VESTNIK URADNE OBJAVE Leto XIX Murska Sobota, dne 9. avgusta 1984 Št.: 25 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota 216. Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1984 217. Ugotovitve, stališča in usmeritve o delovanju hišne samouprave v občini M. Sobota 218. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer 219. Odredba o povečanju cene odvoza smeti, stanarin in kanalščin 220. Sklep o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Murska Sobota 221. Sklep o povečanju cen stanarin in najemnin v občini Murska Sobota 222. Sklep o osnovah in merilih za prispevek za celodnevno in dnevno oskrbo invalidov po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. 223. Sklep o imenovanju ulic in cest v mestu Ljutomer 224. Popravek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči 225. Popravek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Selišči OIHAIV Io VEoTlMIK, 9. AVGUST 1984 216 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. julija 1984 sprejela. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O OCENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA VI. POLLETJU 1984 Zbori občinske skupščine so na seji, dne 19. julija 1984 razpravljali o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v I, polletju 1984 in ugotovili: V I. polletju 1984 bo po oceni v gospodarstvu občine porasel celotni prihodek za 65 %, porabljena sredstva 57 %, amortizacija po minimalni stopnji 33 %, dohodek 67 %, družbeni proizvod 45, poslovni sklad za 60 % in izplačila za investicije za 37 % glede na enako obdobje lanskega leta. Po predvidevanjih bodo ob polletju poslovale z izgubo Mesna industrija, Opekama Puconci, in SOBOTA TOZD Gradbeništvo v skupni višini okoli 112 milijonov dinarjev, kar je za 10 % več kot je znašala izguba gospodarstva v I. polletju 1983. V prvih petih mesecih letos je izvoz blaga v primerjavi z enakim obdobjem lani v globalu manjši za 3,6 %, predvsem zaradi manjšega izvoza blaga na klirinško področje. Izvoz blaga na konvertibilno področje pa narašča za 13,5 %. Dokaj ugodna je rast industrijske proizvodnje, kije v petih mesecih letos napram lanskemu enakemu obdobju porasla v povprečju za 8 %, predvsem zaradi obsega proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji. Ocenjena nominalna gibanja so na dokaj visokem nivoju predvsem zaradi naraščanja cen. Ob vedno bolj prisotnih problemih in težavah, s katerimi se srečujejo OZD pri poslovanju, realna gibanja ob polletju po predvidevanjih ne bodo tako ugodna. Resolucijsko načrtovanih gibanj ne dosegamo pri rasti družbenega proizvoda, izvoza in produktivnosti dela, nad načrtovanimi pa sta rast industrijske proizvodnje in zaposlenosti. Nadaljuje se tudi upadanje realnih osebnih dohodkov. Skupna in splošna poraba se gibljeta v sklad z rastjo dohodka in usmeritvami resolucije. Na podlagi ugotovitev iz ocene in razprav so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča: 1. V vseh sredinah je potrebno krepiti samoupravne družbenoekonomske odnose ter se preko delegatskega sistema aktivneje vključevati v razreševanje ključnih nalog. 2. Dosledno je treba izvajati vsa že predhodno sprejeta stališča in priporočila skupščine občine Murska Sobota. 3. Organizacije združenega dela morajo nadaljevati z zmanjševanjem materialnih troškov in odpravljati razkorak med rastjo celotnega prihodka in porabljenimi sredstvi, kije še vedno precejšen. 4. V OZD, kjer prihaja do manjšega obsega izvoza blaga in storitev je potrebno takoj analizirati vzroke zmanjšanja ter ppdvzeti vse potrebne aktivnosti za ponovno oživitev izvoza. 