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPAj Box 061, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave..
Duluth, Minnesota.	Do
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State »• Bldt-. 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Da
ki,
a
na
.]
al
2
oj
je
fku
d,
mi
leb
■nt.
k:
m
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col«. Unj 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn.	aiir
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.	1
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
asSfvil,
>ilc
as
tao
So
Jednotino nradno glasilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošil)^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pffj*. sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolD|s ka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	j	3r;
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair " lil Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov*"* za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se UST1*! tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev sf obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člafl* članicami.
Nove vrste telefoni.
Bell Telephone Co. bo polagoma nadomestila vse dosedanje telefone z novimi, pri katerih bo slušalo in govorilnik na enem komadu. Družba bo kopirala evropski telefon in dodala neke izboljšave.
ZLATI RUDNIKI
(Nadaljevanje s 1. strani) navadno najde v naplavinah rek in sc pridobiva z izpiranjem Ta način pridobivanja zlata se navadno rabi na zlatih poljih Alaske, kakor tudi v nekaterih krajih Calif orni je. V Yukonu. Alaska, so v letu 1899 dobili na ta način za 22 milijonov dolarjev zlata. Petdeset let prej so nedaleč od sedanjega mesta Sacramento v Calif orni ji našli koščeke zlata, kar je povzročilo znani zlati naval leta 1849, in kateremu se ima Californija v precejšni meri zahvaliti, da je danes to, kar je. Zlato sta tam našla dva moža, ki sta postavljala mlin ob American Riverju: slučajno sta namreč opazila ne-kaj bliščečega v rečnem pesku: bilo je zlato.
Pred nekaj tedni je mesar Walter v mestu Seattle, Wash., našel šest precej lepih nugetov v želodcih dveh kokoši. Izkazalo se je, da so bile kokoši do-tične skupine pripeljane iz Walla Walla, Wash., in zdaj tisočeri prospektorji iščejo zlato v dotični okolici.
Največji kos zlata ali nuget je bil najden pri naselbini Hill End, v New South Walesu, Avstralija. Bil je pet čevljev dolg, tri čevlje širok in štiri inče debel; prodan je bil za $148,000. Drugi veliki kos zlata, takozva-ni “Welcome Nugget” je v Bal-laratu, Avstralija, našel neki revni srečolovec, pred dobrimi petdesetimi leti. Tehtal je 185 funtov in so ga cenili nad $50,000.
Popolnoma čistega zlata se nikjer ne najde; ako ni pomešano med kamen, je kolikor toliko zmešano z drugimi rudninami. Treba ga je pač očistiti vseh primesi, predno doseže svojo pravo vrednost. V splošnem se pa samo čisto zlato skoro nikdar ne rabi, niti za okraske, niti za denar, ker je premehko.
V Idriji se je v drugem razredu ljudske šole ukazalo otrokom, da morajo tudi na ulici in doma govoriti italijansko in sicer samo italijansko. Kako pa, saj ne znajo! Pa tudi ako bi znali, nima učitelj določati, kako naj govorijo otroci s svojimi starši, marveč je na strani staršev pravica, da določajo za svoje otroke, kako govorijo izven šole. V kulturnih državah se ta določba staršev vpo števa tudi v šoli!
Ko je bil lani objavljen zakon za italijanizacijo priimkov v Poadižju in so fašistični listi napovedali raztegnitev zakona na Primorje, se je oglasilo mnogo Italijanov proti nameravani izpremembi priimkov. Rekli so, da se zadovoljujejo z italijansko ortografijo svojega slovenskega ali hrvat-skega priimka, tako se je pisal oče in ded in oni hočejo ostati pri svojem neokrnjenem priimku. Vsako predrugačenje bi žalilo spomin na drage njihove prednike. “Piccolo” tega ne vpošteva nič, marveč pravi, da kar je Rim sklenil, to se mora izvršiti. One Italijane, ki ima jo pomisleke iz i-aznih ozirov, zmerja z bojazljivci, omahljivci in sovražniki italijanstva Napovedana italijanizacija ne pojde najbrže tako gladko iz pod rok, kakor si to predstav lja “Piccolo”, pa tudi zakon se ne glasi tako nasilno, kakor si ga razlaga ultrafašistični tržaški dnevnik. Seveda bo fa šistični pritisk velik ali tudi odpor primorskih Italijanov samih ne utegne biti baš maj hen. To se vidi že iz “Piccolo vih” groženj na naslov “indo lentnih” in “mlačnih”, ki noče jo nič slišati o izpremembi svo jih priimkov. Slovencem misli jo fašistični mogočniki menda kar diktirati nove priimke. Od ločen odpor bo gotovo kaj zalegel.
Lev sv. Marka na pomolu na Reki je čakal svojega razkritja precej dolgo časa. 2e lani je bila napovedana slovesnost.
tu
Siti jel re
 -'fo \
d
Tega dne je bila v Dun^it, mestu izvršena smrtna ^ toč nad Petrom Zrinjskim iria stom Frankopanom. Zna" sij] sakaj sta bila obglavljanj hrepenenju po svobodi - 6ja uprla dunajskemu ces'i ^ nameri, da odtrgata j11^ ko vensko ozemlje izpod ga in madžarskega Zarota je bila odkrita^ jok Zrinjskim in FrankopaH°feri dne 30. aprila 1671. iz^n smrtna obsodba, dočim jerski rojak Ivan Eraz^ll 1
tenbach, ki je sodelova'F di vatskima junakoma, Gradcu svoje življenje z*F°r bodo svoje domovine, r"' obeh hrvatskih mučenijjrf bile po prevratu ob velikjM,
canosufi ‘'i^epoTjanc* if^jp
skega Novega mesta v d0|go no, kjer sedaj počivajo ' j; j, nic zagrebške katedrala P2
.j&jrj
Jugoslovanski posla*11!^ Dunaju je 30. aprila In pokopališče v Mauth*11^ kjer počiva nad 8000 vojakov. V spremstvu 1|0| nika je bilo osobje posl-' j^j vojaški ataše polkovnik novic, generalni kon^J Vs Raič, višji duhovnik • lio.i in številni člani jugosl0'|da kolonije na Dunaju, ^'iji dvoru je jugoslovansk^fto slanika sprejel komanl*''f*0i brigade avstrijske voj^llo zastopnik vojnega mio^Kei okrajni glavar in žandi1' * ski poveljnik. Po nagov'<ft‘l, slanika so duhovniki °*|0l ritualne obrede. brigadir je v kratkem *pj proslavljal hrabre so'^foi ter položil vence, čast^pU ni j a pa je oddala sal' slanik je za počaščeni6 strijskih tleh počivaj°clr1 skih vojakov izrekel 1 .c zahvalo.
 	Pt
Večja skupina juž°’ ^ skill železničarjev, ki tila Carigrad je bila L potratku v Bolgariji lv’ navdušeno sprejeta. železniških postajah s0.i>o gosloveni prisrčno sp^eJ
— i!i
V Klisu, v splitski o^Jki
je rodilo te dni abnor^^i. te, ki ima na obeh prste zraščene, st0Pa.|st nog pa so obrnjena naž]lS( normalna je tudi čeln9 flo hrbtenjača ter usta 8 ji ] 110 formirana. Ljudje da otročiček tuli Vse abnormalnosti pa J; 1 trične in zdravniki s0,,(j|e da bo otrok ostal pri Oče tega nesrečnega 0 |0( star 80, mati pa 51 l^• jlv otroci te zakonske d' t« popolnoma zdravi.
