~x   187   k~
Naš ded.
fSpisal Ivo Trošt ansko leto o Božiču sem obiskal rojstno vas in součenca Milka. Oživila sva mnogo mladostnih spominov, zlasti tisti čas, ko je njegov stari oče — mi bližnji smo mu rekali »naš ded« — kratkočasil vaško mladino s svojimi pravljicami in povestmi. Vendar mi doslej ni bilo vsc znano, kar je pravil ded in kar se je godilo na Milkovem domu. Milko jc začel:  »Naša obširna peč
^^^^^^Bk!^^^^^^ \    /j 9 ^^^^^^  -   ^;'    ' ^^^^^VKj^H^g^^l
B            I   '                 S^^^MHHIh r^^^Hht^inK      'l^ft^^^^^^l
s starinskimi zelenimi pcčnicami in naš sivolasi dcd sta mi tako nerazdružna spomina kakor moj prvi ponos — moje prve hlače.« Potem je nadaljeval Milko o dedu, ki je bil prav takšen, kakor ga vidite tu na sliki*) z vretenom in motovilom ter z vedno ga spremljajočo pipico. Zato tudi ne maram pra-viti, kaj je motovilo, kamor je modro in mirno motal prejo;   vretena so mu,
*) To sliko je izvršil fFr. Dobnikar.
UreduiUvo.
-&    188    i<~
do vrha napredena, donašale vsak večer na preji naše ženske. Kako rade, kako marno in mirno so sukale kolovrate, ko je ded počasi vrtel motovilo in se odkašljeval. Otroci smo se skobacali na peč, odloživši vsakršne igrače in poslušali, kdaj odpre vrata v pravljiški svet uvod:  »Enkrat je bil . . .«
Pred večerjo se je namreč ded samo grel pri peči in vlekel iz pipice — pek-pek-pek! — goste oblake dima. Tedaj smo ga obsipali z vprašanji, kakšen je bil zares tisti bajni svet v njegovih pravljicah, ko so se godili čudeži in so nekateri znali uporabljati tajne moči. Ded nam je razlagal, da so bili tedanji ljudje gotovo bolji kot danes, zato pa tudi svet lepši, jas-nejši . . . Pa naj pripoveduje prijate]j Milko!
»Ded nam je meril prve hlače, donašal jabolk in orehov; ded nani je tudi kazal prve črke, prve številke. Zlasti je bil zadovoljen z mojo tedanjo marljivostvo. Hvalil me je seveda drugim ljudem kar vpričo mene, da sem sam mislil:   Koliko več veljam od drugih   součencev — če je   vse  tudi res.
Ded je pregovoril očeta, da so potem oče in mati in ded sklenili, po-slati me naprej v šolo, ker sem dobre glave. Vsi izgovori, da je hiša pre-ubožna, so zalegli dedu toliko, kolikor lanski sneg.
Navezati je bilo treba tisto malo obleke in odriniti v mesto. Milo sem se oziral po domačih livadah, senožetih in tratah, koder bo pozimi tako lepo drsališčel Srce se mi je krčilo ob materinih solzah, toda po dedu sem plakal zares: oba sva jokala; jaz po dedovih pravljicah, ded za mojo bodočo srečo: »Pojdi, le pojdi! Ti boš še nekaj na svetu; si dobre glavel« — Ded je verjel, jaz sem verjel, vsi smo verjeli. Hm! Če reče ded in se oglasi srebrna krona v žepu!
Tisto zimo sem se vrnil iz mesta domov za Božič, postavljat jaslice. Naša peč, naš ded, zmotana preja, prazno motovilo — vse je bilo še po starem. Le jaz sem videl v mestu drugačne jaslice, pa sem tako priredil domače, že precej okajene podobice.
»Te, te, fant! Vidiš! To je nekaj!« se mi je zadovoljno smehljal ded izza peči in otepal pipico: Pek-pek-pek! — Na Sveti večer pred Novim letom nam je moral ded ponoviti več znanih pravljic, ker so bili nekateri posedli za mizo, sklenivši počakati polnoči ter so mene — bodočega študenta in ponos rojstne hiše — tudi povabili med se. Pa mi je bila ljubša domača peč in sivolasi ded. Domači za mizo so ugibali o vremenu, o prihodnji letini, o nesrečah, boleznih in mrličih. Kar zapoje — še pred enajsto uro — naša črna kokoš. Vsi ostrmimo, samo ded pojasni: »To je spomin!« — Nestrpno pričakuje, da ded sam kaj več pove o »spominu«, smo radovedno uprli oči v njegovo pipico. — Enega pobere izmed nas smrt v novem letu. To je »spomin«.
Seveda smo vsi uganili, kdo pojde s smrtjo izmed nas. Žal nam je bilo deda. On pa ni črhnil o tem niti besedice, temveč pripovedoval je: Tisto leto ob koleri je tudi neki večer pela črna kokoš. Vsi smo vedeli, kaj se zgodi. Kako ne? — Moja rajnka sestra Urša — Bog ji daj luč nebeŠko! — je tožila, da jo boli trebuh, jaz sem odhajal opoldne v Trst po kupčiji. Zvečer      i
I
~><       189       r€-
sem spat pri Štefanu na Krasu za mizo na goli klopi. Ali je morda nisem videl Urše kakor žive, ki je prišla za menoj v sobo — pa bolna doma — in mi rekla: »Matija! moli, moli!« — Seveda sem molil, pa tudi zbudil sem se in odšel še pred dnem v mesto in še sem jo videl kakor živo in še sern molil. Pridem domov, pa je bila mrtva. A pravite: spomin, spomin!
Ded je vstal in šel v svojo čumnato, mi smo pa, premišljuje, če je rcs to spomin, zaspali. Drugi so dočakali Novega leta, si voščili sreče in se razšli, na tihem obžaluje neizprosno smrt, ki si je izbrala baš našega deda. — Vrnil sem se v mesto na Novega leta večer nekoliko potolažen, da se smrt tnorda vendar užteje.
Naša hiša je le težavno zmagovala troške za moje učenje. Moj oče se je trudil, se tisto pomlad prehladil in legel — v grob. Kolika žalost! Ded si je prizadeval, da bi poslej moja mati plačevala zame drage mestne šole, pa hišne razmere so kričale: Ne, ne! »Skoda!« je ponavljal ded, »iz dečka bi bilo še kaj boljega!«
Z velikimi stiskami in nadlogami sem ostal doma na koncu tretjega razreda latinskih šol in še v mestu sem zvedel, da se je utrgala nit življenja tudi našemu dedu. Zjokal sem se zopet pri kmetiškem delu z bridko zavestjo v srcu, da se je ded motil; zakaj naše posestvo je zahtevalo pridnega delavca. Nihče ni vprašal, če je kdo namenjen tudi za kaj boljega.«
*             *
*
Prijatelj Milko je bil potrjen v vojake. Vojaško suknjo je kmalu zame-njal z orožniško. Ker je bil tudi tukaj vztrajno marljiv, je slednjič dosegel dostojanstvo orožniškega stražmojstra. Vršeč težavno orožniško dolžnost, si je o neki priliki pohabil nogo in je zaradi tega prosil za pokojnino.
Dobil jo je in tudi zlat križec za vzorno vedenje in službovanje.
Sedaj uživa svojo mirovnino v rojstni vasi in rad pripoveduje, da marsi-katere ni uganil naš pokojni ded; a da bo iz njega nekaj boljega, se ni motil.