5. Ponovno je potrebno preveriti izvajanje sanacijskih programov v OZD, ki poslujejo z izgubo ter sprejeti in izvajati dodatne ukrepe za odpravo motenj v poslovanju. Sanacijske programe OZD morajo verificirati tudi tiste organizacije, ki so poslovno in dohodkovno povezane ter s sredstvi sodelovati pri izvajanju programov. 6. Vse OZD morajo sproti spremljati in ugotoviti svoj likvidnostni položaj, zlasti zaradi sprejetih zakonov v letošnjem letu, ki urejujejo to področje. 7. Vse OZD in skupnosti morajo izvajati politiko cen v skladu s sprejeto projekcijo cen za leto 1984 in se zavzemati za odpravo nesorazmerij med cenami surovin in končnih proizvodov. 8. Zaradi močnega zaostajanja gospodarske infrastrukture za gospodarskim in družbenim razvojem občine je pbtrebno v bodoče nameniti več sredstev za vzdrževanje in izgradnjo tovrstnih objektov zlasti cestnega in komunalnega omrežja. 9. Nadaljevati je treba s sprotnim usklajevanjem rasti skupne in splošne porabe z rastjo dohodka. Gibanje odhodkov skupne porabe v posameznih časovnih obdobjih mora biti v večji meri usklajeno z gibanji prihodkov. 10. Sredstva za osebne dohodke je potrebno razporejati na osnovi izboljšanih delovnih in poslovnih rezultatov ter v odvisnosti od povečanja rasti kvalitete kazalcev gospodatjenja z večjim uresničevanjem načela delitve po delu. 11. Pri izvajanju zastavljenih nalog na področju gospodarskega in družbenega razvoja, zlasti glede uresničevanja programa gospodarske stabilizacije, je treba zaostriti odgovornost poslovodnih, strokovnih in upravnih delavcev. Dosledno je potrebno izvajati dogovor o kadrovski politiki in oceniti uspešnost delovanja tovrstnih kadrov ob reelekciji. Številka: 30-5/84-3 V M. Soboti, 26/7-1984 „ Predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat samouprave. Vse skupnosti imajo kot svoj izvršilni organ izvoljen hišni svet, ki naj bi skrbel za realizacijo programov dela sprejetih na skupnosti stanovalcev za tekoče leto. Sama zasnova dela hišne samouprave je v skladu z določili zakona ustrezno zastavljena, vendar se v delovanju hišne samouprave, predvsem v udeleževanju stanovalcev na sestankih zborov stanovalcev in hišnih svetov, pojavljajo velike težave. Stanovalci v posameznih stanovanjskih objektih predvsem v tistih, ki imajo 30 in več stanovanj ne izkazujejo nobenega interesa za delo v hišni smoupravi tako, da poglavitno breme odgovornosti ostane največkrat na posameznikih. Zavedati se moramo, da ravno v takšnih blokih živi veliko število prebivalcev v mestu M. Sobota, da so ti stanovanjski objekti v centru samega mesta in kot takšni tudi dajejo izgled mestu v pozitivnem ali negativnem smislu. Neprimeren odnos do hišne samoupave se izkazuje tudi v odnosu do samega stanovanjskega objekta. Čeprav imajo nekateri bloki delovanje hišne samouprave vzorno urejeno, pa ocena v celoti ni zadovoljiva. Z odzivom stanovalcev oz. njihovo udeležbo na sestankih je večkrat vprašljiva tudi zakonitost sprejetih sklepov saj se ti sprejemajo tudi, če zbor stanovalcev ni sklepčen. 2. Zaradi nezainteresiranosti stahovalcevza delo v hišni samoupravi opravljajo večino nalog predsedniki hišnih svetov in njihovi namestniki, ki pa se poskušajo funkcije za katero so bili izvoljeni, čimprej znebiti saj dejansko ugotavljajo, da so pri delu, ki bi ga naj opravljali vsi stanovalci osamljeni, brez ustrezne pomoči. Enako se pojavljajo problemi pri izvolitvi novih članov hišnih svetov, ker predlagani kandidati kategorično odklanjajo izvolitev v hišni svet ali pa se sestankov ob takšnih priložnostih sploh ne udeležijo. 