Tržaško šolsko vprašanje. Trst, 24. oktobra 1908. Tudi nUčiteljski To^ariš" je o tem 7prašaaju že 7ečkrat go^oril. Toda ne samo ta list, ampak 7si 7 politiškem življenju tržaških Slo« 7eBce7 sodelujoči faktorji niso imeli 7 označeaje postopanja šolske upra^e ob reše^anju tržaškega šolskega vprašauja druge besede nego — škaadal! Nad eno četrtstoletje ae že 7leče to 7prašanje zaradi slepega sovrašt^a naših Barodnih Basprotiikov. Oui faktorji pa, ki ai niso upali odkrito ia naravnost prizBati tega nasprotst^a, so cepili dlake na §§ šolskih zakoBO7. Govorili so niBOgo, samo, da so mogli reči: Ne! — Tako so za7lače7ali rešite^ tega kulturnega 7prašanja. Mrtva črka zakona — delo mož, ki S7ojo modrost skladajo Ba zeleao mizo, a nimajo smisla za tisočere 7ariaeije potreb resničnega življenja in bi radi 7ae življenje nategnili Ba kopito svojih lepih teorij — mrt7a črka je bi!a Bašira šolskim oblastvom nad iivo potrebo naroda, hrepeneiegapo naobrazbi,proseiega: Dajte mi pogoje^ za moj raz^oj, pogoje7, ki imam do njih pra^ico po pisanem in etiškem zakoau, pogojev, ki bi se ne sraeli odrekati Bikomur na avetu! A mi smo 7endar nad eno četrtstoletje gledali to, kar je puljski nGiornaletto** ozBačil z besedami: to Be bi bilo možno 7 Bobeni drugi deželi! Nad eno četrtstoletje je Barod milo prosil šole — ali si morete misliti plemeflitejše in opra^ičenejše prošnje?! — sredste? za S7oj kulturni napredek, ker ao se srdito upirali temu eni iz očitega S07rašt7a, drugi iz prikritega nasprotstva! Dolgo je narod milo prosil 7 imeau etiškega prava, 7 imeBU 7zvišenih smotro7 7seobče kulture in tudi 7 imeBU humaBiteto. Ali srca nasprotujočih sil so oatajala zakrknjena — pri Bogu je usmiljeflje, priBJihpagaflibilo! «"> Ljudat70 je prosilo, ker je prošaja 7 njego^i blagi, popustljivi, golobji nara^i. Pro- silo je, 7edB0 7erujoč 7 moč pra^ice. Toda prosilo je zaman. Niso ga boteli uslišati. Ia ko je bila Bada, da se tržaškim Slo^eBcem 7endar enkrat uresniči želja njiho^ega koprnenja, pa so znali nasprotniki z rafinirano iznajdljivostjo ust^arjati B076 teža^e. Vlagale so se proŠBJe, uprizarjale so se komedije z raznimi komisionalnimi poizvedovanji, akti so ae gromadili in romali iz Trsta na Dunaj in z Duaaja 7 Trat! Ljudstvo pa je zaman eakalo na toliko zaželeno šolo . . . Jeli potemtakem kaka psihološka zagonetka, ako se je začel 7 duši ljudstva raz^ijati preobrat: Ijudst^o, ki je želelo in prosilo, je poatajalo aevoljno, je začelo energično protestirati ifl zahte^ati. Ib iz nevolje ae je razvilo ogorčeBje. Posebno 7 zadnjem času. I a e d i n o le zaupaflju 1 j u d s t 7 a 7 7oditelje, ki so tolažili in obfinem požrtvovalno d e 1 o 7 a 1 i za rešite7 Dašega šolskega 7prašanja, se je bilo zahvaliti, da ni prišlo do brupnib in silnih erupcij na tržaških ulicah! Ib šele 18. t. m. je prišla 7est, da se ,je 7lada končno 7endar odločila k p r 7 e m u koraku do r e š e n j a našegašolskega vprašaaja, kakor smo priobčili že zadnjič Bakratko. A 7 dejstvu, da se je od kompeteutne strani najprej ob^estilo o tem drža7Bega poslaaca dr. Eybafa, je tudi že povedaao, kdo je 8 S7ojim trudom 7 polni meri zaslužil, da so mu tržaški Slovenci iz srca bvaltžni. Dr. Bybar je bil, ki je zlasti 7 zadDJem Času 7so S7ojo skrb in 7es S7oj trud pos^ečal rešitvi našega šolskega 7piašaBja. A Beh^aleŽBO bi bilo, ako bi ae 7 tem trenutku ne spominjali še drugega moža, ki je slo^ensko šolo 7 Trstu smatral za S70J0 piro, takorekoč ži^ljensko nalogo. Dr. Gregorin je bil, ki je od pirega začetka — nad 25 let — zastavljal S7oje delo za rešite^ tega 7prašanja. Imeni dr. Eybala in dr. Gregorina ostaneta neizbrisno spojeni 8 tržaškim šolskim 7prašanjem. To je treba konstatirati resnici na ljubo, Storjen je torej prvi in — nadejamo se — odločilni korak. In danea kličemo na naslo7 7lade : Ear je storila, tega ne smatramo za rešite7 tržaškega šolskega vprašanja! Nadaljni koraki so vladi 7 neizogibno dolžnost. In Ijudstvo bo toliko časa vztrajalo ob stoji zahte^i, dokler ne pride to 7prašauje do popolne rešitve. Eečena bodi še ena odkrita beseda na naslo7 vlade! Ako bi hotela 7lada končno rešitev tega vprašaoja tako zavlačevati, kakor se je to zgodilo doslej, tedaj pride do izbruho? razjarjeiie Ijudake duše. Pra^ica do šolske izobrazbe je najnara^nejše in najelementarnejše pravo ^sakega naroda. Vlada moderne diža^e, ki hoče odrekati ljudst^u to pra70, ne zaaluži nikake obzirnosti, ker greši proti pra^ici naroda. Postopanje a tržaškim šolskim vprašanjem je bil škandal. Ta škandal se ne sme nadaIjevati — to si naj centralna 7lada dobro zapomni!