PRIMORSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE jfto Hi - Cena 10 lir • 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, 1 NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 98-808 — Uprava 93-801 Rokopis: se n« vračajo. OGLASI prt Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 Ur, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414. 792. 1440 Jugolir; FLRJ: 55,165. 330,650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156: Rita 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. TRST četrtek, 2. oktobra 1947 Poštnina plačana v gotovim Sp-rliziontr m abbon. postale Stev. 709 Delamo kakor da ko 50® let miri pripravljamo se kakor da bo jutri vojna je dejal maršal Tito na ustanovnem kongresu Zveze borcev narodno-osvobodilne vojne 5 pograd. L (AFP) — Ob za-JUčku kongresa Zveze borcev v ^no-osvoboctiIn; vojni je imel a™ 3,1 T*to sovor. Poudaril je naj-i.'% da se je borcem, ki so b'li od-™«ni iz vojske, s strani ljudske posvečalo premalo pažnje: zlwi n*S0 dobili dcia, mnog‘ so »a tuberkulozi. Dejal je, da j. 8 te napake popraviti, za kar ri-*7rbela novoustanovljena orga-, ^tja, ki bo imela čez 2 m'1'.jo-in ki bo Jasen opomin tistim, kj bi hoteli rušiti na-^^■odvisnost in pridobitve naše l*° imamo veličastno armado, na vla?0 smo Iahko ponosni m kt se j?? dan bolj izpopolnjuje. Ta ar-Stv n* satna- Vse naše ljud-i 0 Je pripravljeno dati vse, kar . -mpcrkiUst-; obtožujejo :n se 11 v«'t^e’° Prl tEm stere pravljice W u, ki tuli na ovco, naj mu ne ai. voae, čeprav se oyca nahaja e W njega. Dolžijo nas in hočejo nas postaviti na zatožno klop, češ da se po njihovem mnenju mešamo v grške zadeve, ker podpiramo borbo grškega ljudstva, ki jo resn čno občudujemo. Dolžijo nas tistega, česar nismo krivi. Kdo je pr.šel v Grčijo? Prišle so angleške čete, prišel je Scobie. Kdo je ubil na atenskih ulicah borce, ki so se borili proti Hitlerju jn njegovi kitki. Angleške čete J In ko se je dokazalo, da n’so sposobne doseči tistega, kar so hotele, tedaj so prišli Amerikanci s svojimi dolarji. Tudi eni se odkrito vmešavajo v grške zadeve. Trumanova doktrina ne pomeni ničesar drugega kot ustvarjanje strateških baz v Evropi in drugih delih sveta za obkroževanje Sovjetske zveze in drugih resnično demokratičnih držav Vzhoda. Kaj pomeni Trumanova doktrina? To je doktrina za-sužnjevanja drugih narodov. Kaj pomeni demokracija, o kateri toliko govorijo? Takšna demokracija je laž, laž, o kateri so se prepričali vsi narodi sveta. In oni nas obtožujejo. Ne vem, kako bodo končali, toda vem, da že sedaj pripravljajo teren za uresničenje svojih namenov. Oni v resnici bežijo za tem, da bi Združeni narodi pdišli ob ugled. Njihovo delo pomeni ustvarjanje imperialistične fronte proti demokratičnim državam in če ne bodo v, tem uspeli, bodo po'zkušali« razbiti OZN. Oni hočejo z vsemi silami potom OZN vsiliti odlok, ki bi b'l za naše ljudstvo in za vse druge balkanske države ponižujoč. Toda jaz izjavljam s tega mesta, da mi ne bomo nikoli dovolili, da b: nekdo prišel v našo državo nam gospodarit in nam vsilit svo.o voljo. Ne zahtevamo ničesar, kar pripada drugim, ne zahtevamo ozemlja od nobenega, ml celo nismo dobili vse tisto, kar nam pripada, toda hočemo braniti tisto, kar imamo. Verna da mnogo zavlsi od nas 'samih, od naše odločnosti in našega ponosa. Mnogo zavlsi od dejstva, da se ne bomo pustili ukloniti pred nobeno grožnjo atomskih bomb in drugih podobnih stvari, ampak da bomo nadaljevali naše mirno življenje in da bomo obnavljali svojo državo, gradili nove tovarne in druge objekte, da bemo omogočili našim kmetom še boljšo obdelavo njihovega polja. Delamo, kakor da bi bil 500 let mir in pripravljamo se istočasno, kakor da b. morala jutri nastopiti vojna. Jutri bodo prav gotovo kričali: «Pretite nam z orožjem, organizirate se itd. itd.» Toda m; se ne. organ ziramo za noben napad, mi se organiziramo za obrambo. Tildi o tem gospod Marazza ni bil obveščen... ®lčntKU ne5tet:h vlomov in fašl-n Padov, ki so jih goriški utrPelt ko bi italijanske 61^. j1 že morale skibctl za red in pr;'Je značilen dogodek, k’ se je pavi» , v <3°rtcl v ulici Brigata V* 77 • - fs. septembra zvečer so vlo-*ie /Prične ikvadre v stnncva-,trat°Venske čtrullne Bregant. Ta- «o in _ stanovanje opustošili ,(j že veliko škodo. Toda ti-ž *o jih poslali, niso bili za- tilnik, in ne čudile se! »La Voce Iibera» 1. ok- tobra i947. »Po, So nacionalnem zedinjenju bila vsa driavna mesta c^Prta Tržačanom., Pr>mor- nvo‘ PaJmatinoern in ru sa-hstiin, ki so govorili sa-t((j ,taliJanski jezik, temveč tja! ki so rasli uporab- it i v rodbini slovanski predvsem med Dal-p0. teci, Italijani niso nikoli »ra^1 t(lko imenovanega p .Sne.V<* vprašanja» glede ^toroeu in Dalmatincev jakega n jj Vedno go jih smatra- materinskega !;.•?* n<ž drugega kot za Ita-n ’le enake vsem driavlja-g(j, <*ržqt>e tako v dolino-kakor v pravioah.z • • • d' Trieste» 1. kt°bra 1947: * Urn*010 realn0' da je tudi ietn Italija ostala v lij^J1' ***<> je dolžnost Ita >adnlu ena 8ama-' biti raz-Va , ‘ sTO-ja in upravljati le , kor da bi bil Italija, to abliaii*t,nii 3a,con*> * intimi Oico ’ ' * tsrtr/i čutom za pra-*ct ... . ^večnost, s strastjo 'Poštn io Iniolztive, z Is im ipj , ^njem do narodnost-tpatp p°litičnih manjšin, »m •»»Vj ° a Isto civilizacijo, ki toj j” svoj večni sim- hje,t svojg nevenlfivo upa žltetelji, za enkrat * komentarja! organiziramo se zato, da se ne bi nikoli več dogodilo tista kar se Je zgodilo enkrat, ko je bilo ljudstvo prepuščeno samo sebi In je padlo v roke nemških in italijanskih zavojevalcev. Takšne usode nočemo več. Naše ljudstvo je vzelo svojo uSOdo v svoje roke in zato bomo delali taka kakor smatramo, da bo bolje za naš miren razvoj, za naš obstoj in za naše življenje. Tovariši in tovarišice, delegati In delegatke, borci velike narodnoosvobodilne vojne! 2elim vam najboljši uspeh pri vašem delu za uresničenje nalog, ki s. jih je naša organizacija zadala. Vaša osnovna naloga je bit; v prvih vrstah pri uresničenju petletnega plana in pri obnovi miru in dokazat; vsem slojem našega delovnega ljudstva tisto navdušenje in junaštvo, k; ste ga pokazali v borbi za osvoboditev države. Vaša naloga je biti vedno v prvih vrstah, gojiti povsod naše tradicije, čuvati velike pridobitve osvcbod'lne borbe. Izjavljam vam, tovariši in tovarišice, da smo lahko vsi globoko prepričani, da bomo dosegli tista kar hočemo, da bomo našo deželo napravili bolj srečno m bogato, da jo bomo napravili takšno, kakršno naši narodi zaslužijo in kakršno hočejo. London, 1 — Angleška vlada Je predlagala, naj bi se konferenca namestnikov m štirih zunanjih ministrov v Londonu vršila 6. ali pa 25. novembra t. L Sovjetska zveza v zadevi še ni odgovorila. Delo namestnikov 4 zunanjih ministrov London, 1. — Namestniki zunanjih ministrov, ki .majo pripraviti predloge o bivših italijanskih kolonijah za bodočo konferenco štirih zunanjih ministrov, se bodo prej posvetovali z Abes nijo, državami arabske lige, angleškimi do-minioni, Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Afriko in z Italija Ta postopek predvideva mirovna pogodba z Italija Ponoven sestanek Koslilev-Sforza Rim, 1. — Italijanski zunanji minister Sforza je .mel danes ponoven razgovor s sovjetskim poslanikom Kost ile vem. Pr'stojni krog; so mnenja, da sta diplomata razpravljala e možnost, zboljšanja sovjet-sko-italijanskib odnošajev., o pripustitvi Italije k OZN in o vprašanju italijanskih kolonij, o katerem bo zlast; razpravljala prihodnja konferenca št'rih zunanjih ministroy v Lsndcnu. „Škof Santin je lokavo in premeteno izkoristil duhovščino in birmo ter dvignil po deželi nered in nemir11 je izjavil župnik Cek v svojem zaključnem zagovoru JERUZALEM. — Pred vojaškim sod ščem v Jeruzalemu je pričel kazenski proces proti kapitanu angleške vojske Farrenu, obtoženemu uboja mladega Zida, katerega smrt je še do danes nepojasnjena. (Od našega posobnega dopisnika) Pazin, L — Danes, tretji dan procesa proti župniku Ceku in njegovim soobtožencem, je najprej govoril javni tožilec, nato branilci in končno še obtoženci sami. Dvorana Je bila zasedena do zadnjega kotička in mnogo občinstva je sledilo razpravi tudi na dvorišču, kjer so bil; postavljeni zvočniki. Dostop je bil vse dni razprave prost za vse, nikogar niso ustavljali ali preiskovali, kakor se je na primer dogajajo v Trstu na procesu