V
K
pa je bila odložena. Rečani so r mislili, da pride k svečanosti 1 kak velik fašist iz Rima, pri- 1 šel pa je le župan iz Benetk, s Leva so darovale Reki Benet- : ke. Zakaj pač? Zato, da be ] stalo na Reki znamenje njiho- 1 vega gornjejadranskega gos- i podstva. “Vedetta” je skušala ' proslavljati razkritje, pa ji ni < šlo prav nič od srca. Umevno. ! Stari Rečani sanjajo o obnovi reške sreče, beneški lev pa pomeni samo nesrečo in podreje-vanje reškega pristanišča Benetkam, katere dobijo v kratkem v bližnji Margheri krasno novo, moderno zgrajeno pristanišče, zvezano tudi z industrijo. Na nekdanjem Adamičevem pomolu stoji 21. aprila razkriti bSnoSM lev. V Wm je vržen spomin na Adamiče, vrle domačine, ki so dvignili reško pristanišče in trgovino; na pomolu se šopiri beneški
i lev, gospodar gorenjega Ja-1 drana, in po njem nosi odslej ’ pomol svoje ime. 21. april 1927 ■ je črn dan v reški zgodovini
pod Italijo!
Včasih so idrijske čipkarice veliko zaslužile, sedaj “naklek-lja” na dan Idrijčanka čipk ko-’ maj za 5 lir. Zavod za pospe-1 ševanje male obrti bi še moral pobrigati za povzdigo izdelovanja in prodajanja idrijskih čipk. Svoj čas so šle idrijske čipke na Dunaj, v Berlin, Pariz, London in New York. V novih 3 razmerah trpi izdelovanje in prodajanje čipk. Trgovci znajo ' nakupiti blago po nizki ceni,
’ razpečajo pa čipke silno drago.
‘ Še so znane in na dobrem gla-'* su. Izvažajo se tudi v južno e Ameriko, ali stvari stojijo ta-e ko, da je preveč izkoriščanja a čipkarskega dela, premalo je za-a služka, zato pa tudi ni pravega L’ zanimanja v izpopolnjevanju in r> napredovanju čipkarstva. Ome-’■ njeni zavod je poklican urediti t- čipkarsko vprašanje v korist e idrijskih delavk pa bo izdelek '• boljši, ko bo zaslužek večji. r- Ako pa se bodo čipkarice prepu-n ščale še nadalje brezvestnim >r špekulantom, se v kratkem ča-su idrijsko čipkarstvo celo lah-i- ko popolnoma zatre, kar bi bilo
ii Idriji v strašno gorje, v	-----
j* Iz Beograda poročajo, da pri->- de tjakaj v bližnjih dneh znani > prijatelj Jugoslovanov g. Sea-i- ton Watson in nekoliko angle-) ških politikov, ki se hočejo pre-i pričati o razpoloženju našega a naroda glede na konflikt z Ita-1 lijo.
Gotovo ni Jugoslovena, ki bi ne vedel za ta strašni krvavi dan, 30. aprila, 1671. V dolgi vrsti muk in trpljenja, ki so jih Jugoslovani pretrpeli v tujem robstvu, je ta dan najbolj črn.
DOPISI.
Da
Anaconda, Mont.
se oglasim zopet v jav-5 >> me je napotila izguba ro-,a 'n sobrata Rade Pericha, društva Slovenec, št. 142 • K. Jednote, ki je preminil aPrila. Pokopali smo ga "4- aprila civilno, kot je ^ °jnik sam želel. Pokojni-Pe spravila pod grudo tu-l>loza, za katero je bole-časa. Pri tej priliki [frioram zahvaliti rojakom, |ebno še onim iz Butte,
F ',’ ^ so se udeležili pogreje 1 je bil v resnici sijajen. rm so pokojniku izkazali °' pilo čast. Posebej se še za-r društvenem predsedni-I .^'atu Franku Sašeku, ki čital nagrobnico in do-t’ da je društvo Slovenec l* ® drug0 rano, ki se bo le asi zacelila, oziroma, da se ° P°kojnega sobrata še Si0 spominjali. Naj mu bo a ameriška gruda!
11Zlianje je treba izreči na-11 Slavnemu tajniku, so-“iIs °S' ^*shlerju, od katere-«T»pže pred nekaj dnevi
** t m! ^ za $200 v pokritje T e nih stroškov. To je govorno in točno poslovanj l Se smrtnina izplača v ■	**h. Koliko imamo ta-
i„ organizacij? Mislim -jgE 5|jK°’ 3e sploh še katera, jej & .a ^ed različnimi orga-^a«i je v točnosti pošlo-,sgl ■jli' pa tudi v pravilih. Bolj-
i4otj1id'm“k™tifnih fra
[jgi( j • K. Jednota gotovo nobena druga podporna Racija. To je tudi n0t ’ a vlada taka lepa slo-vi^tvih, kakor tudi med je L ^ °dborom. Jaz se kai e„i i] sem že enkrat omegi naš glavni porotni od-d» ! ]^lnsčim si preganja Zi )0r. a ima naš gl. porotni inil-.i xnal°> oziroma sko-
•il'l. ga dela, je gotovo > nil'r naši t <a v V j *•
•Xe j S. K. Jednoti.
t!^naPr°j po začrtani dopotov a Re konvencija-; ki v Haj]0 v° našla vse poslovanje
’	KžafŠem reclu	in bo g°tovo
11 ko	<l,a Sedanjo	smer, ki sc
’a8i | Va^evredno izkazuje. aI /latje in sestre, ali ne 1 eni	u" y®SeUem	in navduše-
Klt|l’ali za	tako vzorne
s	Pojdimo na de-
u ! doljj1 Z dobro besedo lahke ,IaIt ki J*10 med prijatelji vsaj $! ani2 enega člana, da bo ^Ijvseaf'*a rastla in nadkri-
kmo e' Ce se vsi zav‘
slo'1 da ’ ne bo to teško dose-j;	število članstva po-
ket'!, to . . pl’*bodnje konvencije. ^ f0o.H P°^em znašalo nad jsK« o	a[^o trdne volje ir
n’f* "ei' in.1 ^reba> Pa pojde, i(1'lairi.0 zda.i naklado za ovoid, |K ^dolarski bolniški i ojolje° g°tovo zbudilo nekaj A-Vlx^itik^6^ priZadetimi člani [ti t'lajni^ na ra^un društvene-ma‘ Pa tako pri nas. stekih en.Cla tudi Pri drugih tivof sti L a. najrajši kritizira-ijc f|ne Spani’ katerim so dru-jočfe faz]o'!. deveta briga. Iz 1	° ^o s/fa ,le Prišlo naše dru-
Iki °Pa. da bo v bodoče Itve*’ ^ se ne udeleži ,v drušfveje’ 1)lačaI 25 cen-; ie ‘ so l,> 6V° blaS»jno. Iz-„°ke y. on*’ ki imajo važne !V. |« je, cja'1 .ntil^deležitev. Goto-
1JN» v koril/TtVva zborujejo sa-1)‘ ^akšn u^va in Jednote. h°icf ’° nr: 6 morebitne simulan-
P« ovanj» «f.m »»i-
jf k raavil°- Poniagalo bo *n v,/j 11 mevanju pravil, k in^ Si, midobivanju novih ■o^A&eljr
>Pa'iftva jn*11 P°novno na člane
:lii tlSe l)o)°Vt'nec’ št’ 142 JSKJ-113	n°s*:evilno	udeležijo
ki se bo vršila
e vmia’to J’e drugi
j,K° fk iCq, mesecu, in ne več v
,a A eianom°PJej' Naznanjam ;o <<yegaii, ’.da smo dobili no-si -m Vsakega dol-, o^fiože ‘JOnabavi, da bomo et' .Izseli, pravljeni za kak
d*<|*,bM iiza s,učaJ k0‘
Ko to pišem, sneg z vso silo pada in v velikih kosmih, in to se vrši že dva dni skupaj. Ako pride kdo k nam iz krajev, kjer vrane od vročine zijajo, bo gledal in strmel in seveda se tudi lahko ohladil. Torej vi, v gorkih krajih, zdaj si lahko predstavljate kje je paradiž tudi poleti, ne samo pozimi. Samo v Montano, pa se boste ohladili z hladno in zdravo vodo in s hladnim podnebjem; mun-šajn vam gotovo niti na misel ne pride. — Kar se delavskih razmer tiče so sicer povoljne, samo plača je premajhna vpričo visokih cen življenskih potrebščin.
