198
Naši dopisi.
Iz Ljubljane — Volilno gibanje na Kranjskem. Glede kandidatur za veliko posestvo, za katero bode dopolniti troje ali čvetero mest, namreč namesto umrlih baron A. Zois in K. Deschoiann in pa na mesto kandidature odklonujočih gospodov vit. Gutmannsthal-a in dr. Mauer-ja, čujemo za gotovo, da so za troje mest kandidati že odločeni, za četi to mesto pa je določitev kandidata pridržana shodu volilcev tikoma pred volitvijo samo, toraj za dan 11. ali 12. julija. Ni toraj dvomiti, da si dr. Schafter s svojimi pristaši v Ljubljani in zunaj Ljubljane prizadeva nastopiti nasledništvo Deschmannovo v deželnem zboru in odboru.
Lahko pa rečemo, da tega, zadnjič omenjenega kandidata za naše veliko posestvo prav nič ne veže z interesi in koristi te naše kurije. Dr. Schaffer se za kmetijstvo, gozdarstvo ali živiuorejo, nikdar ni brigal, tudi davkoplačevaoje ali druga kmetijstvo tlačeča bremena mu niso nikdar delala preglavic, mi toraj, ogledujmo si tega kandidata od katere strani koli, pri njem ne nahajamo nikakoršne vezi, katera bi ga mogla dejansko vezati s pravimi interesi velikega posestva.
Ako si pa hočemo ogledati tudi politično stališče našega veleposestva, smemo trditi da oni liberalizem, katerega ie svoj čas zastopal dr. Schaffer v nekakem soglasji s tedanjimi zastopniki velikega posestva, danes v teh   vrstah   nikakor  ne velja  več,   nasprotno  smemo
trditi, da so veleposestniki ene in druge stranke v naši deželi dejanjsko bolj konservativni, Kakor je bila kedaj marsikatera v vrstah konservativcev stoječa merodajna oseba.
Radi priznamo, da glede narodnega vprašanja na Kranjskem čutje in mišljenje tako imenovanih ustavo-vernih veleposestnikov na Kranjskem načeloma še daleč plava od one idealne sloge, na kateio tako požrtovalno in pošteno deluje narodna večina deželnega zbora, to da dejanjsko izključila je ta večina taka vprašanja z dnevnega reda s tem, da se ne ustavlja najmanji opravičeni zahtevi opozicije po enakopravnosti v deželi zahtevajoč, se ve da za slovensko ogromno večino v deželi prav tisto   merilo.
To ravnanje narodne večine izbilo je izrok orožje nekdanjim nasprotnikom in ti dandanes večinoma spregleda vajo izrekoma mirneje misleči med našim slovenskim ljudstvom živeči veleposestniki, ker uvaževajo tudi potrebo znanja slovenščine v deželi in pa koristnost tega znanja v obče in izrekoma v trgovskih, uradniških in obrtniških krogih.
Bolj počasi prodira to spoznanje v ljubljanskih krogih, izrekoma v onih, ki se ali po rojstvu ali pa samo po domišljiji prištevajo nemškim krogom. Med vodje teh krogov spadal je pokojni Deschmann in prav tje spada dr. Schafler z razločkom, da je ta rodom ne-mec, ki ne zna slovensko, in torej tudi pogreša temelja neobhodne sposobnosti za vspešno sodelovanje bodi si v deželnem  zboru ali celo v deželnem odboru.
Mi pa tudi dvomimo, da bi bilo v soglasji z mišljenjem velike večine našega veleposestva, da bi se pa izvan njega stoječem zastopniku njegovem, zopet uvedle borbe prejšnjih časov.
Po takem, dobro oprtem premišljevanji, zdi se nam nemogoče, da bi si kranjsko veleposestvo brez vsakega pravega povoda izposojevalo za svoje deželno zborske zastopnike moža ali može, ki nimajo z njegovimi interesi nikakoršne zveze, z njegovem mišljenjem nikakega soglasja.