Pasqui-nellijeve, ko so pretipavali celo novinarje. Ob splošni pozornosti občinstva je narodna zaščita pripeljala v dvo-rano vseh trinajst obtožencev, ki so se vsedli nasproti sodnemu zboru. Ves dosedanji potek razprave Je potekal strogo objektivno, vsem obtožencem je bila dana najširša mož-rost zagovora, bran'le; so imeli dolge obrambne govore, v katerih so se popolnoma svobodno posluževali vseh ugodnosti, ki jim jih nudi zakon. Javni tožilec je najprej orisal zgodovino istrskega ljudstva, njegovo trpljenje ped faž'zmom in za časa narodno osvobodilne borbe. Istr- Pohoarieno meso in nemoralne filme so ZDA pošiljale Franciji - Za vojne ostanke 300 mil jonov namesto 50, kolikor so vredni dovoljni z njihovim delom. Premalo so razbili. Zato so se vrnili dne n. septembra, in noben karabiner niti ne pol caj jih ni motil pri izvršitvi jašistične naloge. Končni rezultat je bil, da so popolnoma razdejali stanovanje. Po sobah so polili bencin in zažigalu Z noži so razrezali vse, kar se je dalo razrezati. Od krasnega stanovanja je ostalo le kup razbtih desk in koščkov obleke. Skoda znaša preko en in pol milijona lir. Razdejanju se je čudila celo policija, ki je v tistih dneh videla mnbgo razbitih stanovanj in lokalov. Izjavili so: «Na tak način niso še n’kjer in nikomur razbili sta-novanjas. V V rimskem parlamentu pa g. Marazza, ki je bil sam v GOricI, izjavlja, da se pri nas nč ni zgodilo in da se Slovenci nimajo kaj pritoževati. Odkar je Italija prevzela oblast, pravi, se nikomur ni n-česar pripetilo. Dragol;ub Jovanovič pred sodiščem Beograd, L — Pred Vrhovnim sodiščem LR Srbije v Beogradu se je začel danes zjutraj proces proti dr. Dragoljubu Jovanov,ču, bivšem vse učiliščnem profesorju in inž. Franju Gažlju, bivšemu državnemu u-radniku. Javni tožilec je prečital obtožnico, ki oba obtoženca dolži izdajstva im poizkusa rušenja ljudskih oblasti v FLRJ z namenom | vzpostavitve proti ljudskega režima J in tako, da b; država prišla v politično in gospodarsko odvisnost inozemstva. V svojem delovanju sta stop1 la obtoženca v tujo vohunsko službo. Poskušala sta zbirati protiljudske elemente v tako imenovanem »kmečkem bloku* vse po nalogu tuje špijonaže in sta v tem smislu nastopala tudi na zasedanjih Ljudske skupščine. Obtožnica poudarja dalje, da sta bila povezana z centri jugoslovanske emigrac'je izdajalcev v inozemstvu in vršila propagando proti de mokratlčnemu ustavnemu redu v Tugoslavij; ter organizirala proti-zakonite skup'ne, razmnoževala in razdeljevala protizakonite publikacije in s tem. služila hujskaškemu tuj-mu reakcionarnemu tisku proti interesom In proti neodvisnosti ljudske republike FLRJ. Pariz, L — Francosko javno in politično mnenje živ; vedno bolj pod vtisom, da je Francija kljub svojemu ponosu, da je velesila z velikim kolonalnm imperijem, prišla v popolno odvisnost ameriškega Velekapitala. Pri vsem pa občutijo Francozi nekako poniževalno postopanje, ker nastopa;o ZDA proti nj:m tako, kakor da bi jim delile miloščino. aHumanitčv pše, da so ZDA izkoriščajoč teikoče razdejanja in potrebe ljudskih množic že dovolj izkoristile Francijo. List navaja, da so ZDA poleg pšenice tn kortize prodale lastne neuporabljive preostanke kakor pokvarjeno meso, nemoralne filme itd., niso pa poslali niti enega koristnega stroja. Pustili so si plačati soo milijonov ca vojne ostanke, ki niso bili medni niti SO, milijonov. Clankar zaključuje, da vodi suženjstvo dolarja Francijo v popoln propad in jo ponižtije na stopnjo revnega satelita. Francosk; zunanji minister Bl-dault je svoje bivanje kot delegat pri OZN v New Yorku porabil za to, da je obvestil ameriško vlado o obupnem gospodarskem položaju Franclje. Bldauit prosi, da bi prejela Francija še pred izvedbo Marshallovega načrta 580 milijonov dolarjev kot pomoč za dobo do konca tega leta in za prve tri mesece leta 1948. Ker se sestane ameriški kongres k rednemu zasedanju šele decembra meseca, Je vprašanje, če bo amerišk. vladi moggče dovoliti zaprošeno pomoč brez sklicanja kongresa. Nadaljnje vprašanje, ki zadaja Francozom skrbi, je zasedba Nemčije. Francija za enkrat noče zgubiti svobode in tudi noče združit! svoje zasedbene cone z amer.ško in angleško. Kot vzrok pride v poštev negotovost izida prihodnje konference štirih zunanjih ministrov, ki se bo vršila novembra v Londonu. Franc'ja ae boji, da obstoječa dl-ptomatična napetost med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njihova medsebojna nasprotstva glede političnih interesov v Nemčiji na konferenc; v Londonu ne bodo pustila, da bi prišlo do končne rešitve nemškega vprašanja. S tega vidika želi Franclja ohran'ti neodvisnost svoje zasedbene cone, zlasti še, ker je ta v pogledu poljskih pridelkov in živil boljše založena kakor angle-ško-ameriška cpna. Iz tega razloga nemška zasedbena cona Francije ne obremenjuje. V ostaJcm zasleduje Franclja tak-no nemško politiko, ki zahteva dolgotrajno zasedbo Nemčije, strogo nadzorstvo razorožitve, mednarodno nadzorstvo Porurja -n prik'ju-čitev Posarja k francoskemu gospodarstvu. Francoski tisk pričakuje, da bo Bidau.t v Washingtonu razpravljal z Amerikanci v tem smislu. Danes se Je sestala francoska vlada Ramadier Je poročal o gospodarskem in finančnem stanju .n izjavil, da bo vlada izdala prisilne ukrepe, k; jih bo treba izvest* za zagotovitev ravnovesja proračuna za leto 1948 in za varnost valute. Danes ob zori so bili v trdnjavi Monrouge ustreljeni štirje francoski kolaboracionisti ho agenti ge-stapa, ki jih Je sodišče dne 24. julija t. l. obsodilo na smrt deželam. Značilno je, da predsednik Truman poziv utemeljuje tako, da zatrjuje, da bodo v nasprotnem primeru te države brez obrambe napram nekaterim «političnim skupinam, k; bodo skušale izkoristiti nj'hov gospodarski položaj.* V pismu, naslovljenem na predsednika komisije za zunanje zadeve parlamenta :jx senata, Truman isto tako poudarja, da ba poleg gospodarskih posledic nastopil po’št'čen kaos če ZDA ne bodo zagotovile prehrane potrebnim evropskem državam - :n omenja izrecno Francijo in Ital'Jo, Jasnejše ni moje; nihče izraziti ozadja tako zvame ameriške gospodarske pomoči Evrdpk Nadškof Garbett obsoja Vatikan London, 1. — Dr. Garbett, nadškof v Yorku. Je v svojem govoru v Maltonu izjavil, da se svet v-dno bolj deli v somišljenike komun zma Jr pristaše individualizma. Po nadškofovem mnenju podp'ra Vatikan politiko delitve Evrope v dva tabora. Vatikan smatra Sovjetsko zvezo za glavnega nasprotnika krščanstva in vzdržuje povsod, kjer ima priliko, odpor proti komunizmu in sxlalni demokraciji Nadškof je svoj govor zaključ'l z besedami, da bi bilo usodno smatrati sporne točke kot trajne in da je zarad; tega treba podpirati delovanje OZN, po zaslugi katere narodi lahko delajo za mir. ZDA obnavljajo dipiematske adnase z Biloarlio Wash’ngtan, 1. (USIS) — Združene države so objavile danes svojo namero, da bodo obnovile diplomatske odnose z Bolgarijo in da bodo vzpostavile v Sofiji ameriško poslaništvo, ki mu bo načeloval diplomat po karieri Dona Id R. Heath. Namestnik ameriškega zunanje-1 nadaljevale. ga ministra Robert Lovett je objavil, da ta sklep ne vsebuje odobritve »nekaterih nedavnih akcij bolgarske vlade*, toda da Je v skladu z namero Združenih držav, da se še v naprej zanimajo za dogodke v Bolgariji m da čuvajo ameriške interese v tej državi. Pogled o razpravno dvorano Okrožnega ljudskega sodišča v Pazinu med zasliševanjem župnika Ceka (na desni strani branilci/ Ben@š zbolel Praga, 1. — Agencija CTK je prvič uradoma omenila o zdravstvenem stanju predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. V zadnjem času so se š rile v tem pogledu pesimistične vesti. Dopisnik agencije CTK poroča, da je dr. Be-neš zbolel to poletje zaradi sončarice. Afera z „LIberfy" Genova, 1. — Poletja Je v zvezi z nakupom ameriških ladij «Li-berty» odkrila škandal. Ugotovljeno je, da Je vlada odstopila več ladij raznim pomorskm družbam, ki so bile samo navidezne. Te so dobljene ladje prodale po višji ceni. Policija je arefrala več oseb. Izdajalec Maček Izžvižgan v New Yorku New York, 1. — Dne 28. septembra so hrvašk; izdajalci in klero-fašisti, podprti od ameriške reakcije, sklicali zborovanje v New Yorku pod geslom «Dan Stepinca*. Na dnevnem redu Je bil govor dr. Mačka. Ko je ta stopil na tribuno, so ga številni hrvaški izseljenci sprejeli z vzkliki «izdajalec hrvaškega