3. Odnos stanovalcev do stanovanj v katerih prebivajo in stanovanjskega objekta kot celote je prevečkrat neustrezen ali celo nekulturen. kar se posebej opaža v odnosu do skupnih prostorov kot so: stopnišče, kleti, kolesarnice, smetišča in okolice stanovanjskih blokov, ki z neurejenim videzom kvarijo izgled mesta kot celote. Kakor je že navedeno v 1. točki tvorijo stanovanjski oz. blokovski komplesi center mesta, zato je nujno potrebno, da se neposrednemu zunanjemu in notranjemu videzu stanovanjskih blokov v ulicah Titova, Lendavska, Staneta Rozmana. Vrtna. Kocljeva. Kidričeva in Stara ulica posveti ustrezna pozornost ter organizirajo akcije urejevanja okolice tako z neposrednim vplivom na skupnosti stanovalcev, kakor tudi z delom DO Sobota TOZD Komunala. 4. Kot vzrok za trenutno stanje oz. neugoden odziv do dela v organih hišne samouprave so, bile ugotovljene tudi stanovanjske razmere v nekaterih stanovanjskih objektih. Nekvalitetna izvedba stanovanj, visoke cene centralnega ogrevanja, ki ni zadovoljivo, povzročajo nezadovoljstvo med stanovalci. Poseben problem predstavlja enocevni sistem ogrevanja stanovanj v kompleksu Lendavska-sever oz. v blokih Lendavska 17,19,25 in 23, kjer se skozi nekvalitetno ogrevanje stanovanj odraža nezadovoljstvo stanovalcev v celotnem kompleksu, obenem pa kalorimetri za odčitavanje porabljene energije ne delujejo v smislu 'svojega namena. Podobni primeri so v stanovanjskih objektih, kjer se zaradi slabe toplotne izolacije fasad pojavlja nlesnivost oz. neprimernost bivalnih prostorov ter s tem zmanjšana uporabnost. Takšna stanovanja so v Naselju XIV. divizije, stanovanjski objekti v ulici Staneta Rozmana ter provizoriji v Gregorčičevi in Razlagovi ulici (stari), ki nimajo urejenih osnovnih sanitarnih prostorov v stanovanjih ampak so le-ti skupni. Enaka ocena je tudi v ostalih funkcionalnih površinah stanovanjskih objektov, kjer se polaga premalo pozornosti urejenim otroškim igriščem, parkiriščem in podobno. 5. Hišne svete in skupnosti stanovalcev, kjer je hišna samouprava vzorno urejena, bi bilo potrebno s pomočjo sredstev javnega obveščanja predstavljat^irši javnosti in jo seznaniti z njihovim načinom dela in pridobljenimi izkušnjami. Enak pristop bi naj bil tudi do hišnih svetov in skupnosti stanovalcev. ki odstopajo v negativnem smislu. Zbori občinske skupščine in Skupščina SIS za socialno varstvo na osnovi ugotovitev izjavne razprave sprejemajo naslednja 11. STALIŠČA IN USMERITVE: IV organiziranje sestankov skupnosti stanovalcev v stanovanjskih objektih, kjer je udeležba na sestankih slaba, se morajo v akcijo vključiti razen hišnega sveta in strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti, ter organizacije združenega dela, ki so lastnice stanovanj. Tako izveden pristop bo omogočil uspešnejše in učinkovitejše delo skupnosti stanovalcev in njihovih organov. Nosilci naloge: Skupnosti stanovalcev, Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota, družbenopolitične organizacije, KS in kadrovske službe v organizacijah združenega dela. Rok za izvedbo: stalna naloga po posameznih primerih. Začetek maj 1984. 2. a) Izobraževanje članov hišnih svetov glede izvajanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu, finančnega poslovanja hišnih svetov in pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti. b) Izobraževanje 23 enot civilne zaščite v stanovanjskih blokih, ki so prejele osnovno zaščitno opremo. c) Izobraževanje in usposabljanje stanovalcev na področju preventivnega preprečevanja požarov in uporabe osnovnih gasilskih sredstev. Nosilci naloge: a) Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota b) Občinski štab CZ c) Občinska gasilska zveza M. Sobota, skupnosti stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota. Rok za izvedbo: Stalna naloga. Začetek avgust 1984. 