GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC OBVESTILA UREJA UREDNIŠKI ODBOR, ODQOVORNI V/REDNIK JURIJ ŠUMEČNIK, SLOVENJ QRADEC, VORANČEV TRQ 1 TISK: ČP MARIBORSKI TISK FEBRUAR 1969 - ST. 1 CENA 1 DINAR OB 8. MARCU! 8. marec je posvečen našim ženam. Delovna skupnost gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec čestita vsem delavkam, zaposlenim pri gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec. Ko ženam čestitamo in segamo v roke, izročamo darila in cvetje, prirejamo zabave, bi bilo prav, da si postavimo tudi nekaj vprašanj. Kaj je storila širša družba, kaj je storila ožja družba in kaj je storila delovna organizacija, da bi naša zaposlena žena in naša nezaposlena žena lahko uveljavljala enakopravnost, se družbeno in politično udejstvovala in tako polno uveljavljala svojo osebnost v našem samoupravnem sistemu. Z razvojem naše dežele iz zaostale polkolonialne agrarne dežele v deželo z razvito industrijo so se odpirala nova delovna mesta in potrebe po delavcih na delovnih mestih. Žena je dobila večje možnosti zaposlitve, nekje več, nekje manj, pač odvisno od tega, kako je razvita njena ožja domovina. Zaposlena žena pa mora še dalje voditi gospodinjstvo in vršiti funkcijo matere. Razumljivo je, da se taka žena manj vključuje v družbenopolitično življenje. Manj tudi sodeluje v samoupravi in samoupravnih procesih. Niso redki primeri, ko se opravičujemo s tem, da volimo delavke v samoupravne in družbenopolitične organe zaradi mode in strukture. Tako izvoljena žena bo verjetno to tudi predstavljala. Vsebinsko se ne bo poglabljala, ker se enostavno ne bo mogla. S trojno funkcijo (mati, delavka in gospodinja) se ženske tudi prekomerno izčrpavajo. To o zaposlenih. Kaj pa žene, ki zaposlitve ne dobijo? Iz razgovora teh žen ne veje ničesar, kar bi dokazovalo vero v enakopravnost kot družbenopolitično vrednoto. V 7. členu zvezne in 14. členu republiške ustave smo zapisali: »Samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka.« To določilo je lepo in svetlo. Gotovo bi ga z aplavzom potrdili vsi zaposleni in pošteni delavci ne glede na delovna mesta. Nezaposleni občan — občanka pa se znajde v drugačnem položaju. Če nima zaposlitve — dela, ne bo mogoče meriti rezultata in mu tudi ne v smislu ustavnega določila priznavati družbenega položaja. S tem, da ne dela, je družbenopolitično degradiran. Poleg tega ima nezaposlenost tudi svojo materialno plat. Četrt stoletja že sami odločamo o svoji usodi, ki je seveda večkrat močno odvisna od gibanj v svetu. Toda to vprašanje je vprašanje naše druž- be v našem prostoru. Reševati ga bo morala ta družba. Vprašanja ne moremo več naprtiti pokojnim in degradiranim kapitalistom. Poraja se v naši stvarnosti in ta družba je pristojna in dolžna, da ga rešuje. Vprašanje tudi ni dramatično, je pa vredno vse pozornosti. Zaposleno ženo bo potrebno dalje razbremenjevati funkcije materinstva in gospodinjstva. To bomo dosegli z uvajanjem mehanizacije v gospodinjstva, Z ustanavljanjem otroško varstvenih ustanov in drugih servisov, skratka, moderna družba bo morala prevzemati od zaposlene žene — matere več dolžnosti za varstvo in vzgojo otrok. Za nezaposlene žene pa lahko skrbijo le zaposleni z vlaganjem sredstev v razširjeno reprodukcijo in z odpiranjem novih delovnih mest. Večja skrb za zaposlene in nezaposlene žene in razumevanje njihovih problemov bo gotovo najlepši šopek, ki ga ji lahko poklonimo za ta dan. Informacije o predvideni gradnji tovarne ivernih plošč v Otiskem vrhu pri Dravogradu UVOD Deset let nazaj sega zgodovina gradnje tovarne ivernih plošč na tem območju. Ze takrat je lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec v svojem razvojnem programu predvidelo gradnjo tovarne ivernih plošč* da bi tako lahko porabili manjvredne odpadke pri proizvodnji žaganega lesa kakor tudi manjvredne gozdne sortimente in le-te bolje ovrednotili. Leta 1959 je bila izdelana analiza surovinskega zaledja industrije ivernih plošč. Nekako v istem času pa je pri okraju Maribor vznikla ideja o gradnji tovarne sulfatne celuloze in natron papirja »Drava« Otiški vrh. Bilo je ustanovljeno novo podjetje in imenovan poseben odbor. Novo ustanovljeno podjetje in odbor sta takoj pričela z delom in gradnja »sulfatke« je postala takoj zelo aktualna. Ker je ta tovarna zajemala enako surovino, kot jo uporablja iverka, in ker je celuloza in natron papir deficitna in iskana proizvodnja, se je nadaljnja misel o gradnji tovarne iveric opustila. Z menjavo gospodarske situacije in predvideno reformo, ko je bilo nujno do skrajnosti omejiti investicije, pa se je gradnjo »sulfatke«, tik pred njeno realizacijo, opustilo. Podjetje v izgradnji je bilo ukinjeno, vsa zadeva pa prepuščena občinam in področnim gozdnim gospodarstvom in lesni industriji, dokler le-ta ni bila dokončno likvidirana. Iniciativo za dokončno ureditev problema »sulfatke« je dal leta 1966/67 zavod za ekonomiko Maribor, kjer je bila vsa zadeva dokončno ustavljena in predana v likvidacijo. Ponovno je oživela misel in potreba porabe lesnoindustrijskih odpadkov in manjvrednih gozdnih sortimentov. Tako je po dokončni likvidaciji »sulfatke« ponovno prišlo do programiranja izgradnje tovarne ivernih plošč na Oti-škem vrhu. PROGRAMIRANJE Uporaba tako lesnoindustrijskih odpadkov kakor manjvrednega lesa iz gozdne proizvodnje in potreba po skupnem finansiranju sta narekovali, da sta LIP Slovenj Gradec in GG Slovenj Gradec osnovala skupno komisijo za pripravo gradnje tovarne ivernih plošč, ki je pričela z delom že konec leta 1967. Po uvodnih razgovorih in sklepih obeh centralnih delavskih svetov, da se k programiranju tovarne ivernih plošč pristopi, sta tako delavska sveta LIP in GG Slovenj Gradec sprejela sklepe o formiranju skupne strokovne komisije. Strokovna komisija tekoče obravnava vso problematiko v zvezi s programiranjem in pripravami za gradnjo tovarne ivernih plošč. Z birojem za lesno industrijo Ljubljana je bila sklenjena pogodba o izdelavi celotnega investicijskega programa, ki je bil izdelan do konca septembra 1968. Investicijski program obsega surovinsko in tržno analizo, tehnološko gradbeni del z instalacijami in ekonomsko utemeljitev s prikazom finansiranja. Obe podjetji sta se sporazumeli, da na osnovi ugodnih ekonomskih pokazateljev v to investicijo gresta. Rešeno je tudi finansiranje s