naroda*, «plačanec reakcije* in mu niso pustili govoriti. Maček Je moral zapustit; dvorana na kar so se demonstracije proti njemu sko ljudstvo, ki je bilo s sramotno rapallsko pogodbo prepuščeno imperialističnemu tujcu, pa ni klonilo. Ves teror, vse zatiranje, val poizkusi iztrebljanja slovanskega življa so rodili še večji odpor, o čemer nam priča žrtev Vladlmira Gortana. Ko so se jugoslovanski narodi dvignili k uporu, tudi istrsko ljudstvo ni hotelo zaostajati. Le peščica ljudi, med katerimi so bili tudi nekateri protiljudski duhovnik;, kakor Osk, pok. Bulešlč in drugi, so se udinjali okupatorju, ko je narod krvavel. Cekova krivda Obtoženi Cek je bil preveč premeten, da bi javno zagovarjal zločinsko delovanje okupatorja. Zato je izrabljal verska čustva svojih župljanov ;n trdil, da so strahote, ki jih je izvajal nad našim ljudstvom okupator, kazen božja, to je, da vrše Nemci božjo voljo in da se zato ljudstvo ne sme proti njim boriti. Na razpravi je obtoženi Cek to sam priznal, čeprav se je skušal izm/kati. Toda Cek je šel v svoji gorečnost; če dalje. Tako je v kasarni pri Sv. Ivanu v Trstu javno pozval prisilno mobilizirane domobrance na borbo proti partizanom. Enako je deloval tudi pok. Bulešlč, k! je sodeloval z Nemci in izdal partizansko komando mesta Tinjan. Spričo nepop'snega trpljenja našega ljudstva, spričo tisočev žrtev in požganih vasi, se nam še globlje odkriva vsa nizkost, podlost in moralna propadlost, pomanjkanje vsakega narodnega čuta in zločinska pripravljenost ljudi, ki so »e v teh za naš narod najtežjih časih, postavili v službo okupatorja in izdajali svoje ljudstvo. Ko je prišla svobeda, se vsi tl reakc’onarji, ki so bili potolčeni na vojaškem polju, niso mogli pomiriti z našo zmago. Začeli so rovari ti prot; FLRJ in skušali izzvati nemire jn incidente, da bi nas čimbolj cšib'H. V ta namen se je reakcija naslanjala tudi na del duhovništva, ki Je vedno pripravljeno služiti sovražnikovim interesom. To so isti ljudje, ki so ves čas vojne sodelovali z okupatorjem. Tudi obtoženi Cek je po ' sv obuditvi nadaljeval svoje zločinsko delovanje. Zopet je izkoriščal verska čustva svojih župljanov in rovaril proti novemu družbenemu in političnemu redu na prižnic1, v spovednici, ob priliki b'rme itd. Hotel je pred ljudstvom očrniti JA, ljudsko oblast, posamezne borce in ljudske organizac’je. Agitiral je proti delu na mladinski progi, proti odkupu volne, celo proti šolskim knjigam. Odbjal je birmanske botre, ki so bili Alani JA,, zaščite. Itrdsklh oblasti s pretvezo, da so »favni grešnik1* ali pa člani »protiverskih organizacij*. Tu ni šlo za prestrogo tolmačenje cer. kvenih zakonov, temveč za namer- no in zavistno protiljudsko delov« nje, pr; čemer je celo kršil cerkve ne predpise. Hotil je ustvariti dv nasprotna tabora, odbil od botre vanja cele vasi in zvesto delal pi načrtih svojega gospodarja fašist : Saiitina. Ceku ni uspelo omajat spoštovanja in ljubezni, ki jih naš -ljudstvo goji do svoje vojske, nje gov zločin pa ostaja kljub temu zločin, zlasti če pomislimo, da j zavedel k zločinu svoje afzavedm župljane. Organizira oborožene to' pe v Lar.išču z namenom, da izzt ve rierede in prepreči prebvalcer okoliških vasi dohod v lastno cer kev na dan birme. To je težek zle čin, je huda provokacija. Is vso preiskavo izhaja njegova odločnost. du na dan birme za vsako ceno izzove incidmte. Cek je cel teden pred birmo v Lanišču, ko se je birm; v Istri šele pričela in je bil po vsoti mir, pridigal v cerkvi, da bi uteg nil vrag ovirati birmo. Ta vrag p Je bil on sam. Prebivalci bllžnjil; vasi so prišli v Lanišče s praznimi rokami in so hoteli mirno U v cerkav. Sele straža Jih ja a svojim napadom tako razjarila, da jo prišlo do ontga tragičnega dogodka. Če pravilno ocenimo delovanje obteženega Ceka, nam je jasno, da je bila provokacija pri ■ pravi jena zato, da bi Izzvali odpor provociranega ljudstva iti incident, ki bi lahko služil mednarodni reakciji kot dokaz, da jo v FLRJ nered in da ni verske svobode. Cek je v toliko uspel, da je 1 Jud stvo reagiralo in šlo v svoj; ogoi čenosti predaleč ter se poslužilo nasilja. Ker ji več duhovnikov enako postopalo zlasti v pogledu bc trov, se jasno vidi; da vse te pro vokacije vodijo k škofu Santlnu kar je razprava nedvoumno do kazala Oek je sam priznal, da j« bil V začetku julija pri Santinu v Trstu kjer Je razpravljal z njim o birm, in botrih. Obtožena Cek in Ukma sta izjavila, da je Santin širil vesti, da pride sam v Istro, čeprav je 2C. 7. prebral Ukmarju dekret, s katerim je bil imenovan za Snntinov* ga namestnika pr; birmi. Kljub temu pa je Santin še 1. 8. poslal buzetskemu dekanu pismo, kjer mu javlja, da pride osebno birmat. Incident naj hi paraliziral izjave ameriških Stassen noče v FLRJ Wasli'ngton, L — Kandidat za prihodnje predsedniške volitve Ha-rOld Stassen, ki ga je maršal Tito povabil, naj obišče predele na ju-goslovansko-grški meji, da se bo prepričal o neosnovani obdolžit vi Jugoslavije, da vpliva s svojega ozemlja na potek državljanske vojne v Grčiji, Je odklonil povabilo. Po lastni izjavi se je Stassen o zadevi posvetoval preje z zunanjim ministrom Marshallom in senatorjem Vandfnbergom. Truman Je pozval ameriško ljudstvo, naj prtšted! 100 milijonov bušlev žita za pomoč potrebrum Borba za članstvo u vs med Ukrajine in Indije C2js volitve ponovljene že devetič Flushing Meadovvs, 1. — Ožje volitve med Ukraj.no in Indijo za sedež v Varnostnem svetu, so se včeraj ponovile petič, šestič in sedmič. Pri peti ožji volitvi je dobila Ukrajina 33 glasov in Indija 23, pri šesti Ukrajina 34 in Indija 26 glasov, ter pri sedm; Ukrajina 33 in Indija 23 glasov. Ker je pri tem postopku potrebna dvetretjinska večina mora izvoljena država dobiti za sebe najmanj 38 glasov. Belgijski delegat je z ozirom na ponovni neuspeh ožjih volitev predlagal preložitev eeje, čemur pa se je uprl Višinski. Kljub temu je prišlo glede tega do dogovora in zasedanje je bilo preloženo na danes Na ta način Poljska še nima evc-je naslednice, katere izbira je po mnenju političnih krogov zarad; političnih in ideoloških razlogov kočljiva. Težkoče ao nastale pred nekaj dnevi, ko so ZDA sporočile Sovjetski zvezi, da se bo uprla izvolitvi Ukrajine, da pa bt bila pripravljena podpirati kandidaturo Češkoslovaške. Ameriška podpora je spra-vila češkoslovaško vlado v neprije-ten položaj in Je svojo kandidaturo umaknila. ZDA so namenoma predlagale Indijo, ker so pričakovale, da bo slednja prltegn'Ia nase glasove arab-oklh držav. Delegati latinske Amerike pa so očividno glasovali razcepljeno za Ukrajino in Indijo. Včeraj ao delegati pričakovali, da bo prišlo do kompromisa, toda do tega ni prišlo, čeprav so predstavniki skoro vseh držav prepričani, da bi izvolitev Ukrajine bolj odgovarjala osnovni listini ;n b; se izognila še globlji poostritvi »pora med SZ in ZDA. Glavno tajništvo OZN je izročilo gospodarskemu in socialnemu svetu poročilo, v katerem ugotavlja, da Če upoštevamo, da je sam Ukmar izjavil, da je škof Santin sovražnik vsega, kar je slovansko, nam to jasno dokazuje, od kod so prišla navodila za provokacijo. Širjenje vesti, da pride Santin sam v Istro birmat, jo Imelo namen ogorčiti ljudstvo m izzvati za vsako ceno incident. Ta incident ni uspel v Tinjanu in drugod, uspel pa je s pomočjo Ceka v Lanišču, in to ravno takrat, ko je hotela mednarodna reakcija paralizirati učinek izjav ameriških duhovnikov o verski svobodi v Jugoslaviji. Vse delovanje Ceka je bilo farizejsko in lici mersko od njegovega sodelovanja z Nemci pa vse do krvavih dogodkov v Lanišču. Zvesto je služil svojemu gospodarju Santlnu in dan pred dogodkom celo trdil, da bo postal «mučenik». Obravnava je dokazala še, da je Cek odgevoren za vse točke obtožnice, zato zasluži strogo kazen, saj je sam priznal, da ne. bi bilo usod-r.ega »popada, če ne bi bil on postavil straže. Obtožencu Ukmarju je bila obtožba v celoti dokazana. C:k je izjavil,'da je Ukmar vedel za stražo in jo odobril, kar je Ceka opogumilo. Zato nosi tud; on odgovornost za dogodke, ker ni ničesar storil, da bi Ceka odvrnil cd njegovih namer. Kot olajševalno ckol-nost se mu lahko šteje 3tarost. Kar se tiče straže je vs3h 6 obtožencev razen Iviča priznalo, da so se organizirali in se pretepali, ter je njihovo delovanje celotno dokazano. Ostaja pa dejstvo, da jih Je k temu nagovoril in napeljal ob-" toženi