Leto III
Celje, dne 9. septembra 1932
Štev. 19
nmeiiar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevna ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2. telefon 218
J. Barih & S.:
O hmelju 1931/32
(Nadaljevanje.)
Na Češkoslovaškem se je pojavila hmeljska uš, ki pa j'e radi zanjo neugodnega vremena začetkom junija hitro izginila. Radi vročega in suhega vremena koncem junija se je začel nevarno širiti rdeči pajek zlasti v dolini Zlatega potoka in Dolnje Ogre, že koncem prve polovice avgusta pa je nastopilo hladno in deževno vreme, ki je preprečilo nadaljnje širjenje tega nevarnega škodljivca. Izdatna vlaga je prišla še pravočasno, tako da je bil pridelek izredno obilen.
Obiranje je trajalo od 15. avgusta do 10. septembra. Vreme je bilo začetkoma deževno, pozneje pa večinoma suho. Najboljši so bili nasadi v gozdnatem predelu žateškega okoliša. Neobranega je ostalo 30 % pridelka.
Ker je hmelj hitro rjavel, se je začelo prezgodaj obirati, tako da je bilo začetkoma obrano blago prelahko in nezrelo. V splošnem pa je bil pridelek težje kakovosti kakor prejšnja leta, dasi so bile kobule zelo neenakomerne, kar pa je značilno za pridelek 1931 sploh.
V	žateškem okolišu je znašal pridelek okrog
130.000	stotov, obralo pa se je le 86.000 stotov; pridelek na 1 ha je bil izredno visok, v posameznih slučaiih do 20 stotov. Ker so mezde obiravcem znižali od 1-50 Kč (2 50 Din) na 1‘20 Kč (2 Din) za škaf, je obiranje bilo večinoma slabo.
V	llšieku so bolhači in uši napravili precej škode. V več slučajih se je ugotovila tudi pero-nospora. Med obiranjem, ki je trajalo od 8. avg. do 12. sept., se je tako zelo širil rdeči pajek, da je 20 % pridelka (okrog 4250 stotov) ostalo neobranega. Povprečen pridelek na 1 ha je znašal
1275 kg (višji je bil le leta 1924, namreč 1378 kg). Kobule so bile v splošnem dobre, vendar ne tako fine kakor prejšnje leto in le redko gladko zelene. Med obiranjem je hmelj hitro rjavel. V višjih legah je bil pridelek splošno boljši.
V	Roudnici je ostalo 7 % (približno 650 stotov) hmelja neobranega. Barva in kakovost blaga je bila slabša kakor v letu 1930. Splošno je bil pridelek v nižjih legah boljši kakor v višjih.
V	Dubi je pridelek zelo trpel radi neugodnega vremena in je 16 % (približno 250 stotov) ostalo neobranega. Obiranje je trajalo od 29. avgusta do 30. septembra. Pozno obrano blago je bilo zelo lisasto.
Češkoslovaški hmeljarski sindikat je v poletju 1931 nakupil 30.500 stotov hmelja pridelka 1930 po
4—	6 Kč (7—10 Din) za kg in ga vskladiščil, da ni tlačil cen na tržišču. Cene češkoslovaškemu hmelju pridelka 1930 so padle paralelno s cenami nemškega hmelja na 6—2-60 Kč (10—4 Din) za ža-teški in na 3—2-50 Kč (5—4 Din) za kg za hmelj iz Ušteka.
Nakupovanje pridelka 1931 je začelo v žateškem okolišu po 4-80 Kč (8 Din) za kg. Zaradi vedno večjega povpraševanja za francoski in belgijski račun pa se je cena dvignila na 5—8-50 Kč (8-50 do 14 Din) za kg, novembra 1931 do februarja letošnjega leta pa se je polagoma ustalila na 3-60 do
5-	20 Kč (6—8-50 Din) za kg ter se tako vzdržala do danes. Za hmelj iz Ušteka je bila začetna cena 4 Kč (6-50 Din), ki se je polagoma dvignila na 6 Kč (10 Din) in potem zopet padla na 2-50 Kč (4-25 Din) za kg. Zeleni hmelj iz Dube, za katerega je itak vedno manj zanimanja, se je tržil po 2-40 — 4-40 Kč (4—7-25 Din) za kg.
