ZRAKOPLOV, RIBA IN VODNA KAPLJICA      I
»V kalkŠni zvezi so ti trije med seboj, je prav nejasno.« bostc rekli.              1
Najprej tole: vsi veste, kakšno obliko ima zrakoplov! Tak je, kakor 1 velikanska sinotka, ki je približno v sredi najbolj  debela, proti koneu  pa         ]
¦konča v tenek rep. Tako je namreč napravljen najmodernejši zrakoplov. ^^J Starejše zračnc ladje pa so iraulc malu dru^ačno ubliko, sicer tud-i oblikqj^^^J dolge cigare, ki je pa bila povsod enakomerno debela in spredaj in zada^^^H malo zaokrožcna. Najstarejši zrakoplov. kakršne je gradil zrakoplovni moj-^^^ ster Avgust Parseval, pa vidimo na našii sliki in je bolj podoben ogromni ] debeli klobasi kakor pa zraČni ladjL                                                                          ]
Vseeno pa mora tičati nekje vzrok, zakaj so obliko zrakoplova tekom 1 let vedno tako izpreminjali. Seveda ga imamo, in ta obstoji v tem, da so se * graditelji šele bolj pozno spomnili na obliko ribe in vodne kapljice.
Mislim, da ribo znatc narisati? Kakšno obliko pa ima kapljica vode, ki pada z neba? Vi sevcda mislite, da je okrogla. Napačno! Obliko vodne kapljice vidite na sliki. Padajoča kapljica zaradi trenja z zrakom in zaradi zračnega upora popolnoma izpremeni svojo prvotno 'kroglasto obliko. Njcna vsebina  in oblika sc proti vrbu  zmanjšata   in  se  končata  v   prav drobno
12
konico. Pri ribi opazimo isto: tudi riba je spredaj debcla in ima zadaj čisto ozko in vitko telo.
»Aha,« porečete, »to obliko ima zrakoplov.« Prav dobro ste pogruntali! — Gotovo ste se že kdaj vo2ili v širokem, težkem čolnu? Ste li opazili, kako se je ustavljala voda ob prednjem delu čolna in ka!ko so nastajali za krmilom grgrajoči vrtinci? V ozkcm dirkalnem čolnu tega niste nikdar vidcli in nc Čutifi. No, sedaj tudi lahko takoj spoznate, kaj je na tem in zakaj je to. Voda se upira naprej drsečemu Čolnu. Vodo mora Čoln šele v stran potisniti, da more zdrkniti naprej. In to sc posreci čolnu preje in laže, čimbolj je ozek in koničast. Ce je celo priostrcn zadaj, potem teče voda popolnoma mirno, ne delajo se vrtinci in tudi krmilni zadnji del eolna toliko ne ropoce.
Ka'ko je to, nam pojasnjuje naša druga slika (a, b, c). Črno narisana slika pomciri lescn Čoln (najprcj štirioglat (a), potcm na eni strani koničast (b) in na obch straneh (c). Čoln plava na vodi in mi gledamo od zgoraj navzdol na čoln. Vijugaste črte pa pomenijo valovne črte vodc. Pri a) opazimo, da se voda močno nabira na prcdnjem delu čolna, za zadnjim delom se pa delajo
^^BiifaffirtAiii ii 11 ii i i li n iif^U3^
vrtinci. Vcslati morarao prav krepko, da premaknemo čoln napruj. Na sliki1, oznaČeni s črko b), se voda prav lepo razdcli ob obeh stranicah čalna, ne da bi sc nabirala ob prednjem dclu. Lc vrtinci za Čolnom nastajajo šc vedno. Upor, ki ga mora čoln premagati, je pctkrat manjši1 kakor pa pri čolnu s črko a). Scle pri c) sc valovne črte enakomcrno v skoraj ravni črti prilago-dijo obliki čolna ali ladje; tudi vrtincev ni veČ. Upor znaša eno petindvaj-setinko upora pri žtirioglati ladji.
Tako imamo v risbi pri črki c) zopet isto sliko, kakor jo imajo riba, padajoča vodna kapljica in zrakoplov.
Riba plava zaradi svoje pripravne oblike telesa zelo lahko in hitro v vodi. In zračna Iadja? Ta plove sicer samo v zrafcu; toda tudi zrak dela upore, fcakor voda. {Napravitc poskus in azpustitc \z enake višinc na tla istočasno škatlico vžigalic in kos papirja. Kdo pade prej na zemljo?) Tudi zrak se nabira pred vozili, če nimajo primerne oblike, in delajo se vrtinci za njimi.
(Primer dobrega in hitrega vozila je: lokomotiva s priostrenim prednjim delom in dirkalni avtomobili.)
Pri tej kapljasti ali ribji obliki, kafcor jo ima približno zrakoplov, lahko zrak neovirano plovc ob blagovni prevleki; celo tako mirno drsi ob zrako-plovu, da ni čutiti nobenega zraenega vrtinca. Vse na zrakoplovu je talco napravljeno, da ne nudi vetrovom ali viharjem nobene oporne ploskve.
Največji zrakoplov na svetu je nemški zrakoplov ali Zeppelin, ki nosi kratek naslov »L. Ž. 127«. Vseh pet gondol (priveskov) te ogromnc zračne ladje, v katerih so postavljeni motorji za pogon propelerjev, so v razmcrju s cclim tclesom zrakoplova neznatno majhni. Gondola za 'krmilarja, jedilnica, kuhinja, prostor za radio-postajo in 10 prostorov za potnikc, vse to je pri-trjeno na prcdnjem delu zračne ladje in sicer tako, da prcidcjo ti prostori polagoma kar s trupom zrakoplova v eno celoto. Bistroumen nacin izdelave in močni motorji pripomorejo ladji, da lahko napravi v eni uri 128 kilometrov (brzovlak jih napravi samo 90).