PRIMORSKA DELAVSKA EHDTHDST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST 14. februar 1902 naj bo vzgled junaštva Sn neomajnosti v naši borbi proti impe= rializmu - za blagostanje in svobodo delovnega ljudstva Leto 3., štev. 6 - Cena 6 lir • 4 Jugolire • 2 Din TRST, torek 18. februarja 1947 Poštnin, plačan. • Spedizione in abbonamento post. II srnppo Uredništvo in uprava:, via Imbriani št. 5 Telefon 93-710 — Rokopisi fee ne vračajo 00 podpisu mirovnih Bdino delovne množice vseh lahko ohranijo in kr ep e dežel mir v svetu z borbenostjo, strnjenostjo in s pravilnim ocenjevanjem položaja Ko so nacij asist'-ati zločinci pričeli svoj imperialistični pohod in s tem sprežil drugo svetovno vojno, je b'lo delovno ljudstvo vsega svobodoljubnega sveta, na čelu z mogočno državo delovnega človeka Sovjetsko zvezo, tisto, ki se je najodločneje uprlo fašističnim osvajalnim naklepom in spremenilo vojno, k je bila po svojem zvora imperialistična v osvobodilno volno, v borbo za svobodo vseh narodov, za brat- . sivo med njimi in za trajen, pravičen mir. še pred vojno je bila Sovjetska zveza — lab'at edina država. v kateri je bila oblast v rokah delovnega ljudstva — prvi pobom'k za mir in splošno varnost- V tem so jo podpirali zavedni delovni sloji vseh dežel, kajti nihče ne zna tako kot delovne množce, ki nosijo vso težo vojn, ceniti, razvoj, za boljšo bodočnost. Toda takrat je bila Sovjetska zveza osamljena na svetovni pozornici; njen glas ni mogel preprečit nesre-le, ker jih je k temu silil ne-usmili eni zgodovinski razvoj kapitalističnega sveta z muhastim, pa vendarle neizbežnim zaporedjem gospodarskih vzpo-nov W kat astro j. Že takrat je bilo vsakomur, kdor si ni zatiskal oči, povsem očitno, da so nosilec miroljubnih teženj delovne množice. To f-esneo je ljudstvo vsega svobodoljubnega sveta med vojno izpričalo s svojo krvjo, s svojo borbo za svobodo, za mir, za novo. tako ureditev sveta, ki bo onemogočila nove vojne. Po zmagovitem kontu vojne, po uničenju nac fašistične napadalnosti. se ta osnovna težnja delovnega ljudstva ni spremenila; postala je le vse bolj zavestna, vse bolj konkretno usmerjena v zvezi s pripravljanjem- 14. II. 1902 pričetek naše slavne poti Štirinajsti februar 1902 bo ostal zapisan v zgodovini delavskega gibanja v Trstu z neizbrisnimi črka. mi- Delovni pogoji so bili v tedanji dobi še dovolj bedni- Razred 'zkoriščevalcej pa se je še posiužrval vseh sredstev, da je preprečeval združi ev delavsk h množic. Predvsem umetno gojeno nac onaino sovrašt o je bilo tisto slepilo, ki jim ni dalo v'de i. da so interesi vsega delavskega razreda isti, (ita mora voditi njih borba do istega cija, da je treba doseči bratstvo med vsem zatiranimi, če se naj dv’gnejo na človeka dostojen položaj in stresejo raz sebe jarem brezsrčnega in nečloveške, ga kap:talizma. Vendar zavest delavske eno nesti si je uti ata pot med delavce čedalje bolj-— Bilo je prve dn februarja 1902, ko so stopili v stavko kurjači pri L oy-du. Skromne so bile zahteve, leda gospoda je mislila. da t're lahko tudi preko teh neznatnih upravičenih zahtev- Velikopotezno je poklica’a kurjače iz Tu č je. Grčije, Dalmacije, Benetk in od drugod iz Itali je, ki pa več noma nis0 šli na 1'man ce. Dose. gli pa so. da se je 12. februarja vse tržaško de av-stvo solidariziralo z delavci L’-oyda in proglašena je bila prva sp osna stavka v Trstu. S fem trenutkom sa si stali nasp oii dve fronti: Fronta stotisoč delavcev in tronta maloš e-viln'h izkoriščevalcev, pod-pirana 0° despotski dunajski vladi. Delavske množ ce so šle na ulice, kjer so se srečale z vojaštvom. Padi« so streli in petn jst žrlev se je zgru. dilo Bile so »o P ve trža. ške žrtve, prvi resnični mučeniki, ki so s svoj« krvjo pojili mes n Uak- Od takrat je m nulo šest in štirdeset le:- Takra zasTOvana delavska e 0*" nost in brats vo pa sta v tem času dosegla tako visoko stopnjo da je zaman vsako prizadevanje razbiti lih znova Štirinajft lebruar nam bo vedno govor i o pravi poti. ki vodi do miru enakosti, napredka m fuo k boljšemu ž.vljenju delavcev vsega sveta. mirovnih pogodb, z obl kovanjem povojne podobe sveta. Novo je bilo le to. da se je položaj ljudskih naprednih sil v mednarodnem življenju silno ob'ep'l: Sovjetska zveza je postala mednarodni faktor vsega reda; ljudstvo je samo prevzelo oblast v celi vrsti držav, tako v Jugoslaviji in drugih slovanskih deželah; drugod so se napredne sde v notranjosti oja-čile in ostale važen sodelujoči faktor pri usmerjanju državne politike; zbod la se je tlačena zavest mnogih kolonialnih narodov in dala zagon osvobodilnim gbanjem; zaradi pospešene industrializacije v valujočih se deželah so zrasle nove armade razredno zavednega delavstva. Zaradi tega je dob’la danes borba delovnega ljudstva za j mir konkreten smisel in vsebino; imperialistični diktati niso več mogoči. Borba za mir se vodi v obliki sporazumnega reševanja povojrih vprašanj; rešitve dobivajo obliko kompromisov, ki odražajo trenutno razmerje sil v svetu- Te rešitve vsekakor niso najboljše; tvso take, da bi v vseh ozirih odgovarjale demokratičnim in miroljubnim težnjam delovnega ljudstva, nit njegovemu čutu pravičnosti. Toda vrednotiti jih moramo z merilom zgodovinskega razvoja ii ne izgubljati iz oči realnih dejstev sedanjosti. V danih pogojit pa predstavljajo možni maksimum demokracije in pravičnosti; preko tega (seveda relativnega) maksimuma pa bi ob sedanjem razmerju si mogli samo z njegovo nasilno spremembo. S stališča zgodovinskega razvoja pa predstavljajo pomemben (za reakcionarne. imeprialistične sile pa skrajno neprijeten) napredek v primerjavi s nekdanjim -. .