Poštnina plačana v gotovini. MarWor$M Cena 1 Din Leto lil. (X.), štev. 21 Maribor, petek 25. Januarja 1929 » JUTRA « izhaja razu* nadeli* in praznikov vaak dan ob 16. uri Rftiua pri potoni ček. aa*. * LjufaJ)anl *. <1.400 Ve^a w»aa5. I. 1^-9. M.trihorski V f C V kraljevstvu bele smrti % BYRDOVA EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ. - DEŽELA IZVEN PRIRODE. Brod polarne ekspedicije »City of Newyork« je prispel 28. januarja v Kitov zaliv. Člani ekspedicije so pod vodstvom znanega polarnega raziskovalca Byrda takoj krenili na poljane bele smrti, z namenom, da poiščejo kolibo »Framheimc, ki jo je pred 17. leti ob povratku z Južnega tečaja ostavil Amundsen. Snežni zameti in polarni viharji pa so kolibo ali zametli ali pa odnesli preko večne ledene skorje. Byrd so je z ekspedicijo nastanil 15 kilometrov od kraija, kjer je usidrana ladja »City of New York«. Naselbino je krstil »Mala Amerika«. Razpeti šotori in zasilne kolibe -zgledajo v iniegu kakor malo mestece, ki se je stlačilo v zaslepljujočo, večno viharno pokrajino. Živalski napori so premagali neštete ovire in danes je »Mala Amerika« preskrbljena z vsem potrebnim materija-lom. Dne 16. januarja so bile priprave za pričetek raziskovanj že tako daleč, da se je Byrdov zložljivi aeroplan lahko dvignil. Na golem robu tajinstvene An-tarktide se je prvič vzpel v prozorne višave ameriški aeroplan. Novi polarni naseljenci pa so od navdušenja pozabili, da se nahajajo na progu tečaja, kajti ure upanja in strahu so minule. Kovinski ptič je zaplaval nad ažurno modrino zavratnega polarnega neba. Novinar Russell Owen, ki je odpotoval z Byrdovo ekspedicijo, popisuje prve občutke takole: »Oster ledeni veter brije nad pokrajino. Oblaki snežnega prahu, ki so jih dvig nili vrtinci, se pode krog ladje in nas o-virajo pri delu. Ako odideš le sto metrov od »Male Amerike«, te oslepi snežni vihar in navdaje te občutek, kakor da se nahajaš v brezkončni pustinji, kjer si prepuščen sam sebi. Čas mineva polagoma, prav počasi. Toda kdo se pri nas briga za čas in za kazalce na uri. Občutek časa in prostora za nas ni isti, kakor pred dvema mesecema. ko še nismo bili v deželi »izven prirode*. Ritem življenja je samo v ritmu akcije. Kljub viharju člani ekspediciie ne mirujejo. Promet med »Malo Ameriko* in / Proč s slepičem, če ti nagaja! Nikdo ne ve, čemu pravzaprav ima to tajinstveno slepo črevo. Mnogi pač vedo, kake težke preglavice utegne povzročiti človeku slepič, ki se prične »puntati«. Od 1. 1919. se je poveč&la umrljivost pri vnetju slepiča za skoro 5)0 odstotkov pti moških in domala 60 odstotkov pri ženskih bolnikih- In vedno še narašča število na slepiču obolelih-Kaj neki res hoče ta čudoviti podaljšek črevesa? Moderen ni več, nosijo ga ne več — torej nima več eksistenčne opravičenosti. Tako vsaj je podoba; kajti njegova odstranitev — če jo je izvršil zdravnik z operacijo — ne znači nobene slabe posledice za človeka. In odkar slepič za to dejstvo ve, se po vseh pojavih sodeč obnaša še bolj divje, včasih na-ravonst noro. Da pogosto enostavno zre-voltira, tudi vemo. Ako pozna pred tein tudi predstopnjo štrajka, nam ni znano, ker kot rečeno premalo poznamo njegovo funkcijo v človeškem organizmu. Znanost označuje ta črevesni podaljšek prav primerno kot »appendix«, to je jri-vesek in že s tem izraža, da mu ne pripisuje bogve kakšne fizijološke važnosti. Zanimivo pa je, da se baš od njega razširjajo skoro vsa vnetja v spodnjem trebuhu- Ta nastavek smatrajo za okrneio črevo in