strani obeh podjetij 50 : 50 in do višine udeležbe posameznega partnerja bo le-ta udeležen tudi pri delitvi dobička. V zvezi s programiranjem in gradnjo tovarne pa si je komisija zadala nalogo navezave stikov z nazarskim in mariborskim bazenom z željo po sodelovanju pri skupni pripravi dokumentacije in skupnega finansiranja ter gradnji ene večje tovarne ivernih plošč z eventualno oplemenitilnico na lokaciji, ki bi po razpoložljivi surovini in najugodnejših transportnih poteh najbolj ustrezala. (Nadaljevanje na 3. strani) Naše ceste Dobro in uspešno gospodarjenje z gozdovi je odvisno predvsem od cestnega omrežja. V današnjem času, z današnjimi delovnimi pripomočki in tempom dela si težko predstavljamo obdobje 15 let nazaj, ko V naših gozdovih skoraj še ni bilo cest. Veliko koristi in prednosti nam daje vsaka zgrajena cesta in je skoraj nemogoče vse prikazati. Omogoča nam učinkovitejšo gozdarsko službo, nego in vzgojo gozdov, racionalnejše izkoriščanje lesne mase, zmanjšanje stroškov spravila in prevlake kakor tudi proizvodnjo večvrednih sortimen-tov. Poleg tega predstavljajo gozdne ceste vsestransko pridobitev za cela področja, ki so bila še do nedavnega popolnoma zaprta in odrezana od sveta. S tem je omogočena hitrejša zdravstvena in veterinarska služba, dovoz oziroma odvoz kakršnega koli materiala, skratka hribovske kmetije so se s tem približale krajem v dolini. Stanje in razširjenost gozdno cestnega omrežja sta bili do nedavnega zelo skopi. Vlake in kolovozi so predstavljali osnovno in edino transportno omrežje. Njihova nenačrtnost in slabo stanje sta nas prisilili, da smo pristopili k izgradnji cest, sposobnih za motoriziran prevoz. Po letu 1950 beležimo prve gradnje cest z namenom odpiranja gozdov. Tako je bilo zgrajeno do leta 1960 43 km kamionskih in 56 km traktorskih poti. Pri takratni gradnji prometnic smo se posluževali dveh gra-diščnih normativov, in sicer ene za kamionske ceste in druge za traktorske vlake. Po letu 1960, ko se intenziteta gradnje vse bolj dviguje, se vedno bolj uveljavlja stališče, da se naj les transportira od nakladalne postaje do skladišča brez vmesnega prekladanja. To se pravi, da bi naj kamion prevažal les na vsej relaciji. S tem v zvezi odpade diferenciacija na kamionske ceste in traktorske vlake. Tako so se vse ceste pričele graditi po normativih za projektiranje in gradnjo kamionskih cest. Vendar pa jih ločimo po izvedbi, in sicer na gozdne ceste z utrjenim cestiščem (s trdo podlago) in z neutrjenim voziščem (z mehko podlago;. Po tej klasifikaciji imajo utrjene ceste stabilizirano — Utrjeno vozno plast, urejene brežine in odvodnjavanje. Pri neutrjeni cesti so uporabljeni oziroma projektirani enaki elementi s to razliko, da je kvaliteta izvedbe slabša. Tako so pri slednjih izvršena zemeljska dela z ureditvijo brežin, delno odvodnjavanje in delna utrditev gornje plasti (samo tam, kjer je to potrebno). V kakšni meri so navedena dela izvršena, je odvisno od rentabilnosti ceste, terena in razpoložljivih finančnih sredstev. V glavnem so te ceste prevozne, če ne vse leto, pa vsaj v sušnih periodah. Solidnost izdelave je za sedaj odvisna pač od sredstev, osnovni elementi pa dopuščajo izboljšave. Kolikor se v prihodnosti pokaže potreba in so na razpolago finančna sredstva, se te ceste (brez kakršnih koli rekonstrukcij) lahko dogradijo (utrdi gornji ustroj, dokončno uredi odvodnjavanje itd.). Praviloma naj bo solidnost izdelave odvisna od pomembnosti ceste. Glavne, bolj prometne žile, naj bodo utrjene manj obremenjene in slepi kraki pa se naj gradijo kot neutrjeni, kolikor seveda terenske razmere to dovoljujejo. Priložena je tabela s prikazom cest, ločeno po gozdarskih obratih, z izračunom gostote omrežja m/ha gozdnih površin s stanjem konec leta 1968. Realen podatek za gostoto cestnega omrežja pokaže izračun pod 9. kolono, kjer so zajete gozdne in javne ceste. Kajti javne ceste istočasno služijo tudi namenom gozdarstva in to kot produktivne žile ali večinoma kot spojnice. Izračun gostote ob upoštevanju samo gozdnih cest (8. kolona) pokaže le odprtost gozdov. Tekstna tabela na 3. strani prikazuje nekaj produktov o našem cestnem omrežju. Gozdne ceste Javne ceste Gostota m/ha Gozdarski obrat g* utrjene km c gozdne ceste javne in gozdne ceste «« nj k tuO la skupaj km ceste km skupaj Slovenj Gradec 10.579 69,7 19,1 88,8 46,4 135,2 8,4 12,8 Dravograd 5.952 18 8 31,5 50,3 46,9 97,2 85 16,3 Mislinja 8.053 28,7 25,9 55,8 23,8 79,6 6,9 9,8 Radlje 12.439 72,7 58.8 129,5 49,8 179,3 10,4 14.4 Ravne na Kor. 9.276 60 9 13,2 74,1 47,1 121,2 8,0 13,1 Črna na Kor. 12.790 85,5 12,4 97,9 29,8 127,8 7,7 10,0 Slovenj Gradec 59.089 336,3 158,9 495,2 243,8 739,0 8,4 12,5 Iz tabele je razvidno, da je gostota cestnega omrežja z 12,5 m/ha na polovici nasproti optimalni za naše področje — 25 m/ha. V letu 1967 je bil izračun gostote 11,8 m/ha. Ce vzamemo za merilo dosedanja vlaganja v cestno omrežje, bi optimalno gostoto dosegli šele leta 1987. V zadnjih letih se vse bolj kaže tendenca gradnje neutrjenih cest, in sicer zaradi čim hitrejšega odpiranja gozdov z enakimi finančnimi sredstvi. Tako je bilo v letu 1968 zgrajenih 7,5 km utrjenih in 41,6 km neutrjenih cest. Razen tega so bile opravljene na gozdnih cestah prve utrditve gornjega ustroja z asfaltom, in to zaradi zniževanja vzdrževalnih stroškov. Vsekakor je naša težnja pri izgrajevanju cestnega omrežja doseči optimalno gostoto, ki je za napredno gozdarsko proizvodnjo nujno potrebna. Cilj je težak in daleč. Branko Slavič, dipl. inž. gozd. INFORMACIJE O PREDVIDENI GRADNJI... (Nadaljevanje s 1. strani) Z mariborskim področjem, to je z Marlesom in GG, smo dogovorjeni in oni naša prizadevanja in našo investicijo podpirajo. Nasprotno pa s predstavniki gozdarstva in lesne industrije Nazarje, kljub nekajkratnim poskusom, nismo prišli do skupnih stališč. SUROVINA Tehnologija proizvodnje ivernih plošč v svetu je že tako napredovala in je tako izpopolnjena, da omogoča uporabo vsakovrstnih gozdnih in lesnoindustrijskih odpadkov vključno z žagovino, skoblan-ci. gozdni sortimenti pa so lahko tudi neoluščeni (neobe-ljeni). Surovinska analiza, ki je izdelana, je postavljena na 100%> surovino, ki jo je možno realizirati v lastnem območju in nam omogoča postavitev tovarne s kapaciteto 50.000 m3 letno. Z razširitvijo surovinske analize na področje Maribora