*“■ sevanjem mednarodnih vprašanj v obVki narekovanja volje velikih imperialističnih sil Sedanje oblike reševanja mednarodnih vprašanj in res tv e, ki iz tega izhajajo. Konkretno torej mirovne pogodbe, predstavljajo kljub vsem svojim pomanjkljivostim pozitiven rezultat borbe delovnih množic, borbe naprednih ljudskih sil za pravičen in trajen mir. Poleg tega pomenijo tmčcui. mračnemu delovanju vojnih hujskačev in onim. ki za kulisam’ vodijo njih razdiralno delo, ker pomenijo konec začasnih in negotovih razmerij, statutov in ustrojev, ki nosijo v seb’ nevarne kaV nesloge med zavezniki. Spekulacija z neslogo med zaveznik’, spekulacija z ..možnimi'’, ..verjetnimi". ,,neizbežnimi" itd- konjliti pa je glavno in najnevarnejše orodje glasnikov novih vojn. ki iščejo v novih spopad’h. v novih oboroženih tekmah rešitev iz gospodarske katastrofe, ki fin preti, Ti mračni načrti so obsojeni na neuspeh prav zaradi ojačene miroljubne funkcije razumevanja sedanjega položaja in zgodovinskega razvoja politike predstav/tikov držav, v katerih prihaja do izraza volja ljudstva, katerih izraža v polni meri borbo delovnih množic za mr. ki ni končana niti z izde- lavo mirovnih pogodb, niti z njihovim podpisom- Če torej delovne množice, če napredne države sprejemajo sedanje revtve mednarodnih vzrašanj, če sprejemajo mirovne pogodbe kljub vsem njihovim pomanjkljivostim, kljub temu. da pomemjo zanje marsikje grenko razočaranje, m to znak res’gnacijc, vdajanje v u-sodo, marveč rezultat pravilnega ocenjevanja sedanjega položaja. Ni to niti morda strah pred vojno, kapitulantski iskanje miru „za vsako Cern", katerega usodne posledice kaže dovoli zgovorno žalostna monakovska pol tika. To je zavestno sodelovanje pri ustvarjanju v danih prilikah najboljše možne formule za mir, za mirno sožitje med narodi, za m-ren gos/x>darsk/ yazmah. To je pravilno vrednotenje miru v današnjih pogojih. Mir pa pomen’ danes v naprednih, ljudskih državah obnovo. ustvarjalno delo, pospešen tempo industrializacije in napredka, dv'g blagostanja delovnih množic, postavljanje trdnih gospodarskih temeljev dejanske neodvisnosti, ustvarjanje gospodarske premoči, postopno spreminjanje razmerja sil v korist demokracije, v korist delovnega ljudstva. Mir pomeni potemtakem postopno ustvarjanje možnosti za S]jOra-ziumio iskanje novih, na višji stopnji demokracije in pravičnosti slonečih jormul, ki bodo v skladu s spremenjenim razmerjem sil. Da, to je pravilno vrednotenje miru v današnjih IMgojih. Borba delovnega ljudstva za mir ne temelji na besedah na veri v utelešenje nekega abstraktnega pojma ,jm-ru". Delovno ljudstvo se zaveda realnih, maieriahih pogojev miru in perspektiv, Ri iz tega izhajajo. Zaveda se, da je mir v njegovem najbolj bitnem interesu; nedostatki sedanje mirovne ureditve in perspektive, k! jih dčituje razvoj, mu kažejo nujnost nadaljevanje borbe na političnem in ekonomskem /xilju, borbo za enotnost, za demokracijo, prot’ kalem novih vojn, ki je že s tem. borba za mir — za resnično pravičen mir- Delovne množice vseh dežel imajo pri prizadevanjih za ohranitev in okrepitev miru odgovorne naloge, za katerih uspešno izvajanje potrebujejo: borbenost, strnjenost in pravilno ocenjevanje položaja. Da&cadošd tov, TUotnas! Osrednj’ odbor za sindikalni sporazum izreka v imenu vsega delavstva dobrodošlico tovarišu Thomasu, predstavniku Svetovne sindikalne federacije, ob prilik’, njegovega prihoda v naše mesto. Osrednji odbor za sindikalni sporazum izraža svoje prepričanje, da bosta ugled in izkušenost tov. Thomasa pripomogla premagati vse obstoječe ovire, ki se se pojavljajo pr’ delu za združitev obeh sindikalnih organizacij-Na ta način se bodo obenem odstranili nameni onih, ki izven sindkatov poskušajo onemogočiti izvedbo želja vsega delovnega ljudstva, da bi se dosegla enotnost tudi na tem ozemlju. Osrednji odbor za sindikalni sporazum pričakuje hitro rešitev vseh še nerešenih vprašanj, da bi se na ta način zamogla doseč' resnična enotnost vsega delavstva do roka, predvidenega v pariškem protokolu. Enotnost delavstva mora biti branik proti vsem onim silam, ki se^ loroti-vijo moralnim, socialnim m gospodarskim izboljšanjem delovnega ljudstva po 1. 10. 