Mi torej tudi danes še upamo, da se bode previdnost in miroljubnost veleposestniških naših krogov pokazala v tem, da ne bodo tudi od svoje strani hoteli dati povoda, da se v našo deželno zbornico povrnejo minuli časi strastnih narodnostnih borb.
Glede volitev v mestnih in selških okrajih nastala je v zadnjih dneh tudi tam neko pomirjenje, kjer je bila deloma po premnogobrojnih novih kandidaturah nastala nekakova razburjenost. Izrekoma je videti, da loško-kranjski selški okraj ne bode kazal nikakeršnega nasprotja zoper staroskušena in zaslužena poslanca kanonika Klun-a in O. Detela. Kakšni bi potem morali naši narodno-konservativni poslanci biti, ako bi toliko spretnim, značajnim in zasluženim hoteli nasprotovati lastni pristaši! !
Največjo preobilnost kandidatov kaže ljubljanska okolica,  ne dvomimo  pa,   da  bode  domoljubje  volilnih
199
mož, ki 80 toliko let glasovali za pokojnega očeta dr. Bleiweisa, prodrlo in premagalo vsaki osebni pomislik, ter se v čast okraja zedinili v soglasno izvolitev najbolj zasluženih, sposobnih in značajnih dveh kandidatov.
—  Gospod cesarski svetovalec Murnik izvoljen je, kakor poroča uradna „Laib. Ztg.", za častnega predsednika splošni poljedelski in gozdovski razstavi, katera bode prihodnje leto na Dunaji.
—  Za konservatorja zgodovinskih spominkov na Kranjskem imenovala je osredna komisija g. Simon Rutar-ja, profesorja na c. kr. višji realki v Ljubljani.
—  Profesor Nachtigal umrl je prejšnjo nedeljo v Novemmestu po dolgi mučni  bolezni še le 45 let star.
—  Osnova zavarovalnice proti nezgodam delavcev pričela se je vršiti na podlagi zakona z dne 28. decembra 1887. 1. Za Primorsko s Trstom, za Dalmacijo in Kranjsko snuJ3 se ena zavarovalnica. Imenovana je volilna komisija, v kateri je za Kranjsko župan ljubljanski gonp. P. Grasselli. Volilna komisija razpisava ravno z razglasilom z dne 7. junija volitev v načeloištvo in razsodišče delavske zavarovalnice.
Volitve vrše se po lastnikih in delavcih tako, da volijo prizadeti po šestih vrstah podjetij ali delovanj, ki so po zakonu vezane v zavarovanje delavcev.
Omenjenih 6 vrst podjetij ali delovanj so :
1)  Poljedelska in gozdna dela, mlini;
2)  Železnice, rudarstvo in talivstvo, kovinarstvo, stroji, orodja ;
3)  Kemijska obrtnost, kurilne in svetilne tvarine za živež in užitek;
4)  Obrtnost s kamenjem in zemljinami, stavbinski obrti;
5)  Tekaninska (tekstilna) obrtnost, zdelovanje in čiščenje obleke;
6)  Papir in usnje, les in rezbarske tvarine, poli-grafični obrti.
Vsaka teh 6 vrst voli si po enega zastopnika v vodstvo zavarovalnice in po enega namestnika, ravno tako tudi v razsodišče.
Sedež zavarovalnice je v Trstu, zadnji dan za volitev je 5. dan julija, — do tega dne pa se pošiljajo volilni listi do »volilne komisije delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo.
Prizadete kranjske dežele morejo prodreti s svojimi zastopniki v prvi, tretji in šesti vrsti, ako so složni. Da se glasovi zedinijo za ta posel spretne osebe, posreduje radovoljno trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
—  Novi goldinarski bankovci izdajo se te dni in se bodo s 1. dnem meseca julija vpeljali sploh. Novi bankovci bodo izdatno manjši od sedanjih in imajo tudi drugače, na vsaki strani nekoliko različne podobe. Napisi ostanejo stari izključno nemško-madjarski.