hočejo s tem reči, da spada pravzaprav v preteklost človeštva in da nima v modernem Človeku ničesar več Iskati. Tu pa je vendarle še in daje ljudem mnogo, da vedno več opravka- Kot strela z jasnega neba popade svojega gospodarja v skrajno neprijetnih pojavih. Bolečina, slabosti in vročina te primejo pri siceršnjem popolnem zdravju. Spočetka se bolečine običajno ne dajo lokalizirati; občutiti jih je vobče v bližini želodca in popka. Sele počasi — ven dar že tekom nekaj ur — se bolečine povrnejo na kraj svojega nastanka. Na desni spodnji strani Rrebuha, približno našo ladjo je zelo živahen. Nič ne more prekiniti njihove podjetnosti. Že sedemnajst dni ne poznajo ti ljudje nočnega odmora. Neprestano prenašajo s parnika premog in živež. Kadar jih zajamejo snežni zameti, ne vidijo niti ped pred seboj. Toda pstf, ki vlečejo natovorjene sani, poznajo dobro pot celo takrat, kadar izginejo sledi prednjih sani popolnoma, kakor bi jih zabrisala nevidna roka. Krasne so te živali. Naje-že dlako, dvignejo ušesa, vohajo veter in sneg, tulijo kakor volkovi — in hite k cilju. Tako nagle so, da izgleda breme lahko. Skozi oblake pršečega snega hite, kakor bi letele nad zemljo. Čuvarji, zaviti v težke kožuhe, odpihavajo ledene sveče in kolnejo, da jih zadrže. Nato pa se jim dobrikavo približujejo, jih vprašujejo z očmi in govore z niimi. kakor z razumnimi ljudmi. Dva dni je divjal močan veter, tako da s sanmi ni bilo mogoče na sneg. Vihar se je stopnjeval, tako da smo postali vsi nestrpni in razdražljivi. Iz pasje kolibe pa je bilo slišati zategnjeno tuljenje. Psi so lajali neprestano. Zavijanje pa je zdajci nalikovalo na jok, zdajci na krik boli in jeze. Byrd, ki je bil tudi nervozen, je odšel med dobre živali in jim naročil nov obrok suhih rib. Psi so se močuo razburili. Upirali so pogled v zastrto nebo, kakor bi si želeli svobode in jasnega dne. — »Dela se jim hoče» — je pripomnil Norvežan, ki je prinesel hrano. Toda suha riba jih je le za trenotek zadovoljila- Kasneje je bilo tuljenje še straš nejše, da so se nam trgali živci. Naslednjega dne so prevozili psi 50 kilometrov več kvintalov težko breme. Sani so drsele po zmrzlih poljih brez prestanka in rezerve »Male Amerike® so se znatno povečale. Norvežani, najboljši poznavalci psov in sani. so navdušeni nad pridnostjo in ogromnim delom, ki ga neumorno opravljajo smeli kosmatinci. Mnenja so, da bi se s tako sijajno vprego brez nevarnosti lahko ponovil Atnundsenov triumfalni pohod na Južni tečaj, ki ga je izvedel največji polarni raziskovalec leta 1911« za širino roke od popka, čutiš bolj ali manj vsak pritisk ali že dotik- Slabost se včasih stopnjuje celo tako daleč, da prične bolnik bljuvati. Tu je treba poklicati zdravnika, kajti tu pričenja drama. Če jo dijagnoza zdravnikova trdna, potem mora ta nepridiprav iz trebuha ven, kajti čeprav je le ničvredni privesek ali peto kolo, je vendar sila zahrbten ln lokav. Nabralo se je namreč v njem gnoja in nikdo ne ve, če se ne bo ta tekočiria razlila morda sama od sebe v debelo črevo ali pa prodrla v trebušno duplino. Ta drugi slučaj je nevarnejši, ker povzroči vnetje trebušne mrene, ki je združena često s smrtnim izidom. V slučaju prvo-kratnega obolenja ti pojavi pogosto zopet pojenjajo, včasih celo že po preteku nekaj ur- Toda v bistvu vendar ne popusti ta privesek; pojavi sc ti prej ali slej ponovno in mogoče še veliko neprijetne-je. Edinole takrdt, če se kopa v alkoholu na tvoji pisalni mizi, je docela zgubil svej nevarni značaj. Saj