NOVO MEST 6. Cena: 6 din '3. februarja 1975 je I ZASLUGE ZA NARO Miti F; 3 na Otoku ^letnica partizanskega v°jnega letalstva v Beli krajini — Več prireditev V počastitev 35-letnice partijskega vojnega letalstva v Beli ®ajini bo v soboto in nedeljo v Vasi Otok pri Podzemlju več pri-fcditev, katerih se bo, kot računi0 prireditelji, udeležilo več *ls°č ljudi iz Bele krajine in od “fiigod. S to proslavo so združili ■udi vsakoletno septembrsko srednje borcev XV. SNOUB Belokranjske. V Beli krajini je bilo med •^todnoosvobodilno vojno več Partizanskih spuščališč in leta- preko katerih so zavezniki oskrbovali nato vojsko. Najbolj *nani pa tudi najpomembnejši bre dvoma letališči na Otoku in y Krasincu, kjer so pristaja zavezniška letala s pomočjo, tam pa so na zdravljenje v klijo in drugam odpeljali tudi veliko število ranjenih parti-^nov ter pred grozečo nevarnostjo evakuirali ženske, otroke 1,1 starejše ljudi V soboto ob 9. uri bo na Pri-Jostku ustanovna skupščina delavce letališč in zračnega prosta Slovenije v okviru repub-“*kega odbora sindikata delav-fev prometa in zvez. Ob 12. uri “o Zračni napad na vas Otok ter 114 partizansko letališče in padalski desant, zvečer pa slavnostna akademya v metliškem kultum-^domu. Nedeljski spored se bo začel ob 10. uri, ko bo svečana proslava na letališču na Otoku, ob 12. uri bo prav tam nastop modelarjev, ob 14.30 pa letalski miting. V Ribnici bo naprodaj roba vsake sorte V nedeljo sloviti sejem Ribniški semenj suhe robe, lončarstva in drugih domačih izdelkov bo v nedeljo, 9. septembra, v Ribnici Uradna otvoritev pa bo ob 9. uri s sprevodom godbe, krošenj, narodnih noš in drugih udeležencev semnja. Ze na predvečer semnja, 8. septembra, bo koncert domače godbe na pihala in godbe iz pobratenega italijanskega mesta Arcevia. V nedeljo ob 10. uri bodo v domu JLA v Ribnici odprli razstavo del slikarjev in kiparjev, ki so sodelovali na letošnji slikarski koloniji v Ribnici oz. Ribniški dolini V domu JLA bodo nato odprli še razstavo fotografij Franca Modica z lanskega ribniškega semnja. Nato bo na vrsti otvoritev razstave vezenin, kot zadnjo v okviru uradnega programa semnja pa bodo v domu TVD Partizana odprli še kombinirano gobarsko-polharsko razstavo. V okviru semnja bodo še druge prireditve, ki pa niso vzete v uradni program semnja. MIH A* PRENOVLJENA ŠOLA - Na sobotni slavnosti v Šentrupertu, ko so se prvič odprla vrata prenovljene f t _ - •- _1 .1 111,n mnA)S/tn flrmo^innu nnvtctovnilrnv nK^inp in Hm/hpnfinoliHraniti OKITITI 17.DC11. Gregorčič,. _ _ zanimanjem ogledali nove in prenovljene prostore. (Foto: J. Simčič) Za praznik prenovljena šola Na osrednji proslavi občinskega praznika občine Trebnje so v soboto slavnostno predali namenu prenovljeno osnovno šolo — Andrej Verbič je položil temeljni kamen za ________________________________________ Agrostrojev tozd__________________________________________ V okviru praznovanj občinskega praznika občine Trebnje so 1. septembra v Šentrupertu slavnostno predali namenu prenovljeno osnovno šolo in novo telovadnico. Med gosti, ki so se udeležili te dovesnosti, so bili tudi Bogdan Osolnik, Matjan Lenarčič, Mara Rupena in drugi. SUHYJEVO DELO V CAST ŠLANDROVE BRIGADE .V počastitev 36-letnice ustanove 6. SNOUB „Slavko Šlander -),odo v vojašnici Jože Menih IJtajko" v Celju odkrili spominski Jjftasti relief, ki ga je izdelal aka-j^JJski slikar - vojak Branko Suhy °vega mesta Praznovanje občinskega praznika poteka sicer že od konca avgusta, zadnja prireditev iz programa pa bo v soboto, 8. septembra. Med njimi pa je prav gotovo najpomembnejša velika delovna zmaga, ki so jo dosegli brigadirji v Sahovcu, kjer so v petek predali namenu nov vodovod, ki je za to nerazvito suhokraj insko vas velikanska pridobitev, čeprav voda še ne bo tekla iz pip letos, ker še niso naredili napeljave po hišth. m 1. septembra je bila tudi slavnostna seja vseh zborov očinske skupščine na Mirni, kjer so najbolj zaslužnim občanom predali nagrade in plakete. Popoldne, kot je bilo že • Priznanja občine Trebnje so na sobotni slavnostni seji dobili: Ivan Starič, dr. Jernej Kranjc, Jernej Pavlin, Jože Bregar in pobratena občina Velika Gorica. rečeno, pa so v Šentrupertu predali i pri namenu prenovljeno šolo. Sola je bila obnove že zelo potrebna in bo poslej bogatejša za dve novi učilnici, več kabinetov in novo'telovadnico. Seveda gre vse priznanje graditeljem, učiteljem in učencem, ki so kljub časovni stiski pravočasno preselili opremo in arhive. Sola sicer še ne bo začel delovati takoj, ker čaka graditelje še nekaj notranjih deL Šentruper je ta dain doživel še eno zmago t[dne volje in prizadevnosti krajanov. Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je položil temeljni kamen za novo temeljno organizacijo ljubljanskega Agrostroja, ki bo zaposlila okoli 50 domačinov. Slovesnosti se je med ostalimi gosti udeležil tudi Miha Marinko, član Sveta federacije. Hkrati je bil v Šentrupetu zbor borcev Gubčeve brigade in Zapadno-dolenjskega odreda. V prenovljenih prostorih šole pa so pripravili razstavo del prof. Borisa Kobeta o poti Gubčev brigade in razstavo del likovnih samorastnikov iz pobratene krajevne skupnosti Prule. Priznanje Novomeščanom 28. avgusta je novomeško občino obiskala delegacija zveznega sekretariata za narodno obrambo, ki jo je vodil generalmajor Alojz Peko. Predstavnikom novomeške občinske skupščine je izročil „siednjo plaketo JLA”, priznanje, ki ga je podelil zvezni sekretariat za narodno obramo za sodelovanje in gostoljubje ob minulem letošnjem 10. festivalu poučnih vojnih filmov v novomeškem Domu JLA. Predstavniki novomeške občine so gostom priredili topel sprejem udeležil pa se ga je tudi direktor Zastava filma Aleksandar Cukič. Gostje so poudarili, da so bili za časa festivala presenečeni nad dobro oiganizacijo in gostoljubjem v Novem mestu in nad napredkom Dolenjske. Težko slovo v Suhi krajini Na slavnostnem zaključku letošnje zvezne delovne akcije „Suha krajina 79" na Prevolah so podelili priznanja - Iskrena zahvala mladim iz vse Jugoslavije za izdatno pomoč 2. september je bil dan slovesa za brigadirje, ki so letos delali v Suhi krajini. Zgradii so 11 kilometrov vodovoda in 6 kilometrov nove vodovodne trase, zgradili 12 kilometrov cest itd. Na zaključni proslavi več govornikov in lep program a iidu to- sj» ka. S5 vib in O- JAKLJUČNO SLAVJE NA PREVOLAH - Brigadiiji in gostje, r?Pori in godba, krajani in šolani - vse to je izzvenelo v nedeljo v slovo, hkrati pa v nov klic: „Na svidenje na akciji Suha ^ina 1980!“ (Foto: R. bačer) tombola za dober namen Del izkupička v Krškem bodo namenili Črni gori Prizadevno ktSko turistično društvo bo priredilo 9. septembra ob l4- uri na Stadionu Matije Gubca že dvanajsto tombolo zapored. Kiški stadion po zadnjih preureditvah, ki so jih zgledno opravili brigadirji, lahko sprejme 30.000 gladalcev. Ce jih ne bo toliko, bo Vsekakor laže zadeti katrco, vsaj fička, italijanski motokultivator, Motorno žago, le žensko kolo — Da ne omenimo vseh najvrednejših d°bitkov - ali 250 drugih praktičnih nagrad. . Izkupiček od tombole bo šel tudi tokrat za hvalevredne akcije. To le eden najpomembnejših virov stalno suhe blagajne turističnega d*uštva za olepšavo kraja. Društvo tudi ni gluho za potrebe drugih. 1-ani so namenili lepo pomoč Brkinom, del letošnjega dohodka !^*nieravajo nameniti za po potresu prizadete kulturne spomenike ki Jih vzdružuje Turistična zveza Boke Kotorske. Pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav iz Novega mesta je bila zaključna proslava za šolo na Prevolah. Slavnostni govornik Savo Vovk, predsednik občinske skupščine iz Kočevja je v imenu štirih občin in družbenopolitičnih organizacij, ki imajo v Suhi krajini nerazvita območja, izrekel iskreno zahvalo brigadirjem. Poudaril je, da si bodo prizadevali tudi v bodoče Suho krajino posodobiti, predvsem pa omogočiti ljudem zaposlitev doma. NOVOMEŠČAN NAGRAJEN NA PIRANSKEM EKSTEMPORU Na pravkar končanem 14. med-mrodnem slikarskem ekstemporu v Piranu se je odlično uveljavil tudi Toni Vovko iz Novega mesta: strokovna žirija mu je za sliko obale prisodila prvo od petih nagrad, ki jih tradicionalno podeljujejo hoteli slovenske obale. Vovko, ki se je piranskega ekstempora prvič udeležil, je postal nagrajenec kot edini slikar amater med akademskimi slikarji Konkurenca za nagrade in priznanja, ki jih podeljuje za najboljše stvaritve, je bila letos zelo huda, saj je oddalo svojo dela v presojo žiriji kar 174 avtorjev (lani le 125) iz sedmih držav. Brigadirski hura se bo spet razlegal na novi akciji Suha krajina 1980, so obljubljali vsi Komandant letošnje akcije Bojan Božič je po kulturnem programu podelil priznanja zunanjim sodelavcem, prav tako pa so s priznanji izrekli zahvalo za delo pri Ljudski tehniki in za sodelovanje s tamkajšnjo šolo. Številni gostje, ki so iz vseh štirih občin, Novega mesta, Trebnjega, Grosupljega in Kočevja, prišli na brigadirsko slovo, so bili priča, da so mladi težko zapuščali Suho krajino. Spletla so se mnoga prijateljstva ne samo med brigadiiji iz najrazličnejših koncev države, ampak tudi s krajani Letos je bilo v suhokrajin-skih brigadah 605 fantov in deklet od Kosova do Reke in Štajerske. R. BAČER ŠENTLOVRENC: REFERENDUM JE USPEL Krajani krajevne skupnosti Sentlovrenc so se na referendumu, ki je bil v nedeljo, 2. septembra, odločili za samoprispevek piecej nad pričakovanji - kar 72 odstotkov krajanov je glasovalo za napredek svojih vasi PRVIČ ČEZ ŠOLSKI PRAG -Tako kot je bilo v ponedeljek dopoldan živahno na dvorišču osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu, od koder je ta posnetek, je blo še pred maisi katero slovensko šolo, saj je hram učenosti letos prvič prestopilo 27 tisoč prvošolčkov. Najtežja je ločitev od brezskrbne igre, jut-anjega spanca, in nežnih maminih rek, la jih bodo sedaj nadomestile roke tovarišice. (Foto: Janez Pa^). ‘ . - 1* Gorjanski bataljon slavi v Suhadolu Na srečanje vabljeni borci, aktivisti, občani V nedeljo, 9. septembra, bo imel Gorjanski bataljon pri domačiji Vinka Paderšiča-Batreje osrednjo proslavo, ki spada tudi v okvir praznovanja za novomeški oktobrski občinski praznik. Vabljeni so vsi borci in aktivisti Gorjanskega bataljona ter krajani Ob 9.30 bo na Ratežu otvoritev posodobljene asfaltne ceste Ratež -Brusnice - Gaberje in esete Brusnice - Leskovec - SuhadoL Ob 11. uri bo v Suhadolu partizanski miting s kulturnim programom ter otvoritev telefona. Osebnih vabil ne bo, za prevoze pa je poskrbljeno. Ob 8.30 bo z avtobusne postaje odpeljal avtobus na prog: Podgrad - Koroška vas - Stopiče — Žabja vas — Slatnik - Ratež -Suhadol Druga proga pa gre z avtobusne postaje preko Otočca - Bele cerkve - Dobrave - Šentjerneja -Vrhpolja - Orehovice - Mokrega polja na Ratež in v SuhadoL Povratek iz Suhadola bo ob 17. uri. Kaj bo s tozdom IMV v Črnomlju OK ZKS podpira delavski svet tozda - Letos v občini bolje gospodarijo Člani črnomaljske OK ZKS so na seji, ki je bila 3. septembra, najprej razpravljali o nalogah komunistov pri krepitvi in podružbljanju SLO in družbene samozaščite (o ugotovitvah in sklepih bomo obširneje poročali prihodnjič), zatem pa so govorili o uspešnosti gospodarstva črnomaljske občine v prvem letošnjem polletju. Glede na številčne podatke so celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku so Črnomaljci bolje gospodarili kot v enakem obdobju lani, vseeno pa zaostajajo za slovenskim poprečjem in so šele na predzadnjem mestu med štirimi dolenjskimi občinami Poprečni čisti dohodek je znašal 5.550 dinarjev, kar je za 19 odst. več ko v prvem lanskem polletju, izgubo pa so imeli v kanižariškem rudniku in Beltovem tozdu Mehanska obdelava. V slednjem bodo primanjkljaj do konca leta skoraj gotovo pokrili, težje pa bo to v rudniku, kjet je še zmeraj čutiti posledice poplave, premajhno pa je tudi zanimanje za delo v jami. Člani OK ZKS so se strinjali tudi z ugotovitvami delavskega sveta črnomaljskega tozda IMV. Brez sanacije, ki naj bi jo podprla matična delovna organizacija, ta tozd ne bo imel nobene razvojne prihodnosti Lahko se zgodi da bo zaradi odhajanja delavcev prišel celo pred likvidacijo, zato se mora novomeška IMV do konca tega meseca odločiti, kako si zamišlja razvoj črnomaljskega tozda. D. R USTJA NOVOMEŠČANI V FRANCIJI 25. in 26. avgusta je bilo v Kranju odprto prvenstvo Slovenije v hitrostnem plavanju in potapljanju s plavutmi, ki je kljub slabemu vremenu in majhni udeležbi postreglo z nekaj izvrstnimi rezultati. Prvenstvo je pokazalo, da so vse leto najresneje delali člani Kluba za podvodne aktivnosti v Novem mestu, ki so ekipno zasedli prvo mesto, za dobre rezultate pa so poskrbeli predvsem Zevnikova, Vohar in Strniša, ki so v ponedeljek že odpotovali na evropsko prvenstvo v Francijo. Spričo krepitve nad zahodno Evroi se bo vreme ustalilo owd tedna tudi v Sli anticiklon > in Alpam vdmgipo lovenljL i r ■ n i t.,.. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Vrhunsko srečanje neuvrščenih držav odmeva po vseh svetovnih poldnevnikih in vzporednikih: kako tudi ne, saj gre za letošnji največji politični dogodek Šesta' konferen ca voditeljev držav ali vlad se je začela v ponedeljek ob 15. uri po jugoslovanskem času, potem ko so nekaj dni pred tem razprav^ali o poteku konference kot tudi o trenutnem položaju na svetu veleposlaniki držav koordinacijskega biroja, ki je prevzel naloge pripravljalnega odbora ter zunanji ministri Otvoritveni govor je imel Fidel Castro, voditelj kubanske države in nove koordinatorice dejavnosti neuvrščenih držav. Njegove besede so V Havani dogodek leta bile kot toča, ki se je vsula na ZDA in Kitajsko, obenem pa je potrdil „ odločno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo”. Podprl je tudi novi režim v Kampučiji, ko je govoril o najbolj žgočih problemih trenutnega mednarodnega položaja. Prvi dan srečanja mjvišjih predstavnikov neuvrščenih držav se je še posebej žgoča razprava vnela okrog Bližnjega vzhoda, saj je egiptovski zunanji minister Butros Gali najprej odgovoril na besede Fidela Castra, ki je obtožil Sa data in Egipt zaradi pod-, pisa mirovnega sporazuma z Izraelom, nakar je prišlo med številnimi predstavniki do ostre polemike z Glaijem Prvi dan je še minil s pozdravnimi govori držav v imenu celin, s katerih so prišli, srilanski predsednik kot dosedanji koordinator pa je podal poročilo o triletnem delovanju neuvrščenih - med Colombom in Havano. Sedež, ki bi ga moral zasesti predstavnik Kampu- čuje, je bil na otvoritveni slovesnosti prazen,- Polemika okrog prisotnosti, ali naj bi na njem sedel predstavnik demokratične Kampučije ali novega režima Pitonom Pertha, namreč še ni prenehala: o tem vprašanju naj bi odločali voditelji držav. V zvezi s tem je treba omeniti, da večina neuvrščenih držav meni, da bi to moral biri predstavnik demokratične Kampučije, kajti v nasprotnem primeru bi „uzakonili izvršeno dejstvo". Znano je namreč, da je v Pitonom Penhu prišlo do spremembe režima z oboroženo intervencijo sosednje države. Torej gre za povsem načelno vprašanje, ki ga je treba razrešiti v korist načel neuvrščenega gibanja, ki govori o suverenosti in nevmešava-nju v notranje zadeve drugih. Ti dve vprašanji, egipstov-sko in kampučijsko, bosta te dni še velikokrat v razpravi Sicer pa bodo voditelji držav ali vlad neuvrščenih držav do konca tedna, kolikor časa naj bi trajalo vrhunsko srečanje, analizirali obstoječe politične in gospodarske razmere v svetu, ki so krivične in nesprejemljive za večino neuvrščenih držav. Dve tredjini držav na svetu je trdno odločenih, da je te razmere nujno potrebno spremeniti, pa bod tako prizadevanja za uresničitev nove gospodarske ureditve dobila eno izmed največjih poudarkov na konferenci Med neuvrščenimi državami, ki so se izoblikovale v svetovno moč in postale nezameljiv dejavnik v mednarodnih odnosih, neodvisen in izvenblokovski, veje ob začetku konference na vrhu, kljub nekaterim razlikam med posameznimi članicami, kar je spričo izredno raznolikega članstva več kot devetdeset držav, tudi mzu-mljivo, optimizem za uspeh konference VASO GASAR I tedenski mozaik NAŠA DELEGACIJA V HAVANI - Potem ko so svoje delo opravili veleposlaniki in kasneje še zunanji ministri, se je v Havani v ponedeljek začela 6. konferenca voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav. Kot vemo, jugoslovansko delegacijo vodi predsednik Tito, udeleženec vseh dosedanjih vrhunskih konferenc. Na našem posnetku je obkrožen z ostalimi člani naše delegacije pred otvoritveno slovesnostjo 6. srečanja neuvrščenih na vrhu (Telefoto: Tanjug) Oster boj »koristnim malverzacijam” Zakaj tako pogosto kršimo zakone in celo spodkopujemo sam pravni sistem? Po podatkih zveznega tržnega inšpektorja je lani vsaka druga ali tretja organizacija združenega dela kršila zakone. Nekateri so prepričani, da je treba vzrok za ta pojav iskati v pomanjkljivostih samih zakonov. Toda pretirano vztrajanje pri tej razlagi je lahko enostransko in ne dokazuje zgolj neurejenosti zakonov, marveč nered v naših javnih obveznostih. Namesto da bi odgovorno in kritično sodelovali pri sprejemanju zakonov, raje razpravljamo o njih šele, ko jih uporabljamo. Iskanje razlogov za kršitve zakonov ni preprosto in kljub načelu o odgovornosti vseh vendarle ne morejo vsi na enak način in v enaki meri kršiti zakonskih predpisov. Delovne organizacije, na primer, o katerih govorijo inšpekcijska poročila, se res pogosto pojavljajo v tej neslavni vlogi Znane so njihove „koristne malverzacije" — in to ne samo njihovih vodilnih delavcev, marveč tudi celotnih delavskih svetov, ki so pripravljeni zamižati zaradi osebnega ali kolektivnega dobička. Toda nevarnost takšne španovije je vsekakor omejena, če ima proti sebi odločne družbene organe in organizacije, ki lahko uspešno odpravijo zlorabo. Možno pa je, da tudi upravni organi, zavestno ali ne, pomagajo kršiti zakone. Vendar bdi tudi nad njimi stalna skupščinska kontrola, čeprav je res, da je počasna in premalo učinkovita. Očitno je pri iskanju vzrokov nujen še korak naprej. Če stoji za vsakim zakonom avtoriteta države in organizirano samoupravljanje, potem mora biti za temi kršilci zakona skrita tudi moč raznih skupin ali vplivnih posameznikov. Te je težko razkriti, lahko pa jih slutimo po nekaterih okoliščinah. Nekatera tožilstva celo otežujejo postopek pri konkretnih prijavah in zahtevajo dodatne razlage, kako podobne primere obravnavajo v drugih republikah, da bi tudi sami tako ukrepali V nekaterih republikah in pokrajinah prepogosto spravijo zvezni predpis ,,v mirovanje" ali ga sploh ne uporabljajo, ker ga, kakor pravijo, tudi drugi ne upoštevajo. Pojavlja se že različna sodna praksa v rabi enakih predpisov: TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Najbrž imajo prav tisti, ki pravijo, da pri nas .,klasičnih" političnih počitnic ni več, čeprav bi bilo še veliko bolje, da o tem sploh ne bi govorili, kajti izmene v tovarnah so delale že doslej in iz tega niso delale kakšnega pretiranega trušča. In vsi kmetovalci seveda. A naj bo kakorkoli že, zadnji meseci v letu so zmerom najbolj razgibani. Slišal sem pikro pripombo, da se je dalo poleti lepo in dobro delati, kajti sej je bilo malo. In človek postane pri tej pripombi celo nekam jezljivo zloben, če pomislj, da res kažejo rezultati poletnega gospodarjenja v prenekateri panogi na Slovenskem čisto spodobno podobo. Ob jesenskem zagonu Seveda velja ta obrobna pripomba za vse tiste seje, ki bodo služile same sebi - toda tudi takšnih je veliko. Denimo: prihajajo vabila na prve „tiskovne konference", na katerih naj bi odgovorni pojasnili slovenski javnosti, kakšne seje se nam obetajo v jesenskem obdobju. Temu se reče potem ,,držanje v kurzu", oziroma ,,podružbljanje“ politike. Še sreča, da takšnih ..tiskovnih konferenc" ne bo ravno veliko. Predsedstvo CK ZKS pa je bilo sklicalo sestanek, na katerem so bfli ocenjeni nekateri aktualnTidejnopolitični problemi gospodarjenja Temu bi se reklo: na glavo v vodo. Skratka: nič leporečja, zato pa okrepljen delovni ritem ZK. Bo pa treba v letošnji jeseni res krepko poprijeti za delo. Vse, kar je obetavnega, velja razvijati naprej, slabosti moramo ozdra- viti. Bodisi da gre za krepitev gospodarske rasti, bodisi ko je potrebno vnaprej razvijati demokratični politični sistem socialističnega samoupravljanja. Pri slednjem nam veliko pomaga sveža, znanstveno utemeljena politična misel Edvarda Kardelja. In ta opazka ni izrečena na pamet: ozrite se okoli sebe, poglejte, kako smo se lotili planiranja na primer v organizacijah združenega dela (ne vseh), pa boste videli, da na podlagi ustreznih zakonov in s pomočjo številnih brošur in brošuric še številnejših avtorjev, bolj stežka pa boste našli med temi pomagali imenitne razprave Kardelja o tej nalogi Prav pri razreševanju teh vprašanj pa se slikovito kaže naša uposobljenost in pripravljenost za rast vsebinsko bogatejšega političnega sistema socialističnega samoupravljanja — takšnega, ki je po meri človeka. To -e ved a ne pomeni, da se bomo v jesenskem času ukvarjali samo z gospodarskimi vprašanji in političnim sistemom kot takim, za vse ostalo - kulturo, znanost, šolstvo itd. pa bo, kakor pač bo. In še bolj zgrešeno je misliti, da bomo s tem, ko hočemo, razrešiti gospodarska neskladja, avtomatično razpletli tudi vse dileme na primer kulturno umetniškega ustvarjanja ter poustvarjanja. Problemi so medsebojno prepleteni, zato se morajo samo temu primerno reševati. Sicer pa: delo tudi v poletnih dneh ni ponehalo. Z jesenskimi dnevi bo dobilo kvečjemu nov zagon. In ta bo najbrž večji, če nam je uspelo v času počitnic tudi kaj koristnega prebrati. Že zato, ker vžigajo le polni akumulatorji... MILAN MEDEN ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ tožilstvo v neki republiki zavrne prijavo, češ da dejanje ni škodljivo, drugje pa za enak prekršek izrekajo stroge kazni Posledica takšnega obnašanja je pojmovanje, da je vse možno in opravičljivo - če gre za korist svoje republike, pokrajine ali druge skupnosti Pri tem pa nedvomno ne gre več le za vprašanje, kolikšen obseg je zajela kršitev zakonov. Takšno obnašanje spodkopuje namreč že sam pravni sistem. VINKO BLATNIK O, 'DA 1 \ MAGINOTOV': so jo pred dlU-s POROČAJO, FRANCOSKA LINIJA, kč so r. svetovno vojno zgradili jL obrambno črto proti nem* invaziji, služila novim namen*1* Podzemne utrdbe bi lahko fj mnenju vodstva petega ojask? okrožja, pod katero so1 ostanki Maginotove linija primeru jedrskega spopada *i žile kot jedrski bunker. Zaščit utrdbe iz jekla in betona n*J lahko kljubovale ekspk>!* atomske bombe na razdaljo 5“ metrov. BRITANSKI PRI1!, CHARLES SE PRI PR A Vij NA PODVIG. Z ladjo „BenjF bowring”, ki trenutno pluje f Temzi naj bi že kmalu odpl^ tri leta dolgo potovanje f obema Zemljinima tečaji firinc je poveljnik ladje. pet od Šestih noV' ROJENCKOV, ki jih je Podnevi rodila 21-letna Grki11' Lambrini Tika, je umrlo danf porodu. Poročajo, da noben*: šesterčkov (štiri deklice in dečka), ki so se rodili erf tednov prezgodaj, ni imel * porodu več kot 600 grarrt°' Zdravniki menijo, da tudi deklico, ki še živi in je ob f rodu tehtala 500 gramov, rešitve, da bi preživela. ZGODILO SE JE, DA SE* NEK ŠOFER iz Stockholm hotel zaposliti v pisarni, kar mu ni uspelo, saj se je izkaz** da je nepismen. S to vestičko1 švedski časopis ..Sftonbled*1 ilustriral uradne statisti# podatke, ki pravijo, da je Švedskem 150.000 analfabet* od tega ena tretjina tujcev. MADRID - Ko je začel politično kampanjo pred izrednim kongresom španske socialistične delavske partije (POSE), ki bo konec tega meseca, je bivši generalni sekretar stranke' Felipe Gonzales izjavil da se bo v njegovi stranki marsikaj spremenilo, če ga bodo znova izvolili na prejšnji položaj. Kaj je hotel povedati s tem? Njegove besede niso jasne, očitno pa jih je naslovil na tiste, ki branijo marksistično definicijo stranice in napadajo preosocialdemo-kratsko usmeritev „felipistov” z Gonzalesom na čelu KAIRO - Egiptovski predsednik Anvar el Sadat je s svojo jahto prispel na tridnevni obisk v IzraeL S premi erom Beginom obravnava vprašanje palestinske ekonomije in arabskega vzhodnega Jeruzalema. To je tretji obisk Sadata Izraelu NICA — Čartersko letalo danske letalske družbe Sterling Airways z desetimi potniki in člani posadke je padlo v Sredozemsko morje pred pristankom na letališču v Nici Pilot je poskušal prisilno pristati, ker seje vnel eden od dveh motorjev. Vendar je letalo izgubilo višino, treščilo na morsko gladino in eksplodiralo. Kaže, da nihče ni preživel nesreče. RIM — Vlada premiera Cossige se je že takoj po poletnih dopustih soočila s težavami ki jih bo po mnenju mnogih le s težavo premostila. Dovolj je, če navedemo le štiri točke že sicer preobremenjenega dnevnega reda, s katerimi se bodo jutri na prvi septembrski sqi spoprijeli člani novega kabineta. Gre za terorizem, banditizem, ki je prav tako postal državni problem, in dve še posebej pereči gospodarski temi ..inflacijo in energetsko porabo” / TEHERAN - Iranska časopisna agencija Pars je sporočila, da je mesto Mahabad v Zahodnem Az er-bajdžanu v celoti v rokah rednih vojaških enot. Kot poročajo tuje časopisne agencije, je sporočilo o tem objavila 64. divizija s sedežem v > Urumijehu, ki je sodelovala v bojih za.z^dljOjkvrdskega^rpdjšča^ , 4 f f .4 ♦' §< i t I ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o. objavlja prosta deta in delovne naloge 1. VODJA KNJIGOVODSKE SLU2BE 2. SALDOKONTIST i Pogoji: pod 1) višja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj ali: ekonom-ska srednja šola, 4 leta delovnih izkušenj pod 2) ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pism*-ne prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA TOZD ELA Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. KRKA „KRKA", tovarna zdravil, n. sol. o., NOVO MESTO RAZGLAŠA dela in naloge VZDRŽEVALNEGA TEHNIKA IN OPERATERJA v oddelku za procesno računalništvo službe organizacijo poslovanja in CA OP Naloge vzdrževalnega tehnika in operaterja vsebujej0 predvsem: — vzdrževanje avtomatiziranih merilno—regulacijskih napt^ in — upravljanje procesnega računalnika POGOJI: — elektrotehnik - šibki tok, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleščine, — poznavanje osnov računalništva. Delo je enoizmensko. Vse, ki so zainteresirani za razporeditev delovnim nalogam, prosimo, da v roku 7 objave pošljejo svoje ponudbe na kadrovsko splošno služb0 podjetja v Novem mestu. Cesta herojev 45. / k razglašeni^ dni po dne^ , *. * ■i 4 -ti., REDEK je, ki ŠE ZNA - Malo je takih Mojstrov, ki bi še znali narediti slamnato streho. Eden takih je Rudi Pirnar iz Velikega Mraševega, Je tega posla naučil od svojega očeta, Poklicnega slamnatega krovca. Novih slamnatih streh tudi on skoraj ne dela več. (Foto: Polde Miklič) KROMPIRJEVA LETINA - Ponekod na Dolenjskem so letos izkopali rekorden pridelek krom-pirja. Zelengeijevi iz Dolža so ga nabrali pet voz, pa še zdaleč niso rekoideiji v vasi. Razstresenega pred podom ga sedaj suši septembrsko sonce, da ne bo gnil, saj je letos zelo nagnjen k temu. (Foto: J. Pavlin) NA JAMI IMAJO ASFALT - Jama, suhokranj-ska vas nad Dvorom, doslej vredna svojega imena zaradi silno razkopane in jamaste ceste, je pred kratkim dobila asfalt. S tem je tudi z novomeške strani začeto težko pričakovano posodabljanje ceste Dvor—Kočevje. (Foto: Ria Bačer) JUBILEJNI SEJEM - 2. septembra so v Ljubljani zaprli 25. vinogradnike o-vinareki sejem, ki je bil pod pokroviteljstvom tovariša Tita. Med številnimi vzora alkoholnih pijač je bilo tudi 86 brezalkoholnih napitkov, med njimi Lero (na sliki), ki je prejel zlato medaljo. (Foto: France Brus) ŠIROKO ODPRTA VRATA Ce bi se Vsi trgovci, gostinci, °brtniki in drugi zgledovali po vinotoču v Tribučah, črnomaljski občani res ne bi imeli niti najmanjšega vzroka, da bi se Pritoževali nad njimi. Vsaj kar sc elovnega časa tiče. Na vratih ,e|a. "notoča namreč ne piše, aJ je lokal odprt, marveč kdaj J.e ~ zaPrt. Zaprt pa je samo od • do 14. ure in ob nedeljah. *'red takim delovnim časom pa ^ lahko skrije še tako znan bar. Lažje bosta dihala mesto in IMV V Šmihelu gradi IMV industrijski tir - Razbremenjen železniški in cestni promet * • v v Sejm/sca NOVO MESTO: Sejem je bil k&r živahen: Naprodaj je bilo 369 prašičev, prodanih pa 184. Pujski so stali od 700 do 1.100 din, od tri do pet mesecev stari prašiči pa 1.100 do 1.900 din. Naprodaj je bilo tudi 43 glav, prodanih pa 16 glav goveje živine. Voli so bili po 27 do 29 din, krave po 19 do 24 din, junci in “**ce pa po 26 do 28 din kilogram aye teže. ^ ^REŽICE: Najbrž je bila prepo-5. v<>žnje avtomobilov s parnimi ^iem ^riva, da je bil sobotni Nanj-^^bičajno slabo obiskan. 