V	primeri z letom 1929 se je na Češkoslovaškem površina hmeljskih nasadov v 1.1931 (12.424 ha)
znižala za 4840 ha, t. j. za 28-03 %, v primeri z 1. 1930 pa za 3136 ha, t. j. za 20 %.
Prometni davek za hmelj je bil s 1. majem 1932 znižan na 1 %. Hmeljarski sindikat ima na skladišču še vedno okrog 30.000 stotov hmelja pridelka 1930, za katerega želijo producenti, da se uniči.
Pripravlja se nov zakon, po katerem bo podvržen obveznemu znamkovanju tudi hmelj, ki se porabi v domačih pivovarnah, ter bo moral vsak hmeljar do konca junija naznaniti točno površino svojih nasadov. Na ta način se pričakuje, da bo češkoslovaška statistika uživata v inozemstvu zopet več ugleda, ker bo točnejša, dočim so dosedaj hmeljarska društva objavljala vedno drugačno površino nasadov kakor pa uradna statistika. Poljedelski minister bo po novem zakonu pooblaščen, predpisati površino nasadov in množino hmelja za , znamkovanje; taka določba pa bo vsekakor povzročila veliko negotovost v hmeljski kupčiji. V zakonu je predvidena tudi kontrola v skladiščih, ki pa bo na vsak način morala biti taka, da bo izključevala vsako možnost trgovskega vohunstva.
(Dalje prihodnjič.)
Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz
(Dalje.)
Člen 12.	!
Vkladanje hmelja se vrši po trgovinskih običajih.
Člen 13.
Poedini zavoji se morajo plombirati tako, da tovorka ni mogoče odpreti, ne da bi se zalivka poškodovala.
Zalivka (plomba) je enotnega tipa za vso državo,
Velikost zalivke predpišejo pristojne banovinske hmeljne komisije.
Zalivke, ki jih uporabljajo poverjeniki v po-edinih občinah, imajo na eni strani napis »banovinska hmeljna komisija..........banovine«, na
drugi strani pa napis »Kraljevina Jugoslavija« in označbo dotične občine.
Zalivke, ki jih uporabljajo kontrolni organi za izdajanje potrdil o kontroli, imajo na eni strani
napis »Banovinska komisija.........banovine«, na
drugi strani pa napis »Kraljevina’Jugoslavija« in pod tem oznako dotičnega hmeljnega področja, odnosno po členu 11. oznako »hmelj«.
Člen 14.
Na poedine tovorke je treba zapisati na osnovi pregleda in ob nadzorstvu kontrolnih organov te-le označbe:
a)	»Kraljevina Jugoslavija«;
b)	oznake in podoznake hmelja po členih 1. in 2. tega pravilnika;
c)	letnik pridelka;
d)	morebitno pripombo o opravljenem žve-pljanju;
e)	naziv dotične hmeljne komisije;
f)	številko kontrolnega potrdila (n. pr. Reg. št....).
Obliko napisov predpisuje pristojna banovinska hmeljna komisija, in to v državnem jeziku in v jeziku namembne države.
Trgovinsko-privatne oznake (firmska znamko, redovna številka tovorka itd.) ne smejo biti na isti strani zavoja, na kateri so navedene uradne oznake.
Člen 15.
V členu 8. označeno kontrolno potrdilo mora biti enotnega tipa za vso državo, toda različne barve za poedine oznake hmelja, določene v členih 2. in 11.
Barvo določijo pristojne banovinske hmeljne komisije.