ona mala brazgotina, ki ti ostane po operaciji na trebuhu, skoro ni vidna. Operacija sama na sebi, če je pravočasno izvršena, je brez najmanjše nevarnosti; tudi narkoze se ni več bati, odkar se lahko izvrši iz danke. Vsekakor je nevarno in pravzaprav brez pomena še nadalje nositi slepič, če se ti je, že enkrat uprl in ti ponagajal. Več kot polovica smrtnih slučajev pri vnetju slepiča dajo oni bolniki, ki se niso pustili operirati. Pri pravočasni operaciji pa je umrla od 20.000 operiranh le ena sama oseba! Zato se dajmo vendar prepričati po teh številkah in vržimo črevesni privesek proč od sebe, čim sc nam upre! Večno hvaležen. Sestra usmiljenka je prejela od nekega kmeta naslednje pismo: »Velespoštovana in častita sestra! Sporočam Vam, da ne potrebuje moja rajna žena več Vaše pomoči. Odšla je na oni svet. Za Vašo ljubeznivo pomoč v tej zadevi Vam bom vedno hvaležen!« t- K N I K jutra Sp&ri 5muška tekma za držauno pruensiuo na Pahorju V nedeljo 27- tm. se vrše na Pohorju smuške tekme za državno prvenstvo. Za našo največjo smuško prireditev vlada veliko zanimanje tako s strani tekmovalcev, kakor tudi občinstva-Akcijski odbor za izvedbo tekem je podrobno izvršil vse priprave, tako da je brezhiben potek prireditve zagotovljen. Občinstvo se opozarja, da je Klopni vrh rezerviran samo za tekmovalce in funkcijonarje. Na kolodvorih v Rušah "n Fali bodo v soboto pri vseh vlakih vodniki. Za prenočišča netekmovalcev je poskrbljeno na Činžatu, v Ruški koči, na Smolniku in pri Pergauerju-Kazen kontrolnih oddelkov, ki bodo nadzirali tekmovalce med vožnjo, so na progi tudi tri okrepčevalnice. Na startu in cilju bo navzoč upravni in tehnični odbor JZSS, akcijski odbor z dr. Orožnom in g- Golubovičem na čelu ter zastopniki posameznih klubov. Razen domačih in ljubljanskih najboljših smučarjev, se bodo tekme udeležili tudi smučarji vojaki: Predojevič,Novak, Klavora, Damjanovič in drugi, kakor tudi zagrebški favoriti-Ponovno opozarjamo vse tekmovalce, funkcijonarje in občinstvo, naj upoštevajo vsa doslej objavljena navodila. MARIBORČANI V REPREZENTANCI SLOVENIJE. LjubIjana:Zasreb. V nedeljo bosta merili svoje moči reprezentanca Slovenije in reprezentanca mesta Zagreba na zagrebških tleh. Ljubljana se je odzvala povabilu Zagreba in na včerajšnji seji LNP-a sestavila moštvo Slovenije, v katerem bodo sodelovali tudi Mariborčani. ISSK Maribor bo dal v reprezentanco štiri igralce: Korena, Unterrelterja, levega haila in Bertonclja, »Rapid« pa Pelka, kar je brez dvoma veliko priznanle našim igralcem, ki so postali zanesljivi predstavniki slovenskega nogometa. Zagrebško reprezentanco tvorijo po večin igralci Haška, ki so v najboljši formi. Več izgledov je vsekakor pripisati Zagrebčanom, toda dejstvo, da je nogomet v Sloveniji lepo napredoval, upravičuje upanje, da bodo nogometaši Ljubljane in Maribora dostojno braniJi športni sloves, ki so si ga v jugosloven-skem nogometu pridobili. Zastopnikom Maribora želimo, da bi reprezentanci Slovenije v kar največji meri pripomogli k častnemu izidu težavnega boja, kar jim bo brez dvoma uspelo, ako se bodo zavedali velike odgovornosti, ki jim jo je poveril podsavez. Jugosl. zveza hazene in ženskih športov. Dne 24- novembra 1928., to je teden dni po nepozabni zmagi hazenašic ISSK Maribora nad beograjsko Jugoslavijo v končni tekmi za prvenstvo države, je glavna skupščina Jugoslovenske bazenske zveze v Ljubljani spremenila naziv tega foruma v ime Jugosl. zveza hazene in ženskih športov. Tako je postala