17 aiJe bilo le 294 nuiskov in 12'starciUe bUo le 294 Puiskov in i iv . , Prašičev, prodanih pa le Jski So veljali d0 40 137. starejši kilO: Prašiči pa 'Sram žive teže. do 27 din, din V novomeškem industrijskem gigantu, Industriji motornih vozfl, ki se vseskozi razrašča skoraj v središču Novega mesta, so se odločili še za en viden poseg v ureditev mesta: za gradnjo industrijskega tira v Šmihelu. Industrijski tir bo potekal preko potoka Težka voda, prečkal bo Kristanovo ulico in Šmihelsko ulico, na progo Karlovac- Ljubljana pa se bo priključil v bližini šmihelskega pokopališča. Od 2800 metrov dolgega tira bo 510 metrov tira zaradi neugodnih terenskih razmer teklo po nadvozu, ostali tir pa bo zgrajen na nasipu, za katerega bodo porabili 180.000 kubičnih metrov zemlje, ki je ostala neuporabljena od gradnje proizvodnih hal. V okviru del bo vgrajenih 9 kretnic, signalno varnostne naprave, zgrajenih bo 1200 metrov drenaž, lokomotivna remiza, pretakalna ploščad za goriva, prestavljen pa bo tudi del šmihelske ceste. Na področju rezervata IMV na nekdanjih grmskih njivah bo postavljena postaja^z'vsemi potrebnimi nakladalno-razkladalnimi objekti in napravami, kar bo pri pomoglo k občutni razbremenitvi novomeške in drugih železniških postaj. Odpadlo bo tudi dvakratno delo z nakladanjem in razkladanjem tovorov ter plačevanje visokih stoj-nin za posebne vagone, ki so nujni za prevoz avtomobilov, prikolic in Kmetijski nasveti Plačilo za „se ne izplača” Skokovito povečanje svetovne trgovine in silen napiedek profita — vse to je neveijetno zmanjšalo razdalje sveta. Česar sami *cuPimo drugje, pri sosedih ali v daljni deželi. Ko vat ° ug°tavljamo, da si nam tega in tega ne izplača pridelo-nis1 h6 s* bomo pridelek preskrbeli pri tistih, ki 1*01? 1 ^ računani In potem uvozimo korenje iz Italije ali čebulo iz Nizozemske. i * Je Parola „se ne izplača" naš značilen prazen, kratkoviden ,2 !^.na novo dokazuje primer s pridelovanjem pšenice v naši ..Na' • ®Pt'm'stično je zapisal prof. Mikuž v svoji knjigi jgtjJ* ž,tne krompiijeve sorte“ pred dobrima dvema deset-najLma’ * razmerje žit nasproti dmgim rastlinskim skupimo V P”*104*11.!6 najbrž ne bo bistveno spremenilo, vendar Za rai?10 vs|j za pšenico zdaj ugotavljati, da smo jo dolga leta *udi° v • a^*’ Ponek°d pa nanjo celo skorajda pozabili. Toda na^ Vojvodina ne more vsega nadomestiti, če že odmislimo Voi m°žnosti in številne koristi poljščine, ki je v desetletju po zavzemala še tretjino vseh slovenskih polj. K Je pripomogja letošnja slaba letina in skorajda zalotili J'V °^stotek pšenice, ki jo odkupimo v naši republiki. SlovenSino Se ,”8ašenja“. Z napovedano akcijo Zadružne zveze zaseiii/^j ’cater* naJ bi v kooperaciji s kmeti letošnjo jlsen na dohTSen*C0na bobrih 22.000hektarih polj, naj bi ta poljšči-a ustreznejše mesto in večjo pozornost. pridelovanja pšenice se izrazito kaže tudi pri jU)i l liektarskih pridelkih, ki občutno zaostajajo za pridelki v ,ukak°-VanSk' žitnici, kar pri drugih kulturah ni primer. Ni boii^S3 razlogp, da ne bi mogli z dobro pripravo njiv, naj-Zanelmi • s°.rtam'. izdatnim gnojenjem in (doslej velikokrat Vohr^"*™* bojen1 s pleveli doseči enake pridelke kot v Ba°rln*’ j'*1 tudi v Švici ali Avstriji, ki imata več hribovite-Sveta kot naša republika. večine materiala, potrebnega za proizvodnjo v IMV. . Po investicijskem programu bo gradnja tira stala 150 milijonov dinarjev, ki jih bodo zagotovili z združenimi sredstvi, največ pa bo seveda prispeval IMV. Pri gradnji industrijskega tira sodeluje več specializiranih delovnih organizacij, največ del pa bo opravil ljubljanski Gradis. Zemeljska dela na trasi so večinoma že zaključili, gradijo pa tudi že opornike za viadukt in tir bo dograjen predvidoma do konca letošnjega leta. Industrijski tir bo velika pridobitev tako za IMV kot za Novo mesto, saj bo mestni cestni promet zelo razbremenjen. To bo tudi svojevrsten prispevek k blažitvi energetske krize. Seveda pa se porajajo tudi mnogi pomisleki, še posebno, ker bo tik ob tiru v kratkem odprt dom počitka za ostarele občane. Koliko je izgradnja tega tira posrečena, bo pokazal šele čas, čeprav v IMV pravijo, da je to najboljši rešitev, kar so jih mogli najti Z. LINDIČ „suhem denarju", kot radi rečejo gospodarstveniki, je mirenska „Dana“. Mogoče pri njih niti ne razmišljajo kaj dosti o tem, da moramo letno uvoziti več tisoč ton odpadnih surovin, ki nas veljajo težke devize. Zato toliko bolj učinkovito ukrepajo. Namreč vso odpadno papirnato embalažo pospravijo, sprešajo v lične bale in prodajo Surovini Prav tako naredijo s pločevinkami, v katerih dobivajo surovine za svoje izdelke. Vsi ti odpadni materiali prinesejo mirenski „Dani“ okoli 1.500.000 novih dinarjev na leto. Prav bi bilo, ko bi v časih gospodarske stiske čimveč delovnih organizacij posnemalo „Dano“, ki je letos tudi drugače uspešno zaključila polletno bilanco, čeprav ji zaradi dražje energije .in težav v cestnem transportu ni nič lažje kot drugim. J. SlMClC Suhorska tovarna 5 s * H S S N N S ! * s s s * s s s s I s N v * s s * 5 S s v n * s * 5 ČEZ TEŽKO VODO: 510 metrov bo dolg nadvoz „Danin” suhi denar Milijoni iz odpadkov Poročila Službe družbenega knjigovodstva o gospodarski uspešnosti v prvem polletju ne kažejo ravno rožnate slike. Pri vsem tem zbuja začudenje ne samo brezbrižen odnos do dela, kije še marsikje opazen, marveč tudi do surovin, materiala, energije. Prav gotovo pa ne gre metati vsega v en koš, saj se odnos do dela in sestavin razlikuje od delovne organizacije do delovne organizacije. Pri tem si seveda želimo in prizadevamo, da bi dobri zgledi prevladali nad slabimi Primer, kako se da z majhnimi ukrepi veliko privarčevati, in to v - IZ ZADNJEGA PAVLIHE Vsi so za TOZD — Delo za 250 ljudi Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Metlika - bila je v četrtek, 23. avgusta,- so med drugim obravnavali tudi družbeno-eko-nomske in samoupravne odnose v IMV, največ pozornosti pa so seveda posvetili suhorskemu obratu. Dan pred tem je o teh vprašanjih tekla beseda tudi na sestanku osnovne organizacije ZK v obratu na Suhorju. Investicija v suhorski obrat poteka dokaj zadovoljivo in IMV zagotavlja, da bo delo v novi proizvodni dvorani steklo še letos Posebej pa so opozorili, da je do takrat potrebno pripraviti vse potrebno za organiziranje tozda na Suhorju. Suhorska tovarna ni pomembna samo za metliško občino, marveč za celotno območje Žumberka in Gorjancev, saj je edina tovarna v tem koncu, od koder je na delu v tujini precej ljudi ki bi radi dobili delo v domačem kraju. Nova suhorska tovarna pa bo dala delo 250 ljudem. »Dolenjski list« v vsako družino 1 * * * S * J * * * S * i s * * \ * 4 EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja;Tit Doberšek KZ „KRKA“ Novo mesto -TOZD „HMELJN1K“ se letos vneto pripravlja na odkup grozdja v starih prostorih Hmeljnika v Bršljinu, Kolodvorska 20. Obratovati bo pričela linija za predelavo grozdja z dnevno zmogljivostjo 5 vagonov grozdja. Pred pričetkom trgatve bo TOZD „Hmeljnik“ organizirala sestanke s pridelovalci grozdja in se dogovorila glede tehnike odkupa. Sestanki bodo najprej s pospeševalnimi odbori za vinogradništvo pri posameznih TZO, nato pa še, če se bo izkazala potreba, s posamezniki Najbolj verjetna pot organizacije odkupa je naslednja: pridelovalec prijavi svoje tržne presežke pri vodstvu kleti TOZD „Hmeljnik“ in se dogovori za število gajbic, ki jih potrebuje. Odkupno mesto, vključno s tehtanjem in meritvami sladkorne stopnje grozdja, bo na odkupnem mestu v Bršljinu. Odkup grozdja v Novem mestu TOZD bo organizirala z vnaprejšnjim dogovorom odvoz grozdja s terena, seveda pa bo potrebno v tem primeru združevanje več lastnikov z določenega območja, tako da bo kamion povsem izkoriščea Grozdje mora biti v posodah in čim manj poškodovano. Minimalna zahteva glede sort je, da se ločijo bele in rdeče sorte grozdja. Grozdje belih sort ne sme biti gnilo preko 15 odstotkov, pri modrih sortah pa mora biti grozdje brez gnilobe. Poseben poudarek je tudi na sortni dozorelosti Po zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur. list SRS št. 16/74) določajo čas trgatve občinske skupščine. Odloki o pričetku trgatve pa veljajo po večini le za poglavitne sorte grozdja. Trgatev zgodnjih sort ni določena z odlokom, ampak jo ugotavljajo vinogradniki sami Trgatev po sortni dozorelosti je nujna, saj je razlika v dozorelosti portugalkc in žametne črnine več tednov. Tudi med modro frankinjo in žametno črnino je glede dozorelosti precejšnja razlika. Tako opozarjamo, da se vinogradniki drže predvidenih rokov trgatve, ki bodo objavljeni v Dolenjskem lista Sami se glede zrelosti zgodnjih sort lahko poslužujemo predvsem dveh metod določanja zrelosti: po zunanjem videzu (organoleptično), natančneje pa z mostnimi tehtnicami in re-fraktometrom. Letošnja bera bi morala biti glede kakovosti rekordna. Sladkorna stopnja žametne črnine bi morala biti nad 15. Kako to doseči? V času zorenja ločimo dvoje faz zrelosti: fiziološko in tehnološko. Zelo narobe bi bilo, če bi se trgatve lotili že po prvih znakih fiziološke zrelosti, saj grozdje proti koncu zorenja pridobiva tudi do 0,25 odstotka sladkoija na dan. Doba tehnološke zrelosti in z njo tudi čas trgatve nastopi tedaj, ko sladkor in teža grozdja ne naraščata več in je v tem stadiju več kot 90 odstotkov grozdja v vinograda Ker je osnova za dober letnik cvička prav gotovo popolna dozorelost grozdja, je nujno, da se držimo predvidenih rokov trgatve, ne pričnemo s trgatvijo prezgodaj in se držimo pravil sortne dozorelosti, ker v nasprotnem primeru lahko izničimo svoj trud skozi vse leto. Poleg zrelosti kije najbistvenejša postavka kvalitete, pa lahko negativne po dediče pri spravilu pusti tudi nemarnost pri pripravi na trgatev in pri sami trgatvi Posoda, ki bo prišla v stik z grozdjem, mora biti temeljito očiščena. Škafe, brente, gajbice, prikolice in prevleke zanje (polivinil, cerade) je potrebno pred pričetkom temeljito oprati in po potrebi razkužiti Vsaka grozdju tuja snov povzroča nepravilnosti bodisi pri vonju, bodisi okusu mošta in kasneje vina, lahko pa negativno vpliva na potek samega vrenja. Vse navedene pogoje je nujno izpolniti če hočemo, da bo organizacija odkupa potekala, kot je potrebno, in da bo cviček obdržal sloves, ki ga uživa v svetu. Dobro in pravilno izvedena trgatev v letošnjem letu bo zagotovila, da bomo v naslednjih letih lahko pričeli obrativati v novi kleti, saj bo kvaliteta cvička^-- ki jo bomo dosegli v sedanjih pogojili predelave, osnova za pridobivanje novih potrošnikov. JANEZ BRATKOVIČ, kmet. inž. * V S s * s s 5 h <* DOLENJSKI UST 1 6 . september 1979 Magistrala - nekaznovani morilec Obeta se najbolj krvavo leto na dolenjskih cestah — Doslej 42 mrtvih in 405 poškodovanih — Največ žrtev na magistrali Ljubljana—Zagreb Rekordi naših cest padajo. Letošnje leto bo ostalo zrisano kot najbolj krvavo, vsaj na Dolenjskem. Za to je poskrbela magistralna cesta Ljubljana—Zagreb. Domala ni tedna, da ne bi na njej ugasnilo vsaj eno žhijenje. V samo šestih mesecih letošnjega leta se je na dolenjskih cestah zgodilo 351 nesreč, od tega 33 s smrtnim izidom/ Do konca junija je ugasnilo 42 življenj, 405 ljudi je bilo poškodovanih, od tega daleč največ v novomeškem rajonu, ne zaostajata pa tudi Krško in Trebnje. Skupne točke ni težko najti: magistralna cesta. Nekako leto bo od tega, odkar smo pisali, da je na odseku od Biča do Bregane vsako četrto vozilo tovornjak. Danes je to že vsako tretje. Primernih parkirnih prostorov pod klanci ni, kaj šele odstavnih pasov za počasni promet. Sicer pa nič ne kaže na boljše. Vozniki naj se po mnenju novomeških miličnikov pripravijo Stadion za dve republik) V Bregani pete igre remontnih zavodov - Lep stadion in nova steza za TRIM — Takšne ne premore niti Zagreb Remontni zavodi JLA že vrsto let niso odprti' zgolj za potrebe armade. Zavod pri Bregani dobro poznajo tudi vozniki težkih tovornjakov. Lepo tradicijo imajo tudi športna srečanja delavcev teh zavodov. V Bregani z vso prizadevnostjo gradijo pravcati stadion. Vrednost letos opravljenih del presega 1,5 milijona dinarjev. Pri večjili delili je sodeloval krški tozd Pionirja, večino dela pa so opravili delavci zavoda udarniško. Število prostovoljnih delovnih ur presega 4.000. Med drugim so zgradili tudi lepo stezo za TRIM. Graditelji ponosno pripovedujejo, da takšne ne premore niti Zagreb. Na tridnevnem srečanju, ki se bo začelo danes, se bodo pomerili delavci podobnih remontnih zavodov v šestih športnih disciplinah. ||hK 1 ’. VEZ MED NARODOMA -Novi stadion bo v športnem duhu lahko povezoval delavce in športnke iz brežiške občine s sosednjo Hrvaško. (Foto: Železnik) Šele na začetku dobre poti Slovesno odprti celjski sejem, ki letos s tretjo otvoritvijo postaja tradicionalen, je odraz dmžbene skrbi za otroka v mednarodnem otroškem letu, ni pa prireditev taka, kot bi jo želeli. Gotovo je celjska sejemska prireditev, organizirana v sklopu drugih v naši državi v mednarodnem letu otroka, dobra stvar v splošnih prizadevanjih za čim lepšo prihodnost otrok. To je poudarila tudi slavnostna govorica ob otvoritvi Zora Tomič, predsednica jugoslovanskega odbora za Mednarodno leto otroka Skrb za otroka pa niso le igrače in vrtec, marveč tudi stanovanje, prometna varnost, knjiga in še kaj. Prireditve in posvetovanja ki so spremljale celjski sejem, so bile vsekakor korak dalje v teh prizadevanjih. Namen sejma naj bi bil mesto dogovora med proizvajalci in potrošniki, paverjetno nipovsem dosežen. Kot novost prve vrste smo lahko videli le Medexov jogurt z apikompleksom, izvrstne so bile makete raznih igral pri urejanju igrišč in zunanjega okolja kjer se gibljejo otroci. Sicer p a je bilo nekaj stojnic z očitno kram arijo, kot na primer na tržnicah. Veliko večino oblačilnih, prehrambenih in igralnih izdelkov pa potrošnik pozna že iz trgovin. Krasna je bila denimo, velika železnica izolske tovarne, so pa pred njo stali odrasli in bo očitno za očete res dobra zabava. Razstavljeni so bili razni izdelki znane italijanske tvrdke ,,Chicco“, od dudic do scsalk za zamašene noske, toda tega pri nas ni več dobiti. „Izvoz za te stvari je ustavljen", povedo v vsaki lekarni. Na sejmu pa je bilo s celo vrsto grafičnih prikazov ilustrirano zdravo življenje otrok, dobiti je bilo veliko tiskanega gradiva in informacij od opreme za novorojenčka do preprečevanja nesreč. Vse te stvari dokazujejo, da so prizadevanja za uspeh sejemske prireditve na pravi potj. Vendar je očitno, da smo šele na začetku poti in da bi morali iz leta v leto spuščati v dvorano Golovec vse manj takega, kar sejmu „vse za otroka" ne prinaša pozitivnih točk. R.BACER Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje Dunajski dogodki niso bistveno vplivali na razvoj na Slovenskem, ker se podoben razvoj doma začel že prej. Študentje, izobraženci in mnogi drugi so bili po avstrijskem razpadu kot narodni revolucionarji razočarani nad politiko meščanskih strank. Spoznavali so, da prave svobode in napredka ni možno doseči brez socialne revolucije, saj so se borili ,,za nacionalno in socialno osvobojenje". Tako so nekateri kot Klemenčič postajali socialni revolucionarji, komunistični agitatorji in organ iz ato rji. Ta proces je bil še zlasti izrazit na Dolenjskem. Ko se je Klemenčič 1919 vmiliz tujine, je v Ljubljani takoj pridobil za svojega političnega sodelavca dolenjskega rojaka Vladislava Fabjančiča z Bučke, ki je bil pred vojno urednik „Prcporoda“ in član tajnega vodstva jugoslovanskih nacionalnih revolucionarjev, rud vojno pa prostovoljec v srbski vojski. Vladislav je pridobil svojega brata Milana, kije bil prav tako navdušen revolucionar in sc je med vojno boril kot prostovoljec proti Avstriji. Ta dolenjski krog jc bil ntd pobudniki za ustanovitev komunističnega kluba študentov na ljubljanski univerzi. Klemenčič in Vladislav Fabijan-čič sta sc septembra 1919 srečala v Ljubljani s študentom prava Stankom Švajgerjem iz Novega mesta, ki jc pod vplivom starejšega brata Vladimira že pred vojno postal socialist, med vojno pa jc iz avstrijske vojske pobegnil na italijansko stran in sc jc šele malo poprej vrnil iz italijanskega ujetništva. Klemenčič in Fabjančič sta se s Švajgerjem dogovorila, da bo oiganizira! revolucionarno gibanje na Dolenjskem in povezal komunistične skupine od Kostanjevice do Ribnice. Stanko Švajger jc oktobra 1919 obiskal Podbočje, Šutno, Gadovo peč, Oštrc, Kostanjevico, Prekopo, Šentjernej, Gaberjc, Slatnik, Smo-lenjo vas, Stražo, Vavto vas, Dvor, Male Lašče, Dobrepolje, Velike Lašče in Ribnico. Po teh krajih sc je sestajal z revolucionarnimi kmeti, vzpostavljal mrežo zaupnikov in organiziral komunistične skupine. Pri tem so mu pomagali zlasti povmjen- na šc hujše čase. Nekolikanj se je stanje izboljšalo le pri odstranjevanju prevrnjen ili tovornih vozil in tovorov, za kar pa gre zasluga Cestnemu podjetju Novo mesto, bolje rečeno, njihovemu novemu 35-tonskemu dvigalu. Vendar ni krivda samo na cestah. Med subjektivnimi vzroki pravega pokala letos na naših cestah najdemo na prvem mestu neprimerno hitrost, prehitevanje, vožnjo po levi, alkohol; sledijo prekoračenje dovoljene hitrosti, nepravilno vključevanje v promet itd. In če že strokovnjaki zagotavljajo, da bodo naše ceste šc lep čas (beri: nekaj letj ostale takšne, kot so, potem ne kaže drugega, kot da se odrečemo že omenjenim ..podvigom" med vožnjo. Sicer raje ostanimo doma za zapečkom! Živi! B. BU DJA ZA KOGA? „Pišem po želji!" Tako je vabil iznajdljivi obrtnik prej-. • šnji petek na novomeški • tržnici Za sto dinarjev je 0 našim otročičkom p hipu ^ ..pritisnil" na majico: DEPUTY DUCK, MAR- • SHALL MOUSE, PORSCHE • ali kakšno drugo znamenito • ime. Ob teh podobah, ki so 0 jih mamice in babice v veli-0 kem številu naročale za svo-_ je male, se lahko naše račke, miške in koleslji kar skrijejo, • kajneda?! ZADOVOLJNI Z BRIGADAMA 21. avgusta je bil tudi uradni zaključek mladinskih delovnih brigad, ki sta delali na mestnem stadionu v Krškem in Bohorju. Po šestim brigadirjem iz vsake brigade so ob tej priliki izročili udarniške značke. Svečanosti so se udeležili predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc in predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij. Kazni za trgovce in mesarje Izidi temeljitejšega inšpekcijskega pregleda v poslovalnicah na Mirni 29. avgusta so inšpektorji (dva tržna in veterinarski inšpektor) Dolenjske medobčinske inšpekcijske službe na Mimi pregledali obe mesnici, obe prodajalni z živili in prostore zasebnega peka Jožeta Lončarja. Spremljal jih je predstavnik glasila krajevne skupnosti Krajan. Pregled naj bi med dragm dal tudi izhodišča za delo potrošniškega sveta krajevne skupnosti, ki se še ni sestal, odkar je bil imenovan. Akcija je imela preventivni značaj, saj so inšpektogi kaznovali le hujše prekrške, večji del pregledov pa so posvetili opazovanju in svetovanju. In kakšen je bilizid? V mesnici Kmetijskega kombinata „Zasavjc“ iz Sevnice so inšpektorji ugotovili, 'Sa jc poslovodja Andrej Lekše kupcu blago zaračunal 1,77 din preveč. Kurja bedra jc zaračunaval 30,80 din nameseto 29,80 din. Ribjo konzervo, ki jc stala 12,13 din, pa jc zaračunaval po 12,90 din. Poslovodja sc je izgovarjal,da je prira-čunal še PVCvrečko. Od štirih vrst blaga sta bila dva zneska zaračunana pravilno. Poslovodjo so za preveč zaračunano blago kaznovali s 500 din mandatne kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da je imel na zalogi 200 kg svinjskega mesa, za katero ni imel dobavnice. Imelo je 4 cm debel sloj mastnega tkiva. Predpisi dovoljujejo, da ne sme biti debelejše kot 5 mm. Meso jc dobavil K. K., Zasavje iz Sevnice, katerega bo inšpektor ovadil javnemu tožilcu zaradi gospodarskega prekrška. Oporečne so bile tudi uteži, ki se morajo kontrolirati vsake dve leti. Uteži so bile kontrolirane zadnjič 1974 in 1976 leta. Drugače pa so inšpektoiji dejali, da je bila mesnica higiensko in drugače urejena V mesnici Emone je bilo ugotovljeno, da jc poslovodja Alojz Skol stranki, kije kupovala goveje meso, zaračunal 54,00 din; dejanska vrednost mesa je bila 52,89 din. Tudi ta seje izgovarjal, daje zravcnprištel še PVC vrečko. Poslovodja je bil za preveč zaračunano blago kaznovan z mandatno kaznijo 500 din. Higiensko stanje in drugo je bilo v redu. V obeh mesnicah pa so inšpektorji opozorili poslovodji, da morajo biti deklaracije mesnih izdelkov na vidnem mestu. V prodajalni „Dolcnjkc“ so iz prodaje izločili 4,15 kg gnilega paradižnika, ki so ga prodajali po 12,00 din, in 12 konzerviranih Gavrilovičcvih hrenovk po 250 gramov, ker so bile pločevinke krroziranc in poškodovane. Dalje so ugotovili, da limone, jabolka, sveža paprika in čebula niso imeli deklaracij, na katerih je navedena vrsta sadja ali zelenjave, kakovost in proizvajalec. Med prisotnostjo inšpektorjev je eden izmed njih pri ponovnem tehtanju in računu ugotovil, da jc vajenka kupcu zaračunala 58 dkg hamburške pečene slanine 30,50 din, čeprav jc bila njena dejanska vrednost 29,40 din. Namesto vajenke je bil za preveč zaračunano blago mandatno s 500 din kaznovan poslovodja trgovine Slavko Janežič. Pri kruhu pa so ugotovili, da jc shranjen sicer pravilno, vendar nesodobno, saj ni shranjen v prodajalni oziroma na policah, pod katerimi je navedena cena, ime izdelovalca in naziv. Osnovnih vist kruha ne prodajajo in ga od peka tudi ne zahtevajo, ker kupci po njem ne povprašujejo. V primetjavi s prejšnjimi pregledi so inšpektorji dejali, da je bilo v prodajalni malo več reda. K peku Jožetu Lončarju so inšpektorji prišli ravno v trenutku, ko so končali tehtanje janeževih upognjencev. Tehtali so jih z gospodinjsko tehtnico „Gorenje“, kar ni dovoljeno. Iz uporabe s° izločili tudi tehtnico za tehtanj« testa v pekariji in tehtnico v prodajalni. Nobena namreč imela kontrolnega žiga, ki bj potrjeval brezhibnost Pek pa *• imel tudi nobenega potrdil* oziroma računa o kontroli tehtnic. Prijavili so ga sodniku z* prekrške. V ..Mercatorjevi" samopostrei' bi, kjer je poslovodja Greta Kaš& so iz prometa izločili in prepovedali prodajo pakiranega mesa, dokler ne odpravijo napake nepravilnega hlajenja. Hladilna n* prava v delikatesnem oddelku v času pregleda ni delala pravilno-Pravilno pa ni hladil tudi hladilnik z mlečnimi izdelki. V času pw gleda je bilo v hladilniku v delikatesnem oddelku +6 C. ’ času pregleda j6 pri ponovnem tehtanju in računu inšpektor opozoril eno izmed prodajalk, ki je banane, ki so bile po 15,36 din, zaračunavala po 15,40 din. Naneslo 60 dkg jih je zaračunala 58 dkg. Označevanje kruha in peciva ni bilo v skladu s pravilnikom, posievodkinjo pa so tesno opozorili, da mota biti vidno označeno-katero sadje jc dražje oziroma cenejše, če sta za isto sadje dve ceni, in da mora biti prebrano. Drugače pa so pohvalili dobro razporeditev blaga in urejenost trgovine. Inšpektorji so ob koncu akcije dejali, da se poslovodje premalo obračajo na inšpekcijske službe, ki bi jim zelo radi svetovali in jih seznanili s predpisi. Marsikomu se bo zdelo, da so poslovodje zaradi prevelikega zaračunavanja blaga ostro kaznovali. „Res je," so dejali inšpektorji, „pri teh prekrških smo zelo strogi, ker so tovrstni prekrški zelo pogosti." Dejali so tudi, da bodo inšpektorji nezaželeni toliko časa, dokler bodo trgovci mislili, da morajo imeti pravilno in pošteno poslovanje zaradi njih. Imeti ga mo rajo zaradi potrošnikov. f J Srečanje z brigadirji V Stari cerkvi priredili sprejem za brigadirje 28. avgusta je obiskalo krajevno skupnost Stara cerkev pri Kočevju nad 80 članov mladinske delovne brigade, ki so delali na zvezni mladinski akciji „Suha krajina 79“ Brigadirje so sprejeli mladinci iz Stare cerkve pa tudi predstavniki KS in drugih organizacij z območja Stare cerkve in občine. Dobrodošlico sta jim najprej zaželela predstavnika KS in krajevne organizacije ZZB Stara cerkev, predstavnik ZZB iz Kočevja pa jim je spregovoril o zgodovini teh krajev, posebno o Pugledu in Starem Logu, ter heroju Jožetu Sešku. Brigadirji so nato odigrali na odru dva skeča. Bilo je kot v partizanih - odlično. Prepričani smo, da so mladi delavci odnesli iz Suhe krajine in Slovenije lepe spomine in da bodo doma pripovedovali, kako so se ime-li pri nas P. SOBAR NOVA SEZONA V ribniški občini se pripravljajo ekipe, predvsem še rokometne, za novo tekmovalno sezono v občinskih, območnih, republiških in zveznih ligah. Na novo organizirajo tudi rekreacijske dejavnosti, in sicer splošno, atletsko, rokometno, nogometno in namiznoteniška TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJU RO SALAJ" KRŠKO-TOZD PAPIR 1 'III! objavlja prosta deta za TOZD PAPIR: 5 NK DELAVCEV V TOZD PAPIR Pogoji: — osemletka oz. lahko tudi nedokončana osnovna št 'a — delo v treh izmenah — dana možnost za priučitev v pjp. stroki TOZD TRANSPORT: 8 NK DELAVCEV ZA TRANSPORT Pogoji: — nekvalificiran delavec — delo v treh izmenah Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ci iz Sovjetske Rusije, ki so sc vrnili domov kot boljševiki. Sam Klemenčič je e Šentvida obiskoval večje kraje med Trebnjem in Ljubljano, pridobival zaupnike in snoval komunistične skupine. Hkrati je kot govornik prihajal na politične shode po drugi dolenjskih krajih. i Pri političnem delu na Dolenjskem je Stanku Švajgerju zlasti pomagala skupina komunistično opredeljenih študentov in dijakov, ki je nastala v Novem mestu. Sprva so jo sestavljali filozof Fran Herman, mcdicinec Friderik Gcbauer, študent Milan Kuder in gimnazijec Lojze Mišič, katerim so se pridruževali novi somišljeniki. Med izobraženci pa so bili aktivnejši komunisti privatni urad Jože Koršič, odvetniški koncipient dr. Rihard Pintar in jurist Jože Gregorc, ki pa jc že febru-atja 1920 umri. V začetku marca 1920 jc bil ustanovni občni zbor društva študentov komunistov v Ljubljani. V njem je bila razmeroma močna in vodilna prav dolenjska skupina. Zatem so dolenjski študenti ustanovili Klub dolenjskih visokošolccv. Ker je bila od tridesetih članov kar polovica komunistično usmerjena, so liberalni člani poleti 1920 izstopili iz kluba in sc osamosvojili v društvu Krka. Nastanek komunistične skupine izobražencev, študentov in dijakov, s katero je revolucionarno gibanic na Dolenskem dobilo ckoli dvajset domačih agitatorjev in organizator- jev, jc izredno pomemben dogodek, saj pomeni resnično prelomnico v zgodovini delavskega in kmečkega revolucionarnega gibanja na Dolenjskem. Ob koncu prejšnjega stoletja je velika večina dolenjskih kmetov dolgo zavračala vabe klerikalne stranke in pričakovala, da bodo med njimi nastopili ljudje z revolucionarnim političnim porgramom, ki jih bodo organizirali in vodili v boj, da bi že enkrat zmagala ,,stara pravda". D. Karel Slane jc večkrat pozival vodstvo socialne demokracije, naj pošlje organizatorje na Dolenjsko, ker je Dolenjska zrela za socialno demokracijo. Na Dolenjsko jc sicer od časa do časa prišel kak socialistični agitator, nastopil kot govornik na socialističnem shodu in odšel. Nikogar pa ni bilo, ki bi prišel na Dolenjsko kot organizator. Medpio-nirji socialističnega gibanja na Dolenjskem sc tudi ni nihče razvil v organizatorja in voditelja. Dolenjci, ki so se drugod povzpeli med vodilne organizatorje, tudi niso pogosteje zahajali na Dolenjsko. Ko so začetniki socialističnega gibanja v nekaterih krajih na Dolenjskem spričo tega ostali brez vsake pomoči, čeprav so sprva dosegli presenetljive uspehe, so v vse ostrejših političnih bojih omagovali in iz zatohle domovine odhajali v tujino, socialistično gibanje na podeželju pa jc usihala Slane sam je bil sia-r s svojim spretnim peresom neutruden agitator socializma, ni pa bil organizator. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR", NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B objavlja proste , * delovne naloge in opravita: 1. VARSTVENIKA I za delo na območju Zagreb^ (informacije lahko dobite tudi v splošni služb' TOZD gradbeni sektor Zagreb, tel. 041-578-409) Z KNJIGOVODJA I v finančnem knjigovodstvu 3. KNJIGOVODJA II v finančnem knjigovodstvu 4. SNAŽILKE Pogoji za sprejem: 1. - varnostni inženir, opravljen strokovni izpit s 5 let* delovnih izkušenj — diplomirani gradbeni ali strojni inženir, opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu in 3 leta delovnih izkušenj — gradbeni ali strojni inženir, opravljen strokovni izpt ■* varstva pri delu in 5 let delovnih izkušenj Z ekonomski tehnik in štiri leta delovnih izkušenj 3. ekonomski tehnik in dve leti delovnih izkušenj 4. osemletka ali nedokončana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidat bo pridobil lastnost delavca v zdipženem delu s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela« življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni p° objavi: 37, SGP ,.PIONIR", Novo mesto, Kettejev drevored kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh P1 zaključku oglasa. DOLENJSKI LIST V*V*V*VAVAV4V/AYiV.»V,»V/ TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD GRADBENIŠTVO OBJAVLJA PROSTA DELA OZ. NALOGE VODJA PRIPRAVE DELA Pogoji: — gradbeni inženir za visoke gradnje in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj s strokovnim izpitom ali: — gradbeni tehnik za visoke gradnje in 5 let ustreznih delovnih izkušenj s strokovnim izpitom Delovno razmerje se sklene ztf nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku. Nastop dela 1. 10. 