359
Obrtniia.
Novi delniški regulativ.
Že mnogo let se je pri nas oglašala želja, naj se vender izvede toli nujno potrebna preuredba delniške organizacije. Komaj deset let potem, ko je bil izšel cesarski patent iz I. 1852., s katerim se je uredilo vse združevanje in tudi združevanje kapitala, začeli so se poskusi legislativne preustrojbe. Ponavljali se se zdaj v kratkih zdaj v daljših presledkih, ali vsi ti poskusi so ostali do naših dnij brez uspeha.
Odpor proti gospodarjenju tiste ministerske komisije, v katere področje spadajo delniška društva in v kateri sede zastopniki ministrstva notranjih del, finančnega, trgovinskega justičnega in poljedelskega ministrstva, je bil sčasoma postal splošen in intenziven in čestokrat se je cula sodba, da je ta komisija največ kriva gospodarskega zaostajanja naše monarhije, ker dela asoeijaciji kapitala najneverjetnejše ovire.
Zlasti ostre tožbe so se cule proti sistemu konce-jijoniranja, kateri je v rečenem zakonu utemeljen, ki pa zadušuje vsako inicijativo ter je kriv, da je Avstrija ostala daleč zadaj za tistimi državami, koder združevanju ne delajo tacih ovir, kakor pri nas.
To zaostajanje karakterizujejo nekatere številke prav dobro. Pri nas se je v letih 1892 — 1897. številno delniških družb efektivno pomnožilo od 399 na 454 družb, torej za 55 družb, dočim se je v Nemčiji število delniških družb efektivno pomnožilo za 762. Tudi v primeri z Ogrsko se vidi velika stagnacija v naši državni polovici, zakaj na Ogrskem je v letih 1890 — 1895 število delniških družb od 682 naraslo na 904 in se je torej pomnožilo za 222 družb.
Agitacija v Cislitvanski, katera je imela namen, iz-poslovati reformo delniškega prava, je v zadnjem času postala tako intenzivna, da se je morala vlada nanjo ozirati. Posebno živ izraz je zadobila ta agitacija z memorandumom, kateri je finančno ministrstvo izdalo začetkom lanskega leta. S tem memorandumom, v katerem so jasno
360
in določno izraženi nekateri temeljni nazori o reformi delniškega prava, je finančni minister dr. Kaizl izpolnil obljubo, katero je bil malo časa poprej dal v parlamentu. V tem spisu, v katerem se je dr. Kaizl brezpogojno izrekel za odpravo sistema konce si joniranja, je zahteval, naj se za toliko časa, da postane mogoča Iegislativna reforma delniškega prava, določijo materijelne norme za poslovanje rečene ministerske komisije in to v obliki regulativa, tako da bo vlada sama nanje vezana, občinstvo samo pa bo tudi vedelo, pri čim da je.
Prizadeta ministrstva so se odzvala tej vzpodbudi, samo justično ministrstvo je delalo Analiziranju cele zadeve vsakovsrtnih, največ bureankratičnih težav, tako da je preteklo še 15 mesecev, predno je stvar bila dognana in je zadobila konkretno obliko.
Novi regulativ se seveda naslanja na sedaj veljavne zakone, katerih seveda še ni bilo možno premeniti, dasi so že davno zastareli, in nadalje se naslanja na tiste direktive, po katerih se je doslej ravnala že poprej imenovana ministrska komisija, tako da je regulativ prav za prav le kodifikacija dosedanje prakse. Vzlic temu pa veje v tem regulativu tisti moderni duh, ki ga je v ministrstvo vpeljal dr. Kaizl in vpliv teh modernih nazorov glede reforme delniškega prava odseva iz vsake vrste*
V regulativu so izvedeni in uveljavljeni vsi tisti temeljni nazori, katere je precizoval dr. Kaizl v imenovanem memorandumu, toda te norme so za sedaj ome jene na industrijske delniške družbe, ker je bila tudi preuredba najnujnejše potrebna in je bilo obstoječe velike težave najlaglje odstraniti.
Doktor Kaizlu pa se je zdel tudi nov regulativ za banke jako potreben in odredil je takoj, da se po njegovih navodilih sestavi. To važno delo ježe precej daleč dospelo in zato je globoko obžalovati, da so nečuvene politične razmere provzročile odstop finančnega ministra dr. Kaizla še predno je to važno delo dokončano. Bog ve, če zdaj začeto delo ne zapade trhnenju v ministrskih arhivih.
Novi delniški regulativ za industrijske družbe je bil zadnje dni meseca septembra, skoro neposredno pred odstopom dr. Kaizla v državnem zakoniku publiciran in to z važnim pristavkom, da stopi takoj v veljavnost. V naslednji številki hočemo podati vsebino tega regulativa oziroma njegovih najpoglavitnejših določb. (Konec sledi)
368
Obrtnija
Novi delniški regulativ.
