GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI VELETRGOVINE MERCATOR LETO X. LJUBLJANA, NOVEMBER 1972 Št. 7 Mercator Mercatorjeva dogodka leta V presledku enega meseca smo v Mercatorju proslavili dva velika delovna uspeha. 18. julija smo v Beogradu odprli veleblagovnico z več kot 8.000 m2 površine, natanko mesec za tem pa blagovnico v Ptuju. Oba dogodka sta med najpomembnejšimi v Mercatorjevem razvoju. Sta rezultat enotne, solidarne poslovne politike celotnega velikega Mercatorja. Dragi bralci! Pred seboj imate 7. letošnjo številko našega glasila in hkrati prvo po počitniškem predahu. Obljube, da bomo izšli že v septembru, zaradi tehničnih razlogov nismo mogli izpolniti, vendar kljub temu nismo izpustili nobenega pomembnejšega dogodka, ki se je zgodil v zadnjih treh mesecih. Teh pa ni bilo malo. Spomnimo se na naša osrednja delovna uspeha, nai otvoritvi blagovnih hiš v Beogradu in Ptuju, na naše jubilante in na mnoge druge dogodke, ki smo jih pridno beležili bodisi v enotah ali OE. Kot prilogo smo izdali še brošuro, v kateri vas izčrpno seznanjamo z osnutki samoupravnih sporazumov, z ustanavljanjem TOZD in ustavnimi • amandmaji. V bodoče boste glasilo prejemali spet redno vsak mesec in tako ne bodo dogodki iz našega življenja izgubili na aktualnosti. Da pa nam bi to še bolj uspevalo, želimo pridobiti še več sodelavcev. Uredniški odbor GOVOR GENERALNEGA DIREKTORJA ADOLFA OSTERCA. OB OTVORITVI VELEBLAGOVNICE BEOGRAD Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje, začenjam današnjo slovesnost, vas vse prisrčno pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste nas s svojo prisotnostjo počastili ter na tak način izrazili priznanje naši delovni skupnosti za delovni uspeh, ki ga danes slavimo. Posebej bi želel pozdraviti predstavnike zveznih samoupravnih, upravnih in političnih organov, predstavnike samoupravnih, upravnih in političnih organov SR Srbije in SR Slovenije, predsednike občinskih skupščin, predstavnike gospodarstva in družbenih institucij, naše poslovne prijatelje, stanovske kolege, predstavnike tiska, radia in televizije in druge povabljene goste. S posebnim veseljem pa pozdravljam vas, meščani novega Beograda, Beograda in vse druge, ki ste se odzvali našim javnim vabilom na otvoritev veleblagovnice. Tovarišice in tovariši! Danes bomo predali svojemu namenu trgovski objekt, na katerega smo v Mercatorju zelo ponosni. Ponosni, ker je največji med objekti, ki smo jih doslej zgradili, meri prek 8000 m2, ponosni, ker predstavlja poleg blagovnice v Ptuju v Sloveniji, ki jo bomo odprli čez 14 dni, vrhunec aktivne dvoletne investicijske izgradnje in za to obdobje izpolnitev naše začrtane poslovne politike. Z beograjsko veleblagovnico odpira naš 4600-članski kolektiv že 467. prodajni objekt, vendar prvega izven republike Slovenije. To kaže, da prihajamo v Beograd in med potrošnike tega področja kot trgovska organizacija z dolgoletno tradicijo v trgovini na drobno in debelo, kot organizacija, ki vztrajno širi svoje prodajne zmogljivosti, ki želi biti dober gospodarski partner in podpreti politiko enotnega jugoslovanskega trga, ki gre v korak s potrebami in zahtevami našega potrošnika in ki si iskreno prizadeva tem potrebam in zahtevam podrediti tudi kulturo postrežbe. Ko smo po zaslugi mnogih družbenopolitičnih faktorjev v Beogradu in ob razumevanju zlasti skupščine občine Novi Beograd začeli graditi ta objekt, je bila naša osnovna skrb: urediti privlačno, funkcionalno blagovno hišo, v kateri bi se dobro počutili, jo napolniti z blagom najboljših naših proizvajalcev, s širokim asortimentom blaga za različne potrebe, želje in zmožnosti potrošnika. Predvsem pa smo od prvega dne mislili na tak prodajni kader, ki bo znal postreči in ustreči potrošniku, ki se bo zavedal, da daje prav on osnovni ton in vsebino tej lepi trgovski hiši. Na svojih delovnih mestih vas pričakuje 288 delavk in delavcev. Kako nam je uspelo uresničiti naše načrte urejenosti veleblagovnice, boste presodili vi, ki boste ne le danes, ampak še večkrat prišli v veleblagovnico. In če nas boste dobronamerno opozarjali na vse tisto, v čemer še nismo uspeli, kaj smo spregledali, s čim bi vas še lahko razveselili, potem bomo dosegli še več kot smo si želeli: ustvarili bomo že kontinuiran stik med trgovino in potrošnikom in zato lahko eni in drugi upamo, da bomo tako boljše in laže neposredno usklajevali obojestranske interese. Tovarišice in tovariši! To lepo srečanje bi želel izrabiti še za javno zahvalo vsem, ki (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariš Adolf Osterc, generalni direktor, pozdravlja goste in vse zbrane. Na njegovi levi je tovariš Zoran Popovič, direktor veleblagovnice, za njim pa dr. Novica Blagojevič, predsednik SOb Novi Beograd, ki je odprl veleblagovnico Mercatorjeva dogodka leta (Nadaljevanje s 1. strani) so pripomogli na tak ali drug način k izgradnji naše veleblagovnice. Mnogim posameznikom bi moral izreči zahvalo za sodelovanje. To so ljudje iz družbenopolitičnih organov in organizacij Beograda in Novega Beograda; to so strokovni in kvali- ficirani delavci podjetja Prostor in njegovih kooperantov: GP Graditelj iz Leskovca', ki je opravil gradbena dela, podjetja Svetlosti, ki je vgradil elektro naprave in podjetja Pobede Beograd, ki je opravil instalacijska dela. Za trud in dobro delo se zahvaljujem strokovnemu timu naše obratne enote Investe, ki je projektirala in dobavila opremo ter Investinim kooperantom: Inkop iz Kočevja, Pohištvo Celje, LTH Škofja Loka, Dvigalotehna Ljubljana in še mnogim drugim. Iskrena hvala tudi tisku, radiu in televiziji, ki so nas pri našem delu spodbujali in tako izra- žali dobrodošlico za naš prihod v Beograd. In na koncu še iskrena hvala kolektivu naše veleblagovnice, ki se je aktivno in požrtvovalno vključil v delo naše delovne skupnosti in mu želim, da bi kar najuspešneje izpolnil velika pričakovanja svojih potrošnikov. VELEBLAGOVNICO V NOVEM BEOGRADU JE ODPRL DR. NOVICA BLAGOJEVlC, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE N. BEOGRAD Z BESEDAMI: Drugarice i drugovi, Dozvolite da u ime Skupštine opštine pozdravim predstavnike i goste svih radnih organizacija koje su na odgovarajuči način doprinele da se robna kuča »Merkator« završi, kao i ostale prisutne ovom svečanom činu. Posebno želim da pozdravim predstavnike kolektiva »Merka- proizvodima i robom široke potrošnje kao i da koristi zanatske, ugostiteljske i zdravstvene usluge, kao i usluge pojedinih javnih institucija — banaka, PTT, elek-trodistribucije i dr. Takvim cen-trima gravitira oko pedeset hi-Ijada Stanovnika. U ovom velikom objektu — po-red robne kuče »Merkator« sa 8500 m2 poslovnog prostora, po-stoji Pijača sa 5400 m2, tržnoza-natski deo sa 6655 m2, Hotel sa 4654 m2 (250 ležaja o restoranom sa baštom sa 763 m2), Bioskop sa 600 sedišta, a u širem smislu njemu tj. centru pripada i Dom zdravlja sa Zubnom poliklinikom, Zavod za kibernetiku i Gradski arhiv Beograda. Novi Beograd, na taj način — uz postoječe uslužne kapacitete u neposredno j okolini kao što su: Preduzeča robnih kuča »Beograd«, »Centro-prom«, i »Centrotekstil« i uskoro i drugi objekti — postaje grad sa neophodnim pratečim objekti-ma u visoko urbanizovanim sredinama. U okviru ovog Centra Robna kuča »Merkator« če svakako imati značajnu ulogu u snabde-vanju gradjana asortimanom i kvalitetom roba i usluga, koji če, verujemo, biti na visokom nivou, i time zadovoljiti opravdana oče-kivanja svojih potrošača. Na kraju osečamo potrebu da izrazimo posebnu zahvalnost kolektivu »Merkatora« koji je iz-gradnjom ovog objekata omogu-čio da se otvore i popune brojna radna mesta, što je za naše sa-dašnje prilike od naročitog dru-štvenog značaja. Kao i do sada, uvereni smo da čemo i dalje i neposrednije sa-radjivati radi unapredjivanja za-jedničkih poslova i zadovoljava- nja interesa radnog kolektiva »Merkatora« i društvenih interesa. S tim u skladu, želim robnoj kuči »Merkator« mnogo uspeha i puni prosperitet u poslovanju. Ovim u isto vreme proglašavam da je robna kuča »Merkator« na Novom Beogradu otvorena i pozivam zvanice da je obidjemo. Ko pride žena iz veleblagovnice . . . — Toda razumi vendar, da so zraven tudi nogavice za tebe! Tako je bila videti notranjost veleblagovnice Beograd 21. februarja letos tora« koji je vlastitim sredstvi-ma finansirao izgradnju ovog značajnog objekta za razvoj trgovine pa i novobeogradske odnosno beogradske privrede u celini. Otvaranjem robne kuče »Merkator« i ostalih objekata u re-onskom centru u novobeograd-skoj opštini povečavaju se kapaciteti trgovine, ugostiteljstva, zanatsko-uslužnih i drugih de-latnosti za oko 92 °/o. Razvoj uslužnih delatnosti (trgovine, ugostiteljstva i zanatstva) je jedna medju glavnima preo-kupacijama društvenih faktora Novog Beograda, naročito od 1970. godine odnosno od usvaja-nja petogodišnjeg programa razvoja uopšte, pa i razvoja ovih delatnosti. Izgradnja kapaciteta uslužnih delatnosti osetno je zaostajala za stambenom izgrad-njom, a problem je delimično ublažavan izgradnjom pojedinih pretežno manj ih objekata za snabdevanje. Može se medjutim slobodno reči, tek izgradnjom ovog Centra počinje u punom smislu reči da se realizuje usvojena koncepcija o razvoju uslužnih delatnosti na Novom Beogradu, koja se sastoji u torne da se u jednom centru steknu razno-vrsni objekti — robne kuče, supermarketi, specijalizovane pro-davnice i ostali uslužni kapaciteti — gde potrošač može da se snabdeva svim prehrambenim Ne bo odveč, če si jo še enkrat ogledamo — beograjsko veleblagovnico Mercatorjeva dogodka leta GOVOR GENERALNEGA DIREKTORJA ADOLFA OSTERCA OB OTVORITVI BLAGOVNICE PTUJ Spoštovane tovarišice in tovariši! V pičlem mesecu slavimo v Mercatorju danes že drugo otvoritveno slovesnost. Pred tremi tedni smo odprli veleblagovnico v Beogradu, našo največjo, moderno in funkcionalno trgovsko hišo z več kot 8000 m2 površine. Danes pa z enakim zadovoljstvom, prijetno zavestjo, da smo dosegli nov pomemben gospodarski uspeh, odpiramo ta čudoviti trgovski objekt. Ni naključje, da smo poskrbeli za skoraj sočasno otvoritev tako velikih trgovskih hiš. To je rezultat premišljene, načrtovane poslovne politike Mercatorja, načr- O take odnose se bomo v Mercatorju zavzemali še posebno, ker so prav taki odnosi in solidna poslovna politika bili temelj za 26 integracij, ki smo jih v Mercatorju izvedli. S ptujsko blagovnico Panonija odpira naš 4600-članski kolektiv že 468. prodajni objekt. To je podatek, ki zgovorno priča o vztrajni rasti naših trgovskih zmogljivosti, podatek, ki priča, da smo organizacija z dolgoletno tradicijo v trgovini na drobno in debelo, da smo organizacija, ki gre v korak s potrebami in zahtevami našega potrošnika, ki si iskreno prizadeva tem potrebam in zahtevam podrediti tudi kulturno postrežbo. Kadar govorim o teh prizadevanjih Mercatorja, govorim seveda o prizadevanjih vseh naših enot, v tem primeru še posebej o prizadevanjih poslovne enote Panonija. Godba na pihala DPD Svoboda Ptuj je že od 5. ure zjutraj korakala po ptujskih ulicah in ob igranju budnice opozarjala na občinski praznik v Ptuju in praznik Mercatorja, PE »-Panonije« Generalni direktor Adolf Osterc govori zbrani množici tovanega razvoja podjetja, rezultat pred leti sklenjenega samoupravnega dogovora med Mercatorjevimi enotami o združevanju sredstev za naložbe za nadaljnjo rast podjetja. Z Beogradom smo vnesli v našo tržno politiko novo razsežnost: odprli smo si novo, bogato tržišče, hkrati pa se pridružiti prizadevanjem jugoslovanskega gospodarstva za enotno tržišče. Ptuj, ptujska blagovnica pa pomeni za našo poslovno in samoupravno življenje še veliko več. Predvsem je to sad pred dvema letoma sklenjene integracije med Panonijo in Mercatorjem, uresničitev statutarne pogodbe, ki sta jo tedaj sklenila Panonija in Mercator. Skratka, blagovnica Ptuj je dokaz, da v Mercatorju spoštujemo samoupravne dogovore, da se dogovor, na podlagi katerega se je tedaj kolektiv Panonije skoraj sto odstotno izrekel za integracijo z Mercatorjem, uresničuje. Novozgrajena blagovnica je dokaz, da so integracije in združevanje zmogljivosti pot, po kateri je mogoče ustvarjati hitreje, boljše in več, skratka poslovati gospodarno, pri tem pa uveljavljati tak samoupravni red in take samoupravne odnose, po katerih bo ohranil vsak del velike organizacije združenega dela Mercator vso samoupravno pobudo. Taki odnosi vladajo med našimi enotami, konkretno tudi med enoto Panonijo in Mercatorjem in za Tovarišice in tovariši! To lepo srečanje bi želel izrabiti še za javno zahvalo vsem, ki so pripomogli na tak ali drugi način k izgradnji naše blagovnice. Posebej bi se rad zahvalil strokovnim delavcem naše enote In-vesta za celoten inženiring, posebno ing. arhitektu Petru Ker-ševanu, ki nam je sprojektiral spet enkraten objekt, ki ne pomeni le svojstveno bogastvo za Mercator, ampak je čudovit prispevek k arhitekturi zgodovinskega Ptuja. Hvala gradbenemu podjetju Gradis poslovni enoti Maribor, direktorju te enote ing. Borutu Maistru, nadzornemu organu Dušanu Flajsu ter šefu gradbišča Mihaelu Skerlaku za požrtvovalno in pravočasno opravljeno delo. Hvala tudi vsem drugim izvajalcem in njihovemu operativnemu vodstvu. (Nadaljevanje na 4. strani) Eden najstarejših članov kolektiva Panonije in prvi ter sedanji predsednik UO Panonije je prerezal trak in s tem odprl novo blagovnico Nepregledna množica. Tako so Ptujčani pričakali otvoritev blagovnice VMercafor/evcv dogodka leta GOVOR BRANKA GORJUPA, DIREKTORJA PE PANONIJA PTUJ, NA OTVORITVI BLAGOVNICE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Na današnji dan slavimo v našem 1900 let starem Petoviu občinski praznik in otvoritev Mercatorjeve blagovnice Panonija. Tako se k zaključnim svečanostim občinskega praznovanja pridružuje tudi delovna skupnost Veletrgovine Mercator. Namenoma smo si izbrali občinski praznik za otvoritveno slovesnost, ker želimo v spomin na slavno Šlove-nje-goriško četo izročiti našemu regionalnemu gospodarstvu ta lep trgovski objekt in tako prispevati k splošnemu razvoju in napredku našega področja. Tovarišice in tovariši! Pred dobrim letom je bila na tem mestu še jama s smetiščem. Danes pa lahko občudujemo stavbo, ki je po svojem izgledu izjemna lepotica. To je rezultat integracije z Mercatorjem, izpolnitev enega izmed pogojev statutarne pogodbe. Do zime bo ob Ragozniški cesti v Ptuju zrasel drugi plod integracije. To je 5470 m2 sodobnih skladišč, ki jih naša trgovina nujno potrebuje in na katere čakamo