Cek, in če bi njega ne bilo, Ibi ne prišlo do incidenta. Kljub *U . v —I temu pa so obtoženci krivi, ker so znaša f;nančni primanjkljaj Belg je, I pQK:gU v dogodko. Vpliv Ceka na vse to se jim lahko šteje Luksemburške, Češkoslovaške, Albanije, Jugoslavije, Avstrije, Danske, Francije, Poljske, Grčije, Madžarske, Norveške, Anglije in Holandske in Italije za leto 1947 skupno 6873 milijonov dolarjev. Poročilo nadalje navaja, da potrebujejo te dežele za nakup blaga na izvenevropskih trgih za isto leto 9301 milijonov dolarjev. Nasprotno znašajo njihovi dohodki največ 12428 milijonov dolarjev, tako da nastane primanjkljaj 6873 milijonov dolarjev. Končno poročilo poudarja, da nekatere države ne morejo računati na svojo zlato rezervo in da je zaradi tega mogoče urediti gospodarsko in finančno stanje imenovanih držav le potom zunanje pomoči v obtki posojil czlroma z koren'tim znižanjem njihovega uvoza in izdatkov na »plošno. Medtem smo prejeli poročilo, da Je na današnji seji prišlo do osme m devete ponovitve ožjih volitev, tekom katerih je prejela Ukrajtoa 31 proti 23 glasovom in drugič 32 glasov proti 24 za Indijo. samo kot olajševalno okoliščino. Obtoženi Sankovič, Medica, Bačič in Brajkovič so krivi, ker so vdrli v župnišče. Res je, da so bili izzvani ter razdražen; zaradi zlo-činsk ga postopka Ceka (odbijanje botrov, napad Laniščanov, prepoved dostopa .v cerkev), toda kljub temu »o odgovorni, da »o vdrli v župnišče, napravil; škodo in da sta prva dva pretepla duhovnike. Sankovič je poleg tega obtožen, da je z nož:m zabodel Bulešiča, ker pa je priča Buždan Roža na sodišču izjavila, da zaradi zmešnjave ni gotova, ali je imel obtoženec nož v rokah ali ne in ker so druge priče potrdile, da ga ni imel, naj sodišče samo presodi. Obtožencem naj sto jejo kot olajševalno okolnost, da so bili izzveni in razdraženi spričo očitne krivice, ki se je dogajala okoliškim vasem. Po govoru Javnega tožilca »o za-čfall svoje obrambne govore odvetniki. Zagovorniki obtoženega Župnik Stefan Cek na zajezni klopi Ceka odv. Padelin je dejal, da je razprava točno dokazala krivdo njegovega varovanca, da pa je treba upoštevati ozadja dogodkov ln osebnost obtoženca. Cek je Izzval dogodke v Lauišču po naročilu Santlna, ki ga je pozval k sebi in mu dal smernice za birmo -er pri tem preskočil cerkveno hierarhijo Ukmarjev zagovornik dr. Vio je dejal, da je njegov varovanec le žrtev Santina, ki ga Je poslal v Istro, potem ko ji s širjenjrm vesti, da pride sam v Istro blrmovat, ogorčil istrsko ljudstvo. Zagovornik je predlagal, da Ukmarja sodišče opresti. Branilec Laniščanov odv. Delfo je poudaril, da jih je zavedel župnik Cek, ki je izkoristil njihova verska čustva in preprostost in da j3 razprava jasno dokazala, da do vseh teh dogodkov ne bi prišlo, če ne bi bil Cek hujskal ljudstva in organiziral straže. Zato je predlagal za šest obtožencev milo kazen, za Zmaka Josipa pa oprostitev, ker se dogodkov ni udeležil. Končno Je spregovoril branilec Sankoviča, Medice, Bačiča in Braj-koviča odv. Trafamate ter zahteval njihovo oprostitev, ker so bili le dfl množice, ki je vdrla v župnišče, ker Je bila izzvana. Kar »e Sankoviča tiče, sploh ni dokazov, da bi ranil Bulešiča, ker je edir.a priča Buždan Roža na sodišču izjavila, da v zmešnjavi ni mogla razločiti, ali je sploh imel obtožen; Sankovič kaj v rokah. Po govorih branilcev je dal predsednik sodišča besedo obtožencem* Obtoženi Cek se Je tedaj dvignil in dejal: Čekov končni zagovor «Najlepše se vam zahvaljujem, i spoznal »voje napake in se kesam ker mi je dovoljeno govoriti. Ker j za svoje zavestne ln nezavestne našem duševno vznemirjen, se bom I pake, globoko se kesam, ker vem, težko izražal. Ta proces je za mene I da sem s tem prizadejal škodo ljud-težak, toda zelo koristna šola. Jaz stvu. Jaz bi te napake popravil, to-sem v njem bolje spoznal svoje du- da vem, da nimam več časa. hovniško življenje in delovanje*. Gospodje sodniki, jaz sem še Dejal je dalje, da je hvaležen msgr. mlad, jaz čutim v »ebl mnogo sil« Ukmarju, ker mu je rekel, da se ne strinja z njegovim postopkom ln nadaljeval: «Jaz sem na žalost sledil v svojem delovanju nekemu drugemu človeku, za katerega sem šele včeraj slišal od msgr. Ukmarja da ni prijatelj našega naroda, da mu niso pri srcu interesi našega naroda in je lokavo in premeteno'znal izkoristiti ta-ko duhovščino kakor birmo in dvignil v naši deželi nered in nemir in dal povod reakcionarni kliki, da o naši državi in narodu slabo govori. Jaz sem v svojem škofu videl svojega cerkvenega in večnega poglavarja, k', sem mu obljubil pokorščino, in se kar najbolj trud'l, da bo on z mojim delovanjem zadovoljen. Sele sedaj sem spoznal, da sem pod vplivom škofa Santlna prišel do katastrofe. Jaz sem na ta način odvračal ljudstvo od cerkve, pozabil sem, da živim v novih časih, d& ima ljudstvo nove zahteve — neve pravioe. Moral bi se bil drugače obnašati. Izkopal sem globok prepad med ljudstvom svoje župnije in menoj. Po tej težki šol; dveh mesecev Mm in vem, da bi mogel to silo uporabiti v korist svojega ljudstva. In če m; boste dali priložnost, da »e še kdaj v življenju vrnem med svoj narod, da bi mogel delati z njim, vam obljubljam in pred vami vsemi ljudstvu, da sj bom potrudil, da bom vse svoje sile uporabil za ljudstvo, za njegove interese Ju skupno z vami pripomogel k uresničenju boljše in srečn-jee bodočnosti našega naroda, (Klici: «Ne maramo te več!*). Upnn, gospodje sodniki, da bodo moje besede naletele na razumevanje pri vas in ko boste izrekli kazen, katero vem, da sem zaslužil in ki Jo bom iz vaših ust rad sprejel, da se boste pri Izreku sodbe z ozirom na mojo krivdo — ki je precej velika — noslarjall tudi na moje priznanje, kesanj« in na moj trden sklep, da bom vse svoje dušne in telesne sile dal za korist svojega ljudstva.* Obtoženi Ukmar j« izjavil, da »e popolnoma strinja z izvajanjem hranilca in naj sodišče upošteva tudi njegova izvajanja. Ostali obtoženci so dejali, da nimajo ničesar dodati. Nato je prčda dnlk sodišča prekinil razpravo in dejal, da bo sodba in njena utemeljitev Izrečena jutri 2. oktobra ajutraj ob 10. url. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 2. oktobra J.947, imaio 2e večkrat so na tržaški pošti krožile govorice, da bedo odpustili en del uradnikov, ker Je o;ihovo število preveliko za skrčen obseg poslovanja v novih prilikah. Se-vtda ae je govorilo o odpustu urad njkov — Tržačanov. V nasprotju s temi prošnjami pa stalno sprejemajo v službo na pošti »esule* in kot zadnji med njimi je bil sprejet bivši ravnatelj pošte v Pulju. Zakaj se sprejemajo r.ovi uradniki, č® je že starih preveč? Ali j h sprejjmajo samo zato, ker so esuli? Ali se bodo tudi njim morali umakniti pravi Tržačani, ki so že dolga leta v službi na pošti? Poleg tega pa imamo vse polno brezposelnih Tržačanov, ki že dolgo zaman čakajo na zapSslitev, do čim esulom ni treba nič čakati. TRŽAŠKI DNEVNIK Zahtve po razpustu civilne pol ciie Sefa conskega sveta: Dolge debate-zrna nobenega Debata o točkah dnevnega reda so svetniki sinoči v kratkem zaključili. Avtonomni mestni ustanovi, ki upravlja gledališče Je občinski svet zvišal dosedanjo letno doklado v znesku 600 tisoč l'r ca S milijonov Ur mes:čno. V glavnem pa so se svetniki pcmudili z razpravljanjem o slučajnostih. Najprej je svetnik Seiolis vprašal, kako je z obnovo ljudskošolskih poslopij, o katerih Je občinski svet Že razpravljal na svoji zadnji seji 25. avgusta. Svetnik Visintini Je pojasnil, da so et obnovitvena dela na teh poslopjih, razen šole Gianni Stuparich In poslopja v ul. Rugge-ro Manna začela včeraj zjutraj(l) Vsekakor zelo zgodaj, če pomislimo, da bodo čez nekaj dni odprta šolska vrata ln da so o tem vprašanju določeni krogi razpravljali že marca mesica t. 1. Svetnik Flo-rean je v kratkem referatu pojasnil težko stanje, ki ga povzreča pomanjkanje bolnice za pljučne bolezni. Danes razpolaga Trst ln dežela s tisočimi posteljami za jetične, od katerih pa jih je dejansko na razpolago le polovica. Zaradi tega pomanjkanja prostorov mora sprejemati Jetične tudi tržaška glavna bolnica, kar pa predstavlja nevarnost okužitve, kajti Jetični ležijo celo med drugimi bolniki. V svojem referatu je svetnik omenil poslopja, ki bi prišla v poštev kot pomožne bolnice za Jetične. Kot najpripravnejša prostora bi prišla v poštev vojašnica v Banah, v kateri bi lahko