K sklepu pozdravljam vse sobrate in sosestre širom Amerike in jim želim mnogo uspeha pri delu za večjo in močnejšo J. S. K. Jednoto!
Frank Petrovčič, tajnik dr. Slovenec, št. 142 JSKJ, Box 772, Anaconda, Mont.
j*
S pota.
Srečujem rojake v različnih prilikah, veselih in žalostnih. Srečam se z njimi na veselicah, krstijah, svatbah itd. Srečam pa tudi take, ki so bili pred letom dni še zdravi in veseli, letos pa se nahajajo v bolnišnicah. V bolnišnici v Trini-dadu, Colo. ležita dva rojaka, katerih enemu so odrezali desno nogo, drugemu pa levo. Oba sta člana JSKJ.
Poročati mi je dalje o raz-strelbi, ki se je dne 27. maja o polu dveh popoldne pripetila v premogovem rovu v Delagua, Colo. K sreči je bilo v rovu tisti čas le malo delavcev in so, kot sem slišal, ubiti le trije možje. — Dela se v premogovih rovih tu po zapadu skrajno slabo, le po en, dva ali tri dni na teden.
Matija Pogorelc.
NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo prijateljem in znancem, da je ne-
pretehta, predno gre do druge; kot da bi bila pisana beseda obraz sina, raz katerega hoče
izprosna smrt iztrgala iz naše J brati vse njegove, njene misli.
Cleveland, O.
The George Washington Lodge No. 180 S. S. C. U. wishes
to express its appreciation to those who helped to make the dance, which was held in Mer-var’s hall on Saturday, May 21, 1927, a success. It was more than a success. A much arger crowd attended, than was ever expected too.
The crowd was surprised when they received confetti and serpentine (the surprise which was planned for the dance) with which they had a much more enjoyable time than they expected.
We were visited by one of the Supreme Officers, Mr. Fr. Kacar and the editor of the Official Organ of the South Slavonic Catholic Union, Mr. A. J. Terbovec. Members from some of the other Lodges in this Union also patronized us.
The George Washington Lodge thanks the members from Lodge No. 37 S. S. C. U. who served the refreshments and also the members from Lodge No. 137 S. S. C. U. who wor-I ked in the kitchen. They also thank those w'ho donated the cakes, coffee, sugar, and light grape juice.
The Lodge is still campaigning for new members and those who wish to have a good time with us, get in touch with one of the present members.
The next meeting of the George Washington Lodge, No. 180 S. S. C. U. will be held June 14th, 1927 in the old Slovenian National Home, Room 4 at 7.30 P. M.
The Publicity Committee: Marie A. Unetich, Charles F. Kikel, Adolph Perdan.
srede nepozabno hčerko, oziroma sestro
Josephine Sadar
v najlepši življenski dobi, staro šele 22 let. Bolehala je za “tumor’.’ in je bila 22. februarja poslana v St. Francis bolnišnico v Pittsburgh, kjer se je morala podvreči operaciji. Po preteku enega meseca so jo zdravniki poslali domov, kjer je ostala 6 tednov, pa se ji zdravje ni hotelo obrniti na boljše. Zdravniki so jo vsaki dan obiskovali in končno so izjavili, da ni druge pomoči kot da se podvrže ponovni operaciji. Poslana je bila v bolnišnico v E. McKeesport, toda po mnenju zdravnikov ni bila več sposobna za operacijo in je dne 9. maja za vedno zaspala. Dne 12. maja smo jo po katoliških obredih pokopali na pokopališču v McKeesport.
Tem potom se moramo zahvaliti svaku in soprogi Kvar-tuh, Mr. in Miss Lončar, Mrs. Hrovat, Mrs. Kusic in Mrs. Korpes, l$i so jo tolažili za časa bolezni. Hvala za vence, poklonjene pokojnici od družine Kvartuh, družine Turk, družine Joe Kusic, družine Fr. Turk, Westinghouse E. M. Co., Sec. 10; družine Zaletu, družine Loncher, Sam Mavrich in sosedov; istotako tudi lepa hvala društvu sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, katerega članica je bila pokojnica od mladih let. Hvala uradnikom' društva št. 31 JSKJ za ves trud in lep red pri odru in pri pogrebnem spre-^ vodu. Hvala vsem rojakom in rojakinjam iz Braddocka, E. Pittsburgha, N. Braddocka in Church Hilla, ki so pokojnico obiskali na mrtvaškem odru; istotako tudi Mrs. Tratnik in Mary Hribar iz Delmonta, ki ste prišli k pogrebu. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim za naklonjenost in tolažbo v teških urah. — Ti pa, nepozabljena hčerka, in sestra, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda!
Žalujoči ostali:	Mihael	in
Josephina Sadar stariši; John in Anton brata; Mary, Rose, Annie, Alice in Agnes, sestre. Church Hill, Pa. dne 23. maja 1927.
MATERIN DAN
Pismo spravi varno, kot da bi bilo zlato, da ga potem zopet lahko še enkrat ali večkrat ponovno prečita, da je tako v nekaki zvezi s svojim otrokom, dokler ne pride drugo pismo. Vse drugače pa je, ako gre pismonoš mimo nje. Kako je žalostna. Pismo, katerega je pričakovala od njenega otroka tedne, mesece ali celo leto dni ni prišlo . . .
“Kako je mogoče?” vzdihuje. “Kako, moj Bog, je mogoče, da se me ne spominja ta moj otrok, katerega sem takorekoč šele včeraj pritiskala na svoja prsa? Dete, katero se mi je ovijalo okoli vratu in mi z drobnimi ročicami brskalo in me gladilo po obrazu. Dete, pri katerem sem prečula cele noči, ko je bilo bolno. Otrok moj, kateri mi je s solzami v očeh slovesno obljubil pred odhodom v tujino, da me ne bo nikdar pozabil. Kako je mogoče, da se me sedaj več ne spominja!”