Knolrolno potrdilo ima te-le oznake in podatke:
a)	»Kraljevina Jugoslavija« z grbom;
b)	naslov dotične banovinske hmeljne komisije;
c)	zaporedno številko;
d)	število tovorkov in kosmato (brutto) težo;
e)	oznake področja po členih 2. in 11.;
f)	letnik pridelka;
g)	morebitno pripombo o opravljenem žve-pljanju in zenačenju;
h)	datum izdanega potrdila;
i)	žig (štampiljko) banovinske hmeljne komisije;
j)	podpis dveh kontrolnih organov.
Kontrolna potrdila, izdelana po priloženem obrazcu, so vezana v posebne knjižice z juksto, duplikati pa se ne izdajajo.
Člen 16.
Za izdajanje kontrolnih potrdil se pobira taksa od stranke po tovorku in teži. Višino taks predpiše minister za trgovino in industrijo vsako leto na predlog dotične banovinske hmeljne komisije pred pričetkom vsake sezone, in to najkesneje do konca meseca julija. Kontrolni organi odkažejo pobrane takse pristojni banovinski hmeljni komisiji.
(Dalje prihodnjič.)
Razno
Na račun ukinitve prohibicije v Ameriki se že prevaža tja vedno večje število pivskih sodčkov (zaenkrat seveda praznih). Ameriške pivovarne so namreč prepričane, da morejo biti dobri pivski sodčki le iz nemške hrastovine, pa se zato hočejo pravočasno založiti z njimi. Pivovarne seveda računajo, da bo prohibicija
vsekakor vsaj glede piva zelo omiljena, če že ne bo popolnoma odpravljena. Pred uveljavljenjem prohibicije je obratovalo v Ameriki 1100 velikih pivovarn in je torej število potrebnih sodčkov ogromno. Tako pred-stoječa ukinitev prohibicije v Ameriki že sedaj donaša znatne koristi sodarjem v Nemčiji, ker novih pivskih sodčkov gre že sedaj v Ameriko cele tovorne ladje. Sicer pa v Ameriki resno računajo in špekulirajo na ukinitev prohibicije ter že nabavljajo v inozemstvu izdatne množine vina in šampanjca, pošiljajo svoje ljudi v pivovarske šole itd.
Poljska je dobila kontingent za uvoz hmelja v Francijo, in sicer letno 1500 stotov po znižani carini 2 ffrs za kg.
Hmeljarstvo v Belgiji podpira zadnje čase vedno bolj tudi država. Hmeljarstvo je tam namreč že tako nazadovalo, da je obstojala resna nevarnost, da bo sploh popolnoma izginilo. Sedaj pa je kmetijsko ministrstvo razglasilo, da hmeljarji, ki so člani kake strokovne organizacije, lahko dobijo iz posebnega v ta namen ustanovljenega fonda izdatne nagrade za razširjenje in izboljšanje hmeljarstva. Kakor je videti, se v Belgiji država zelo trudi, da domače hmeljarstvo ne propade, temveč da se razširi in izboljša.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Kupčija je bila zadnji čas nekoliko mirnejša, ker se je prevzemalo, prepariralo in deloma tudi še eksportiralo nakupljeno blago. Pri toplem in suhem vremenu je bilo namreč prej hmelj nemogoče basati, ker je bil presuh in je šele vreme zadnjih dni omogočilo basanje.’V manjšem obsegu pa se vrši nakupovanje nemoteno dalje in so tudi cene ostale nespremenjene ter se plačuje za letošnji pridelek 18 do 22 Din za kg. Računa se, da je iz prve roke prodanega že 40—50 % letošnjega pridelka. Prihodnji teden se pričakuje zopet živahnejša kupčija.