postavili 700 postelj in pa Ferdinandej. Vecdar so na žalost v vojašnici v Banah nastanjeni zavezniški vojaki. ZVU p« Js že imela v c.ačrtu gradnjo te bolnice na Trstenilcu, vendar Je ta načrt, kot se zdi, padel v vodo. ker bodo stroški za izgradnjo tega poslopja znašali milijardo Ur. Po dolgem debatiranju so se svetniki končno strinjali s tem, da bodo pri ZVU intervenirali naj bi Policija mora prispevati k sožitju prebivalstva! Ni Slučaj, da v zadnjem času prebivalstvo Svobodnega tržaškega 'ozemlja, zlasti oni del, ki že dve let; okuša sadove politike ZVU, pošilja dnevno številne resolucije in protestna pisma na ZVU. V resolucijah m protestih spominjajo na številne zloč ne in javne škandale, ki so jih povzročili sicer posamezni pripadniki CP, toda, kateri so po številu tako visoki — da jih ni mogoče v bodočnosti prcpreč.t! na noben drugačen način, kakor le z razpustom •»najboljše policije na svetu*. Dve leti »blagodati* civilne policije, ki so samo prispevale k krepitvi fašističnega kr'm mala, zaradi njene pristranost/, (spomnimo se le nekaterih: zločin v Skednju, umor Coverlizze, mučenje zaprtih ant fa- Deiegotke STO-ja na kongresu ita.ljansk.h žena nlco v Banah, katero bi potem spremenili v bolnico. Predlog o Ferdlnandeju pa so Izključili. 2*. t. m. je poslala zveza italijanskih žena mestnemu odboru ASIZZ pismo, v katerem jim sporoča, da bo 19. oktobra v Milanu II. nacionalni kongres italijanskih demokratičnih žena. Kongres bo prav v času, ko se vrši zasedanje italijanske ustavodajne skupščine, ki bo izdelala novo ustavo -n bo pretresala tudi položaj in pravice italijanskih žena. Na kongres bodo prišle ne le delegatke iz vseh Italijanskih provinc, marveč tudi zastopnice tujih držav. Vse priprave za kongres poteka jo v znamenju borbe italijanskih tena za demokracijo ln mir v svetu. Mestni odbor ASIZZ je * veseljem sprejel vabilo italijanskih demokratičnih žena in bo poslal na njen kongres dve delegatki, ki bosta prikazali italijanskim ženam borbo tržaških žena proti fašizmu in za demokratizacijo jarme uprave ter postopanje ZVU, ki povsod zavira razvoj ženskega gibanja v Trstu .Obisk delegatk iz STO-ja na II. kongresu pa bo še tesneje povezal obe demokratični ergani• zaciji v borbi za iste cilje. Vabilo, ki so ga poslale italijanske demokratične žene, je najboljši odgovor vsem onim političnim strankam v Trstu, ki zaradi svojih imperialističnih teženj odklanjajo sodelovanje z naprednimi demokratičnimi organizacijami. To, vabilo šistov, divjaško pretepanje z lesenimi kiji .td. itd. ter istočasno popolna pasivnost proti neofašističnim elementom) so bila za ljudstvo dovolj dobra šola. V teh odicčiimh dneh, ko se bodo odločale podrobne oblike not rune uprave na STO-ju, ljudstvo zato čuti potrebo, da svojo odločno voljo, da hoče odpraviti to — eno Izmed najhujših rak ran, ki onemogoča ln zavira pomirjanje duhov ter vzpostavitev mirnega življenja na STO-ju. 26 aretacij na obmejni postaji Opčine V zadnjih dveh dneh Je policija aretirala na železniški postaje na Opčinah 26 ljudi, k: so prišli z v ta- __ kom Iz Jugoslavije, pa so bili brez ; naj oblasti takoj izpuste Vigno na dovo.jemja za prehod meje. Med ! svobodo, za katero se Je boril in Nov napad na borce proti fašizmu ZPP v svojem protestnem pismu odločno obsoja Zveza primorskih partizanov nam Je poslala protestno pismo, v katerem najodločnejše obsoja postopanje ZVU, k; je po aretacijah tovarišev Delizze, Glešiča, Muggle, Nerija. Taverne, Ferluge in Gerina arefrala 23. septembra y kulturnem krožku pn Sv. Alojziju tudi parfzana Orfea Vlgno. Med drugim ZPP v pismu omenja, kako anglo-ameriške oblasti puščajo na svobodi faš,stične kriminalce, ki so s svojimi zločini povzročili smrt nekaj oseb. Aretira pa tovar.še, kj so se borili in se še sedaj bore za svobodo in demokracijo na STO-ju. Tov. Vigna, ki so ga aretirali z izgovorom, da je sodeloval pri nekem napadu, je pohabljenec iz osvobodilne vojne. Zato Je podla obtožba, da je sodeloval pri napadu če se pa še braniti ne more. Partizani Trsta združeni v Zvezi primorskih partizanov protestirajo proti odredbi vojaške vlade, k; preganja borce za svobodo. Partizani zahtevajo, njimi Je večina furlanskih delavcev, ki so se verjetno vračali s sezonskega dela v Jugoslaviji, eden pa je celo Madžar. Vse skupaj so peljali v zapore v ul. Tlgor, dokler ne dobijo o njih potrebnih informacij. toliko žrtvoval. ZPP upravičeno smatra ta korak vojaške vlade proti tovarišu Vlgnl, ki se je Dor'1 v tržaški udarni brigadi in je bil namestnik komisarja brigade Fonta-not kot napad na borce proti fašizmu. Morilci Milke Vrabec psi ključe«! Kakor smo poročali že v naši j druščina, H je Izvršila zločin, bi včerajšnji številki, se je posrečilo verjetno vedela marsikaj povedati. policiji, da Je po dvotedenski pre- Morda oni gospodje zato mislijo. iskavi in po več neuspelih poskusih prišla na sled morilcem male M'lke Vrabec, ki so 13. septembra streljali na množico v kulturnem krožku «Vojka Srnuc*. Prejšnjo noč je leteča civilna policija aretirala 22-letnega Letterl-ja Cardile in več njegovih pajdašev, ki so se skupaj z njim udeležili zločinskega napada. Takoj po aretaciji in včeraj ves dan so zasliševali zaprte zločince in pri tem je policija dobila v roke važne dokaze, ki ji bodo pomagali popolnoma rekonstruirati zločin in izročiti sodniji vse krivce. Ker se preiskava še vbdno nadaljuje, ne moremo dati danes podrobnejšega poročila in tudi ne imen ostalih aretirancev. Verjetno pa bomo storili to lahko že jutri, da bo lahko zvedelo vse ljudstvo, kdo m kaj so ljudje, ki streljajo z brzostrelko na množico, ki se mirno zabava v kulturnem krožku. Ni še dobro kronist nekega tržaškega lista povzel notico, da so ujeli morilce Milke Vrabčeve — že jim je pripravil obširen zagovor: češ da niso hoteli ubijati, temveč da so le hoteli prestrašiti obiskovalce kulturnega krožka. Cemu, je dovolj jasno. Zločinska IZ SLOVENSKE ISTRE Zgradili bomo mladinsko cesto priča o tem* da je ASIZZ tista vojaške oMastl dtrekvirirale vejaš-J organizacija, ki more edina pred- stavljati borbeno zvezo tržaških žena za svoje pravice (n utrditev demokracije. FIZKUL7 URA Rezultati košarkarskih tekem za poka! Delavske enotnosti KIjut> temu da Je bil e totek zvečer močan veter, so moštva vse-zvečlr močan veter, so moštva vseeno odigrala tekme na igriščih Delavske športne enotnosti in Tomažiča. Arsenal-Skorklja 2:0 (forfait); Barkovlje-Greta 13:6. 8odntk Man-cinelli. Zenske: Magdilena-Col 18:2; FLENT-Skorklja 14:4. Tekmo je sodil Guadagnan. Crvena zvezda jugoslovanski državni prvak v košarki Zagreb, 28. sept. Preteklo sredo se Je začel v Zagrebu finalni turnir za prvenstvo FLRJ v košarki. Nastopile so naslednje ekipe: Molki: Crvena zvezda (Beograd), Proleter (Zrenjanh), CDJA Partizan (Zadar), Jed nstvo (Zagreb) in kot gostje reprezentanca Trsta Zenske: Crvena zvezda (Beograd), Proleter (Reka), Eno'nost (Ljubljana), Proleter (Zrenjanin), in Zadar. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da so naše ekipe košarkarjev zelo napredovale. V mnogoštevilnih tekmovanjih, ki «o bil« pred zaključnim prvenstvenim srečanjem, so se vsa moštva marljivo pripravljala in so na prvenstvenem tekmovanju pokazala lepo znanje. Igranje košarke Je zavzelo širok razvoj. Zlasti med mladina pr dobiva ta športna panoga vedno več pristašev. Crvena zvezda (Beograd) s: je že drug č osvojUa naslov državnega prvaka. Ta častni naslov si je tud; povsem zaslužila tako po svoji odlični igri, kakor tudi po tehničnem znanju breltv, in borbenosti. Državno prvenstvo si je Crvena zvezda osvojl-ja v naslednji postavi: Zenske: Mladenovič, Radovanovi«, Srctenovič, Petrovič, Aksenti-jevič, Dakič, Cipruš, P.inajotovič, Blagojevič in Markovič. , Moški: Popovič, Alngič, Godjič, Stojkovič, N količ, Oec, Sokolovlč, Kalember, Stankovič, Biagojevič. Zaključne tekire so daje naslednje rezultate: Afoški.’ Proleter (Zrenjanin) :Je-dinstvo (Zagreb) 58:34 (22:11). Jed’nstvo:Trst 41:26 (24:13). Crvena zvezda :Partizan 36:29 (19:18). Zenske: Proleter (Zrenjanin) :E-notnost (Ljubljana) 32:14 (20-8). Zader:Proleter (Reka) 31:24 (18:12). Zaključna tablica prvenstva v ko-larkl daje naslednjo sliko: MOŠKI Crvena zvezda Zadar Part:zan Proleter (Zr.) Jedinstvo (Z) 4 4 0 0 4 2 0 2 4 2 0 2 4 2 0 2 4 0 0 4 167:118 192:158 179:152 178:159 118:247 2ENSKE Crvena zvezda 4 4 0 0 Zadar 4 3 0 1 Prol8ter (Zr.) 4 2 0 2 Proleter (Reka) 4 10 3 Enotnost (LJ.) 4 0 0 4 165:78 8 136:113 6 99:109 4 92:111 2 70:151 0 Uspehi jugoslovanskih motoristov na dirkah v Budimpešti Na velikih mednarodnih moto dirkah, ki so bile v nedeljo 28. sep. tembra, so sodelovali tudi Jugoslovanski najboljši vozači. Naši tekmovalci so startali v treh kategorijah, in sicer v kategoriji 125 ccm, 250 cera ln 500 ccm. V prvi dirki Je izmed 25 tekmovalcev zmagal Jugoslovan Danilo Sirca, drugi Je bil Madžar Karoly. 250 Okrožni odbor ZAM Je sklenil, da bo organiziral mladinsko delovno brigado, kj bo delovala v našem okrožju. Prvo delo brigade bo zgraditev ceste, ki bo vodila iz Šmarij v Novo vas. Dela se lahko udeleži vsak mladinec s tem, da se vpriše prt odboru ZAM v kraju, kjer živi ali v tovarni, kjer je zaposlen. 8 to brigado, z izgradnjo te naše prve ceste, bomo z dejanji pokazali svetu, da v STO-ju hočemo z vnemo nadaljevati borbo za našo bodočnost, za mir, neodvisnost in delo. Z delom bomo še bolj utrdili vezi. ki združujejo Italijane, Slovence in Hrvate, delavce, kmete in dijake. ŠANTOMA Po dolgem času smo oživeli našo mladinsko organizacijo, katera je pričela dobro napredovati. Sten-čas, kij smo ga postavili in s temi izvršili prvo zadano nalogo. Je poin dopisov. Seveda nam pisanje dela nemajhne težave, ker nam je fašizem vzel vse možnosti obiskovanja slovenskih šol. Vemo pa, da bomo z vztrajnostjo premagali vse začetne težave. Sedaj Je v naši organizaciji vpisanih 80 članov, le nekaj jih še stoji ob strani. Pa bodo že spoznali, da smo le mi na pravi poti in bodo sami prišli v bližina Vsako nedeljo imamo udarniško delo, katerega se udeležuje vsa mladina. Štirje mladinci so se že javili za novo brigado, katera bo grad'la novo cesto Smarje-Nova vas. Za festival dela smo pripravili alegoričen voz, ki je predstavljal pripravljanje vina. Jakomin Jordan IZOLA Ustanovitev dramatske skupine. V okviru Prosvetnega društva je bila te dn. ustanovljena dramatska skupina, katero bo vodU tovariš Pazzantn Alb:n. ki je po drug'h krajih ustanovil in vodil že več takih skupin. Nova igralska skup na je stopila takoj v delo in se uči igro: »Uhani za praznik*, ki jo bo v kratkem podala v tržaškem narečju. To je za Izolo nova pridobitev na kulturnem polju. DEKANI Tudi v Dekanih imamo zelo požrtvovalne ljudi. Zlasti so se pokazale v zadnjih časih žene. Ko so se pred kratkim vračali iz počltn.ških V dirki motorjev kategorije ccm se je jugoslovanski vozač Ivan j ]co;onlj tržaški pionirji, so jih že-Jakšič plasiral na drugo mesto. I ne jakale na glavni cesti. Ob prl-Zmagai Je Madžar Szabo Laszlo. | ^odu kamiona so žene razgrnile Branko Pirnat (Jugoslavija) pa se cesto veliko jugoslovansko za- je v svojim motorjem BMW plasiral v kategoriji do 500 ccm na tretje mesto. Ostalimi Jugoslovanskim vozačem pa so stroji odpovedovali ter so morali med dirko odstopiti. Jugoslovanski dirkači so bili boljši od mača irskih, čeprav razpolagajo s slabšimi stroji. stavo, kar so otroci in voditelj: z navdušenjem pozdravili. Nato so žene ponudile otrokom kave, kruha ln grozdja, Pnj nabiralni akplji sta se najbolj izkazali tovar.šici Košane Milka in učiteljica Skok Viktorija Poleg drugega skrbijo žene tudi za čistočo vasi m vojske, ki se nahaja tu. Mnogo zgodnjih in večernih ur uporabijo za pranje perila vojakom. Celo v dneh trgatve so se nekatere javile prostovoljno za pranje. Najbolj požrtvovalne perice so tovarišice: Košane Milka, Peč ga Irma in Jerman Karla. Cebron Ljudmila MAREZIGE Obnovitvena zadruga za sektor Marezige je za festival dela v Kopru prikazala obnovljeno enonadstropno hišo. Na grafikonu pa smo pr'kazali, da je naša zadruga zgradila na novo 10 hiš, obnovila 32 poslopij in da je v gradnji pet šol. Prostovoljnih ur smo napravili 344.556 v vrednosti 1.792.012 lir. Pro- To so dosedanji uspehi, upamo pa, da bomo v prihodnje napravili še več. Babič Franc stovoljnih prevozov pa za 930.000 kazovalo spravljanje žita. BABIČI Kako smo praznot ali festival dela. Iz naše vasi se je udeležilo festivala skoro vse ljudstva Neka) hiš Je bilo popolnoma zaprtih, ker so poprej Gprav'li vsa dela pri živini, da so lahko prisostvoval' temu velikemu prazniku. Pri drugih hišah pa so ostali doma samo starčki in otroci Naš alegorični voz je predstavljal v živi sliki pridelovanje koruze od setve do spravljanja. Dve tovarišici v narodnih nošah in nekaj tovarišev Je pa pri- da je dobro pripraviti že naprej ttobrambon, ker vedno pač sni mogoče» ustvariti novih mučenikov — tipa PasQuinelli —, zlasti še sedaj ne, ko so ubli ll-letno deklico. Vendar bo to pot zaman. Krvi ne zataje veliki naslovi in še tako spretno poročanje. 197 Šentjakobčanov še vedno na cesti medtem, ko esuli takoj dobe stanovanja Šentjakobski okraj je med tistimi deli mesta, ki so najbolj trpel! zaradi bombardiranja med vojno. ZVU Je le malo ukrenila za olaj-šacje stanovanjske bede, ki je nastala zaradi mnogih stanovanjskih hiš. Popravili so n:kaj poslopij, to da večji del le laže poškodovanih. Druge hiše pa, ki so težko poškodovane ali do tal podrte, pa še sedaj čakajo na popravila in obnovo, kakor jih lahko vidimo ta pr. v ulici della Guardia ln v bližnji okolici. 197 Šentjakobčanov, ki so ostali na ta način brez stanovanja, nam p) poslalo pos:bno pismo, v katerem se pritožujejo zaradi zavlačevanja tega tako važnega vprašanja in proti stanovanjskemu uradu, ki vse premalo skrbi za racio nalno razdelitev stanovanlskih prostorov vojnim oškodovancem tam, kjer so še na razpolago. Kako to, da o šteti esuli, ki stalno prihajajo v Trst, takoj dobijo stanovanje, kakor ga dobijo tudi tisti, ki lahko plačajo visoke nagrada, dočim stanovanjski urad ne more preskrbeti bivališča tistim Tržačanom, ki nimajo denarja, da bi plačevali take nagrade? lir. Skupna vrednost 2.722.012 lir. I Babič Franc Četrta tržaška brigada odhaja na mladinsko progo 4. t. m. ho odšla iz Trsta mladinska brigada »Sergio Cermelli* v Samac-Sarajevo. V tej zadnji brigadi, ki je že četrta v tem letu, bo okrog 100 mladincev iz vseh J krajev Trsta, iz tržaških tvornic in ladjedelnic ter nekaj študentov. Med mladinci Je bilo za brigado veliko zanimanje zlasti še zaradi tega, ker bodo ostali na progi 2 meseca, tj. vse do izgradnje mladinske proge, ki bo lahko v resnici ponos ne le mladine Jugoslavije, marveč vse demokratične mladine sveta. , Izvršni odbor mladine Je izbral med najboljšlmi-najboljše mladince. Nekaj je med njimi tudi takih, ki so bili že trikrat v letošnjem letu v mladinskih brigadah. 8 seboj bodo tržaški mladinci odnesli pozdrave trladini Jugoslavije in ostalim zastopnikom demokratične mladine sveta ter jim bodo povedali, da trž ško demokratično ljudstvo z veseljem in z vero v bodočnost spremlja vsak korak delovnega ljudstva Jugoslavije pri izgradnji njihove porušena domovine. Pri odhodu pa želimo mladincem 4. brigade, da bi se vrnili v Trst s čim večjimi uspehi Sami mladinci so za brigado nabrali nad 120 tisoč lir prostovoljnih prispevkov. Policist pred sodniki, ker se je baje pustil podkupiti V tor: k popoldne se je začele pred zavezniškim sodiščem, ki mu predseduje kap. Leaning, razprava proti policijskemu agentu Egidiju Bajasu ter dvema civilistoma, Brunu Maraspiniju in Oskarju Sava-rinu. Zadnja dva se morata zagovarjati, ker sta baje obljubila Bajssu denar, ako Jima izda dva obrazca za izpustitev iz zapora. Bajsa pa se mora zagovarjati, ker je ta predlog apr: jel. Na včerajšnji razpravi pa je Bajss trdil, dr je skraja res mislil s policijskim kaplarjem Schiilanijem izdajati te obrazce, z namenom, da bi odkril krivce. Vendar pa njegov zagovor ne drži, kajti kot js na razpravi obtoženec priznal, se je kasneje umaknil Iz te družbe, ker *e mu Ja zdela nevarna. Obtoženec je še dodal, da je bil Schillani, agent civilne policije, takoj pripravljen izdajati obrazce, proti plačilu 60.000 Ur. Med nadaljnim pripovedovanjem Je obtoženec trdil, da je slučajno spoznal Savsrina ln Mo-raspina. Ker sta oba vedela, da je on uslužben kot policist v jetniš-nici Coroneo, sta ga zaprosila za cbrazce proti plačilu 30.000 l.r. Na kraju zasliševanja obtoženca Je tožilec kapetan Marcucol predlagal spremembo obtožnic*. Za njim pa je govoril odvetnik Presti, ki brani Bajssa. V svojem zagovoru je odvetnik skušal zmanjšati krivdo obtoženca in zvaliti ostali del krivde na Schlllnnija Odvetnik Ferluga, ki brani Mara-ep:na, je dokazoval, da njegov klient ni nikdar obljubil denarja Bajssu kot protivrednost za obrazce. Kot njegov predhodnik odv. Presti, je tudi on prosil za tvojega klienta oprostitev. Odvetnik Kezič, ki brani Savarloa, Je prav tako za Savarina predlagal oprostitev. Tožilec Marcuccl pa je v svojem govoru zahteval, naj sodišče obsodi obtožence, ker so dejanja, ki Jih našteva obtožnica dokazani. Sodba bo dar.es zjutraj ob 9.30. Izkaznico SIAU na (me Renčelj Nada je nekdo našel ln jo prinsel v naše uredništvo, kjer jo lastnica ahko dvigne. WAVW.