ta zveza vrhovna instanca v naši državi za vse ženske športe, med katere spa da tudi rokomet. Kakor doznavamo, jo federacija žen-sih športov v Pragi priznala to zve.io kot edino legalno. Poleg te zveze s sedežem v Ljublja-n, ki funkcijonira zelo dobro in ima v svoji sredi vse odlične in objektivne športnike — kakor trdi tudi beograjski tisk —, obstoja tudi v Zagrebu Zveza rokometa, ki so jo ustanovil g. Čuvaj et consortcs, potem ko je ljubljanska zveza razveljavila ono nesrečno bazensko tekmo Concordlja—Ilirija in ko so Zagrebčani iz protesta proti tej anulaciji sami ukinili hazeno in jo nadomestili z rokometom. Ta zveza v Zagrebu pa (kakor je bilo pričakovati) ni bila priznana v mednarodnem svetu, radi česar se bo morala prej ali slej razpustiti, njeni čla-»i pa pristopiti k ljubljanski zvezi. Osješki »Sportski list« piše o tej stvari med drugim tudi: ». •. In tako imamo fSjrao «». mi srečni Jugoslovcni nič manj kot tri zveze, ki bi imele voditi naše ženske športe. Prva, Jugosl. zveza hazene in ženskih športov v Ljubljani, ki je tekom poslednjih dveh let mnogo storila za naš bazenski šport in doslej organizirala ha-zensko prvenstvo v naši državi, je pred kratkim vstopila v mednarodno amatersko rokometno federacijo in je potemtakem vrhovna instanca za rokomet, pod katero se imajo podrediti tudi zagrebški rokometni klubi. — Druga zvezi, Jugosl. lahkoatletska zveza, je članic?; Mednarodne federacije ženskih športov' v Parizu. Toda pri nas sta glavni pano-'' gi ženskega športa bazena in rokomet,^ za katere disciplino JLAS ne kaže no-] benega zanimanja in se tudi ni interesi-' ral prav nič za ustanovitev naše hazsn-' ske zveze- Zato je jasno, da naši ženski športi ne spadajo pod kompetenco JLAS- — Tetja zveza, nedavno osnova-' na rokometna zveza v Zagrebu, je usta-', novljena radi nezadovoljstva zagrebških' klubov z delom ljubljanske zveze. Ker pa je nova ljubljanska zveza tudi mednarodno priznana kot vrhovni forum rokometa v državi, je jasno, da mora že radi tega likvidirati zagrebška rokomet-: na zveza.« Rnekčote o Lessingu Lessingov tovariš, Nauman, ki ja žt-vel v pomanjkanju, je posvetil pesniku spis pod naslovom »O razumu in sreči«'. Ko je originalni rokopis izročil Lessingu, je ta vzkliknil: »Človek, kako moreš pisati o stvareh, ki jih nisi nikdar* imel.« • Star svetnik je čital Lessingu dramo, ki jo je spisal po znanem romanu in ga prosil, naj izreče sodbo o sestavi in vrednosti dela- »Mnogo boljše od moje-i ga prvega dramatskega dela,« je odgo»j voril Lessing vzradoščenemu dileten-: tu. »Ni slutil, — je pripovedoval tovart-j šem, — da ml je bilo deset let, ko sem: pisal prvo delo za gledališče.« • Mlada igralka, ki je v malem gledill-j šču igrala »Mino von Bamhelm«, je] vprašala po predstavi Lessinga, kako je, z igro zadovoljen. »O, — je odgovoril avtor, — usoda vedno nanese, da je pričakovanje presenečeno,« Igralka se j® razveselila radi komplimenta. Lessing pa je dodal tovarišu: »Da, pričakovanje jej vedno presenečeno. V Hamburgu so igrali boljše, kot sem se nadejal, tu pa slabše kot sem v strahu pričakoval-« izletni morilec Blizu Karlovih Vary se je otiigr&la med deco strašna tragedija. 121etnl de-" ček se je igral z dvema malima tovarišema- Med igro pa ga je 71etni sosed ža-j Ul, kar je dečka tako razburilo, da je zbežal v stanovanje, se vrnil z očetovo! puško in dvakrat sprožil na otroka, kij sta se igrala na istem mestu. Malega to-| variša je obakrat smrtno zadel, enkrat v glavo in drugič v srce. Mladi morilec! je truplo odvlekel v bližnji gozd in je1 zakopal v sneg, dečku pa, ki je bil pričaj strašnega dogodka, je zabičal, da bo tu-] di njega ubil, ako bo črhnil samo bese-! do- Pretnje sicer niso koristile. Se istega! dne so nesrečni stariši doznali za zločin! mladega morilca, ki ga je orožnik are-j tiral. Pri zasliševanju se je deček za-smehljivo rogal in izjavil: »Tako mašču jem svojo čast!« v Zenski duoboj V kavarni hotela * Carl tona« sta se sprli žena nekega budimpeštanskega industrialca in učiteljica glasbe- Zena in-dustrijalca je očitala učiteljici, da je ko*' ketirala z njenim možem. Na očitke je' razburljiva učiteljica osorno reagirala in se naposled dejansko lotila nasprotnice« Prisolila ji je dve krepki zaušnici in s fizično močjo maščevala svojo čast- Natakarji so takoj posredovali in preprečili' še večji škandal. Naslednjega dne je žeJ na industrijalca pozvala učiteljico na dvef boj, ki se najbrže ne bo vršil, čeprav je’ učiteljica sprejela poziv. Zadevo bosta' likvidirala njuna soproga, s čimer goto* vo soglašate obe dami, kai+i dvoboj ven« dar ni tako enostaven način reševaflji sporov? DOBRO ZNANO kakor, sveie namočene polenovke sc zopet dobi pri tvrdki IVAN SIRK trsovfna ipacerlje Maribor, O lavni trg Rotovi. livarski koks f« inglegki ko vtiki preidi? dospel. Kovaški In kurilni koks stalno v zalogi MeJoviek Tattanbachova 13, tel.475 %eumx> terne£fito' isfirazaltil MARIBOR, Gosposka ulica 17 CELJE, Aleksandrova c. 1 PTUJ, Slovenski trg, „Petovla“ fadaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja tn urednik: Fr«n BroiovICvMa riboru. Tlaka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik St t n ko Detel** Maribor«, sttare: vtv ManiioTOiTe k. i 1&9. mmmmmBmamammmmmmmtUmmmmmmmmtmmmsrmmHm *meamammaamMxmau Teple Thurston: 1 Sovražnikova žena DRUGI DEL. »Vidini jih. Počasi vozijo- Previdno se plazijo ob ovinku. Ali je sedaj vse v redu.« »Da, vse v redu.« »Torej, zbogom!« Zapustil jo je ter zdivjal preko ceste k svojemu vozu. Tedaj se je spomnila, kako prozaično in vsakdanje je bilo to slovo, dasi je prav lahko mogoče, da ie bil to zadnji »zbogom«. Kako hladno po vsem tem, kar ji je prej povedal! O tem je razmišljala za pečino, a ni prišla do jasne misli. Tlačila jo je tema in samota. Naenkrat grom salve. Potem kratek molk kakor veliko začudenje, na to pa neenakomerno prasketanje pušk- Streli so doneli, tulili kot besno sovraštvo- John ji je rekel, naj ne gleda preko skale. Ali ni vedel, da ne bo mogla ostati mirna v tej peklenski burji? Zakaj ni pustil, da bi ostala pri njem? Gotovo bi mu lahko na kak način koristila. Vse bi bilo bolje kot samevanje tu za skalo. Nasmehnila se je- Prišlo ji je na misel, kaj mora občutiti mož v onih urah. ko mu žena rodi otroka in mora biti nekje daleč, sam- Z vsako minuto ji je bilo težje. Polagoma je dvignila glavo preko skale ter pregledala cesto do ovinka. Vozovi so si stali nasproti v žarki luči žarometov. Bil so kakor sovražne živali, ki v divjem boju strmijo ena v drugo. Kakih petdeset metrov so si bili narazen. Izgledalo je, da planejo skupaj-Videti pa ni bilo nobenega človeka. Vsi 90 se poskrili. 