—  Toča. Dne 14. t. m. opoludne prišla je huda nevihta čez Trebelno pri Mokronogu, vsula se je toča debelosti orehov in je krajema uničila pridelke polja.
— Vreme. Ljubljana z okolico se letos, razun prejšnji teden že hude suše po ljubljanskem polji, lahko ponaša z ugodnem vremenom.
Do sobote večer je bilo vedno lepo, tako, da se je po boljših 8enožetih brez zaprek spravljalo. S sabote večerom pa je nastopil izdaten tih dež, ki je dobro namoči polje in omogočil sajenje zelnatih in druzih sadik.
—  Važno za konjerejce. V nedeljo 23. t. m. pride tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v Šent Jernej na Dolenjsko ter bode v tamošnji ljudski šoli popoludne po cerkvenem opravilu predaval o koristi in namenu konjskih dirk. Ker so take dirke zelo važne za konjerejo, in ker bode dobiti ob dirki letošnjo jesen v Šent Jerneji zelo visoke premije, zato naj nobeden dolenjskih konjerejcev ne zamudi priti k temu predavanju.
—  Delitev državnih premij za kobile z žrebetom, za mlade kobile in za eno- in dveletne žrebice se bode za leto 1889. vršila v Lescah dne 2. septembra, v Men-giši dne 4. septembra, na Vrhniki dne 5. septembra, v Trebnjem dne 9. septembra, v Št. Jerneji dne 11. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne in v Ribnici dne 7. septembra ob 10. uri dopoludne; razdeli se 66 državnih denarnih premij v skupnem znesku 1270 goldinarjev in 48 srebrnih svetinj (medalj).
Iz poročila banke „Slavije" za leto 1888. — posnemamo tele številke: Vseh členov štela je banka 205.090, ki so imeli zavarovan kapital 195,669.783 gld. 64 kr. in so zato uplačali 1,508.637 gld. 74 kr. zavarovalnine ter 70.848 gl. 54 kr. pristojbin. Rezervni in poroštveni fondi narastli so na 6,737.435 gld. 88 kr. in so, kakor je razvidno iz pregledno sestavljenega izkaza, naloženi vseskozi varno in v urednostnih papirjih, v posojilih na zemljišča in v posojilih na lastne police. Čistega dobička imela je banica 98.884 gld. 52 kr., od katerega se bode 24.485 gl. 68 kr. razdelilo členom odd« I. in II., ostalo pa dodalo rezervnim in poroštvenim fondom. Uradniški pokojninski fond narastel je na 155.610 gld. 30 kr., dosegel je tedaj številko, s kakeršno se zamore izkazati redkokatera zavarovalnica. Uradniki „Slavije" zamorejo zatorej zaupno gledati v bodočnost. Kar se tiče bilancije banke „Sla-vije", moramo priznati, da je sestavljena jako pregledno in lahko umevno. Človeku, ki jo pregleda, leži jasno pred očm' vse denarno gospodarstvo zavoda. Inventarja, organ;zacijsk*h stroškov, tiskovin in akvizacijskih predplačil — kar vse navaja večina zavarovalnic mej aktivi — ne nahajamo v bilanciji banke „Slavije"; dokaz da je njena uprava vseskozi previdna in poštena. Letos pretečo je dvajset let, odkar so češki rodoljubi ustanovili banko »Slavijo". V teh dvajsetih letih izplačala je svojim članom 14,225.165 gld. 22 kr. — Te številke menimo, govore dovolj jasno.
—  Starim čebelarjem, ki čebelarijo 20 do 30 let in ki so pozgubili brez svoje krivde vse svoje čebele, namenila je kmetijska družba podporo. Vsled dotičnega razglasa se je oglasilo do  30 takih  čebelarjev.   Izmed
200
teh prosilcev je družba izbrala 18 najbolj potrebnih in najstarejših ter jim dala vsakemu po 2 panja dobrih čebel.
— Kuga  na parkljih  in v  gobcih   pri govedi in prašičih je na Kranjskem ponehala.