Utrne se ji solza, katero si obriše s predpasnikom, globoko vzdihne in gre s povešeno glavo zopet po svojih opravkih. Nova rana za čuteče materino srce, rana, katera ji povzroča dušne in telesne bolesti. Umrla je vdova N.N., se mi je poročalo pred nedavnim v pismu iz starega kraja. Sin njen, na katerega se je zanašala, je odšel v Ameriko pred nekako 20 leti. Vedeti ji je dal po drugi osebi, da ne mara za njo, da bo njena pisma, ako mu jih piše, vrgel v gotov prostor. Živela je v revščini, trpela in jokala. Pa se je tudi temu sinu omehčalo srce, ker človek pač ni žival.
Poslal ji je pismo in precejšno svoto denarja. Darilo in pismo pa je prišlo prepozno nekaj dni — bila je že v grobu.
“Koliko lažjo smrt bi bila imela, koliko lažje bi bila umrla, da se je njen sin spomnil na njo vsaj nekaj dni prej,” so tarnali in jokajoče pripovedovali ostali sosedom.
Spominjajmo se mater, ne samo ob ravno minulem prazniku, ampak pogosto tudi čez leto.	— Anton Okolish.
 o———
IZ DEŽELE MAGNOLIJ
Znamenja na nebu.
V laboratoriju General Electric Co. so izgotovili posebne vrste žarkomet, s katerim je možno metati napise in druga znamenja v oblake do pet milj visoko. ,
V tej naši novi domovini imamo več narodnih praznikov, vendar naj lepši od teh praznikov je gotovo “Materin, dan” (Mother’s day), katerega smo obhajali drugo nedeljo v maju Nam priseljencem prinese ta praznik vsako leto še posebne in različne občutke, vsem tistim,-kateri smo pustili matere v stari domovini. Kako veliko nas je, kateri bi radi vsaj na ta dan pogledali v mile materine oči, njen od starosti zguban ali zato toliko dražji obraz. Njene sedaj uvele, slabotne roke, katere so nas božale in pestovale. Pokramljali bi radi z njo in ji podali če ne druzega vsaj šopek cvetlic. Pa je predaleč, loči nas morje. In drugi zopet, katerih mati že spi pod grudo, tudi ti bi radi bili, čeravno s solzami v očeh, v njeni bližini — na njenem grobu; kjer bi pustili kaniti solzo, znak svoje ljubezni do nje, ali malo pomolili, ako smo verni.
Vendar, ako je nam nemogoče storiti eno kot drugo, eno lahko storimo tisti, katerim je mati še živa, in to je, da se jo spominjamo s pismi. Lahko si jo v duhu predstavljamo in ne bomo dosti zgrešili, kako skrbno pričakuje pri oknu ali vratih na domačem pragu, oziraje se po vasi, kdaj da se prikaže pismonoša. Kako upa in želi, da se njegovi koraki obrnejo proti njeni hiši, da ji poda pismo od sina, hčere. Kako je vesela, in kako se ji obraz vzra-dosti. ko ga prejme. Brž hiti v sobo in ga čita, počasi, besedo za besedo, in vsako večkrat
Država Louisiana se poetično imenuje dežela magnolij in ta krasna poltropična dežela še vedno občuti vso jezo “Oče ta rek”, veletoka Mississippi. Oče rek se sicef ne razjezi hitro, zato se pa tudi njegova jeza ne poleže tako kmalu. Blatno vodovje Mississippija je postopilo zdaj najrodovitnej-še kraje spodnje Louisiane. Voda več ne narašča in eksperti izražajo upanje, da bo začela polagoma upadati, toda predno se reka povrne v svojo normalno strugo in predno se osuši poplavljeno ozemlje, bo “poteklo še mnogo vode”.
Posebni korespondent za United Press je nedavno temu potoval od Melville, La., do Opelousasa, preko sredine zdaj poplavljenega ozemlja. V kratkih besedah opisuje kai je videl, tako-le:
čolni in mali parniki obrežne straže plovejo tam, kjer se pod vodo nahaja Jefferson Davis cesta. Smer jim kažejo telegrafski drogovi.
črnci, moški, ženske in otro ci natlačeni na plitvih barkah, pojoči alelujo. Mala deklica, obolela za vročnico, vpije v deliriju.
Živina, mule in konji na poplavljenih pašnikih brodijo semtertje, nakar jih valovi zasučejo in odnesejo.
Kokoši	kokodakajoče na
strehah farmerskih hiš, dokler od gladu ne popadajo v blatno vodo.	i
Ta slika, sedaj v srcu Louisiane, je nedvomno ponovlje-nje istega, kar se je vršilo v večji ali manjši meri v državah Mississippi in Arkansas.
Ista stara slika pregnancev,
V. J. V.
NEWY0RŠKI PORTRETI
v.
Anarhist.
Nazivali smo ga “Jimy,” da-siravno mu je bilo ime “Fred,” oziroma Fred Muelchi. Rodil se je v Tell City, Indiana, in leta 1901 prišel je v New York k svojemu stricu, ki je bil lastnik in izdajatelj velikega tednika, kateri je po njegovi smrti prišel v roke mojega ožjega rojaka. In kar na prvi pogled sva sklenila prijateljstvo, kajti nekako istodobno so se v nama pojavila čuvstva medsebojnega sočuvstvovanja in naklonjenosti. On je ostal sam v velikem mestu, ko mu je umrl stric; p a ni hotel oditi domov v Tell City, Ind., kajti dokazati je hote) svojim prijateljem izza mladih dni, da zamore živeti tudi brez strica v New Yorku — in jaz — bil sem v istem položaju, kajti ostavil sem tedaj svojega strica ter sklenil živeti neodvis no v New Yorku.
Živela, odnosno životarila sva v sobi, katero nama je dala \ najem Mrs. Hendrickson na 7. ulici in 2nd Ave. Teden dni kasneje, najel je pri Mrs. Hendrickson sobo neki Dr. Casabona, ki je bil član inozemskega oddelka Gordon Bennetovega “Herolda,” za kateri list je pisal članke o inozemstvu. Te članke so mu plačevali po “yai’-dih,” oziroma po kolonah: tri dolarje kolona — ako jo je urednik inozemskega oddelka odobril in vporabil — in vsaki teden je potreboval le štiri yarde inozemskih člankov.
Leta 1901 je bila izredno mrzla zima in povsem nardvno je, ako trdim, da nas je zeblo, ko smo navečer prišli domov Vsled tega nam je Mrs. Hend rickson milostno dovolila, da za-moremo prižgati plinovo peč, katero smo pa morali ugasnit’ točno ob desetih zvečer. Ir ker je plinova peč nekega dne v februarju gorela zvečer ob enajsti uri, potrkala je Mrs Hendrickson Tja vrata naše sobe, v kateri smo se greli vsi trije tovariši in nam je ukazala, da moramo peč takoj ugasniti. To smo seveda storili; toda naslednjega dne smo iskali drugo stanovanje.