pa nam omogoča na eni strani postavitev še večje tovarne, na drugi strani pa izbiro tiste surovine, ki je cenejša in omogoča večjo ekonomičnost pri proizvodnji ivernih plošč. Ko govorimo o surovini, je treba posebej poudariti, da se to področje, vključno z Dravsko dolino do Maribora, nahaja v najbogatejšem surovinskem območju cele Slovenije. Dosegamo naj večjo gozdnost, ki presega celo 65 do 70 °/o in ima najboljšo strukturo gozdov. Surovina iz pretežne večine iglastih gozdov daje najboljšo in najbolj kvalitetno ploščo. Predvidena lokacija leži v geografskem središču navedenega območja, tudi transport surovine ne predstavlja nobenega problema, saj se vsa surovina nahaja v povprečni razdalji do nove tovarne v krogu 20 kilometrov. Velik del surovine pa se nahaja prav na lokaciji tovarne v Otiškem vrhu, ker ima tam LIP novo centralno žago; v prihodnje pa bo tu urejeno tudi centralno skladišče gozdnih sortimentov GG Slovenj Gradec. Za kapaciteto 50.000 kubičnih metrov plošč letne proizvodnje rabimo 70.000 kubičnih metrov surovine, ki jo sestavljajo nekako do polovice lesno industrijski odpadki, drugo polovico pa razni manjvredni gozdni sortimenti. Na Slovenjegraškem gozdno gospodarskem območju sekamo letno okrog 275.000 kubičnih metrov lesa. Pri izbiri surovine ne posegamo v tiste sortimente, ki jih že sedaj dobiva papirna industrija, ker smo v surovinski analizi za tovarno iverk predvideli le manjvreden nekvaliteten celulozni les, jamski les in drva. O predvideni gradnji smo obvestili tudi našega velikega potrošnika celuloznega lesa, to je tovarno v Vidmu-Krškem, in le-ta našo investicijo podpira. Iz predvidene surovine pa so izločene tudi tiste količine, ki jih rabi področna predelovalna industrija kolt npr. lesno industrijski obrat Pameče za izdelavo panelnih plošč. TRŽIŠČE V obširni študiji tržišča za iverne plašče so prikazani vsi trendi razvoja in potrošnje ivernih plošč v svetu, Evropi in pri nas. Prvotni namen proizvodnje ivernih plošč z osnovanjem v Švici 1936. leta je bil izkoriščanje lesnih ostankov in ustvaritev ustreznega tvoriva za proizvodnjo pohištva. Proizvodnja se je 1941. leta prenesla tudi v ZR Nemčijo, ki je kot manj aktivna dežela na lesu kmalu prevzela pobudo v razvoju in izpopolnjevanju te nove predelave lesa. Proizvodnja pohištva je kmalu spoznala veliko uporabno vrednost tega novega tvoriva, kar je bila podlaga za kasnejšo dinamično rast te proizvodnje in potrošnje v proizvodnji pohištva in v drugih področjih. Uporabna vrednost ivernih plošč v proizvodnji pohištva v primerjavi z drugimi tvoriva je zlasiti v tem, da jih je moč glede na njihove fizikalne in tehnične lastnosti uporabljati v najrazličnejše namene v smislu univerzalnega tvoriva z mnogovrstnimi kombinacijami z drugimi materiali. Največji pomen pa je bil v tem, da je bilo moč glede na homogenost in velikost formatov plošč organizirati industrijski in serijski način proizvodnje pohištva. Te pozitivne lastnosti ivernih plošč so dobile svojo veljavo zlasti po petdesetem letu, t. j. v preporodu gospodarstva v Zahodni Evropi, ko se je vzporedno z veliko ekspanzijo gospodarstva naglo povečeval tudi življenjski standard prebivalstva. Rastoče potrebe po pohištvu so ob pomanjkanju klasičnih lesnih tvoriv reševali s pospešeno proizvodnjo ivernih plošč, ki so v proizvodnji pohištva postale kmalu dominantno tvorivo. Iz Švice in ZR Nemčije se je proizvodnja hitro razširila po vsej Evropi in našla ugodna tla tudi v Severni Ameriki, v kasnejših letih pa tudi na drugih kontinentih. Študija raziskave tržišča, ki je podrobno obdelana za Slovenijo, prikazuje možnost, da se tudi v Sloveniji zgradi ena večja tovarna; prodaja v tem slučaju ne bo problematična. Pri tem, ko nakazuje upravičenost ene take tovarne pri nas. upošteva bodočo tovarno, ki je v izgradnji v Kočevju; upoštevani pa sta tudi tovarni v Cerknici in v sklopu MEBLA Nova Gorica. V zadnjem času uvažamo 40.000—50.000 kubičnih metrov ivernih plošč letno v Slovenijo, in to predvsem iz Italije in v tem letu že tudi iz Avstrije. Zato je še tembolj važno, da zgradimo lastno tovarno, vendar ob absolutnem upoštevanju rentabilitete, tako da bo možno tako v kvaliteti kot v ceni konkurirati sedaj uvoženim ploščam in uvoz nadomestiti z enako ali celo boljšo kvaliteto in nižjo ceno domače plošče. Kakor v Evropi in v ostalem svetu je pri nas v nekaj zadnjih letih proizvodnja iverk zelo hitro naraščala. V Jugoslaviji smo pričeli s proizvodnjo iverk nekako leta 1959/60, ko je proizvodnja bila na višini 8216 kubičnih metrov in je hitro naraščala, tako da je lelta 1967 dosegla že 146.646 kubičnih metrov plošč letno. Seveda je ta proizvodnja mnogo hitreje naraščala še v drugih državah, kot na primer v Nemčiji, Italiji, Švici, Avstriji itd. Statistika FAO zasleduje potrošnjo iverk v kilogramih na prebivalca in iz tega sklepa na razvoj proizvodnje in tendence razvoja. Od lata 1960 do 1968 se je gibala poraba iverk »per capirta« po posameznih državah takole: 1961. leta je bila poraba v ZR Nemčiji 12,1 kg, v Švici 11.9 kg, na Norveškem 9 5 kg, v Avstriji 7,5 kg, v Franciji 3,5 kg, v Angliji 1,5 kg in v Jugoslaviji 0,45 kg na prebivalca. 1967. leta pa dosežejo: ZR Nemčija 22,7 kg, Francija 8.9 kg. Anglija 4,6 kg in Jugoslavija 4,3 kg na prebivalca. Posebna študija FAO pa za področje, kamor spada tudi Jugoslavija, predvideva porabo iverk leta 1975 v višini 28 kg na prebivalca. Struktura potrošnje iverk nam kaže. kje je razvoj in uporaba iverk pri nas in kakšen razvoj in uporabo lahko pričakujemo v prihodnje. Iz tega vidimo, da imamo neustrezno porabo iverk in da ima proizvodnja iverk v tem še zelo veliko rezerv in možnosti. (Tone Potočnik, dipl. inž. gozd.) Občni zbor osnovne organizacije sindikata GO Radlje Zadnjo soboto v januarju so se zbrali člani EE GO Radlje na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije. Gozdni delavci so razkropljeni po hribovskih zaselkih in posameznih domačijah, zato so taki skupni sestanki zelo redki. Skoda, da se precejšnje število članov občnega zbora ni udeležilo. Tudi predstavniki uprave GG in občinskega sindikalnega sveta Radlje ob Dravi se vabilu niso odzvali. Predsednik OOS Jože Verdnik je poročal o delu upravnega odbora OOS in o gospodarjenju v kolektivu. Kolektiv GO Radlje ima trenutno 195 članov. Število zaposlenih se v zadnjih letih