1946 od 16 do 18 let 290.40 254.10 7.350.40 6.606.60 pod 16 let 254.10 234.10 6.606.60 •AVAVvVANV 6.606.60 kov osnovne plače kvalificiranih delavce-?. G-leae draginjske doklade veljajo ista določila kot za industrijske delavce. Plače po novem mezdnem sporazumu veljajo za mesto Trst, Tržič in Milje. Za ostalo pokrajino se navedene plače znižajo za 5%. Mezdni sporazum urejuje .tudi vprašanje nadproizvodnje, za katero je določena mezda od lir 750 za qu. Izdelava kruha se prične ob 4. uri zjutraj. Delo pred tretjo uro se mora nagraditi z nadaljnimi 35 lirami. Mezdni sporazum urejuje tudi dnevno proizvodnjo poedlnega delavca; za božič, veliko noč in novo leto pa je določen obvezen dvojni turnus dela. Določen je tudi 14 dnevni letni odmor, za dobo katerega mora delodajalec delavcu plačati osnovno plačo in draginjsko doklado. Draginjska doklada se poviša za 50%. Omenjeni sporazum Je stopil v veljavo 10. t. m. In bo veljal do Sl. maja 1947. V slučaju pa, da bi se plače industrijskih delavcev povečale za več kot 10%, tedaj se obvezujeta obe strani sporazumeti se ponovno pred potekom veljavnosti te nove mezdne pogodben V petek je bil sklenjen sporazum glede zvišanja mezd v izmeri 55% na osnovno plačo In z drugimi ugodnostmi od 18 novembra 1946 dalje za nameščence obrtniških podjetij v tržaški pokrajmi. Pogajanja so potekala med obrtniško zvezo in osrednjim odborom sindikalne enotnosti. Nova mezdna pogodba predvidevi poleg omenjenega zvišanja med dru gim za moške nad 20 let starosti enako izredno doklado, kot jo imajo ostali industrijski delavci. Nekaj izjem Je za učence in ženske. Poleg plač so obravnavali tudi od- pravnino ter vključili za dobo po 1. januarju 1945 izredno doklado. Nadalje so sklenili, da s 1. januarjem 1947 išajo dobo dopusta na 12 delovnih dni. Glede božičnice za leto 1946 so poleg tega, kar so že priznala obtrniška podjetja, sklenili izplačilo vsote po starosti. sebnega puljskega dopisnika, v katerem se ugotavlja, da so doživeli hujskači k izseljevanju prebivalstva iz tega mesta prvo razočaranje s prihodom parnika „Toscana“ iz Pulja, s katerim je prispelo namesto 3.000 oseb, kakor so hujskači pričakovali — samo 750. V članku se nato pripominja, da se je koncem prejšnje vojne, v času izročitve tega mesta Italiji, izselilo iz Pulja okoli 6.000 ljudi. časopis pravi, da je določenim silam glavno, da se Pulj za daljšo dobo paralizira, in ugotavlja, da dovoljujejo okupacijske oblasti ne le odnašanje strojev, ampak tudi uničenje privatnih stanovanj, kjer pobirajo celo parketna tla. Civilni policisti in angleški vojaki, ki bivajo po privatnih stanovanjih, razbijajo vrati in okna, sežigajo parket in uničujejo vse, kar m mogoče odnesti. časopis poudarja, da je pred dnevi delegacija puljskih meščanov obiskala poveljnika jugoslovanske vojaške cone „B“ generala Holjevca v Opatij! in ga zaprosila, naj intervenira, da bi se preprečil vandalizem, ki ga počenjajo poleg izseljencev tudi zavezniški vojaki in civilna policija. Razen tega je delegacija protestirala proti odpustu tisoče delavcev in zaradi tatvin državne imovine. Italijanski časopis „Progresso dT-talia“ objavlja uvodnik, v katerem Je rečeno, aa goiovi merodajni čmi-telji javnega .mnenja, desničarski tisk, krščanski demokrati in fašisti izkoriščajo svoje žalovanje, ki naj bi ga povzi-očil prihod ..beguncev" iz Pulja, v svoje lastne namene. V članku se poudarja, da je ta njihova taktika sožalja preračunana, da so njihove' solze ..krokodilje" in da predstavljajo dejansko čisto političen račun, in to zelo umazan račun. S pomočjo provokacij in špekulacij sj namreč prizadevajo — danes na račun prebivalstva Pulja, kot so prej poizkušali na račun Tržačanov da bi pripravili Italijo do položaja, v kakršnem je danes Grčija, da bi namreč postala Igračka v rokah tujcev. ..Dejstvo je" — pravi uvodnik — „da iz strahu pred polaganjem računa bežijo Iz Pulja fašisti, vsi sodelavci nacifašističnega okupatorja, germanofili in špekulanti, ne pa Italijani." Sindikalna predstava Slov. narod, gledališča V petek 21. februarja ob 19.30 un v Skednju: „SCAMPOLO“. Sindikalna predstava po znižanih cenah. Blagajna se odpre eno uro pred predstavo. Zborovanja Delavskih zadrug V naslednjih dneh bodo zboravall člani Delavskih zadrug in izvolili nadzornike posameznih prodajaln: 19. t. m. ob 19. uri v Rojanu v Trstu (Sala Corona); 20. t. ob 19. uri m Rocolu v Trstu; 21. t. m. ob 19. urt v Trstu pri Sv. Vidu (Oratorij Sv. Justa, ul. Navali); 23. t. m. ob 9. url v Trstu za staro in novo mesto (kino Alabarda). Podrobnejša navodila v podružnicah Delavskih zadrug. Cvetličarji, vrtnarji, brivci, iasuljarji in trgovski pomočniki Neomajno nadaljufejo borbo proti izhoriščanju O vrtnarjih in cvetličarjih smo že zaradi nepopustljivosti delodajalcev, večkrat pisali. Položaj teh delavcev, j ki se ne morejo sprijazniti z okolici so nameščenci pri cvetličarskih j nostjo, da so časi fašizma minuli, podjetjih m privatnih vilah, je med j Hoteli bi pač ohraniti svoje stare vsem tukajšnjim delavstvom — lahko položaje ter v tem namenu vztrajajo rečemo — najbolj neznosen In ne- in se upirajo. urejen. Tekom 25 letnega fašističnega režima so bili cvetličarski in vrtnarski delavci brez vsake zaščite, brez vsake delovne pogodbe; bili so prepuščeni na milost in nemilost svojim gospodarjem, ki so jih temeljito izkoriščali. Proti slabim socialnim prilikam zgoraj navedenega