Vojvodina: Obiranje hmelja je bilo že v začetku tedna končano. Blago je prav dobre kakovosti in lepe gladko zelene barve kakor že dolgo ne. Celokupni pridelek se ceni na 4000—5000 stotov. — Kupčija se dobro razvija in postaja vedno živahnejša. Pri vedno večjem povpraševanju se cene od začetnih 7—8 Din za kg stalno dvigajo in se plačuje sedaj že 15—18 Din za kg. Hmeljarji se dobro držijo in prav nič ne ponujajo blaga. Prodanih je dosedaj že 25—30 % letošnjega pridelka. Nekaj zanimanja je tudi za lanski pridelek in se ponuja Din 1-50—2*50 za kg.
Češkoslovaška: Obiranje hmelja je v splošnem končano. Pridelek glede kakovosti in barve za-dovoljava in so vsa tozadevna natolcevanja našega blaga neopravičena. — (1 Kč = 170 Din.) Na tržišču je mnogo zanimanja in se cene stalno dvigajo. Živahno nakupovanje letošnjega pridelka se vrši po vsem ža-teškem okolišu. Zaključna tendenca je zelo čvrsta in se plačuje že 22—29 Din za kg, za prvovrstno izbrano blago tudi do 31 Din za kg. Celo za letnik 1931 je zopet precej povpraševanja in se plačuje po 5—8 Din za kg. Znam-kovanih je bilo dosedaj 67.780 bal žateškega hmelja 1931 v skupni teži 86.238 kg. Tudi za hmelj iz ostalih okolišev je mnogo zanimanja ter se zlasti v Ušteku vrši
živahna kupčija in plačuje letošnje blago po 18 —22 Din za kg. Hmeljarji se držč zelo rezervirano in le počasi prodajajo po najvišjih dnevnih cenah.
Nemčija: Vreme za obiranje je letos ugodno kakor že davno ne ter zato isto prav hitro napreduje in je obrano blago z malimi izjemami v splošnem prav dobre kakovosti. V Tettnangu je bilo obiranje končano že prejšnji teden, v okoliših Hallerlau, Spalt, Badén in Jura bo skoro končano, v gorskem okolišu (Hersbruck) pa je v polnem teku, Wiirttemberški pozni hmelj pa se bo začel obirati prihodnji teden. Trajno suho in toplo vreme je preprečilo razvoj peronospore in je zato obrano blago v barvi prav lepo; vendar pa se je radi silne vročine pojavil skoraj v vseh okoliših rdeči pajek in v nekaterih krajih tudi povzročil precej škode. Glede množine pa letošnji pridelek nikjer ne zadovoljava in bo v Nemčiji splošno za 25—30 % manjši kakor lani. — (IRM == 13-70 Din.) Tržišče je še vedno razmeroma mirno, vendar razpoloženje dobro in tendenca čvrsta. Tettnangski hmelj notira 39—44 Din, Hallertauski 37 do 41 Din, Spaltski 30—40 Din in gorski hmelj (Hersbruck) 22—27 Din za kg. Na tržišču v Niirnbergu prav uspešno intervenira tudi hmeljska prometna družba, ki zlasti cene za prvovrstno blago čvrsto drži. V posameznih hmeljskih okoliših pa je nakupovanje zelo živahno, v kolikor je blago že na razpolago. Iz prve roke se trži Hallertau po 22—33 Din, Tettnang po 30—43 Din, Spalt po 27—33 Din, Badén po 19—27 Din in Hersbruck po 21—25 Din za kg tudi brez intervencije NHPD. Producenti se držijo precej rezervirano in prav nič ne hité s prodajo, ker računajo, da se morajo cene še dvigniti.
Francija: Obiranje hmelja je v polnem teku. Hmeljarji pa so prišli do prepričanja, da bodo nabrali sicer precej manj, kakor so pričakovali, da pa bo pridelek v splošnem boljše kakovosti, kakor je bil -lanski. Pri toplem in suhem vremenu je nevarnost peronospore izginila, pač pa se pojavlja semtertja rdeči pajek in bo zato treba pohiteti z obiranjem. — (1 ffrs == 2-25 Din.) Na tržišču so se pojavile prve bale letošnjega zgodnjega hmelja. Izgleda, da bo letos precej živahno povpraševanje, ker se že sedaj plačuje letošnji pridelek po 20—24 Din za kg.