ni bistveno spreminjalo. Ob prizadevanju za boljšim gospodarjenjem se skušajo člani v večji meri posluževati sodobne mehanizacije in naprednih delovnih metod. Zal pa se naši proizvajalci le po- časi prilagajajo novim okol-nostim. Osebni dohodek naših neposrednih proizvajalcev je na nivoju drugih zaposlenih v območju Radelj. Ne moremo pa trditi, da je tako tudi z življenjskim standardom, ker nekateri svojih sredstev ne nalagajo dovolj smotrno. Posamezniki potrošijo velik del osebnega dohodka za alkohol. Res je, da je teh članov malo. Mnenja smo, da tudi teh ne bi bilo treba in ne delajo časti kolektivu. GO Radlje je v zadnjih treh letih uspešno reševal stanovanjsko vprašanje. Dograjenih ali prenovljenih je bilo 32 stanovanj in pri tem uporabljenih 800.000 din. Tako se je nekdaj zelo pereč problem znatno ublažil. Seveda ga je potrebno še naprej reševati. Upravni odbor OOS si je prizadeval tudi za rekreacijo svojih članov. Za preživljanje letnih dopustov na morju, kjer imamo svoje domove, ni bilo posebnega zanimanja. Zato je upravni odbor organiziral več izletov v tujino in po Sloveniji. Zelo uspešni in lepi so bili izleti na Češko, v Avstrijo in Italijo. Priporočljivo bi bilo, da bi se naši delavci v večji meri posluževali naših počitniških domov ob morju. Dober in primeren letni počitek je našemu delavcu potreben. Podatki o izostankih zaradi bolezni so v porastu. Ne-spočitega delavca pospešen tempo dela tudi bolj utruja. POKAZATELJI O GOSPODARJENJU V LETU 1968 Pri enaki količini prodanega lesa je bil dosežen bruto dohodek 13,474.853,91 din, kar je za 410.887,04 din več kot v le- tu 1967. Dosegli smo za 7,37 din večjo prodajno ceno na kubični meter lesa. Zvišali so se tudi poslovni stroški. Tako so doseženi osebni dohodki celo za 1,01 % nižji kot v letu 1967. Opaziti je težnjo, da se cene lesa ne bi bistveno spremenile. Stroški poslovanja kažejo naraščanje. Da bi osebni dohodki ostali na tej višini, moramo poiskati vse možne rezerve v proizvodnji in jo v čim večji meri poceniti. V prvi fazi, to je pri sečnji, ni več pomembnih rezerv. Večje rezerve so v drugih fazah dela, predvsem v lesnih skladiščih. Izgradnja modernega lesnega skladišča v Vuhredu je torej neodložljiva. Sicer bo seveda nekaj viška delovne sile, ker se proizvodnja v gozdarstvu ne more poljubno večati. S pravilno razporeditvijo delavcev po delovnih mestih je tudi to vprašanje rešljivo. Nekaj rezerv je v priložnostni delovni sili in pri delih za vzdrževanje gozdnih komunikacij. V razpravi sta posebno izstopala delavca Franc Brum-šek in Jože Pečovnik. Zavzemala sta se za izplačilo nadomestila za K-15. za ponovno uvedbo družbene prehrane, za nabavo termovk (o termovkah so govorili in sklepali že na dveh občnih zborih), za povišanje osebnih dohodkov in za nadomestilo za zimske in deževne dni. Vodja obrata Maks Sušek je pojasnil, da je zaradi terenskega značaja dela uvedba toplega obroka za vse delavce za sedaj neizvedljiva, za nabavo termovk pa je odgovoren varnostni tehnik. Vprašanje bo potrebno le dovolj odločno postaviti in nabava tega predmeta ne sme biti problem. Izplačevanje nadomestila za K-15 bi bilo v teh pogojih nesmiselno, ker moramo odvajati družbene prispevke. Sredstva, ki jih uporabljamo direktno za počitniške domove, so prispevkov oproščena. Delo v zimskem času in deževnih dneh dejansko predstavlja problem. Dohodek pa ustvarjamo le z delom in se moramo za čas, ko ne delamo, seveda sprijazniti z nižjimi osebnimi dohodki. Naloga sindikata je, da se zavzema za skrajšano delovno in pokojninsko dobo gozdnih delavcev. Pri skrajšani dobi bi gozdni delavec dosegel polno pokojnino nekje med 33 in 35 leti delovne dobe. Glede osebnih dohodkov je vodja obrata povedal, da naši sedanji dohodki sicer niso visoki, imajo pa to dobro lastnost, da so precej stabilni. Osebni dohodek kaže rahel, vendar stalen porast. V bodoče ne predvidevamo ugodnih možnosti za povišanje osebnih dohodkov, ki lahko nastopi le zaradi zvišanja produktivnosti in znižanja proizvodnih stroškov. Pomembni so tudi stroški vzdrževanja cest ki so dosegli v letu 1968 400.000 din, in bi jih z zavestnim sodelovanjem vseh koristnikov naših cest lahko precej znižali. Na večjo količinsko proizvodnjo ne moremo računati, predvidevamo pa lahko delno izboljšanje kakovosti naših izdelkov. Na občnem zboru je bilo več pripomb, da komunalno stanovanjsko podjetje Radlje slabo gospodari s stanovanji, ki jih je naš kolektiv dal v upravljanje. Glede sindikalnih izletov so bila mnenja deljena in je gla- sovanje pokazalo, da si večina članov kolektiva takih izletov še želi. Občni zbor je izvolil nov upravni in nadzorni odbor v sestavi: a) upravni odbor: 1. Ivan Mravljak, skladišče Vuhred 2. Tilčka Verdnik, uprava 3. Marija Klug, uprava 4. Alojz Umaut, Orlica 5. Franc Švajger, Hudi kot 6. Adolf Vrhovnik, Bolfenk 7. Viktor Kremljak, Planina 8. Ivan Pušnik, Primož 9. Zdravko Vilar, Pernice 10. Stanko Velenti, Muta 11. Andrej Šnabl, Remšnik b) nadzorni odbor: 1. Gretka Bobovnik, predsednica 2. Albin Topler, član 3. Ivan Vrhnjak, član Zbrani delavci so se ob tej priložnosti poslovili od treh članov kolektiva, ki so v letu 1968 odšli v pokoj. V imenu kolektiva se je od upokojencev poslovil predsednik OOS Martin Krajnc in jim podaril ure, kot je običaj. Upokojeni delavci so: Anton Kelenberger, delavec na skladišču Vuhred. Odšel je v redni pokoj s 35. leti delovne dobe. Ferdo Ropič iz Primoža na Pohorju je bil invalidsko upokojen z 19 leti delovne dobe in 52 let star. Ivan Ažnik, delavec na Skladišču v Vuzenici, je bil invalidsko upokojen po predpisih o borcih NOV z 19 leti delovne dobe. Delovna skupnost GO Radlje se upokojencem zahvaljuje za vestno delo. Tone Modic, dipl. inž. gozd. Gozdarski obrat Mislinja Denarno nadomestilo in ostale pravice v času nezaposlenosti Z gozdovi, ki se razprostirajo v zgornji Mislinjski dolini, severno od grebena Paškega Kozjaka — na zahodu pa do Graške gore, gospodari GO Mislinja. Na tem območju je 3758 ha gozdov SLP in 4295 ha gozdov v državljanski lastnini. Gozdarski obrat zaposluje 96 delavcev, od tega dva delovna in sedem vojaških vojnih invalidov. Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci je 77:23. Struktura zaposlenih: gozdni delavci 51 skladiščni delavci in nakladalci 15 cestarji 8 odpremna služba 5 delavci v pisarni 5 tehnični kader v gozdarski proizvodnji 12 96 Značilna za kolektiv je razmeroma visoka povprečna starost zaposlenih, saj znaša prek 41 let, toda razveseljivo je. da imajo ti ljudje dolgotrajne izkušnje pri delu v gozdarstvu oziroma v podjetju. Pereč problem za kolektiv gozdarskega obrata predstavlja stanovanjsko vprašanje. Veliko je stanovanj, ki ne ustrezajo sodobnemu bivanju človeka. Obratni DS se je pred leti odločil rešiti problem pretežno z individualno gradnjo. V ta namen je bil izdelan načrt zazidave za gozdarsko naselje v Mislinji, kjer so trije člani kolektiva že v letu 1968 pričeli z gradnjo, v pripravljalni fazi gradnje pa je še šest sodelavcev. Stanovanjski problem šestih sodelavcev je bil rešen z adaptacijo kupljene hiše v Dovžah. Številčno stanje v kolektivu se menja izključno le z odhodi v pokoj. V letu 1968 so bili upokojeni: Franc ODER, predčasno upokojen, Viktor VIVOD, invalidsko upokojen Jože VODOVNIK, invalidsko upokojen. Vsem upokojenim se GO Mislinja za vestno in dolgoletno delo lepo zahvaljuje. Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd. Temeljni zakon o organizaciji in finansiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ, št. 15/65) obravnava kot začasno nezaposlene osebe delovne ljudi, ki so brez zaposlitve, pa zaposlitev iščejo in se v ta namen prijavijo pri zavodu za zaposlovanje. Pravice začasno brezposelnih obravnava temeljni zakon kot gmotno preskrbo delovnih ljudi v tem času. Gmotna preskrba obsega: — pravico do denarnega nadomestila, — zdravstveno varstvo, — otroški dodatek, — povračilo stroškov za prevoz in preselitev, če se delavec zaposli v drugem kraju, in — denarno pomoč med strokovnim usposabljanjem. Pravico do denarnega nadomestila: Pravico do tega nadomestila lahko uveljavi delavec, če je delal najmanj eno leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih. Pogoj je, da se v 30 dneh po prenehanju dela priglasi pristojnemu komunalnemu zavodu za zaposlovanje. Nadaljnji pogoj je. da njegovi dohodki skupaj z dohodki članov njegove ožje družine oziroma gospodinjstva ne presegajo vsote, ki je določena z republiškim predpisom. Republiška skupščina Slovenije je v juliju 1965. leta sprejela zakon (Uradni list SRS, št. 24/65), ki določa, da za pridobitev pravice do denarnega nadomestila ti dohodki ne smejo dosegati tehle zneskov: a) 250 din mesečnega dohodka na člana ožje družine začasno brezposelnega delavca; b) 500 din skupnega letnega katastrskega dohodka od zemljišč, ki so lastnina začasno (Nadaljevanje na 5. strani) brezposelnega delavca oziroma lastnina članov njegove ožje družine. Omeniti je, da se v gornji znesek štejejo vsi dohodki, od katerih se plačujejo prispevki ali davki, in da se za člana ožje družine štejejo zakonec, otroci, posvojenci in pastorki, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu oziroma jih je začasno brezposelni delavec po zakonu dolžan vzdrževati in jih tudi res vzdržuje. Pravice do nadomestila nima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izključitve iz delovne skupnosti (delovna skupnost ga izključi tudi v primeru, če sam zapusti delo) po samem zakonu ali če je sam odpovedal delovno razmerje. Pravico do nadomestila pa lahko uveljavlja, če je njegovo delovno razmerje prenehalo zaradi tega, ker je bil njegov zakonec premeščen v drug kraj, če je prenehalo iz zdravstvenih razlogov ali zaradi tega,, ker delovna organizacija ni izpolnjevala obveznosti do delavca v zvezi z njegovim delom. DENARNO NADOMESTILO Denarno nadomestilo znaša 50 Vo od njegovega povprečnega mesečnega dohodka v zadnjih treh mesecih, preden je nehal delati. Izplačevanje nadomestila je odvisno od delavčeve delovne dobe in je delavec upravičen do njega: a) 6 mesecev, če ima najmanj eno leto nepretrganega dela ali 18 mesecev s presledki v zadnjih 2 letih; b) 12 mesecev, če ima 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev v zadnjih 5 letih; c) 18 mesecev, če ima 5 do 10 let delovne dobe; d) 24 mesecev, če ima več kot 10 let delovne dobe. Izjemoma prejema delavec nadomestilo tudi prek tega časa, če ga je zavod napotil na strokovno usposobitev. Denarno nadomestilo pripada delavcu od prvega dne, ko neha delati, če se priglasi komunalnemu zavodu za zaposlovanje. Pristojen zavod je tisti zavod, kjer ima sedež delovna organizacija, v kateri je delal. Nadomestilo mora zahtevati v 5 dneh od dneva, ko je prenehal delati. Če zahteva nadomestilo po tem roku, vendar pa še v času 30 dni, mu pripada nadomestilo od dneva, ko ga je zahteval. Pravica do nadomestila ugasne, če delavec odkloni zaposlitev, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in telesni zmožnosti. Pravica ugasne tudi tedaj, če se delavec dvakrat zaporedoma ne zglasi pri komunalnem zavodu za zaposlovanje in tega ne opraviči ob prejemu vabila ali se ne odzove vabilu zavoda. Kolikor rabijo naši delavci podrobnejša navodila, naj se informirajo na zavodu za zaposlovanje ob prijavi in se obenem domenijo, kako in v kakšnih rokih naj se javljajo Srečanje upokojencev gozdarskega obrata Ravne na Koroškem zavodu. Morda bo dovolj, da se oglašajo pismeno. Za naše področje je pristojen zavod za zaposlovanje v Velenju. Zavod ima stalno izpostavo v Dravogradu, št. 4, ki dela za stranke vsak torek in petek od 8. do 12. ure. Delavci zavoda za zaposlovanje delajo tudi pri drugih občinah našega področja, kot sledi: — v Radljah vsako sredo od 8. do 12. ure v prostorih delavske univerze, — na' Ravnah vsako sredo od 8. do 12. ure na sedežu skupščine občine, soba št. 30, — v Slovenjem Gradcu vsako sredo od 8. do 12. ure na sedežu skupščine občine. Pravica do pomoči pri zavodu za zaposlovanje je pravica, ki izvira iz dela. Kolikor bi naš posamezni član to pomoč rabil,, naj mu to obvestilo služi kot napotilo. S. J. Na pobudo sindikalne organizacije GO Ravne je bilo ob zaključku leta 1968 organizirano srečanje upokojencev GO Ravne. Srečanje je bilo v gostilni Hober na Poljani. Med upokojenci je bil najstarejši »holcer« Tomaž Kočnik iz Dravograda. Pri 81 letih je še vedno veder in živahen. Zaradi težke bolezni se srečanja ni mogel udeležiti Jurij Otler iz Čečevja. Zastopniki GO in sindikata so ga obiskali na domu in mu izročili skromno finančno pomoč, želeč mu zdravja in srečno 1969. leto. ta, ko so z rokami, dišečimi po smoli, živeli kot »holcer-ji«. Pripovedovali so svoja doživetja, ki