delavstva se je pričel boriti Enotni sindikat kmetijske stroke že pred letom in pol. še bolj kot pri drugih kategorijah je prišel do izraza odpor delodajalcev proti življenjskim pravicam cvetličarjev in vrtnarjev. O tem nas prepričuje že samo dejstvo, da so sc pogajanja za novo delovno pogodbo zelo dolgo zavlačevala. Pogajanja so zelo počasi napredovala, vedno znova so bila prekinjena, a vse to samo Po dolgih in težkih pogajanjih je ES kmetijske stroke vendarle uspel. Dne 1. septembra 1946 je namreč stopil v veljavo novi mezdni sporazum, ki je določil za vrtnarje in cvetličarje plačo 4.600 lir mesečno in 125 lir dnevno za draginjsko doklado. S 1. oktobrom 1946 pa je bil dosežen sporazum, da se osnovna plača poviša za 50%. Določeno je bilo, da se 50% povišek osnovne plače izplača za mesec oktober in november. Za mesec december pa se ES kmetijske stroke ni hotel vezati in to zaradi eno- 1 vztrajali so sedem dni in 4. t. m. gel ha cesto — izplačati mu ni hotel niti vinarja. Za zadevo pa se je pozanimal ES kmetijske stroke in baron je moral izplačati svojemu bivšemu vrtnarju 13.000 lir. Takih primerov je mnogo in v vseh se ES kmetijske stroke bori proti vsem krivicam. Glede ureditve mezd za december 1946, januar in februar 1947 se še ni moglo doseči sporazuma. Na zadnjem skupnem sestanku delodajalcev je bilo domenjeno, da se do dokončnega sporazuma izplačuje 50% povišek na osnovne plače na račun bodoče ureditve tega vprašanja. Vedno ista je pesem o delodajalcih, vedno z Istim napevom o brezčutnem, asocialnem, z egoističnim pohlepom po dobrem, lahkem zaslužku. Mi pa vsemu temu nasproti postavljamo našo složnost in enotnost v borbi za pravice delovnega ljudstva in zato bomo tudi sigurno uspeli. Brivci in Iasuljarji ter brivski delodajalci so stavkali; prvi zaradi nizkih mezd, drugi zaradi nizkih cen. ANGLIJA Uredba britanske vlade o prepovedi uporabe električne energije je stopila dne 10. februarja v veljavo. Ass. Press poroča, da je ustavilo delo več kakor polovica celotne industrije v Veliki Britaniji, vsled česar je ostalo brez posla preko 4 milijone delavcev. V industriji Je nastal skoraj celoten zastoj. Ta odredba ja prizadela 92% ozemlja Britanije z 22 milijoni ljudi, število brezposelnih bo več milijonov, prizadet pa bo tudi izvoz, kar bo povzročilo neprecenljivo škodo. Kakor poroča Reuter, piše ameriški časopis ..Business Wook“, da Velika Britanija ne bo mrgaa izpslniti svojih obvez iz pogodbe o ameriškem posojilu in to zaradi hitrega poslabšanja ekomm-skegi položaja. Ameriški pristojni činitelji so vedno bolj vznemirjeni zaradi neugodnih izglo-dov, da Velika Britanija ne bo mogla izpolniti teh obveznost časopis proučuje položaj v britanskem gospodarstvu in pravi, da je bila Velika Britanija prisi Ijena zmanjšati delo v livarnah jekla za 25% kljub ogromnemu pomanjkanju jekla v desetih najvažnejših industrijah Časopis smatra, tla se pod sedanjimi pogoji ne more pričakovati, da bc Velika Britanija povečala svojo proizvodnjo. Toda brez povečanja proizvodnje bi Velika Brita- n 3 ,noHI;' vzdrževati izvoza na višini, ki je (Raz&iedi po svetu Kako bo živelo več milionov brezposelnih v Angliji - lahko nabavila zemstvu. Potrebna, da bi Surovine v inz* ,Mors,r„'T?r tt nenada, in to v znak protesta Pfoti nepravilnemu odpustu „e. kega delavca, ter je hitro zajela več londonskih pristaniških delov. 700 delavcev na letališču Nort-hold je 5. t. m. stopilo v stavko v znak solidarnosti z letalskimi mehaniki, ki so 4. t. m. prekinili z delom zaradi spora z britansko-evropsko letalsko družbo. Zaradi te' stavk je nastopilo tudi nekaj zmešnjave glede odhodov In prihodov letal na letališča. AMERIKA Ameriški sindikat delavcev industrije kavčuka, ki šteje okoli 100.000 delavcev, ki pripada Kongresu industrijskih organizacij, javlja, da so bila prekinjena pogajanja glede vprašanja sklenitve kolektivne pogodbe z glavnimi podjetji z: predelovanje kavčuka. Do prekinitve je prišlo zaradi tega, ker delodajalci niso hoteli ugoditi zahtevam delavcev. , AVSTRALIJA Agencija Reuter poroča, da je pričelo stavkati dne* 2. februarja 13.000 rudarjev, ki so organizirani v rudarski zvezi „Nova škotska". Rudarji zahtevajo višjo mezdo in boljše delovne pogoje IRAN „ZaIar" p 1 zbenec «nglo-h anske peuoiejske družbe, Indijec Mohijedin Hindi, skupno z drugimi uslužbenci Izvaja ponoči aretacije delavcev v Abda-nu. KALKUTA V Kalkuti Je stopilo v stavko 50.000 delavcev. Delavci stavkajo zaradi kazenskega zakona, ki ■'e naperjen proti delavskim interesom. V stavki sodelujejo delavci, ki so zaposleni na dokih, tramvajih in v tovarnah jute in bombaža. 