(Konec)
Najvažnejše točke novega delniškega regulativa so naslednje:
Prošnje za dovoljenje ustanoviti delniško industri-jalno družbo, naj se želi definitivna koncesija aH samo predkoncesija, se morajo vložiti pri pristojnem političnem dež. oblastvu. Glede predkoncesij določa novi regulativ, da je deželna politična oblast dolžna, dati tekom 30 dnij začasno dovoljenje, ako ni zakonitih zadržkov. Ako misli deželna politična oblast, da je treba kako prošnjo odkloniti, jo mora v imenovanem roku predložiti mini-nistrstvu. Prošnje za definitivno dovoljenje morajo deželne vlade tekom 14 dnij predložiti ministrstvu, oziroma, če to ni mogoče, mora ministrstvu naznaniti še pred pretekom tega roka, da je bila vložena taka prošnja in sporočiti, zakaj da je ni predložila.
Ta natančna določitev roka, kdaj morajo deželna politična oblastva prošnje rešiti, je velikega pomena. Do zdaj je bila navada, da so take prošnje sila dolgo ležale pri deželnih vladah in zgodilo se je večkrat, da je bila zamujena ravno najugodnejša konjunktura, ali da so ude-ležniki že zopet izgubili veselje kaj ustvariti, še predno je bila njihova prošnja rešena. Za definitivno dovolilo velja načelo, da se ga ne sme odreči, če ni zakonitnih povodov za neugodno rešitev prošnje.
Glede apportov in sploh prošenj za druge delniške ustanovitve, zahteva regulativ popolnega pojasnila vseh, za presojo dotičnih transakcij odločilnih razmer v statutu v subskripcijskih povabilih in v subskripcijskih izjavah. Povrh pa še zahteva, da je ustanovne delnice pri pri stojni trgovski in obrtni zbornici razgrniti na javen vpogled.
Delnice se morajo navadno glasiti na najmanj 200 kron. Izjemoma, namreč pri manjših podjetjih, ki imajo samo lokalen pomen, se smejo izdajati delnice tudi po 100 kron, toda le, ako se te delnice glase na ime. Kurs novih akcij se na noben način ne sme določiti pod pari tako, da dobi   delniška   družba kolikor možno celo sku-
pilo za te delnice. Dovoljenje je sukcesivno plačilo delnic iz čistega dobička, v katerem slučaju dobe lastniki izžrebanih delnic, „vžitne izkaznice", "Genusscheine."
Pravne razmere lastnikov teh „vžitnih izkaznic % ki niso še nikjer zakonito vrejene in določene, so v novem delniškem regulativu vsaj začasno ustanovljene.
Tudi na organizacijo organov delniških družb se ozira novi regulativ, ter določa, da morajo biti v vodstvo poklicane samo osebe, ki se po poklicu in stalno bavijo z neposrednim vodstvom opravil. Dosedanja navada, vstvarjati pri delniških podjetjih vsakovrstne sinekure, se torej odpravi, kar je velicega pomena. Pač pa je dovoljeno, vstvariti direkcijski svet, to je nekaka srednja instanca mej vodstvom in mej občnim zborom delničarjev, katere direkcijski svet sklepa o važnejših zadevah. Toda ta direkcijski svet je po novem regulativu menjen le kot prehod od starih razmer k novim in mora s časoma po« polnoma izginiti.
Za nadzorstvo oziroma za pregled letnih računov in druzih izkazov se volijo ali računski revizorji ali pa se izvolijo posebni nadzorovalci. Ti nadzorovalci smejo ako to pravila dovolijo, sami določiti vodstveno podjetje.
Glede glasovanja pri občnih zborih določa novi regulativ, da naj se samo izjemoma določi, da sme posamezen delničar imeti le gotovo število glasov, sicer pa naj bo dovoljeno, da sme imeti kolikor glasov je, tudi določa regulativ, da se sme razen delničarje7 tudi ne-delničar kot pooblaščenec udeležiti glasovanj.
Glede državnega nadzorstva ponavlja regulativ načelo, ki je izraženo že v društvenem patentu, da se državno nadzorstvo izvršuje v varnost javnih interesov. Za varstvo zasebnih interesov se država kot nadznrovalna oblast nima zavzemati in se morajo dotični interesi braniti civilnopravdnim potom. Stalni državni nadzorovalni organ, podoben »deželnoknežjemu komisarju" na pr. pri hranilnicah, se nastavi pri industrijalnih delniških družbah samo izjemoma in sicer samo tedaj, če je potreben tak organ iz javnih ozirov.
To so najvažneje določbe novega regulativa za in-dustrijalna podjetja. Gotovo pripomore novi regulativ, da se bo začel duh podjetnosti svobodnejše gibati in da bode konec tisti zaupnosti in tistemu lenarenju, ki je doslej zadrževalo razvoj industrije.
Regulativ je tak, da bi se ga tu za manjša podjetja lahko izkoristili naši rojaki, zakaj tudi majhna industrija se ne da pri nas vstvariti drugače, kakor poto-masocijacije.