1979 oz. po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi v 15 dneh po objavi na navedeni naslov. MIZARSKO PODJETJE „HRAST" ŠENTLOVRENC 68212 VELIKA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge in prosta učna mesta: 1. VEC MIZARJEV — za nedoločen čas, POGOJI: končana poklicna šola mizarske stroke. 2. DVA ZA SPLOŠNA IN POMOŽNA DELA - za nedoločen čas, POGOJI: 6 razr. osnovne šole. 3. ČISTILKA (HONORARNA) za čiščenje pisarniških in pomožnih prostorov. Za dela pod točko 1, 2 in 3 je predvideno 3—mesečno poskusno delo. 4. DVA VAJENCA za široki profil mizarske stroke POGOJI: dokončana osemletka. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po tej objavi na naslov: Mizarsko podjetje ,,HRAST" Šentlovrenc, 68212 Velika Loka. Delo bo mogoče nastopiti takoj ali po ^ dogovoru._________________________________________ j KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER GRM, NOVO MESTO RAZPISUJE NASLEDNJE TEČAJE: — gospodinjski-kuharski — šiviljski začetni in nadaljevalni — traktorski za pridobitev vozniškega dovoljenja. Pričetek tečajev bo predvidoma 20. septembra. Pismene prijave sprejema KŠC Grm, Novo mesto, do 15. 9. 1979. m SVETU OKOLI KRKA, tovarna zdravil Novo mesto, n. sol. o. K Komisija za cenitev in odprodajo KRKA sredstev izven uporabe razpisuje JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO RABLJENIH VOZIL Licitacija bo v sredo, 12. 9. 1979, ob 10. uri v Inisu. OBVESTILO AGRARIA BREŽICE obvešča cenjene kupce, da bo razprodaja kokoši na Kmetijskem posestvu v Cerkljah od ponedeljka, 10. septembra dalje. Kokoši so rjave nesnice, stare 17 mesecev, povprečna teža 2,12 kg, cena 42,00 din za eno. Nabavite si jih lahko ob delavnikih od 7. do 16. ure na Kmetijskem posestvu v Cerkljah. Ugoden nakup priporoča TOZD KMETIJSTVO. r~ DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB SIS METLIKA objavlja na podlagi sklepov IO Samoupravne stanovanjske skupnosti in IO Samoupravne komunalne interesne skupnosti ter sklepa zbora delovne skupnosti naslednja prosta dela in naloge: STROKOVNEGA TAJNIKA STANOVANJSKE IN KOMUNALNE SKUPNOSTI. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora najmanj srednjo strokovno izobrazbo primerne smeri za opravljanje navedenih del in nalog — imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del — zahteva se moralno-politična neoporečnost Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 10 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna skupnost strokovnih služb SIS Metlika, CBE 23 O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po izbiri. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO objavlja razpis za šol. leto 1979/80 za vpis v: 1.) 1. RAZRED POKLICNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE — oddelek za izobraževanje -ob delu 2.) 1. RAZRED EKONOMSKE ŠOLE-oddelek za izobraževanje ob delu. Prošnjo, kolkovano s kojekom za 4,00 din, je treba vložiti najkasneje do 15. septembra 1979 in priložiti: 1.) spričevalo 8. razreda osnovne šole, Z) izpisek iz rojstne oz. poročne matične knjige, 3.) potrdilo o zaposlitvi, 4.) izjavo glede financiranja šolnina Sestanek vpisanih slušateljev v 1. letnik bo 20. septembra 1979 ob 16. uri za poklicno administrativno šolo in ob 17. uri za ekonomsko šolo. Vpisovanje v 3. letnik ekonomske šole in 2. letnik poklicne administrativne šole bo 21. septembra 1979 ob 16. uri. « » ? * t ^ • JLm 'N TEŽAVE — Če je našim strojepiskam kdaj težko, še posebno zdaj, ko na delovnih mestih ni prav mrzlične delavnosti, naj pomislijo, kako je šele kitajskim kolegicam. Njihovi pisalni stroji imajo kar 7000 znakov. Le najboljša tipkarica zmore natipkati več kot 10 besed na minuto. BUDILKE — Zjutraj je težko vstati, povrhu vsega pa je mnogim drdranje ure zelo zoprno. Neko podjetje v New Orleansu izdeluje budilke; glas, ki zbuja, si kupec izbere sam, naj bo to trobenta, petelinje petje, priljubljena melodija ipd. Neki posebnež sije dal izdelati budilko, ki ob določeni uri spravi iz sebe vreščanje njegove nekdanje ž ene. Brrr, pa tak začetek dneva! DRAGOCENI AVTOMOBIL - 28 let je Wayne Pritchard, lastnik garaž v Great Bendu, razstavljal avtomobil iz leta 1920 (kupil ga je za 62,5 dolarja) in posamezne dele zamenjaval z deli iz srebra, 23-kratnega zlata in niklja, dokler ni bilo celotno vozilo sestavljeno samo še iz teh kovin. Muzej iz Lancastraje dal vztrajnemu Waynu za nikelj—srebrno—zlati avtomobil 180.000 dolarjev, kar je najvišja cena, sploh kdaj odšteta za star avtomobil. NAJSTAREJŠI - Najstarejši časnik v New Yorku ni pisan v angleščini, ampak v francoščini. France — Amerique izhaja že od leta 1827. Rešitev prejšnje križanke m H It .... ur -2« * w 0 P A S S A L 1 * f R. A L T R A V A MF tVi 6 R A r O S r 6 N ~š R A V A N g R A L. '1 O V N § S < 1 r ... ir A M. P (ic 1 0 w e s C 0 S A V 1 0 K. R A TT— A M, K L D R [ N t L A N 3 D A R K A L O L £ 1 N K M e k A A N c. O R K A X 0 VJ e R r L A O s T imunimi) prgišče .41 misli ffifflumni Človek je kot reka. Rodi se in umre v drugih rekah. R. A. BASTOS Starost ne izpametuje človeka. R. A. HEINLEIN Socializma ne more zgraditi noben, še tako popoln birokratski aparat E. KARDELJ dl črta pas ranocelnik slika vrsta raka samozado voljevanje kača nadav Pameti za bucik Darvvin je trdil, da so možgani najbolj čudovita snov vvs solju. Četudi jih je le za glavico bucike, so zmožni delali čuda. Lep primer za resničnost take trditve so ..možgani11«1 rumenkasto bela snov, ki kljub drobcenosti in sorazmerni st osti rešuje neveijetno zapletene naloge. ,,Razum mravelj že dolgo časa sposobnost mravelj za oii® preučuje dr. S. Bernstein. Njegovo pozornost je pritegnila predvsem Janez je Janez ne pa Micka Operacije za spremebo spola niso potrebne Tri desetletja so že pretekla od prve znane kirurške operacije, s katero so nekdanjega ameriškega vojaka spiemenili v svetlolaso Chri-•dne Jofg;n*„. ^ ^ so v nekaterih klinikah postali kirurški posegi, s kate riti spreminjajo spol, že nekaj običajnega a hormoni m nožem so pomagali možem, ki so se čutili za ženske, do hotenega sp da, prav tako pa so ženskam pomagali k moškosti, če ni šlo drugače, tudi z vsaditvijo umetnega spolnega uda. O tovrstnih operacijah tisk ni več poro- čal, postale so del svetovnega vsakdanjika Pred kratkim pa je svet obletela novica da ena najbolj znanih klinik za transe ksualne operacije opušča nadaljnje posege. Od leta 1966 so na kliniki v Baltimoru spremenili spol 50 ljudem; večina je bila prej moških. Operacije je zadnja leta spremljala psihološka raziskava in analiza Po daljšem obdobju so psihologi prišli do zaključka, da tran-seksualne operacije v ničemer ne pripomorejo k duševnemu ravnovesju, kar so sicer navajali kot enega poglavitnih motivov za tovrstne posege. Psihiater John K. Meyer zatrjuje na osnovi zbranih podatkov in analiz, da želja po spremembi spola ugasne pri tridesetih letih življenja in da so tisti, ki jim spola ni uspelo zamenjati,s tem prav zadovoljni. Mravlje delavke lazijo okoli šča sem ter tja, na prvi po gl1 dijo brez cilja, vendar ko ^ hrano, jo uberejo po najbli*J' nazaj v mravljišče. Kako dj mravlja po blodenju ugotovi položaj in najde bližnjico? Bernstein trdi, da je po; kažipot za mravlje sonce. Če zaide za oblake, se mravlje usrf jo po polarizirani svetlobi, h kr jim koristno služijo kot razpok znamenja kemične sestavin« Kadar mravlja ubira pot s sot'1 kot kompasom, mora opraviti tene ,,izračune“. Sonce se 'j Sl dežno giblje preko nebesnega ‘ man ka, zato mora mravlja pri us0: kulti nju upoštevati čas, naj bo to Ji jq j aU cdo letni, saj še sonce v rali. letnih časih pomika po rafj**ni nebesnih tirnicah. Ni si mogo&j »7 šiiti, da bi bila sposobna kaj u brez dovolj razvitega ,,razuma‘‘, Bernstein meni, da so „moSr |noy, POSLEDNJI M 16 V grmovju je nekaj zašuštelo in Mingo se je sumeče ozrl. Major pa je stopil še bliže k njemu in dejal: »Kaj pa ješ? Daj, da pokusim tvojo jt|žino. Vrnem ti iz svoje zaloge.« Ko pa mu je Indijanec pomolil zalogaj, je major iztegnil roko in ga prijel za ramo. Toda Mingo je njegov prijem prisebno odbil in se kakor divja mačka z urnim skokom po^naV. v goščavo. ••!**•*> Stezosledec je sicer brž pr's ?, sprožil, toda njegova krogla je 11 oprasnila. Velika Kača in njeg0 fgm to sta bila namreč Nattyjeva sta sicer našla nekaj krvi, toda Lisjaka sta morala opustiti, da v mingovsko zasedo. Ko sta *e, ’ račeli rieutegoma pripravlja« * ♦ » < »♦ »MM Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši januš goleč OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO p. o. Objavlja prosta dela in naloge: 1.-6 DELAVCEV za razna dela pri proizvodnji opeke (možnost pridobitve kvalifikacije za poklic — opekar) 2. - 1 KV KLJUČAVNIČARJA 3. - 1 VZDRŽEVALCA srhljivka v literaturi romulov brat delfska prerokinja fverdarstvo kdor straži redaktor vijuga POGOJI: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje: pod 1: sposobnost za fizična dela in starost do 45 let. Primerno za ženske ali moške osebe; pod Z: KV delavec z dveletnimi delovnimi izkušnjami in osnovnim znanjem struženja; pod 3.: P K ali priučen zidar. Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečnim poizkusnim delom. Kandidati naj vlože pismene vloge v 15 dneh po dnevu objave na zgoraj navedeni naslov! ^ Iz zadrege ji hoče pomagati švercar in pravi: > „No, kaj - pa? Denaija ti gotovo ne manjka, ko si tako J S lepo oblečena, pridna in pobožna si gotovo tudi, ker si se 4 J tako zamislila v ravno ta molitvenik. Kaj še sedaj pomišljaš? 0 * Zakaj se k oj hitro zanj ne odločiš? “ £ ,,Križev pot mi je predolg,“ mu kratko in nekoliko v / S zadregi odvrne. £ 5 Ravno ta odgovor je bil za kramarja kakor za mlinska 4 J kolesa voda. £ { Moški so še bolj utihnili, počasneje kadili in se delali, £ 5 kakor bi hoteli oditi 4 S Kramar jih je ponovno priklenil k svoji stojnici, ko jim je J J začel razlagati nov križev pot, in sicer o poštenem mlade- 4 \ niču, na katerega je bila ponosna očetova hiša, cela vas in so J ^ po župniji vedeli o njem le dobre reči. Moral je prevzeti 4 S dobro urejeno posestvo in si izbrati družico, da mu pomaga J S gospodariti ter prenašati težave, skrbi in dela. Po veseli 4 k . • • • 1 nrn.ro A O Ca la lonrt - Izrastek na glavi DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR Krško, Gasilska 3 objavlja prosta dela oziroma naloge učencev v gospodarstvu: 8 UČENCEV ZA POKLIC KLEPAR S PODROČJA INDUSTRIJSKEGA IN STAVBNEGA KLEPARSTVA. Pismene prijave z dokazilom o končani osnovni šoli sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, CKŽ 141 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. it gospodariti ter prenašati težave, sktdi m ueia. iu vc&cu w \ gostiji je spoznal, da si ni zbral prave, da se le lepo oblači, 0 3 kakor ti, deklina. Ne briga se veliko za gospodinjstvo, nima 4 1 - V • I___L:-:: Ai.nLn r,nnn»-»-»nrio in ca Iroi ^ potomec mravlje primer najosnovnejše in naj-8 Preprostejše povezave živčnih celic, !> Pri kateri je že mogoče govoriti o (■ asociativnem učenju. Prav zato ima Preučevanje mravelj več kot zgolj razisk0valni smiseL Odkritja na tem i Področju bodo koristila tudi člove- h. Štvu. 3 Med drugim je zanimivo drobno, S a pomembna odkritje, da je v mrav- a Ijinčji družbi razvoj „možganov“ tj Posamezne mravlje odvisen od pre- hrane Dobro prehranjene mravlje .1 Phajo večje ,,možgane" in so tudi e sposobnejše pri iskanju hrane Povezavo med podhranjenostjo in a težavami pri „učenju“ so odkrili a tudi drugi raziskovalci pri različnih | Hvalih. 1 „To pomeni da so tako ime- novane prirojene razlike v inte-, Hgenci tudi pri ljudeh lahko v zvezi z razlikami v prehrani otrok in nosečnic. Pri mravljah je hrana v ob- dobju rasti poglavitni činitelj velikosti posamezne živali, večja mravlja i pa ima praviloma tudi večje možga- i ne Nabral sem dovolj dokazov, da 1 mravlje z večjimi možgani bolje opravijo teste, s katerimi proučujemo sposobnosti učenja," pravi dr. k. Bernstein. V skrivnost spanja poskuša znanost prodreti tudi z elektrodami, vendar pa doslej ni prišla do globljih spoznanj. ^ JV/ 1UV11 k ~ ^ ,,Jaz te poznam in vem, da imaš dobro'srce. Prave resnobe 0 k se še nisi naučila in ti še manjka marsikaj, da boš postala 4 X dobra žena. Najboljši pripomoček za to ti bo križev pot, na 0 „STRESNIK", IGM p. o. Dobruška vas 68275 ŠKOCJAN objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge 1. VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE 2. ELEKTRIČARJA Nekateri ljudje so pravi čuki; budni so ponoči, podnevi pa ifti grabi nepremagljiv spanec. Ce se že dogodi, da morajo biti budni v dopoldanskem času, lahko to dosežejo le tako, da se na veliko nacedijo s kavo. Ponoči pa morajo zaužiti precejšnjo količino uspavalnih tablet, da okoli polnoči lahko zaspijo. Jasno, da tako življenje ni najprijetnejše. Zdravniki ne vedo, kako naj bi se lotili te nenavadne okvare. Zanimiv je poskus, ki so ga izvedli v newyorški bolnišnici Monteflore in v Medicinskem centru. Bolnike so zaprli v samice, kjer so preživeli teden dni brez radia, televizoijev in drugih reči, ki bi jih lahko spomnile na potek časa. Ob določenem času so legali spat in nato vstajali, ko so se čutili naspane. Čas za spanje pa so zdravniki vsak dan pomaknili za uro ali dve, dokler niso bolniki odhajali spat ob sorazmerno normalni uri, t.j. pred polnočjo. Pogoji: kandidati morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — višja šola ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih — organizacijske sposobnosti in moralnopolitična neoporečnost; pod 2: — poklicna šola elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj J mnogo na obeh straneh botie. Nastopati so rer uooro ^ S zaslužili po vseh količkaj znanih božjih potih. Romarji so 0 * jim bili naklonjeni, se čudili ljudski zgovornosti ter pret- 4 S kanosti in so prav radi kupovali od njih spominke in tobak. 0 S Ne smemo misliti, da so bili številni potepu&i ter £ * tihotapski tobakaiji same nedolžne ter ponižne ovčke. 0 ^ Nimamo sodno ali zgodovinsko podprtih beležk o tobakarski J 5 krutosti, pač pa nam je o tem ohranilo marsikaj ustno £ k izročilo. 4 \ Po spodnjih krajih se najstarejši spominjajo finančnega 4 ^ stražnika Ferdinanda Pajtleija. Imel je precej velikega ter 0 > hudega psa. Pasja mrcina je bila vedno ob njegovi strani in £ * mu je bila v pomoč pri zasledovanju tobakaijev. Pajtler se je 0 J upal v civilu s svojim psom celo na Sv. gore pri St Petru ob J J priliki, ko je sveti vrh odmeval od pridig švercarskih f , * kramarjev. Njegov pasji spremljevalec je prevrnil najbolj J 2 kričavemu kramarju stojnico, se lotil pod prodajalno desko 0 2 skritih punkljev s tobakom in razkrinkal kramarja. Pri £ ^ pogledu na razkritje je hotel financar neopaženo v Št Peter 0 ^ in za Sotlo po tovariše, da bi zajeli ter polovili tihotapsko J S banda Komaj je stopil v gozd, so ga prijele močne moSce 4 * roke in ga tirale vedno dalje v goščo. J Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. DONIT, TOZD „PLETILNICA' Sodražica, n. sub. o. K omisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju in OBJ A VLJA prosta dela in naloge 10 2ICNIH TKALCEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - delavec ozkega profila Posebni pogoji: troizmensko delo in poskusna doba 30 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite na naslov: DONIT, TOZD „Ptetilnica", Sodražica, n. sub. o., Kadrovsko-splošni oddelek, v 15 dneh po objavi. KRŠKO ZELI ZA SVOJE DELAVCE NAJETI IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, N0V0 mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, (urednik priloge), Bojan Burja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaJjna beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. -' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudskff'p^avica1'Ljubljan,a., ’ v Krškem in okolici Pismene ponudbe pošljite na naslov: Nuklearna elektrarna Krško, 68270 Krško emona hoteli, ljubljana tozd terme Čatež, brežice Obveščamo vse temeljne in delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, banke, zbornice, združenja, društva ter druge poslovne sodelavce in goste, da je delavski svet Zdravilišča Čateške Toplice na svoji seji dne 26. 1. 1979 sklenil, da temeljna organizacija spremeni svoje ime. Odslej bo naš novi naslov naslednji: BVIONA HOTELI LJUBLJANA TOZD TERME ČATE2, o.sub.o. 60250 BRE2ICE »Če Mingom ne zmedemo sledi,« je dejal Natty, »bodo jutri naši skalpi viseli ob njihovih pasovih. Popeljal vas bom,« se je nato obrnil k majorju in dekletoma, »na varen kraj, toda obljubiti mi morate popolno pokorščino in molčečnost. Sicer bo zatočišče, ki nas je že večkrat rešilo v podobnih položajih, izgubilo svojo vrednost.« Vsi so brž pritrdili. “''Ko in * samo ^nkas, fvalca, !°vanje 1 Padla ^ se PRILOGA pri svojem zdravniku in ugotoviti, kako je z njihovimi pljuči in srcem, če ne bi bilo ovir, bi se morali oglasiti v upravi novomeškega atletskega kluba, kjer bi dobili strokovne napotke, kako vaditi Prav tako bi se seznanili s predčasnimi teža^ vami, ki spremljajo rekreativce začetnike. Najraje bolijo gležnji in kolena, marsikdo pa se hudo prestraši pekoče bolečine v prsih. Od atletov bi zvedeli, da podobne težave zginejo, z njimi pa tudi odvečna energija, ki ji po domače pravimo kar ,špeh'. In kako je z nadziranjem napredka? Poleg te« ga, da je rekreacijski tek najbolj zdrav in prav nič drag šport, se lahko rekreatorji sami nadzirajo. To je dokaj enostavna stvar. Srčni utrip 120 na minuto je meja, ki bi jo morali doseči z ogreval- nim lahnim tekom in gimnastiko. Aerobno vzdržljivost pa organizem pridobiva pri obremenitvah nad mejno vrednostjo utripa, ki jo dobimo, če seštejemo minutni srčni utrip počitka in 60—odstotno razliko med maksimalnim (okrog 200 na minuto) utripom in utripom počitka. Za občana, ki ima v mirovanju 80 utripov na minuto, velja naslednji račun: puls v mirovanju plus 60 odstotkov razlike med maksimalnim (okoli 200) in pulsom v mirovanju. Formula: 80 + 60 odstotkov X (200-80) = 152. Maksimalno števi; lo utripov se s starostjo nekoliko zmanjša Po nekaj mesecih lahko človek, ki se je odločil za zdravilni tek, prepriča, da se je njegovo srce v družbi .bežečega grada' lepo okrepilo. To kaj kmalu opazi po sopihajočem vrstniku, s katerim premagujeta klanec, najlaže pa ugotovi znova s samokontrolo. Srčni utrip, ki ga merimo zjutraj, preden vstanemo, se zniža. Srce zdaj z manj utripi požene po telesu prav toliko krvi, kot jo je prej. O rekreaciji in njenih koristih v novomeškem atletskem klubu največ razmišlja državni reprezentant Janez Penca, ki se bo, ko bo končal svojo dolgoletno in uspešno tekmovalno kariero, najbrž posvetil zgolj organizaciji rekreacije. Takolepra-vi: „Tudi pri nas naletimo na ljudi, ki * tekmo preizkušajo svoje telesne in moči volje. Videti pa je, da so nesproščeni Okolje še ne ceni njihove rekreacije tako, kot na primer igranje z žogo, plavanje itd. Prepričan pa sem, da so ti začetniki najdragocenejši, saj so se za tek odločili iz notranje potrebe, ne zaradi snobovstva V našem klubu bi radi ustanovili sekcijo, ki bo redno združevala ljubitelje teka Prepričani smo namreč, da sta lati ko tekmovalna in rekreativna atletika tesno povezani Le tisti, kateri sami spoznajo, kaj so napori, postanejo pravi poznavalci športa. Takih pristašev pa si želi vsak aktiven športnik." Kraljica atletike ponuja potemtakem tudi v Novem mestu roko vsem, ki jih tarejo bolezni sodobne civilizacije. Zanesljivo je, da so kilometri zdravja na voljo vsem. Za začetek je potrebna le dobra volja Vse ostalo bo opravila narava JANEZ PEZELJ JOŽE SIMČIČ e 'fj Stari Grki so malone vse vedeli o velikem pota menu športaZavoljo tega niso nikoli ločevali istfj kulture in umetnosti od telesne kulture. Pri9a pa ’ «so dolga leta, ko so ljudje športu obrnili hrbet, s tempa tudi naravi oC. Že dolgo tega, kar je človek pozabil na naravo, j ti* Sodobni prometni in tehnični pripomočki, s ka-si je močno olajšal življenje, so ga spreme-oV n,,i v stroj, ki pretežno sedi Povrhu so ga zaradi ih**!!89® nafiina življenja začele napadati številne ' J .0,«ni in me(j vzroki prezgodnje umrljivosti že IsT** in veC ,et n’ nob0nih sprememb. Tudi na Se vedno so to bolezni sodobne civi-Natlbolezni srca 'nteržWčna obolenja £f metod'8 Vzroke P« so se zaželi z najpreprostejšimi ln najprej spravljati v zahodnih državah. v jutr,V^t*eset,etni tradiciji ni čudno, če je moč vJi ni'h poročilih tamkajšnjih radijskih postaj no slišati, na] občani ne varčujejo s „tableta-' Zdravja". To pa niso tablete, kot jih poznamo pač pa vsakodnevni tek. hoja, plavanje, kole-/ ^ilenje, veslanje, plezanje itd.' In zagotovo ni da-'eč čas, ko bodo začeli po posameznih tovarnah na«iesto odmora za kavo prirejati odmor za zdravje. MR In kako je z rekreativnim tekom pri nas na Dolenjskem? Zaenkrat smo skoraj na začetku; v Novem mestu so zaradi prizadevnih posameznikov slab korak pred drugimi Navzlic domala neuporabnim spremljajočim objektom (slačilnica, sanitarije, tuši) imajo zaradi bližnjega Portovalda lepa možnosti za tako vrsto rekreacije. To so ugotovili tudi posamezni občani, ki pa se le stežka odločajo za zdravilni tek. Gotovo je poglavitni vzrok za to nespametni, ž» kar tradicionalni slovenski sram pred obilnim telesom. Najlepši dokaz je peščica Novomešča-nov, ki se na stadion prepeljajo tik pred mrakom, v gozd pa poskušajo steči kar najbolj neopazno. Preden so se odločili za hvalevredni korak, so ” naredili dve napaki Najprej bi se morali oglasiti nič kolikokrat udarilo polnoč, ko sem pri vodnjaku na dvorišču izpirala perilo. Zjutraj sem bila spet prva na nogah. Dobro, da sem bila od malega navajena delati. Holandija je lepa dežela, toda ljudje so bili tuji. Nekaj časa je trajalo, da sem se naučila jezika in se sporazumela z njimi. Nemško sem dobro znala in to mi je tudi pomagalo. Mož je tedaj težko garal. Kopal je premog, delali pa so v vodi. Ko je bil Viktor star dve leti, sem se odpravila domov. Bilo je leta 1929. Mož je še ostal, jaz pa sem vzela s seboj otroke. Potovali smo skozi Dunaj. Tam sem imela brata ki smoga obiskali. Ko smo šli že proti Zdolam, me je hčerka spraševala kje je naša hiša. Odgovorila sem ji, da tam, kjer so najbolj debele buče. Po tistem Pavličeva ni več zapustila rojstne hiše. Spet se je oprijela kmečkih del, sda je čimveč prigospodarila in prehranila svojih pet otrok. Mož je bil veliko zdoma, ne samo v Holandiji in Belgiji, ampak tudi v Vršcu. Nekoč je doma ves dan mlatil, preden se je zvečer z vlakom odpeljal v Vršac. Bil je utrujen in je hitro zaspal. Med tem mu je nekdo ukradel kovček in tako je ostal brez vsega. Pavličeva se še prav dobro spominja, kako je prvič prišel k hiši. Z njim je bil njihov znanec. domačin. Ta mu jo je pokazal na Zdolah, pred cerkvijo. „Ko bo prišla mimo, ti bom stopil na nogo," mu je dejal. Bila sem mu všeč, zato sta po maši prišla do nas. Pod lipo sta se usedla in spraševala, če vem za kakega telica, ki je naprodaj. .Pojdita proti Pohanci, tam bosta zvedela,' sem odgovorila in šla po svojih opravkih. Po tistem je moj bodoči mož še nekajkrat prišel na Zdole k maši. Zvedela sem, da je doma z Gorice na Krškem polju in da je šest let mlajši. Potem se je oglasil spet nekoč zvečer in prinesel s seboj starega vina za mamo in ata. Takrat so se dogovorili, da se lahko vzameva. Dober mož je bil, škoda, da ga je tako hitro pobralo. Garanje v rudnikih mu je načelo zdravje. Ko sva se poročila, sem jih imela jaz 33, on pa 27. V zakonu se nama je rodilo pet otrok, dva sina in tri hčere. Tilčka, ki je živela v Gradcu, je pred kratkim umrla, drugi so vsi živi. Hčeri sta poročeni čisto blizu, sin Tone pa je šel po svetu; v Novi Zelandiji prebiva. Pred štirimi leti je bil nazadnje doma in prihodnje leto spet pride. Naroča mi, da ne smem prej umreti, da naj ga zagotovo počakam. Seveda ga bom. Vesela sem, če dobim njegovo pismo in tudi sama mu pridno pišem. Z nečakinjo Reziko na Dunajui si prav tako dopisujem; učiteljica klavirja je in še vedno poučuje, čeprav ima že 70 let. Obiskala nas ze dolgo ni. V teh letih človek ni več za potovanje Ko bi se-spet oglasila tukaj, bi jo rada opomnila na dogodek iz njenega otroštva. Tri leta je bila stara, ko je l>ila tukaj z mamo in na deželi ji e bilo vse novo. Nekoč je pobirala jajca in je pri5'3 povedat, da jih je znesla tista kokoš, ki ima vrat. Mislila je na golovratko. Seveda smo se ji iz srca nasmejali. m' I To so bili časi, ko smo vodo v škafih nosili * Pohance na glavi, časi, ko smo z njo bol varčevali kot dandanes. Če smo hotele dekle13 kaj zaslužiti, smo hodile delat na grašči.isko. Nic koliko smrek smo posadile v Močniku in v Sromljah, na vsak meter po eno. Po ves teden smo delale od zore do mraka, in kako smo Pel® potem, ko smo prenehale kopati! Danes pa skoraj nihče ne zna več peti po domače. Mladi sploh ne vedo, kako lepo je bilo, ko je odmevala pesem o vinograda do vinograda, od vasi do vasi. Veseli* ■ smo se res znali, čeravno smo vselej trdo delali- Marija Pavlič je odrasla v številni druži01- ^ Enajst otrok je bilo pri hiši. Dve sestrici s J3 zgodaj umrli za angino ali davico, pozneje pa je * brata ponoči nenadoma zadušilo. Za take bolez*1 . takrat skoraj ni bilo pomoči. Tako so ostali trije fantje in sedem deklet Raztepli so po svetu tj> | do Dunaja. Ona ni šla tako daleč. Kot dekle J® dobila službo natakarice v Gradcu; bilo je med prvo svetovno vojno. Potem se je vrnila spe domov. Takrat za vojne dogodke ni kaj do^1 vedela, zato pa je občutila več gorja v drugi vojni’ j Najhuje jo je prizadelo, ko je njen sin Vikt?r j odšel v partizane. Komaj šestnajst let je dopolnjy Dolgo ni dobila o njem nobenega glasu. Od sam®1 skrbi je takrat nenadoma posivela. Nekoč je le dobila pismo njegovega tovariša in kdaj pa kdaj; ko je ponoči narahlo potrkalo na okno, tud1 sporočilc da jo sin lepo pozdravlja. Sovražniki so takrat nekajkrat preiskali hišo-Ko so se približevali, so hčerke s kravo vred \ pobegnile od doma. Nekoč so s puško meri11 | vanjo in ji pretili, naj pove, če dela zapartizanf- < Tedaj je zbrala ves pogum in jim zabrusila, najie 1 ne žalijo, ko ima vendar dva sina na ruski fronti’ Nasedli soji. Ustaši in Nemci so večkrat stikali za I slivovko in za živežem in pobrali, kar so našli- T-J I partizane je vedno nekaj ostalo. Včasih jim ie 1 ponoči spekla tudi kruh. 1 Neprestano je mislila na sina. Le kaj bi dala, d3 1 'bi ga videla in skrila na varno! Minilo je najhuj^ in dočakala je njegovo vrnitev v svobodi’ Življenje je spet teklo naprej brez hudih duševnih pretresov. Svet se je zavrtel drugače, hitreje kot nekoč in ljudem se je obrnilo na boljše. Vesela je tega, ne toliko zase kot za svoje otroke, vnuke in I pravnuke. i JOŽICA TEPPEV ; Veliko sveta je videla, marsikaj doživela, ob tem pa spoznavala, da je najlepše doma Na hude čase 92-letna Marija Pavlič z Zdol ne obuja rada spominov, raje se pošali in pove kaj veselega. Tudi na televiziji ima rada šaljive oddaje, najbolj pa je navdušena nad konjskimi dirkami in boksom. Vse nastope Parlova je spremljala z velikimi simpatijami in je tudi veliko prebrala o njem. Bere že od nekdaj rada, ne samo novice v časopisu, timpak tudi knjige. Živi pri najmlajšem sinu Viktorju, pri tistem, ki se je rodil v Holandiji. Mož je šel tja za kruhom, ona pa s štirimi otroki za njim. Doma je dala v najem. Približno dva hektara zemlje je imela, toliko, da je redila dve kravi, prašiče in kokoši. „Štiri leta sem preživela na tujem" je pripovedovala. „Lepo hišo smo imeli, tako da sem imela na stanovanju še po pet do šest drugih rudarjev. Prala sem jim in kuhala, zraven pa redila dva prašička, da smo imeli kaj boljšega za pod zob. Stanovali smo. blizu cerkve in v zvoniku je NAJ SE LE VRTI TA SVET ie RAKETE ZOPER RADARJE Bojna učinkovitost sodobne oborožitve je v veliki meri odvisna zlasti od radarskih sredstev za upravljanje. Če na primer uničimo ali onesposobimo radar za usmerjanje protiletalskih raket, je hkrati z njim paralizirana tudi protizračna obramba. Prav to dejstvo je privedlo do nove zvrsti letalske oborožitve, do protiradar-skih raket Prvi tipi teh raket so bili namenjeni za uničevanje oddajnikov kopenskih radarjev in so bili opremljeni s pasivnimi sistemi samousmerjanja Njihov sprejemnik prestreza sevanje radarjev in po teh signalih usmerja raketo proti cilju. Pogoj, da je taka raketa zadela cilj, je, da je radar med njenim letom deloval neprekinjeno. V praksi to seveda ni vselej tako in zato so te rakete dokaj neučinkovite. Ameriški strokovnjaki pa kljub temu menijo, da je njihova uporaba še vedno smotrna iz psiholoških razlogov, zlasti takrat, če so njihov cilj radarji v nasprotnikovih letalih. Računajo namreč, da bi nasprotnikovi piloti v strahu pred protiradarskimi sistemi izklopili svoje radarje za usmerjanje ognja in raje uporabili vizualne namerilne naprave, ki pa so precej manj natančne kot radarske. V ZDA razvijajo nove protiradarske rakete. Ena družina te nove generacije je namenjena za napade s sorazmerno majhnih razdalj na radarje na tleh, ladjah in v letalih, druga pa je namenjena samo zoper letalske radarje. So pa tudi rakete zoper velike kopenske radarje. Med njimi je strateška rafketa ,,hound dog", ki je dolga kar 13 metrov, težka pa 4,5 tone. Njen domet je 1000 kilometrov. To raketo nosi predelani strateški bombnik B—52. VOJAŠKI KOTIČEK NOVE ITALIJANSKE PODMORNICE Italijanska vojna mornarica je namenjena predvsem za dejstvovanje v obalnih vodah. Toda 1500—tonske podmornice tipa „Sauro" že presegajo te okvire. Iz tega razreda sp že izdelali dve podmornici, dve pa še grade v sloviti ladjedelnici Tržič pri Trstu. Italijanska vojna mornarica ima v okviru NATO nalogo, da v primeru vojne dejstvuje v Jadranskem morju ter brani: ožino med Sicilijo in Tunisom, ki je bojda strateško pomembna. Prav v ta namen naj bi se dobro obnesle podmornice tipa ,,Sauro". Velika pomanjkljivost vseh podmornic (razen. atomskih)je v tem, da se lahko pod vodo zadržujejo le omejen čas in da se morajo pogosto dvigniti na površje, dabi napolnile akumulatorje. Klasične podmornice, med njimi so tudi najnovejše italijanske, uporabljajo na površini dizelske, pod vodo pa elektromotorje na akumulatorski pogon. Tako podmornico je mogoče na površju ali v šnorkelski globini z radarji kaj lahko odkriti in uničiti. Graditelji klasičnih podmornic se teh pomanjkljivosti zavedajo, vedo pa tudi, da so klasične podmornice v primerjavi z enako velikimi podmornicami na jedrski pogon vsaj trikrat cenejše. To je za mnoge države še vedno pomemben argument Italijanske podmornice tipa „Sauro" veljajo za odlične med klasičnimi. -----------------------------------------------------i I V običajnih okoliščinah lahko nepretrgoma i ostanejo na plovbi 45, v izjemnih okoliščinah , pa tudi do 60 dni. Konstruktorji so se potrudili, da 39-lanski posadki omogočijo v okviru možnosti kar največjo udobje. Trup podmornice je zelo trden in italijansko plovilo se lahko brez tveganja potopi do globine j 250 metrov. V tržiški ladjedelnici so se morali | zaradi tega še posebej potruditi pri varjenju in I zapiranju številnih podmorničnih odprtin. Podmornice tipa „Sauro" imajo v prednjem delu šest torpednih cevi. Šest torpedov je v ceveh, nadaljnjih šest pa v rezervi. Skladišče za rezervna torpeda je hkrati spalnica za posadko- Torpedakalibra 534 mm je mogoče uporabiti tako proti ciljem na gladini kot proti nasprotnikovim podmornicam Usmerjajo jih po kablu d o trenutka, ko prevzame vodenje proti cilju akustična samousmerjevalna naprava v torpedovi konici Vsak torpedo je dolg šest metrov in tehta 1300 kg Zanimivo je, da so Italijani prK pravili za izvoz še bolj izpopolnjeno podmornico tega razreda; je nekoliko večja, oborožitev je enaka vendar ima udobnejšo razmestitev za posadko, večje rezervarje za gorivo, več torpedo^ itd. To je tako imenovani oceanski tip, njen akcijski doseg v šnorkelski globini je 22.000 milj, medtem ko njena sredozemska sestra lab- , ko prepluje nekaj več kot 12.000 milj. etSSBEcot: Sccgfg DOLENJSKI LIST V ATOMSKI Kuhinji I ^.