8.000 cestno-železniških delavcev stavka že od 21. januarja. Na poskus bengalske vlade, da pregovori delavce, so stavkujoei odgovorili z demonstracijami po ulicah Kalkute. BRAZILIJA Po poročilih časopisa „Oho • {e ravnateljstvo velikega metalurgič-nega podjetja Matarazo v San Paolu odpustilo številne brazllsKO delavce in jih nadomestilo s pobeglimi fašisti, ki prihajajo iz Italije. Odpuščeni delavci so ustanovili komite, ki ima nalogo energično protestirati pri ministrstvu za delo. KITAJSKA V Shanghaju je bil množični miting v znak protesta proti u-m-zu ameriškega blaga na Kitajsko. Udeleženci mitinga so zah- tevali bojkot ameriškega blaga, da bi se kitajska industrija rešila poloma. ITALIJA Rudarji premogovnika v mestu Cagliari na Sardiniji so stopili v protestno stavko, ker niso prejeli obrokov racionirane hrane. Delavci vsega področja groze s stavko, ako oblasti ne bodo ugodile zahtevam rudarjev. ŠVEDSKA Delavci metalurgičnih in aero-nautičnih podjetij tn ladjedelnic na švedskem so stopili 5. t. m. v stavko v znak protesta proti počasnosti v reševanju delavskih zahtev glede povišanja mezd. POLJSKA Dne 10. t. m. se je 'izvedelo, tla stavka 380 Poljakov, med njimi tudi ženske v taborišču Farfield v Mongtonu, v bližini Eyra, v znak protesta zaradi odlaganja njihove repatriacije na Poljsko. Stavka se je pričela pred štirimi dnevi m se nadaljuje, ker je bila že šestič odložena njihova repatriacija. Neki stavkujoči je bil sprejet v bolnišnico, dočim so drugi zelo slabi zaradi pomanjkanja hrane. Izjavili so, da ne bodo jedli, dokler ne bo uradno sporočen datum njihovega povratka ČSR Na seji tehničnega odbora narodne skupščine so odobrili načrt gradbenega zakona.. Na podlagi zakona je predvideno v okviru dveletnega načrta, da bodo letos zgradili 50.000 novih stanovanjskih hiš. Poleg tega je predvidena obnova 100.000 stanovanj, ki so bila poškodovana za časa vojne. Minister za finance je ukazal denarnim zavodom, naj izdajo kredite za gradnjo hiš. V to svr-je p/ečMCena vsota 5 milijard In on Vlada je sprejela zakon o črni borzi, * ki bo zamenjal dosedanjo odredbo zoper črno borzo. Zakon določa tudi smrtno kazen v pri-■merih, kjer povzroča črna borza resne ovire za preskrbo. ko je v Industriji nastal skoro popolen zastoj stavnega razloga, ker je draginja stalno naraščala ter je bilo zaradi tega neumestno in proti delavskim interesom vezati se na daljšo dobo v teh neizvestnih časih. Delodajalci pa so se postavili na stališče, da so poslednji — 50% — poviški največ, kar lahko dajo in da se nahajajo v takih prilikah, da bodo morali prekiniti vsako delovanje, ker se cvetlice ne prodajajo. Lastniki vil pa so še bolj neuvidevni in brezčutni. To dokazujejo z odpuščanjem vrtnarjev. Puščajo raje vrtove neobdelane in zanemarjene, samo da bi obveljala njihova, da ne bi plačevali vrtnarjev po novem mezdnem sporazumu. V ilustracijo naj navedemo samo primer barona Pavla Ralli-ja, ki je pred kratkim odpustil iz službe svojega vrtnarja, z delom katerega je bil baron polnih 25 let nadvse zadovoljen. 25 let je bil baron zadovoljen z delom svojega vrtnarja, a ko ga ni hotel več imeti, ga je enostavno vr- prekinlli stavko, ker je zavezniški radio razglasil nove, višje cene. Prišlo je do sporazuma. Toda že naslednjega dne je ista radijska postaja preklicala vest o višjih cenah in zagrozila vsem, ki bi jih računali. Tedaj so delodajalci odklonili delavske zahteve. Jasno je, kam merijo delodajalci. Brivci in lasuljarke pa n'e bodo popustili. Predsinočnjim so na generalni skupščini odbili protip.-edlog delodajalcev. Sklenili so, da bodo 24. t. m. začeli stavkati, če do 21. t. m sporazum ne bo dosežen Tudi nameščenci trgovinskih podjetij niso dosegli nov .-g.i mezdnega sporazuma. Pogajanja se vlečem že štiri mesece, čeprav so delavci v decembru znatno popustili. Zadržanje delodajalcev je povzroči.c nezadovoljstvo med nameščenci, v torek so Zborovali in pooblasti .1 mestni odbor Enotnih sindikatov za nadalj-na pogajanja. X Goriškega JUGOSLAVIJA Ob priliki zborovanja, ki ga je priredil komite za pomoč Jugoslaviji 12. decembra leta 1946. v New Torku, je izročila častna predsednica ameriškega komiteja za pomoč Jugoslaviji ga. Eleono-ra Roosevelt jugoslovanskemu veleposlaniku v ZDA Savi Kcsa-noviču plaketo dečjega doma ..Kleonora Roosevelt", ki ga bodo zgradili v Kordunu. Oprema za dom je dar ameriškega srbskega komiteja žena za-padne Pensylvanije. To je eden izmed šestih dečjih domov, katere bodo zgradili v Jugoslaviji in popolnoma opremili naši izseljenci v Ameriki. Delavci tovarne avtomobilov ,,FORD“, združeni v sindikatu CIO, so tudi sklenili, da bodo zgradili v Jugoslaviji en dečji dom. Ščitimo somi nošo imovino železniška uprava v Trstu, katero vodi Rim, je pozvala družine železničarjev, nastanjene okrog severnega noriškega kolodvora, ki po francoski črti pripada Jugoslaviji, naj se iz tega območja Izselijo v Italijo, železniška uprava v Trstu je železničarjem obljubila, da jim bo dala za prevoz potrebne vagone. Vsa svoja dejanja na Goriškem in drugod poskuša reakcija opravičevati in prikravati z vpitjem o izseljevanju iz Pulja, katerega podpirajo s svojimi zlobnimi podtikanji in hujskanjem. Vendar ima laž kratke noge, zato jih tudi dogodki sami razkrinkujejo in jih v njihovi proti-Ijudski gonji onemogočajo črpalke ter jih odpeljala. Delo je izvršilo podjetje Emilia Comenija Iz Gr ice po nalogu družbe AGIP iz Rima. Občinska uprava v Gorici je dala demontirati 5. februarja dva elektromotorja pri rezervoarju v Solkanu, ki mora pripasti Jugoslaviji. Prebivalstvo Solkana Je ostro protestiralo proti občinskim nameščencem, ki so izvajali demontažo. Z goriškega severnega kolodvora, ki ga francoska črta dodeljuje Jugoslaviji, pa so odvažali železnino, vagone, premog ter razno premičnino iz poslopij okrog postaje. Ker je blago last uprave in ne zasebnikov. ! Je treba smatrati njegovo odvažanje Dne 26. januarja je prišla v Kanal j za pravi rop. ki bi ga mm m- želez-skupina delavcev s tovornim avto- niška uprava In ta "asna mobilom in demontirala 3 bencinske oblast na vsak način p«vi,.