že vsa povojna leta. Blagovnica Panonija je ponos delovnega kolektiva Mercator, še posebno pa je ponos naše turistično zgodovinskega Ptuja. Z blagovnico je Ptuj dobil novo Direktor PE Panonija pozdravlja zbrane potrošnike, med katerimi je bilo tudi prek 200 predstavnikov gospodarskega in družbenega življenja Ptuja in poslovnih partnerjev Mercatorja - Panonija (Nadaljevanje s 3. strani) Posebej bi se rad zahvalil kolektivu blagovnice Panonija za dosedanje začetno delo v blagovnici, hkrati pa mu zaželel veliko uspeha pri delu, da bi z dobro postrežbo in bogato izbiro blaga navezal nase čimveč potrošnikov s ptujskega in drugih sosednjih področij. Prosim člana kolektiva enote Panonije, tovariša Iva Nahber-gerja, prvega predsednika upravnega odbora in enega najstarejših sodelavcev, da odpre blagovnico in jo preda svojemu namenu. Hvala. središče, novi trg, ki smo ga poimenovali po predsedniku Titu. Predlagamo skupščini občine Ptuj, da sprejme sklep in čim-prej premesti bronzani kip Jožeta Lacka na zelenico pred blagovnico, kjer bo lahko še bolj zaživel naš spomin na heroja, saj bo kip stal sredi najbolj razgibanega življenja v Ptuju. Blagovnica je naš in vaš ponos, cenjeni potrošniki, saj vam bomo v njej ponudili na tisoče vrst blaga po konkurenčnih ce- nah. Z moderno arhitekturo se objekt lepo ujema z zgodovinskim okoljem starega Petovia. Njen arhitekt tov. Peter Keršo-vam in Gradisovi izvajalci s sodobno tehniko ter organizacijo dela so v rekordnem času postavili ta sodoben funkcionalen trgovski objekt. Zato vsem projektantom, izvajalcem ter nadzornemu organu najtoplejša hvala za vso požrtvovalnost in dobro opravljeno delo. Tudi samoupravnim organom in vodstvu Merca- torja se zahvaljujemo za zavzetost in požrtvovalnost ter čestitamo za hitro izpolnitev statutarne pogodbe, ki smo jo sklenili pred dvema letoma ob združitvi. Ob otvoritvi blagovnice še bolj dojemamo pomen združevanja in povezovanja v gospodarstvu. Se bolj smo prepričani, da je v združevanju, v slogi in skupnosti moč napredka. Ne morem in ne smem mimo tistih, ki so z združenim kapitalom in krediti prispevali (Nadaljevanje na 5. strani) - ' gr - - - 1 Več kot 3000 prebivalcev Ptuja in okolice je prišlo na otvoritev, tako da vsi naenkrat niso mogli videti ptujske lepotice od znotraj Zbrana množica med govorom direktorja PE Panonija Izvlečki iz drugih časopisov ob otvoritvi obeh veleblagovnic Kaj so ob otvoritvi obeh blagovnic, v Beogradu in Ptuju, rekli o nas v jugoslovanskih časopisih. V vsej zgodovini Mercatorjevega delovanja nismo doživeli tolikšne publicitete kot prav letos ob obeh otvoritvah. Ce bi hoteli ponatisniti vse prispevke, potem bi bilo tega več kot za zajetno Mercatorjevo glasilo. Zato objavljamo le nekaj drobcev iz nekaterih člankov. VEČER, 24. 6. 1972 MERCATOR V BEOGRADU IN PTUJU Trgovsko podjetje Mercator v Ljubljani bo v kratkem odprlo veleblagovnico v Beogradu in blagovnico v Ptuju. Ker je na Novem Beogradu pomanjkanje trgovin, so se pri Mercatorju odločili za gradnjo veleblagovnice 8300 m2. Ptujska blagovnica bo za več kot polovico manjša, merila pa bo 3800 m2. EKONOMSKA POLITIKA, 24. julij 1972 niče matične republike. Svečanom otvaranju, pored ostalih, pri-sustvovali su i Janko Smole, sa-vezni sekretar za financije i Adolf Osterc, generalni direktor »Merkatora«. Ovom robnom kučom — kapaciteta 7000 m2 neto prodajnog prostora — umanjuje se jedna od »boljki« Novog Beograda ... BORBA, 9. julij 1972 Jedinstveno tržište u Jugoslaviji: OD PROKLAMIRANOG DO OSTVARIVANOG KONAČNO ROBNA KUČA NA NOVOM BEOGRADU U utorak je dr. Novica Blago-jevič, predsednik SO Novi Beograd otvorio jednu od največih i najsavremenije opremljenih ju-goslovenskih robnih kuča. Vlas-nik je ljubljanski Merkator, kome je to prvi objekat izvan gra- ... Ljudi iz Merkatora (4622 zaposlena i godišnji promet od oko 2,5 milijardi) nisu prije 20 godina ni sanjali da če jednog dana biti prisni i na beogradskom tržištu. Počeli su kao grosističko preduzeče s jednim zadatkom da distribuirajo unaprijed isplanira-nu i proizvedena robu. Sada, medjutim, ono je toliko naraslo Nekdo je zapisal. Prodajni prostor v beograjski veleblagovnici deluje kot razstava. Zasluge za to laskavo priznanje imajo arhitekti naše OE Investe, ki so izdelali načrte za vso notranjo opremo da mu je mala ne samo Ljubljana, več i cijela Slovenija ... ...od 1800 proizvodjača s ko-jima »Mercator« suradjuje na jugoslovanskem tržištu, 40 pošto su Mercatorjeva dogodka leta Pred otvoritvijo blagovnice Panonija je bila »mini« modna revija, ki so jo pripravili člani kolektiva blagovnice (Nadaljevanje s 4. strani) skoraj 18 milijonov za postavitev naše blagovnice. To so: Veletrgovina Mercator iz Ljubljane, KB Ptuj, KB Ljubljana in PE »Panonija«. Tovarišice in tovariši! S samostojnim, vendar širše povezanim gospodarjenjem smo ostali v regiji, istočasno pa smo prebili vse občinske in regionalne meje. To pa je bil tudi naš cilj in tudi želja, ko smo načrtovali naš bodoči razvoj, v katerem hočemo hitreje napredovati. V imenu delovnega kolektiva Mercator in kolektiva PE Panonija čestitam vsem prisotnim in ostalim potrošnikom Ptuja in širše okolice k občinskemu prazniku. Prosim generalnega direktorja Veleblagovnice Mercator, tov. Adolfa Osterca za besedo ob današnji slovesnosti. iz Slovenije, po 20 pošto iz Srbije i Hrvatske, 6 pošto iz Bosne i Hercegovine i 4 pošto iz Makedonije ... ... Robna kuča na Novom Beogradu jedna je od dvadesetak organizacija udruženog rada, članova velikog sistema »Mercator«. Za investicije sredstva je izdva-jao cio kolektiv ... ... Nitko ih nije prisiljavao da udružuju sredstva, da jedni stežu remen, da bi se drugi proširiva-li... POLITIKA, 5. 7. 1972 Uoči dolaska ljubljanskog pre-duzeča u Beograd Zelja — svako u svim REPUBLIKAMA .. .U drugoj polovini jula ovo preduzeče sa gotovo pet hiljada zaposlenih, čija prosečna starost iznosi 24 godine, otvara, kao što je poznata, robnu kuču o Beogradu ... VEČERNJE NOVOSTI, 15. 7. 1972 KLUB MLADIH I SMELIH Supermarket »Mercator« koji se utorak otvara na Novom Beogradu imače jedno neobično ode-lenje sa još neobičnijim nazivom: Tako, po skupinah smo se zbirali pred otvoritvijo ptujske blagovnice: inž. Peter Kerševan, Zlatko in Seka iz veleblagovnice Beograd in Franc Berčon, direktor sektorja trgovine na veliko Branko Gorjup, direktor »Panonije«, med razgovorom z glavnim direktorjem Kmetijskega kombinata Ptuj Cvetkom Dopliharjem pred bifejem blagovnice. Razgovor mora biti hudo posloven KLUB »3 M«... ... Ova tri slova zapravo znače: mali, mladi manje mladi i posredno ukazuju na ono što če se ovde predavati — od luksuzne opreme za bebe do unikatnih modela naših poznatih kreatora. To če, u stvari biti neka vrsta stalne izložbe, uz koju če postajati prodajna galerija slika i drugih umetniških dela ... VEČERNJE NOVOSTI, 19. 7. 1972 SLOVENCI OSVAJAJU BEOGRADJANE! ... Poznata ljubljansko trgovinsko preduzeče »Mercator« na površini od 8500 m2, otvorilo je juče pre podne, na Novom Beogradu, najlepšu robnu kuču u (Nadaljevanje na 6. strani) Izvlečki iz drugih časopisov (Nadaljevanje s 9. strani) glavnom gradu. Preduzimljivi trgovci su učinili sve da Novo-beogradjani (pa i komšije preko reke) ostanu što duže u »Merca-toru«. POLITIKA, 23. 7. 1972 TRGOVAČKA ATRAKCIJA ... Reke automobila iz Beograda jure prema — Novom Beogradu. Autobusi — dupke puni. Gomile sveta Sure Bulevarom Lenjina na Novom Beogradu. Krenulo i staro i mlado, a mnogi čak i pešice, jer na Bulevaru više nema ni mrve prostora za parkiranje ... ... I onda se napregoh još malo, probih se kroz prvi, na drugi kordon nagrnulih Beogradjana i ugledah — velepno zdanje u staklu. A unutra — cinovska, fanta-stičko opremljena i uredjena, moderna robna kuča sa sijaset hodnika i štandova, sa pokret-nim stepenicama i bife-salonom, sa vitrinama u kojima samo što nema i od — ptice mleka. Na ulazu — obdanište za decu sa vaspitačicom. Navalile Beo-gradjanke da dovode i ostavlja-ju decu, od miline i radoznalosti da isprobaju i ovu tekovinu civilizacije. A tek prodavačice! Pre svega — ne zna se koja je od koje lepša, a obučene kao da jim je kostime krojio Aleksander Joksimovič... Kuhinje Gorenje tudi pri Mercatorju v Novem Beogradu DELO, 24. 7. 1972 MERCATOR TUDI V BEOGRADU ... Za Beograd so se odločili med drugim zaradi tega, ker so ugotovili, da je preskrba v tem mestu še vedno nezadostna. Promet narašča hitreje kot trgovinska zmogljivost. Zaradi tega niso imeli težav s predstavniki mesta Beograda, ko so jim predlagali, da bi tam odprli svojo trgovino. Blagovna hiša v Beogradu bo morala imeti 10 milijonov dinarjev prometa mesečno, da bo dosegla rentabilnost... ... Blagovnica v Ptuju bo nekoliko manjša ... GOSPODARSTVO TRST, 28. 7. 1972 »MERCATOR«TUDI V BEOGRADU ... Dne 18. julija je ljubljanski Mercator odprl v Novem Beogradu veleblagovnico, ki je prva slovenska blagovna hiša v glavnem mestu Jugoslavije ... ... Po površini je ena izmed največjih blagovnic v Jugoslaviji, saj zavzema 8371 m2... DELO, 30. 7. 1972 MERCATORJEV NAJ ... Slovenski podvig v prestolnici ... V veleblagovnici prodajajo prav vse: devet tisoč raznih proizvodov čaka kupce, med njimi vsak dan sveže pecivo in sveže pakirano meso, ki ga pošiljajo z letalom iz Ljubljane. Da bi bilo vse na enem mestu, sta v veleblagovnici dobila svoj kotiček boutigue in snack bar, prostor pa bo v kratkem dobila tudi mini slikarska galerija. V blagovnici sta tudi podružnici Ljubljanske banke in Kompasa ... ... In še to: kolektiv veleblagovnice šteje skoraj 300 ljudi, med njimi pa je tudi 22 Slovencev oziroma Slovenk. Ko so razpisali 258 delovnih mest, so prejeli 3700 prošenj. 70 odstotkov zaposlenih ima srednjo strokovno izobrazbo, nekaj jih je celo s fakulteto. NAŠA REČ, julij-avgust NOVA ROBNA KUČA »MERKATORA« ... Ovaj prvi izlazak van stranica Slovenije, »Merkator« je ostvario dostojno renomea svoje velike kuče: nova robna kuča je savremeno opremljena i pruža potrošačima najkvalitetniju robu, i obezbedjuje neke nužne službe koje inače nisu uobičajene u ju-goslovenskim robnim kučama, a pretstavljaju skoro neminovno deo robnih kuča u velikim evropskim centrima... .. .U ovaj veliki objekat, u uredjenje prodajnog prostora po principu savremene trgovine, uloženo je 50 milijona dinara ... ... Unutrašnji aranžman robne kuče je takav da prodajni prostor pretežno pretstavlja izložbu tih roba. U asortimanu postignu-ta je največa raznovrstnost, jer su zastupljeni svi proizvodjači iz cele zemlje ... ... Novina opreme ove robne kuče je u njenoj fleksibilnosti, a to znači da je moguča vrlo brza pramena celokupnog aranžma-na... ... Ovakvu opremu i funkcionalnost obezbedila je »Merkato-rova« jedinica »Investa« ... ... »Merkator« je preko svoje jedinice »Investa« i ovom prilikam položio značajan ispit, da-juči velik doprinos savremenoj jugoslovenskoj trgovini, oprema-juči jedan od najlepših objekata u nas. (Nadaljevanje na 7. strani) Okrog butika »3 M« je bilo prav gotovo največ fotoreporterjev. Super Zračnost in prostornost sta poleg bogatega asortimenta blaga glavni modeli so že bolj navduševali, ko so jih oblekla prikupna dekleta odliki beograjske veleblagovnice ob otvoritvi obeh veleblagovnic (Nadaljevanje s 6. strani) VEČER, 11. 8. 1972 MERCATORJEVA BLAGOVNICA PANONIJA V PTUJU: PRODOR V SODOBNO TRGOVINO ... Projektant blagovnice Panonije Peter Kerševan, dipl. inž. arh., je moderno zgradbo zelo lepo postavil v stari ambient Ptuja ... ... Prvi dan je blagovnico obiskalo čez 3000 ljudi... ... Blagovnica prodaja svoje blago v treh etažah, od najmanjših predmetov do avtomobilov ... ... Prve pomične stopnice so posebno priljubljene v blagovnici v Ptuju ... VESTNIK, 3. 8. 1972 OTVORITEV BLAGOVNICE ... Na novo blagovnico sta lahko ponosna kolektiva »Mercatorja« kot celote in posebej njegove poslovne enote »Panonija« v Ptuju, projektivna enota Mercatorja »Investa« in njen dipl. inž. arh. Peter Kerševan kot projektant blagovnice... ... Posebno vesel pa bo tega dne 110-članski kolektiv blagovnice in 25 vajencev, mnogi dobavitelji in neugotovljivo število potrošnikov od blizu in daleč ... ... Ptujska blagovnica je za Mercator kot celoto trgovina, ki obeta, da bo izpolnila vsa pričakovanja in toliko večje bo iz leta v leto veselje in zadovoljstvo vseh, ki so ustvarjali in financirali ptujsko sodobno trgovsko hišo. VESTNIK, 3. 8. 1972 ČESTITKE K USPEHU PANONIJE ... Franjo Rebernak, predsednik skupščine občine Ptuj kolektivu »Panonija« ob otvoritvi blagovnice: »Čestitam vam v imenu vseh občanov in v svojem imenu k vašemu izrednemu uspehu ob otvoritvi blagovnice.« VESTNIK, 3. 8. 1972 ČESTITKE K USPEHU PANONIJE ... Nova blagovnica M-Panoni-ja bo v marsičem prispevala k boljši preskrbi ožjega in širšega zaledja z večjim številom artiklov, kar bo pomenilo tudi v obstoječi trgovski mreži nekaj dodatne konkurence, ki se že čuti, odkar je »Panonija« poslovna enota Mercatorja v Ptuju. Blagovnica bo tudi vplivala na nadaljnjo organizacijo oddelkov specializirane trgovine v Ptuju ... KOMUNIST, 24. 8. 1972 »Merkator«: Novi stil uz stare principe PRODAVAC KOJI STVARA KUPCE ... Nedavno otvorena »Merka-torova« robna kuča u Novom Beogradu, svojom poslovnom politikom unela je više novina u beogradsku trgovinu ... ... Priroda svih ovih novina upučuje na suštinu ovog stila sa kojim »Merkator« prilazi starim pravilima dobre trgovine: on na-stoji na najsavremeniji način aktivno da tutiče i na proizvodja-če i na potrošače ... ... Merkator je time zauzeo upravo onu ulogu koja se u ekonomiki pridaje trgovini: da bude posrednik u kretanju robe od proizvodjača do potrošača ... POLITIKA, 18. 7. 1972 »MERKATOR« OTVORIO VRATA .. .U prisustvu mnogih zvanica i gradjana juče je dr. Novica Blagojevič, pretsednik Skupštine opštine Novi Beograd, otvorio robnu kuču široke potrošnje ljubljanskog preduzeča Merkator ... ... Na kraju i jedna novica za potrošače bez obzira u kojem se delu grada nalaze. Robu u vrednosti iznad 150 dinara kupljenoj u robnoj kuči besplatno dostav-Ijaju kupcima, uz napomenu da če pojedina odelenja biti otvorena u toku cele noči i da če, i u ovo vreme, posebne službe ispo-ručivati naručenu robu u stanove kupaca. POLITIKA, 18. 7. 