^dsednik republiškega sveta Zveze sindikatov on? • Hafner je bil ob obisku gradbišča naše P"'e jedrske elektrarne pri Krškem 21. avgusta ep listih, ki je še lahko gledal v odprto __aKtorsko posodo. Velikanski Litostrojev žerjav \ "estinghousovi izvedenci ga ne morejo Pohvaliti - trdno drži na svojem kavlju težki Pokrov. Ko bo v njej atomsko gorivo, uranov id v obliki sintriranih tablet, obogatenih z ranom 235, tod ne bo več kaj gledati. Gorivo bi m°ralo konec avgusta kreniti iz ZDA v trupu ene na$'h ladij. Kako je ta čas z gradnjo naše nuklearke? Ali bo, kot zlonamerno namigujejo nekateri | tuii obveščevalni viri? Nihče ne skriva težav, pri 1 N gradnji smo si nabirali tudi izkušnje. Zamude, 1 Ki so nastale, bomo skušali v največji meri nadoknaditi v času obratovanja Če je bilo v | začetku gradnje mogoče videti napredek že od daleč (kako se je vzpenjala kvišku orjaška kupola "I reaktorja), se današnje delo odvija v notranjosti. Gradbinci so namreč že pred časom predali štafeto monterjem vseh vrst in strokovnjakom za elektroniko. Našim podjetjem: od Gradisa, Hidroelektre, Hidromontaže, Djura Djakoviča, 'MP, Metalne, Rade Končarja, Jugoturbine, f-itostroja in še koga je lahko največje priznanje '2iava VVestinguhousa, da bi se s takim moštvom °til gradnje katerekoli jedrske elektrarne. V tem mesecu boprea delegati krške občinske skupščine razgrnjeno gradivo o varnosti obratovanja energetskega velikana. Graditelji zagotavljajo, da bo elektrarna popolnoma čist elektroenergetski proizvodni objekt. Kaj takega se danes ob splošnem onesnaževanju okolja sliši že kar nenavadno. VVestinghousu je bilo že zategadelj, ker pri nas prvi gradi tak objekt, naloženo, naj kar najbolj poskrbi za varnost. Prvo, kar so pri gradnji elektrarne na Krškem polju sploh storili, je bila gradnja meteorološkega stolpa. Za nadaljnja dela je bilo namreč treba ugotoviti najprej tako imenovano „ničelno" stanje, predvsem kakšno je tod naravno radioaktivno sevanje in podobno. Narejenih je bilo več kot 100 različnih študij. Že samo lokacijsko dovoljenje je od investitorja terjalo ne le varno obratovanje, KMETIJSTVO JE INDUSTRIJA temveč tudi vse pogoje, da okolja v ničemer ne bo prizadelo. Tako merijo naravno radiaktivnost na Krškem polju na desetih mestih okoli elektrarne že od leta 1974. Zrak, vodo in padavine bodo merili tudi med obratovanjem. Pod enako kontrolo sta in bosta tudi podtalnica in savska voda. Vprašanja porajajo nezgode v jedrskih elektrarnah po svetu. Strokovnjaki v Krškem menijo, da so tudi to nevarnost (podobno kot prenekateri tehnični dosežek v zgodovini) množična sredstva obveščanja pretirala. Kot najbolj očiten primer navajajo nezgodo v ameriški jedrski centrali na Otoku treh milj. Res so tam nemudoma drastično ukrepali, bolj ali manj zlovešče novice pa so v hipu ovile svet. Eden od najuglednejših ameriških strokovnjakov je nato o ukrepih predaval zaskrbljenim zahodnoevropskim kolegom. Povedal je, da najbolj izpostavljen delavec v nuklearni centrali na Otoku treh milj ni dobil večje doze radioaktivnih žarkov, kot jih prejme potnik med preletom Atlantika v sodobnem reaktivcu na desetih kilometrih višine! Ljudje že po naravi radi pomislimo na najslabše. Železobetonski kolosi v Krškem so grajeni tako, da zdržijo najhuši rušilni potres. Atomov ne bi bilo mogoče več nadzirati, če bi elektrarna ostala brez energije, potrebne za lastni pogon. Z brestaniško termocentralo je zato nuklearka povezana s posebnim vodom. Če bi odpovedal tudi ta vir elektrike, sta v nedrjih elektrarne že postavljena mogočna dieselska agregata s po 3.500 kW moči. Sama elektrarn, premore več kot sedemdeset sistemov. De strokovnjakov za zagon te elektrarne so uqposab Ijali na podobni elektrarni v Belgiji. Vse osebje, k mora bdeti nad testiranjem in zagonom, je že izšolano. V proces je tako ali drugače vključenih okrog 3.000 ljudi! Sam VVestinghouse ima v Krškem 70 svojih strokovnjakov. Nasprotniki jedrskih elekrarn se običajne spotikajo ob jedrske odpadke. Vse trdne odpadke, ne le tiste iz reaktorja, temveč tud take banalne stvari, kot, denimo, brisače, delovne obleke, laboratorijsko opremo in orodje osebji bodo stiskali v svežnje. Vse skupaj bo nato našle vzorno zavetje v sodih iz jeklene pločevine. Sodi bodo začasno hranili ob elektrarni. Tekoče radioaktivne odpadke bo izničeval, posebna čistilna naprava. Sestavljena je ii zbiralnikov, črpalk, filtrov, izparilnika in dveh demineralizatorjev. Posebej bodo čistili kalužne vodo iz uparjalnikov. V Savo izpuščena hladiln. voda bo po radioaktivnosti znatno pod dovoljeni mi največjimi vrednostmi. Posebna skrb bc posvečena obdelavi odpadnih radioaktivnih pli nov. Zgradili so dva vzporedna zaprta kroga kompresorjem in sežigno pečjo za vodik. Ob ten je šest zbiralnikov za razpad in zadrževanj« stisnjenih razcepnih plinov. Štiri zbiralnike plino' bodo uporabljali med rednim obratovanjen elektrarne, dva pa pri ugasnjenem reaktorju Zbiralniki so tako veliki, da bodo zadostovali z; več kot enomesečno zadrževanje plinov. To je ži tolikšen čas, da večina kratkoživih razcepnif plinov razpade, preostale pline pa bodo spuščali v ozračje ob ugodnih meteoroloških pogojih Izpuščanje je vse kaj drugega kot nenadzorovano Merilniki sploh ne dopuščajo izpuščanja, če b bila radioaktivnost večja od dovoljene. Vsekakor se bomo morali navaditi spati tud ob nuklearnih elektrarnah, ob vse hujši energetsk krizi še prav posebno. Kot že spimo ob plinskil bombah, kuhamo v ekonom loncih pod pri tiskom ali jemo z raznimi škropivi vzgojeno sadje Ko bi le še pri tem tako mislili na vzornost, ko mislimo nanjo pri gradnji jedrske elektrarne! ALFRED ŽELEZNIf ^ ako ozka je včasih naša miselnosti Kako nepravični Po° ^rnet ~ še danes marsikomu odvratna beseda, •hetrs Poniiania- Kakšen kmet nekil Danes se živi v Zasij.*’ kiti mestni gospod, to je nekaj. V mestu je N l življenje, prihodnost Pa pride jesen in z njo habe na2 lrn°. Zauro ali dve stopimo iz s/oje kože, da si 5u..r8rT'° oz’ nnice pri bližnji in daljni žlahti. In se živi lm°' Pa 80 ostali med travniki, njivami, gozdovi,med, 'na Ko pa je v mestu vse neprimerno boljše. Samemu, da je tako razmišljal tudi 37-letni Jože ostal č “ Šmarjete, ko je med šestimi otroki edini i«ZH C*Qnia Pr' starših, na kmetiji Toda ostal je. Zmagal ind .razum- Danes F10 ni žal. Kmetijstvo je danes zanj 1,1^ *?r'ia. Sam tako pravi in to je njegovo spoznanje. * 'n našel gaje po trinajstih letih. marjeSkega asfalta je konec, pred nami je še kakih l< **o metrov prašnatega makadama hiša kot vsaka la. atiia pač. Ogromne silose, skrite v zemljo, bi kaj 0 kamenjal za betonske stebra Tujec bi te imel za norega če bi mu rekel, da se za temi zidovi skriva preko sto glav živine To, da jih opravlja en par rok, mu lahko zanoičiš. Pa vendar. To je Barboričeva kmetija Jože si pravkar daje opravka z živina „Sam sem ostal tukaj s starši, ostali so odšli po zaslužkih, še pred trinajstimi leti je bila to povsem vsakdanja kmetija Imeli smo sedem do osem glav živin&ln ker mi pač ni bilo do šol, mestnega življenja sem s štirinožci sklenil trdno prijateljstvo. Zapisal sem se njim in zemlji Takrat so me nekateri občudovali, drugi so se delali noica danes imam odgovor za vse. V hlevih, v preko sto glavah pitanega goveda," pravi Barborič. Skrivnost Jožetovega uspeha je javna. Pot k njemu je samo ena Obilica dela žuljev, potoki znoja pa seveda podpis na kooperacijo z zadruga In volja Ogromno volje in vztrajnosti. ..Sodelujem z novomeško kmetijsko zadrugo Krka Saj drugače ne bi zmogel. Dajali so mi posojila nasvete, dates je našesodelovanje bolj enakopravno. Vso živino-prodajam preko zadruge, skratka vsi posli se začenjajo in končujejo tamkaj." ..Težave so s posojili, namenjena sredstva so pičle odkupne cene včasih smešno nizke. Sicer pa, če bi vs gledali skozi denar, bi delo že zdavnaj opustili. Kajt sam sem to spoznal, kmetijstvo je industrija Če hoče uspeti, je treba tvegati. Enaka možnost je, da propadeš Družba se premalo zaveda da bo slej ko prej morala svt mačehovski odnos do kmetijstva nekajkrat preplačati. Za nameček je Jože dodal: „Najsi bo kmetija še tako lepa, moderno opremljen, velika zanjo v mestu nikoli ne boš dobil povsei povprečne hiše. Tudi to je del naše miselnosti." Ni lahko skrbeti za sto ir) več glav živine. Jože to zmore s pomočjo staršev. Največ težav povzroča hrana, razumljivo, toliko nenasitnih usti Barborič ima doma njivo koruze, nekoliko teže je le za seno. Pri okoliških kmetijah ima v najemu več travnikov, večidel v okolici Šmarjete. .Spravljanje sena ni nič kaj lahko opravilo in vzame veliko časa Toda tu in še kje priskoči na pomoč čudovit vaški običaj — sosedska pomoč. Mestnim že skorajda neznana ..Vaščani si pomagamo med seboj. Svoj prosti čas pač izkoristim, da priskočim na pomoč sosedi. Dela je povsod velika Še kako prav mi pride, ko mi sosedi vračajo 'obiske'. Laže se znebimo dela, pa še spoznavamo se in poglabljamo prijateljske vezi" Jože Barborič ni agronom, tudi kakšnih seminarjev ali tečajev ni obiskoval, pa vendar zanj pri delu ni skrivnosti. Še več, zateka se k najsodobnejšim metodam kmetovanja, od koruzne silaže naprej. Ima tudi precej mehanizacije, brez nje namreč ob toliki oblilici dela ne bi šlo. ..Korenine vsega so v mojem veselju do dela z zemlje z živina Nekaj prebereš, dobiš kak nasvet, največ p seveda da vsakdanje delo z govedom. Sčasoma s izpopolniš in danes lahko rečem, da že kar nekaj venr Kako bi sicer lahko prodal tudi po sedemdeset in ve glav živine na letol" Ni pa Barborič zadovoljen s cenami.in nasploh odnosom do kmetov. Jftovs« VSOTAH! ' At/M'-[ rS/VO VStVS' Prvo leto ob srečanju v Kobilah na Pragu je bilo obnovljeno Vrhpolje. Leta 1969 smo se zbrali v Gabrju, kjer je naš bataljon dal pobudo in zbral sredstva za obnovo stare šole. Leta 1970 smo se sešli na Planini v obnovljeni vasi, do katere je bila zgrajena cesta Leta 1971 smo bili v Podgradu. Na proslavi je bil odprt del ceste, šola pa je dobila novo opremo. Leta 1972 smo bili v Šentjerneju, 1974 v Čemeči vasi. Dobila je vodovod, asfalt, elektriko in obnovljeno šolo. Orehovica je bila na vrsti 1975 z vodovodom za 16 naselij, 1976 smo na proslavi v Vodenicah odprli cesto. V letu 1977 je bija v Mokrem polju končana akcija za asfalt do Šmarja. Lani je bil v krajevni skupnosti KAM PLOVE BARKA DOLENJSKE LIKOVNE KULTURE? PODGORJE NIC VEČ BOGU ZA HRBTOM Podbočje dokončan vodovod, postavljeni P3 s0 bili tudi temelji za obnovo Draganove domačije „ Letos 9.septembra bo v Dol. Suhadolu stf<-a nje Gorjanskega bataljona, povezano z zaklju kom največje delovne akcije doslej, saj obseg3 investicijo 25 milijonov dinarjev," je poved2 Martin Pavlin, predsednik odbora Gorjanske!)3 bataljona. „Kako izbiramo kraje? Naj povem samo Pri mer Suhadolov. Več vasi naokrog se prazni, ke mladi odhajajo za lepšim in boljšim življenj®^ drugam Ostajajo starci. Kam bomo z njimi, k 1 nimamo organizirane oskrbe zanje, ne domov v ostarele? Tako smo se odločili za pomoč SuM dolom, kjer je tudi domačija narodnega heroj Vinka Paderšiča—Batreje. Namesto kolovo®1. poti bodo dobili skoro do vasi asfalt, na Pr0S V pa bo zabrnel tudi prvi telefonski klic. Učjnek akcije se je pokazal takoj: že med gradnjo s° začee pojavljati ob trasi ceste nove, sodobn6 hiše. Gradijo jih mladi" Gre za 5 metrov široko asfaltno cesto Rat®•, Gabrje, dolgo 6 kilometrov, dalje za cesto Brusnic do Leskovca v dolžini 1800 metrov, bo tudi asfaltirana in vodi do bodočega odlag3 ^ šča smeti. Tu je še cesta do Gor. Suhadola v d°^ žini 3,5 kilometra, kjer bo ob koncu trase most čez gorjanski hudournik. Za te ceste občani dali zemljišča brez odškodnin, v krajevn skupnostih Gabrje in Brusnice so opravili h®*'?, če prostovoljnih delovnih ur, velik je prispeve materialu, veliko breme so si naložili z denarn' prispevki vsakega gospodinjstva. . l Razen treh cest pa bo ob proslavi v Brusni odprta avtomatska telefonska centrala s 40 Pf ključki. V Suhadolih bo 6 telefonov! Kdor je ostalost teh krajev poznal od prej, ve, kaj to P meni ..y Eden medvojnih in današnjih mobilizaton prebivalstva za napredek je Maks Vale. Pozna vs ko vas in veliko ljudi. Starejše še iz časov, k01 bil tudi komandant Gorjanskega bataljona. s ,Z vsakoletnim akcijami napredka bi ^ sodobno cesto povezali partizanske kraje vse ® Brusnic v Podgorju do brežiške občine. Obmofl kjer je deloval naš Gorjanski bataljon. Cesta naj bi se začela v Brusnicah, se nadalj® la čez Prežek in Pleterje do Kostanjevice in z vod nad Podbočjem ter se povezala z magistra pred Brežicami. 'To ni utopija, kajti posame2 odseki te ceste so že zgrajeni Nujna bi bila ja o razvoju turizma na Gorjancih, ki bi jo m^( izdelati v sodelovanju med novomeško in kr*K občino, kajti v obeh ima naš bataljon dofli|CI Potem bi lahko uveljavljali kmečki turizem, G° jance bi odprli svetu, posebno še, ko bo na JaV°; rovici zgrajen spominski dom z vsemi rekrea0'1 skimi objekti. Prepričan sem, da bomo s vanjem krajanov gorjansko — morda bi ji di vinsko cesto — zares zgradili." Verjetno se redki še spominjajo nekajminutne ankete, predvajane pred leti na Valu 202 ljubljanskega radia, v kateri je nekaj Novomeščanov odgovorilo na vprašanje, kaj bi predlagali turistu, ki Novega mesta ne pozna, naj si vsekakor ogleda v štirih urah. Odgovori, porojeni v zadregi, so bili precej različni, nihče pa ni pozabil na dolenjsko galerijo, „vzvišeni hram umetnosti na kapiteljskem griču." O preteklem in sedanjem delu ter o načrtih te ustanove smo se v novi stavbi Dolenjskega muzeja pogovarjali z njegovim sedanjim vodjo Jovom Grobovškom, ki mu nekateri očitajo preveliko podjetnost in zavzetost za delo. Vsekakor pa ne gre prezreti, daje z njegovim prihodom razstavna dejavnost v galeriji na novo zaživela. Ko je bila galerija zgrajena, so si leta 1965 kot osnovno nalogo zadali ureditev stalne razstave „starega" slikarstva, ki ga Dolenjski muzej hrani v svojem depoju. To je zanimiva in zajetna zbirka 200 slik od 15. stoletja naprej, ki je bila zbrana med drugo svetovno vojno in po njej iz dolenjskih gradov, ki so bili v vojni vihri večinoma poškodovani ali uničeni Iz celotne zbirke vsaj 60 slik odgovarja kriterijem, ki jih uvrščajo v „vrhunski kvalitetni razred". Vendar razstava te zbirke zaradi pomanjkanja prostora nikoli ni bila v celoti postavljena, še posebno ne, ker so vseskozi skušali slediti tudi delu sodobnih likovnih ustvarjalcev, kar je glede na sedanjih 460članov Društva slovenskih likovnih umetnikov povsem razumljivo. V tem času pa so poskrbeli za restavracijo „stare" zbirke pri republiškem Zavodu za spomeniško varstvo. Slike bi namreč bilo treba Lahko bi rekli, da se Gorjanski bataljon še do danes ni razformiral. Ta slavna partizanska enota, ki je med vojno s podgorskim ljudstvom delila dobro in zlo, je sklenila, da bo v svobodi pomagala krajem, ki so jo hranili, ljudem, s katerimi so se poistovetili. Tako so se rodile tradicionalne akcije Gorjanskega bataljona, ki so edinstvene tudi v zveznem merilu. Ljudje, ki so med vojno na mitingih obljubljali lepše življenje, danes vodijo in spodbujajo podgorske akcije za graditev cest in vodovodov, elektrifikacijo, napeljavo telefona in podobno. Skratka, skrbe za napredek krajev in ljudi ki so jim nekoč dajali streho, kruh in pogum. Prvi komandant Gorjanskega bataljona je bil Šentjernejčan Franc Pirkovič, v letih pokončani obnovi dolgoletni okrajni funkcionar v Novem mestu, nato v Ljubljani. Takole pravi: „Čutimo se dolžne izpolniti kar največ tistega, kar smo ljudem obljubljali. Gorjanski bataljon ni imel samo vojaških nalog in pomena. Že leta 1942 in 1943 smo v Podgorju organizirali usnjarne, mline, ob: delovanje zemlje, razne delavnice, prekajevalnice mesa itd., da so se partizanske vojaške enote na našem terenu laž e oskrbovale. Za ljudi je veliko pomenilo, da smo ostali in vzdržali z njimi v vseh ofenzivah. Izdajstvo nam nikdar ni moglo veliko škoditi, ker smo za vsakogar vedeli, na kateri strani je. Naš bataljon je bil ustanovljen junija 1942 in je imel preko 300 oboroženih borcev. Teh tri sto fantov in mož, večina nevajenih orožja in vojaščine sploh, je za tiste čase in razmere vendarle pomenilo precejšnjo silo. Povsem smo obvladovali teren, med vojaškimi in drugimi akcijami pa so se borci kalili in spreminjali tudi v aktiviste. To so večinoma še danes, ko prihajajo nazaj in pomagajo pri akcijah za napredek. Najbolj nas veseli, da tako dobro sodelujemo z mladino." Eden najvidnejših aktivistov Podgorja je bil med vojno Jože Penca—Dečko, doma iz Vodenic. Tudi on prihaja danes med Podgorce, jih navdušuje za napredek in s krajani obuja spomine. „Politično delo med ljudmi je bilo za časa vojne zelo dobro'razvito. Spominjam se, da smo imeli 15. avgusta 1942 ob 16. uri popoldne v Čadražah javno zborovanje, zraven pa je bila sovražna postojanka. Noben teror ni zamajal vere ljudi v našo stvar. Gabrje je bilo na primer večkrat bombardirano, veliko vasi je bilo požganih, na Planini so vse moške pobili, pa smo kljub temu vzdržali. Vso vojno so delali po vaseh odbori, ki so bili javno izvoljeni že leta 1942. Suhadol, kjer bo letošnja proslava Gorjanskega bataljona, je bil prva slovenska vas, ki je po hudi ofenzivi nudila zavetje Cankarjevi brigadi. Ni naključje, da je bila dolenjska regija tudi prva, ki je pred nekaj leti izglasovala socialno in zdravstveno zavarovanje za kmete, do katerih je delavstvo vedno čutilo nekak dolg. Je potemtakem kaj čudnega, če smo z ljudmi, s katerimi smo v najtežjih časih delili dobro in zlo, še dandanes kot eno? Vse od leta 1967, ko smo se odločili za akcije napredka ob vsakoletnih srečanjih Gorjanskega bataljona, ki se menjavajo v novomeški in krški občini, je že precej uspeha. obdelati, jih razvrstiti po obdobjih in smereh, kar je posebno težavno pri slikah brez podpisa. Galerija je v tem obdobju doživela tudi prenovite, tako da sta za razstave sedaj na voljo dve dvorani, v katerih se zvrsti povprečno 15 razstav na leto, ki si jih ogleda 20.000 do 25.000 obiskovalcev. Tekoča politika dela v galeriji, ki jo začrta galerijski svet, keee na trud za razgibanim kulturno—umetniškim življenjem, ki naj bi preko razstav predstavljalo smiselno zaokroženo celoto. To pomeni prikaz dela starejših in mlajših znanih umetnikov, pa tudi manj znanih in še popolnoma neuveljavljenih likovnih ustvarjalcev. Med prizadevanja za popoln prikaz umetniške ustvarjalnosti na Slovenskem sodita tudi obe razstavi umetniške fotog-afije, ki je že na zelo visoki ravni Pa kljub temu mnogi sodijo, da fotografija, ne sodi v ..posvečene" galerijske prostore. Skoraj vsako leto poleti so na ogled dela iz stalne muzejske zbirke starega slikarstva, da bi si obiskovalci — tako domači kot turisti — lahko ustvarili sliko o tem, kako je likovna ustvarjalnost v dolenjski pokrajini v zgodovini sledila evropskim tokovom. Ob vsaki razstavi oblikujejo tudi katalog, bolj ali manj obširen in jasen, pač glede na znanje o avtorju in njegovih delih ter čas in denar, ki je na voljo. Z načrti je torej vse lepo in prav in v dobršni meri se tudi uresničujejo. Kako pa je z obiskom razstav, kakšna je njihova odmevnost med ljudmi? Tu vse lepo in dobro začne dobivati drugačno podobo. „ Velik in pogost greh je že samo misel, ali razstave sploh so koristne in koliko so koristne," pravi Jovo Grobovšek. Žalostno dejstvo je, da je novomeško in širše dolenjsko okolje likovno - da ne rečemo kulturno—umetniško — zelo zaostalo. Vse preveč ljudi je, ki — če jih korak slučajno zanese v galerijo — želijo gledati le čimbolj realistične slike — portrete, tihožitja, pejsaže — kjer sta vsebina in smisel popolnoma jasna in razumljiva na prvi pogled. Očitno je naše slikarstvo — pa ne samo slikarstvo — namenjeno le za okras, ne pa za kakršnokoli ustvarjalno podoživljanje in umetniške užitke. Kje iskati vzrok za tak mačehovski in pasivni odnos do kulture? Smo res tako obremenjeni s pomanjkanjem časa, z bojem za čim boljši vsakdanji ljubi kruhek, da se nam ne da na ogled razstave, kjer ni vse jasno na prvi pogled, kjer je treba malo pobrskati po možganih, predramiti ustvarjalnost in domišljijo — težko je verjeti, da je ni — in skušati poiskati eno ali mogoče več razlag za „abstraktno" umetniško delo? Sicer pa tudi razstave ..realističnih" slik niso tako številno obiskane, da bi lahko rekli, da dolenjsko nezanimanje izhaja samo iz nerazumevanja. In na žalost ni tako samo z likovno umetnostjo. Kar prelahko je potegniti vzporednico o nezanimanju, spanju, neustvarjalnosti v vsakdanje življenje in gospodarstvo. Veliko škode naredi tudi amaterizem, ki se kaj hitro izrodi v stalno in veliko ,.produkcijo" slik, kiča zgolj za denar. Kiča, ki se kiti s pojmom modernega slikarstva, očitno hudo raztegljivim. Kaj torej storiti? Kako prebuditi v ljudeh za nimanje? Gre za problem, ki ga ni mogoče rešiti v enem dnevu, tednu, niti v enem letu. Gre nam- reč za širši vzgojno-izobraževalni proces urT' |j nostne vzgoje, ki naj bi se začela že v osnovn' z razumljivimi predavanji in stalnimi °.b .|4,5 m 20 25 Profil dimnika v cm 3 m4,5 m 25 30 240 360 Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm3 120 180 J mr U DOLENJSKI LIST DVA VEČ — Ilustrirana revija Life je gotovo že pojem v svetu fotografije, saj je svoj čas, predno jo je televizija, točneje trenutno navdušenje nad televizijo, porinila v kot, da je prenehala izhajati, na svojih straneh oblikovala fotografsko zvrst, imenovano fotoesej. Pa tudi drugače je bila revija prostor, kjer so se nizale odlične fotografija Pred meseci je Life ponovno oživel in kot vedno, je bil tudi tokrat fotoyafsko zanimiv. Za rubriko TISTI HIP smo izbrali odličen posnetek Jan Du Singa, fotoreporterja Pressenbilda. Jan je imel za nalogo, da fotoyafira srečni dogodek v Stockholmskem živalskem vrtu, ko je samica pritlikave južnoameriške opice povrgla par mladičkov. Fotoreporter je imel sijajno domislico. Mladiča najmanjše opice na svetu je fotografiral ko sta se oprijela prstov njunega skrbnika Dva več! Zares zgovorna fotografija! pike velike in male hladna plošča pregrinjalo iz ostankov 'Patchvvork' imenujejo iz raznobarvnih in raznovzorč-nih ostankov sešite kose blaga, ki imajo debelejšo podlago in jih nanjo še posebej prišijemo. Zamudno delo bo kronano z uspehom, če boste le natančni Patchvvork pregrinjalo sodi v moderno sobo za fanta ali dekle vse do konca študentskih let ali pa še dlje. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Laikova vas pr: Preboldu telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144 Lepo za oko, dobrega okusa in narejeno brez posebnih priprav in težav. Okrogel in ne predebel sir zavijemo v kos domače šunke, okrasimo s kuhanimi jajci in vloženo kumaro. Zraven ponudimo surov nadevan paradižnik z rusko solato, v slane košarice pa nadevamo francosko solato. Okrasimo z majonezo. V pravih delikatesnih trgovinah imajo vse te stvari že pripravljene, prinesete jih domov in sestavite ploščo. Malo bolj zamudno, pač pa bolj zdravo in sveže je, če zelenjavni nadev pripravite iz domačega vrta. Na pikčasto sezono se je tekstilna industrija tokrat dobro in pravočasno pripravila, tako da res ni težko izbrati in ne dobiti blago po okusu. Kroji oblek so zelo enostavni V pikah, ki mimogrede rečeno pomladijo, ste lahko od jutra do noči Čim nežnejša je postava, tem večje pike so zanjo primerne. Podlaga je navadno žive barve, pike pa so temne. Teža kamina v kg 420 630 0N0BUZZN1 tatarska PUŠČ4K) komentar potegavščina oz. najslabše vrste trivialno literaturo. Temu primerna je kajpak tudi cena in stopnja obdavčitve, Pomurska založba pa je ,,Sojino poletje" izdala kot prvovrstno leposlovno delo, za katero je treba odšteti kar dvesto dinarjev. Za to vstoto pa je moč kupiti najmanj deset podobnih ali celo boljših pogrošnih romanov za razvedrilo. Res ne bi bilo napak, da bi se pomurski (in še kateri) založniki tedaj, ko bodo spet na tak način skušali pretentati bralstvo, ki še nima skvarjenega literarnega okusa, raje odpravili — lovit šoje. D. R USTJA prebrali smo LJUBEZEN UMRE preveč neživljenjsko, da bi v njem začutil svojo lastno usojenost, se lahko opre na trditve tistih razlagalcev, ki pravijo, da je Buzzati na izredno pronicljiv način podal tesnobno občutje razmišljujočih na predvečer zadnje vojne vihre. D. R. veter v stolpu življenja, pa vendar so prav tovrstna pisanja vedno sveža, berljiva, zapeljivo omamna. Zaradi snovi same že, če ne zaradi drugega, je »Ljubezen" branje, ki bo pritegnilo vsakega bralca. V pripovedni organizem je Rožanc vtkal sporočilo in spoznanje da človek z zorenjem izgublja ljubeči odnos do sveta. Bolj ko njegov junak — otrok, kakršnega vidi pisatelj iz svojih zrelih let — zori v odraslega, manj je ljubezni. Zorenje je odmiranje ljubezni Nič ne preseneča stavek, zapisan na koncu pripovedi: „...konec je bilo moje otroške odprtosti in ljubezni, konec otroštva. Odrasel sem in postal mož Otroštvo, opisano v romanu »Ljubezen", je toliko bolj pretresljivo in enkratno, ker je vklenjeno v strahotni čas zadnje vojne. Življenje v Ljubljani, oziroma njenem predmestju Zeleni jami, je bilo zvrhano grozot, lakote, smrti, upanja, pa vendar s strani Rožančevega pisanja nikoli ne zadiha obtoževanja, jadikovanje ali samopomilova-nje. Otrok v svoji odprtosti, ki je ljubezen, takih odnosov ne pozna; ne pozna jih tudi pisatelj v svojem pisanju, zato je novo besedio Marjana Rožanca harmonično, celovito, umetniško. M. MARKELJ O TESNOBI Pred sedmimi leti umrlega italijanskega pisatelja Dina Buzzatija literarna zgodovina uvršča v krog tistih književnikov, ki so pod vplivom Poeja, Gogolja ali Kafke domiselno usklajevali elemente stvarnosti in nadčutnega ter tako na zgolj dozdevno fantastičen način prikazovali stanja bivanjske tesnobe, ki ljudi tega stoletja sili v spraševanje o smiselnosti, oz. skrivnosti življenja Občutk krivde, nemoč, strah, smrt — to so tematski sklopi Buzzatijevih romanov, povesti, pripovedk, dram, za njegovo najbolj uspelo in v številne jezike prevedeno delo pa velja roman »Tatarska puščava", ki je v izvirniku izšel pred domala štirimidesetletji. Nedavno tega je ta roman izšel tudi v zbirki »Levstikov hram" pri Mladinski knjigi, poslovenil pa ga je Vlado Šav. To je delo o neusmiljenem minevanju časa, znotraj kate- Dandanes so omarice hišne lekarne napolnjene z najrazličnejšimi tabletami, sirupi, kapsulami in drugimi proizvodi moderne farmacevtske industrije, nemalo ljudi pa te sintetične snovi uživa brez prave mere in potrebe. Da so umetna zdravila lahko tudi škodljiva, je odveč ponavljati, saj je zadnje desetletje prineslo nekaj prav tragičnih izkušenj (spomnimo se talidomida). Nikakor pa ni odveč vedno znova opozarjati, da je za prenekatero zdravstveno težavico in težavo dovolj naravnih zdravil. Narava je bogata z rastlinami, ki zdravilno vplivajo na človekov organizem, treba jih je le spoznati, nabrati in pripraviti. Ko bodo posušene kamilice, žajbelj, korenine gladeža, regrata, plodovi brina, gloga, listi melise, rožmarina, cvetovi bezga, lipe, sivke, vršički bora, čebulice česna in deli stoterih drugih zdravilnih rastlin dobili svoj prostor v domačih lekarnah, bo tudi zlorab sintetičnih zdravil manj, zdravja pa gotovo ne manj. Zdravilne rastline je treba spoznati, nabrati in jih ustrezno pripraviti! Prav temu namenu odlično služi knjiga »Slovenske zdravilne rastline" Pavla Bohinca, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Avtor je bogato snov razdelil na smiselne enote. V uvodu na poljuden način seznanja bralca z osnovami botanike, nato pouči o učinkovinah, katere vsebujejo zdravilne rastline, o nabiranju in sušenju le-teh, o drogah in o tem, kako si iz drog pripravljamo zdravila. Najobsežnejši del knjige je Posebni del, v katerem so opisane posamezne zdravilne rastline, čas njihovega cvetenja, okolje, v katerem rastejo, učinkovine in kaj zdravijo ter priprava in uporaba Vsakemu opisu je priložena barvna risba in barvna fotografija, tako da je bralec zares nazorno in izčrpno seznanjen s posamezno rastlino. V Dodatku avtor podaja kratek pregled bolezni in navaja, s katerimi rastlinami jih lahko zdravima Ko torej odhajate na izlete, ne pozabite vtakniti v torbo tudi knjigo »Slovenske zdravilne rastline". Sprehodi po travnikih, košenicah in gozdovih bodo dobili nov čar. In če drugega ne, kaj ne bo že hoja v naravi vplivana blagodejno? MiM Na slovenskem knjižnem trgu ^ občasno pojavijo knjige, ki s'cer ne zaslužijo niti kančka Pozornosti, a je treba kdaj pa kdaj o njih vseeno kaj napisati. že zaradi drugega ne, pa vsaj 2ato, da ob njih prikažemo, kako spretno znajo nekatere za-°žbe prepeljati bralstvo žejno poplavo besed Kričeč pri-[Per takšnega načednega počet-la. predstavlja izdaja romana -Sojino poletje" Ellestona Tre- vorja. Nad dvesto z velikimi črkami potiskanih strani je Pravcata knjižna neokusnost, ki s' jo je privoščila Pomurska založba, svoje udeležbe pri tej Potegavščini pa se očitno sramuje prevajalka, saj seje podpisala le z začetnicami D. Z. Gre za skrajno plehko pripoved o ameriškem učitelju, ki se med počitnicami zateče v slikovito gorsko dolino, poleg skrbi za lastno odpočivanje pa ima na grbi še zagrenjeno petnajstletno dekle, ženino nečakinjo, katere starši se ločujejo. *y*ed junakoma je (tudi telesna) 'iubezen neizbežna, iz njunega d°kaj nenravstvenega odnosa pa skuša z izsiljevanjem iztržiti fPolne užitke še grob možak, kdvo|ovec jz sosednje koče. Nadina hotenja slednjega so poplavna z nesrečnim padcem po skalni strmini, učitelj in dekle Pa se vrneta v mesto. . Za cele kupe takih romanov '*ide v drugih republikah pa !udi na Slovenskem v obliki, ki *e na zunaj kaže, da gre za šund Slovenska literatura je bogatejša za novo delo, v katerem avtor pregneta svoje otroštvo, hkrati pa je bogatejša za nov roman, pisan v dobri; stari klasični obliki. Slednje je zares kaj redek pojav v sodobnem slovenskem slovstvu, posebno še, ker gre za pisatelja, ki je začel objavljati v obdobju preokreta slovstvenih naporov od vsebine k obliki. Govorimo o drugem objavljeno romanu Marjana Rožanca »Ljubezen", katerega je nedolgo tega izdala Mladinska knjiga. Otroštvo, doba, ko človek živi v odprtem, pristnem odnosu do okolja, čas, ko okolje vdira v mlado srce in ga ošvrkne z bolečinami, radostmi, čas ljubezni. Kdo ve, koliko pisateljskih peres je že opisovalo to čarobno obdobje človeškega rega sta glavna junaka preprost, a nesrečen oficir ter ogromna starodavna trdnjava na meji skrivnostne puščave. Oficirjeva pojavnost in njegova početja so prazna in nesmiselna, prav taka pa je tudi trdnjava, temnica osamljenih posameznikov, ki pričakujejo odrešilnega spopada. Do slednjega pa tudi do morebitnega razodetja o smotrnosti bivanja kajpak ne pride. Prvi in zadnji pravi sovražnik, ki se je bližal človeku, ujetemu v čas, je smrt. Minevajoči čas pa mineva naprej. Simbolne prvine »Tatarske puščave" so dovolj jasne, komur pa se zdi tako pisanje le »Veter v stolpu" (dve s podnaslovom Zgodbe in podobe s kitajskih razpotij opremljeni knjigi je poslovenil Branko Vrčon) je že sedmo delo Han Suyin, pisateljice kitajsko-belgijskega porekla, ki je izšlo pri založbi Lipa in smiselno nadaljuje Maocetungov življenjepis, v katerem je Suyinova dokumentarno in hkrati umetniško obdelala »dolgi pohod" v socialno in kulturno preobrazbo Kitajske. Vdevetnajstih poglavjih pri čujočega dela pisateljice z enako pripovedno močjo prikazuj, na kakšen način si je kitajski živelj izbojeval socializem. SLedimo revolucionarnim potem Maocetunga in komunistične partije, korenitim spremembam v kmetijstvu, industriji, kulturi, boju proti notranjim in zunanjim sovražnikom, pripoved pa Suyinova konča s pregledom razmer po Maocetungo-vi smrti 1976 in razloži zdajšnje kitajske politične 'In druge tokove. V središču dogajanja je seveda nenehno veliki revolucionar, ob njem pa je pisateljica nanizala celo vrsto oseb, ki so kakorkoli vplivale na razvoj povojne Kitajske. Ne gre za roman, ampak za široko zasnovano in temu primerno dokumentarno podprto podobo dežele, ki je presenečala in še preseneča svet, se je temu svetu odprla, a ni zato postala nič manj samosvoja in celo skrivnostna. ISKALCU LLUVEKA >~icijan Reščič: tih in mi-ren, toda neposreden in do-sedi v svojem novem ate Hu, ki še ni užil kaj dosti ustvarjalnega ne- mira; zato diha hladno in nemo. Morda prav zato tako pogosto hodi vanj, da bi se hladne in neme stene čimprej navzele njegovega duha. Po- menek z njim tisti deževni poletni dan je zato tekel tiho, s premori molka tu in tam. Pa tudi sicer je Reščič bolj vase zazrt človek, ki si na slikah in risbah vedno znova in znova zastavlja vprašanje o tem, kje smo, kam gremo, kaj smo. V središču njegovih del, bogato asociativnih, pa vendarle zaključenih v tesnoben krog bivanjskih vprašanj, je človek, univerzalni človek, ki išče, upa, nekaj hoče. Pa spet ne kot grob osvajalec, ampak kot nekoliko otožen, čustveno zanesen mislec. Kar pomni, se je ukvarjal z glasbo. Morda je prav zato zašel v znani mentorski krožek Maksa Pimika v Tolminu, kjer so se zbirali mladi umetniki iz vse Slovenije: pesniki, pisatelji slikarji, glasbeniki. Ze v tolminskem času, ko je Reščič tam obiskoval učiteljišče, sc je začel ukvarjati s slikarstvom, pa tudi pesnil je, igral na violino. Po končanem učiteljišču je bil že pripravljen iti tudi na likovno akademijo, toda ostal je brez sredstev in akademija je padla v vodo. Potem sta z ženo Marico dobila prvo službeno mesto v Oplotnici na Pohorju, kjer se še dane lahko postavijo z Rešči-čevo fresko o legendi Pohorskega bataljona Kdove zakaj sta se po Oplotnici odpravila na Dolenjsko, na Čatež. In tam na' Čatežu se je zgodilo zanimivo naključje: slikar Viktor Magyar je predal tamkajšnjo osnovno šolo slikarju Lucijanu Reščiču. Vsako življenje, še posebej pa ustvarjalčevo, je polno iskanja, včasih tudi v slepo. Tudi Reščič je prebolel marsikatero krizo, življenjsko in ustvarjalno stisko. Toda iz vseh se je izkopal bogatejši za življenjska in ustvarjalna spoznanja Zdaj se mu zdi, da je prišel v obdobje tiste zrelosti, ko je že izmeril izpovedne možnosti slikarstva, ko ve, kaj hoče s sliko povedati. Hkrati pa tudi ve, da bo poslej ostal zvest prav slikarstvu, od katerega ga je pogosto vleklo k pisanju, glasbi. Včasih sicer z otožnostjo pomisli na čase zgodnjega ustvarjanja, ko je lahko dal veliko več od sebe, ko kritika do svojih del še ni bila tako pstra, kot je zdaj. Medtem ko je včasih eno sliko ustvaril v enem samem dnevu, potrebuje zdaj tudi mesec dni. »Slika ni nekaj praznega. Vsaka nosi v sebi neko idejo. Seveda je težko v sebi vse uskladiti, tako da tudi gledalec slike v njej začuti idejo. Prav zato slike nastajajo toliko časa. Z njimi se hočem dokopati do bistva, do bistva univerzalnega človeka. Zanima me, kaj je v njem. Vse, kar počne, me ne zanima kaj dosti, In bolj ko razmišljam o tem univerzalnem človeku, vse bolj se mi zdi, da se oddaljuje od svojega človeškega bistva". Potem, ko sedimo v njegovem domačem stanovanju, polnem slik, ki jih je ustvaril sam, nekaj pa so mu jih podarili prijatelji slikarji, in ko pijemo žlahtno vino, pove, da je zdaj zaposlen na Dobu, kjer vodi interesne dejavnosti obsojencev. Prizna, da je težko takole ustvarjati, kljub temu pa bi se le težko odločil za poklicno ustvarjanje. Pravi, da je to le pretežak kruh. Toda kdo ve, mogoče se bo nekoč le odločil tudi za tako pot. Vse preveč ljudi namreč prihaja nadenj, naj več dela. Vzrok za take prošnje je v kvaliteti njegovih del. J. SIMČIČ SPOMINI TUJCA Pri založbi Borec je izšla kji-ga, ki prinaša svojevrstno pričevanje o dogodkih na Slovenskem med zadnjo vojno. »Šestnajst mesecev med slovenskimi partizani" je naslov spominov sardinskega kmeta Giovanija Cuccuja—Iva. V knjigi (prevod Gilda Baru-ce je priredil Mile Pavlin), ki seveda nima leposlovnih teženj, je Cucu skrbno popisal razmere na rodnem otoku pred vojno, nato stanja v italijanski vojski in okoliščine, ki so botrovale, da se v Beli krajini ni bal partizanov, ampak je prebegnil k njim, s seboj pa prinesel nič koliko orožja. Sledi opis njegovega partizanstva s tomšičevci, v bataljonu italijanskih prostovoljcev in Šercerjevi brigadi, zanimive so strani, kjer govori o svojem urjenju topničarjev in mino-metalcev Loške brigade pa o bojih 18. divizije, na kratko pa je prikazal tudi štiri mesece dolgo pot nazaj na Sardinijo. Čuccu, ki je pred enajstimi leti ponovno obiskal kraje, v katerih je dokazal zvrhano mero človečnosti, je bil eden redkih italijanskih vojakov, ki so se pridružili partizanom že 1942, in je doslej edini tujec, ki je napisal,spomine.na partizanstvo. - « ♦♦•♦♦tl/ 1 Ev.1 < l V.J 1 • ZAKUO/ NAJVEČJA MAČKA Potem ko je uprava lovišča Rog pozimi 1973 v roških gozdovih naselila 6 risov, se je v Slovenijo po dobrih osmih desetletjih spet vrnila največja evropska mačka Ris, pegasta zver iz družine mačk, je nekdaj naseljeval večino Evrope. Na današnjem slovenskem ozemlju so risa zatrli že v prvi polovici 19. stoletja, čeprav so posamezne primerke uplenili, sledili ali videli še več desetletij pozneje, predvsem v notranjskih in dolenjskih gozdovih. Po avstrijski uradni gozdarski in lovski statistiki je bilo na Kranjskem od leta 1874 do 1913 pokončanih 5 risov, zadnja dva so uradno uplenili 1888, enega pa še celo tik pred začetkom prve svetovne vojne. Danes živi ris, zver na visokih nogah, s kratkim repom, ki je na koncu črn, razen v roških gozdovih še v Skandinaviji, v vzhodni Nemčiji, na Poljskem Češkoslovaškem, v Romuniji, na našem jugu ter v Albaniji in severni Grčiji. Računajo, da živi v Jugoslaviji samo še okoli 40 risov, roški, ki se menda uspešno razmnožujejo, v to statistiko niso šteti. Po vsem tem lahko sklepamo, da so dokaj redki ljudje, ki so videli največjo evropsko mačko izven ograje živalskega vrta. Pa še za ograjo jih ni prav veliko. Če to zver opišemo, je treba reči, da je dolga (z repom) do 130 cm, visoka okrog 80 cm, na tehtnici pa potegne do 40 kilogramov. Ris ima mehko svilnato dlako sivkasto rdeče barve, ki je pokrita s temnejšimi pegami. Uhlji se končujejo s sršečimi čopki. Med risovimi značilnostmi je tudi ta, da ima izjemno kratko črevo, komaj dvakrat daljše od trupa. Ris ne da veliko na podnebne razmere. Potrebuje le dovolj hrane in mir pred človekom. Je ponočni samotar in živi izrazito teritorialno življenje. Njegov „fevd‘‘ je velik od 2000 do 6000 hektarjev. Da je ris zelo prilagodljiv, dokazuje poleg kočevskega tudi slovaški primer. Tam so risa zaščitili med obema vojnama, danes lahko potomce tistih risov občasno vidijo celo v Avstriji. Odkar so risa zaščitili tudi v Sovjetski zvezi, ga videvajo celo v bližini velemestnega Leningrada Ris se razmnožuje počasi. Samica ima enkrat na leto dva, največ tri mladičke. Strokovnjaki in z njimi lovci soglašajo, da je glavna risova hrana srnjad, čeprav se ne brani tudi miši ali jelena. Kakor vse druge mačke tudi ris nima dobrega nosu, zato čaka večje živali na spodnjih drevesnih vejah ali skalah. Napade jih zviška in (kot vse mačke) za vrat. I Pravijo, da je srnjad, ki preživi v risovem lovišču, zanesljivo zdrava in v najboljši kondiciji. Ni’torej čudrlo; da imengjefnto,ri^a, . tudi „gozdm higienik-"r Je pa pri tem tveganje. Risa že toliko časa ni bilo v naših gozdovih, da srnjad sploh več ne ve, da je ta zver njen sovražnik. Prirojeni strah pred risom se je izgubil, sposobnost reagiranja na risjo nevarnost je ugasnila. Ta pojav so opazili predvsem v Moravskih Beskidih, kamor se je ris naselil s Slovaškega Nekateri menijo, da se bo ris podobno obnašal (ali pa se že) tudi v roških gozdovih. Kakorkoli že, kmetje, ki pred divjadjo ograjujejo borne njivice, ne bodo preveč jezni. Ris slovi tudi po tem, da je bolj malo bolan. To pripisujejo dejstvu, da živi tako sam, da se nima od koga okužiti. Je izvrsten lovec, neuspehov skoraj nima. Neki švedski strokovnjak je izračunal, da mu od dveh napadov na žrtev povprečno uspe vsaj eden. Ko lovi severne jelene (za naše ni podatkov), na štiri napadene pregrizne vratno žilo vsaj enemu. Naj bo to lovcem všeč ali ne, pokonča ris eno večjo žival na dan. Na območju, kjer je divjadi v preobilici, pa ga včasih popade bes, da mori vse od kraja. Čeprav trdijo, da ris napada predvsem oslabele in bolne živali - zato ga tudi naseljujejo — je pregled ostankov divjadi, ki jo je pokončal ris, pokazal, da je bila polovica žrtev zdrava. Zdaj ugotavljajo, da so za „gozdne higienike" bolj primerne zveri, ki so samo toliko spretne, da lahko uplenijo le oslabele in bolne živali. Ris ni med njimi; največja | evropska mačka zaradi svoje gibčnosti in načina lova z lahkoto ujame tudi popolnoma čilo žival. Kot smo rekli: od miši do jelena. No, pa ga zdaj, ko je spet pri nas, ne bomo obsojali. Takšna je njegova narava. Volk ne menja dlake in ris mu je podoben. Sicer pa: odkod človeku pravica vtikati se v naravni red stvari? Nedeljski lovec lahko zjutraj še vedno naroči ženi, naj da v ponev za vsak primer dva j ali tri v mesnici kupljene zrezke, v republiki, 1 cajstvg ali kraljestvu trisov p? yejja, da je vsak. svoj mesar in kuhar. Če hoče preživati. M. B. 1 PLUG NAD PLUGI vedno najde kaj novega. Na-tekmovanjih po Sloveniji, še bolj pa v zamejstvu imajo po navadi zadnjo besedo tako imenovani tekmovalni plugi norveške izdelave „Kvernerland". „Ta plug se da res naravnati na milimeter natančna S hidravlično poteznico, ki smo jo dobili letos, ga je mogoče naravnati celo med oranjem," pravi Lojze. Hkrati ne pozabi povedati, da tako natančen plug hudo kaznuje sleherno napako. „lma dolge deske, deski so malo večji, podporno kolo mu pomaga pri globini in smeri (knjiga pa dela križ čez kolca). V tujini so že naprodaj plugi te firme z vgrajenim mehanizmom, ki rezila takoj dvigne, če zadenejo ob kamen. Kajpakse dobijo tudi dodatna peresa, da brazdo še lepše zavije, „opisuje Lojze zadnje krike oraške mode. Takih plugov zaradi vse hujših uvoznih omejitev še kmalu ne 'bo veliko po naših dvoriščih. Krški mladi zadružniki — sredi septembra bodo gostitelji državnega prvenstva oračev — so na svoj tekmovalni plug ponosno pritrdili svetlečo se tablico, kjer je zapisano ime botra — krške zemljiške skupnosti. Hvalevreden primer pospeševanja kmetijstva. Plug - nalepka izdaja, da je to orodje „de-setih svetovnih prvakov" — je pred dvema letoma veljal 28.600 dinarjev. Samo hidravlična potez-nica stane 3.800 dinarjev. „Če danes le malo zastaneš, padeš in se ne moreš več pobrati,,' nadaljuje sinovo misel oče Colarič. V hlevu redita družno 32 glav živine. V dveh dneh prežvečijo, za nakladalko sena. „Letos Smo navkljub slabši letini in muhastemu vremenu nakosili več krme kot lani. Tudi število košenj je povsem običajno. Na travnike pa smo zmetali za nad tri stare milijone umetnega gnoja, pojas- -nujeta Colarič. ,,-Brez strojev delu ne bi bili kos. Si lahko mislite da mi lani in letos sploh ni bilo treba na travnik? Vse je fant postoril s traktorjem in sa-monakladalko. Kako smo se nekoč mučili s pravilom sena in koliko ljudi je bilo treba! Podbočje, nekdaj tako trdna kmetiška vas, ne premore še enega ali dveh mladih gospodarjev, da bi s sinom lahko šla v španovijo za tisto strojno skupnost. Lani je šlo 180 tisočakov za razne stroje. Kdo bo zdržal tako drage nabave? Tudi izplača se ne za enega. Izredno dobrodošel bi bil silokombajn. Ker pri nas ni še enega taketa kmeta, se fant do-/ govarja z Antonom Kodričem iz Šutne in Jožetom Strgarjem, pomislite, nič bliže kot iz Leskovca!' razgrinja težave oče Colarič. Odhajanje s kmečke zemlje, tudi tiste na Krškem polju, je globoko zarezalo. Bodo manjkajoče roke še lahkp nadomestili sodobni stroji? Tudi taki, s katerimi je ravnalo 10'svetovnih prvakov? ALFRED ŽELEZNIK V nedavno izdani enciklopedični izdaji Tehnične založbe „Kako deluje'' je plugu priznano prvenstvo najstarejšega poljedelskega stroja. „Napredujoča tehnika skoraj ni spremenila njegove oblike in gradnje. Samo kolca pri sodobnejšem traktorskem plugu ni več," pravi ta modra knjiga. Merjenja mladih traktoristov postajajo že pravcata proizvodna tekmovanja. Kar veselje je gledati mlade kmečke fante in dekleta, s kakšno spretnostjo se sukajo okrog strojev, kako ocenjuje zemljo. ,,Vsekakor bolj hvalevredno, da se mudijo s tem, kot da bi kje na kakšnem zapečku premišljevali, kako uteči z zemlje," je menil eden od priletnih očancev na posavskem tekmovanju traktoristov v Bukovšku pri Brežicah. Posavski zmagovalec med mladimi zadružniki Alojz Colarič iz Podbočja se je rahlo nasmehnil, ko smo mu povedali, kaj pravi o plugu omenjena knjiga. Orači se namreč že dolgo ne onegavijo s praznimi vožnjami, četudi nimajo pluga prevrač-njaka, temveč se raje potrudijo okrog lepega sendvičain previdnov razdelijo njivo na dve polovici. Na kraju je nato lepo zaorano kot celota. Seveda knjigam tudi zaupa, saj je pred časom drgnil klopi grmske šole za kmetovalce. Celo pri oranju, pri tem za kmeta tako običajnem opravilu, se j OBILA IME - V nedeljo, 2. dah slavnostno poimenovali šolo ju sta govorila v imenu artilerijcev kolektiva ravnatelj Milan Habjan TREBANJSKE NOVICE „Pogum nam dajejo polletni poslovni rezultati, saj se je izkazalo, da je kooperacijska proizvodnja občutno boljša," pravi inž. Miha Krhin, direktor novomeške kmetijske zadmge. Verjeto je k rezultatom zadruge kot celote v prvi polovici leta, ki so bili nad pričakovanji, pripomogla tudi nova organiziranost v 5 tozdov. Žal pa je istočasno nastopila kriza v mešalnici krmil, kjer gre za novo investicijo, pa še trg za proizvode ni urejen. Posebno razveseljivi so rezultati dela, ki se kažejo tudi v finančnem smislu, na nekaterih deloviščih, kjer se pozna dobro sodelovanje z biotehnično fakulteto v Ljubljani. Posledica tako pridobljene nove tehnologije za pitanje živine lepo ponazaija primer iz Jurke vasi. Konec junija lani je krava v enem dnevu dala 8,23 litrov mleka, v prvi polovici letošnjega leta pa so v enem krmnem dnevu namolzli 11,63 litra. Drug primer: pri pitancih so prej porabili 4 do 5 kilogramov krme na dan, po uvedbi nove tehnologije pa porabijo komaj kaj več kot kilogram na dan. Naučili so se pridelovati dobro osnovno krmo, kar je pogoj za uspešno živinorejo. Zadruga je dosegla ob polletju skupno (brez Hmeljnika) 47,50 odst plana, kar je ugodno, če upoštevamo, da je za kmetijce jesen najbolj donosna in da so rezultati v prvi polovici leta vselej slabši. Plan dohodka pa je bil ob polletju dosežen že s 63,2 odstotka, kar je zares ugodno. Izgubo v tovarni močnih krmil, ki spada pod tozd Brazda, so krili vsi zadružni tozdi složno, vendar so ostali sami brez sredstev za nadaljnji razvoj. Glede bodočnosti nove tovarne močnih krmil je bilo v pretresu že nešteto možnosti, toda kmetijci menijo, daje potrebno dve ah triletno krizo vzdržati. Če bi ker bi bili v tem primeru ogroženi razvojni načrti vsega kolektiva. Kam piha veter v dolenjskem kmetijstvu in kje smo, pa lepo ponazaijajo dejstva: letos niti en učenec po končanem šolanju ne bo ostal na kmetiji Gospodarji na kmečkih domačijah so v poprečju stari nad 60 let Že lani se niti eden iz domače občine ni vpisal na kmetijsko šolo. Na Gorenjskem so po občinah sprejeli dodatne ukrepe za pomoč kmetijstvu, nudijo razne ugodnosti, pri nas pa takih od- 1 očitev še ni bilo, čeprav je kmetijstvo v mnogo slabšem položaju. R. 8- Z brigadirji odhaja tudi živahnost Agica Škufca, gospodinja iz Hinj, je prišla na proslavo, ko so brigadirji zapuščali Suho krajino po dvemesečnem življenju s krajani Zelo jih je pohvalila: „Odkar so v naših krajih brigade, imamo drugo življenje. Cez poletje ni več puščobe. Ne zdi se nam več, da smo na koncu sveta, ker prihajajo k nam mladi iz vse Jugoslavije. Skraja jih naši ljudje niso nič kaj lepo gledali, zdaj pa je vse drugače. Vse več domačinov je, ki hodijo z brigadirji na delo. Ponujajo jim tudi sadje in pijačo." - Kaj pa mladina domačih vasi? Se rada druži z brigadirji? „Tudi mladina je postala drugačna. Prej niti niso kot organizacija kdove kaj delali, Sola na prevolah je dobila ime septembra, so na proslavi na Prevolah po I. artilerijski brigadi. Na slavju sta EmO Dolčič in v imenu šolskega (na sliki). Krajani so izvedli lep program. (Foto: R. Bačerj namreč zdaj proizvodnjo preusmerili, kot so svetovali nekateri, bi čez dve leti gotovo spet tarnali, da ni krme. Medtem se namreč postavljata na noge prašičereja in kuijereja, ki sta največji potrošnicl močnih krmil. Potrebna pa so znatna sredstva za sanacijo, vendar ne pod istimi pogoji kot za industrijo. Tako je tudi priporočilo medobčinske gospodarske zbornice in izvršnega sveta novomeške občine. Zadruga vseh bremen ne mote sama nositi, GUBCEVCI, NA PROSLAVO! V soboto, 15. septembra, bo ob 10. uri v vojašnici Milana Majcna v Bršljinu proslava dneva enote, ki nosi ime po IV. SNOUB Matija Gubec. Borci Gučeve brigade, predvsem iz občine Novo mesto in Trebnje, so vabljeni na svečanost Vabi komanda enote JLA. DA NE BO HUDE KRVI Krkin tozd Zdro'"'-'” našem članku r \/U naslovom „Za* niso več skrivnost" omenjen kot eden tistih, kije imel letos mqa v poprečju čez 10.000 din osebnega dohodka. Omenili smo že 30. avgusta v komentarju „Pišejo hišne številke", da je šlo za pomoto (ne po naši krivdi), ker velja poprečje čez 10.000 din samo za upravo tozda, medtem ko je bilo v kolektivu zdravilišča kot celote majsko poprečje 6.459 dinarjev. TRGOVINA S ČEVLJI Mercator ureja v Šentjerneju lokal ob glavni ulici, kjer je bilo prej frizerstvo. Občani računajo, da bodo že to jesen lahko kupovali obutev v prvi specializirani prodajalni v domačem kraju. Kako mečkajo z asfaltom Prebivalci ob cesti Gomila — Brezovica še požirajo prah — Graditelji ne upoštevajo želje domačinov PRISTOPNE IZJAVE ZA SINDIKAT Delavcem, ki so zaposleni v tako imenovanem zasebnem sektorju, bodo te dni z občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje poslali pristopno izjavo za včlanjenje v osnovno organizacijo sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih. Hkrati s pristopno izjavo pošiljajo osnutek nove kolektivne pogodbe o delovnih razmeijih med ddavci in samostojnimi obrtniki Z delavci bodo o tej pogodbi organizirali javno razpravo na dveh področnih sestankih: v sredo, 12. septembra, v Trebnjem, v sejni sobi občinske skupščine, in 16. septembra v domu kulture v Šentrupertu. ITALIJANSKI SINDIKALISTI NA OBISKU V TREBNJEM V petek, 7. septembra, obišče trebanjsko občino delegacija treh italijanskih sindikatov iz pokrajine Veneto, ki vračajo obisk republiškemu odboru sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. Na poti po Sloveniji bodo obiskali najprej Novo Gorico, Tolmin in Kranj. V trebanjski občini se bodo udeležili sprejema pri predsedniku izvršnega sveta občinske skupščine, potem pa si bodo ogledali galerijo likovnih samorastnikov, Kolinsko na Mirni, „Dano“ in eno izmed usmerjenih kmetij. Novomeška zadruga ima v lastni proizvodnji lep uspeh, izgubo pasamov novi tovarni močnih krmil — Brez širše družbene pomoči ne bo možno izpeljati sanacije VODO SO DOBILI - 31. avgusta je bila na Šahovcu pri Dobrniču slovesnost, na kateri so zaključili mladinsko delovno akcijo v Suhi krajini za območje trebanjske občine. Slovesnosti so se udeležili brigadirji, vaščani in predstavniki občine ter diužbenopolitičnih organizacij. Vaščani Šahovca so tako tudi uradno dobili vodo, nov vodovod pa je predal namenu najstarejši vaščan Alojz Pekolj. (Foto: J. Simčič) SOBA ZA MLADINCE Vse kaže, da bodo mladinci osnovne organizacije ZSM Šentrupert v jeseni poživili svoje delo, ki doslej ni bilo kaj preveč aktivno. Te dni ob pomoči krajevne skupnosti preurejajo svojo sobo v šentruperškem domu kulture. V sobi bodo imeli sestanke, poživiti nameravajo tudi družabno življenje mladincev. iz kraja v kraj SREČNI IN BREZ SKRBI — Veseli, srečni in zadovoljni so videti med igro otroci iz šentjemejskega vrtca. Koliko časa še? Nekateri bodo že te dni spoznali težo šolskih torb, nekaj jih gre v malo šolo. S tem se začno prve skrbi in resni občutki dolžnosti... (Foto: R. Bačer) Vzdržati še dve suhi leti Nikoli v zgodovini trebanjske občine še niso toliko gradili kot letošnje polletje. Seveda je pri vseh, ki bodo zaradi teh gradenj prišli do sodobnejše šole, asfaltirane ceste, delovnega mesta ali športnega igrišča, zavladalo veselje. Ponekod pa je v njihovo veselje padla tudi kaplja pelina. Krajevna skupnost Mirna je letos po uspelem referendumu za samoprispevek znova naredila velik korak k odpravljanju komunalnih problemov, pri čemer so imeli tako srečno roko, da so se lotili v resnici najbolj žgočih. Ljudje so zato tudi tako lahkega srca dali svoj glas „za“, pa tudi primaknili so kar precej denarja dodatne udeležbe. In kako zdaj potekajo dela na teh deloviščih? Nekako od začetka julija že potekajo dela na cesti med Gomilo in Brezovico, kjer bodo delavci Slovenija cest - tozda Maribor položili okoli 1.800 metrov asfalta. Dela še do zdaj niso dokončali in prebivalci, ki žive ob tej prometnici, zdaj zaradi obvoza - kriva so dela v Trebnjem - požrejo še več prahu krt prej. Franc Kirm, ki živi ob tej cesti, pa tudi njegova žena, kije tisti dan polivala cesto z odpadnim oljem, da se le ne bi preveč prašilo, ne vesta povedati kaj dosti lepega o graditeljih. Graditelji so počasni, saj se na tej cesti, ki je dolga samo dober poldrugi kilometer, mudijo skoraj dva meseca. Razumljivo bi HITIJO, DA SE KADI - Pravzaprav bi bilo bolje reči, da se praši Samo ne od naglice in delovne vneme, še manj od dobre organizacije. Beseda je o gradnji in popravilu glavne trebanjske ulice, ki ima te dni podobo bojišča iz tretje svetovne vojne. Zanimivo pri vsem tem je, da so občan; ki se prebijajo skozi oblake prahu, skoraj tako hladni kot delavci „cestnega“. So se pač vdali v usoda TISK JE RES SILA - Te dni so mirenski trgovci, gostilničarji in drugi doživeli pravo invazijo inšpektorjev. Z njimi pa je hodil prizadevni urednic in največkrat tudi edini pisec ,,Krajana" Janez Platiše. Zanimivo je, da so vsi prizadeti dokaj , ^hladno sprejeli vse denarne kazni, ki so jih izrekli inšpektoiji, veliko manj hladno pa so sprejeli vest, da bodo vsi „prišli v časopis". Bolj kot denarne kazni, - to bodo še pokrili, saj kupci nimajo iti kam drugam -se boje neprijetne 'reklame' v časopisih. Novomeška kronika NAJCENEJE PRI DOLENJKI -Gospodinje so že ugotovile, kje sta sadje in zelenjava naj cenejša v mestu. To je v Dolenjkini trgovini na Glavnem trgu, kamor so letos preselili sadje in zelenjavo e Ideala sedanje pekarije. Za nekaj dinarjev je tu vedno ceneje kot drugod, pa tudi kvaliteta ni slaba. SE VEDNO NAOKROG - Cestna zapora pri Hotelu Kandija še traja, tako da morajo vozila z a smer Žabjo vas naokrog po Kristanovi do tovarne IMV pa na Klavno cesto. Ker je prometa veliko, seda na Grmu pa je tudi polna otročadi, naj bodo vozniki previdni, da ne bi za časa obvoza prišlo do nesreče. ZAKAJ JE PRAZNO? - Ob pomanjkanju lokalov v mestu je res čudno, da je lepa prodajalna pod samopostrežbo na Drski zaprta. Ob otvontvi so imeli tam Delo tehniko, ampak ne dolgo, lokal je zdaj več kot leto dni zaprt. TRŽNICA KOT PO NAVADI -Založenost na mestni tržnici bi v ponedeljek lahko ocenili za srednje dobro. Nič kaj dosti ni bilo domačih kmetic, pač