so se porodila v zelenih gozdovih. Vse te »okrogle« je podkrepil s harmoniko upokojeni gozdar Feliks Šapek. Med temi urami niso bili videti kot upokojenci, ampak šegavi gozdarji — »holcerji«, ki so v svoji delovni dobi doživeli marsikaj. Veliko se je od takrat spremenilo. Staro orodje je, zamenjalo novo, drugačno, metode dela in zaščita pri delu so druge. Upokojenci GO Ravne so se ponovno srečali Odhaja v pokoj S 1. marcem 1969 nastopa zasluženi pokoj vsem dobro poznan delavec v analitskem sektorju na upravi podjetja Boltežar Hefler. Ko izstopa iz naših vrst, je kljub šestim križem mladeniško veder in krepak. Tudi dolgoletno, 44-letno delo ga ni strlo, ker ga je opravljal z veseljem in voljo. Njegova vestnost, pridnost in odgovornost do dela so lahko samo lep vzgled mladim kadrom, ki stopajo na delovna mesta. Ekonomska enota uprave podjetja se mu za vestno delo zahvaljuje. Vsi sodelavci želijo, da bi dolgo užival zasluženi pokoj. Takole so rekli: Kam so časi nekdanji odšli, ko ročno smo žagali mi. Melodija »plankače« je v gozdu zamrla, žaga motorna sd pot je utrla. Brez sredstev zaščite smo včasih bili, kot vojvode so danes oboroženi vsi. To srečanje je bilo za nje bogata duševna hrana. Bilo je dokaz, da niso pozabljeni in tudi ne bodo. Zuljave delovne roke, ki so se ločile od grčave smreke, so ob zaključku dvignile kozarce. Nazdravili so si in si želeli srečo ob vstopu v novo leto. Delovna skupnost gozdarskega obrata Ravne jim iz srca želi srečno 1969! Vida Gerl Izraz obraza,1 ki je sijal od zadovoljstva, je bil največja zahvala. S polento in »friko« za predjed so se vsi ti nekdanji gozdarji popeljali nazaj v le- Boltežar Helfer Križanka „Lipa" 1 2 3 4 5 6 L 7 6 9 10 ii 12 13 14 15 16 17 16 19 20 21 ii 23 24 1 25 xxxx 26 27 X 28 29 30 31 | 32 33 34 35 36 X X 37 38 x X 39 40 41 42 43 I 44 4 S X 48 47 X X 48 49 X 50 51 52 l'y' 53 54 sš 58 57 58 59 60 X X 80a St 62 X X 63 X 64 X 65 66 67 68 69 70 71 72 X X 73 X X 74 X 75 76 77 xxxxx X X 78 79 X 80 81 X X 82 83 84 85 86 87 88 89 X 90 91 X 92 93 94 95 93 97 98 X 99 100 X 101 X 102 X 103 10*t x X 105 106 X 107 108 X x 103 110 X X 111 112 113 <14 X X 115 116 X 117 118 X X 119 120 121 X 122 123 124 X T25 X X 128 na X X 129 130 X 131 132 X 133 134 135 X X X 136 137 (38 X 139 »40 141 142 X 143 X 144 145 146 147 148 X 149 150 X 151 152 X X 153 154 X X 15 J 15S 157 168 160 162 161T 167 1701 X X Vodoravno: 4. sprememba nivelete; 7. sekanje; 10. gozdni delavec; 12. oddelek v podjetju; 18. listnato drevo; 20. podrt; 22. kamenina; 23. pristaši nagcev; 25. površinska mera; 26. južni sadež; 28. država v Severni Ameriki; 30. bivša kratica za organe reda; 32. vrsta zemlje; 33. nadležna žuželka; 36. kratica afriške države; 37. oče; 39. kozji me-ket; 40. čebelna tvorba; 43. nenadna smrt; 44. vzklik; 45. gozdni čuvaj; 46. veznik; 48. del voza; 50. različna soglasnika; 51. smer (srbohrv.); 52. vzdevek bivšega ameriškega predsednika; 53. delavka v pisarni; 58. priimek delavca v faksaciji; 60. glas pri paranju; 60 a. kemični element J; 63. rimsko bajeslovno bitje; 64. ilovica; 65. prizadevanje; 66. del obraza; 69. znamka motornega kolesa; 70. italijanski spolnik; 71. glavni števnik; 72. zaimek; 73. zvesta domača žival; 74. naplačilo; 75. ime delavca v taksaciji; 76. različna soglasnika; 77. ljudska pritrdilnica; 78. nagon; 80. trije enaki soglasniki; 82. kratici imena in priimka jugoslovanskega izumitelja; 83. požrešen, nikoli sit; 90. vrsta psa; 92. izraz pri nogometu; 98. tlačansko delo; 99. moško ime; 101. materialni delec z elektronskim nabojem; 102. nalašč (koroški izraz); 103. usedek, pogrezek; 104. ilirska Ljubljana; 105. kratica za denarno enoto; 107. ker (srbohrv.); 109. letopisi; 110. žensko ime; 111. povojenost; 115. konec molitve; 116. angleška dolžinska mera; 117. pripomoček za ribanje; 119. mestece v severni Italiji ob vznožju Dolomitov; 122. okrajšava za azimut; 124. drvarska koliba; 125. glavni števnik; 126. kraj na Notranjskem; 129. okrajšava za osnovo; 131. očak, stari oče; 132. grška črka; 133. grško pristanišče ob Egejskem morju; 136. priden, marljiv; 139. glasbena nota; 140. revir GO Radlje; 142. sorodnik; 144. zimsko prevozno sredstvo; 145. Jutrovo; 147. arija; 148. živil- ski obrtnik; 149. naprava za popravilo ladij; 151. abesinski plemiški naslov; 152. dodatno ime enega naših delavcev; 153. priimek predsednika DS; 155. naravoslovec; 156. ime enega naših vodilnih delavcev; 157. kratica za zvezo delovnega ljudstva; 158. moško ime; 160. svojilni zaimek; 161. kratica močnega eksploziva; 162. vozniški vzklik; 163. borišče; 165. datum; 166. moško ime; 168. podsekavanje; 171. znamka štedilnika; 172. dalmatinsko moško ime. Navpično: 1. pretepen, nabit; 2. gozdni posek; 3. mestece ob morju; 4. bogastvo gozdov; 5. nadležne žuželke; 6. žitna cvetlica; 7. velika poso- da; 8. pesnitve; 9. komad, del celote; 10. kazalni zaimek; 11. dalmatinska vprašalnica; 12. določena vrsta barve; 13. razdobje, vek; 14. pleme; 15. neostra; 16. faktura; 17. tuje moško ime; 18. kazalni zaimek; 19. 13. in 21. črka abecede; 20. poklic v projektivi; 21. nasprotno od napredovati; 23. delavec v gozdarstvu; 24. rdeča ali laška detelja; 25. rusko moško ime; 27. priroda; 29. planet; 31. iglasto drevo; 33. oglarski izdelek; 34. kratica za enega izmed obratov; 35. začetek azbuke; 38. del trolejbusa; 40. vez, okov; 41. površinska mera; 42. kazalni zaimek; 46. kratica za in tako dalje; 47. nikalnica; 48. oranje; 49. čebelni proizvod; 52. kemični simbol za iridij; 54. ime ameriške filmske igralke (Novak); 55. lipov les; 56. igranje na določen inštrument; 57. prvi zlog FRATE; 59. sosednji črki v abecedi; 61. osebni zaimek; 62. pritrdilnica; 67. osebni dohodek; 63. kemični znak za silicij; 79. kratica za nekdanji ljudski odbor; 81. kratica za ljudsko republiko; 84. kmetijski stroj; 85. nakana; 86. delo po učinku; 87. tovarna čokolade Zagreb; 88. država v Afriki; 89. kratica za narodno osvoboditev; 91. soglasnik in samoglasnik; 92. kratica za »pri- Vpis v šolo za gozdne delavce V šolskem letu 1968/69 smo imeli namen sprejeti v šolo 6 učencev, vendar so se na razpis odzvali samo trije. Največjo oviro za vpis predstavlja pogoj: uspešno končana osemletka. Nadarjeni učenci, ki bodo uspešno končali poklicno šolo za gozdne delavce, imajo po zakonu o srednjih šolah možnost nadaljevati študij