1972 U tržnom centru u Novom Beogradu OTVARA SE ROBNA KUČA »MERKATOR« ... Robna kuča »Merkator« vodila je posebnu brigu o ukusu i potrebama žena. U butiki »3 M«, moči če da se kupe unikati i modeli ženske odeče pravljeni u malim serijama. Do butika, u posebnem »Nartalasinom« odele-nju prodaju se perike i dodaci za kosu ... ... Na galeriji robne kuče na-lazi se največa prodavnica name-štaja u ovom delu grada ... .,. Novobeogradjani neče više morati kasno uveče, nedeljam i praznicima da idu po hleb u Beograd. Deo »Merkatora« je dobro snabdevena samoposluga koja če raditi neprekidno ... ... Najvažnije, pred kasarna se neče dugo čekati, ima ih dovolj-no. VESTNIK, 3. 8. 1972 PANONIJA URESNIČUJE INVESTICIJSKI PROGRAM ... S to odločitvijo je bil investitorju tako rekoč priznan status nosilca gospodarskega razvoja na področju trgovine v ptujski občini in na širšem območju ... NOVOSTI, 19. 7. 1972 BEOGRAD — OTVORENO TRZlSTE Otvorena prva ljubljanska robna kuča ... Osetno se razlikuje od svih koje postaje u gradu. Ima deo u kome majice mogu da ostavljaju decu — dok kupuju, odelenje za opravku obuče, aparate za fotokopiranje dokumenata i drugo. Zaposlene domačice robu mogu da naruče telefonom u svako doba ... »Si pravzaprav poročil že svojo dolgoletno zaročenko ali moraš gumbe na srajci še vedno šivati sam?« »Oboje.« Brez denarja se ne da ničesar narediti! O, nekaj pa že. Kaj? Dolgove. Ptujska blagovnica. Pravijo ji tudi ptujska lepotica \wun mtunrm Radovednežev pa tudi resnih kupcev je bilo prvi dan rekordno število, kajti Novi Beograd je že dolgo čakal na veleblagovnico PREVOD RAZGOVORA Z GENERALNIM DIREKTORJEM ADOLFOM OSTERCEM, KI JE BIL OBJAVLJEN V PRIVREDNEM PREGLEDU 24. JULIJA 1972 Veliki sistemi v trgovini SIRJENJE TRGOVINE NAREKUJETA GOSPODARSKI RAZVOJ IN SAMO TRŽIŠČE — RAZŠIRITEV MALOPRODAJNE MREŽE MERCATORJA JE PO BESEDAH ADOLFA OSTERCA, GENERALNEGA DIREKTORJA, EKONOMSKA NUJNOST Mnogofilialni sistem v trgovini se je v zadnjih letih zelo uveljavil. Mnoge trgovske organizacije so uspešno premagale ne samo lokalne, temveč tudi republiške zapreke. Trgovina je šla korak dalje in je podobno kot v proizvodnji ustvarila velike sisteme, v katerih ni vključena samo klasična trgovina, ampak tudi proizvodnja in razne storitvene dejavnosti. Taka ekspanzija trgovine je rezultat zelo intenzivne koncentracije in izgradnje sodobnih, prodajnih objektov, ki omogočajo veliko koncentracijo blaga in frekvenco potrošnikov, kar se pozitivno odraža na preskrbi tržišča in ekonomskem položaju trgovine. Videti pa je potrebno tudi drugo stran trgovine, njen monopolizem in nevarnost, ki jo s seboj nosi vse bolj izrazita koncentracija trgovine nasproti razdrobljeni proizvodnji, posebno prehrambenih artiklov in blaga široke potrošnje. To so bili motivi za naš razgovor v Mercatorju, veliki ljubljanski trgovski organizaciji, ki je prekoračila republiške meje. Pri razgovoru so sodelovali Adolf Osterc, generalni direktor, Franc Berčon, direktor sektorja trgovine na veliko in Ivanka Vrhov-čak, vodja ekonomske propagande in informativne službe. Razgovor so vodili Siniša Ristič, glavni in odgovorni urednik, Ivan Stojilko-vič in Aleksander Jovanovič. Naša ekspanzija na tržišču, ki je celovita in izjemna, ni slučajna. Je plod našega dosedanjega razvoja, je rekel na začetku tovariš Osterc. Stari Mercator je pričel z 22 zaposlenimi leta 1949, danes pa ima 4622 zaposlenih in 755 učencev. Tak razvoj je rezultat našega aktivnega vključevanja v integracijske procese, ker smo doumeli, da hiter razvoj proizvodnje zahteva tudi trgovino, ki je sposobna iti v korak z njo in omogoča, da se proizvedeno blago ponudi potrošniku. Taka politika je pripomogla, da je od leta 1962 do danes Mercator uspel združiti 26, do tedaj samostojnih organizacij. Povsem naravno je, da je taka koncepcija razvoja narekovala tudi vsebino poslovne politike, tako da se poleg trgovine na malo, ki ji dajemo primat, ukvarjamo tudi s trgovino na veliko, s proizvodnjo in predelavo mesa, z gostinsko dejavnostjo, z izvozom in uvozom, nudimo tudi inge-neering trgovskim in gostinskim organizacijam, opravljamo tudi leasing posle. PRIVREDNI PREGLED: Kaj bi po vašem mnenju na osnovi tega, kar ste povedali, bilo rezultat vaše poslovne politike? Najprej bi navedel nekaj številk, ki bodo deloma odgovorile na zastavljeno vprašanje. Danes razvija Mercator svojo aktivnost na področju 23 občin in ima 467 prodajaln, med njimi je 63 samopostrežnih in 13 blagovnic, vključno z onima v Novem Beogradu in Ptuju. Ko smo začeli s politiko integracij leta 1962, smo imeli 206 prodajaln, v glavnem klasičnih, brez ene blagovnice. Promet v letu 1962 je znašal 125 milijonov dinarjev, medtem ko je v preteklem letu narastel na 1,749 milijarde dinarjev. Letos računamo na 2,4 milijarde dinarjev. Svobodna cirkulacija blaga je neobhodna Takih rezultatov ne bi dosegli, če se ne bi opredelili za integracije. Če temu dodamo še naše druge aktivnosti, ki niso nepomembne, je logično, da smo bili prisiljeni prekoračiti tako občinske kot republiške meje. Ekonomske potrebe so zahtevale tako obnašanje in iz istih razlogov vztrajamo na enotnem jugoslovanskem tržišču. Toda, ko govorimo o jugoslovanskem tržišču, ne mislimo samo na možnost, kako priti do lokacije in objektov izven matičnega mesta, temveč tudi na svobodno kroženje blaga. Tako, kot je za trgovino lokalno tržišče preozko, glede na njen razvoj in koncentracijo, tako je nujna tudi za velike sisteme v proizvodnji, svobodna cirkulacija blaga in razvita konkurenca. Da to ne bi izvenelo kot fraza, bom navedel nekaj podatkov. Naše podjetje nabavlja blago od cije ne morejo uvesti v promet najsodobnejše tehnologije. Brez sodobne tehnologije pa ni racionalnega prometa. Blagovne hiše prioritetne v poslovni politiki Pri načrtovanju blagovnic upoštevamo svetovne normative. Blagovne hiše morajo imeti prostor, ki omogoča široko prezentiranje blaga in asortimenta in neovirano cirkulacijo potrošnikov. Naša blagovna hiša v Beogradu ima 8370 m2 bruto površine, v Ptuju pa 3200 m2. Graditi nameravamo tudi blagovnico v Ljubljani, čeravno jih je tukaj že nekaj. Smatramo, da se trgovina ne razvija dovolj hitro in da je ozko grlo za proizvodnjo, kar pomeni, da je še vedno dovolj prostora za aktivnost večjega števila trgovskih organizacij v vseh naših večjih potrošniških središčih. PRIVREDNI PREGLED: Koncepcija vaše poslovne politike je izgradnja sodobnih prodajaln. V kolikšni meri so ti vaši nameni usklajeni z materialnimi možnostmi? Eminentni gostje v beograjski blagovnici Ne samo na dan otvoritve, tudi sicer so bili na obisku v naši Veleblagovnici v Novem Beogradu številni tuji in domači funkcionarji. Domala vsi pomembnejši javni in družbeni delavci iz Slovenije, Srbije in drugih republik so se že mudili v naši blagovni hiši. Bile pa so tudi nekatere tuje državne delegacije kot delegacija Nemške demokratične republike, Zahodne Nemčije, poljska delegacija, ki jo je vodil član polit biroja CKKP Kirilenko, Franc Jonas, predsednik avstrijske republike in drugi. Tudi dve televizijski družbi sta snemali v naši veleblagovnici, ena iz Zahodne Nemčije in druga iz Velike Britanije. Slednja je snemala za reportažo o Jugoslaviji, ki jo bodo predvajali angleški publiki v času obiska kraljice Elizabete II. v Jugoslaviji. približno 1900 proizvodnih organizacij, iz vseh krajev Jugoslavije. V skupni nabavi vodijo podjetja iz Slovenije s 40%, iz Hrvatske in Srbije s 25%, iz Bosne in Hercegovine s 6% in iz Makedonije s štirimi odstotki. Zategadelj se lahko imenujemo jugoslovansko podjetje in v praksi potrjujemo nujnost obstoja jugoslovanskega tržišča. PRIVREDNI PREGLED: Pravite, da ima maloprodaja primat v vaši poslovni politiki. Kaj konkretno pomeni taka usmeritev? Povedali smo, da smo v enem desetletju praktično več kot podvojili maloprodajno mrežo. Toda to ni najvažnejše. Osnovno je to, za kakšno maloprodajno mrežo smo. Mislimo, da morajo imeti velike aglomeracije čim več blagovnih hiš, kjer lahko najpopol-neje zadovoljijo potrebe potrošnika. Ne zapostavljamo niti samopostrežb, ker smo organizacija, ki se ukvarja s prometom prehrambenih proizvodov. Očitno je, da je potreben razvoj in širjenje sodobnih prodajnih objektov, saj v državi še vedno nimamo razvite maloprodajne mreže. Promet se opravlja z velikimi napori in zaradi malega in omejenega prodajnega prostora, trgovske organiza- Trenutno je treba računati na počasnejši razvoj maloprodajne mreže. To je z ene strani rezultat akumulativne sposobnosti trgovine, še več pa tekoče ekonomske politike, ki z velikimi depoziti zavira naložbe v trgovino in želi ta sredstva usmeriti na druga področja. To je za nas realnost in tako se bomo obnašali. Vendar moramo vedeti, da bo to imelo negativne posledice za naš kolektiv in potrošnike ter družbenopolitične skupnosti, ker ne bomo mogli realizirati planiranega programa razvoja. Že prek 40 milijonov din imamo v depozitih. Zato, dokler ne končamo sedanjih objektov in ne ugotovimo svojega ekonomskega položaja, ne nameravamo iti v nove investicije, vsaj ne kar zadeva maloprodajni prostor. PRIVREDNI PREGLED: Ali to pomeni zaprtje vseh investicijskih pip? Zaradi sprejetih zaprek ne moremo hitreje širiti maloprodajne mreže. Angažirali smo velika sredstva in se moramo sedaj stabilizirati, da bi lahko ponovno krenili v ekspanzijo. To ne pomeni, da bomo popolnoma opustili naše investicijske programe. Večjo pozornost moramo posvetiti skladiščem, ker je to predpogoj za dobro delo povečane prodajne mreže in potrebe drugih kupcev. Teren je predviden za Bežigradom, izdelani so idejni projekti. Vprašanje je samo depozit glede na to, da nam bo tudi Zvezna direkcija za rezerve prehrambenih artiklov odobrila določena sredstva. Rešitev moramo iskati. Tak center za preskrbovanje je nujen zaradi tega, ker ne gre samo za našo mrežo, temveč tudi za druge trgovske organizacije, gostinstvo in druge velike potrošnike. Izkušnje vse bolj kažejo, da je pomanjkanje skladišč resna ovira za ekspanzijo. PRIVREDNI PREGLED: Ne glede na to, da je treba računati na nekatere korekcije investicijskega programa, imate trasirano razvojno politiko? Investicije v novo blagovno hišo v Beogradu znašajo 50 milijonov din in v Ptuju 18 milijonov. Planiramo izgradnjo blagovne hiše v Ljubljani in nadaljnje širjenje maloprodajne mreže, ne glede na spremembe, do katerih bo moralo priti v srednjeročnem planu. Menimo, da je v Ljubljani še vedno prostor za nove sodobne prodajalne. To potrjuje tudi predu-zeče robnih kuča Beograd, ki si je že oskrbelo lokacijo za novo blagovno hišo v centru Ljubljane in to pod enakimi pogoji, kot smo jih imeli mi. Enakomerna razprostranjenost maloprodajne mreže v mestih Nujno je, da so vsi predeli mesta enakomerno pokriti z maloprodajno mrežo. Zato smo tudi prišli v Novi Beograd. Nepojmljivo je, da del mesta s 130.000 prebivalci, s pomembno kupno močjo, nima razširjene maloprodajne mreže. No, podobno je tudi z drugimi satelitskimi naselji Beograda. Za nas je tak odnos nedopusten, ne glede na to, kdo ga spodbuja ali urbanisti, trgovina ali občinske skupščine. Zdi se nam, da so v Beogradu storili napak, ko so hoteli razviti stari del in tako prisiliti veliko število prebivalcev, da se le tu oskrbujejo. To je težko razumeti, ne samo zaradi dislociranosti stanovanj in delovnega mesta, temveč tudi zaradi dejstva, da v starem delu Beograda ne obstajajo niti potrebni objekti, niti potreben parkirni prostor za tako obliko prometa. Vsekakor Beograd ni izjema in to pomeni, da trgovina še vedno nima tiste funkcije, ki ji jo nalaga tržno gospodarstvo. Zahteva drugačen tretman, ne pa, da je brezplačen knjigovodja za vse družbenopolitične skupnosti in bogat davčni inkasant. Morala bi spremljati pulz potrošnikov in potrebno ji je omogočiti svobodno širjenje povsod tam, kjer so pogoji za njeno uspešno poslovanje. PRIVREDNI PREGLED: Kako bi to razložili? V obdobju od leta 1962 do danes smo v nove objekte, brez dveh novih blagovnic, vložili 120 milijonov din in dobili več deset tisoč kvadratnih metrov novega (Nadaljevanje na 9. strani) Kaj je novega v naših enotah? Po treh mesecih prihaja glasilo Mercator zopet med nas. V tem času smo tudi njegovi sodelavci, kot večina članov našega kolektiva, uživali v poletni brez-delnosti ob morju, gorah ali pa kar lepo doma. Dopustniški dnevi so za nami, zopet smo se vključili v delo, spočiti in čili in zato še bolj zagnani. Kaj se je mimo osrednjih dogodkov, otvoritve obeh blagovnic v tem času zgodilo novega pri Mercatorju, nam bodo povedali direktorji enot in sektorjev. PE TRGOPROMET KOČEVJE Kaj posebnega se v tem času, ko ni izšlo glasilo, ni zgodilo. Je pa nekaj stvari, ki jih lahko omenimo kot na primer to, da je naš delavski svet obravnaval polletni obračun. Z uspehom smo še kar zadovoljni, čeravno bi lahko bil še boljši. Maksimirane cene in manjši asortiment v trgovinah zmanjšujeta promet. Materialni stroški so v letošnjem letu dokaj porasli, predvsem stroški v zvezi z najemninami. Povprečni osebni dohodki so se zvečali. V prvem polletju so se v masi dvignili za 20°/o, kljub temu Veliki sistemi v trgovini (Nadaljevanje z 8. strani) maloprodajnega prostora. Da bi lahko obdržali tak ritem razvoja, je nujna akumulacija. Od trgovine ne smemo zahtevati samofi-nanciranja, po drugi strani pa stalno diktirati in ohranjati zamrznjene marže. Kakšen absurd je to, govori podatek, da so marže ostale v fiksnem znesku celo za tiste proizvode, katerih cene so bile nedavno liberalizirane. Znano je, da so marže za prehrambene artikle zelo nizke in da pri nekaterih prehrambenih proizvodih ne morejo pokriti stroškov poslovanja. Trgovina ne bi smela izgubljati na takih proizvodih, kar pomeni, da je treba najti take rešitve, ki bodo omogočale, da se vsak artikel v prometu pokriva. Beseda je o sladkorju, kruhu in drugih proizvodih, pri katerih so celo izgube. PRI VREDNI PREGLED: Ali lahko iz tega naredimo zaključek, da vas številni restriktivni ukrepi ne bodo prestrašili v prizadevanjih, da realizirate sprejete programe? Moramo se širiti, ker nam to nalaga dosežena stopnja razvoja. Po drugi strani je vse večje število občinskih skupščin, ki bi želele, da pridemo na njihovo območje. Klicali so nas v Niš, Split, Reko in mnoge kraje BiH. Imamo ekonomski interes, da pridemo v ta odprta mesta, vendar so sredstva omejena in trenutno ne moremo hiteti po dveh tirih: širiti maloprodajno mrežo in uvajati sodobno tehnologijo, pa še izpopolnjevati lastno organizacijo. Dejstvo je, da so nam potrebna skladišča, računski center za spremljanje poslovanja, gibanje zalog blaga, prometa itd. Vse to zahteva velika sredstva in zato imamo izdelan vrstni red. Zaradi tega moramo voditi tudi selektivno politiko, ker je le na ta način mogoče uresničevati poslovno politiko, ki jo je osvojil kolektiv. pa nismo prebili mase, ki je v okviru družbenega dogovora. Dopust so naši delavci lahko preživeli v Umagu, kjer imamo počitniško hišico s sedmimi ležišči. Odločili so se lahko tudi za letovanje v Savudriji v dveh av-toprikolicah, ki so naša last. Cena je bila ugodna, dnevno le 5 din za ležišče, takse in druge komunalne stroške pa je plačala enota. V obeh krajih je letovalo približno 40 aktivnih delavcev naše enote, če pa upoštevamo še družinske člane pa število poraste na 120 do 150. Letošnje leto smo imeli obilno žetev z učenci. Solo za prodajalce je končalo 22 učencev in tako problemov s kadri ne bomo imeli. Na novo smo sprejeli 20 učencev. PE METLIKA V tem času smo napravili polletno bilanco, ki je pokazala uspešno poslovanje. Neprijeten dogodek beležimo 29. julija, ko je do sedaj še neznani storilec vlomil v blagajno samopostrežne trgovine in odnesel celodnevni izkupiček. PE STANDARD NOVO MESTO Za nami je polletni zaključek. Rezultati v skladu z razmerami, v katerih delamo. Tu mislim predvsem na težave, ki jih trgovini povzročajo restrikcijski predpisi. Osebni dohodki so se letos zvečali skladno s porastom prometa. Povem lahko tudi to, da so adaptacijska dela v trgovini v Šentjerneju v zaključni fazi. Z obnovitvijo bo trgovina pridobila za več kot 200 m2 površine in bo nova merila 400 m2. Sprejeli smo tudi precejšnje število učencev, kar 26. PE PRESKRBA TRŽIČ Glede na sprejeti akcijski program v enoti, smo 2. avgusta na zasedanju delavskega sveta obravnavali dosedanje uspehe prvega polletja in dosedanje delo. Ugotovili smo, da smo uspeli realizirati vse točke, ki smo si jih zadali. Povečali smo promet, zmanjšali obveznosti do hiše (matičnega podjetja), zmanjšali pa smo tudi stroške. Osebni dohodki so porasli vzporedno s prometom. Na delavskem svetu se je uradno poslovila dosedanja računovodkinja, tovarišica Vida Filač, ki je odšla v zasluženi pokoj. V enoti je bila zaposlena 25 let. Na njeno delovno mesto je prišel tovariš Andrej Žepič. Kot vselej, smo tudi v tem času sodelovali na važnejših prireditvah Gorenjske. Udeležili smo se Gorenjskega sejma, na dan proslave 30. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda smo postavili dva paviljona — bifeja, v nedeljo 3. septembra, ko smo imeli v Tržiču »Suštarsko nedeljo«, tradicionalno folklorno prireditev, pa smo imeli odprte vse naše poslovalnice v mestu. Novo v Tržiču je tudi to, da bodo v kratkem odprli tri nove trgovine in sicer Jugotehnika ter Konfekcija in Živila iz Kranja. Kot vidite, se nam obeta precejšnja konkurenca. Drugače gre vse po starem. Kriza z gradbenim materialom še ni mimo, težave okrog cen in marž pa so že tudi stare zadeve. PE GRMADA Julija in avgusta gre večina ljudi na dopust, kar pa je pri nas velik problem, ker ravno poleti imamo trgovci največ dela. Posebno nastajajo težave v manjših trgovinah, kjer je zaposlen le en delavec. Prav sedaj poleti smo zadeli na problem pri prodaji mesa. Marža je padla za 3 %>, medtem ko so stroški hlajenja s podražitvijo elektrike porasli. Smo v nemogočem položaju in tako rekoč regresiramo družbo. Na zadnji seji delavskega sveta je bilo sklenjeno, da dobi vsak delavec mesečno 50 din skladno s samoupravnim dogovorom za prehrano. To smo že realizirali in izplačali smo že tudi za pretekle mesece letošnjega leta. Rešili smo tudi nekaj prošenj za stanovanjske kredite. Rešujemo jih sproti, kot prihajajo prošnje in tako praktično nerešenih nimamo. Maksimum pri nas je 50.000 din posojila. Letošnje inventure so pokazale boljše stanje viškov in manj kov. V tem času smo obnovili tudi bife v Černetovi ulici in prodajalno z zelenjavo na Titovi, več trgovin pa smo prebelili. Sprejeli smo 25 novih učencev, 18 pa jih je uspešno končalo trgovsko šolo. Dopust so naši ljudje lahko preživeli v Umagu, Poreču. Rovinju in Kaštelu pri Splitu. Odlično smo poskrbeli za cenen dopust. Prek Alpe Adria in Slavnika smo rezervirali sobe. Petdeset odstotkov skupnih stroškov je prispevala enota. Za tako letovanje se je letos odločilo 30 družin. PE EMONA Kaj je pri nas novega? Mogoče to, da smo nabavili novi opremi za mesnici v potrošniškem centru na Brdu in Jeranovi ulici. To je bilo sicer že pomladi, a kljub temu omenjam. Z rezultati polletne bilance smo zadovoljni. Osebni dohodki so bili v začetku leta nižji, ker smo porabili dokaj sredstev za adapti-ranje. Sedaj zopet prihajamo na ustaljeno izplačevanje. Dopust so člani naše enote kot tudi drugi delavci Mercatorja lahko preživeli v našem domu v Piranu, ki ima 25 ležišč in lastno kuhinjo. Aktualno je tudi to, da letos potrebujemo 30 novih učencev, do sedaj pa smo jih uspeli dobiti le 16. PE ŠPECERIJA Obračun nam je pokazal, da bomo letošnji plan prometa zagotovo prekoračili. Od planiranih 60 milijonov se bo povečal na prek 70 milijonov. Vse kaže, da bo tudi plan investicij presežen. Na Šmartinski 105 smo dokupili prostor in tako bomo klasično trgovino preuredili v samopostrežno. Preurejena trgovina bo pridobila 100 m2 prodajnega prostora. To je precej, če pomislimo, da je do sedaj imela le 45 m2 prodajne površine. V gradnji imamo novo samopostrežno trgovino z bifejem in parkirnim prostorom v Tomačevem pri Ljubljani. Naša sedanja tamkajšnja poslovalnica ima le 20 m2 in ne zadošča potrebam vse večjega števila prebivalcev, ki se tam vse več naseljujejo. Za graditev so bili zainteresirani vsi od občine, krajevne skupnosti do potrošnikov. V prvem polletju je v naši enoti prišlo na zaposlenega 42.000 din prometa. Osebni dohodki so rasli vzporedno s prometom. Kljub temu bo treba merila za OD popraviti. Inventurni rezultati se tudi tokrat niso izboljšali. Naši samoupravni organi si prizadevajo, da bi bili boljši. Za dopust, in to za poceni dopust, smo poskrbeli že pred leti. Bili smo med prvimi, ki smo kupili avtoprikolici. Letos smo imeli eno v Poreču, drugo pa v Medu-linu. Cena je bila 20,00 dnevno ne glede na število dopustnikov v njej. TOZD EMBA Pričeli smo z gradnjo novih obratov za Bežigradom. V prostorih, kjer delamo danes, so bili včasih hlevi. Postali so premajhni in neprimerni za delo, kajti naši proizvodi so vse bolj iskani in delati je treba hitro. Poleg tega so sedanji prostori predvideni za rušenje čez dve leti. Danes imamo obrate po vsej Ljubljani in to še povečuje stroške. Gradimo v tako imenovani industrijski coni ob Slovenčevi ulici za Bežigradom. Živilska industrija potrebuje industrijski tir in tu smo dobili prostor, ki res ustreza našim potrebam. Kmalu bo pričel graditi tudi Mercator svoje skladišče in tako bomo bliže. Nove prostore bomo odprli konec aprila prihodnje leto. Izvajalec je SGP Grosuplje. Snemamo tudi film o Embi. Snemamo delo v starih prostorih, gradnjo v industrijski coni, snemali pa bomo tudi delo v novih obratih. Za to smo se odločili zategadelj, da bomo poslovnim partnerjem tovarno predstavili drugače kot drugi. Najprej jim bomo razkazali prostore, potem pa še objekt sam. IN V TMI? O tem objavljamo poseben prispevek z naslovom: Zakaj ni trg založen s svežim mesom in mesnimi izdelki? Nada Lombardo Na voljo imamo večjo količino nakupovalnih košaric za samopostrežbe znamke Siegell iz Zahodne Nemčije. OE INVESTA V živalskem vrtu Oče: Vidiš, Igorček, to pa ie jaguar. Igorček: Ne, ne verjamem. Kje pa ima kolesa? Na sodišču Sodnik: Obtoženi, zakaj niste vrnili najdene denarnice še isti dan, ko ste jo našli? Obtoženi: Bilo je že prepozno. — In naslednji dan? — Že ni bilo ničesar več v njej! V podjetju — Koliko ljudi pravzaprav dela v našem podjetju? — Tako, približno polovica. Hvala za dolgoletno delo V juliju so se zbrali 10- in 20-letniki iz OE Mercator na skupnem slavju pomembnih delovnih jubilejev. Srečanje slavljencev je organizirala sindikalna organizacija. Ob tej priložnosti jim je v imenu vsega kolektiva spregovoril generalni direktor, Adolf Osterc. Drage tovarišice in tovariši! Srečen sem, da vas lahko v tako lepem številu pozdravim in vam Ivan Horvat sprejema čestitke predsednika osnovne organizacije sindikata Otona Aljančiča Čemu se je le Zinka Ivanuša nasmejala tako od srca? Samo čestitki že ne čestitam k visokemu delovnemu jubileju. Hkrati bi se vam rad zahvalil za dolgoletno zvestobo Mercatorju, za dolgoletno vestno in dobro delo, s katerim ste bistveno pripomogli k skupnemu uspehu, s katerim ste pomagali razviti Mercator v veliko, gospodarsko čvrsto delovno organizacijo. ■*} Vi, ki ste delili svoja najboljša delovna leta z rastjo naše organizacije, najboljše veste, kako skromno smo začeli pred dobrima desetletjema, kako malo nas je bilo in kako smo si morali prizadevati za prve skromne rezultate. Bili pa smo delavni in gospodarni delavci. Vedno se je Mercatorjev kolektiv zavedal in jedro tega kolektiva ste bili mno- gi med vami, da je potrebno težko ustvarjen dinar dvakrat obrniti in ga vložiti v razvoj podjetja, v modernizacijo in razširitev trgovskega omrežja in drugih naših dejavnosti, skratka v razširitev Mercatorja. In sadovi takega gospodarjenja so tako bogato obrodili, da ste danes kot soustvarjalci take Mercatorjeve poslovne politike lahko ponosni na svoje delo, ponosni, da ste bili priče tako velikemu razvoju podjetja. V zadnjem času sem ob raznih priložnostih večkrat našteval nekatere podatke, številke, ki ponazarjajo naš razvoj. Vendar se mi zdi, da je danes še posebno pravi trenutek, da jih spet po- (Nadaljevanje na 11. strani) Letošnje leto so slavili 20-letni jubilej naslednji tovariši in tovarišice našega kolektiva: Viktor AGREŽ Ivan JARC Tončka JERSlC Janez KOTNIK Ignac LOZINSEK Jože SAJE Stane SLABE Avguština MARKOVIČ Anica MOLK Karol ZEJN Anton BREZNIK Marija BUDNA Iva DOBRAVEC Vlado VELIKONJA Vera SRČNIK Anton UMEK Stane ZUPANČIČ Frančiška KEŠE Alojz ŽGAVEC Anica TUŠAR Vera KODER Ivica LAPAJNE Janko MENARD Janko ŠPACAPAN Lidija KUTIN Marica GANTAR Ivan KRIVIC Slavko SULGAJ Mira KOKALJ Desetletno delovno dobo pa so izpolnili: Metod CANKAR Jakob DOLINAR Franc DREMELJ Jožefa FLORJANČIČ Gizela GRDEN Ivan HORVAT Terezija IVANUŠA Joža JENKO Janez KASTELIC Franc KOTNIK Stane LAVRIHA Anton LEGAT Marjana OLTRA Franc LINDIČ Marjan POGAČNIK Ivan SKRABEC Slavka ŠTEMBERGER Marija TROBEC Vinko URH Ana URBAS Janez ZALAR Ana CVETKO Marija HUDOBIVNIK Julijana KOVAČIČ Alojzija MRZELJ Jožefa URŠIČ Valerija MUGERLI Metka NAGODE Vida REHBERGER Valentina SKVARČA Albin ZAMERNIK Jožica MAROVT Joža DOBRAVEC Ana DRAKSLER Nika LJUBSINA Romana POLJANEC V oktobru so slavili jubilanti iz PE PRESKRBA Tržič. Ker do konca redakcije nismo mogli zbrat; foto materiala, bomo o njih poročali v prihodnji številki. Zakaj smo se združili? Minilo je že precej časa, od kar se je naše bivše podjetje Grmada priključilo k veletrgovini Mercator. Toda še vedno me številni delavci sprašujejo, povejte nam, zakaj smo se združili. Glede na to, da je vedno premalo časa, je tudi odgovor ponavadi kratek: »Združili smo se, da bi lažje, boljše in uspešneje poslovali.« Žal, s tem odgovorom niso vsi zadovoljni, pa tudi sam ne. Umestno se mi zdi, da vprašanje, zakaj smo se združili, zakaj se združujemo in zakaj se bomo združevali, zahteva le malo širši odgovor. Sedanja integracijska gibanja niso nekaj novega, temveč potreba časa, v katerem živimo in delamo, niso Mercatorjeva posebnost. Res je, da združevanje ne gre samo po sebi, temveč je odvisno od številnih činiteljev, kot so: a) razvitost družbe, b) zrelost posameznega kolektiva, c) jasnovidnost vodilnih ekip v podjetju itd. Pri našem podjetju smo se pravočasno o vedli zlasti slednjih dveh činiteljev. Hvala za dolgoletno delo (Nadaljevanje z 10. strani) vem, da boste občutili, da je bilo vredno v Mercatorju vztrajati 10 in celo 20 let in da imamo po 10, 20 letih dela vsi veliko pokazati. Poglejte, danes nas je že 4622 zaposlenih, od tega je 755 učencev; imamo 466 prodajaln, od tega 63 samopostrežnih trgovin in 9 blagovnic. Pred 10 leti smo ustvarili 125 milijonov prometa, leta 1965 že več kot enkrat toliko in sicer 278 milijonov, lani pa že milijardo in 749 milijonov novih dinarjev. Za letos, tako kažejo podatki za prvih nekaj mesecev, lahko pričakujemo velik vzpon prometa in sicer prek 2 milijardi novih dinarjev ob zaključku poslovnega leta. S tolikšnim prometom bomo tudi ustvarili potrebna sredstva za velike obveznosti, ki smo si jih skupaj naložili pri načrtovanju skupne poslovne politike. V naslednjih treh, štirih tednih bomo slavili še dva pomembna uspeha: odprli bomo veleblagovnico v Beogradu in blagovnico v Ptuju. Z beograjsko veleblagovnico, ki bo merila prek 8000 m2, se je Mercator odpravil prek republiške meje na jugoslovansko tržišče. S ptujsko blagovnico, ki bo od beograjske za polovico manjša, pa si Mercator učvrščuje svojo prisotnost tudi na severovzhodnem področju Slovenije. Drage tovarišice in tovariši! Ljudje, ki preživijo 10, 20 let skupaj v delu za skupne cilje, si imajo še veliko več povedati. Vendar vas ne bi rad dalje zadrževal in vam tako skrajšal današnjega praznovanja. Ob zaključku bi rad izrazil le še eno skupno misel: želim, da bi ostali še naprej zvesti Mercatorjevi sodelavci, želim, da bi se dobro počutili v naši delovni skupnosti, še veliko ustvarili in bili deležni tudi sadov svojega dela. Še enkrat vam čestitam k jubileju in se vam v imenu vsega kolektiva zahvaljujem za vaše delo. Kakšne koristi smo si obetali pred združitvijo in kaj smo dosegli? Dejstvo je, da smo mogoče, idealno gledano, več pričakovali, kot smo dobili. Če pa primerjamo pozitivne rezultate z negativnimi, je bilanca pozitivnih velika. Toda ljudem — zaposlenim je treba konkretno odgovoriti, kaj smo praktičnh dosegli. S tem, da smo kot temu pravimo združili delo (sebe) in sredstva (denar) smo, čeprav bo tudi moj odgovor nepopoln, dosegli mnogo. Predvsem pa: 1. S skupnimi — združenimi sredstvi in skupnimi — združenimi umskimi sposobnostmi lažje in uspešneje premagujemo težave, ki nastajajo v procesu dela; 2. skupna nabava blaga in investicijske opreme je uspešnejša, kot če nabavlja vsak zase; 3. tudi skupna investicijska politika, čeprav še ne popolna, je že pokazala vidne uspehe, saj lahko srečujemo na vsakem koraku nove trgovine, samopostrežbe in blagovnice; 4. skupna finančna politika, tudi ta je marsikatero enoto spravila iz težke denarne stiske; 5. skupna kontrolna, pravna in reklamna služba so se ravno tako pokazale zelo uspešne pri opravljanju nalog za celotno podjetje; 6. zelo pozitivno se je pokazala tudi posvetovalna dejavnost, strokovne ekskurzije, razni tečaji in drugo izobraževanje kadrov. Končno se mi zdi umestno