%W.%V\WA\%% WvV.V.%WA"ASVV.-AV. V.V.IMV/.VAVA-.VMV Festival v Pragi VLADIMIR BARTOL 25 Prav za prav ne šteje moja ljubezen do Beograda 4» do srbskega naroda šele od mojega prvega srečanja e njima. Ze veliko preje, tu v Trstu, ko sem bil še majhen otrok, sem s strastnim zanimanjem sledil poteku balkanske vojne. Sleherni dan sem, še ne prav desetleten, prečita7, v »Edinosti* vsa poročila, ki so se tikala balkanske vojne. In še danes se spominjam, kot da bi bilo včeraj, tisttga dne, ko je prišel oče mrk in resen domov, da smo se ga otroci skoraj prestrašili. Toda mama, ki ga je bolje poznala, j* rekla: »Ali ne vidite, da se muza pod brki*. In nato jo bruhnil » novico na dan: eSkadar Je padel.* Tisti dan j* bil potem praznik, tisti dan je mama cvrla krofe v proslavitev. In zdi se mi, da bo držalo, kar mi je dejal neki prijatelj: elegantnem hotelu zMajestic* In večer na Avali sta o Mifuu zaključila naše potovanje. Prekrasna grobnica s spomenikom Neznantga vojaka in Mtštrovičevimi sobami okrog njega na Avali je močno odjeknila o nas vseh. Spominjam se skupinice naših mladincev, ki so se veselo žlobudrajoč vzpenjali po stopnišču proti spornim ku. Bili »o popolnoma zavzeti sami s seboj in že malce otop ii od preštevilnih novih trtisou. Toda ko so prišli na vrh In zagledali pred seboj spomenik z grobnico, so obnemeli in obstali kot prikovan, na mestu. Vsa naša skupina se js br>z besede In e zadržanim dihom bližala veličastnemu spomeniku, na katerem je bil švabski škorenj tudi zapustil svoje sledov-. Kratek nagovor v grobnici sredi naštetih vencev, počastitev padlih s enominutnim molkom In potem neobhodno slikanje skupine pred spomenikom. Z vrha smo se spustili do restavracije ln tam so avtorja teh vrslio premagali spomini na leta mladeniških bojev in literarnih iskanj sredi tega balkanskega st reta, spomini na vesele In žalostne dni, na trdo borbo z življenjem, na trenutke sreče in bolečine, ki se ne bodo nikoli več povrnili. Balkanski patos kot da je znova zaživel v njim* iskal je za davno pozabljenimi stavki iz svojih del, razgovoril se je na široko o svojem literarnem ustvarjanju kot v časih, ki so Že davno prešli. Ali so stari vrelci znova zažubortli u njemt Ne vem. Vsekakor ga Je sarkastični demon, ki tiči skrit v ballcan skem vinu, izzval kot nekdaj na zjunačkI mejdan» in ga kot ž* matsikda) pre) krepko položil na tla.* Naslednji dan nam je še drugi balkanski ikrateo podstavil nogo. Na postaji so nam povedali in pozneje smo tudi brali črno na belem, da odpelje 'vlak ob 11.£0 iz Beograda (kajpada je bil vozni red zastarel), Vlak je seveda odpeljal točno ob 11. url. In tako nas Je trojica zamudila vlak za minuto. A da se nismo tolažili sami, -e nam je pridružila še šestorioa drugih tovarišev, ki so sioer že lili na vlaku, a so bili prav tako kot mi prepričani, da odpelje vlak pozneje. V debri veri so šU nakupovat cigaret In drugih stvarI. Nikoli ne bom pozabil tistega mladinca, ki »I Je šel kupit I* vlaka lubenico in ga zaradi nje zamudil. Tista lubenica ga je spremljala potem iv ves tisti dan po Beogradu In nato prav do Ljubljane, t Nosil jo je namieč ves čas pod roko, ker so se bili naši kovčegi odpeljali s tovariši pred ndmi). A na srečo nas je bila vsa devetorlca takih, ki nismo jemali stvari s tragične strani. Nepozabna mi bo ostala trojica mladink — bile so med najmlajšimi, — ki niso ves čas niti z besedo izrazile najmanjše nejevolje In so skromno ln disciplinirano vzele nase ne-prijitnost položaja. In kot v tolažbo so me potem tisto noč, ko smo se končno zares odpeljali proti domu, v vlaku zazibdle najljudomilejši sanje v čudovit S‘n, ki je potem te dolgo trepetal v meni kot žarele, ki št danes oidrja spomine na Mladinski festival v Pragi. KONEC. Zvodenela razprava proti ponarejevalcem živilskih nakaznic Razprava proti ponarejevalcem Živilskih c.akaznic, kj je že od za četka bila dolgočasna, je včeraj zjutraj malce zaživela. To dolgočasnost je pretrgal odvetnik Ke-zjoh, ki Je ob izjavi priče dr. Quargnalija napadel pričo, da ni verodostojna. Dr. Quargnali pa pri tem odvetniku ni ostal dolžan z besedami. Temu »poru se je vmešal še tožilec, ki je začel tolči po mizi in opozoril odvetnika, naj ne žali prič. V glavnem je g. Wuar-guali kazal sodišču neke okrožnice, ki bi nekako omilile prekrške, ki so jih zagrešili obtoženci z z-dajami živilskih nakaznic namišljenim osebam. Odvetnik Mussaffia Tiberini je predlagal, naj bi sodišče ustavilo sodni postopek proti obtožencem, dokler ne preštudira vseh uradnih aktov in dokumentov. Odvetnik Kez-ich pa je v tem slučaju predlagal, naj bi sodišče izpustilo obtoženca na začasno svobodo, kajti zdi se, da bo razprava precej dolga, medtem ko so obtoženci že nekaj mesecev v zaporu. Ker pa je tožillec dr. Grublssi te predloge odbil, sta si zopet z odvetnikom Kezichem skočila v lase. Po tem viharju Je sodišče odbilo predloge branilcev in odločilo nadaljevati razpravo. Popoldne se je razprava nadaljevala z pričevanjem dr. Quargnalija s to razliko, da med razpravo ni prišlo do nobenega besednega spopada med odvetniki in sodiščem. Ob vsem dolgočasnem poteku razprave ln ob besednih obračunavanjih med odvetnikom ln 'ožilcem imamo občutek, da je razprava precej zvodenela — toliko, da skoraj ne bi bilo čudno, če bi obtožence oprostili. KOLEDAR Četrtek 2. oktobra Trofil, Varja Sonce vzhaja ob 7.03, za ha j* ob 18.42. Dolžina dneva 11.39. Spominski dnevi I9ii so enote partizanov imele hltr de borbe S sovražnikom zapadno od Nadiže. Pri 30. letih človek sumi, da je r.eumen; pri 1,0. je o tem prepričan in spremeni svoj programi; pri SO. si očita svojo neodločnost in poskuša izvesti svoje namere z vso iskrenostjo. Rešdje in rešuje, pa mora vkljub temu umreti. (Young) Preskrba Odrezke za sladkor naj dvignejo danes mestni trgovci na občinkem prehranjevalnem uradu in podeželske občine pri Sepralu. Moko namesto kruha bodo razdeljevali za ta mesec' kot prejšnji ln sicer za dva dni moke bodo vzeli peki kupon od dveh dnevnih krušnih obrokov več kupon št. XXIV. Za ostale tri dni bodo odrezali poleg krušnih bonov še št. 47 in 48. Krompir za menze bodo v kratkem razdeljevali po 40.50 lir za kg. Vodje menz naj se javijo glede naročila pri Sepralu. Sestanki in predavanja Prosvetno društvo «S. Škamperle*, danes ob 20.30 v veliki dvorani doma sestanek s predavanjem, tov. Draga Pahorja. Zelo važno! Predavanja naj se udeležijo člani roditeljskega sveta in starši šoloobveznih otrok. Roditeljski zbor Sv. Ivan se sestane danes ob 21. uri v prosvetnem domu »Škamperle*. Volitev roditeljskega sveta. Kulturni krožek cRauber* - Greta, pripravljalni odbor slovenske sekcij:, vabi vse slovenske člane in prijatelje na I. ustanovni občni zbor slovenske sekcije, ki bo danes 2. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi Slovenci z Grete. Jubilej de!a pri Delavshih zadrugah Viktor Riopascolo praznuje te dni 40-letnico nepretrganega dela pri Delavskih zadrugah, kjer je zaposlen v skladišču. Od 1907 leta, komaj po ustanovitvi tega podjetja Je neumorno, z ljubeznijo in pono-sem pomagal graditi podjetje in stalno sledil njegovemu razvoju. Upravni odbor in vodstvo Delavskih zadrug sta priredila v čast Jubilantu majhno slavje, na katerem so prisostvovali tudi tovarniški odbor in vsi nameščenci. Riopascolo je prejel precej cvetja in ’ eč lepih daril ln je izjavil, da namerava še dolgo let sodelovati pri Delavskih zadrugah. , Politični preganjanci ki še niso dvignili članskih izkaznic svojega združenja, naj »e člmpreje javijo z dvema slikama na sedežu v ul. Zonta 2 soba št, 7. KULTURA Uspeh mladega V torek 30. 9. 