po dopolnilnem programu in končati srednjo gozdarsko šolo; kolikor pa žele, lahko nadaljujejo tudi študij na fakulteti. Šola za gozdne delavce se priznava kot poklicna šola pod naslednjimi pogoji: a) za vpis v šolo je potrebna končana osemletka; b) šola mora delovati po predpisanem republiškem programu, kader, ki poučuje na šoli, mora imeti predpisano pedagoško izobrazbo. V preteklem letu si je kader pridobil ustrezno pedagoško izobrazbo, vendar je še vedno nerešen problem zadostni vpis učencev v I. letnik. Morda je vzrok premajhnemu zanimanju za vpis tudi dosedanje obravnavanje poklica gozdnega delavca. Do nedavnega so bili mnenja, da je za dobrega gozdnega delavca potrebna le telesna sposobnost. Z veseljem ugotavljamo, da se v čedalje večji meri vključujejo v gozdno proizvodnjo mladi delavci, ki so v več primerih končali 6. ali 8. razred osnovne šole, kar je znatno višja izobrazba od dosedanje. Če pogledamo njihove delovne uspehe, so že vidni rezultati. V letu 1966 smo analizirali nekaj podatkov o zaposlenih delavcih do starosti 35 let in prišli do naslednjih ugotovitev. Do te starosti je bilo zaposlenih 291 delavcev. Pri analizi osnovne šolske izobrazbe smo ugotovili, da je z višjo osnovnošolsko izobrazbo rastel povprečni mesečni osebni dohodek in da So delavci manjkrat menjavali službe z višjo osnovnošolsko izobrazbo. Pri 273 anketiranih delavcih je bila povprečna šolska izobrazba le 4.2 razreda osnovne šole. Danes vemo, da ne zadostuje, da je gozdni delavec sposoben, ampak mora biti tudi razgledan, saj ne uporablja pri delu izključno »zlatih rok«, temveč mu je potrebna pomoč »brihtne glave«. Obseg znanosti je čedalje večji. Da se lahko prenese na naslednje rodove, se mora prenašati po najkrajši poti v zgoščeni in naj dostopnejši obliki, to je s šolo. Danes mora delavec imeti mnogo več izkušenj, kot bi jih lahko prenašali na delovnem mestu, kot so to delali naši predniki v dobi praskupnosti. Nimamo še dosti izkušenj, vendar lahko trdimo, da je dveletna doba šolanja gozdnega delavca prej prekratka kot predolga. Kakšni bodo doseženi uspehi pri delu, bodo pokazali delavci, ki bodo šolo končali. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na družbeno nalogo, ki se postavlja pred vse delovne ljudi, to je delo v samoupravnih organih, ki ga bodo dobro opravljali le delavci s potrebnim znanjem in izkušnjami. Marija Sekirnik, dipl. inž. gozd. Dopusti v naših domovih Podjetje vlaga znatna sredstva v rekreacijske namene. Pretežni del sredstev se porabi za letovanje v naših počitniških domovih v Portorožu in Biogradu, manjši del za šport in izlete. Počitniški dom v Portorožu imamo že od leta 1957 in je v njem 7 sob s 24 ležišči, kuhinjo in jedilnico. V Biogradu smo v počitniške namene najeli primeren dom. Najemna pogodba je veljala za pet let, in sicer od 1965. do 1969. leta. V tem domu je 7 sob s 27 ležišči, ni pa kuhinje in jedilnice. Koristniki doma so se hranili v počitniškem domu občine Ptuj. Zmoglji- vost počitniškega doma v Portorožu, upoštevana za nekaj let nazaj, je za polovico premala. Problem smo reševali tako. da smo zmanjševali število dni bivanja in dodatno najeli sobe. Tudi po najemu počitniških prostorov v Biogradu se število interesentov za Portorož ni zmanjšalo, ampak celo povečalo. Zmogljivost počitniškega doma v Biogradu je bila primerna. Oba doma torej upravičujeta svoj obstoj. DS je na XI. zasedanju 30. oktobra 1968 sprejel sklep, da podjetje kupi nov dom v Filip-Jakovu. Tabelarni pregled koristnikov domov v letu 1968: Obrat skupaj gosti Portorož j, Šo-S, Hi 13 skupaj gosti člani g' kolek- om tiva g sodelavci P+ iz proizvodnje Skupaj fl lil sodelavci iz proizvodnje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Slovenj Gradec redni 27 10 3 21 8 — 48 18 3 izlet 87 56 38 — — — 87 18 38 Mislinja redni 16 7 2 3 1 — 19 8 2 izlet 79 51 32 — — — 79 19 32 Črna 61 26 20 24 7 2 85 33 22 Ravne 21 10 2 10 3 — 31 13 2 Dravograd 23 7 3 4 2 — 27 9 3 Radlje 81 26 12 11 4 — 92 30 12 uprava 68 23 — 22 12 — 90 35 — strojni obralt 11 5 4 13 4 3 24 9 7 gradbeni obrat 19 5 — 10 6 2 29 11 2 izobraž. center 16 16 — — — — 16 16 — tuji gostje 27 — — 44 — — 71 — — ZLOGOVNICA mer«; 93. kol; 94. planet; 95. osamitev; 96. kovina; 97. posamezen (srbohrv.); 100. določene barve; 102. seme gliv; 106. prvi bajeslovni letalec; 108. ravno tak; 112. sedež enega izmed obratov; 113. jokanje; 114. alarmna naprava; 116. moško ime; 117. pomembna izletniška točka v Kamniških Alpah; 120. država v Afriki; 121. prisvojen; 123. važno živilo; 125. živalske noge; 127. arabski žrebec; 128. glavni števnik; 130. rimski imperator; 133. umetnina, soha; 134. obod sadeža; 135. nogometni klub iz Aten; 136. darilo; 137. gozdna žival; 138. reka v Afriki; 141. kratica za ljudsko skupščino; 143. gojitveno delo v gozdu; 146. enaka samoglasnika; 149. privoz; 150. LEPAK čitano nazaj; 153. loščilo; 154. hlod; 158. zanimanje; 159. kar ostane; 163. gorovje v Južni Ameriki v bližini Paname; 164. prvi človek; 165. vrsta hrasta; 167. vrsta vrbe; 168. predlog; 169. števnik; 170. arabski žrebec. Križanko sestavil Uršej Franjo 9 JO a — be — bo — di — do — gat — goz — gre — li — lit — les — lo — ni — nik — na — na — na — na — o — po — po —. ro — ra — sad šal — šče — ti — to —vi — vi — vi — vi — za Iz navedenih zlogov sestavi besede kot jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih pome- nijo, katere črke je treba vzeti iz besede in jih vpisati v tri zaporedne stolpce na levi. Ce bereš v vsakem navpičnem stolpcu črke navzdol, dobiš v vseh 'treh neko. za gozdarstvo pomembno misel. 1. Tovarna pohištva Ljubljana (4, 5, 6), 2. vrsta lesa (8, 7, 4), Iz 2. in 5. kolone tabele je razvidno, da je mnogo večji pritisk na počitniški dom v Portorožu. 4. in 7. kolona jasno prikazujeta, da se le malo naših delavcev iz osnovne proizvodnje poslužuje naših počitniških domov. Še posebno odklanjajo letovanje v počitniškem domu Biograd. Kot je prikazano v 7. koloni, je v letu 1968 letovalo v Biogradu 7 delavcev iz osnovne proizvodnje. Za slab obisk delavcev iz osnovne proizvodnje je verjetno delno kriva tudi razdalja. Kot je prikazano v tabeli, sta GO Slovenj Gradec in Mislinja organizirala 2- do 4-dnevne skupinske izlete v naše domove. Takšni izleti so (Nadaljevanje na 8. strani) 3. priprava za shrambo obleke (4, 5, 2), 4. revir lova (4. 