2are strelov je videla bliskati iz grmovja, kaj se pravzaprav godi, pa še vedno ni vedela. Kdo je na boljšem? Naenkrat je zagledala temno senco nekega moža, ki je zapustil zavetje obcestnega grmovja ter se vrgel sredi ceste na tla ravno pred pramene žarometov, ki so švigali po cesti. Predaleč je bil, da bi ga mogla spoznati, prepričana pa je bila, da je John. Nepremično je ležal. Ali je ranjen? Ali mrtev? Vpraševala se je. kaj naj stori, a ni našla odgovora. Samo eno je vedela: da mora tja k njemu. Pripravljala se je na trenutek, ko bo vstala in tekla navzdol- Tedaj se je pa postava na cesti zganila ter se spretno splazila v senco voza. Zlezel je pod voz in večkrat je videla žar iz njegove puške- Streljal je vedno v isti smeri in razumela je, da dela to radi tega, da bi sovražnika premotil. Nekaj časa se je divje streljalo, krogle so udarjale tudi ob skalo pred njo, potem se je pa polagoma vse poleglo, kakor pri hudem kregu, ko mine bes ter pa dajo le še posamezne besede. Zdaj pa zdaj se je oglasila posamezna puška. Potem molk. Zopet je pogledala preko skale- Njen prvi pogled je iskal ob vozu ležečega moža. Ni ga bilo več- Zopet je nekje počila puška. Dvoje moških silhuet je teklo med vozovi in izginilo. Zopet krik, strašen krik, kakoršnega še ni nikdar slišala. Gotovo smrtni krik. Kakor hipnotizirana je strmela v luč žarometov. Spodaj so se možje vračali. Kakor filmsko sliko jih je gledala. Enega so nosili in naložili na voz. Voz se je obrnil ter privozil mimo skale, za katero je stala Jana. Mož, ki je sedel spredaj, je zama- hal s klobukom, ko je zagledal Jano. — Nekaj je tudi zaklical, a ga ni razumela. Dobro je končalo. Niso jih premagali. Drugi voz se je obrnil. Stala je in čakala. Kako dolgo? Sekunde in večno — tako poteka čas v sanjah — brezkončno, neznosno in vendar naglo. Tako je čakala, dokler ni stal John Madden pred njo, jo pogledal in — objel. Nobenega odpora ni bil ne v njenem telesu, ne v njeni duši, dasi je vedela, da po vsem tem, kar ji je povedal, ni več tako, kot je bilo one noči v Londonu. Oba sta se spremenila, bila sta v drugem svetu. In vendar ni imela ne moči in tudi ne želje, da bi se mu odrekla- V oni noči v Londonu — kako dolgo, dolgo se ji je že zdelo od tedaj — so se je njegove ustnice dotaknile kakor svete podobe. Sedaj jo je pa obsipal s poljubi. Smrt, ki je šla mimo, je navdala njega s strastjo, njo pa s ponižnostjo- Ni mislila na drugi dan, niti na prihodnjo uro- Njena glava je počivala na njegovi rami, njegove ustnice na. njenih in ko je spregovoril, je bil kakor dih od ust do ust: »Tu ne moreva ostati.« Ni odgovorila, tudi vprašala ni, zakaj. Njen odgovor je bil nem: ostala je v njegovih rokah. On je nadaljeval: (Dalie prihodnjič.) IMajM, ti »iu tlavato« m norean* eb&iratv*; »a* k« b*»sd« 30 p, naj manj £1 znsok Din B-— Mali oglasi •1 Ufpufosg« t* reMfumaga raata)t: mki bMcda SO p, MjnMMjtl mirt Dia tO —> Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattanbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom- 2519 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Pošten točilaik, kateri je izučen tudi mesarije se takoj sprejme v restavr. pri »Črnem Orlu« 15’ V hotelu Kosovo Ha dvorišču je na novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti sc sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menu- Izborna dalmatinska vina-Se priporoča Radilovič, restavr. r>8 Blizu Magdalenske cerkve oddam sobo boljšemu gospodu, najraje drž. uradniku; 200 Din- Naslov v upravi. i53 Sebo meblovano s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iščem za takoj. Naslov pove uprava »Večcrnika«. 154 IMATE ŽE SLOVENSKI PREVOD ŠVEJK V SVETOVNI VOJNI AKO NE, NAROČITE OA ŠE DANES PRI TISKOVNI ZADRUGI V MARIBORU, ALEKSANDROVA 13 BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POŠTI 2 DIN VEČ iST IM* Mk <#» HMirvm