101,7 zvečer je pri- j Mala dvorana, ki je prav za prav redil pevski zboj prosvetnega dru- ' premajh-na za ta zbor, je bila pol■ štva sFranjo Marušič» svoj koncert v dvorani Kraljiča v Domu pristaniških delavcev. Zbor, ki ga sestavlja v glavnem mladina, šteje približno 35 pevk in pevcev ter razpolaga z do/caj ubranimi svežimi glasovi, od katerih so nekoliko šibki tenorji. Lepo izbran spored je obseg el u-metne, narodne in partizanske pesmi, med katerimi so posebno vžgale Kosinova * «Partizanska», Vrabčeva «Udar na udar» in Adamičeva »Vipavska*. V splošnem, so bile na sporedu precej zahtevne pesmi, ki jilr je zbor, dasi je tele v razvoju, proti pričakovanju dobro zapel, pri čemer ima dosti zas’uge zborovodja Švaro Vlado, ki ga poznamo kot izvrstnega pevovodjo šentjakobskega pevskega zbora. Nedostatkov pri intonaciji in ritmu nismo opazili, dasi se pri mladem zboru redno opažajo. Pripomnili bi le to, da so se pri nekaterih pesmih konci posameznih fraz prehitro (prekratkosapno) končali Včasih, zlasti v začetku koncerta niso začeli vsi pevci istočasno, kar pa ni resna pomanjkljivost, ker jo je gotovo pripisati na rovaš začetne treme. Kljub temu da je tu in tam kakšen glas nekoliko preveč izstopil bodisi zaradi posebne barve glasu bodisi zaradi nepravilnega pevskega nastavka, (basi!) je bila homogenost zbora v splošnem prav dobra zlasti pri uforte» mestih, nekoliko manj pa pri «panuv. Reči moramo, da je bil nastop tega zbora za nas žejo razveseljivo dejstvo in je ovrglo naše pesimistično gledanje na razvoj pevske kulture pri mladini, ki o zadnjem času res ni pokazala kaj vidnejših uspehov. Naj bo ta nastop mladine ts Rocola vzgled tudi ostali mladini. Upamo, da borno slišali p bližnji bodočnosti pri Javnih nastopih nove in zlasti tiste naše mladinske zbore, ki smo jih še do nedavna pogostokrat čull bodisi v Javnosti, bodisi v radiu. na poslušalcev, ki so navdušeno sledili izvajanju. D. O. Sredniešaiska mladina bo priredila »Dijaški teden* Z bližnjim začetkom šolskega leta bo je šolska mladina zopet znašla pred številnimi problemi, med katerimi je z!e.s:i pereče socialno vprašanje. V želji da bi to vprašanje rešili sami študenti, se je 29. t m. sestal Izvršni cdbor Zveze dijakov Trsta in ozemlja. Na Km sestanku so sklenili, da bodo dijaki takoj po začetku šole priredili »Dijaški teden*. Tajnik izvršnega odbora tov. Blažina Je v ta namen povabil vse dijaške to. mladinske oiganizaclje, ki se pečajo s šolskimi vprašanji. Tega seSianka »o se udel:2lli tudi predstavniki italijanske akcijske republikanske mladine, mladinske kom’s:je ES m Delavske zbornice, mladinske sekcije republikanskega gibanja za neodvisnost, Zveza antifašistične mladine, predstavnik podporne zveze za slovenske študente in predstavnik tržaške visokošolske zveze. Prav tako ja poslal sveje predstavnike Istrski okrožni ljudski odbor. V Zvezo dijakov TrSia in ozemlja so vključili tudi slovenske In italijansko StudenK iz Istro. Po daljšem razpravljanju je izvršni odbor sklenil, da bo stopil v s ik z onimi organizacijami, ki niso prišle na sestanek. Poleg tega je sklenil, naj organizacije, ki se bodo pridružile tej akcij Dijaškega tedna, o tem obvestijo tov. B až no, y’a Paplria-no št. 6. do danes 1. oktobra. Jutri 3. oktobra Terezija, Rezija Izleti planinskega društva v Trstu V nedeljo 5. okt. priredi Planinsko društvo v Trstu Izlet k Belo-peškim jezerom. Odhod ob 6. uri iz uL F. Severo. V -soboto in nedeljo 4. in 5. t. m. se vrši izlet na Bled za one, ki so se ž> prijavili prejšnje tedne. Odhod ob 7. uri. V soboto ln nedeljo dne 11. tn 12. okt. zadnji izlet v jesenski sezoni na Bled. Odhod ob 7. url iz ul. F. S: vero. V nedeljo 12. okt. izlet v Opatijo* in planinski izlet na Slavnik. Odhod za oba izleta ob 7. uri zjutraj iz ul. F. Severo. Prijave in informacije za vse te izlete v trgovini Višin, ul. Roma št. 15, in v čevljarni Pirc v ul. Settefontane. Opozarjamo, da se za vse izlete čez mejo zaključi vpisovanje nepreklicno v torek dne 7, okt. opoldne. Zamudniki nj pridejo v poštev. V nedeljo 12. okt. bo izlet v Buje na kulturni festival, v središče Hrvatov na STO-ju: prijave isto-tam, in sicer do sobote 11. t. m. F.lebus v Rcco! (n autabus k Lovcu Od včeraj dalje je Acegat vzp»* stavil filobusno zvezo med Volil < Chlozza in Rocolom preko ul. Car* duoci, Garibaldijevega trga, ul SoU' nino, dirkališča, do uL Cumano, bil* zu žel. postaje v Rocolu. Pnd zadnji cdhod iz Volt; di ChKs» J* ob 5.45 in 23.15, iz Rocola P« 6. in 23.30. Cene so ‘.sle kot n* drugih tramvajskih progah. Od danes dalje vozi tudi avtobu* iz Sv. Alojzija na Lovca, ki je v zv®; zi z filobusno progo «L» do Vo di Ch'ozza Odhod z Levca ob 8.3, 8.43, 123, 12.43, 13.23, 17.3, 1823, 19.3, 19.43, 20.23; cena na Pr0 gi Sv. Alojzij-Lovce je ista kot drugih progah, dočim je za obe P gi (do mesta) 15 lir za enosmerno vožnjo ob delavnikih In 25 lin nedeljah. Šola Glasbene Matice v Stari in novi gojenci se lahk° vpišejo. Dne 6. t vsi gojme; pri svojih učiteljih in sicer: mestni v V št. 2, in oni iz Barkovlj, eveto vs ^ r.ki pri Sv. Ivanu, openski p®...., f™ Opčinah. V Skednju bo razde*1 7. t. m. ob 16. uri. Sestanek žena I. okraja ^ Jutri se vrši na sedežu gr v ul. Trento ob 15. uri nl Cfnlie* s:stanek žena iz I. okraja. i Im a. oni aj«*. • .gg jv ne so vse žene iz sektorjev: ne so vse sjue iz _ kovlje, Greta, Rojan, ul. Comju ciale in spodjem središču xne>la’ Nedeljski izleti Na Mangart, priredi CAT 5. t. m. Odhod ob 5. zjutraj. « Izlet v Istro, prir:di CAT dn« t. m. s p os tej. kom v Novem Žr Odhod ob 7. url. ^ V Dolom te, priredi športni ** žek Strojnih tovarn z avtemom . Odhod v soboto 4. t m. ob povratek v nedeljo zvečer. " pri tovarniškem odboru. dr0. V Cerkno priredi prosvetno ^ Štvo «Rojan», v ned'ljo *>. *■, j0. Odhod kamiona ob 6. uri.izb- janske cerkve. Zaprte ulice bočf Zaradi položitve novih cevi - ^ danes zaprte ulice Medpnm0" ^ Pondares na spodnjem koncu s Stari mitnici. Jutri bodo i* ^ <( razlogov zaprl; za promet vn-- ,B Garibaldijevega trga v ul. v ul. A. Caccia od Stare mk ' ^ Ravno tako bodo zaprli v so t. m. na spodnjem koncu ul. v,-.y It in Garibaldijev trg med m* scolo In Pasooli. Vremensko poročilo z dne 1. oktobra. Zračni tlak ,ff pada; Toplota 16.2 20.4 13.2; j. 30 km na uro; nebo deloma v ^ no; morje nemirno; toplota u1 ske 20.4. DAROVI IN FRISFEVK1. Za družino tov. Castagne 80 ^ rovali tovariši iz Briščikov n® "L vi časopisa »Lavoratore* 600 Rojstva, smrti in porok« ^ Dne 1. oktobra se je rodilo _ trok, umrlo je 8 ljudi, porok P bilo 7. ,vt< CERKVENE POROKE: Dom'nik Stazzone In zaaebn'-C® ,tcp tonlja Sbema, inženir Roy Kane in študentka Lilijana ^ JZtr kovinar Dominik Silvarl ln nica Elda Veggian, uradnik ^ Palluello in učiteljica Dominik®^:, nussl, železničar Salvatore ^fe\ev la in šivilja Nerina Scopazzk ničar Ferrucclo Gilard; ln_flv!lr.s Loredana Passionl, čevljar SU. Seppi ln zasebnica Marija G1 Radijski spored1 v četrtek 2. oktobra TRST 11 12.09; 11.30. Dopoldanski koncert. Sodobna Anglija. 12.45. časa ln poročila, 13.00. 13.4®' glasba. 13.30. Znani valčki. * U, Vaški kvint.t 14.00. Pestra PjT#. 14.15. Zgodovina 19. stoletja-Citanje sporeda. 17.30. Min * ^ j}, glasba. 18.00. Predavanje-Violinski koncert: J«hudi j^o* bin. 18.30. Zenska ura. 1®-™ .{n* mot-na glasba. 19.30. E1!:, pc glasba. 19.45. Napoved časa * izročila. 20.00. Otroške prtP£' 20.15. Baletna glasba. 20.45. 5- 8 ski pravopis. 21.00. Iz dvorane. 21.30. Lahka glasba-Slovenska literatura. 22.00. h- jj.Cv na (prenos iz Ljubljane). vei Ritmična glasba. 23.15. Nat-'’ časa in poročila. 23.30. Citan. , reda. 23.35. Polnočna glasba-Konec oddaje. KINOPREDSTAUE^ ROS3ETTI. 14.30: »Marija^, K ni ta». Norma Shtarer In Pc-wer. FENICE. 16.30: »Skrivni -zaklad*, F. tVclsamiiller -Sullivnc. . v P‘ ALABARDA. 16 00: »Osvoj-tav pada*, Gary Cooper. KINO OB MORJU. 16 00: ksander Lovski*. Sovjetsko v.j)i delo. režiral Eisenstein, Igralec N. C rkasov. 0. ... „ .....__ FILODRAMMATICO. 15.80: %n* il»' ln iw lajka*, Nelson Eddy Mnssery. jtl*" ITALIA. 16.00: »Veliki molk»-Ladd In Loretta Young- ' IMPERO. 15.30: «Pustolcv,c‘ Zsnzbarju*. GARIBALDI. 15.30: »Notre P' m* CENTRALE. 15.00: »Meje v P nlh*. * * * ,r KINO V NABREŽINI. V ® jpiH1 nedeljo ln ponedeljek: \2 preteklosti*. Odg. urednik DUŠAN HBPn« Tisk Stsbillmento Tip. MALI’ O G L Aj, — Šiviljsko pomočnico krznarstvu iščem. Naslov v Primorskega dnevnika, Popolna Isbtra ec. vsak ok«s-tvidne, srednje l« dragocene fi ____________ hovine. — Plačilo tudi na ot>r0 KRZNAKSTVO ZILIOT^j? Trst - ul. Trento 11 - tel. 29*3*