Tako smo prišli na 3rd Ave. in 13. ulico, kjer je imela Mrs. Goebel nekoliko praznih sob. Ko je Jimy vprašal, je-li pri njej mogoče dobiti sobo za tri “boarderje,” nam vprašanja ni hotela niti potrditi, niti zanikati, pa nas je vprašala:
“Ste li anarhisti? Ako ste anarhisti, vas enostavno ne maram. Ako pa niste, potem za-moremo govoriti,1 pravi business”.
“Ne, mi nismo anarhisti,” odvrnili smo enoglasno, “toda čemu naj ne bi dobili sobe, tudi ako bi bili anarhisti?”
In Mrs. Goebel je potem na daljevala:	“Meni se dozdeva,
da vam je ves anarhizem poznan, kajti izgledate tako, kakor da ste čitali o tej stvari. Seveda človek nikdar ne ve, s kakimi ljudmi ima opraviti, dokler se o tem ne prepriča. Počakajte malo, da grem v kuhinjo, in da pogledam, se je li gulaš prismodil, in potem vam povem vse, kar vem o anarhizmu.
In ko je prišla iz kuhinje, nam je pripovedovala:
“Moj mož je Mr. Henry Goebel. Prišla sva v Ameriko za časa Clevelandovega predsedovanja — oziroma par let pred vami. Doma v Jutlandu, je bil moj mož mojster vseh poklicev, toda tukaj je postal brivec in sedaj je manager one velike
brivnice na 8. ulici. Toda za časa Clevelandovega predsedovanja so bili tukaj slabi časi in tako sem sklenila, da Henry ju pomagam. Tedaj sva živela tam na Catarine St., blizu East River j a in imela sva le dve sobi. Potem sem prilepila na hišna vrata oglas “Boarders Wanted” in istodobno sem kupila tudi postelj za dve osebi. Vsak boarder mi je plačeval po štiri dolarje na mesec, tako da sva z možem plačevala le po dva dolarja mesečne najemnine. Toda to ni bilo vse, kajti boar-derjem sem dajala tudi zaju-terk in večerjo za dva dolarja na teden. Tedaj je bilo namreč vse po ceni in na ta način sem prislužila hrano za Henry-ja in sebe.
“Vsaka žena na svetu mora namreč pomagati svojemu možu. Potem smo se preselili na 2nd Ave. in 13. ulico, in sicer v ono hišo, kjer ima Mr. “Ser-vus Francelj” svojo krojačnico, Tam smo imeli štiri sobe in kopališče ter vse druge udobnosti. In oddala sem v najem dve sobi štirim najemnikom. Dela je bilo sicer dovolj; toda vse, kar je Henry zaslužil, smo prihranili. Pa Henry je imel redne dohodke, kajti zaslužil je po štirinajst dolarjev na teden — štrajk ali pa ne štrajk.
“Za boarderje sem dobro skrbela, tako da je vsakdo ostal pri meni, kar na vedno — le v slučaju, da je prišla njegova žena iz Evrope, ali pa, ako je bil samec in se je slučajno oženil — potem je seveda odšel v svoje stanovanje.
“Nekega dne je pa enega izmed mojih boarderjev zagrabil stroj v tovarni za nogo; odpeljali so ga v Bellevu^e bolnico, kjer je naslednjega dne umrl. Vsled tega sem morala zopet prilepiti na vrata oglas “Boarders Wanted.” In fiaslednjega dne je že prišel novi boarder. Bil je mlad človek, lepo oblečen, čist in eleganten. Tudi govoriti je znal, kakor olikan človek. Pogodila sva se, da mi bo plačal po pet dolarjev na mesec in potem sem ga vprašala, kdaj naj ga pokličem vsako jutro, tajti ako njemu ni treba baš tako rano vstati, kakor njegovemu tovarišu, potem zamore-spati pri zidu, tako da se ga ne moti, ko mora njegov tovariš vstati — ako pa mora iti na delo pred svojim tovarišem, potem seveda mora spati na kraju postelje, tako da ne bo moti) svojega tovariša, ki zamore spati dalj časa, kakor on. Toda on se za te malenkosti ni zmenil in zvečer je prinesel svoj kovček. Ta kovček je bil dokaj težak, kajti v njem je bilo vse polno knjig.
Po večerji so moji boarder ji običajno kvartali, da si tako preženo dolgočasje. Potem sem jim morala skuhati kavo in pri nesti nekoliko pajntov pive. Tudi moj Henry je z njimi kvartal in pil, kajti pri tem ni bilo nič izgubljenega, ker on ni plačal pive.
“Toda moj novi boarder ni hotel kvartati in tudi pive ni hotel piti. Vsaki večer se je vsedel v kot in čital pozno v noč. Par tednov kasneje, tudi ostali boarder ji niso hoteli kvartati; pač pa so sedeli pozno v noč in medsebojno govorili. Pri tem jim je novi boarder pripovedoval, kako postajajo delodajalci vedno bogatejši — bil je namreč anarhist.
“Moj mož je imel obilo dela; delal je celo ob nedeljah in praznikih in tako sva tekom let prihranila precej lepo svoto denarja.
“Nekega večera prišel je moj Henry domov nekako potrt. Potem mi je povedal, da je njegov boss najel nekega Italijana, kateri hoče o brijaškem poslu več vedeti, kakor Henry in dejal je, da je, ako se ne moti, njegov boss, na strani Itali-v jana. Ko smo povečerjali, dejala sem mu naj gre spat, toda mesto da bi šel k počitku, odšel je na obisk k boarderjem. Šele pozno po noči je prišel k počitku.
“ ‘Ali spiš?’ vpraša me Henry.
“‘Kaj pa je?’
“ ‘Veš, da ima naš novi boarder povsem prav, ako se ne strinja z bossi in da je vsd res, kar o njih pripoveduje. Bossi dobivajo preveč denarja, kajti pri vsakem vslužbencu že napravijo petdeset odstotkov čistega dobička. Naš anarhist ima prav, kajti bossi prehitro bogate.’ “Dejela sem mu, naj gre k počitku in naj se ne briga za druge ljudi, toda moj Henry ni mogel vso noč spati. Naslednjega večera je zopet odšel k boarderjem v vas in ko je zopet pozno prišel k počitku, je dejal:	‘Naš	anarhist ima prav,
kajti vse mi je dokazal potom svojih knjig; veš kaj bom sedaj napravil ?’
“‘Kaj?’
“ ‘Ker vsi bossi tako hitro obogate, postal bom tudi jaz boss, kajti naš anarhist ima prav.’
“Za denar, katerega sva tekom mnogih let prislužila, kupil je moj Henry zajedno z nekim partnerjem brivnico in tekom enega leta smo izgubil vse naše prihranke. Sedaj zopet dela za nekega bossa in jaz imam boardinghouse.
“Toda moj prag ne bo nikdar, dokler sem živa, prestopil kak anarhist — in ako kdaj kakega zasačim — gorje njemu!
kajti vsled enega anarhista so vsi naši mnogoletni prihranki odšli rakom žvižgat!”