«ciii. Načrtno gospodarstvo bo postopoma odpravilo težki položaj delavskega razreda in ustvarilo delovnemu ljudstvu boljše življenske pogoje Dober začetek Iz govora ministra prosveta LRS tov. Lidija Šantjurčeve na prvom razširjenem plenumu prosvetnih delavcev Slovenije praktazem, prenašanje odgo-. varnosti m nadrejene in slepo. j izvajanje direktiv ne pa pr e-' mišljenega samostojnega, odgovornega in ustvarjalnega dela. Treba je znati pravilno kompoti rati individualno delo in študij ter skupna posvetovanja in diskusije, h morajo biti pripravljene it le tako boilp naši sestanki plodni. Razumljivo je, da bodo morale prav podruzni ce prosvetnih sindikatov pomagati ostalim podruzn eam pri študiju in je zato potrebno, da se tesneje povežemo z njimi. A. Hulux\. : :v. “T-i Iz govora ministra prosvete LRS tov. Lidije Šentjurčeve na prvem razširjenem plemenu prosvetnih delavcev Slovenije. Če preidemo na vprašanje, ki se prav povezuje z našo glavno perspektvo izvedbe petletnega načrta, se moram dotakniti našega ljudsko-prosvetnega dela. Želim naglasiti, da je danes z vso ostrino treba videti potrebe razliln h oblik kidtarno-prosvet-nega dela med delavci in izobraženci ter našimi kmeti. Kaltarno-prosvetno delo med ndustr%jskhn proletariatom in ljudsko inteligenco je. mnogo lažje, ker je vezano na delo v sindikatu, v katerem imamo do grajene vsaj že osnovne orgarii-za$ijs!is oblike, ki omogolajo tudi načrtno izobraževanje in dviganje politične zavest, lorej Organizacije, ki SO zavezane na 1 Tak je naslov brošure, ki jo je produkcijo, kier naše delo lahko !iz,lai Glavni odbor eszdnj za sio-usmeriamo tako, da jim veno- j ™ij0, lcot 2- stevi,k0 Sind,kalne mer obračamo oiv na naloge, ki flh tmato v prodni, p. Treba je po SVOJt „ebini ka) Mnimiva, le znali pravdno izbirah snov za študij :n za kulturno in ix>-htilno delo ter se zavedati, du moramo tudi v naših prosvetnih sindikat h študirat: problematiko perspektiv in strukturo eko noskega razvoja. Seveda ta ekonomska problematika pred postavlja globoko ideološko in politično znanje, ki nam ga morajo posredovati sindikati. Želim pa naglasili, da ostre zah teve po št udi iti ne pomenijo vedno več in več sestankov, ampak zlasti poglobljen indivdaa-len študij. Manija sestankarstva nas ie že tako globoko zajela, da ji bomo morah napovedati oster boj, če hočemo, da nam ostane več časa za poglabljanje v problematiko naših dni. Taki pogosti in zato površni sestati k V prosvetnem delu se marljivo udejstvujejo. Podružnica ima svoj dramski krožek s sedmimi člani.' Na časopisje je naročenih nad 50% elanov, svoj sindikalni Ust je naročilo 25 članov (od 40 vpisanih!). Tudi 4 množični in 2 študijska sestanka so prispevali k dobremu razvoju to podružnico. Nabrali so pa: za Rdeči križ za albanske popiavljence za naše invalide Podružnica KS električarjev in ko- , za stavkujoče v Trstu viharjev je bila ustanovljena razmeroma precej pozno; vendar je s svojim delom pokazala že v začetku, da so njeni člani res zavedni dclav-j ci. Ob koncu, poslednjega tekmova-| nja so pokazali naslednje uspehe: Od ustanovitve podružnice (t. j. 10. X. 1940.) so člani napravili 069 udarniških ur. ki predstavljajo vrednost 41.475.-— lir; od tega zneska so 12.588 lir prispevali v fond za obnovo. lir 1.506.— Ur 450.— lir 1.930.— Ur 3.500.- Skupaj lir 6.380.— Vrhu tega so člani podružnice izvršili še naslednje akcije; za obnovo . so nabrali 8 stotov starega železa; za posipanje cest so napravili 13 kub. metrov gramoza. USPEHI LJUDSKE OBLASTI I/. SMisliijnščini: POSTOJNA. '— Tu ro se zbrali vsi kmetijski referenti in vst referenti za zadružništvo na okrajno konferenco. Razpravljali so o načrtnem gospodarstvu našega kmetijstva in sprejeli važne sklepe glede ureditve skupnih pašnikov, glede izboljšanja živinoreje ter govorih o pomenu statistike, oz. o rednem in točnem poročanju v zvezi s statistiko. Obsodili so tudi delovanje ali bolje ,,nedelovanje" nekaterih kmetijskih referentov, ki sodijo po svojem bistvu bolj med kulake kot pa med v ljudski dr- Delovni uspehi članov te podružnice so odvisni od nekaterih faktorjev, br?z katerih nikakor ni mogoče doseči tega, kar bi posameznik že- | kmetijske referente lel; pomanjkanje električne sile in žavi. pomanjkanje surovin močno ovirata pravilni i-azvoj dela. Kljub temu so pa člani dokazali svojo zavednost, kajti ko ni bilo motenj, so proizvod-* njo povišali za 100%. MALE OBRATNE IZBOLJŠAVE Sindikalno delo v tepovonu Podružnica ES v Čepovanu je bila ustanovljena 