posebej poudariti, da v velikem podjetju kadri — ljudje mnogo lažje, hitreje in uspešneje napredujejo, saj je več kot razumljivo, da v majhnem podjetju, ki ima mogoče le nekaj prodajaln, se le s težavo in zelo poredkoma dobi boljše delovno mesto, ker jih enostavno ni. Ne samo delovna mesta, tudi zamenjava poklica je pri velikem podjetju lažja (iz trgovine v administracijo in narobe). Skratka, prednosti je toliko, da je prav, da smo se združili, da združujemo materialne in delovne vrednote. R. J. Okoli demonstratorjev se je vedno nabralo kar precej ljudi in marsikatera gospodinja si je potihoma skovala načrt za nakup za katerega izmed malih aparatov Gorenje Tovariš Franc Jezeršek je bil zares vešč v prikazovanju in razlagi o uporabnosti gospodinjskih pripomočkov Gorenja Akcija Gorenje v Mercatorjevih trgovinah OD KONCA JULIJA PA TJA DO 23. AVGUSTA SO V NAŠIH PETIH SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH V LJUBLJANI, PRIKAZOVALI UPORABO MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE Izdelki Gorenja vse bolj osvajajo domače kupce. Predvsem so se gospodinje razveselile malih aparatov, ki so nepogrešljivi v sodobni kuhinji. Danes jim ni potrebno premišljevati o nakupih tam čez mejo, ker kvalitetne in na oko privlačne male gospodinjske stroje lahko kupijo kar doma, če hočete tudi v Mercatorjevi trgovini. ŠE VEČ TAKIH AKCIJ! Tisto dopoldne, ko smo se oglasili v Potrošniškem centru v Soseski VI v Šiški, je bilo zanimanje gospodinj veliko. Vprašanja so deževala in tovarišica Natalija Končina in tovariš Franc Jezeršek sta odgovarjala, prikazovala, svetovala in navduševala. O pomenu takih demonstracij je tovariš Jezeršek povedal: »Take akcije bi morale biti večkrat in v širšem obsegu. Čudim se Jugoreklamu in Gorenju, ki sodelujeta v tej akciji, da nista šla še širše. S to vrsto reklame proizvajalec lahko prikaže, kaj nudi kupcem na tržišču, na nevsiljiv način jim pokaže delovanje in uporabnost svojih izdelkov. TROJNO ZADOVOLJSTVO Današnji potrošnik je vse preveč zaposlen, predvsem zaposlene gospodinje, ki nimajo veliko časa za »potepanje« po trgovinah, takole pa lahko že v najbližji trgovini vidi to ali drugo novost in sliši strokovno oceno za izdelek.« Prodaja malih gospodinjskih aparatov se je v tem času v naših trgovinah dokaj povečala in to je največji dokaz, da takšne akcije niso dobrodošle samo proizvajalcu, temveč tudi trgovcu in ne nazadnje tudi kupcu. N. L. Slavje pri Panoniji v Ptuju Konec junija se je na svečani seji zbral delavski svet in vodstva družbenopolitičnih organizacij poslovne enote Panonija v Ptuju. Na svečano sejo so bili povabljeni vsi zaposleni, ki so že 20 ali več let zaposleni na istem delovnem mestu oziroma v isti prodajalni, ter vsi zaposleni, ki letos dopolnjujejo 10. leto dela pri tej enoti. Prisotna sta bila tudi generalni direktor podjetja tovariš Adolf Osterc in direktor splošnega sektorja tovariš Marjan Pogačnik. Slavnostno sejo je pričel predsednik DS PE Panonija tovariš Janko Petek, ki je po uvodnih besedah predal besedo direktorju PE tovarišu Branku Gorjupu, ki je orisal razvoj podjetja in prispevek slavljencev k temu. Navzoče je pozdravil tudi generalni direktor veletrgovine Mercator, tovariš Adolf Osterc, ki je dal priznanje pobudnikom za tako srečanje, saj proslavljanje posameznih jubilejev pozitivno vpliva na delo ljudi. Posebej je čestital slavljencem, ki so sigurno mnogo prispevali k temu, da je Panonija tako močna, kot je danes. Kot že večkrat, je tudi ob tej priložnosti pozdravil tako zdrave integracije, kot je bila Panonija k Mercatorju, od katere imata koristi tako Mercator kot Panonija. Predsednik DS Panonije je nato 26 slavljencem, ki so že 20 ali več let na istem delovnem mestu oziroma v isti enoti, izročil spominsko darilo — uro in 1000 din. Mladinka Slavka Korenjak pa je vsakemu izročila nagelj in pripela značko »M«. Zaposleni, ki so 20 let v podjetju, so v tem letu prvič dobili spominsko darilo, v bodoče pa bo to pri Panoniji stalna praksa. Vedeti moramo, da je Panonija letos »stara« 18 let, njeni pravni predhodniki pa so obstajali že prej. Firme so se menjavale, ljudje pa so ostajali, niso pa za svojo vztrajnost dobili potrebnega in zasluženega priznanja. Kot že nekaj let nazaj, toda letos nekoliko v senci »20 letnikov«, so dobili spominska darila — ure tudi delavci, ki so 10 let pri Panoniji. V imenu slavljencev se je za spominska darila in nagrade zahvalil, po letih najstarejši, 62-letni Herbert Pirš. Generalni direktor veletrgovine Mercator tovariš Adolf Osterc čestita jubilantom. Levo na sliki: direktor PE Panonija Branko Gorjup, desno: predsednik DS enote Janko Petek in sekretar France Zadravec Po uradni slovesnosti v prijetnem domačem razpoloženju so slavljenci in drugi ostali pozno v noč. Razpoloženje je bilo takšno kot že dolgo ne. Vsi so vsaj za nekaj ur pozabili na svoje skrbi, na delo in obujali samo lepe spomine, ki jih ni bilo malo. Malokdaj se srečajo ljudje ob takih priložnostih, mnogi se poznajo samo na videz, čeprav so že 20 ali več let pri istem podjetju in imajo take ali drugačne zasluge za njegov razvoj. Polni lepih vtisov smo se razšli zopet vsak na svoje delovno mesto, prevzeli nove delovne naloge za jutrišnji lepši dan. Anica Kukovič je že od 1945 zaposlena v prodajalni Steklo porcelan v Ptuju in poslovod-kinja te enote od 1. 7. 1946. leta NAJSTAREJŽI delovni jubilant Herbert Pirš —• najstarejši član delovne skupnosti PE Panonija v Ptuju bo v kratkem napolnil 62 let, ima prek 40 let delovne dobe, od tega je že 20 let vodja skladišča tekstila. Sami visoki jubileji. Ne glede na to, je še zelo vitalen in vestno opravlja vse delovne Najstarejši slavljenec tovariš Herbert Pirš, vodja skladišča tekstila — bo 1. avgusta slavil 62-letnico — se v imenu slavljencev zahvaljuje za pozornost in darila naloge. Na svečani seji delavskega sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij se je v imenu slavijenjev zahvalil direktorju enote Panonija tov. Branku Gorjupu in delavskemu svetu za izrečene besede in nagrade. Poudaril je, da darila in priznanja pomenijo novo obvezo do najstarejših članov kolektiva pri izvajanju delovnih nalog. Po svečani seji nam je povedal nekaj misli o sedanjem delu Panonije in Mercatorja ter o svojih pogledih na naš skupen razvoj. »V letu 1952 sem pri takratnem trgovskem podjetju na veliko »Preskrba« v Ptuju prevzel delovno mesto vodje skladišča tekstila. Čez dve leti smo menjali ime firme, ki jo imamo še danes, ko smo že dve leti združeni v Veletrgovini Mercator. V tem času se je podjetje nenehno širilo, združitev z Mercatorjem pa nam je dala možnost zgraditve nove lepe veleblagovnice, ki bo začela v kratkem obratovati. Vsi, ki delamo v grosistični dejavnosti, pa še težje čakamo izgradnjo centralnih skladišč, ki se je že pričela. Obseg dela v grosistični in detajlni dejavnosti je vsa leta naraščal. Prometi so bili vse večji, tako da je število zaposlenih danes sigurno desetkrat večje kot je bilo pred 20 leti. Zraven dela so naraščali tudi osebni dohodki. V zadnjem času srečujemo mnogo strank, ki nosijo blago iz naših trgovin. Svetlobni znaki »M« vabijo kupce, ki nas radi obiskujejo. Priključitev k Mercatorju nam je prinesla mnogo prednosti. Prepričan sem, da bomo sredstva, ki se vlagajo v Ptuj, hitro opravičili in v obliki večjega dohodka vrnili. (Nadaljevanje na 13. strani) Šestnajst zaposlenih je slavilo desetletnico DVAJSETLETNIKI: Rozalka PETROVIČ Štefka SKOLIBER Ivo NAHBERGER Stanko TERBUC Janez PRINCL Herbert PIRŠ Slavko OROVIČ Marija VIDOVIČ Jože BOMBEK Janko ORLAČ Stanko ROGINA Ivan VINKLER Julija KRIŽANČIČ Anica KUKOVIČ Franc KLANEČEK Olga SOK Anica JURENEC Julka DERNIKOVIČ Franc SEDIČ Matija BAŠL Slava ČUČEK Janko LORGER Vanko PELCL Marija SIMONIČ Ciril BOŽIČ Sonja KORENJAK DESETLETNIKI: Tončka HORVAT Kristina SILAK Anica PAL Marija ZUPANIČ Marija SLAMBERGER Elizabeta VRBANČIČ Anica ČREŠNAR Lizika BAGAR Marija SIMONIČ Dušan DOSTAL Maks ARNUŠ Ludvik JURGEC Alojz ŽULA Julijana ČERNEZEL Ivan SENČAR Rado PLOHL Slavje pri Panoniji v Ptuju V podjetju, mislim predvsem na Panonijo, ker ostalega dela dobro ne poznam, so lepi Predsednik DS PE Panonije tov. Janko Petek je prvi pozdravil slavljence in tovariški odnosi, kar je eden od pogojev za uspešno delo. Prepričan sem, da z dobrimi odnosi v kolektivu, predvsem pa z izgradnjo blagovnice in skladišč, lahko dosegamo še mnogo boljše rezultate kot do sedaj. Tisti, ki pridejo za nami, bodo imeli mnogo boljše pogoje za delo, kot smo jih imeli mi. Čeprav bom avgusta dopolnil 62 let, bom z veseljem delal naprej v tako urejenem podjetju, ki mu želim še nadaljnji vzpon in razvoj.« Kukovič Anica, poslovodkinja prodajalne Steklo porcelan v Ptuju, je zaposlena v tej prodajalni že od leta 1945, poslovodkinja pa je od 1. 7. 1946, to je polnih 26 let, kar je najdaljša doba, ki jo ima katerikoli poslovodja v Panoniji. O svojem delu nam je povedala naslednje: Janez Princi je najstarejši nekvalificirani delavec v PE Panonija, zaposlen v tej enoti že od vsega začetka »Takoj po končani vojni sem se zaposlila v prodajalni Steklo porcelan v Ptuju, kjer sem kot mlada prodajalka že leta 1946 morala prevzeti delovno mesto poslovodkinje. Napisne table so se menjavale, jaz pa sem ostala vse do danes v tej prodajalni. Bila je Nabavno prodajna zadruga, okrajni magazin, samostojna prodajalna Steklo porcelan, Panonija, danes pa Panonija — Mercator. Delovni pogoji so v tej prodajalni zelo težki, saj je njena lokacija v starem delu Ptuja. Do pred nekaj leti je bil sam poslovni prostor eden izmed najslabših v Ptuju, sedaj pa je to lepa moderna prodajalna. Kupec, ki pride k nam, vidi samo ta del, ne vidi pa tistega, kar nas najbolj muči — to je priročna skladišča. Opravljamo engro in detajl dejavnost. Primernih skladišč nimamo. Naša dekleta, zaposlene smo v prodajalni same ženske, morajo v pletenih koših po zelo starih stopnicah prenesti vagone blaga. Tak napor odvrača kader iz naše enote. Predmet poslovanja prodajalne, ki jo vodim, je zelo širok. Prodajamo na drobno in veliko ravno steklo vseh vrst, gradbeno in sanitarno keramiko, gospodinjske potrebščine in keramiko, v steklarski delavnici se opravljajo sama steklarska dela, okvirjenje slik, brušenje, peskanje in graviranje stekla, toda vsa ta dejavnost je v neprimernih prostorih. Ravno steklo imamo skladiščeno v širokih — ozkih vežah starih hiš v bližini prodajalne, nekaj na odprtih prostorih v raznih koncih Ptuja in celo v Moškanjcih. Zaposlenim na steklarskih delih je potrebno organizirati delo, nabaviti ves material, za kontrolo dela pa ostane zelo malo časa. Zdi se mi, da nas starejših mladi mnogokrat ne razumejo in nam ne dajejo dovolj opore pri našem delu. Sigurno pa je, da imajo mlajši drugačen odnos do dela, kot smo ga navajeni mi. Prva leta po vojni, ko ni bilo dovolj ljudi, smo delali cele dneve in nikomur ni prišlo na misel, da bi vprašal za plačilo. Danes pa vsak, ki pride, najprej vpraša, kakšna bo plača in šele nato, kakšno bo delo. Spremembe se močno čutijo v delu trgovine, ki nenehno napreduje, vedno pa je težje z ljudmi, ki mnogokrat vidijo in zahtevajo samo svoje pravice, dolžnosti pa ne.« Še in še je razlagala uspehe in težave, ki jih je imela na svojem delovnem mestu v teh 26 letih v isti prodajalni. Na zunaj so se menjavale napisne table firm, prodajalna je dolgo ostala stara po videzu neizpremenjena, menjavali so se tudi ljudje, ki so odhajali v pokoj, še več pa je bilo takih, ki niso vzdržali težkega fizičnega dela. Naša slavljenka Anica pa je pri delu vztrajala. Pri njej se je izučilo mnogo prodajalk, ki so morda včasih preklinjale usodo, ker so bile razporejene v tako težko okolje, sigurno pa je lahko vsak prodajalec hvaležen poslovodkinji za bogato znanje pri praktičnem delu, ki si ga je v tej enoti pridobil. Zraven strokovnega dela v prodajalni, je večkrat bila izvoljena v delavski svet, upravni odbor, komisije DS, vodstvo sindikata in ZK. Vsepovsod je vsakemu v obraz povedala, kaj misli, s svojimi stališči mnogo prispevala k napredku podjetja. F. Z. »Očka, danes mi je sošolec rekel, da sem zelo podoben tebi.« »In kaj si mu rekel ti?« »Ničesar, on je najmočnejši v našem razredu.« »Ce ne boste prenehali objavljati škotskih šal,« se razburja neki Škot v redakciji časopisa, »si bom od danes naprej prenehal sposojati vaš časopis.« Jožko gre prvič v živalski vrt in se na poti domov pritoži svoji mamici: »Ko sem stal pri štorkljah, sem ugotovil, da me sploh niso prepoznale.« Šestindvajset zaposlenih je v enoti Panonija več kot dvajset let ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI ODMEVI OD Pred časom smo dobili od »Rapida«, generalnega zastopstva za Jugoslavijo pismo kot ugovor na že objavljen članek v Mercatorju pod naslovom »Dobro gospodariti ni lahko«. Prevod pisma Rapida objavljamo v celoti kot dopolnilo k že objavljenemu članku in zagotavljamo, da nismo hoteli biti zlonamerni in zmanjšati uporabnosti in vrednosti Rapidovih aparatov. Rapid generalno zastopstvo za Jugoslavijo Spoštovani tovariš Pogačnik, kot glavnega urednika lista »Mercator« vas prosimo, da objavite ta naš ugovor na članek »Dobro gospodariti ni lahko«, ki je izšel v vašem spoštovanem listu aprila 1972. Rapid, kot generalni zastopnik firme NCR je dobil od svojega potencialnega kupca iz Slovenije vaš list, hkrati pa je izgubil posel zaradi neobjektivnosti in nepo- znavanja snovi, o kateri piše vaš sodelavec R. J. Pri navajanju cen za NCR in Hugin je vaš sodelavec primerjal našo najdražjo blagajno samopostrežnega tipa, vrste 51, z najcenejšo Huginovo blagajno klasičnega tipa. Na ta način je postavil naše izdelke v neenakopraven položaj, še celo glede na konkurenta, kakršna je firma Hugin. V imenu resnice vas želimo obvestiti, da ima firma NCR več tipov blagajn klasičnega tipa, ka- terih cene se sučejo od 5500 do 15.000 din. Cene naših samopostrežnih blagajn pa od 10.050 do 32.000 din. Kot vidite, nam je omenjen objavljen članek v škodo in prizadene neprijetnosti v poslovanju. Prepričani smo, da ste nas razumeli in da boste objavili naš ugovor. S prijateljskimi pozdravi. RAPID — NCR SEKTOR Šef poslov, regis. blagajna Peter Rankovič Po dvomesečnem poslovanju Potrošniki so sprejeli novo blagovnico za svojo novo pridobitev, zaposleni se v njej dobro počutijo in v podjetju Mercator s PE »Panonija« Ptuj kot investitorja, so lahko prepričani v uspešnost investicije. Dosedanje izkušnje kažejo, da je blagovnica presegla vsa pričakovanja. Zbližale so se potrebe in okusi prebivalcev iz velikih in manjših mest ter njihove ožje in širše okolice na eni in moderna trgovina na drugi strani. Še več. Ujemajo se. Vsem je enako prav in blizu moderni samopostrežni način kupovanja iz velike in dobro založene trgovske hiše in elastičen način plačevanja. Te nekatere ugotovitve dopolnjujejo zaposleni in kupci iz blagovnice »Panonija«. Direktor M-PE »Panonija« Branko Gorjup: »Proti pričakovanju ugoden začetek. Zadovoljen je Ptuj, da ima nadvse lepo in funkcionalno blagovnico. Integracija »Panonije« z Mercator- Direktor PE Panonije tov. Branko Gorjup jem je za Ptuj in za podjetje pravilna in koristna poteza, še posebno glede na blagovnico in na nova večja skladišča ob Rogozni-ški cesti, ki so za moderno trgovino več kot potrebna. Že sedanji promet v oddelkih obeta nad 50 milijonov din letno. Disciplinirani kader se je vživel, je prizadeven in se je privadil organizaciji dela. Potrošniki-kupci niso samo Ptujčani, temveč tudi iz širše okolice. Obiskovalci Ptuja iz Varaždina, Čakovca, Ljutomera, Ormoža, Lenarta, Maribora in Slovenske Bistrice, pa tudi od drugod, obiskujejo blagovnico in nakupijo v njej, kar potrebujejo. Prva inventura je potrdila, da je popoln pregled nad nakupi in da so se potrošniki zelo hitro privadili na naš način poslovanja. Blagovnica je vnesla vsakodnevno in praznično živahnost v ta del oo-polnoma urejenega dela mesta. Lepo je tukaj podnevi in ponoči.