pa lepa izbira na stalnih stojnicah. Ženske & okolice so prodajale v glavnem pregreto smetano v jogurtovih zarcih po 30 din, jajca po 3»-> dinarjev, sirčke po 3 din, endivfl0 po 20 din kilogram, stročji fižol P8 po 20 oziroma 30 dinarjev. Domač t-ni imajo zelo malo sadja naprodaj, največkrat jabolka, a so slabe kvalitete. Ena gospa je rekla, da so na novomeški pošti uvedli izjemne varčevalne ukrepe. Nikjer na pultu ni svinčnic ov (niti na vrvici!) za stranke, kot jih M13)0 vse drug? pošte od Gevgelije do Triglava... bilo, čc bi za tako počasno delo bili vzroki v težkem terenu. Ne, kljub temu da je tam sorazmerno lahko delovišče, se je večkrat zgodilo, da so stroji tudi po nekaj ur stali brez dela. Seveda se vaščani sprašujejo, kako je mogoče kaj takega, ko vsi vejo, da stane strojna ura okoli 2.000 din. Franc Kirm je član vaškega odbora v Brezovici, pa tudi član gradbenega odbora: „Po mojem mnenju bi dela na tej cesti lahko potekala veliko hitreje. Prav tako bi se tudi graditelji lahko malo bolj odgovorno obnašali do krajanov. Krajani namreč ne razumej6, zakaj so morali pred njihovimi hišami narediti tako visoke nasipe. Pa tudi sicer graditelji ne upoštevajo drobnih želja lastnikov zemljišč ob cesti,“ je povedal Kirm. Graditelji obljrbljajo, da bodo do 1. novembra izpolnili vse svoje obveznosti, Kirmovi, ki se dušijo v oblakih prahu, si seveda vroče želijo, da bi se to tudi uresničilo. Potem jim ne bo treba več mazati ceste z oljem. Prav tako si želijo vaščani, da bi cestarji vprašali tudi nje za mnenje. Svoje pa bi lahko naredil tudi gradbeni odbor krajevne skupnosti Mirna, ki bi lahko malo bo|j pozorno nadzoroval izvajanje del. Prav ob tej cesti so namreč bili vplačani dokaj visoki dodatni prispevki, ki so se gibali med 7.000 din in 12.000 din. Prav zato ljudem ni vseeno, kako delajo cestarji. J. S. ČAKAJO NA ASFALT — Obvoz čez Gomilo in Brezovico je kriv, da se prebivalci Se bolj kot doslej dušijo v prahu. Kir-movi so se znaSi tako, da so makadamsko cesto pred svojo hišo polivali z odpadnim oljem. Agica Škufca: »Brigadirjem smo krajani zares hvaležni." zdaj so pridni, čeravno večina mladih prihaja domov šele ob petkih. So po službah v drugih krajih. Običajno potem v soboto in nedeljo pomagajo brigadirjem na trasi, ob večerih pa imajo skupne zabave.'1 - Za letos je mladinska akcija končana. Boste brigadirje pogrešali? „Ko gredo brigadirji, gre tudi živahnost iz naših vasi. Do poletja 1980 bomo spet živeli in delali po starem, potem nas čakajo nova srečanja. Rada bi še povedala, da smo zares hvaležni za vse, kar so nam naredili V naši krajevni skupnosti imajo že vse vasi vodo." R. B. Vedno več učenosti, ki jo mora vliti v glavice sodobna osnovna šola, ni mogoče več vcepljati v nekdanjih kombiniranih oddelkih nekdanjih podeželskih šol. Pred leti se je s tem vprašanjem »oprijela sevmška matična šola na svojih podružnicah na Bučki in Studencu. V obeh krajevnih skupnostih so imeli v nižji skupini premalo otrok za lasten oddelek. Sklenfli so da a obe podružnični šoli izmenjavata otroke. Na ta način so se rešili kombiniranega pouka. StarS, še bolj pa ti- Sevniški paberki VESELICA ZA CESTO - Nadvse prizadevni vaščani Vrha so opravili velikansko delo na cesti Boštanj -Vrh. Za nedeljo, 9. septembra, pnpravlja ta prizadevni vaški gradbeni odbor veselico. Kdorkoli bi se rad dobro imel, naj kar zavije k njim, izkupiček od te zabave bo šel v dobre namene. sti, ki sploh nimajo otrok, dosti pa dajo na ugled, so seveda dvignili vik in krik zaradi prevažanja. Sola je ob podpori ostalih občinskih dejavnikov vztrajala pri tej rešitvi Otroci, ki so tako bili deležni boljšega pou- SISI ŽE ZASEDAJO Dopustniški čas je v Sevnici po vsem videzu pri knyu, s polno paro se namreč pnčenjajo sestanki Tako imenovane samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so minuli teden razposlale kar zajetno ovojnico gradiv in vabil za seje svojih skupščin. Za včeraj je bila sklicana skupščina izobraževalne skupnosti, za danes so povabljeni delegati skupščine otroškega varstva. Preostali bodo sejali prihodnji teden. V torek se je prvič po dopustih sestal tudi občinski izvršni svet ka, bodo to lahko ceoilišele sčasoma. StarS otrok so tudi že sprevideli prednosti 2. In 4. razred, ha BuC- To šolsko leto sta na Studenc« pričela pouk Z in 4. razred, na Bučki pa 1. in 3. Eden od razredov ima še vedno manj otrok kot določa predpis. Z razumevanjem izobraževalne skupnosti ga bodo vseeno Ob držali, saj je treba šolo obdržati Sole so na vasi kulturno hi družbenopolitično središče. V primeru obeh krajevnih skupnosti je hvalevredno, da so ljudje z razumevanjem podprli izmenjavo otrok. Zadeli so dve muhi na mah: obdržali so šoli, izognili pa so se tudi kombiniranemu pouku A. VOJSKA IN LJUDSTVO ENO - Vaščani Viha nad Boštanjem nizajo eno veliko akcijo za dmgo: vodovodu je letos sledila cesta. V nedeljo so jim priskočili napomoč vojaki enote starešine Vulikiča, ki imajo že sicer polne reoke dela pri posodabljanju ceste od Sp. Vodai do Jelovca. Vojaški buldožer in močne roke so tisto, kar ta mala vas najbolj potrebuje. (Foto: Železnik) Stoletnice kar ni mogoie prepoznati Prenovljena studenška šola pred jubilejem Letošnje praznovanje krajevnega praznika studenške KS bo še posebno slovesna Predvidoma 23. septembra bodo namreč hkrati počastili tudi stoletnico tamkajšnje osnovne šole. Ob tem jubileju so stavbo temeljito obnovili Uradno jo bodo izročili namenu ravno za ta praznik. Dela so vegala okrog milijon dinaijev. Prvotno so računali, da bo ceneje. V eni od učilnic so obnovili tla, uredili so stopnišča in prekrili streho. Obnovili so okna, ki še niso bila deležna te pozornosti. Sola je dobila kanalizacijo, kije pravzaprav nikoli ni imela. Odpadla so zloglasna stranišča „na štrbunk", ki so bila ovekovečena v referendumski brošuri kot primer dotrajanega šolskega prostora. Solarji in ostala mladina v kraju bodo prav gotovo posebno veseli novega asfaltiranega igrišča. Asfaltirali so tudi šolsko dvorišče. A 2. To sezono odprti bazen v Brestanici privablja števine kopalce iz Posavja, posebno Sevni-č®ne. Za zgleden red ob olimpijskem bazenu in manjšem otroškem skrbita izmenoma prizadevna Maks Kenig in Mirko Kozinc. ^*ks Kenig: JDodej so vsi pot w hvale o naši vodi v bazenu!” KRŠKE NOVICE LEPO OBREŽJE - Obrežje naših rek so vse kaj drugega kot vabljiva * tako bujna rast ne more dovolj J**riti presežkov polivinilne potniške družbe. Delavci vodne skupnosti so lepo uredili savsko obalo vzdolž Celuloze in še nad testom. Sedaj so ozelenele trate na j>asipu. Skoraj že prelepo, če ne bi P“0 okoliškega tovarniškega hrupa “> smradu. BAR Ze DELA - V soboto so Prekinili dopustovanje v baru Hotela Sremič v Krškem. Vsekakor so v hotelu ocenili, da je že sama ta najava dovolj, saj ni bilo črke o tem, Kakšni artisti bodo nastopili. Sioer se pa to še prehitro razve. NE ZMOREJO VSEGA - Naša fotografija gradbenih strojev pred krškimi Zalami - zaposleni so na pesti - je imela precej odmeva med bralci. Ni manjkalo vabil, naj bi jih posneli še na drugih gradbiščih, na se bolj kočljivih krajih. Kaj je sedaj: ali so cestarji res vsepovsod tako slabi ali ljudje preveč pričakujejo od njih? KRŠKI TEDNIK Kdor se v tej vodi namoči, je ne more prehvaliti Tako bistre namreč ni mogoče zlepa najti V bazena je napeljana studenčnica iz Brestaniškega potoka. Se prej gre skozi bližnjo termocentralo. Od konca avgusta jo tudi ogrevajo. Krajani so za to pridobitev segli v svoj žep. Nekateri se sedaj čudijo vstopnini „Objekt ni zastonj. Mesečno se nabere za 55 tisočakov računa na elektriki, ki jo večinoma porabi čistina naprava. Le-ta je stalno vključena. Tudi čistost ima svojo ceno," pravi Maks Kenig. Sindikat v elektrarni se je že znašel in omogočil svojim članom brezplačno kopanje. Morda bi bili kaj takega lahko storili v času počitnic tudi za otroke domače šole, ki so opravili precq udarniškega dela. Seštevanje, kdo je domač in kdo ne, seveda tudi ne bi bilo od muh, saj nikomur ne piše na čelu, od kod je. Vseeno je kopanje v teh bazenih prijetno, to pa tudi nekaj velja. Ogrevana voda bo kopalno sezono v bistvu samo še podaljšala. A ŽELEZNIK DROGOVI NA HODULJAH -Kako globoko že segajo gramoznice na Krškem polju, naj-zgovomeje ponazarjajo nekakšni otoki, ki nastajajo okrog električnih drogov. Kjer sežejo še po tem pesku, pa takole podaljšujejo drogove, kot prikazuje tate posnetek pri Drnovem. (Foto: Železnik) Občinski izvršni svet bo obravnaval polletne'uspehe gospodar jenja po vsq veijetnosti v ponedeljek, 10. septembra, skupno z oce no uresničevanja resolucije in ocenami za naprej. Sliko kazijo izkazane izgube, za bodoče verjetno tudi bolje premisli- ^anieček je med tistimi, ki imajo ^gube celo še nekaj novih imen. Salonitov tozd Tovarna silikatne opeke je bfl med izgubarji že lani z nekaj nad 1,4 milijona dinarjev izgube. Tokrat se je samo v pol leta nabralo za več kot 4,6 milijona dinarjev rdečih številk. Lani je temu tozdu povzročal skrbi globoški rudnik, letos le-ta ni povzročitelj izgube- Novo ime med izgubarji so Ca-*e5ke Toplice. Težave Toplic so javnosti več ali manj znane, predvsem ttPad zaradi zamud pri dokončanju n°vega hotela. V Toplicah bodo v brežiške vesti li, če bodo Se vzeli paciente iz ljubljanske zdravstvene ieupnosij, ki niso ravno zgledni plačniki od drugod pa je v Toplicah prijavljenih okrog 500 pacientov. Izgubo sta imela tudi Agrariin tozd Kooperacije in Pbsavski muzej. Letošnji polletni celotni prihodek znaša že dobrih 1,4 milijarde dinarjev in je v primerjavi z lanskim polletjem večji za 32 odst Dohodek znaša 46o milijonov dinaijev, medtem ko je lanski v polletju bil dosti manjši, le 295,4 milijona dinaijev. Navsezadnje je več kanilo tudi v plačilne kuverte. Polletna „plača“ v gospodarstvu znaša povprečno 6.106 dinarjev, v negospodarstvu 8.170 dinarjev - celotno občinsko Po sadje v druge republike na" se vse bolj preusmerja na domače surovine, vendar iz drugih republik - Dolenjska je slaba preskrbovalka surovin za ta kolektiv — Bodo zmanjšali izbor sokov? ešno, kljub te- Delavci tega kolektiva so v prvem polletju dosegli za Mirenska „Dana“ je prvo polletje zaključila ua>ešn mu daje bfl odkup nekaterih surovm precej pod planiranimi količinami. Zato v vodstvu kolektiva poudarjajo, da bo treba v drtgem polletju krepko p si ti, da bi ne zašli v nevarne vode poslovne neuspešnosti. Zavedajo se, da take vrste uravnilovka ne vpliva najbolj spodbudno na produktivnost, toda po njihovem mnenju so bili nekateri osebni dohodki le prenizki. Ugodno poslovni in proizvodni rezultati delavcev in vodstva niso uspavali. Zavedajo se, da bi lahko še aktivirali notranje rezetve. Pogoji gospodarjenja se namerč vse bolj zaostrujejo: cene surovin rastejo, go- skupnega p ri-obdobju 16 odstotkov ve hodka kot v en lani, porabljena sredstva pa so narasla za 8 odstotkov, kar je na planirani ravni. Toda bolj so narasli drugi stroški, kot so materialni, ki so narasli za 33 odstotkov, neproizvodne storitve, ki so narasle »a 65 odstotkov. Kljub temu je osiaio kar 45 odstotkov več dohodka kot v enakem obdobju lani, in za 26 odstotkov nad planiranim. Tako povečani dohodek je seveda vplival tudi na rast čistega dohodka, tako da so letos v tovarni zvišali najnižje osebne dohodke. ' riva so splošni jugosloanski problem, pa tudi zahteve glede kvalitete se vse bolj povečujejo. Zato v tovarni že zdaj razmišljajo o razširitvi proizvodnih prostorov. Sedanje zmogljivosti predelave so premajhne, zlasti v ZMANJŠALI BODO UVOZ — Trenutni položaj in težave pri uvozu so prisilili mirensko „Dano“, da vse bolj razmišljajo o domačih surovinah. Zato bodo takile prizori z južnim sadjem v tej tovarni vse bol« redki. Vprašanje je, če so na to preusmeritev pripravljeni tudi domači pridelovalci sadja. Zdi se, da površine na Dolenjskem niso do kraja izkoriščene. jeku sezone. Zato bodo vzgled povečanja zmogljivosti okrepili kadrovski sestav, zmanjšali izbor proizvodov, poslovno-tehnično okrepili sodelovanje. Precej pa pričakujejo tudi od programa interrom, v katerem proizvajajo alkoholne esence in dišavne koncentrate. Znotraj kolektiva bodo uveljavili sistem nagrajevanja po delu, o zalogah in embalaži bodo uvedli meha-nografsko obdelavo podatkov in redno spremljanje proizvo- . dnih rezultatov. Le tako bodo la^e odpravljali ozka gila in se izognili prevelikim stroškom. Med ukrepi, s katerimi bodo ioskušali izboljšati svojo učin-;ovitost, bodo tudi ti, da se bodo preusmerili samo na domače surovine. Zlasti je to pomembno, ker se vse bolj veča delež proizvodnje sadnih sokov, za katere vse kaže, da jih bodo lahko tudi izvažali. Vendar še prav pri surovinah precej zatika. Dolenjska jev nasprotju z uveljavljenim mišljenjem slaba surovin-*1 ška osnova za tako proizvodnjo. Predvsem ni nobene povezanosti med proizvajalci in porabniki. K izboljšanju tega stanja naj bi pripomogla Kmetijsko -živilska poslovna skupnost Dolenske. V ,,Dani” so namreč letos odkupili le neznatne količine sadja od domačih pridelovalcev. Zato se vse bolj preusmerjajo v druge republike. Zaradi težav z domačimi dobavitelji, pa se bodo morah prilagoditi tudi pri izboru sokov. Namesto predvidenih količin borovnic, češenj, borovnic bodo morali predelati več jabolk in višenj. J. S. TREBANJSKE NOVICE E k Se krpanje izplača? Brežiška glasbena šola ima zavidljivo kadrovsko zasedba Zadovoljivo so reševali tudi stanovanjsko vprašanje svojega kadra, niso pa kos dotrajani stavbi V ponedeljek je v tej šoli začelo novo šolsko leto 190 otrok. Vsa xlet poteka nemajhno pedagoško delo v stavbi, ki na pročelju nosi častitljivo letnico 1769. Poznavalci zatrjujejo, da. je v mestu poleg znamenitega gradu med naj starejšimi stavbami Že zgolj to dejstvo, občutljiva glasbila in drugo samo po sebi govore, da je ta šola po prostoru v izredno nezavidljivem položaju. Mali in marljivi kolektiv se tega že dolgo zaveda. Zato so pri Regionu vložili ponudbo za morebitno obnovo stavbe. V odgovor so dobili, da bo sam projekt stal 22 tisočakov. Na prvem zboru učiteljev šole minuli četrtek se za naročilo projekta kajpak niso mogli odločiti Ne zgolj zato, ker teh 22 tisočakov enostavno ni kje vzeti, temveč tudi zato, ker trenutno nihče ne more reči, da bi zatem, ko bi dobili te načrte, lahko dobili tudi milijone za obnovo. Dvomljivo je, če bi se taka obnova sploh izplačala. Nekaj bo treba vseno storiti in to čimprej. Strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane so že zmajali nad stropovi te stare stavba V sosednjem KrScem govorijo o gradnji povsem novih prostorov ob novi šoli Ne bi bila morda takšna rešitev primerna tudi za brežiško glasbeno šolo? Takšne in drugačne izkušnje nekdanjega zdomca Predzadnji teden v avgustu sta potekala komaj prva dva dneva, ko je Janez Račič lahko delal s svojim delovnim strojem. - rovokopačem in nakladalcem. „Kar težko je za delo, pretaknil sem vsa gradbišča," se je odzval na pogovor, ko je stopil s stroja. „Deset let in pol sem bil v Nemčiji Zadosti je bilo. Prišel sem takole domov na oglede. Ni bilo primerne službe, drugega dela ravno tako ne,“ pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Ne skriva veselja nad rabljenim nemškim strojem. „Neudorf teče kot ura,“ pove. „A kaj, ko sem ga komaj spravil sem.“ Kot bi se ugriznil v jezik, neha pripovedovati, češ tiste na carini bom k kaj rabil, ni, da bi kaj rekel čezenj v časopisa „Kakšen poltretji milijon je bilo treba odšteti za prevoz s tovornjakom, namesto po železnici ker se je že zopet kuhala neka sprememba. Potov ni bilo ne konca ne kraja, še dobro, da sem pred časom opravil strojniški izpit.“ Povratek iz tujine je marsikdaj povezan s prevelikim administriranem. Naposled je tudi to mirna A. Z. \ V / Podaljšana kopalna sezona Voda v brestaniškem bazenu se ne meni za vreme Opravili s kombiniranim poukom Politika sevni&e osnovne šole za izmenjavo učencev med Bučko in Studencem doživela podporo staršev — Pred stoletnico na Studencu Marsikaj le kaže na boljše _____Ob polletju štirje izgubarji — Pri zaposlovanju „pod" resolucijo KOT URA-»Ocarini ni da bi govoril." Ni lahko za Mo povprečje pa znaša 6.393 dinaijev. Lansko celotno povprečje je bilo za celega tisočaka nižje. Število zaposlenih se je povečalo le za 4 odst, medtem ko po občinski resoluciji dovoljuje celoletno povprečje 6 odst. A. ŽELEZNIK KAKOVOST V VRSTI - Na kaj vse naši občani potrpežljivo *ajo v visti: pri zdravnku, za avto, čeprav ne vedo, kako bo, in ®*di - za kruh. Pri slednjem, v zasebni brežiški parni pekami v j^jetni vrsti ni čutiti negodovanja, siti čakajoči vedo, da jii v jVhovem zaupanju ne bodo razočarali. Z manj težavami bi namreč hlebec industrijskega kruha ali dva kupili v trgovini. (Foto: k St; 3G (11369; G. september 1S73_________________________________________________________________________________________________________________________________________________ D0LEN1SK1 L’ST Za še boljše usposabljanje Za vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja predlagali več kot 200 občanov V izobraževalnem obdobju 1979/80 bo v Črnomlju potekalo več oblik idejnopolitičnega usposabljanja: seminar kandidatov za sprejem v Zvezo komunistov, seminar za novospiejete člane Z K, V&čin&a politična šola ter dopisnašola marksizma,pripravili bodo tudi trimesečni seminar za proizvodne delavce, trije člani občinske organizacije Zveze komunistov pa se bodo udeležili enoletne ■ednje politične šole v Ljubljani. Komisija za organiziranost, razvoj ih kadrovsko politiko pri OK ZKS Črnomelj je pripravila predlog za Kadrovanje v vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja, prav sedaj pa se Končuje obravnava tega predloga v osnovnih organizacijah. Za vse oblike usposabljanja so predlagali več Kot 200 članov Zveze komunistov oziroma kandidatov za sprejem. Za kandidate za sprejem v ZK je predviden 25-umi seminar, ki bo . najal od 18. do 26. oktobra; „NEZNANA“ KOMISIJA Prve letošnje seje komisije za vloge in pritožbe pri skupščini občine Črnomelj se je udeležil tudi predsednik te komisije pri republiški skupščini. Govor je bil v glavnem o vlogi in metodah dela te komisije. Poudariti so tudi, da občani skorajda ne vedo za obstoj te komisije in da lahko tu dobijo nasvet in pomoč v marsikateri težavi, ki jih tare. 35-umi seminar za novosprejete člane bo potekal od 8. do 17. novembra, 100-uma občinska politična šola pa od 6. decembra do 17. februarja Najvišja oblika tega usposabljanja dopisna šola marksizma ki v veliki meri temelji na individualnem študiju in je namenjena vodjem idejnopolitičnega usposabljanja odgovornim za idejno delo v osnovnih organizacijah pa tudi ostalim bolj studioznim članom ZK, se bo predvidoma začela novembra in bo trajala eno leto. Idejnopolitično izobraževanje v črnomaljski občini je v zadnjih obdobjih med najboljšimi v dolenjski regiji, kljub temu pa se zavedajo, daje še nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Izkazalo se je, da so nekatere osnovne organizacije vzele to usposabljanje preveč formalno in so kadrovale bolj zato, ker„tako mora biti”; posledica takega odnosa je tudi nesistematičnost, saj se je zgodilo, da so v najzahtevnejšo 1 obliko usposabljanja kadrovali čla- na, ki ni končal niti prvih oblik. Zato je komisija v predlogu upoštevala predvsem že opravljene oblike usposabljanja posameznih članov, njihovo družbenopolitično aktivnost, raven strokovne izobrazbe ter potrebe določenega okolja po idejnopolitično usposobljenih kadrih. Hkrati so program vseh oblik usposabljanja kar sc le da aktualizirali ipovezati s konkretnimi vprašanji, s katerimi se srečuje občinska organizacija Zveze komunistov. ČRNOMALJSKI DROBIR RESTAVRIRANI RIMSKI NAGROBNIKI - Šest starorimskih nagrobnih spomenikov iz 2. stoletja, ki sojih pred leti izkopali v Loki in so ta čas prebili na dvorišču črnomaljskega grada, so strokovnjaki republiškega Zavoda za spomeniško varstvo restavrirali. Spomeniki so razstavljeni v hodniku ob dvorišču Restavracije Grad. (Foto: Bartelj) ZADNJI SPREHOD - Ko bi ta pujsa vedela, kaj ju čaka na koncu „sprehoda“, gotovo ne bi tako poslušno ubirala korakov proti črnomaljski klavnici v Loki. Tisti, ki v mesnicah pogosto gledajo prazne kavlje tam, kjer naj bi visela svinija, pa si gotovo želijo, da bi na take sprehode vsak dan gnali čim več „krulečih udeležencev4*. UREDITEV KULTURNEGA DOMA — Potem ko so delavci ljubljanskega Minerala končali dela pri obnovi spomenika na Gričku, ki so z daljšimi prekinitvami trajala skoraj dve leti, so se preselili v črnomaljski kulturni dom, kjer bodo obnovili stopnišče in pročelje. Dela naj bi bila končana v prihodnjem tednu, veljalapa bodo koti 300 tisočakov; od tega bo dve tretjini prispevala Republiška kulturna skupnost in 1 mlMim gj 9 Turizem je prepuščen naključju Morda je prav zato letos napravil velik napredek — V hotelu Pugled za polovico večji promet — Slabo sodelovanje tistih, ki imajo največ koristi od turizma Do konca julija letos so v Hotelu Pugled v Kočevju zabeležili 9.700 nočnin ali kar za okoli 50 odstotkov več kot v istem obdobju lani Najbolj se je povečalo število domačih gostov, pri tujih gostih pa znaša porast le 10 odstotkov. Na enak porast ra č naj o tudi v avgustu in septembra. Na tak porast niso vplivale turistične privlačnosti Kočevja in Kočevske. Zanimivo je, da je med turisti veliko poslovnih, se pravi trgovskih potnikov in komercialistov, ki prihajajo v Kočevje .službeno, in celo monterjev od drugod, ki delajo pri novih investicijah, kot so center usmerjenega izobraževanja, vrtec, LIK, Melamin, in drugod. Letos prihaja v Kočevje tudi več športnih skupin, ki vadijo po več dni na kočevskih športnih igriščih oz. v objektih. V Kočevje je prišlo letos veliko izletnikov, ki pa tu niso prenočevali. Vsem pitno vodo Preskrba z vodo v Dragarski dolini je bila nekdaj slaba. Na Travi so sicer zgradili pred vojno vodni zbiralnik in vanj napeljati vodo iz najbližjega studenca, po vojni pa se je pokazalo, da ta studenec presiha in da ne more redno oskrbovati niti vse vasi Trava. Zato je KS Draga sklenila zgraditi novo zajetje nad ,,Koriti", ki naj bi zadostovalo za vasi Trava in . Srednja vas. Že lani so položiti cevi na Travi in v Srednji vasi. Zidarska dela na Travi so končana. Zelja občanov je, da bi bil vodovod Trava-Srednja vas čimprej končan. Tudi v Dragi pri vodovodnem zajetju zidarska dela lepo napredujejo. Cevi pa so bile tu položene že lani. Tudi ta dela je treba zaključiti Podpreska že ima vodovod, a je vodni zbiralnik premajhen, da bi v sušni dobi oskrboval z vodo vas in lesno industrijo ,,Jelka" v Pod-preski, ki tudi potrebuje precej vode. Sklenjeno je bilo, da bodo zgradili še dodatni rezervoar. Lazeč ne čuti pomanjkanja vode, a ima le vodo iz kapnic. Pitno vodo iz studencev bodo torej v kratkem imela vsa naselja, razen Lazca, za katerega bo poskrbljeno v prihodnjem petletnem obdobju. F. K. Največ si jih je ogledalo Seškov dom, kjer je leta 1943 zasedal Kočevski zbor, in muzej v njem. Nato nadaljujmo pot na Kočevski Rog oz. Bazo 20. Zelo je porastlo tudi število izletov skupin upokojencev in članov ZZB, pa tudi sindikalnih skupin prihaja veliko. Promet skozi Kočevje se je povečal zaradi odprte cestne povezave Ljubljana-Kočevje-Brod na Kolpi -Delnice-Reka oz. Crikvenica. Velika ovira pa je posodabljanje ceste Kočevje-Dvor, se pravi proti Novemu mestu, saj promet po tej cesti večji del leta ni bil mogoč. Nekatere odseke te ceste bodoae letos asfaltirati. Kočevje bo bombardirano V turistični pisarni in prodajalni spominkov je bti letos večji promet. Predvsm so turisti občutno bolj-kot minula leta povpraševali o stanju cest, avtobusnih zvezah, zanimivostih in drugem. Kljub tako velikemu prometu turistični delavci opozarjajo tudi na pomanjkljivosti Tako sta bila v sezoni zaprta edino kegljišče in edini plavalni bazen v Kočevju. Muzej nima vodičev. Turizem in skrb zanj je prepuščen le gostincem (praktično le Hotelu Pugled) in Turističnemu Priprave za akcijo NNNP v KS Kočevje Osrednja vaja v okvirju akcije „Nič nas ne sme presenetiti” bo v Kočevju 29. in 30. septembra. Vaja je zamišljena, kot da je sovražnik bombardiral in zastrupil (kontaminiral) območje Kidričeve, Cankaijeve, Šeško ve in Tomšičeve ulice. V vaji bodo sodelovale enote RBK (radiološka, biološka, kemična), gasilci, reševalne enote, enota za transport, enote prve medicinske pomoči in enota narodne zaščite, razen tega pa še helikopter. Še pred vajo bodo dobili pripadniki enot prve medicinske pomoči in štaba civilne zaščite nove uniforme, razen tega pa tudi vso potrebno drugo opremo, ki je še nimajo. Po vaji bo sprevod oz. parada vseh nastopajočih enot, ki bo krenila od Kraja vaje do spomenika svobode. Tu bo komandant vaje predal raport predsedniku občinske skupščine, nakar bo ' ičena. J. P. vaja zaključena. društvu Kočevje. Med tema dvema organizacijama in ostalimi, kot so trgovina, športne organizacije, promet, kulturna skupnost, kmetijstvo in drugi pa ni nobenih stikov. V, mestu razen povečanega števila avtomobilov ni opaziti nobenega pravega turističnega vzdušja. J. PRIMC DROBNE OGRAJO POKOPA LJSCU - Meritve za izdelavo ograje okoli mestnega pokopališča so se pričele. Upamo, da bo ograja kmalu tudi stala. To bo za kraj velik izdatek, ki pa je nujen, saj sicer na pokopališču ne bo reda. VREMENSKE HIŠICE NI - Včasih smo govorili in tudi pisati, da bo v Kočevju postavljena opazovalna vremenska hišica z vsemi potrebnimi aparati. Tako bi občani lahko kar sami videli, kakšno vreme se obeta, koliko je vlage v zraku, kakšen je zračni pritisk itd. Žal kaže, daje vremenska hišica padla v voao. FOLKLORA VABI Folklorna skupina pri DKUD Svoboda Kočevje, ki jo vodi Cveto Križ, vabi v svoje vrste nove člane. Vpis bo vsako soboto v septembru oa 16. do 18. ure v Prosvetnem domu v Livoldu. Kdor ima veselje do narodnih pesmi in plesov ter je star od 16 do 25 let, lahko okrepi vrste folklorne skupine, ki ohranja narodne običaje. KDCEUSKE Po šolanju na kmetijo Vsi ne izpolnjujejo obveznosti do SIS za pospeševanje kmetijstva — Več pozornosti živinoreji Program dela najmlajše samoupravne intresne skupnosti v metliški občini, SIS za pospeševanje kmetijstva, ki deluje od lanskega avgusta, je pomemben za celotno občino, saj si je deupnost med drag m zadala za nalogo tudi skrb za povečanje proizvodnje hrane, čim bolj intenzivno izkoriščanje kmetijskih površin, ohranitev naseljenosti hribovskih vasi ter koma-r.ncijo kmetijskih zemljišč. Precej lažje pa bi vsa stvar potekala, če bi vsi podpisniki samoupravnega sporazuma izpolnjevati svoje obveznosti Tako pa se je v lanskem letu zbralo le 77 odstotkov predvidenega denarja, stanje pa tudi v prvem letošnjem polletju ni nič boljše. Tako lani kot letos svojih obveznosti ne izpolnjujejo predvsem su-horski obrat IMV ter metliška tozda Novoles in Novoteks. Kljub skromnim sredstvom - letos naj bi skupnost imela s sredstvi, prenesenimi iz ■ : louis- ianskega leta, vred na voljo 1,275.000 din - pa svoj program, kolikor se le da, v redu izpolnjuje in vidni so tudi že prvi uspehi V zadnjem času so več pozornosti posvetili živinoreji, ki je bila do sedaj v primerjavi z vinogradništvom zapostavljen... Tu gre predvsem za regresiranje gradnje silosov, zavarovanje krav, izdelavo načrtov za hleve. V letošpjem letu so okoli 150 tisočakov namenili za štipendije kmečkih otrok v šolah za poklicne kmetovalce pa tudi v srednji kmetijski šoli vendar je pogoj za pridobitev štipendije obveza, da bo štipendist po šolanju ostal doma in obdeloval kmetijo. Kot je dejal tajnik skupnosti Jože Nemanič, bi se morali lotili tudi večjih akejj, kot je komasacija zemljišč v ravninskih predelih, vendar za to skupnost nima dovolj denarja; samo potrebne meritve stanejo okoli 10 tisočakov za hektar, da pa je komasacija smotrna, morajo urediti vsaj 500 hektarjev. . A. BARTELJ TRGATEV ZGODNJIH SORT Oddelek za gospodarstvo in finance metliške skupščine občine obvešča vinogradnike na območju občine o pričetku trgatve zgodnjih sort grozdja. Portugalko naj trgajo od 14. septembra naprej, šentlovrenko pa od 21. septembra naprej. Vinogradnike opozarjajo, naj dosledno upoštevajo postavljene roke. ■% ^ NAJBOLJ ZANESLJIVA SO DRVA — Prihajajoča zima marsikateremu meščanu dela sive lase. Naftna kriza, drago kurilno olje, včasih tako opevano centralno gretje je danes že breme. Mirko Starešinič iz Zemlja pa si ne dela takih skrbi: centralno ogrevanje hna, vendar kuri peč z drvmi, ki sijih sam pripravi v gozdu. (Foto: A. Bartelj) ! * ' '4 f ' t ; t < < ft n < fi • t '»’♦ *’«• • i <■ SPREHOD PO METLIKI V OKOLICI MESTA jc videti vse več električnih pastirjev. Tako so se ljudje razbremenili, ostaja jim več časa za druga opravila, pastirsko življenje pa so prenesli v okolico hiš in blokov. Nič čudnega torej ni, če zvečer diši po mestu po pečenem krompirju, koruzi in če se tu pa tam oglasi več ati manj ubrana pesem: „Pastriče mlado in milo.44 Krave pa so ostale krave in še vedno žrejo travo. Vsaj to. NA MOSTU NAD KOLPO JE vedno dovolj ribičev, ki čakajo na plen in si liladc živce. Posamezniki izvlečejo na piano zavidanja vredne kose, bolj nerodni pa se zadovoljijo z gledanjem le-teh. Se nekaj je: v višini mostu je speljan elelctrični vod, zato visi z žic veliko število trnkov in nekaj sto metrov laksa. Žice so videti kot dobro založena trgovina z ribiškimi potrebščinami. Nepredpisani davek na ribarjenje. VELIK DOGODEK napoveduje karlovška rock skupina ,,Peta rije-ka“ v sredini septembra. Predstava se bo odigrala po vsej verjetnosti v menzi delovne organizacije ,,Beti“, četudi bi fantje veliko raje spravljati v trans mladino v novi telovadnici vendar se odgovorni bojijo za prostor, predvsem za nezaščiteni parket Karlovčani si obetajo obilen obisk in upati je, da jih občutki le ne varajo. metliški tednik t-Ai'/- C) 'i 4 J f $ .« 4 Slavje gasilcev Gasilstvu več pozornosti Letos gasilska društva v ribniški občini slavila več jubilejev in hkrati tudi delovne zmage. Očitno je, da je gasilstvo deležno vse večje pozornosti. Omenimo le nekaj proslav. VINICE: To društvo je letos dobilo nov gasilski kombi Zanj so zbrati denar delavci-domačinl ki so na začasnem delu v Nemčiji Na svečanosti je bil izveden kulturni program. Podeljena so bila tri občinska odlikovanja, razen tega pa je Jože Žlindra prejel odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. JURJEVIČA: Gasilsko društvo je slavilo 70-letnico. Ob tej priložnosti so na gasilskem domu odkrili spominsko obeležje, ki so ga sem prinesli iz tozda „Sukno“ Zapuže. Pokrovitelj svečanosti je bil tozd ,,Sukno“ v Jurjeviči Na proslavi so sodelovali gasilci pionirji in godba na pihala. Podeljena so bila 4 republiška in 6 občinskih priznanj. GORA: Gasilsko društvo je razvilo prapor. Pokrovitelj je bil RIKO. Na proslavi so sodelovati tudi gasilci iz Sušja. Govoril je Ivo Petrič. Zaslužni član GD so prejeli 3 občinska priznanja in več značk. SODRAŽICA: O jubileju tega društva smo obširneje že poročati. Tokrat naj ponovimo le, da so odprli nov gasilski dom, nov dom družbenih organizacij in izvedli veliko parada To je bila največja letošnja gasilska proslava v občini M. GLAVONJlC Le Žičnica z izgubo Dokler ni bila tozd, je zelo uspešno poslovala — Gospodarstvo uspešnejše kot negospodarstvo Po avgustovskih predhodnih podatkih o rezultatih poslovanja v prvem polletju letos povzemamo, da so gospodarske in negospodarske panoge ribniške občine poslovale razmeroma uspešno. Gospodarstvo je v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečalo letos celotni prihodek za 17 odstotkov, dohodek pa celo za 44 odst, saj so porabljena sredstva zaostala v rasti za 7 odstotkov. Ker se število zaposlenih ni zvečalo, je tudi dohodek na zaposlenega porastel za 4 odst. Za osebne dohodke in sklade je bilo porabljenega letos 39 odst. čistega dohodka več. Vse delovne organizacije so poslovale uspešno. Izjema je le tozd Slovenijalesa, Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike Ribnica (bivša Žičnica), kije prikazala skoraj 5 milijonov dinaijev izgube. Zanimivo je, daje ta tozd, dokler je bil še samo obrat Žičnice, vedno izkazoval velik dohodek, ostala obrata (zdaj tudi tozda) Žičnice pa običajno izguba Zato je vprašanje, če gre za pomoto, za preveliko obremenitev s stroški ali pa ta tozd resnično dosega zdaj tako slabe rezultate. Na področju negospodarstva so uporabniki družbenih sredstev zabe- ležili v prvem polletju letos za 18 odstotkov večji dohodek, za 12 odstotkov večje poslovne stroške, in za 20 odstotkov večji dohodek pri za 2 odst. več zaposlenih. Povprečni osebni dohodek je znašal 6.720 din in je bil za 26 odst. večji kot v istem obdobju lani To povprečje so presegle le dejavnosti izobraževanja (za 2 odst.) ter družbeno-politična skupnost, SIS in družbeno-potitične organizacije (za 1 odst.). Zanimivo je, daje bilo v negospodarstvu velika večina (92 odst.) celo mega prihodka doseženega s svobodno menjavo dela (73,6 odst. preko SIS in 18,4 odst. s samoupravnim sporazumevanjem izven SIS), le 8 odst. pa iz drugih virov. Primerjano z gospodarstvom, pa je negospodarstvo poslovalo nekoliko manj učinkovito. Tudi število zaposlenih v negospodarstvu je v primerjavi z gospodarstvom gotovo preveč porastlo. j. prIMC GRAD PROPADA Že nekajkrat smo pisati, da ortne-ški grad, ki je bil včasih pravi lepotec, hitro propada. Pred nedavnim so začeli govoriti, da bo grad dobil lastnika, ki ga bo popravil. Zdaj pa pravijo gradbeni strokovnjaki, da je najpametneje grad porušiti, ker je zaradi slabega vzdrževanja popolnoma propadel. , M..G.-Č * ■* s O-.*'4 *•« 4 IGRE STROJEGRADNJE Jutri 7. septembra, se začno v Ribnici in Kočevju športne igre združenih podjetij strojegradnje Slovenije. Trajale bodo do sobote. Tekmovanja se bo udeležilo 17 OZD s 109 ekipami od tega bo 20 ženskih, in okoli 750 tekmovalcev. Moški se bodo pomerili v balinanju, kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu, ženske pa v kegljanju in streljanju. Organizatorica jger je RIKO Ribnica. Zadnji dve leti je na teh igrah zmagala STT Trbovlje, RIKO Ribnica pa je zasedla 6. mesto. — Kako veš, da so naši občani vedno bolj človeici? - Včasih se je sosed spri s sosedom in ga ubil, danes pa mu ubije le psa. z REŠETA DEBEL KROMHR - V ribniški občini predvsem pa na Dolenjeva-škem polju na veliko izkopavajo krompir. Letos je dobro obrodil, da so kmetje zadovoljni Tudi ostati pridelki so dobri oz kažejo lepo. REŠETO TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 7. IX. JUGOBANKA l7-20 POROČILA 17.25 USODA NEKEGA CARLIJA Mladi glcdalci se bodo tokrat P*vič srečali z mačkom Čarlijem in njegovo deklico Violeto, ki na Popotovanju po kopnem in moiju doživita marsikaj šaljivega. Zvrstilo ® bo deset lutkovnih zgodb, ki so W posneli po istonaslovni literarni Predlogi Aleksandra Popoviča, v prvi P* se bo predstavila skupina mišk, ki So pojedle vso hrano v svojih luknjah in so se zato polne pričako-Va>j preselile k mesarju. Mesarski “lož pa je prav tedaj dobil za darilo •Račka in tako so se srečali stari sovražniki. 17.40. RAZNAŠALO ČASOPISOV '8.05 DOMACl ANSAMBLI: AVSENIKI Oddajo, v kateri bodo Avseniki igrali svoje najbolj priljubljene skladbe iz zadnjih dveh let, so televizijci posneli na Bledu, točneje, na tamkajšnjem gradu. Mnogi gledalci očitajo ljubljanski televiziji, da v spored uvršča premalo narodnozabavne glasbe, zato bodo številni spet prišli na svoj račun. Zabavali jih bodo Slavko Avsenik, Fran Košir, Bine Rudan, Mik Soss in Lev Ponikvar s pevci Emo Prodnikovo, Jožico Svetetovo in Alfijem Nipičem. 18.35 OBZORNIK 18.45 SPEKTER, izobraževalna oddaja 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.22 KAR BO, PA BO, zabavnoglasbena oddaja 21.15 PREGON, film iz detektivske nanizanke 22.05 U. Krek: SIMFONIA PER ARCHI, baletna oddaja 22.25 TV DNEVNIK 22.55 NOČNI KINO: THX 1138 Znanstvenofantastični film, ki ga bomo gledali drevi, je pred devetimi leti posnel znani ameriški režiser tovrstnih filmov George Lucas. Tudi na Slovenskem ga poznamo po delih Ameriški grafiti in Vojna zvezd, THX 1138 pa govori o času, ko računalniki uravnavajo človeška življenja. Ljudje se v taki družbi prihodnosti uprejo strojem, kar nenadoma več ne spoštujejo zakonov, zato pride do velike zmede in .. . Igrajo Robert Duvall, Donald Heasancc, Pedro Collcy, Maggie McOmi in drugi. 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik -18.15 Mali svet - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.20 Zapisi o kulturi neuvrščenih - 21.10 Včeraj, danes, jutri -21.40 Portreti - 22.10 Zabavnoglasbena oddaja - 23.00 Koncert zagrebške filharmonije na Dubrovniških poletnih prireditvah sobota, 8. ix. JUGOBANKA J-20 POROČILA «5 Z BESEDO IN SLIKO - F. Forstnerič: JABOLKO «•40 MALA ČEBELICA 8-55 VRTEC NA OBISKU: V JESENSKEM GOZDU 9-l0 NADOBUDNEŽI 9-40 PISANI SVET: GIBANJE 10.25 PO SLEDEH NAPREDKA 10.55 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, prenos z Bleda 13.50 POROČILA 13.55 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, prenos z Bleda 15.55 RADNlCKI: HAJDUK, prenos nogometne tekme 17.45 NAS KRAJ: GORENJA VAS Danes bodo televizijci predstavili Gorenjo vas v Poljanski dolini, krajevno skupnost, ki zaradi rudnika urana na Žirovskem vrhu že celo desetletje zaostaja pri urbanističnem razvoju. Zdaj so stvari okoli rudnika /e dodobra razčiščene in krajani bodo imeli proste roke pri načrtovanju podobe svojega kraja, o tem, kaj kango postoriti, pa bo govorila oddaja. 17.55 KONEC POČITNIC, mladinski film Jurek je štirinajstleten fant, ki je ostal sam z očetonj. Ta sinu zatrjuje, da matere ni zato, ker je šla v bolnico, fant pa je že toliko odrasel in samostojen, da kaj takega ne verjame. Sam se dokop-lje do resnice, ki je zanj zelo boleča, saj spozna, da je mati pobegnila na počitnice z ljubimcem. Kako fant prenese tako nevšečne razmere v družini, bo podrobno prikazal poljski film, ki mu poznavalci priznavajo dobro kakovost. 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.20 Lev N. Tolstoj: ANA KARE-NINA 21.15 KAKO SE OBLAČIMO 21.20 ŽEPNINA, film O vsebini ameriškega filma, ki ga bodo televizijci predvajali drevi, ne kaže izgubljati besed, saj je ena od njegovih značilnosti ta, daje dogajanja zelo malo, v ospredju pa so oriši značajev junakov in duhoviti dvogovori, po katerih film lahlo štejemo celo za komedijo. Prekupčevalca z živino igrata znamenita Paul Newman in Lee Marvin, film pa je pred sedmimi leti po scenariju Terrya Malicka zrežiral Stuart Ro-senberg. 22.55 TV DNEVNIK 23.25 TV KAŽIPOT 17.55 Test - 18.10 Poročila -18.15 Narodna glasba - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Biserko Cvejič - 21.00 - Poročila - 21.10 Feljton fEDELJA, 9. IX. JUGOBANKA 1 ”•05 POROČILA “10 OD VSAKEGA JUTRA ^STE DAN: VRH, POLJANE, “OBERDOB 8-40 F. Žižek: IPAVCI 5 55 SEZAMOVA ULICA 10-55 SVETOVNO PRVENSTVO V ESLaNJU, prenos z Bleda ‘‘■30 TV KAŽIPOT 12.50 KMETIJSKA ODDAJA 13.55 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU, prenos z Bleda 16.30 POROČILA 16.35 DOMOVINA BELIH MEDVEDOV, dokumentarni film 16.55 KAKO SE OBLAČIMO 17.00 BEOGRAD, 4 del dokumentarne oddaje Športna poročila TEM TRSI BO PADEC, film Ameriški režiser Mark Robson je film z gornjim naslovom posnel že 1956, za pripovedno izhodišče pa mu je služil istonaslovni roman Rudda Schulbcrga. Gre za kritičen prikaz (tudi socialnih) razmer v poklicnem boksu, torej športu, ki nima nikakršnih humanih primesi. Njegovo edino gibalo je denar, zato film razkriva umazano zakulisje ntnedžerstva in vnaprej dogovorjenih kidov dvobojev. Film je zanimiv tudi zato, ker v njem igra svojo TOREK, 11. IX. JUGOBANKA 9.15 TV V SOLI: Jugoslavija, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 IV V SOLI: Dokumentarni film. Glasbena vzgoja 14.45 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 ZAPISKI ZA MLADE: RADOVAN GOBEC 18.00 PISANI SVET: KOLPA, 1. del 18.35 OBZORNIK 18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA iv ^NEDELJEK, 10. IX. Jugobanka t 8-55 Ty y praVopis, Zagrcb- l^f^Uzej, M. Krleža: V agoniji ‘U00 TV V SOLI: Materinščina, sanka, Biologija U ™ V SOLI: Za najmlajše „50 in 16.00 TV V SOLI, Ponovitev JJO POROČILA* bi 5 SEDEM STOPNIC DO GLAS-DVANAJST SLONOV ^ Nabavno zgodbo o ducatu slonov, gl So obiskali malo Barbaro, mladi It Piv> ' Pozniyo' saJ tokrat ne bo na malih zaslonih. Pripoved Je>lda Suhodolčana je ilustrirala . *a Reichman, za glasbeno opre-Mi| poskrbel skladatelj Pavel 17.35 LASTOVKA Z MEGLENEGA OTOKA Ta sovjetski dokumentarni film ne bo govoril o pravi lastovki, pač pa je tako ime mladiču obstreljene losovke. 18.05 UVOD V MODERNO UMETNOST Sarajevski televizijci so pripravili štiri oddaje o estetiki in tako sc bomo danes lahko seznanili o pobudah, načinu in odmevnosti modernega umetniškega izpovedovanja. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 H. VVhitemore: GLUHONEMA Sandra se je rodila popolnoma gluha, brez izgledov za ozdravitev. Po urejenem otroštvu se je znašla v krutem svetu odraslih, ki nočejo razumeti njenih težav. Doleti jo več nevšečnih dogodkov in po nekaj neuspešnih ljubezenskih znanstvih 1 'M 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 II. Sienkiewicz: RODBINA POLANIECKI Hcnryka Sicnkiewicza najbrž ni treba posebej predstavljati, saj je ta poljski književnik eden najbolj znanih Nobelovih nagrajencev na Slovenskem, kjer imamo poslovenjena domala vsa njegova dela, bodisi da grc za znamenite zgodovinske romane, novele, črtice ali romane iz pisateljeve sodobnosti. Tako smo že 1904 Slovenci dobili prevod Sienkiewiczevcga dela Rodbina Pdanieckih, zdaj pa si bomo lahko ogledali še sedem delov poljske nadaljevanke po tem romanu. Gre za pripoved o pridobitniku ple-rrfkega rodu, Stanislawu Pola-nicckem, egoistu, ki ga buržuji učijo, kako naj pridobiva denar. Dogajanje se odvija ob koncu prejšnjega stoletja. Scenarij sta pripravila Božena Chlebowitz in Andrej Mularczyk, nadaljevanko je zrežiral Jan Rybkowski, glavne vloge pa igrajo Andrzcj May, Anna Nehrebecka, Jan Englert, Czes|aw Wollenko, Alicja Machiewicz jn Bronislaw Pavlik. 22.10 TV DNEVNIK 22.25 IZ KONCERTNIH DVORAN - H. W. Henze: KONCERT ZA OBOO, HARFO IN OKRESTER, P. I . Čajkovski: ITALIJANSKI CAPRICCIO 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Nove knjige -x 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bitef na TV - 21.10 Včeraj, danes, jutn - 21.30 Znanost - 22.15 Rode-and-roli v Beogradu (3. del) Brez besed SREDA, 12. IX. JUGOBANKA 9.30 TV V SOLI: Za učitelje, Dežela in ljudje 10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Španščina 17.20 POROČILA 17.25 Z BESEDO IN SLIKO - F. Forstnerič: KRUH zadnjo vlogo Humphrey Bogart, ob njem pa nastopajo še Rod Steiger, lan Sterling, Mike Lane, Edward Andcnvs in drugi. 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.20 TELEVIZIJSKA DRAMA 21.20 TRNOVA POT DEMOKRACIJE Četrta oddaja iz nanizanke o Latinski Ameriki bo prikazala, kako se napredne politične partije in osvobodilna gibanja borijo za demokracijo, ki ji ne pustijo zadihati vojaški režimi. Tako se bomo seznanili z ljudskimi vrenji v Kolumbiji, Venezueli, Argentini in Cilu. 22.05 NEW SWING QUARTET Ta znana slovenska glasbena skupina bo tokrat zapela nekaj črnskih duhovnih pesmi. 22.20 Športni pregled 23.05 TV DNEVNIK 15.00 Poletna popoldne - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mladinski film - 19.30 TV dnevnik - 20.20 Dokumentarna oddaja - 21.10 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Film tedna Pred tednom dni so si mladi glcdalci lahko ogledali zgodbo o jabolku, tokrat pa bodo videli, kako se je deček med vojno veselil kruha. Forstneričevo zgodbo bo pripovedoval Boris Kralj, za slike je poskrbel Lojze Perko, za glasbeno spremljavo pa Oliver Telban. 17.40 OD SLIKE DO SLIKE 18.15 NE PREZRITE .1 8.30 OBZORNIK 18.40 POLETNI TABOR GLASBENE MLADINE V GROŽNJANU 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: Tl IN JAZ Sovjetska režiserka Larisa Scpitko (letos je umrla v prometni nesreči) je film z gornjim naslovom posnela pied šestimi leti, kot druga pa tudi to njeno delo ne ostaja v okviru socrealizma, ampak s kritičnega vidika govori o tegobah, ki tarejo tridesetletnike v zasebnem in poklic- nem življenju. V središču dogajanja sta znanstvenika, ki uspešno sodelujeta pri medicinskih raziskavah, a se po dveh letih razideta zaradi zasebnih težav enega od njiju. Igrajo Leonid Djačkov, Jurij Vizbov, Alla Demidova, Natalija Bondarčuk in drugi 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 MINIATURE: SLOVENSKI TROBILNI KVINTET 21.55 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Izobraževalna oddiha - 18.45 Pesem in upor - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 13. IX. JUGOBANKA 1 9.10 TV V SOLI: Kraj, kjer živim, Matematika 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Zemljepis 17.20 POROČILA 17.25 MALA ČEBELICA 17.40 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: STRAH PRED PRAZNIM PROSTOROM 18.35 OBZORNIK 18.45 NADOBUDNEŽI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 Štiri ženske Rak na dojki se je polotil štirih nežnih, čutečih, muhavih, toplih žensk, skratka žensk z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi aaaao človeškega rodu. Skupna jim je bila volja do življenja, ki ga je ogrožala ' neozdravljiva bolezen. Kako so doživljale strah in upanje, o tem bodo govorile pred kamerami kanadskih televizijcev, ki so za ta dokumentarec lani prejeli dve pomembni mednarodni priznanji 21.40 JAZZ NA EKRANU: KVARTET TONETA JANSE 22.00 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Kapetan Mikula Mali - 18.15 Znanost -18.45 Kviz - 19.30 TV dnevnik -20.00 Neposredni stiki - 22.00 Poročila ZAHVALA Boleč je spomin na 25. avgust, ko nas je za vedno zapustil v 64. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak TONE GOLOB Vel. Slatnik 15, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, GD Potov vrh - Slatnik in JLA Novo mesto, UJV Novo mesto za pomoč pri iskanju. Posebna hvala sosedom Francu Radežu, Stefanu Košmerlju, Slavcu Blažiču, Jožetu Goršini mlajšemu, ki so vztrajali do zadnjega. Prisrčna pevcem in godbi t govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Tončka, sinovi Anton, Albin in Matjan z družinami, hčerka Zvonka ter drugo sorodstvo se znajde na poti prostitucije in prestopkov. Pride pred sodišče in časopisi senzacionalistično pišejo o njenem nesrečnem in zavoženem življenju. Vse to se je nekemu angleškemu dekletu v resnici zgodilo, scenarij za televizijsko dramo, ki jo je zrežiral Franc Roddam, pa je nmpisal Hugli Whitcmorc. Junakinjo v mlajših letih igrajo tri deklice, ki so v resnici gluhoneme, Lara Crooks, Manda Naylor in Janct Sugden, odraslo pa Geraldine James. 21.25 KULTURNE DIAGONALE 22.05 TV DNEVNIK 22.20 MOZAJK KRATKEGA FILMA: BELI GROBOVI 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroci pojo - 18.00 Živel je car - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.05 Pročila - 21.15 Celovečerni film V SPOMIN Boleč je spomin na 7. september, ko bosta minili dve jprežatostni leti, odkar je z nepričakovano tragično smrtjo zapustila dosmrtno bolečino v naših srcih naša hčerka, sestra, svakinja, teta in botra LJUDMILA ANTONČIČ iz Gabeija pri Dobovi Daleč si, draga hčerka, ali vendar še živiš z nami, mi pa sc sprašujemo, zakaj te je usoda iztrgala sredi najlepših let življenja. Iskrena hvala vsem, kateri se naše Milke spominjate, ji prinašate šopke rož in prižigate svečke na njenem preranem mirnem domu. Za vedno neutolažljivi starši in brat z družino 5L9) G. sfcp,e,noer 1973 9 # # ? ¥ t * * * * « * ♦ * v t . j * fc & A ■> fcAlAA***. II BRf žlŠK€,s; PORODNIŠNICE V času od 25. do 31. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Medvešček iz Brežic - dečka, Antonija Cchte iz Brezja - Rajka, Jadranka Delivuk iz Mrzlave vasi -deklico, Ivana Jazbinšek s Pokleka - Gregorja, Durda Čuček iz Kere-stinca - Maria, Nada Barkovič iz Brezja - Igorja, Zulfa Unetič iz Bregov - Bojana, Dragica Balja iz Goljaka - dečka, Irena Pavičič iz Brežic - deklico, Jadranka Milja-novič iz Brežic - deklico, Fanika Brce iz Brezja - dečka, Marija Horvatič e Bestovlja - Zvijczdano, Stefica Tudian iz Brdovca - dečka, Ana Štaba iz Sevnice - Tomaža, Zdenka Gašpar iz Novih Dvorov - deklico, Vika Petek iz Letovčana-Novodvorskega - deklico, Ana Radovanič iz Bedra - deklico, Erika Dražič 'a Samobora - deklico. -Čestitamo! DOLENJSKI LIST U 21 Y«YV*Y*Y»Y» mY»'»Y*YmVmYo> ♦ +. k * * *> ♦ ♦ ♦ * *«.*.».* * ZAHVALA lEKNSfe. Četrtek, 6. septembra Ljuba Petek, 7. septembra Regina Sobota, 8. septembra Marija Nedelja, 9. septembra Peter Ponedeljek, 10. septembra Dan mornarice Torek. 11. septembra - Ema Sreda, 12. septembra - C, vi do Četrtek, 13. septembra - Janez LUNINE MENE 6. septembra ob 22.58 - ščip 13. septembra ob 7.15 zadnji krajec ■TOHC* ki barvni film Spartak. BREŽICE: 7. in 8. 9. Iiongkonški BRESTANICA: 8. in 9. 9. ameriš-n Spa !: 7. i barvni film Zmaji težko umirajo. 9. in 10. 9. mehiški barvni film El Meksikano. 11. in 12. 9. ameriški barvni film Pregnani kavboj. ČRNOMELJ: 6. 9. italijanski film Mali. mali človek. 8. in 9. 9. ameriški film Nori orli. 9. 9. Iiongkonški film Bruce Lee Super-inan. 11.9. ameriški film Anie Hall. 13. 9. ameriški film Sreoma strelica. KOSTANJEVICA: 8. 9. film Slepi konji. 9. 9. ameriški film Mladi Indijanec 12. 9. jugoslovanski film Na Klancu. KRŠKO: 8. in 9. 9. italijanski film Svet ponoči - danes. 12. 9. italijanski film Škofova spalnica 13. 9. ameriški film Visoka napetost. MIRNA: 8. 9. ameriški film Prišli so v noči. MOKRONOG: 8. 9. film Cirkus v cirkusu. NOVO MESTO - KINO KRKA. Od 7. do 9. 9. ameriški barvni film Rdečilo za ustnice. 10. in 11.9. italijanski barvni film Zbogom in konec. 12. in 13. 9. ameriški barvni film Gusar. NOVO MISTO - KINO JLA: Od 6. do 9. 9. angleški film „L’ animal". Od 10. do 12. 9. angleški film Agent tajne službe. RIBNICA: 8. in 9. 9. japonski barvni film Bomba v super ekspresu. SLUŽBO DOBI SPREJMEM v uk dva avtoličarska vajenca Avtoličarstvo Milan Keršič, Ižanska cesta 375, 61000 Ljubljana. V UK SPREJMEM dimnikarskega vajenca s 6 razredi osnovne šole. Hrana in stanovanje preskrbljena Jože La vrič, dimnikarstvo Kočevje, l esarska, n. h. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, 61240 Kamnik. « V DELOVNO RAZMERJE sprejmem avtomehanika in vajenca v uk. Po potrebi dam prevoz ali opremljeno sobo. Avtomehanik Franc Krevs, Crmošnjice 4 a, Stopiče. STANOVANJA DVA KVALIFICIRANA elektro-instalatcija sprejmem v delovno razmerje takoj ali po dogovoru. Pogoji: odslužen vojaški rok in bivanje v bližini Krškega. Osebni dohodki po dogovoru. Interesenti naj se j^avijo na naslov „Elcktro-instalacije’, Franc Prašnički, Krško, tel. 72-261, Trdinova 8. NATAKARICO ali dekle, ki želi delo v gostilni, zaposlimo takoj. Informacije dobite v gostilni Srečko Murko, Krško. SLUŽBO ISCE V VARSTVO vzamem enega otroka. UDE, Novi trg 8, Novo mesto. STANOVANJA MLAD zakonski par išče stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (3593/79). ZAMENJAM štirisobno stanovanje s sanitarijami v Karlovcu za primerno v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (3588/79). SAMSKEMU oddam opremljeno sobo. Dilančeva 11, Novo mesto. MLAD zakonski par nujno išče sobo v Novem mestu. Ponudbe pod „NUJNO-REDNO PLAClLO”. Iščem dvosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe na Dolenjski list - Ekonomska propaganda, Glavni trg 5, Novo mesto, aU na telefon 22-365. Motorna vozila ZARADI odhoda na odslužitev vojaškega roka prodam avto LADA, letnik 1973, zelo dobro ohranjen. Gostilna Franc Hudoklin Gabrje 130, 68321 Brusnice, vsak dan, razen v sredo. PRODAM Mercedes .322 (5t) kaso-nar (5,5m) - registriran-voden. Informacije po telefonu (061) 851 743. NUJNO prodam R-12 po ugodni ceni. Informacije po telefonu 068 71 803. UGODNO prodam zastavo - 750, letnik 71. Pečavar, Adamičeva 48, Novo mesto. PRODAM I 124, letnik 1968. P. Strel, Milke Sobar 2 a, Novo mesto. Telefon 068 987 AMZS -Otočec. PRODAM ZASTAVO 1300, karainbolirano, kompletno ah po delih. Ogled po 18. uri. M. Jovanovič. Strojarska 3, Novo mesto. PRODAM RENAULT 12 TL oranžne barve, letnik 1976, prevoženih 80.000 km. Avto je dobro ohranjen in' garažiran. Interesenti naj sc javijo na naslov: Marko Matič, Jerebova 16-a, Novo mesto, ali na telefon 21 - 589. PRODAM OPEL KADET, zelene mctaUk barve, dobro ohranjen. Za neoporečnost dajem garancijo. Zainteresirani sc lahko obrnejo na naslov: Alojz Barbič, Šmihel 22, Novo mesto, ali na telefon 22-681. PRODAM traktor v delovnem stanju, s koso in plugom. Naslov v upravi lista (3546/79). PRODAM AVTO V W 1200, letnik 1970, registriran do 8. 1. 1980, parna številka, dobro ohranjen. Cena 45.000,00 din. Tel. 22-064. UGODNO PRODAM NOV osebni avto Moris „Marina” 1300 super de luxe, 4 vraj, 60 KM, 1979/VI, 5000 KM. Vprašajte: KRKA, 21-369, od 7,00 do 14,00 ure. PRODAM zastavo 750 L, letnik 1978, in R 4, letnik 1974. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica na Krki. PRODAM zastavo 750 luxc, letnik 75. Informacije na telefon 23-337. PO ZELO ugodni ceni prodam NSU 1000, letnik 1968. Martin Gazvoda, Stopiče 57 ali 58. PRODAM RENAULT 4, letnik 1975. Informacije Adamičeva 59 Novo mesto. PRODAM fiat 125 (italijanski) delno tudi na kredit Informacije vsak dan po telefonu 25 693 od 19,30 do 21. ure. PRODAM BW 318, letnik 1977. Ivana Roua 5, Novo mesto. PRODAM renault 12 TI. v voznem stanju, registriran do 15. II. 1980. Ogled na domu. Emest Salr, Vavta vas 52, Straža. UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1974. Naslov v upravi lista PRODAM po delih 125 PZ, letnik 1972, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (3589/79). PRODAM WV K 70L z rezervnimi delt Jože Bevec, Cesta kom. Staneta zz, Novo mesto. , PRODAM tovornjak Mercedes 322 tip kiper, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (3591 /79) ali telefon 068-81-356. PRODAM Z 101 L letnik 1976. Informacije po telefonu 22-131 v četrtek popoldne in petek zvečer. OPEL rekord caravan, letnik 1968, dobro ohranjen, prodam. Plavštaj-ner, Sevnica, Glavni trg 45. PRODAM osebni avto 1300, izredno ohranjen, registriran do 15. 12. 1979, popust pri registraciji 40 %. Hočevar, Kristanova 30, telefon 23-574. DIANO 6, letnik 1976 december poceni prodam. Gorenc, Gradišče 1A, DoL Toplice. PRODAM lado standard, letnik 1975. Cena 62.000,00 din. Anton LavTinovič, Ragovska 31. Novo mesto. PRODAM renault 8, dobro ohranjen, registriran in tehnično brezhiben. Naslov: Tadija Simič, Jerebova 1 2, Novo mesto. PRODAM F’ — 128/3p; letnik oktober 1976, prevoženih 52.0Q0 km. Informacije po telefonu 068-23-31 1 int. 28. LADO special staro 2 leti, prodam. Ponudbe pod šifro ,,Ohranjena in zaščitena’. PRODAM lado L, letnik 1977, prevoženih 27.850 km. Informacije po telefonu: dopoldan 22-802; popoldan od 1 8. ure na številko 23-587. Možen ogled od 18. ure dalje. Kustor Bogdan, Šegoya 14, Novo mesto. PRODAM 101, letnik 1975, telefon 23 853 od 1 8. 20. ure. UGODNO prodam tovorni avto Mercedes 322 kiper, brezhiben, ali zamenjam za osebni avto. Ogled vsak dan popoldan. Stanko Omerzel, Gorica 35, Leskovec. PRODAM Z—101 1. 73 obnovljeno. Ogled petek in sobota. Luzar Jernej, Ratež 6. PRODAM RENAULT 17 1976. Informacije po tel. 22-365. PRODAM PRODAM večjo količino grozdja (šmarnice). Antonija Obcrč, Vinji vrh 31, Šmarješke Toplice. PRODAM novo svetlo modro obleko za svečane priložnosti -poroko. Ponudbe pod šifro „NOVO LETO”. PRODAM novo hrastovo stiskalnico. Janez Hočevar, Krka 2. ZARADI selitve ugodno prodam pomivalno korito, delovni pult, hladilnik in kombinirani štedilnik (večji). Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Franc Kržan, Skopice 7, Krška vas pri Brežicah. PRODAM malo rabljen štedilnik Kueppersbuch brez pečice, na trdo gorivo. Irma Kolar, Prvomajska 6, Sevnica. PRODAM novo stiskalnico. Ivan Homer, Petrova vas 8, Črhomclj. PRODAM originalni univerzalni aparat za masažo (znamke Sl) PREM O) za 10.000,00 din Kličite (068) 71 067. PRODAM spalnico. Štelka Sajevic, Majde Šilc 7. RAZPRODAM 1500 kg betonskega železa (profil 10, 8, 6 mm). Na žago 1, Novo mesto, telefon 22-415, AJojz Zajc. UGODNO prodam trimesečno psičko špringer španjel z rodovni kom. Tonček Žnidaršič, 68310 Šentjernej, nova hiša. PRODAM 2.500 kosov modularne opeke (Ciglane Zagreb) dim.: 29 x 20 x 45 cm. Naslov v upravi lista ali po telefonu 22 -064. PRODAM večjo količino asparagusa spr. iz gredice. Ogled vsak dan. Jožica Sviben, Gorenja vas 6, Leskovec pri Krškem. PRODAM 23-coLski komat in slamoreznico. Jakše, Boričevo 6, Novo mesto. PRODAM novo traktorsko prikolico „Tehnostroj” Ljutomer. Ivan Hrovat, Zaloka 3, Šentrupert. PRODAM razne dele za fiat 850. Jurčičeva 17, Trebnje, telefon 83-231. GARAŽO — večji tip, ogrevano, prodam v stanovanjskem bloku na Kristanovi 26, Novo mesto. Ponudbe pod šifro ..Priložnost pred zimo’ . PRODAM 200 W pevsko ozvočenje. Naslov v upravi lista (3598/79). PRODAM stiskalnico (prešo) za grozdje, električno polavtomatsko (300 1) znamke „Vaslin” in mlin za grozdje s pecljanjem na električni pogon znamke Zambeli. Martin Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto. PRODAM dve novi zlati zapestni uri odličnih znamk. Naslov v upravi lista (3594/79). PRODAM dve žepni zlati uri (lepo gravirani). Naslov v upravi lista (3594/79). PRODAM knjižni zbirki, Jšaša beseda” in ,,Sto romanov”. Vprašajte po telefonu 82-789. PRODAM etažno peč za centralno (15 tisoč kalorij) in nerabljene kuhinjske elemente. Tomaž Potočar, Trška gora 75, nad Pugljevo gostilno. PRODAM dobro ohranjen italijanski športni otroški voziček. Informacije na telefon 25-728 od 19. ure dalje. PRODAM 2 kamina (peč). Franc Kovačič, Šentjernej 115. PRODAM junca, težkega 500 kg (zna voziti), kravo s teletom in mlatilnico. Franc Smolič, Korita 3, Dobrnič. GARAŽO v Novem mestu (leseno) na Jerebovi 20 prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. ČOLN SMS šport Beograd in Tomos 4 prodam. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM gostilniške mize. Marija Vidic, Žabja vas 32, Novo mesto. PRODAM sadike žive meje (Pokomy) Drejčctova 11, Novo mesto. PRODAM dnevno sobo. Mlakar, Stari trg 7, Trebnje. PRODAM večjo količino grozdja (šmarnice). Dobrava 26, Škocjan. PRODAM grozdje v vinogradu. Marija Šime, Dol. Straža 13. PRODAM 3 tosnko HARMONIKO, Praprečc 14,'pri Straži. KUPIM KUPIM novo ali rabljeno pregradno steno z vrati (leseno, stekleno ali kombinirano in peč Kueppcr-busch. Naslov v upravi lista (3*50/79). KUPIM rabljen pianino ali klavir. Telefon 068 75 158 Jožica Šerbec, Brestanica 147. 68280 Brestanica. PRODAM vinograd in zidanico nad Črešnjicami. Franc Božič, Šmihel 48. Novo mesto. PRODAM novo hišo v Dol. Toplicah, spodnji del možen za lokal ali delavnico. Henigman, Dol. Toplice. PO ZELO ugodni ceni prodamo hišo in starejše gospodarsko poslopje v bližini Mokronoga. Poleg tega je še 9 ha zemlje. Poizve sc na naslov: Štefka Krevs, Sp. Ponikve pri Trebnjem. PRODAM manjšo hišo, 4 km od Sevnice proti Planini, vinograd, brajde ter sadno drevje, vsega 70 arov. Voda in elektrika v hiši, dostop z avtom. Urejeno adaptacijsko dovoljenje ter nekaj gradb. materiala Primerno tudi za vikend. Naslov v upravi lista (3529/79). PRODAM nedograjeno hišo z majhnim posestvom v manjši vasici na Dolenjskem, primerno tudi za vikend. Telefon 068 21-722. Naslov v upravi lista (3561/79). PRODAM parcelo (20 arov) v Gotni vasi. Naslov v upravi lista (3604/79). Ob boleči izgubi naše drage mame ALOJZIJE KOVAČIČ iz Šmaija pri Še ntjemeju izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti in ji darovali obilo lepega cvetja. Posebno hvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, šentjer-nejski zdravnici za zdravljenje na domu, duhovnikom za opravljeni obred in poslovilne besede, sosedom za vso pozornost in pomoč, enako kolektivu Iskre, organizaciji ZB, upokojencem, pevcem in vsem drugim, ki so sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njeni Možu Jožetu Kaplarju, Strelac 13, Šmarješke Toplice, prepovedujem kakršnokoli prodajo imetja, kije bilo pridobljeno v času skupnega zakona, brez mojega soglasja. Antonija Fcrkolj, Zavinck 10, Škocjan, prepovedujem pašo živine na travnikDr v Loki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala ALOJZ Murgelj, Jablan 30, -Mirna peč, opozarja osebo, ki mu je septembra 1977 odnesla brento tz vinograda, naj jo vrne. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjal iffOBVESTILA ■ OPRAVLJAM avtoličarska dela in se priporočam. Avtoličarstvo Boris Udovič, Cegclnica 22, Novo mesto, telefon 23-529. OPRAVLJAM vsa elektroinstala-cijska in strelovodna dela. Se priporočam. Elektroinstalacije Miran Jurca, Hruševec 18, Straža. RAZNO IŠČEM inštruktorja angleScega jeze io šolo. Te' ZAHVALA 4 Po kratki in hudi bolezni nas je v 37. letu statosti za vedno zapustil naš dragi mož in očka FRANC PEZDIRC iz Dol. Sušic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vsem vaščanom, znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku cvetje in vence in ga v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Posebno sc zahvaljujemo dr. Novakovi in strežnemu osebju intenzivnega oddelka kirurgije, kolektivoma „Varnosti” in „Bora”, gasilcem, Kmetijski zadrugi ter obema duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Anica, hčerki Ema in Marija ter teta Malči. ka 22- za osnovno 749. f clefon ——— Hft V SPOMIN 10. septembra bo minilo žalostno leto dni odkar nas je mnogo prezgodaj komaj v 27. letu starosti za vedno zapustila naša draga in nepozabna hčerka ta mamica MARIJA GREGORČIČ iz Strelaca 9 Niti slutila nisi, da se ne boš nikoli več vrnila v naš dom. Ne bomo te pozabfli, čeprav počivaš v preranem in hladnem groba Neutolažljivi domači ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MARTIN MAJER Iskreno iz Gabrijel pri Krmelju Se,.zahvalju^m?. vscm »rodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji P Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev Krmelj, Iskri Šentjernej ta vT.n za a?vUne^aro-^ne vence m cvetje. Prisrčna hvala tov. Alojzu Metelku za vsestransko ^mclč v težkfh trTntakih ta Bonsu Debeljaku za tople poslovilne besede ob pokojnikovem preranem grobu Zahvaljujemo se strežnemu osebju bolnice Novo mesto in župniku za opravljeni obred valjujemo Se StX Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki ta hudi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustU naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric MARTIN BAN upokojenec iz Velikih Brusnic 71 VSCm •S0r0raniUc?,V- PnM*ljem, znancem in sosedom, ki .so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence ta cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala DO Novoles, godbi Novolesa, V.p. 1394 Novo mesto, DO Labod, Knjigolisku, Gasilskemu društvu Brusnice, Gabrje in Ratež, predstavniku GD Brusnice za poslovilne besede, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi 22 DOLENJSKI LIST Št 36 (1569) 6. september 1979j 5 C' H 'f tik ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil oče, stari oče in stric AVGUST SAMIDA iz Občic pri Dol. Toplicah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani Se posebej sc zahvaljujemo družini Mežnaršič iz Občic, zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, pcvcem. Lovski družini in Gasilskemu društva Prav tako hvala tov. Sporaiju za ganljive besede ob odprtem groba Žalujoči: hčerke Berta, Justa in Zofka, sinova Albin in Ervin, vnuki Beno, Erih, Vilma, Stanko, Maijan, Irena, Albinca, Sandi, Brigita, Erih in Simona ter drugo sorod-, stvo Občice, dne 23. avgusta 1979 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata MARTINA ERJAVCA iz Štefana pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom Štefana Kamne gore, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrekli ” ““‘ se zah PiŽmohtU, huicmhw“«. * ■ - uviu mvJiu m ivt i ivimijv) —r za opravljeni obred in pevcem. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega očeta, moža, sina in brata IVANA VESELIČA iz Gribelj 35 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam v težkih trenutkih pomagali ter izrekli sožalje. Posebna zahvala pevskima zboroma iz Adlešič in Gribelj, govornikom Kralju, Cvitkoviču in Ivaniču, Gasilskemu društvu Griblje, predstavnikom ZB NOV, godbi na pihala iz Metlike in g. župniku iz Dragatuša za opravljeni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi in težki bolezni zapustila draga mama AMALIJA KRAŠOVEC "roj. Mladkovič iz Vel. Mraševega 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za sočustvovanje in vence. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA V 73. Iciu starosti nas je zapustil naš dragi oč? in stari oče ANTON NEMANIČ borec NOB s Krvavčjega vrha J.f'eno.sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje >i in znan-cv,.t;^a-IZr no 'n spremstvo na njegovi zadnji poti ter za “I VCnce- Hvala gasilskemu društvu in tov. Plutu za po-Movune besede. Žalujoči: otroci in vnuki ZAHVALA V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta DANICA BADOVINAC Rosalnice št. 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, številne vence in cvetje ter spremstvo na njeni poslednji poti Posebej sc zahvaljujemo sosedom in ostalim vaščanom za vsestransko pomoč tet organizaciji ZB Rosalnice in kolektivu Kmetijske zadruge Metlika za podarjene vence. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sinova Janko in Niko, hčerke Danica, Marica in Dragica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 46. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil nas ljubljeni mož, ata in sin MILAN FORNECI iz Mihovca 4, Stopiče Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom in sorodnikom za nudeno prvo pomoč. Zahvaljujemo se tudi kolektivom: GG-TOZD Gozdarstvo Novo mesto, IMV- TOZD TEHNO SERVIS, Lovski družini Padež ter Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto za podarjene vence in cvetje ter tolažilne besede. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat najlepša hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili do njegovega mnogo preranega groba. Neutolažljivi: žena Anica s hčerkama Ljubico in Mirico, sin Milan z ženo Silvo ter mama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, svaka in strica IVANA KOŽUHA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so Anzeka imeli radi, ga v velikem številu spremili na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Prav posebna iskrena hvala delovnim ljudem jutranjske konfekcija iz Sevnice. Iskrena hvala sevniškim zdravnikom. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: soproga Ženi, sestra, svaki in nečaki. Sevnica, 23. avgusta 1979. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama m babica MARIJA KLOBUČAR iz Drganjih sel 37 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, ki so nam nesebično priskočili na pomoč, ter govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru GD Šmihel. Najlepša hvala kolektivu, sodelavcem in članom Planinskega društva Lesnina, Ljubljana, za darovane vence. V imenu žalujočih: sin Jožko z ženo Faniko in hčerko Metko M OSMRTNICA Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da smo se v sredo, 29. 8. 1979, podovili od naše mame, stare mame in babice MARIJE AVSEC roj. Črtalič Žalujoči: sinova Lojze in Maijan z družinama in dingo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega . ljubljenega sina in brata RAFKA LAVRIČA iz Šmihela pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnice, DO Livar Ivančna gorica, gasilcem, znancem in sorodnikom, mladini in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala govornikom za ganljive besede, in duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku. Žalujoči: mama, oče, sestra Anica in drugo sorodstvo Šmihel pri Žužemberku dne 28. avgusta 1979 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta IVANA GORNIKA iz Grabrovca 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo bližnjim sorodnikom in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala i.ovomjkoma tov. Težaku in tov. Dragovanu za ganljive besede pri domači hiši in ob grobu, GD Grabrovec za spremstvo, ZB Grabrovec, sodelavccm iz „Beti“ ter duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija in otroci Tone, Marija ter Ivan z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tašče, tete in svakinje JOŽICE STERLE - ZOFI roj. Koncilja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poli in ji darovali toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju Zdravstvenega doma Krško in Lekarne Krška Iskrena zahvala kolektivoma Slovenija avta Ljubljana in Kr3co, Transportu Krško, Društvu upokojencev Krško, ter kolektivoma PAP Ljubljana in Unikomerca iz Zagreba. 1 Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam izrekli ustmeno ali pismeno sožalje: Žalujoči: mož, hčerka in sin z družinama. Kr&o, 25. avgusta 1979 ZAHVALA Odšel si z doma z mislijo v srcu, da se kmalu vrneš, a kruta usoda je bila močnejša, in je iz naše sredine iztrgala našega nadvse ljubega moža, očeta, starega atka, brata, strica, svaka, deda in bratranca FRANCA JOŽEFA iz Herinje vasi 12 l&reno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali, izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti 1 osebno zahvalo smo dolžni tov. Lojzetu Jožefu iz Učne za nesebično pomoč in tolažbo, TOZD Krka, SCI’ Pionir N.ov° mesto za podaijene vcnce ter duhovniku-za opravljeni obred. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sinovi Lojze, Ivan, Franci, hčerka Štefka z družinami, sestra Pepca, brat Martin ter vse drugo sorodstvo Herinja vas, dne 25. avgusta 1979 september 1979 DOLENJSKI UST 23 Pomnik lanšpreškemu gospodu? Se bo nekdanji dom Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu spremenil v dolenjski čebelarski muzej? — Pričakujejo, da bo beseda o tem tudi na nedeljskem čebelarskem zborovanju na Veseli gori Na koncu Lanšprcške, tako imenovane stranske doline, kakršnih ima Mirenska dolina precej, je Lanšprež. Nekdaj je stal tam trden grad, ohranili pa sta se le pristava in kapela. Viri navajajo, da je na Lanšprežu preživel zadnjih osemnajst let svojega življenja in tam tudi umrl župnik Peter Pavel Glavar, napredni narodni gospodar in mecen ter imeniten čebelar. Peter Pavel Glavarje prišel na Lanšprež leta 1766 iz Komende. Graščino je kupil od grofa Alojza Turjaškega Čeprav je postal grajski gospod, se ni do kmetov vedel prav nič gospodovalna Nasprotno, pridobil si je sloves dobrotnika, kakršnih pozna slovenska zgodovina silno malo. Na Lanšprežu se je Glavar mnogo ukvarjal s čebelarstvom. V njegovih čebelnjakih je bilo tudi po 500 panjev. Iz nemščine je prevedel spis Antona Janše o čebelnih rojih in besedilo dopol-ni) s svojimi izkušnjami. Postal je prvi Slovenec, ki je hotel širiti gospodarski pouk s pomočjo slovenske tiskane besede. Poleg tega si je prizadeval za ustanovitev čebelarske šole. Bil je tudi eden prvih in najmarljivejših članov Kmetijske družbe. Ukvarjal se je še s sadjarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom in svoje izsledke objavljal v publikacijah Kmetijske družbe. Na svoje stroške je dal zgraditi cesto od Nemške vasi mimo Lanšpreža do mirenske ceste. Z uspešnim gospodarjenjem si je Glavar, ki so mu pravili tudi lanšpreški gospod, pridobil veliko premoženje. Kmetom je brezobrestno posojal denar za nakup plemenske živine, ob slabih letinah pa jih je zalagal z žitom. V oporoki je za glavne dediče določil revne bolnike, njegovo premoženje pa so porabili v glavnem za ustanovitev bolnišnice v Komendi, kjer so imeli brezplačno oskrbo in zdravniško pomoč tudi revni lanšpetški podložniki. Življenje in usoda Petra Pavla Glavarja sta dala pobudo pi- satelju Ivanu Preglju, daje teinu naprednjaku, umnemu gospodarju, čebelarju, mecenu, dobrotniku revnih in sploh pomembnemu prosvetljcneu 18. stoletja posvetil trajen spomenik z znano povestjo „Pcter Pavel Glavar, lanšpreški gospod". V Lanšpreški gospod Peter Pavel Glavar se je trajno zapisal v zgodovino slovenskega naroda Glavar počiva na Lanšprežu. Pred leti so hoteli njegove posmrtne ostanke prepeljati v Komendo, vendar se ta namera ni posrečila. Je pa zadnji dom tega lanšpreškega gospoda dandanes zelo zanemarjen. Zanemarjenost je v zadnjem času zbodla čebelarje v trebanjski občini, ki natanko vedo, kaj je Oavar storil za razvoj slovenskega čebelarstva Zato so začeli akcijo za ohranitev Lanšpreža in še posebej grajske kapele, ki predstavlja kulturnozgodovinski spomenik posebne vrste. Obnovo grajske kapele naj bi izpeljali in poskrbeli za ureditev okolja skupaj s trebanjsko kulturno skupnostjo in KPD Dob. Hkrati se zavzemajo za to, da bi Glavarju postavili primemo obeležje. Predlogov je več. Po enem naj bi v Glavarjev spomin uredili na Lanšprežu dolenjski čebelarski muzej. Ustanovili so pripravljalni odbor; ki ga vodi Maks Kurent starejši iz Šentruperta. Predvidevajo, da bo beseda o tem, kako ohraniti spomin na znamenitega Slovenca Glavarja, tudi na zborovanju slovenskih čebelarjev v nedeljo, 9. septembra, na Veseli gori pri Šentrupertu. j te r »ia t2L Premirje v Gubčevi ulici Razgovor prizadetih strank in IMV s predsednikom OK SZDL Novo mesto pomiril duhove Tridnevni taborniški pohod po partizanskih stezah od Mrzle doline nad Sotesko prek vrha Roga do Crmošnjic je od prejšnjega četrtka do sobote prijetno razveselil 27 vodnikov in načelnikov taborniških odredov iz Straže, Šentjerneja in Novega mesta (manjkali so mladi taborniški delavci iz Smarjete in Bršlina). Prehodfli so pribl 50 km in med tem dvakrat postavili potovalni tabor: na Podstenicah in na Resi Pod vodstvom članov Občinske taborniške zveze in v spremstvu izkušenih gozdarjev Boža Mikliča, Alojza Puhana ter lovca Ivana Šporarja s Poljan so udeleženci pohoda doživeli vrsto zanimivosti in spoznali delček Roga in naše polpretekle zgodovine. Spoznavanje sožitja dreves, živali in rastlin v mogočnih roških gozdovih, ogled medvedjega mrhovišča, obisk »kraljice Roga44, največje jelke našega območja, vzpon na 1099 m visoki vrh Roga, počitek na nekdanji roški Žagi spoznavanje in ,,čitanje“ sledov divjih živali, njihovih navad in načina življenja, vse to je odtehtalo napore, ki jih je bilo treba prestati Izhajati ves dan s čutarico oslajenega čaja in s popotnico do večerje v taboru - kdor tega ni sam poskusil, ne more govoriti o premagovanju ovir in lastnih šibkosti Pri nekdanji partizanski bolnišnici Pugled so se ob spominski plošči z minuto molka spomnili vseh borcev za svobodo, bili pa so tudi na pokopališču Lesni kamen in v ohranjeni bolnišnici Zgornji Hrastnik na Smrečniku. V gozdu so obiskali delavce in opazovali spravilo lesa s traktorjem-velikanom, ki zmore prava čuda V treh vodih so s specialkami in kompasom prodirali proti svojim ciljem, zvečer pa ob tabornem ognju prijetno utrujeni spoznavali veličino boja za svobodo in naše današnje naloge. Na Resi jim je lovec Šporar v blatu na poti za petkovim taborom pokazal sveže sledove medvedovih šap, stare dobre pol ure. .. Res, bio je zanimivo in hkrati napeto, vse pa zabeljeno s pravo taborniško dobro volio in humorjem. Brez naklonjenosti iri pomoči Gozdnega gospodarstvi. Novo mesto Občinska zveza tabornikov pohoda ne bi mogla izvesti Zato se vsi udeleženci tovari9coe zahvaljujemo GG Novo mesto za enkratno doživetje. Na Rog pa bomo še hodili TONE OOSNIK Vrstice, kijih je pod naslovom , Pod kolesi razvoja industrijskega velikana14 pred dobrim mesecem objavil naš list, so povzročile razgovor, ki ga je s prizadetimi strankam, IMV in strokovnimi službami 30. avgusta sklical predsednik OK SZDL Novo mesto Uroš Dular. Ker o sklepih in sodbah, v k ateie je izzvenel omenjeni razgovor, pišemo še na drugem mestu, poglejmo tukaj, kaj je četrtek prinesel novega stanovalcem Gubčeve ulice. Skoraj štiriumo besedovanje in prepričevanje, kdo ima prav in kdo ne, je končno le dalo nekaj rezultatov. Resda je bilo spočetka še mnogo vroče krvi, tudi nekaj solz, toda prizadeti so vendarle spoznali, da poti nazaj ni več. Sporna investicija Cvetje na športnem parketu Otvoritev prodajne razstave „Gozd—gobe—cvetje" v soboto v športni dvorani v Novem mestu — Mnogo predavanj Otvoritev druge razstave „Gozd-gobe-cvetje44 - pokrovitelja sta tovarna zdravil „Krka“ in Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta - bo 8. septembra ob 9. uri v novomeški športni dvorani. Že danes pa bo pred razstavnim prostorom zgorela oglarska kopa, ki jo bo prižgal Rudi Fink iz Podhoste in jo kuril do 10. septembra, ko bodo organizatorji oglje tudi prodali. Sicer pa je podrobnejši program tridnevne razstave naslednji: v soboto bo ob 11. uri v Dolenjskih Toplicah sprejem sodelujočih in vrtnarjev iz Slovenje in Hrvatske, dve uri bo strokovno predavanje in zatem izlet v Kočevski Rog, od 17. do 18. ure bo v Novem mestu v športni dvorani predavanje z dia- pozitivi „Gobe in človek" (dr. Dušan Vrščaj), uro kasneje pa bo Slavko Zgonc govoril o uspešni negi lončnic, okenskih in balkonskih rastlin. V nedeljo bo od 10. do 11. ure GG Novo mesto pripravilo strokovno predavanje o vlogi gozda v našem prostoru (ing. Tone Hočevar), uro kasneje bo mag. Marjan Ravber govoril o prostorskem planiranju v novomeški občini, od 17. do 18. ure pa bo o ureditvi predhišnih vrtov in zelenic predaval inž. Jože Strgar. Strokovni del razstave se bo končal v ponedeljek, ko bosta Zavod za prostorsko planiranje in GG Novo mesto pripravila od 10. do 12. ure posvetovanje na temo »Okolje v novomeški občini44 IMV je namreč prednostna, tudi v srednjeročnem planu SRS, druge lokacije ni na voljo. Tudi predlog o morebitni ustavitvi gradnje so stanovalci Gubčeve ulice umaknili. Kajti po besedah predstavnikov IMV bodo prizadete stranke že ta mesec lahko pričele graditi nadomestne domove. Papirji so urejeni, nadomestne parcele pa že opremljene z elektriko, vodo in cesto. Bilo je navrženih tudi kup vprašnj tehnične in denar ne narave, toda po zagotovilu predstavnikov IMV bodo tudi ta zadovoljivo rešena Zdi se, da sta obe strani zadovoljni zapuščali četrtkov sestanek, kajti dalje odgovorna prenekatero doslej še nepojasnjeno vprašanje, dal pa je tudi zagotovilo prebivalcem Gubčeve ulice, da bodo v bližnji prihodnosti vendarle rešeni neznosnih življenjskih razmer. Ne moremo pa se znebiti vtisa, da do vroče krvi verjetno sploh ne bi prišlo, če bi podoben razgovor sklicali pravočasno, to je še pred julijem, ko je IMV pričela graditi svoj objekt. B. B. Moda se menja, a vedno vraiL Konfekcionarji morajo misliti za leto dni naprej — Labod je na Otočcu pokazal svoje pomladno poletne modele za leto 1980 — Kar bodo trgovci naročili, to bodo delali S fanfarami in Prešernovimi verzi so letos Lab od ovci začeli tradicionalno modno revijo na Otočcu, kjer so predstavnicom trgovin in kupcem pokazali modele za pomlad -poletje 1980. Vodilni barvi: lila in rumena. ,.Modne tendence 198044 je bil naslov poslovne revije s poklicnimi manekenkami in manekeni, ansamblom, pevci napovedovalko Milan-ko Bavcon itd. Svojo vsakoletno ga-la prireditev so siv Labodu zamislili pred vhodom v grad, ker pa je deževalo so morali na hitro celoten aranžman prestaviti v restavracijo. Pokazali so množico ženskih bluz v drobnem karo vzorcu, živih in enobravnih, s cvetličnim vzorcem, pikastih, s kratkimi in dolgimi rokavi Poudarek je ali na kvaliteti blaga in barvi na žepu ali na sedelcu, ki je včasih tudi prešita Ovratniki so še vedno majhni na rokavih pa so zavihki Kot novo in vpadljivo lepo lahko omenimo ženske bluze in moške srajce z drobnim vzorcem (največkrat črte), ki imao bel ovratnik in manšete. V težki konfekciji pa se Labod očitno prebija rr.cd prve in najbolj iskane proizvajalce, saj so ponudili trgu nekaj odličnih in zares sodo- bnih in praktičnih ženskih kostu-I mo v. Krila so ozka, jopice krajše, ohlapncjše, ramena poudarjena. Tudi dvodelne ženske obleke za prihodnjo sezono so bile obiskovalcem revije očitno všeč. Kajpak gre velika' zasluga za uspeh modela tudi modnim douatkom: novim lakastim čevljem z izredno visoko peto.v kateri so še manekenke negotovo stopale. Novim klobučkom, ki sploh niso več klobučki ampak okrogel košček blaga vrh glave, včasih ob strani okrašen z rožami ali visečo kito. Zelo podobna pokrivalca, imenovana „simpsonke“, so krasila glave zdajšnjih starih mam pred več kot tridesetimi leti Pri moških oblekah je Labod pokazal eleganco, pa vendar sproščenost. Ozke fazone, hlače z gubami, večbarvne tkanine z nedoločnim vzorcem vse to se ujema z zapovedmi znanih kreatoijev. Za prvo polovico leta 1980 sta v Labodovi ženski kolekciji vodilni barvi lila in rumena, ki se tudi lepo kombinirata, veliko je črne in nekaj češnjevo rdeče ter zelene. Prikazani kroji za svečanosti so bili v glavnem od glave do pete črni Črna, največkrat tridelna ženska obleka, Črne nogavice in čevlji za okras pa samo zelo širok in zelo bleščeč pas. Ali pa bolero iz samih bfelčic! Do prihodnje sezone je še čas, da se vseh teh novosti počasi privadimo OGENJ UPEPELIL KOZOLEC Kot zaenkrat kažejo sledovi, je vzrok nedeljskemu požaru v Črncu pri Brežicah iskati v otroški igri z vžigalicami. Plameni so se pojavili popoldne na kozolcu Ivana Vogleža. Ogenj se je hitro širil, tako da .poslopju ni bilo pomoči Skupaj z kozolcem sta zgoreli tudi spravljeno orodje in seno. Razpravi na rob al ! Iz vabila je bilo mogoče razbrati, da bo četrtkov sestfr nek, ki ga je s prebivalci Gubčeve ulice, IMV in strokovnimi službami sklical predsednik OK SZDL Novo mesto, dal politično oceno deleža strank sponi, o katerem je pred dobrim mesecem poročal tudi naš list | Nismo pa pričakovali tudi ocene (takšne, kakršno je d?l omenjeni sestanek) našega pisania, še posebej ne, ker je bilo na vabilu med drugim tudi zapisano, da bo beseda tekla o konfliktih, ki „so dobili ustrezno širino preko pisanja Dolenjskega lista.44 Po enomesečnem zatišju nas je zato v četrtek iznenadila trditev, da je bila objavljena informacija neustrezna in neobjektivna ter celo škodljiva. Po začetnem presenečenju se je meni in uredništvu porodilo kup vprašanj. Je mar neobjektivno zapisati trditve in dejstva obeh sodelujočih strank v sporu in s tem pokazati obe strani medalje, ko so vsi omenjeni še na četrtkovem »pomirjevalnem44 sestanku ostajali pri zapisanem? Morda pa kdo pozablja, da si ima po zakonu o informiranju vsakdo pravico olajšati dušo in da prizadetemu ni mogoče zapreti ust. Za novinarski prispevek je najbrž dovolj obojestransko osvetliti spor in nakazati možne rešitve, saj novinar nima vloge preiskovalnega sodni ka, ki mora preverjati in iskati številne dodatne informacije v mnogih drugih službah, od »zemljiške knjige44 naprej. Preseneča tudi trditev enega izmed »odgovornih tovarišev44, da je njegova izjava v časopisu potvorjena. Odgovor smo dobili na taisti razpravi, ko je smisel objavljenih besed samo v celoti ponovil. Gre potemtakem res za neobjektivno informacijo? Mar se ne bi če bi bil zapis neresničen, na avtorja in časopis takoj po izidu vsul plaz pritožb in ošte-vanj, kot nas pač učijo dolgoletne izkušnje. Tako pa je bDo vse mirno. Do četrtka, ko je nekdo rekel da lahko takšno pisanje IMV tudi škoduje. B. BUD JA NA SVIDENJE, RUDOLFOVO! Edina' dolenjska prava roc skupina Rudolfovo iz Novega mesta pripravlja za petek, 7. septembra, ob 19. uri poslovilni koncert s plesom. Za eno leto bo skupina v sedanjem sestavu umolknila. Ljubitelji dobre glasbe in »Rudolfovega44 imajo petek priložnost, da ga slišijo igrati. Prireditev bo na osnovni šoli Grm. V ZAVETJU ROŠKIH GOZDOV _ Jutranji odhod iz tabora na Podstenicah: v petek so bili taborniki ves dan v družbi z gozdarjem Božom Mikličem in lovcem Iv anom Šporarjem, ki sta jim odkrila prenekatero zanimivost in derivnost roških gozdov, (foto Tone Gošnik) Le pol ure za medvedom Spoznavanje ožje domovine, lepot in skrivnosti partizanskega Roga, ena izmed nalog tabornikov v okviru akcij „Nič nas ne sme presenetiti” Utonila s traktorjem Sobotni nesreči naj bosta vnovično opozorilo — 18-letna Marija utonila, 15-letna Marta pa se bori s smrtjo M w O traktorju, najbolj zahrbtnem morilcu, je bilo zarisanih že toliko svaril in nasvetov, da je odveč izgubljati besede. Toda zadnje čase najdemo med žrtvami tudi vse več otrok. Dogodki minule sobote naj bodo zato vsem dovolj veliko opozorilo. 18-letna Marija Sajovic iz Cešče vasi je v soboto zjutraj pripeljala traktor k mlinu v Družinsko vas. -Skupaj s sestro sta med čakanjem na moko sedli na desko, ki je bila pritrjena na zadnji del traktorja. Zaradi slabo pritegnjene zavore in ker ni bilo v prestavi, je vozilo nenadoma pričelo drseti proti potoku. 13-letna Ljubica je hitro spoznala nevarnost in skočila na tla, medtem ko je Marinka skušala zategniti zavoro. Traktor pa sc je medtem že prevrnil v potok. Pri tem je 18-Jetno dekle utonilo. V soboto popoldan pa so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo poškodovano 15-letno Marto Retelj iz Vrhtrebnjega. Martaje tisti dan vozila traktor, na katerega je bil pripet voz z otavo. Ko je s travnika zapeljala na kolovozno pol se je motor traktoija ugasil in vozilo je pričelo drseti nazaj. Zaradi neizkušenosti dekle ni utegnilo pravi čas zavreti, tako daje traktor, ki se je že po nekaj metrih drsenja prevrnil, 15-letno Marto pokopal pod seboj. Retljcva ima po glavi hude poškodbe. ZANIMIV VEČER — Danes ob 19.30 bo v novomeški j|po(fl dvorani glasbena prireditev, na kateri bosta nastopili skupini Tovvef Band in Echoes of Joy. Organizatorji koncerta trdijo, da bo večer zelo zanimiv in da je vreden ogleda. Vstopnice so na prodaj v poslovalnici Kompasa in v športni dvorani. REPISKI POGOVORI NA VIŠINI - Zdravo! Kako kaže? je vprašal prvi sekretar. - V redu, saj sem petkrat škropi, je odvrnil drugi sekretar. - Moje malce gnije. Morda zaradi lege, je rekel tretji se kretar. - Če ne bi bilo škorcev, bi veliko več natrgal, se je pritožil četrti sekretar. - Še dobro, da mi pomagp v sadovnjaku izkušeni kmet, seje potolažil peti sekretar. - Nekq čez petsto litrov ga bo se je pohvalil prvi sekretar. - Moje mora dati blizu osemsto, je hotel veljati več drugi sekretar. - No, zame in za družino ga bo, je bil skromen tretji sekretar. — Kaže, da mi bo zmanjkalo posode, se je pobahal četrti sekretar. — Pozimi in spomladi ne bomo stradali sadja, je bil samozavesten peti sekretar. — Moje je strojno obdelano. Le okrog trt sem kopal, je povedal prvi sekretar. — Vse to mi je zastonj napravil sosed, je rekel drugi sekretar. — Za pomoč sem zaprosil strokovnjaka iz Kmetijske zadruge, je dodal tretji sekretar. — Sreča je, da poznam izdelovalca sodov, se je pohvalil četrti sekretar. — Sadike so mi svetovali iz- vedenci, ni hotel zaostajati peti sekretar. — In zda k stvari, je rekel prvi sekretar. — Tako je, je pritrdil drugi sekretar. — Vsi vemo, zakaj smo se zbrali, je bil kratek tretji sekretar. — Da. Dnevni red je napisan na vabilu, je vedel četrti sekretar. — Samo ena točka dnevnega reda je. Pogovoriti se moramo o neaktivnosti članstva zaradi ukvarjanja z vrtičkarstvom, je rekel peti sekretar. P. S. Pogovor je izmišljen. Iskanje podobnosti z resničnostjo je šteti za zlonamer-nost. TONI GAŠPERIČ