26. VIT. preteklega leta. Danes šteje podružnica 65 članov in more pokazati že primerne uspehe. Kakor drugod so tudi v čepovanu piidno delali za časa tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji. Njihovo prostovoljno delo te dftlo: 1218 kvalificir. tir v vredn. L. 51.15D j 1047 nekvalificiranih ur L. 01.410 82 ur vožnje v vrednosti L. 0.M0 Skupaj 2247 ur, v vredn. L. 92.400 Pri tem ne smemo pozabiti, da sc (?ov Kuhar do kaj zanimivega, sko-morali delo v novembru in decenv- j r0 ^ rekli šablonskega ocenjevanja, bru zaradi mraza skoro docela usta- ! w nu(fi možnost dvigniti pravičnost viti, s čimer so mnogo izgubili j ocenjevanju res do naj višje mere. 1 da v prvi vrsti za vsakega sindikalnega aktivista, toda v isti meri tudi za vsakega industrijskega delavca sploh. Tovariš A. Kuhar nam kot uslužbenec pri KID na Jeseificah na podlagi praktičnih primerov vsestransko osvetljuje pomen obratnih izboljšav ter postopek pri istih. Odtod velika vrednost knjižice: ni to golo teoretiziranje in nizanje lepih misli, temveč podajanje smernic na podlagi praktičnih izkustev. In teh je imel dovolj, saj je delovni kolektiv K ED na Jesenicah dobro znan. Svojo knjižico je tov. Kuhar razdelil na tri dele. Prvi del dokazuje pod naslovom ..Pomen in utemeljitev** kaj nazorno veliko vrednost vsake izboljšave, pa tudi še tako male. Ne. gleda pa pri tem le na ,.sončno stran" izboljšav, temveč se brez oklevanja spušča tudi v vpraftanja, ki govore, navidez vsaj; proti akciji izboljšav. V drugem delu obravnava „Orga nizacijo in postopek" pri obravnavi izboljšav. Ta del je bolj upravnega pomena, a zato nič manj potreben. Dokazuje pomen referata za obratne izboljšave, označuje delovanje komisije za oceno predlogov itd. Vsako ocenjevanje dela je že samo na sebi težaven posel, ker je 100% poštenost pri tem poslu kaj redka prikazen; to ne morda zaradi nepoštenosti ocenjevalca, kajti če se še tako trudiš, da ocenjuješ res vseskozi pravično, ostane vendar še sto možnosti, da Je ocena le - nepravična. S podrobno analizo ocenjevanja | nredlogdv za izboljšave, dalje nagrad in upravičtmosti istih piihaja še dva pregleda nam pisec podaja in sicer „Strokovno polje predlogov" in „Kaj so predlagatelji po poklicu*'. Poslednji pregled pokazuje, da je večina predlagateljev — 72% — iz delavskega staleža, ostali — 28% — pa so obratovodje, tehn. nameščenci, obratni asistenti in celo ko-mercijalni nameščenci. Poleg vseh raznih zelo primernih in potrebnih navodil pri reševanju nad vse važnega vprašanja malih obratnih izboljšav, nam pisec na koncu s števili dokazuje, da je zanimanje za izboljšanje in za dvig na- šega gospodarstva res vsestransko, ne oziraje se na poklic, da je gelov-ni kolektiv pri KID na Jesenicah res enoten in povezan z delom, kar vse n^m mora biti zadostna garancija, da bo naša prva gospodarska petletka imela popoln uspeh v boljšo bodočnost vsega našega delovnega ljudstva, kakor tudi v naj večje razočaranje vseh oni zaslepljencev, ki računajo brez — krčmarja ... Ponavljamo: to knjižico bi moral dobro in temeljito predelati vsakdo, ki je le količkaj v zvezi z našim splošnim gospodarstvom. vprašanju strokovnih kadrov tov. ing. k.d. je ob- va/ uajelegantneiše čevlje; dru- javtl v ..Delavski enot- j ^ pa S(, /m/(7 jn /„«///_ pa nefc1 nod3 cornilm na' i PStitl VS£ SVoje. Življenje ZO-: lovom, ki ga' zaradi kctn drugih krajih Slovenskega Primorja Državno tiskovno podjetje Slovenije se bav- z izdajanjem Zbranih del slovenskih piša teljev m pesnikov", ki bodo obsegala vso slovensko literaturo. počens s prvim slovenskim ‘iramaiiiarjem, zgodovinarjem in naprednim borcem Linhartom Doslej so izšla J zbrana dt 'a Srečka Kosovela", ki vklju čujejo vsa njegova, tudi doslej še neobjavljena dela. Med po-slednjmi je mnogo takih ki so posebne umetniške vrednosti in nam točneje in iasneje o-svetljujejo prerano umrlega pesnika- Obenem je pa šele po Življenje - teh pesnitvah mogoče ugotovi ti, zakaj so morale nekatere čakat na obelodanjeni e preko dvajset let in jim je bilo to omogočeno šele v novi, svobodni Sloveniji-Nadalje je izšla prva knjiga „1 zbranih del Antona Ašker ca", ki obsega njegove balade in romance. Prve obdelujejo dogodke tz slovenske zgodovine, medtem ko nas seznanjajo romance z duhovnim in socialnim živi j en jem našega slovenskega človeka, v drugi poln vici jmete ki ega stoletja. Slovenski knjižni zavod ie izdal jiesini naislarejšega. živečega slovenskega pesnika Otona Zupančiča, ki zavzema svate odi'čno rnesfo meti mjvečji-mi sodobnimi jugoslovanskimi /lesniki. Njegova zbirka „Zin-zelen pod snegom" nam ga odkriva v vsej njegovi veličini. Isti zavod je izdal pesmi znanega pevca osvobodilne borbe Mateja Bora. Ta. tretja, izdaja njegovih pesmi obsega šest ciklusov, med katerim jf tudi nekaj novih pesnitev- Kdo je M- Bor, ni, da bi govorit ! Vsakdo ga pozna, ki je imel le količkaj stika, z našo borbo za osvobojenje. Njegove pesmi so bodr le našega lačnega in trudnega partizana na položaju, njegove pesmi so kreple upanje v srcih slovenskega človeka tedaj, ko je plesala