Iz njene kuhinje je zadišal prismojen gulaš vsled česar je pohitela v kuhinjo. Jimy, Casabona in jaz smo potihoma odšli po stopnicah navzdol in potem vun na 13. ulico in 2nd Ave. Potemb smo bežali vse do 7. ulice v nase staro stanovanje. Plinovo peč smo od tedaj nadalje vsaki večer ugasnili točno ob desetih.
 o--------------
Kakšna je plača za tako delo!
Zvezni Bureau of Mines poroča, da je leta 1926 smrtno ponesrečilo 2550 delavcev v rovih mehkega premoga. V istem času je bilo poškodovanih 275,000 delavcev. To kaže, da je izmed vseh mož, ki so zaposljeni v industriji mehkega premoga letno ubit ali poškodovan vsak četrti. Potem pa še kdo trdi, da so premogar-ji preveč plačani za svoje nevarno delo!
Zaslužil je milijon.
Mladi ruski fotograf Anatol Josepho je dobil milijon dolarjev za svojo iznajdbo, s katero more vsak' vzeti vrsto svojih lastnih slik v osmih minutah. Slike stanejo samo 25 centov.
potopljene živine, črncev, ki si ne morejo pomagati, krasni domovi plantažnikov z vodo pokriti.
Več milijonov akrov sveta je pod vodo.
Več kot 200,000 ljudi jej brez doma.
Več kot 20,000 tisoč glav živine potopljene.
In ni še videti konca trage-j dije ...	I
Da omogočimo nalaganje denarja
pri nas na
“SPECIAL INTEREST ACCOUNT”
tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1. — naprej.
Vse vloge obrestujemo po 4%, mesečno obrestova-
nje.
Fiank Sakser State Bank,
82 CORTLANDT ST.,	NEW	YORK,	N.	Y.
L. N. TOLSTOJ
HADŽI-MURAT
Poslovenil Vladimir Levstik
(Nadaljevanje)
Pred njim je stal veseli Kan-Mahoma in ponavljal venomer isto, kažoč svoje bele zobe in bliskaje s črnimi brezvejičnimi očmi. Krasotec Eldar si je bil zavihal rokave na	silnih lehteh	in	je
drgnil podproge sedla, visečega	na	žreblju.	Hanefija, ki	je	bil
najboljši delavec in je vodil gospodarstvo, ni bilo v izbi. Mudil se je v kuhinji ter pripravljal obed.
“O čem sta se prepirala?”	je	vprašal	Loris-Melikov	Kana
Mahomo, ko sta se pozdravila.
“Venomer hvali Šamila,” je rekel Kan-Mahoma, podajaje mu roko. “Šamil, pravi, je velik mož. Učen je, svetnik in junak.’ “Kako ga je mogel ostaviti, ko ga neprestano hvali?” “Pustil ga je in ga hvali,” je dejal Kan-Mahoma, kažoč zobe in bliskaje z očmi.
“Tak za svetnika ga imaš?” je vprašal Loris-Melkiov.
“Da ni svetnik, ga narod ne bi poslušal,” se je naglo odrezal Ha m zal o.
“Svetnik je Manzor, ne Šamil,” je rekel Kan-Mahoma. ‘‘To je bil pravi svetnik. Dokler je bil on za imama, je bil ves narod drugačen. Potoval je po aulih in ljudstvo je vrelo iz hiš da je poljubljalo rob njegove čerkeske, kesalo se svojih grehov in se zaklinjalo, da ne bo delalo zla. Starci pravijo, da so živel; takrat vsi ljudje po svetniško in niso ne pušili ne pili ne zanemarjali molitve; odpuščali so drug drugemu sleherno žalitev — še kri so odpuščali. Kdor je takrat našel denar ali blago, ga jt privezal na drog in ga razpostavil ob cesti. Tiste dni je tud. Bog v vsem pomagal ljudstvu, ne tako kakor zdaj,” je govoril Kan-Mahoma.
“V gorah tudi zdaj ne pijo in ne pušijo,” je dejal Hamzalo “Tvoj Šamil je pravi lamoroj,” je rekel Kan-Mahoma ir pomežiknil Lorisu-Melikovu.
“Lamoroj,” je bilo porogljivo ime za gorce.
“Lamoroj je goreč,” se je odrezal Hamzalo. “Baš v gorah pa žive orli.”
“Vrlo, dečko, dobro si mi zasolil!” je dejal Kan-Mahoma kažeč zobe in radujoč se spretnosti protivnikovega odgovora.
Opazivši v roki Lorisa-Melikova srebrno tobačnico, je poprosil cigarete. In ko je Loris-Melikov dejal, da jim je vendai prepovedano pušiti, je pomežiknil z enim očesom in pokazal y glavo na spalnico Hadžija-Murata, rekoč, da ni prepovedano, dokler nihče ne vidi. In že je zapalil cigareto; nerodno je skladal rdeče ustnice, kadar je puhal dim od st^e, namestu da bi ga vdihaval.
“To ni prav,” je strogo rekel Hamzalo in odšel iz sobe. Kan-Mahoma je pomežiknil tudi nanj in jel pušeč izpraševati Lorisa-Melikova. kje bi bilo najbolje kupiti svilen bešmet in belo kučmo “Kako, ali si tako bogat?”
“Bo,” je odgovoril Kan-Mahoma mežikaje.
“Vprašaj ga, odkod ima denar,” je rekel Eldar, obrnivš svojo lepo, smehljajočo glavo k Lorisu-Melikovu.
“Priigral sem ga,” se je naglo oglasil Kan-Mahoma.
In povedal je, kako se je včeraj izprehajal po Tiflisu ir naletel na gručo ljudi, Rusov in Armencev, ki so igrali “orljan ko.” Vloga je bila velika; trije zlatniki in mnogo srebra. Kan-Mahoma je takoj razumel igro; žvenketaje z bakrenimi novci katere je imel v žepu, je stopil v krog in izjavil, da stavi na vse.
“Kako na vse? Ali si mar imel toliko?” je vprašal Loris-Melikov.
“Vsega skupaj sem imel dvanajst kopejk,” je dejal Kan Mahoma, kažoč zobe.
“Nu, a da si izgubil?”
“Evo.”
In Kan-Mahoma je pokazal na samokres.
“Kaj, dal bi ga?”
“Cemu bi ga dal? Pobegnil bi, in če me kdo ustavi, bi gi. ubil, pa bi bilo.”
“In si mari dobil?”
“Ajja, vse sem pobral in sem šel.”
Kana-Mahomo in Eldarja je razumel Loris-Melikov docela Kan-Mahoma je bil veseljak in razposajenec, ki ni vedel kam s preobiljem življenjske sile, lehkomiseln dobrovol jnež, ki se je igral s svojim lastnim in s tujim življenjem in se je utegnil ba radi te igre že jutri vrniti k Šamilu, prav tako, kakor je zdaj prestopil zaradi nje na rusko stran. Tudi Eldar je bil povsem razumljiv: bil je človek, poln vdanosti do svojega muršida (po veljnika, gospodarja), miren, jak in trden značaj. Nerazumljiv je bil Lorisu-Melikovu samo rdečelasi Hamzalo. Loris-Melikov je videl, da ta človek ni samo vdan Šamilu, nego da čuti nepremagljivo mržnjo, prezir, sovraštvo in stud do vsega, kar je rus kega; neumevno mu je bilo, kako je mogel prestopiti k Rusom. Lorisa-Melikova je obhajala misel, ki so jo delile z njim tudi nekatere vodilne osebnosti: da sta prestop Hadžija-Murata in njegovo pripovedovanje o sovraštvu s Šamilom samo ukana in je prišel zgolj zato, da izvohuni pri Rusih šibka mesta in obrne pozneje, kadar spet pobegne v gore, svoje sile tja, kjer so Rusi slabi. In Hamzalo je z vsem svojim bitjem potrjeval to domnevo. “Ti ljudje s Hadžijem-Muratom vred,” si je mislil Loris Melikov, “umejo skrivati svoje namene, a tale se izdaja baš s svojo neprikrito mržnjo.”
Loris Melikov je poizkusil začeti z njim razgovor. Vpraša ga je, ali mu je dolgčas. On pa, krivo mereč Lorisa-Melikova s svojim edinim očesom, je hripavo in odsekano zarenčal, ne da bi prestal delati:
“Ne, ni mi.”
Enako je odgovarjal na vsa ostala vprašanja.
Za prisotnosti Lorisa-Melikova je stopil v izbo spremljevalcev Hadžija-Murata tudi četrti murid, Avarec Hanefi s kocinastim obrazom in tilnikom 'in izobčenimi, kosmatimi prsi, ki so se zdele poraščene z mahom. Bil je delavec, zdrav kakor riba in neprestano zatopljen v svoj posel, malomiseln kakor Eldar ir slepo vdan gospodarju.
Ko je stopil v izbo telesnih stražnikov, da si vzame riža, ga je Loris Melikov ustavil in vprašal, odkod je in ali že dolgo služi Hadžiju-Muratu.
“Pet let,” je odgovoril Hanefi na vprašanje Lorisa-Melikova. “Iz enega aula sva. Moj oče mu je ubil ujca in oni so hoteli ubiti mene,” je dejal mirno gledaje izpod svojih zraščenih obrvi
Lorisu-Melikovu v obraz. “Tedaj sem ga prosil, naj me sprejme za brata.”
“Kaj pomeni to: da te sprejme za brata?”
“Dva meseca si nisem bril glave na strigel nohtov; tak sem prišel k njim. Pustili so me k Patimat, njegovi materi. Patimat mi je dala prsa in postal sem mu brat.”
V sosednji sobi se je začul glas Hadžija-Murata. Eldar je takoj razumel gospodarjev klic; obrisal	si je	roke in krenil	z
dolgimi koraki v gostinsko izbo.
“K sebi te zove,” je dejal, ko se	je	vrnil.	Ponudivši vese-
emu Kanu-Mahomi še eno cigareto,	je	stopil	Loris-Melikov	v
sprejemnico.
XIII.
Ko je stopil Loris-Melikov v gostinsko izbo, ga je sprejel Hadži-Murat z veselim obrazom.
“Ali bova nadaljevala?” ga je vprašal, sedaje na minderluk. "Da, to se zna,” je rekel Loris-Melikov. “‘A jaz sem bil pri tvojih spremljevalcih in sem se pogovarjal z njimi. Eden je prav vesel dečko,” je dodal.
“Da, Kan-Mahoma; lehkomiseln fant,” je dejal Hadži-Murat.
“Ugajal mi je oni mladi, lepi . . .”
“A, Eldar. Ta je mlad, a trden kakor železo.”
Pomolčala sta.
“Tak naj pripovedujem dalje?”
“Da.”
“Povedal sem, kako so ubili kane. Ne, ubili so jih in Mamzat je vkorakal v Hunzah in se naselil v kanskem dvorcu,” je povzel Hadži-Murat. “Ostala je samo še mati kanica.' Hamzat jo je pozval k sebi. Jela mu je očitati. On pa je mignil svojemu muridu Aseljderu in ta jo je udaril izza hrbta in jo ubii.”
“Zakaj jo je ubil?” je vprašal Loris-Melikov.
“Kako pa drugače? Ako si preskočil s prednjimi nogami, potegni še zadnje za seboj. Treba je bilo pokončati ves rod. Tako so tud' napravili. Najmlajšega je ubil Šamil, vrgel ga je v prepad.
“Vsa Avarija se je pokorila Hamzatu, samo midva z bratom se nisva pokorila. Iskala sva njegove krvi za kane. Delala sva se, kakor bi se uklanjala, a mislila sva le na to, kako bi mu vzela kri. Posvetovala sva se z dedom in sklenila počakati, da oojde kam iz dvorca in ga ubiti iz zasede. Nekdo nas je slišal; povedal je Hamzatu in ta je pozval deda k sebi in mu je rekel: Pazi se! Ako je resnica, da sta se tvoja vnuka zarotila zoper mene, boš visel z njima na istem tramu. Delo, ki ga opravljam, je božje delo in nihče me ne sme motiti. Idi in pomni moje besede.’
“Ded se je .vrnil domov in nama je povedal. Tedaj sva sklenila, da ne bova čakala delj, ampak izvršiva dejanje na prvi dan praznika v džamiji. Tovariši so se premislili, ostala sva .-lamo midva.
(Dalje prihodnjič)
-------------u
vsled tega je nameraval, da si ogleda nekoliko ono deželo. Takoj sem opazil, da je govoril o Klondiku nekako starinskim! načinom, kajti Klondike je j imenoval Reindeer River — katerega imena se poslužujejo le stari lovci, da se na ta način ločijo od che-cha-kov in ten-derfeetov. Toda govoril je tako naivno in s tako gotovostjo, da v tem nisem opazil nikake-ga žaljenja in da sem mu naravno oprostil. Povedal mi je tudi, da predno prekorači razvodje in odide k Yukonu, namerava iti nekoliko v stran na-pram Fort o’Good Hope.
(Dalje prihodnjič)
Poraba smeti.
Nemški inženir Kurt Gerson v Berlinu je dal nedavno zgraditi veliko tovarno, v kateri se do zadnjih možnosti izkoristijo mestne smeti. Po posebnem procesu se iz smeti pridobiva strelna pavolja, umetna svila in drugi koristni produkti.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittsburgh)!
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, opor?** vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen*1 stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki'
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vse® in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
THE CENTRAL CO.,
ELY, MINN.
Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo že‘nskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar.
Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma.
JACK LONDON:
OSTANEK IZ PLIOCENSKE DOBE
(Za N. D. — V. J. V.)
Glede njega si moram takoj oočetkom umiti roke. Istinito-iti n j ego vili pripovedovanj namreč ne morem jamčiti in :udi ne morem glfede njih prevzeti kake odgovornosti.
Uvažujte torej dejstvo, da si 'astim to pravico, da tako ču-/am svojo lastno integriteto.
Povdarjati moram, da imam v jžjem smislu, gotovo službo in la imam tudi ženo; pa da ohranim našo občino (ki časti moj )bstoj z odobravanjem), na dobrem glasu; in tudi v dobrobit ženinega in mojega potomstva — se ne morem i v nadalje posluževati one predrznosti, kakor nekdaj, in tudi ne one brezbrižnosti, ki je mladini lastna.