3. Zaostriti je potrebno odgovornost stanovalcev do stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti in proti kršilcem dosledno uveljavljati sankcije, kijih določajo predpisi, predvsem odlok o hišnem redu in odlok o javnem redu in miru. O posameznih ugotovljenih primerih uničevanja družbene lastnine je potrebno opozaijati javnost v sredstvih javnega obveščanja. ....... Nosilci naloge: Skupnosti stanovalcev, Krajevne skupnosti, in družbenopolitične organizacije, Samoupravna stanovanjska skupnost, komisije za oglede družbenih stanovanj, enota za vzdrževanje stanovanjskega fonda, predstavniki vlagateljev, sredstva javnega obveščanja. Rok za izvedbo: Trajna naloga. Začetek TAKOJ! 4. Na pomanjkljivosti ugotovljene na stanovnjenjskih objektih, ki neposredno vplivajo na stanovanjske razmere in so posledica nekvalitetnega dela izvajalcev oz. niso povzročene z nepravilno uporabo stanovanja, je potrebno opozoriti izvajalce, ter napake v najkrajšem času odpraviti. Nosilci naloge: Skupnosti stanovalcev, strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Rok za izvedbo: Stalna naloga. 5. Urejevanje okolic stanovanjskih blokov, predvsem ureditev usteznih površin za otroška igrišča in parkirišča, je problem širše družbenopolitične skupnosti kot celote in organizacij združenega dela, ki se ukvaijajo z urbanističnim urejanjem mesta. Zato je potrebno, da se pristopi k reševanju obstoječe problematike kompleksno za celotno mesto M. Sobota. Skupnosti stanovalcev morajo na podalgi skupnih akcij stanovalcev urejevati in ustrezno vzdrževati videz obstoječih zelenic in parkovnih nasadov predvsem pa preprečevati uničevanje in onesnaževanje. V dogovoru z Delovno organizacijo Sobota, TOZD Komunala naj skupnosti stanovalcev obstoječe zelenice zasadijo z okrasnim drevjem in grmičevjem ter jih vzdržujejo v skladu z navodili vrtnarjev, ter tako prispevajo k lepšemu videzu mesta. Nosilci naloge: Krajevna skupnost in Družbenopolitične organizacije v občini M. Sobota, Zavod za ekonomiko in urbanizem, skupnosti stanovalcev, Samoupravna stanovanjska skupnost, DO Sobota-TOZD Komunala. Rok za izvedbo: Stalna naloga. Začetek junij 1984. Hišni sveti. Samoupravna stanovanjska skupnost in drugi nosilci nalog morajo pri izvajanju svojih nalog dati posebni povdarek izboljšanju medsebojnih odnosov stanovalcev. Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota mora širšo javnost, družbenopolitične organizacije in skupnosti, ter samoupravne organe v letnih poročilih obveščati o izvajanju sprejetih stališč in usmeritev. Številka: 36-6/84-1 V Murski Soboti, dne 26. junija 1984 Predsednica Skupščine skupnosti socialnega varstva Ivanka KOREN, L r. Predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat 1. r. 218 Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS št 18/77), Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 24/82) ih 212. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je izvršni svet skupščine občine Ljutomer dne 26. 7. 1984 sprejel ODREDBO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O PRISTOJBINAH ZA FINANCIRANJE VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER l.člen Drugi člen odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih STRAN 16 VESTNIK, 9. AVGUST 1984 skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 24/82) se spremeni in se glasi: Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost z dne 20/6—1984 in zahtevka TOZD KOMUNALA Murska Sobota z dne 4/6—1984 je Izvršni svet skupščine občinelMurska Sobota na svoji seji, dne 26/6—1984 sprejel Določijo se cena za vodo, kanalščino in odvoz smeti z veljavnostjo od 1. julija 1984 dalje, kot sledi: 1. VODA m3 din števnina 11.85 — družbeno ali etažno stanovanje — ostali vodomeri kom/mesec 19,00 0 3/4. 1.5/4 kom/mesec 76,00 0 50 kom/mesec 208,00 0 80 kom/mesec 394,00 2. KANALŠČINA Osnova za obračun je količina porabljene vode iz mestnega vodovoda ali količina načrpane vode v lastnem vodnjaku. Če se količina vode ne meri, se uporabi normativ upravljalca kanalizacije 4,20 — gospodinjstva m3 — ostali uporabniki Če se odpadna voda onesnaži m3 7,10 bolj kot je določeno, se določijo indeksne točke. Indeksne točke se obračunavajo po ceni 1.35 din/m3 odpadne vode. Kanal JET (vozilo za čiščenje kanalizacije) Odvoz fekalij ura 2.345,00 — cisterna 2.8 m3 odvoz 676,50 — cisterna 5 m3 3. ODVOZ SMETI odvoz 1.092,00 — odvoz smeti od stanovanj, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, drugih organizacij, etažnih lastnikov. stanovanj v Naselju 14. divizije m2 1,72 — odvoz smeti od individualnih hiš m2 1,20 — odvoz smeti od trgovin m2 4,57 — odvoz smeti od delovnih organizacij — odvoz smeti od obrtnikov m2 3,93 (osnova za obračun je površina poslovnih prostorov) — odlaganje smeti, odpadkov na odla- m2 2,40 gališču m3 185,00 — pokrivanje odpadkov na odlagališču — odvoz odpadkov s kesoni m3 286,00 a) s kesoni prostorn. m3 m3 439,00 b) s kesoni prostorn. 4 m3 m3 386,00 c) s kesoni prostorn. 5 m3 m3 329,00 d) s kesoni prostorn. 7 in 8 m3 m3 266.00 — nastavitev praznega kesona v M. Soboti (izven M. Sobote se zaračuna nastavitev kom 343.00 po ceni, ki velja za ustrezen kamion) — če je keson last podjetja »Sobota* TOZD Komunala so cene višje za 20 %. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 7. 1984 dalje. Številka: 38-13/83-3 M. Sobota, 26. 6. 1984 Predsednik izvršnega sveta Pavel PONGRAC, 1. r. 221 Na osnovi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ. št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Ur. list SRS, pt. 15/84) in predloga Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota št. 363/84—MA z dne 7/6—1984 je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 26/6—1984 sprejel SKLEP o povečanju cen stanarin in najemnin v občini Murska Sobota 223 Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 11/80) in 184. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83). je skupščina občine Ljutomer na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1984 sprejela SKLEP O IMENOVANJU ULIC IN CEST V MESTU LJUTOMER L Nova ulica, ki poteka zahodno od križišča Kolodvorske in Prešernove ulice vzporedno z železniško progo do delovne organizacij e KRKA TOZD Išis se imenuje ULICA RADA PUŠENJAKA. 2. Nova ulica, ki poteka vzhodno od križišča s Kolodvorsko ulico pri glavni postaji do naselja Babinci, se imenuje BABINSKA CESTA. . , A . Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradni objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 015-1/82 Datum: 9/7—1984 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 224 Popravek Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči (Uradne objave, št. 21/84) _______v prvem členu se v 53. in 54. vrsti črta del besedila, ki glasi: »443 po njeni južni meji Se obme proti jugu po vzhodni meji pare, št.« in — v 56. in 57. vrsti tega člena pa se črta del besedila, ki glasi: »proti jugu in preseka pot pare. št. 817 in po zahodni in južni«. — v drugem odstavku 1. člena pa se v prvi vrsti zamenja beseda »severovzhodu« z besedo »severozahodu«. Sekretar skupščine občine G. Radgona 'Feliks PETEK, 1. r. 225 Popravek Odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Selišči (Uradne objave, št. 21/84) V navedeni odločbi se vnesejo naslednji popravki: — v 31. alinei se priimek LOVRENC pravilno glasi »LOVREC« — v 55. alinei se priimek STOLNIK pravilno glasi »STOTNIK« — v 74,'alinei se.pri Žalik Marini pravilno glasi ime »MARTINA« — v 58. alinei se parcelna številka 838 pravilno glasi »836« — v 76, alinei se parcelna številka 621/1 pravilno glasi »521/1 — — v alineah 63, pare. št. 19.66, pare. št. 56, 69, pare. št. 66 in 79, pare. , št. 49 se parcelne številke bznačijoz zvezdico Sekretar skupščine občine Gornja Radgona Feliks PETEK, 1. r.