Poljska: Obiranje je bilo že pretekli teden končano. Obrano blago je glede kakovosti prav dobro in zadovoljava tudi v barvi. Glede množine pa precej zaostaja za lanskim in bo znašal pridelek komaj 10.000 do 12.000 stotov. — (1 zl. = 6 Din.) Kupčija je v polnem razmahu in so se cene od začetnih 10—12 Din dvignile na 16—20 Din za kg. Z ozirom na pičli pridelek pa se držč producenti vedno bolj rezervirano, ker računajo s še višjimi cenami. Prodanih je dosedaj 30 % letošnjega pridelka, največ za inozemski račun.
Belgija: Obiranje hmelja je v polnem teku in bo pri ugodnem vremenu in precej pičlem pridelku v kratkem končano. Kakovost letošnjega pridelka pa se obeta tako v Alostu kakor tudi Poperinghe prav dobra. — (1 Belga = 7-98 Din.) Tržišče je še mirno. Za lanski letnik ni več dosti zanimanja in vse napeto pričakuje novega pridelka. Letošnji letnik se trži v predprodaji po 12—15 Din za kg.
Anglija: Obiranje hmelja se je že pričelo. Nasadi so zelo različni, nekateri popolnoma zdravi in obetajo dober pridelek, v nekaterih pa je peronospora povzročila precej škode. Računa se, da bo letina sicer
obilnejša kakor lani, vendar pa še ne normalna. Za slučaj, da se ukine prohibicija v Ameriki, bo precejšnje pomanjkanje hmelja. — Tržišče je mirno. Za lanski pridelek kakor tudi za prejšnje letnike ni nobenega povpraševanja več, dasi notirajo cene še vedno nespremenjeno. Pač pa je že sedaj mnogo zanimanja za letošnje blago in se splošno računa, da bo letošnja kampanja začela prej kakor navadno in bo tudi mnogo živahnejša.
Amerika: Obiranje hmelja v posameznih okoliših postopoma začenja. Pridelek pa glede množine najbrž ne bo dosegel cenitve. — (1 Dol. = 57-35 Din.) Tržišče je mirno, vendar tendenca čvrsta, ker se producenti držijo zadnji čas vedno bolj rezervirano. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira lanski letnik 14—18 Din, predlanski 10—13 Din in starejši letniki 7—10 Din za kg.
K položaju. Na vseh inozemskih tržiščih, zlasti pa na Češkem, kjer se kupčija razvija svobodno brez vsake intervencije, je položaj zelo čvrst in cene še vedno kažejo tendenco navzgor. Letina bo predvidoma znašala na kontinentu le okoli 150.000 stotov, dočim je potrebno okoli 225.000 stotov. Že to dejstvo, ne glede na okolnost, da se že in se bo še nakupovalo tudi na račun ukinitve prohibicije v Ameriki, jasno dokazuje, da bo hmelja primanjkovalo in bi zato bilo vsako nazadovanje sedanjih cen neopravičeno.
Hmeljarji! V vseh hmeljskih okoliših se producenti drže zelo dobro in prodajajo počasi in vedno po najvišjih dnevnih cenah. Tako je bilo tudi pri nas — dokler je bilo povpraševanje živahno; zato pa so se tedaj tudi cene stalno dvigale. Ko pa se je nekoliko prenehalo z nakupovanjem, da se prevzame in uredi nakupljeno blago, je samozavest hmeljarjev začela omahovati. Začeli so nasedati razburljivim vestem, ki so se širile v zvezi z mirnejšim nakupovanjem, najbolj nestrpni so izgubili popolnoma vso možatost, če so jo sploh kedaj kaj imeli, začeli deloma že ponujati in vsiljevati blago izpod dnevne cene. To pa je seveda tržno tendenco zelo oslabilo in preprečilo nadaljnji razvoj cen. Kupci
so nestrpnost hmeljarjev seveda izrabili in začeli tekmovati, kdo bo ponudil naš hmelj ceneje v inozemstvo. Ali ni sramota za Savinjsko dolino, da se naš savinjski golding danes ponuja v inozemstvo že ceneje kakor vojvodinski? In po čigavi krivdi? Po lastni krivdi producentov, ki si niso znali ohraniti svoje možatosti tedaj, ko je bila najbolj potrebna.
Hmelajrji! še je čas! Strnite svoje vrste in ne prodajte niti ene kobule izpod dnevne cene, ki je za savinjski golding še vedno 18 — 22 Din za kg, kakor je pač kakovost. Ako ohranite potrebno možatost in imate vsaj nekoliko strpljivosti, z ozirom na položaj na svetovnem trgu moremo celo računati, da se bodo cene še dvignile. Kdor pa vsiljuje in prodaja hmelj izpod dnevne cene, ne škoduje samo sebi, temveč našemu celokupnemu hmeljarstvu. Ne nasedajte nakupovalcem, katerim gre vedno le za to, da čim ceneje kupijo, dočim so jim vaše koristi čisto postranska stvar!
Za razvedrilo
V zakonu.
Ona: »Pred pol ure si me še nazival za svojega angela, sedaj mi pa nočeš kupiti niti novega klobuka.«
O n : »Od kedaj pa, draga moja, nosijo angeli klobuke?«
Sebe pozna.
Tine: »Torej vi verjamete, da se človeška duša včasih preseli v žival. In kaj mislite, da ste potemtakem vi že bili?«
Tone: »Osel!«
Tine: »Tako? Kdaj p*i je to bilo?«
Tone: '»Takrat, ko sem vam posodil pet tisoč dinarjev.«
Razumljivo.
A: »Kaj bi bila tvoja prva misel, če bi naenkrat našel v suknji sto dinarjev?«
B: »Da sem oblekel tujo suknjo.«
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVMJSKA POSOJILNICA
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem Svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
V ŽALCU
Damski čevlji z visoko peto za vsakdanje nošenje, iz črnega ali pa rjavega usnja
Din 145 —
Damski čevlji z zaponko in v pumps-obliki v modernih barvah in iz laka, za jesenke iz-prehode
Din 165-
Damski čevlji iz laka s črnim semišem kombinirani, z visoko ali polvisoko peto, za zvečer in šetnjo
Din 195-
Dainski čevlji v najnovejših modelih, najmodernejše barve in okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacijami raznih barv
Din 195’-
P°\e
Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim usnjatim podplatom
Din 165-
Moški polčevlji črni ali rjavi. — Elegantnemu gospodu eleganten če-vel j!
Din 195-
Moški polčevlji »Orig. Goodyear VVelt«, izdelava iz črnega ali rjavega boksa ali iz laka. Eleganten, udoben čevelj za odličnega gospod a!
Din 245-
Moški visoki čevlji
črni ali rjavi, prvovrstno zgornje usnje in la podplati
Din 165-
Bogata izbera vseh vrst otroških čevljev
Celie Aleksandrova ulica; Maribor, vogal Gosposke A	• jn Slovenske ulice, in v vseh večjih mestih v državi.
iilUliiiilllliiiilllliiiilJlliiiilllliiiilJlliiiillbiiiillMiiiilllliiiilllliiA
Umoliapnl Naročajte list in poravnajte naročnino, ker le tako orno-nillcljdrjl• gočite v teku kampanje posebne izdaje s tržnimi poročili!
,np|'np,w|iini',|ip,|ip||iip'iip|ip,,np,|inn'i,inn'','ip,|nini'|np,|np',n?n|''wiinp|,np,|iip|,iroi'1»
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJARJI! VAŠ DE ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦____________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	"
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.