Pa vsled tega ponavljam: umijem si roke glede onega silnega Nimroda-plavolasega, domačega in pegastega Thomas Stevensa.
Ko sem na ta način dokazal la sem pošten napram samem sebi in tudi proti kakoršnjim-koli oljkinim vejicam, ki mi jih jo morda moja žena ponudila •t imenu miru in sprave, mislim, da zamorem postati velikodušen. Nikakor ne nameravam kritikovati povesti, ki mi jih je pravil Thomas Stevens in tudi li moj namen, da jih obsojam.
In ako bi me kdo povprašal po vzrokih, moram takoj priznati, da predsodkov in obsojanja sploh ne poznam. Dolgo sem premišljeval, prevdarjal in ukrepal, toda nikdar nisem prišel do enega in istega zaključka — kajti Thomas Stevens je dokaj slavnejši človek, kakor sem jaz.
Ako je pripovedoval istino, potem je vse dobro; ako je lagal, je tudi vse v redu. Kajti kdo zamore nastopiti s protidokazi? in kdo zamore vsa pripovedovanja zanikati? Vsled tega osobno ne zamorem prevzeti te naloge, a oni, ki mu ne verujejo, naj store onoisto, kar sem storil jaz — oni naj gredo in poiščejo Thomas Stevensa in naj se z njim pomenijo x> vseh dogodkih, katere — ako mi je sreča mila — nameravam sedaj opisati in pripovedovati. In
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEW YORK
/	Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
kje se zamorete z njim sestati? Tozadevna navodila so uprav enostavna: povsodi med 53. stopinjo severne širine in severnim tečajem na eni strani — a na drugi, na kateremkoli lovišču med iztočnim obrežjem Sibira ter najiztočnejšim la-bradorskim rtom. Da on živi na tem natančno označenem ozemlju, stavim besedo častnega moža, ki je navajen govoriti istino in živeti pošteno.
Thomas Stevens se je morda norčeval glede istine, toda ko sva se v prvič sestala (zapomnite si to točko), prišel je v moje taborišče baš, ko sem mislil, da sem najmanj tisoč milj daleč od takozvane civilizacije. Ko sem ugledal njegovo človeško lice — prvo tekom mnogih mesecev — bi ga najraje objel (dasiravno nisem demonstrativnega značaja); toda zanj je bil njegov obisk nekaj naj navadne j šega pod našim solncem. Primahal je enostavno v svetlobo mojega taborišča, preživel pri meni dan, kakor jih preživljajo ljudje, ki potujejo po obhojenih potih; pometal je moje snežne čevlje na eno in pognal moje pse na drugo stran, ter si tako napravil mesto kraj ognja. Potem mi je dejal, da je prišel, da si izposodi nekoliko sode in da vidi imam li nekoliko tobaka. Takoj potem je vzel iz žepa svojo fajfo, jo skrbno napolnil in ne da bi me povprašal za dovoljenje, izpraznil je polovico mojega tobaka v svojo tobačnico.
Yes, tobak je bil prilično dober. Oddahnil se je z nekako iskreno zadovoljnostjo ter dobesedno vžival dim, ki je prihajal iz rumenega listja, kar mora vzradostiti srce vsakega poštenega kadilca.
Lovec? Trapper? Prospek-tor? — Zmajal je z ramami — ne; dejal je, da malo potuje “naokrog.” Nedavno je prišel od Great Slave jezera in je nameraval poskočiti malo tja v deželo ob Yukonu. Faktor Ko-šimske postaje mu je namreč pripovedoval o velikanskih najdbah zlata v Klondike in
“Ameriška
To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes.
Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri
“Ameriška
Domovina”
Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave.
VABLJEN! STE,
da se pridružite našemu drugemu letošnjemu
skupnemu potovanju v starih
katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske H"1'
4. junija tJ
“Paris-u”
ko odpluje iz New Yorka na
ril*
Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo tudi ob tej pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se, da “ imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane.	J
Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V w dobite pojasnjeno glede ten in drugih zadev.	_
V Vašo korist ie, da se čim prej priglasite in rezervirate P stor, zlasti ako niste ameriški državljan.	j
PRIHODNJE NASE SKUPNO POTOVANJE RO NA 16.{L LIJA, 1STOTAKO NA PREIZKUŠENEM IN PRILJUBI JEN' “PARIS-U.”
Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopani« večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik l'°ce naj že bo na Havre. Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Trst-. 0k<;
Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite n* iu|S točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena.
Ravno tako se obrnite na nas. kadar pošiljate denar V s!
kraj, — kadar želite dobiti denar iz »starega kraja, — kadar gj, dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblas*
*a]j £
izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino.
Slovenska banka
Zakrajšek & Česar k,
45.") West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, &
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
N(
N
n.
sol
trg
2ra
&ai
Oh
la
Por
Ni
He
Pri
leti
oze k ra
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stro^Ma] spadajoče posle.	,	|Slp
933 E. 185th St.	Cleveland,	Oh^ij,
Till
ft
it
1
MATIJA SKENDER, javni notar |5J
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ	L
1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA- p,.
Ul	Telefon: CEDAR 3472	|))ov
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in fS< Ljj
druge v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno.
Ura
T T
v 4»
i
i v v	Seri
—IH)* jo
Hi
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelje, nekaj jih J s C posteljami za družine.	. fnW
Prtljaga bo čekirana	že	tu	v	New	Yorku	do	Ljubljane	n1 L.1
tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali.	jf1
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $122.17 z vojmr kom in železnico vred; za ven in nazaj (ROUND TRIP) P?,#; vozni list za ta parnik $210.— ter $5.— vojni davek. Nedr* JMfl plačajo tudi headtax.	vnif' '^1
Oni, ki so namenjeni	potovati,	naj	se	čimprej	priglase.	11	^ ^
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
“Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad."
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in fealoinik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah
TRETJI SKUPNI IZLET V JUGOSLAV^
Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM
“ILE de FRANCE”
dne 2. julija 1927.
se kdo prijavi, tem boljšo kabino mu moremo preskrbeti.
ii
FRANK SAKSER STATE BAN#; fr
New York, fts
82 Cortlandt Street,
/Z-
Izšel je
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1927
CENA SOc
s poštnino vred.
Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder
na
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
'5V
in
FARMA
ravnina, dobra poslopja,
NAPRODAJ
\2 krav, ko'nji, orodje. ^alrt fftal, krav. Vse za $4,500. M* "J Stanley Murdock, CoopefS | S
!V0 D-V
m
IIII III II lllll INI lili lili Ulil IIHIIII III II MII lllll
Mojega brata FRANKA OKOL1SHA prosim, da mi 'takoj pošlje njegov naslov. Poročati mu imam zelo važno zadevo iz starega kraja. — Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
iiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiimiiiiiiiimiiiti
M OZKE in žensk« k ne najnovej® j prstane, diamante, v itn in vso drugo zlatnik ^ si)v & lje prave glasne j
t gramofone, cena	'j	^
$1,000; prave 9l0'( Victor plošče in 9*°,^ I in v vseh drugih J |>ec
%. Kj
po brezplačni cen^»l|’e želite na vašega FUi
IVAN PA^ft •
PIANO ROLE; regalije za društva- Rj
 -
24 Main St., Cone*1 t
Pennsylvania*