krnita svoj vražji pel s po njegovem že itak razmrcvarjenem krnita svoj vražji ples po nje-/jesniški oblik sp sana zgodovina naše osvobodilne borbe. Isti knjižni zavod je izdal tud novi roman Prežihovega Voranca .Jamnica" ter oskrbel novo izdajo njegovih dveh knj'g, ki sla izšli tik pred drugim svetovnim klanjem in sicer ..Samorastniki" in ,,Požga niča". Iz peresa Prežihovega Voranca nam govori naša Koroška, ona Koroška, ki je že od stoletja predmet tujega imperializma, one Koroške, katere usoda je usodi naše dežele loko blizu. Tudi M ško Kranjec se je oglasil z zbirko črtic ,,Tihožitja in pejsaži" in ..Pesmijo gora", . Med ostalimi umetniškimi deti naj omenimo še juša Ko zaka ..Blodnje". Vsekakor pa dokazujejo, h mnoge druge šola Zrno do zrna. .. ZANIMIVA INICIATIVA. — Drž. elektrarne — obrat Notranjsko — so že dalj časa čutile nujno potrebo po strokovnih kadrih. Nastop načrtnega jejo pa tudi drugi člani gradbene sindikalne podružnice s tem, da pomagajo svojim tovarišem pri učenja. Na področju Beograda in Zemuna so organizirali doslej 12 področnih izdaje veliki razmah in zanimanje za leposlovno knjigo v Sloveniji, kakor: Ingotičeve novele ..Pred sončnim vzhodom", romati ..Matevž Visočnik"; Ferda Godine ..Bele tulpike"; Potrčeve ..Novele"; pesmi Iga Grudnu; Sel škar-jeve reportaže ..Zmagati bomo" itd. Cankarjeva knjižna založba si je zadala nalogo izdajati marksistično-leninštično literaturo in prevode iz svetovne literature. ,,Mladinska knjiga je obja vila vrsto del domačih i« tujih mladinskih pisateljev, kakor tudi nekaj glasbe nit publikacij. Ista založba izdaja tudi še dve mladinski revij' in sicer ..Cicibana in .-Pionirja". Znanstveni inštitut je obelodani vrsto znanstvenih in poljitdm-znan siv enih del, predvsem o Julijski krajini in Koroški. Prešernova knjižnica je izdala ,,Koledar osvobodilne jronte za leto 1947". ki nam nudi vrsto idejnih člankov, raznega poučnega čtiva in mnogo drugega zanimivega. Splošna otoina šala i Idriji Idrijska delovna mladina je bogatejša za izredno važno ustanovo. 19. preteklega meseca so otvorili novo splošno obrtno šolo za industrijske vajence Slovesni otvoritvi so prisostvovali razen velikega števila domačega občinstva tudi zastopniki poverjeništva PNOO, Izvršnega odbora ES, okrajnega in mestnega NOO in drugi. prisotne je pozdravil srednješolec tov. Jan. Nato so spregovorili še tov. Valenčič, tov. Miklavž in zastopnik Okrožnega mladinskega odbora. Omenjamo le nasvet, ki ga je vajencem in vsej mladini dal tov. Miklavž z besedami velikega ljubitelja svobodoljubnega človeštva tov. Stalina, ki je rekel: ,.Učiti se, učiti se m zopet — učiti se!" Po proslavi so domači igralci ponovili ob prisotnosti vseh gostov Cankarjevo dramo „Kralj na Betajnovi"; uprizoritvi je sledUo vse občinstvo z eanimanjem, kakršnega zahteva to delo. Priznati moramo, da je z otvoritvijo splošne obrtne šole prišel zopet do veljave naš srednješolski zavod, ponos naših rudarjev, v katerem se bodo vzgajali naši mladi kadri za nove velike naloge bližnje bodočnosti, ki gospodarstva jih je takorekoč pritisnil oh zid. Strokovni tečaji? Lahko reči, a kako naj se izvedejo, ko je delavstvo raztreseno daleč naokoli. Nekaj so pa na vsak način morali ukreniti. Pa so prišli na pravo misel: če ne more učenec do šole, • naj gre šola do učenca! Sklenili so izdajati strokovni list „Iskra“, ki bo seznanjal čitalce z vso teorijo za strokovni študij. Snov bo obsegala prav vse predmete, potrebne električarjem za uspešno vršenje njihovega dela. Vrhutega pa bodo na razpolago še kotički za politično in kulturno-prosvetno vzgojo, za lepo slovenščino itd. Res, lepa zamisel! m STROKOVNI TEČAJI ZA NOVE KADRE. — V Sarajevu so dovršili strokovni tečaj za strojevodje, k, je usposobil 45 novih strojevodij. 25. januarja se je zaoei tečaj za pomorščake, ki je namenjen strokovni pripravi pomorskih kapetanov, poročnikov, brodovodij, prvih in drugih strojnikov, pomočnikov strojnikov in ložačev. Tečaj bo trajal tri mesece V Prokuplju je tečaj za zidarje in polirje, ki obsega vse potrebne predmete. Teoretični tečaji se vrše v osnovni šoli, praktično delo pa vodijo izkušeni gradbeniki. Sodelu- V mu t d/tl Cvilil, 197 učiteljev. V Beogradu je ustanovila sindik na podružnica Drž. investiciji banke tečaj, ki naj usposobi bani uradnike za naloge, ki jih bodo morali reševati v 2Vezi s prehodi v načrtno gospodarstvo. Tečaj trajal dva in pol meseca. OSIJEK. — v djakovske mokra (Srem) so osnovale ljudske obla; pet zimskih tečajev za poljedelc katero obiskuje preko tisoč polj dolskih delavcev. Ti tečaji boi omogočili poljedelcem razširjen svojega znanja v poljedelstvu, v g jenju industrijskih rastlin, v sadja stvu, vinogradništvu, živinoreji drugih gospodarskih strokah. MARIBGR. _ uprava sindika podružnice v iivarnici je organ v™6866111 tetaj za usP°s nPkv!,'rVarjeV- Tečaj posečajo ' llllcil'ani delavci podjetja. S&i J:^0- — Okrajni sindika ; 1 K organiziral v Mionici sploši izobraževalni tečaj za delavce, 1 eiega se udeležuje redno 30 dei; cev. Tečaj se vrši vsaki drugi vei Po končanem delu.