« Upravnik blagovnice Janko Petek: »V blagovnici so se dobro znašli zaposleni in tudi potrošniki. Vse delo poteka v redu in prinaša s seboj vedno nove dodatne izkušnje. Zalaganje blagovnice zahteva skladišče večjih kapacitet. Razvažanje prispelega blaga v odročna skladišča in potem prevažanje v blagovnico veča stroške poslovanja, trati čas vozilom in zaposlenim. Tudi zahtevne stranke priznajo blagovnici založenost s kvalitetnim blagom. Vsi zaposleni ne prenesejo bla-govniške poslovne zahtevnosti in organizacije dela. Izjeme se vrnejo v klasično trgovino. Povsod pride do manjših kadrovskih sprememb.« Majda Ornik, zaposlena v ZVŠ Maribor, izredna študentka: »Kadar sem le v Ptuju, prihajam v blagovnico. Tokrat kupujem pohištvo za sobo doma, v Hajdošah. Vsakokrat si ogledam nekaj od- Majda Ornik Janko Petek, upravnik, Štefka Kralj in Tone Klasinc v razgovoru delkov. Tukaj šele vidim, kaj vse je potrebno za gospodinjstvo in za dom in da so potrebna leta za nabavo najnujnejšega. Javno mnenje za blagovnico je zelo ugodno, če poslušam odrasle ali mladino.« Jože Kaučevič, pomočnik poslovodje elektrooddelka v II. nadstropju: »Pri nas kupujejo potrošniki iz mesta in s podeželja hladilnike, konservatorje, pralne stroje, trajno goreče peči, glasbila, televizorje, radio aparate in vse, kar je na naših policah. Vseh kupcev ni mogoče poznati, saj vidim med domačimi tudi neznane obraze. Pogledajo, kaj povprašajo, se pomenijo o plačilu in o raznih ugodnostih. Na vprašanje, če so našli, kar potrebujejo, vam odgovorijo: »Zanimivo, marsikaj imate, kar nimajo drugod. Ptuj je Jože Kaučevič zdaj še bolj privlačen. Če boste vedno tako skrbeli za potrošnike, ne boste praznih rok, zlasti če dajete tudi na kredit in za devize.« Marjana Martinčič, doma iz Ptuja in Marija Flajs iz Lancove vasi, zaposleni v gostinskem podjetju »Haloški biser« Ptuj: Franc Mlakar »Že večkrat sva bili tu, saj naenkrat ni mogoče vsega pogledati, kar je na policah, stojalih in na obešalnikih, razpostavljeno po oddelkih v pritličju ter v prvem in drugem nadstropju. Kupili sva že več stvari za družino in za dom. Zelo nama je všeč v blagovnici in tudi sodelavke tako menijo. Po ogledu, se mi zdi vredno varčevati in potem kupiti potrebne in koristne stvari. Zlasti za mlade družine je to pridobitev, ker marsikaj potrebujejo, to pa kupujejo glede na možnosti, ki jih imajo.« Franc Mlakar, poslovodja oddelka za pohištvo: »Prodajamo kosovno pohištvo, kompletne kuhinje in spalnice. Vsak kupec ima svoje potrebe. Hilda Arko želje in okus. Nekateri plačajo takoj, drugi pa prinesejo kreditni ček. Kolikor želijo kupci pohištvo, ki ga še nimamo, si prizadevamo, da bi ga takoj dobili iz tovarn pohištva.« Slava Čuček Hilda Arko, sodelavka iz kolektiva KB Ptuj: »Že večkrat sem bila tu in nakupila več stvari za otroka. Tudi otroški in ženski oddelek sta dobro založena. Danes sem se pomudila v gospodinjskem oddelku. Vsepovsod preseneti bogata izbira in zelo praktične ter lepe stvari. Menda so bili v blagovnici že vsi Ptujčani, ali vsaj večina. Zelo se je bomo navadili, kdaj pa kdaj pa nas bo vseeno zaneslo še v klasično trgovino k znancem, kjer smo prej kupovali.« Slava Čuček, poslovodja za otroški oddelek: »Ker imamo dosti blaga za otroke vseh starosti, imamo stalno mnogo kupcev iz Ptuja in blagovnice »M« Panonija bližnje ter daljne okolice ter celo iz inozemstva. Vse si ogledajo z zanimanjem, mnogi porečejo: Glejte jih, Ptujčane, kaj vse so pripravili za potrošnike v tej svoji lepi trgovski hiši! Zanimivo pa je, da ne pričakujejo samo od nas ljubeznivosti, temveč so tudi sami do nas ljubeznivi.« Rado Plohl, poslovodja oddelka za šport: »Športne rekvizite kupujejo telovadna društva, šole in prijatelji športa. Lovci najdejo tukaj vse, od puške do municije, ribiči pa pribor za svoj šport. Za otroke kupujejo igrače, otroška kolesa, ponije in dvokolesa, odrasli pa Rado Plohl mopede in motorje. Malokdo odide, ne da bi našel, po kar je prišel. Navadno prideta oče in mati ali pa mladi par. Otroci so vedno v spremstvu staršev. Zanimivo je, kako točno vedo otroci, kaj bi radi. Kar mislimo si, kako bo za praznične nakupe pred novim letom. Blaga za darila nam ne bo zmanjkalo.« Ernest in Rozalija Husser, po službenih opravkih iz Švice v Kidričevem, sta tudi prišla v blagovnico in se ustavila v oddelku za brušeno steklo: »Prihajava po opravkih v Kidričevo in že nekoliko poznava Ptuj in okolico. Zdaj sva prav presenečena, da imate tako čudovito, novo, bogato založeno blagovnico. Rada verjameva, da so vaši domačini zelo zadovoljni, da Jožica Lepšina kupujejo blago, ki se najde navadno samo v blagovnicah v večjih mestih. Skupno z vami sva vesela, da je tudi Ptuj zelo napredoval. Upava, da se bomo kmalu zopet tukaj srečali.« Jožica Lepšina, poslovodja oddelka za stanovanjsko konfekcijo: »Mnogi ljudje se zvrstijo v našem oddelku. Kupujejo dekorativne zavese, posteljne garniture, odeje, koce, pregrinjala za kavče in fotelje, prte, serviete in drugo. Inozemci, zlasti Avstrijci in Nemci kupujejo narodne vezenine in prtičke, ki nam jih dobavlja Bled. Sedanja bogata izbira vsega zadošča, bomo pa jo še dopolnjevali.« Silva Golob, prodajalka vrtnarstva »Florina« iz Maribora: »Čestitke, praznovanja, gostije, razni jubileji in tudi druge podobne priložnosti nam pripeljejo kupce, ljubitelje rezanega cvetja in lončnic. Mnogo vsega imamo, celo zaščitna sredstva in umetna gnojila, celo zemljo za cvetice, čebulice in sadike za lončnice. Dobili smo tudi 25 papagajčkov in papagajk. Zlasti otroci so jih takoj opazili. Če jih bo zmanjkalo, jih dobimo še več. Imamo še poročne šopke, vence za neveste, svečke za torte. Malo poglejte sem in tja po našem oddelku, pa boste videli, kaj lahko vse prodamo in storimo za stranke.« Silva Golob V pritličju marsikdo odide naravnost k mesnici in k sosednji prodajalni, prodajalni kruha. Poslovodja mesnice Ivan Planinšek: »Vsak dan imamo sveže meso, govedino, teletino, svinjino in perutnino, kar nam dobavljata KIK Pomurka in Ptuj. Dobavitelji sami skrbijo za dobavo kvalitetnega mesa. Seveda ima vsakdo svoje želje in zahteve in te poskušamo v čimvečji meri zadovoljiti. Tudi inozemci kupujejo sveže meso in mesne izdelke. Marsikdo plača z devizami, ker tudi 10 %> popust pri več nakupih nekaj znese.« In tako bi lahko poslušali in zapisovali iz dneva v dan želje Ivan Planinšek in mnenja kupcev. Mnenja so si podobna: blagovnica v Ptuju je privlačna, moderna dobro založena hiša. Kolektiv blagovnice pa zagotavlja, da si bo prizadeval, da njegovi kupci nikdar ne bodo spremenili dobrega mnenja o blagovnici. Slike in tekst Jože Vrabl ficr—fia—fia—fici V puščavi, nizko nad zemljo letita dva balončka. Prvi: »Pazi, da se ne nabodeš na kaktussss ...!« Drugi: »Kje pa ga vidišššš ...?« Zajec se je napil. Pijan je legel pod grm in zaspal. Mimo prideta dva sestradana volka in ker se nista mogla zediniti, čigav bo zajec, sta se sprla tako močno, da sta oba zaradi zadanih si ran poginila. Zajec se zbudi, si pomane oči in se ob pogledu na mrtva volka zgrozi: »Presneto, kadar se napijem, vedno naredim kako neumnost ...!« Stanko je dobil od mamine prijateljice 50 dinarjev. »No, kako se reče? Kaj vedno rečem jaz, ko mi očka da denar?« ga hoče spomniti mamica. Stanko: »Hvala. Je to vse?« Sonja je nepravilno parkirala avto. Pristopil je miličnik in zahteval vozniško dovoljenje. Sonja: »Lahko vam ga pokažem, toda takoj mi ga morate vrniti, ker sem si ga sposodila od prijateljice.« Mercator — soustanovitelj gledališke komune Gledališka hiša Drame SNG je bila 20. septembra letos prizorišče slovesnega odpiranja novih poti kulturnega in umetniškega delovanja Drame, Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V navzočnosti predstavnikov našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja je potekal ustanovni zbor Gledališke komune, ki bo na sodoben način povezovala Slovensko narodno gledališče z gospodarskimi organizacijami. Določila o delovanju te zveze so predstavniki osemnajstih delovnih organizacij in SNG sprejeli s statutom Gledališke komune. Njen osnovni namen je podružblja-nje gledališke kulture. Vodstvo in umetniški ansambli Slovenskega narodnega gledališča želijo tako v neposrednem delovanju z delovnimi organizacijami nuditi kulturne dobrine z zavestjo, da je v naši socialistični družbi tudi gledališka kultura del družbenega življenja in ustvarjanja. V gledališko komuno, ki je organizacijska oblika trajnega sodelovanja Slovenskega narodnega gledališča z delovnimi ljudmi za približevanje, razširjanje in pospeševanje gledališke kulture, smo poleg 17 gospodarskih organizacij vstopili tudi mi, Veletrgovina Mercator. Kot soustanovitelji Gledališke komune pa bomo člani Mercatorjeve delovne skupnosti poslej življenjsko povezani z obema kulturnima ustanovama. Dramo in Opero. Na voljo imamo 32 abonmajskih izkaznic, za dva ali več sedežev v Drami in 22 v Operi. Pravično jih bomo razdelili na vse kolektive enot. Želimo, da ne bi naši sedeži nikdar ostali nezasedeni, zato si v enotah predajajte abonmajsko karto z zavestjo, da ima karta veliko vrednost, predvsem duhovno in da vas obvezuje pred seboj in pred drugimi člani kolektiva. Če boš zelo pohitela, bova igralce v gledališču dobila ravno pri odstranjevanju šminke. Kaj bomo gledali v Drami SNG Novo gledališko sezono so v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani začeli s premiero Ruzzantejeve Vdove iz Ankone. Kmalu pa bo na sporedu tudi Shakespearova ljubezenska tragedija Romeo in Julija ter Biicknerjev Vojček. Tokrat vas želimo na kratko seznaniti s prvimi tremi deli, ki jih boste lahko gledali na odru Drame SNG v tej sezoni. Ker je naša delovna organizacija članica Gledališke komune pri Slovenskem narodnem gledališču, lahko upamo, da nam bodo predstave v Drami odslej veliko bliže. Začutili bomo, da je to naše gledališče, ki nam utegne pomeniti del življenja. V njem si bomo lahko bogatili svoje poglede na svet in na ljudi, smejali se bomo in razmišljali ter tako izpolnili vrzeli v naši vsakdanjosti, ki nas tako rada odvrača od resničnih duhovnih vrednot. Prvo delo, ki so ga uprizorili v Drami, je Ruzzantejeva Vdova iz Ankone. To je ena izmed najboljših komedij italijanskega komediografa Angela Beolca (1502 do 1542), bolj znanega pod pisateljskim imenom Ruzzante, ki ga je dobil po vlogi šaljivcev in bur-kačev, ki jih je igral v vseh svojih igrah. Osebe v njegovih igrah so žive in govore sproščeno. Glavna zgodba se odvija okoli smešnega starca, ki je zaljubljen v kurtizano Doralice. V tej zaljubljenosti se stari šjor Tomaž oklene svojega služabnika Raz-zanteja, ki je po naravi prekanjen posredovalec ljubezenskih sporočil. Komedijo je zrežiral Francesco Macedonio, slovenski režiser iz Trsta, nastopajo pa znani igralci kot so Dare Valič, Ali Raner, Alenka Vipotnikova, Štefka Drolčeva, Rudi Kosmač, Tone Gogala, Iva Zupančičeva, Marija Benkova, Lenčka Feren-čakova, Marjan Hlastec in Andrej Kurent. TRAGEDIJA PROLETARIATA V oktobru bodo na velikem odru ljubljanske Drame uprizorili dramo Georga Biichnerja Vojček. Nemški pisatelj in dramatik Georg Biichner je bil rojen blizu Darmstadta leta 1813 in je umrl zelo mlad leta 1837. Študiral je medicino ter se kot napreden mislec boril proti monarhiji in fevdalizmu. Njegov junak Vojček, po katerem je avtor dal drami ime, je vojak. Njegova dolžnost je, da brije stotnika in da pomaga zdravniku. Z Marijo ima Vojček otroka. Vojček pa je samo vojak, poslušen mora biti stotniku in zdravniku. Marija mu je nezvesta, čeprav ji prinaša ves denar, ki ga zasluži. Zahotelo se ji je uhanov, cena zanje pa je bila nezvestoba. Dobila jih je. Vojček zve za njeno početje. Sledi ji na ples, da bi se sam prepričal o njenem početju. Tako spozna resnico. Zvabi jo v gozd in jo s smrtjo kaznuje za nezvestobo. Po zločinu se Vojček vrne v mesto, toda ljudje opazijo sledove krvi na njegovih rokah, zato zbeži nazaj v gozd. V potoku si skuša sprati kri z rok, pri tem pa utone. Ljudje, med katerimi živi vojak Vojček, predstavljajo oblast, to je stotnik; inteligenco, ki jo zastopa zdravnik, in proletariat, kamor sodita Vojček in Marija. Obenem je to delo tudi pravo mojstrstvo besede. Pisatelj je z njim živo prikazal družbena nasprotja svojega časa, hkrati pa je vanj položil vse svoje upanje na boljše odnose med ljudmi. Dramo režira nemški režiser Peter Lotschak, igrajo pa Boris Juh, Mojca Ribičeva, Jurij Souček, Janez Albreht, Boris Cavazza, Janez Hočevar, Angelca Hlebcetova, Bert Sotler, Aleksander Valič, Tone Homar, Danilo Benedičič, Andrej Nahtigal, Helena Erjavčeva, Branko Miklavc in Ivanka Mežanova. ROMEO IN JULIJA V SODOBNI IZVEDBI Ljubezenska tragedija Romeo in Julija je poleg Hamleta verjetno eno najbolj znanih Shakespearovih dramskih besedil, torej sodi med tista dela tega največjega dramatika zahodnega sveta, ki so največ igrana zunaj Anglije. Dramatik in pesnik William Shakespeare je bil rojen leta 1568 v Stratfordu ob reki Avon, severozahodno od Londona, umrl pa je leta 1616. O njegovem življenju je precej znanega, še več pa je ugibanj, kajti njegovo silno razgibano življenje, še bolj pa izredne pisateljske sposobnosti v svetu že več stoletij vzbujajo zanimanje in spoštovanje. Njegovo delo Romeo in Julija je drama nesrečne mlade ljubezni. Napisal jo je po noveli italijanskega pisca Bandella. Drama se dogaja v Veroni, v Italiji. Tragična smrt Romea in Julije in sovraštvo sprtih družin Capuletov in Mon-tegov privlači tako gledališke umetnike kot seveda tudi gledalce. Četudi je drama tragičnega značaja, vsebuje mnogo mladostnih, vedrih in celo šaljivih trenutkov. Poseben čar pa ji dajejo ljubezenski prizori. V posameznih vlogah bo nastopila vrsta odličnih igralcev Dra- me. Romeo bo Kristijan Muck, Julija pa Mojca Ribičeva. Druge osebe pa bodo upodobili Maks Bajc, Andrej Nahtigal, Lojze Rozman, Jurij Souček, Tone Homar, Božo Šprajc, Boris Cavazza, Janez Hočevar, Dare Valič, Boris Juh, Danilo Benedičič, Slavka Glavinova, Marijana Brecljeva, Duša Počkajeva in drugi. Toliko za uvod v letošnjo sezono v Drami SNG. ha—ha—ha V podnajemniško sobo študenta je prišel vlomilec in mu zagrozil: »Nobenega vpitja, samo denar bom poiskal!