5, 2), 5. skupek istovrstnih delov (2* 4, 5), 6. geološka kamenina (2, 3, 4), 7. nasad, zasaditev (1, 2, 3), 8. sekati v gozdu (3, 5, 7), 9. vrsta lesa (2, 4, 5), 10. narodno bogastvo (6, 4, 2). PRAVNA POMOČ Skupščina občine Slovenj Gradec nudi občanom pravno pomoč. Za pravno pomoč se nanjo lahko obračajo občani v raznih zadevah (vloge, oporoke, izjave in podobno). Pisarna pravne pomoči dela: a) na sedežu skupščine občine Slovenj Gradec vsako prvo sredo v mesecu od 8. do 12. ure, b) v pisarni krajevne skup- nosti Mislinja vsako prvo sredo v mesecu od 13. do 17. ure. Pravno pomoč nudi predsednik občinskega sodišča Slovenj Gradec Rudi Pahole. Svetujemo članom naše delovne skupnosti s področja občine Slovenj Gradec, da se v potrebi poslužujejo pravne pomoči. Pravna pomoč je brezplačna. S. J. Stanovanjsko vprašanje Stanovanjsko vprašanje pri naši delovni organizaciji je še vedno precej ostro. Razvidno je, da je še 43 kritičnih stanovanjskih primerov, ko delavci Z družinami stanujejo v enem prostoru. V tem prostoru kuhajo, spijo in preživijo vseh 24 ur dnevno. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo, to je 4% stanovanjski prispevek, ki ga podjetje plačuje v breme osebnih dohodkov, in sicer od bruto zneska, so se do leta 1966 zbirala v republiških in občinskih skladih. Ti skladi so potem financirali stanovanjsko izgradnjo. Od l. 1966 so ta sredstva — 4% stanovanjski prispevek prepuščena delovnim organizacijam. Le manjši del teh sredstev še odvajamo občinam. Občine s temi sredstvi plačujejo razliko do ekonomske stanarine. V letu 1968 je izšel nov republiški zakon, ki zavezuje delovne organizacije, da morajo 20 % zbranih sredstev odvesti v republiški sklad za reševanje stanovanjskega vprašanja borcev NOV. Sredstva stanovanjskega prispevka so strogo namenska in se lahko koristijo samo za stanovanjsko izgradnjo. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je iz teh sredstev v veliki meri odobravalo posojila za gradnjo zasebnih hiš. Posojila je dodeljevala za to pristojna komisija DS podjetja na osnovi za to sprejetega splošnega akta. Odobrena posojila na enega prosilca: v 1965 do 20.000 din, v 1966 do 30.000 din, v 1967 do 30.000 din, v 1968 do 30.000 din. Do leta 1966 smo odobravali posojila le iz sredstev podjetja. V letu 1967 pa smo oročili sredstva pri kreditni banki za dobo 20 let in s tem pridobili 50 % dodatnih sredstev za gradnjo. V letu 1968 pa smo začeli prehajati na sistem varčevanja po pravilniku kreditne banke. Sistem varčevanja ima to prednost, da so združena sredstva podjetja zasebna in bančna. S tako združenimi sredstvi se stanovanjsko vprašanje hitreje rešuje. V letu 1968 je delavski svet sprejel sklep, da lahko dobi novo posojilo novi graditelj le pod pogojem, da varčuje s svojimi sredstvi pri banki. Odobrena sredstva za poso-jila graditeljem: Leto Štev. prosilcev Sredetja podjstva sredstva Bančna Skupaj 1965 43 din 307.500 din din 307.500 1966 50 554.500 — 554.500 1967 69 654.768 315.732 970.500 1968 66 623.831 235.914 859.745 Varčevalci Na 13 mes. 14 131300 105.040 236.340 Na 24 mes. 24 169.175 253.725 422.900 Na 36 mes. 7 36.925 73.850 110.775 Skupno v letu 1968 961.231 668.529 629.760 Skupno odobreno od 1965—1968 2,477.999 984.261 3,462.260 Podjetje torej posveča veliko skrb reševanju stanovanjskega vprašanja. Vprašanje pa je, ali bi ne kazalo del teh sredstev izločiti in jih name- niti samo za reševanje kritičnih stanovanjskih primerov. Sedaj, ko so vsa sredstva decentralizirana, je to nemogoče. š. J. ČESTITKA Decembra so polagali inštruktorji praktičnega dela, tajnik šole in vodja izobraževalnega centra pedagoški izpit. Za uspešno opravljen izpit, Z željo, da bi pridobljeno znanje čim bolje uporabljali pri nadaljnjem delu, čestita kolektiv gozdnega gospodarstva. MEDOBRATNO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE Dne 21. decembra 1968 so se v sejni sobi podjetja pomerile med seboj na šahovskih poljih naše enote: GO Mislinja, GO Radlje in uprava. Rezultati: uprava podjetja je zasedla prvo mesto s 6,5 točke, GO Radlje drugo mesto s 3,5 točke, GO Mislin j a tretje mesto z 2 točkama. Žal se ostali obrati tekmovanja niso udeležili. Kot posameznika sta dosegla najboljši uspeh Boris Iglar, dipl inž., in Ludvik Kotnik, dipl. inž., ki sta zmagala v obeh igrah. NITI DESET MINUT KLEPETANJA Ves prepoten in zadihan je prišel gozdar Francelj s terena. V pisarno je stopil s puško preko rame, spodaj nekje pri kolenu mu je bingljal zajeten zajec. Sedel je nasproti začudene tajnice Marte in pogledal na uro, ki se kar ni hotela premakniti do številke dve. »Francelj,« je začela Marta, »kaj danes delate popoldne?« »Kje pa, tovarišica Marta, z delom bom končal natanko čez dvajset minut,« je mencal Francelj. »In kaj pomeni tale tukaj?« je Marta pokazala na dolgo-uhca. »A tale,« Francelj je bil v zadregi, »tegale mislite. Ujel sem ga med malico,« se je končno odrezal. »Francelj, Francelj,« je majala z glavo tajnica Marta z administrativno šolo, »kaj ne veste, da so že dani podatki, koliko izgube ima podjetje, če le 10 minut med delom klepetamo?« »Že vidim,« je majal z glavo užaljeni Francelj, »da niste prav nič poučeni o lovu na divjad. Mar ne veste, da med lovom niti ust ne odprem, kaj šele, da bi si privoščil deset minut klepetanja,« je zaključil Francelj, se dvignil in odkorakal skozi vrata. Ura je bila deset minut do dveh... VOLITVE SO PRED NAMI Letošnjo spomlad bomo volili nove odbornike v občinske skupščine, nove poslance v republiško in zvezno skupščino. Volili bomo tudi nove člane v naše samoupravne organe. Sodelujte pri izbiri kandidatov in na volitvah. Izbirajte in volite ljudi, ki so sposobni in jim zaupate. Volite takšne, od katerih boste lahko zahtevali, da zastopajo vaše interese. J. Š. DOPUSTI V N ASIH DOMOVIH (Nadaljevanje s 7. strani) primerna oblika. Delavci se bolje počutijo, ker so skupaj s svojimi delovnimi tovariši. Seveda je pomembna tudi finančna stran, ker sindikalne organizacije pri obratih krijejo del stroškov. Priporočamo tudi drugim obratom, da poizkušajo organizirati takšne krajše izlete v naše počitniške domove. Delavski svet podjetja je na XI. zasedanju dne 30. oktobra 1968 informativno razpravljal o nakupu manjšega avtobusa, ki bi prevažal naše dopustnike direktno od naselja, kjer stanujejo, v počitniški dom in nazaj. Franc Pajžler