« Študent: »Tudi jaz bom pomagal!« Janezek učitelju: »Tovariš učitelj, ali se lahko nekoga kaznuje za nekaj, česar ni storil?« Učitelj: »Naravno, da se ne sme.« Janezek: »Krasno! Nisem namreč napravil domače naloge.« V samopostrežni prodajalni fantek z mamico, ki je prišla nakupovat, vzame s police bonbone in jih prične jesti. »Ali nič ne vidite, kaj dela vaš otrok,« opozori prodajalka fantkovo mater. Mati nato: »Toda Iztok, saj se vendar ne je tako hitro in grdo.« Veste, moj mož v gledališču vedno zaspi, zato pa je v postelji vedno buden in svež. Zakaj trg ni založen s svežim mesom in mesnimi izdelki? V zadnjem času je ljubljanski trg slabo založen s svežim mesom in mesnimi izdelki. Vzrok za to je neurejeno tržišče. Odkupne cene žive govedi, prašičev in telet so se v zadnjih 4 mesecih povečale za ca. 20 “/o. Poleg tega pa imamo različne maloprodajne cene po republikah in celo po občinah. Nezaloženost ljubljanskega trga je problematična že od znane zamrznitve cen, 26. 11. 1971. Maloprodajne cene so zamrznjene v Sloveniji na najnižji ravni. Razlike v cenah mesa na ljubljanskem trgu v primerjavi s cenami v drugi jugoslovanskih mestih so 3,00 do 4,00 din višje, čeravno imajo republike Hrvatska, Srbija in pokrajina Vojvodina svojo surovinsko bazo. Za potrebe našega trga se oskrbujemo s surovinami prek 90 °/o v sosednjih republikah ter tako še povečujemo stroške odkupa samega. Proizvodnja govedi in prašičev je v Sloveniji v rokah večjih kombinatov, ki imajo v svoji sestavi mesno-predelovalne in klav-niške obrate. Zaradi tega je obratna enota Tovarna mesnih izdelkov skoraj popolnoma izrinjena iz slovenskega odkupnega tržišča V letu 1972 je EGS ukinila vse prelevmane in carino na goveje meso. Zaradi tega se je začel množični izvoz govejega, june-čega mesa ter žive govedi predvsem v Italijo. S povečanim izvozom in večjim povpraševanjem na jugoslovanskem tržišču so italijanski trgovci dvignili odkupno ceno celo za 30 do 40 %>. Mlado govedo pa so odkupovali celo po 18,00 din za kg žive teže. Nasprotja pa so nastala tudi na samem slovenskem trgu, saj so občinske skupščine v turističnih krajih postavila višje cene za sveže meso. Za primerjavo navajamo nekaj podatkov: Ljubljana Koper Razlika svinjsko meso brez kosti 26,00 28,00 2,00 svinjski kare 25,50 27,00 1,50 juneče stegno brez kosti 33,00 42,00 9,00 juneče pljučna pečenka 46,00 62,00 16,00 Iste razlike so tudi v drugih krajih na jadranski obali in večjih jugoslovanskih središčih. V takih spremenjenih pogojih gospodarjenja, večjih potrebah od proizvodnje se dogaja, da je na odkupnih mestih vsa živina prodana v nekaj urah, za gotovino. Ta problem še vedno ni rešen glede nelikvidnosti, nezadostnih obratnih sredstev trgovine in ostalih večjih potrošnikov mesa in mesnih izdelkov. Znano je tudi, da se sredstva oziroma iztržki od mesa in mesnih izdelkov prelivajo v druge namene in se vedno ne vračajo v proizvodnjo. V mesecu maju je bila cena za žive prašiče 8,80 din, sedaj pa je 10,20 din fco nakladalna postaja. Zaradi takšnega povišanja cen je položaj sedaj tak: cene surovinam so se dvignile za 40 °/o, cene izdelkov pa samo za 10%>, ker je svinjsko meso glavna surovina za proizvodnjo mesnih izdelkov, je jasno, da bi pripeljala povečana proizvodnja spričo današnjih cen surovin naš obrat do občutnih izgub. Po drugi strani pa nas skrbijo velike zaloge masti in slanine, katere v prodaji ne dosegajo niti 50 °/o žive cene prašiča. Zaradi politike cen, ki ščiti potrošnika, nočejo pristojni organi dvigniti cen svežemu mesu, niti izdelkom, zato mesno predelovalna podjetja ne morejo poslovati normalno, oziroma poslujejo v večji meri z izgubo. Zaradi takšnih razmer moramo dostikrat proizvodnjo omejiti, oziroma prodajati samo del blaga iz proizvodnega programa. Vse kvalitetnejše vrste mesa (zadnji deli) pa nameniti izvozu ali drugim tržiščem, kjer dosežemo boljšo ceno. RUDI MILER, direktor OE TMI Čeprav naš razstavni prostor ni bil eden tistih »-nobel« na pogled, so kupci radi nakupovali pri nas. Privlačili so jih prijazni prodajalci in kvalitetno blago? Kdo ve, v katerem stanovanju je našla ta dnevna soba svoje mesto. Kupovali so ljudje od blizu in daleč. Najdalj je verjetno romala spalnica v Holandijo Mercator na Gorenjskem sejmu v Kranju PE PRESKRBA ŽE ČETRTIČ ZAPOREDOMA NA GORENJSKEM SEJMU — MNOGI KUPCI SO SE ODLOČILI ZA NAKUP PRI NAS — ESTETSKO PREMALO UREJEN PAVILJON Med razstavljavci na XXII. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil v dneh od 4. do 15. avgusta, najdemo tudi Mercator, pravzaprav njegovo enoto Preskrba iz Tržiča. Tokrat so nastopali na tej pomembni gospodarski prireditvi na Gorenjskem že četrtič zaporedoma, čeravno je letos kazalo, da se je ne bodo udeležili. Vzrok temu naj bi bili veliki stroški, kajti razstavljeno blago se je prodajalo s 5 %> popustom, ki ga delno (2 %) pokrije občinska skupščina od plačanega prometnega davka, 3 odstotke pa mora kriti razstavljavec sam. Kljub težavam, ki so zavirale odločitev PE Preskrba, so se dokončno odločili, da na sejem gredo. O tem je povedal tovariš Marjan Gradišar, komercialist pri PE Preskrba, tole: »Na gorenjski sejem smo morali iti, da obdržimo kupce. Zlasti je to pomembno za nas zdaj, ko je v Kranju odprta nova blagovnica Globus. PREMALO STORJENEGA ZA IZGLED M PAVILJONA Na sejmu smo kupcem nudili pohištvo, gospodinjske stroje, nekaj tekstila in pa gostinske usluge v bifeju, ki je bil poleg tistega od Živil iz Kranja, edini na sejmu. Razstavljali smo na 320 m2, kar je bilo odločno premalo, poleg tega pa tudi izgled našega paviljona ni bil ravno hvale vreden, če smo ga primerjali z drugimi. Beseda je tekla o tem in tovariš Gradišar je dejal: »Za ureditev paviljona bi potrebovali nekaj več sredstev, vendar enota tega sama ne zmore. Želimo si več sodelovanja z matično hišo. Gorenjski sejem je potrošniški sejem in ga sploh ne moremo primerjati na primer z zagrebškim velesejmom. Namenjen je potrošnikom, ki se radi odločajo za nakupe, ker jim razstavljavci na sejmu nudijo popust in možnost nakupa na kredit. Vendar to ni navadni »vašar«, kot to nekateri menijo.« KLJUB TEMU ODLIČEN PROMET Čeprav naš paviljon ni bil eden tistih bolje urejenih, so ljudje radi nakupovali pri nas. Triindvajset zaposlenih, od tega 6 rednih delavcev PE Preskrba in drugi honorarni, vsi študentje, so neumorno delali kljub hudi vročini, ki je vladala tiste dni. Promet v našem paviljonu je bil velik, kar zgovorno kažejo številke za prvo nedeljo, ko je imel bife 4.780 din prometa, oddelek s tekstilom, kjer so, mimogrede povedano tudi brezplačno zarobili zavese, 25.000 gotovinskega prometa. Pohištva so na ta dan prodali za 60.000 din, na kredit pa za 90.000. Kupci so prihajali od vsepovsod, tudi tujcev je bilo dosti. Celo neki nizozemski turist si je izbral spalnico v našem paviljonu. Ob koncu lahko zapišem, da je bil XXII. gorenjski sejem, ki ga je obiskalo okoli 160.000 ljudi, uspešen za Mercator oziroma PE Preskrba. N. L. Nesreča sodelavke Pred tremi meseci, natančneje 10. julija, se je v prometni nesreči poškodovala naša sodelavka iz aranžerskega oddelka Marina Ulčnik. Nekaj pred drugo uro tistega dne sta se s sodelavcem Andrejem s kombijem vračala na upravo. Na križišču Aškerčeve in Go-rupove ceste je prišlo do trčenja, pri katerem je Marina dobila poškodbe na nogah. Dogodek nas je presunil. V naših srcih so se znova in znova rojevale neštete dobre želje, namenjene Marini, ki ji je le en usoden udarec pločevine ob pločevino prekrižal poprejšnje načrte in jo za nekaj časa vzel iz naše sredine. Marina se še vedno zdravi, mi vsi pa ji želimo, da čimprej okreva in se zdrava in vedra zopet vrne med nas. L. N. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA JE POSLOVNA ENOTA »HRANA« ORGANIZIRALA STROKOVNO EKSKURZIJO ZA SVOJE UČENCE NA ŠTAJERSKO V Intes, Zlatorog in CIE Panonija... Odpotovali smo z avtobusom 26. junija 1972 iz Ljubljane proti Štajerski. Od vseh 46 učenk pri poslovni enoti »Hrana« se je udeležilo ekskurzije 36 učenk in trije učenci, direktor poslovne službe »Hrana«, šef splošne službe tovarišica Ivanka Šega, predsednica delavskega sveta enote tovarišica Zora Petrič, ter inštruktorici tovarišica Franja Kraker in Slavka Kastelic. V živilskem kombinatu »Intes« Maribor nas je lepo sprejel generalni direktor tovariš Vlado Steblovnik. Oba proizvodna obra- ta, tovarna testenin, kakor izdelavo fritatov sta nam razkazali inž. Vladka Malenca in inž. Ida Rajh. Z ogledom proizvodnega procesa smo bili zelo zadovoljni. Za vse navzoče je bil to poseben dogodek. Zlasti nas je presenetila čistoča, ter delovna disciplina vseh zaposlenih. Zelo zanimiv je bil ogled izdelave makaronov, špagetov, rezancev, fidelinov in drugih testnin za juho. Prav tako je zanimiva proizvodnja zlatih kroglic — zlatih fritatov in koki kruhovih kock. Za strokovna pojasnila smo se obema tovarišica- ma, ki sta nam razlagali proizvodni proces, lepo zahvalili. Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko so nam razdelili vzorce njihovih izdelkov, saj se bomo o njihovi kvaliteti lahko prepričali tudi s poskušnjo doma. Nato smo si ogledali proizvodnjo tovarne »Zlatorog«. Ker je bil generalni direktor odsoten, nas je sprejel tovariš Andrej Hočevar. Vse obrate nam je razkazal tovariš Peter Jaki, tehnik. Z zanimanjem smo si ogledali obrate kozmetike, mila, spre j e v, detergentov. Tovariš Jaki je strokovno pojasnil proces dela pri vsakem stroju posebej. Prav posebno skrb vodi ta delovni kolektiv za embalažo za svoje izdelke. Zavedajo se velike važnosti lepote izdelave embalaže, saj to izredno veliko pripomore k prodaji tako pakiranega blaga. Tudi njim smo se zahvalili za vzorce njihovih proizvodov z obljubo, da bomo v bodoče laže prodajali njihove izdelke, ker bomo tudi kupcem marsikaj lahko o njih povedali, kar nam do sedaj ni bilo razumljivo. Ob prihodu v Ptuj so nas sprejeli direktor naše poslovne enote tovariš Branko Gorjup, sekretar enote tovariš Franc Zadravec in upravnik nove blagovnice tovariš Janko Petek. Razkazali so nam vse prostore blagovnice, za katero je predvidena otvoritev v mesecu avgustu. Pri kosilu v hotelu Panonija sta nas gostila naša enota Pano- nija Ptuj in pa živilski kombinat »Intes« obrat »Vinko Reš«. Prepričali smo se, da so njihove torte res odlične. Popoldne smo si ogledali Ptujski grad in muzej. Na vprašanje, kaj nas je na poti po Štajerski pripeljalo v Ptuj, res ni bilo težko ugotoviti. To je bil prav gotovo muzej v gradu z vsemi eksponati, ki so tu izredno dobro ohranjeni. Vodič, ki nas je vodil iz sobane v sobano, nas je poleg vsega razstavljenega, tudi istočasno popeljal daleč nazaj v zgodovino gradov. Za ogled tako zanimivega muzeja je čas vedno prekratek. Tako nas je čas prehitel, da si nismo mogli ogledati tudi arheološkega dela muzeja. V Ljubljano smo se vrnili srečni in zadovoljni, saj so učenke poskrbele za kratek čas s pesmi-jo. A. S. ha, ha, ha Mali Marko je šel s svojo sestro na baletno predstavo. Ko vidi, da vsi plesalci plešejo na konicah prstov, jo vpraša začudeno: »Zakaj pa vendar ne vzamejo večjih plesalcev — ...?« »Pojej že vendar svoj kruh,« pokara mati malega Iztoka. »Zakaj?« »Da boš postal velik in močan.« »In zakaj naj bi postal velik in močan?« »Da boš lahko dobro delal.« »Toda zakaj naj bi dobro delal?« »Da boš služil vsakdanji kruh.« »Toda saj veš mamica, da kruha jaz sploh ne maram .. « Srečanje borcev NOB Kot vsa leta nazaj, smo tudi letos pripravili skromno slovesnost v počastitev 4. julija — dan borca. Udeležili so se je naši so-delavci-borci. V OE Mercator je zaposlenih več bork in borcev NOB. Žal na srečanju, ki je bilo 7. julija v Peklu pri Borovnici, ni bilo vseh. Ob prihodu je vse zbrane pozdravil predsednik osnovne organizacije sindikata tovariš Oton Aljančič, ki je v svojem govoru orisal pomen NOB in ljudi, ki so se vanj vključili. Neprecenljiv je delež naših borcev, ki so za vsako ceno, tudi za ceno življenja z uporno pestjo branili svojo zemljo, nje svobodo in prihodnost. Ti isti ljudje so se zbrali na tovariškem srečanju in obujali spomine na nekdanje dni, zapeli pesmi, ki so jih ničkoli-kokrat bodrile v boju. Borcem smo ob tej priložnosti poklonili tudi skromno knjižno darilo kot spomin na srečanje. Vrste naših borcev bodo z odhodi mnogih v pokoj vsako leto redkejše, zato si tembolj želimo, da se kmalu in še bolj polnoštevilno spet snidemo. Zapeli in zaigrali smo veselo, tako od srca Sindikalni izlet v Rim Štiridnevno potovanje v »večno mesto« je bilo enkratno doživetje. Toliko kulturne zapuščine, kot jo ima Rim, ima le malokatero mesto na svetu. Blago podnebje in nenehno bedenje nad dragocenostmi preteklosti, sta dva od činiteljev, nilo toliko znamenitosti. Iz Ljubljane smo se odpeljali v četrtek, 21. septembra ob 6. uri. Bilo nas je 106 udeležencev. Pot nas je vodila prek Postojne, Sežane, Opčin, Mester, mimo Bologne in Firenc do prvega daljšega postanka v slovitem Orvietu, kjer sta doma vinarstvo in umetna obrt. Ogledali smo si cerkev, ki je grajena v romansko gotskem stilu in so jo gradili od leta 1290 do 1319. Na pročelju je čudovita rozeta, ki je ena najlepših v Italiji. Vozili smo po dveh glavnih italijanskih avtocestah, Serenissimi in Stradi del sole. Gradnjo in popravila avtocest financirajo iz pobranih cestnin, največji del sredstev pa prispevajo velika podjetja, ki imajo ob avtocestah svoje bencinske črpalke, trgovine in restavracije. Obe avtocesti sta speljani izven mest, zato so ti nakupovalni centri za turiste nepogrešljivi. Tu dobite vse prehrambene izdelke, spominke, galanterijo pa seveda hladna in topla jedila, resda za malo več denarja kot v mestih. Glede višine cestnin bi težko sodila ali so visoke ali zmerne, povem lahko samo to, da smo za 50-sedežni avtobus plačali v eno smer 10.000 lir. DEŽELA KORUZE IN VINSKE TRTE Vso pot sta nas z obeh strani spremljala skrbno obdelana koruzna polja in vinogradi. Polenta je poleg makaronov italijanska nacionalna jed, da o dobrih vinih ni potrebno še posebej pisati. V Italiji velja zakon o pridelovanju vin, ki zahteva, da morajo biti povsem naravna, brez kakršnih koli umetnih dodatkov. Koruza in vinska trta pa nista edini kulturi, ki smo ju srečali na svoji poti. Videli smo še prostrane nasade riža, sladkorne pese in sadja. Gozdov ima Italija malo in kar pogrešal si razgibano domačo pokrajino. ki sta pripomogla, da se je tu ohra- KAOS NA CESTAH Zvečer ob 8. uri smo prispeli na cilj. Naša pot je bila dolga blizu 800 km. Mesto se je kopalo v neštetih barvah, ki so jih odsevale neonske reklame in napisi. Prvi vtis, ki sem ga dobila o mestu, je bila ugotovitev, da prevladujejo nizke stavbe, da so pločniki skoraj prazni, medtem ko je bil promet na ulicah nepopisno gost. Kolone so bile po vseh cestah. Avtomobili so vozili vsevprek in tistemu, ki je prihajal iz stranske ulice na glavno ni bilo treba nič kaj dolgo čakati, ker je enostavno izsilil prednost. Značilno za rimske voznike je tudi to, da silno radi trobijo, če se promet odvija prepočasi. Zares, na cestah vlada popolna zmeda, a za-čuda večjih zastojev ni. Prevladujejo vozila domače proizvodnje, predvsem manjša, saj je splošno znano, da imajo Rimljani seveda tisti z debelejšo listnico, po dva avtomobila, za mestni promet najraje Fiat 500. Rimski promet smo občutili tudi ponoči, ko nas je nenehno prebujal. Predvsem so delali hrup tramvaji, ki vozijo vso noč. Tudi avtomobilski promet sploh ni zamrl. RIM VEČNO MESTO Petek smo izkoristili za ogled mesta. Vreme nam je bilo naklonjeno. Bil je lep sončen dan. Dopoldne smo si ogledali znamenitosti antičnega in srednjeveškega Rima. Pričeli smo s Piazzo Venezio, trgom, kjer se stekajo vse glavne prometne žile Rima. Občudovali smo Palazzo Venezio iz 15. stoletja in Bazilico S. Marco, še prav posebno pa ostane v spominu veličasten spomenik, imenovan Vit-toriano, ki simbolično prikazuje boj italijanskega ljudstva za zedinjenje. Tu je tudi spomenik Victoriu Emmanuelu II, borcu za združitev Italije. Zatem smo se povzpeli na enega izmed sedmih rimskih gričev, na Campidoglio, ki je bil religiozni center antičnega Rima. Kapitol nam je dobro znan iz zgodovine, kajti tam so zahrbtno ubili Julija Cezarja. V senatorski palači iz 13. stoletja ima danes svoj sedež rimski župan. Tu sta še dve lepi palači, Palazzo dei Conservatori in Palazzo dei Musek Tu so shranjene umetnine znanih umetnikov, kot so Tintoretto, Van Dyck, Dosso Dossi, Ve-ronese, Parmigianino. Zal za podrobnejše oglede nismo imeli časa in smo se pač morali zadovoljiti le z ogledom stavb in izčrpno pripovedjo vodiča. Nedaleč od Kapitola je Forum Romanum, nekdanji politični in družabni center. Tu je bila zibelka rimske civilizacije, tu se je trgovalo, javno debatiralo in sodilo. Danes so tu le ostanki. Vsak kamen, vsak steber ima svojo tisoč in še večletno zgodovino in šele, ko zveš o njihovem poreklu, ti ruševine pomenijo mnogo več. Tudi Colosseum, nekdanji rimski amfiteater, kjer so se odigravale gladiatorske igre, za katerega se sliši, da ga hoče kupiti za milijon dolarjev neki Američan, smo si ogledali. Datira iz časov rimskega imperija, tam z leta 70. Sprejel je lahko 50.000 obiskovalcev. Doživel je že nekaj obnovitev in ravno pravi čas smo še ujeli za ogled, ker so dostop že čez nekaj dni, zaradi rekonstrukcije zaprli. Vsepovsod smo naleteli na pisano množico turistov. Največ je bilo angleško govorečih in morali smo biti zelo disciplinirani, da smo se obdržali skupaj in sledili razlagi vodiča. Razdeljeni smo bili v tri skupine, po avtobusih. Težko je soditi, katera zgradba v Rimu naredi najgloblji vtis na obiskovalca. Ljudje smo različni, vendar poznavalci trdijo, da je ena najlepših znamenitosti Panteon. To je edino pogansko svetišče, ki je ohranjeno, vendar so ga v kasnejši dobi spremenili v krščansko cerkev. Tu so pokopani nekateri pomembni italijanski možje, tako na primer slikar Ra-faello. Popoldne smo si ogledali moderni del mesta, ki je seveda takšen kot vsa sodobna mesta, s ši- rokimi avenijami, zelenicami, številnimi velikimi stanovanjskimi bloki. Ogledali smo si tudi baziliko Sv. Pavla izven obzidja, ki mi je bila od cerkva, ki smo jih jih videli, najbolj všeč. Seveda pa je med 600 cerkvami v Rimu gotovo še nekaj lepših. Že sam prostor pred cerkvijo s skrbno negovanimi zelenicami in mogočnimi palmami deluje nekam veličastno. V cerkvi so umetnine iz raznih obdobij, čeravno je mnogo odličnih kopij, ker je cerkev v 19. stoletju pogorela in je bilo marsikaj uničenega. Posebnost so medaljoni na stenah, v katerih so bili naslikani vsi papeži, 263. zadnji, še živeči, pa je bil osvetljen. Videli smo še nešteto dragocenosti, ki so jih podarili verniki ali pa kralji in cesarji. Najbolj mračen vtis na človeka pa naredi ogled rimskih katakomb. Bili smo v katakombah Sv. Calixtusa. Tu je bilo 85.000 grobov in grobnic. Labirint hodnikov se razteza na ogromnem območju tudi do 50 m globoko pod zemljo. Od grobov, ki so bili kar v nadstropjih, je ohranjen le še eden, druge pa so že odkopali. Večerni ogled Rima je tudi nekaj posebnega. Izredno lepo je pri Fontani di Trevi, vodnjaku želja, kjer so kar naprej leteli kovanci v vodo. Tri novčiče pa je menda vsak vrgel za tri želje, ki se ti prav gotovo izpolnijo. No, meni se zaenkrat še niso, pa čeprav sem kovance metala po vseh pravilih. Stopila sem na levo nogo in trikrat vrgla po en kovanec prek desne rame. Pa ne mislite, da smo bile samo ženske tako vraževerne, tudi moški so vneto metali. Tudi Piazza Navone je ena izmed točk, ki so še bolj privlačne zvečer. Tudi tu je izredno lepa fontana, na trgu pa je polno slikarjev, ki prodajajo svoje stvaritve, slikajo in portretirajo. Piazza Navone je rimski Montmartre. Na poti v hotel smo se peljali tudi po znani rimski ulici Vii Ve-neto, kjer so številni lokali in lokalčki za tiste, ki imajo malo več v denarnici. Tu se večkrat zadržujejo tudi filmski ljudje, če se seveda ne zabavajo v kateri izmed privatnih vil na periferiji Rima. Tudi znane španske stopnice smo videli in se tudi spustili po 137, kolikor jih štejejo. Drugi dan bivanja v Rimu smo imeli tudi lepo vreme. Dopoldne smo odšli v Vatikanski muzej in cerkev Sv. Petra. V muzeju je shranjenih na tisoče dragocenosti, še prav posebno impresivni pa so številni gobelini, ki se razprostirajo po več sto kvadratnih metrih. Na milijone vbodov je v njih, saj so enega delali po trideset let. Designe za stenske preproge sta naredila Rafaelo in Leonardo da Vinci. Posebno impozantna je Sikstinska kapela, ki so jo slikali nepozabni umetniki kot so Michelangelo, Rosselli, Botti-celli, Signorelli, Perugino. Zanimiva je tudi galerija zemljevidov, kjer so na stenah prikazani zemljevidi vseh obdobij italijanske zgodovine. Vatikanska knjižnica ima pol milijona knjig in 60.000 rokopisov. Knjige so zaklenjene v omarah, ki se odpirajo le ob določenih priložnostih. (Nadaljevanje na 20. strani) To je le del udeležencev izleta v Rim. Bilo nas je sicer trikrat več Jani Zavrl v akciji Sindikalni izlet v Rim (Nadaljevanje z 19. strani) S tem je bilo naše potepanje po večnem mestu končano. Čeravno nam je bil čas skopo odmerjen, smo videli vse pomembnejše znamenitosti Rima. Popoldne smo imeli prosto in ni potrebno posebej pisati o navalu Jugoslovanov na trgovine. Tudi v Rimu obstaja trg a la Ponte Rosso ... Zadnji večer smo končno prišli skupaj vsi udeleženci izleta. Zbrali smo se na Frascattiju, v tipični rimski »Betoli«. Frascatti je prijeten kraj, oddaljen 20 km od Rima in leži v Rimskem gričevju. Topla sredozemska klima omogoča, da tu raste odlična trta in seveda se prideluje tudi odlično vino, ki pa ni tako nedolžno, kot je sprva kazalo. Marsikateremu se je pošteno zavrtelo, a k sreči je močno začinjen narezek malo ublažil težave, ki so nas napadale. Sicer pa je imel frascatti velike zasluge za dobro voljo. Družabni večer, kot smo ga imenovali, je potekal v znamenju tekmovanja, ki ga je napovedal eden izmed avtobusov, ki je tudi zmagal, saj so bili tam zares dobri »glasbeni umetniki«. Ne bi jih naštevala, ker bi jih drugače hoteli še kje drugje angažirati!? Tudi druga dva avtobusa nista bila od muh, požela sta uspehe v petju in v pitju. Sicer pa moram o tem molčati, ker je to javna tajna. Smeh in slovenska pesem sta odmevala v toplo rimsko noč. Prijetno potovanje je bilo zaključeno in zgodaj zjutraj smo v avtobusu zapeli tisto znano, »Arri-vederci Roma«. Nazaj grede smo se ustavili v Firencah, kjer smo si ogledali najpomembnejše znamenitosti, na primer Piazzo della Signoria. Nada Lombardo Mar spet boj za obstanek? Pravijo, da je začetek vedno najtežji. NK Mercator se je tega dobro zavedal in je zato napel vse moči, da bi se v prvem letu svojega nastopa v II. zahodni nogometni ligi v njej tudi obdržal. Bili smo priča ogorčenemu boju kluba za obstanek v ligi, na koncu tekmovanja pa je Mercator zasluženo zasedel solidno dvanajsto mesto med osemnajstimi klubi. Za takšen uspeh moramo pohvaliti prav vse igralce, pa tudi vodstvo kluba je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči. Po končani sezoni je klub zapustilo nekaj igralcev. Omenili bi Čeha, Kokota, Žakulo, ki so prestopili k drugim klubom, Bajca, ki je prenehal igrati zaradi študija. Klub je nekaj mlajših igralcev prepustil Ljubljani, ki je izpadla iz II. zahodne nogometne lige. Klub se je torej moral okrepiti z novimi igralci, predvsem mlajšimi. K Mercatorju so prišli Jani Zavrl in Jakopič iz Ljubljane, Kitič iz kranjskega Triglava, Ka-pidžič iz ljubljanske Olimpije. Dobri poznavalci viškega ligaša so mnenja, da je klub v letošnji sezoni nekoliko močnejši, saj je za njim 34 težkih tekem v drugo-ligaški konkurenci. Trener Zikovič, ki je tudi v novi sezoni učitelj viških nogometašev, je odločil, da bo moštvo igralo proti vsem nasprotnikom odprto, brez bunkerja. To je vsekakor dvorezen meč, toda trener zaupa svojim varovancem. Po nekaj odigranih tekmah v novi sezoni nikakor ne moremo biti zadovoljni z dosežki Mercatorja. Predvsem to velja za tekme na domačem terenu. Premagana je bila sicer Reka, vendar sta izgubljeni tekmi s Segesto in Trešnjevko. Takšen spodrsljaj si Mercator ne bi smel privoščiti. Po drugi strani pa je moštvo zabeležilo nekaj dobrih rezultatov na gostovanjih. Med drugim je igralo v Mariboru z bivšim mariborskim prvoligašem. V tekmi za jugoslovanski pokal je Mercator po hudem boju izgubil tesno z Olimpijo, pri čemer je bil sodnik občutno naklonjen prvoligašu. Prepričani smo, da bo Mercator v naslednjih tekmah zaigral tako, kot zna in da bo popravil svoj položaj na lestvici. Kaj o tem meni okrepitev Mercatorja, Jani Zavrl? »Po svoji kvaliteti spada Mercator v sredino lestvice. Žal pa smo nesrečno izgubili doma dve tekmi s slabšimi nasprotniki. Sploh sem opazil, da igramo z močnejšimi nasprotniki boljše, slabše nasprotnike pa nekako ne vzamemo dovolj resno, kar se nam je maščevalo. Zato bomo v prihodnje vse tekme igrali s polno odgovornostjo.« »Kako si zadovoljen v novem klubu?« »Z vsemi gralci Mercatorja sem se poznal že prej, ko sem igral še pri Ljubljani. V klubu igra tudi moj brat. Nova sredina me je sprejela prisrčno tako, da se počutim, kot bi že leta igral v Mercatorju.« »Si zadovoljen s svojo igro?« »Ne povsem. Mislim, da bi dal veliko več v obrambi, žal pa moram zaradi klubskih interesov igrati v napadu levo zvezo.« Popestritev športne aktivnosti Fantje, ki sestavljajo ekipo rokometnega kluba Mercator, so z vso resnostjo prijeli za delo. Z 10. septembrom so se pričela tekmovanja in so pred tem trenirali kar vsak dan. Pri nakupu opreme sta jim z denarnimi sredstvi pomagali osnovna organizacija sindikata in mladinska organizacija, nekaj pa so prispevali sami. Rokometni klub Mercator je registriran v ljubljanski medobčinski ligi, ki zajema šest klubov. V sezoni bodo odigrali 12 tekem. Trenirajo na športnem parku Svobode v Gerbičevi. V ligi so novinci in upajo, da se bodo obdržali v njej. Do sedaj so odigrali šest tekem, od katerih so dobili le eno, toda do konca je še nekaj priložnosti. Z vsem veseljem se bodo naši fantje odzvali kakšni prijateljski tekmi z moštvom katere izmed naših enot. O tem se lahko dogovorite s tovarišem Mitjom Gar-bajsom, Mercator, skladišče, Tobačna 7 — telefon 21 145, ki pričakuje že vaše prve odzive. »S katerim igralcem Mercatorja se med igro najbolje razumeš?« »S Cornom, ki igra levo krilo. Na treningih igrava vedno skupaj, kar se pozna tudi na tekmi. V vsakem trenutku vem, kaj bo Corn naredil oziroma kam bo stekel, enako tudi on zame.« »Kakšne so tvoje želje za prihodnost?« »Da bi uspešno dokončal šolo ter da bi čimveč pomagal Mercatorju za dobro uvrstitev. Seveda pa kot mlad igralec še vedno mislim na Olimpijo, kjer sem tudi začel z nogometom. Mislim, da nisem neskromen, če si želim zaigrati v zeleno-belem dresu.« Ker poznamo Janijeve kvalitete, se nam zdi njegova želja čisto realna. Dokler pa se mu želja ne uresniči, ga bomo radi gledali v belem dresu Mercatorja s številko 10 na dresu. Naš Tanči Hočevar na Olimpiadi Še pred meseci smo v našem glasilu skupno s članom j našega kolektiva Tonetom Hočevarjem ugibali, ali bo dobil vstopnico za Miinchen. Izpolnil je vse predpisane norme in tako postal olimpijski kandidat. Barve naše države je branil v kajaku na divjih vodah. »Res je, da je glavno sodelovati, vendar boril se bom, kolikor se bom mogel. Računam na 13. mesto, če bo šlo vse po sreči,« mi je pripovedoval pred odhodom. Danes že lahko zapišemo, da je Tonči osvojil 14. mesto in mu za to iskreno čestitamo. L. N. Mercator Glasilo delovne skupnosti veletrgovine »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domajnko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupelj, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Glavni urednik: Marjan Pogačnik — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tiska: tiskarna »Toneta Tomšiča«, Ljubljana Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov