ZORA ◦ 148 Narečno besedje slovenskega jezika V spomin na akademikinjo Zinko Zorko Na Pohorju, to domačini zelo dobro vedo, živijo rojenice, pri-jazne in dobre vile, ki po ljudskem prepričanju o obstoju in resničnosti tega, kar vsebujejo nauki o bogu ter nadnaravnih sil, ob rojstvu otroka krojijo in napovedujejo njegovo priho- dnost. Povedali so mi, da vedno, kadar se rodi otrok, te do- bre vile pridejo na domačijo, sedejo za peč in povedo, kaj so novorojenčku namenile v tuzemskem življenju. Otrokovo prihodnost znajo napovedati s preslico, kolovratom in nitjo, njihove napovedi pa se ne da izpodbiti. Zevsove hčere Kloto, Lahezis in Atropa so 24. februarja 1936 točno ob pol noči prišle tudi v hišo Jurija in Alojzije Lep na Kaplo na Kozjaku. Starša komaj rojene Zinke sta vedela, da so rojenice/sojenice nevi- dne, zato sta jim pripravila masleni kruh, okrašen s svečami in rožami, in vino. Pohorska legenda, Zinkin oče je bil doma s Puščave na Pohorju, je zahtevala, da so rojenice tako pričaka- ne in bolj bogato obložena miza je novorojencu omogočala lepše življenje. »Hlebec kruha mora biti ob tej priložnosti za- nje vselej na mizi pripravljen«, je v 19. stoletju zapisal tržaški škof Matevž Ravnika, literarni zgodovinar Jakob Kelemina pa je dodal: »Človeku se osodi vse njegovo življenje, ko se na svet rodi […]. Stara slovenska navada je, da na stol položijo vino, pogačo pa kolač kruha, kadar se dete rodi. To pa delajo zato, ker so Sojenice med rojstvom za stolom, pa čim bolje obložen stol najdejo, bolj srečno življenje sodijo detetu, ki se na svet rodi.« Rojenice so se ob Lepovi mizi okrepčale, zahvalile so se mladim staršem, Zinki pa so ob zibki napredle vse dobro in novorojenki namenile najboljšo usodo ‒ mlada Kloto ji je v za- četni vrsti pletenja podarila najlepše niti življenja in ji namenila lepo otroštvo ter mladost, sestra Lahezis ji je spredla mirno in uspešno življenje, namenila ji je ljubečega moža ter srečno zakonsko življenje, najstarejša Atropa pa je bila prizanesljiva in je v vsem ubogala mlajši sestri ter je novorojenki namenila patriarhalno starost! ZORA 148 Narečno besedje slovenskega jezika V spomin na akademikinjo Zinko Zorko Uredil Marko Jesenšek Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Maribor december 2022 ZORA 148 Mednarodna knjižna zbirka ZORA / International Book Series ZORA Urednik zbirke / Editor Marko Jesenšek Mednarodni svetovalni odbor / Editorial Advisory Board Jožica Čeh Steger (Maribor) Marc L. Greenberg (Lawrence, Kansas) István Lukács (Budapest) Alenka Jensterle Doležal (Praha) Bernard Rajh (Maribor) Emil Tokarz (Katowice) E-knjiga je nastala v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 ( Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine ‒ vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. E-knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, Občine Brežice in Društva Pleteršnikova domačija Pišece. ZORA 148 Naslov / Title Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko Dialectal Words of Slovene Language. In the Memory of the Academician Zinka Zorko Uredil / Edited by Marko Jesenšek Recenzentki / Reviewers Izred. članica SAZU prof. dr. Andreja Žele, izred. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid Jezikovni pregled / Language Editor Marko Jesenšek (slovenščina / Slovenian), Melita Šumer (angleščina / English) Slika na naslovnici / Photo on Cover Mirko Rajnar, Up, olje na platno, 56 × 67 cm, 2016 Oblikovanje in prelom / Design and typesetting Katarina Visočnik Založnik / Published by Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, https:/ press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj / Issued by Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija, http:/ www.ff.um.si/zalozba-in-knjigarna/zora/ ff@um.si Vrsta publikacije / Pulication type E-knjiga Dostopno na / Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/700 Izdano / Published Maribor, december 2022 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba University of Maribor, University Press Besedilo / Text © avtorji v Jesenšek (ur.), 2022 Delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno nekomercialno in komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. / This license allows reusers to distribute, remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as attribution is given to the creator. The license allows for commercial use. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. / Any third-party material in this book is published under the book’s Creative Commons licence unless indicated otherwise in the credit line to the material. If you would like to reuse any third-party material not covered by the book’s Creative Commons licence, you will need to obtain permission directly from the copyright holder. https:/ creativecommons.org/licenses/by/4.0/ CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 811.163.6'282 NAREČNO besedje slovenskega jezika [Elektronski vir] : v spomin na akademikinjo Zinko Zorko / uredil Marko Jesenšek. – E-knjiga. – Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022. – (Mednarodna knjižna zbirka Zora = International book series Zora ; 148) Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/700 ISBN 978-961-286-684-6 doi: 10.18690/um.ff.8.2022 COBISS.SI-ID 133559043 ISBN 978-961-286-684-6 (pdf) 978-961-286-627-3 (mehka vezava) DOI https:/ doi.org/10.18690/um.ff.8.2022 Cena / Price: Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika / For publisher Prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Citiranje / Attribution: Marko Jesenšek (ur.), 2022: Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: https:/ doi.org/10.18690/um.ff.8.2022. Vsebina Marko Jesenšek 7 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi MoJca kuMin Horvat, Januška Gostenčnik 30 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas MiHaela koletnik 53 Narečna podoba malečniškega govora alenka valH lopert 76 Germanizmi v malečniškem govoru irena straMlJič Breznik 92 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru vera sMole, Maruša ŽiBred 109 Glasovne značilnosti novomeškega govora JoŽica škofic 132 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Herta Maurer-lauseGGer 154 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem in sinhronizacijo dialektoloških filmov MariJa kozar - Mukič 174 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla 5 danila zulJan kuMar 186 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih (z ozirom predvsem na zahodna slovenska narečja) MateJ šekli 198 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji Metka furlan, MiHa sušnik 216 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen silvo torkar 242 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 MatJaŽ BizJak 257 Projekt Historična topografija Primorske * * * Martin dušič 267 Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice ivan Molan 271 Narečno besedje slovenskega jezika – v spomin akademikinji Zinki Zorko liliJana zorko 272 Pleteršnikovi dnevi v Pišecah * * * 275 Recenziji 279 Povzetek 284 Abstract 289 Zora 1998–2022 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi Marko Jesenšek1 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Novi trg 3, SI 1000 Ljubljana; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, marko@jesensek.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.1 ISBN 978-961-286-684-6 Razprava predstavlja dialektološko delo akademikinje Zinke Zorko, ki je povezano z Maksom Pleteršnikom in Pleteršnikovimi dnevi. Gre za vedenje o dialektološkem delu, ki obravnava gradivo v Pleteršnikovem slovarju, primerjalno tudi za koroško besedje v rokopisnem Sienčnikovem slovarju in madžarizme v Mukičevem porabskem romanu Garabancijaš, za narečno podobo Dravske doline in kozjansko-bizeljsko narečje ter za druga narečjeslovna vprašanja. Ključne besede: Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, Pleteršnikovi dnevi, dialektologija, mariborska dialektološka šola The article focuses on the dialectological research of academician Zinka Zorko about Maks Pleteršnik and the Pleteršnik Days. This research encompasses material in Pleteršnik’s dictionary, comparative study of Carinthian vocabulary in Sienčnik’s manuscript dictionary and Hungarian in Mukič’s Porabje novel Garabancijaš, dialect in the Drava valley, Kozjansko-Bizeljsko dialect and other dialect questions. Keywords: Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, Pleteršnik Days, dialectology, Maribor Dialectological School V spremni besedi k Mlinarjevemu avtobiografskemu romanu o Maksu Pleteršniku (Jesenšek 2018) se sprašujem, ali je po vsem napisanem o Pleteršnikovem slovaropisju ostalo še kaj neizrečenega, prezrtega? Na prvi pogled se zdi, da ne, saj so se o Pleteršniku in njegovem delu izrekali vsi najpomembnejši slovenski jezikoslovci, od leta 1995 (okrogla miza) oz. 1996 pa potekajo v njegovih rojstnih Pišecah mednarodni simpoziji pod skupnim 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 ( Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 7 Marko Jesenšek imenom Pleteršnikovi dnevi, prispevki pa so objavljeni tudi v znanstvenih monografijah. Pleteršnikove Pišece so postale središče sodobne slovenske slovaropisne misli: Maks Pleteršnik – znameniti Pišečan, prvo in največje ime slovenskega slovaropisja – je bil po mnenju Jožeta Toporišiča »poslan na ta svet«, da napiše svoje največje delo, tj. slovensko-nemški slovar. Avgust Pirjevec ga je zato imenoval za človeka, ki je »dovršil stavbo, katero so gradile generacije slovenskega rodu in kronal delo neštetih slovenskih rok«. Anton Breznik je Pleteršnikov slovar razglasil za »velikansko, v primeri s prejšnjimi slovarji pa klasično delo«, še več, za knjigo, ki sodi med »temeljna dela slovenskega slovstva«. Franc Jakopin nas je spomnil, da so »iz Pleteršnika jemali vsi, ki so se v 20. stoletju tako ali drugače ukvarjali s slovenskim jezikom«, saj »je imel prav Pleteršnikov slovar eno najpomembnejših vlog pri osamosvojitvi in osvobajanju slovenščine še več desetletij po izidu.« Tako je že leta 1911 razmišljal Izidor Cankar, ki je Pleteršnikov slovensko-nemški slovar razglasil za »najlepšo in najzanimivejšo knjigo« Slovencev, ki jo spoštuje »vsakdo, komur je lepota slovenščine na srcu« in se zaveda, da gre za »za neizčrpan in skoro neizčrpljiv zaklad jezikovne lepote«. Podobno se je ob izidu Pleteršnikovega slovarja navduševal neznani pisec, ki je ponosno razglasil slovar za »književni zaklad« oz. za »skoro samo suho zlato«. Pleteršnik je sestavil normativni priročnik, ki je v trenutku odprl pomembna jezikovnopolitična vprašanja o rabi slovenskega jezika, njegovi kultiviranosti in visokih sporazumevalnih možnostih, s tem pa je zavrnil tako nemškutarje in (novo)ilirce ter med drugimi prepričal tudi Janka Pajka, da se je kot zagovornik južnoslovanske jezikovne ideologije »spreobrnil« v odločnega zagovornika slovenskega jezika v znanosti in kulturi: »Zdaj naj jedenkrat utihnejo neverci, da nimamo baje svojega jezika, da smo revni in siromašni besed! Zdaj naj umolkne ona jalova govorica, da nimamo svojih izrazov, da nimamo pomočkov do narodne prosvete! Zdaj jedenkrat imamo, česar so pri nas najboljši možje vselej želeli, sliko, vérno sliko našega govorjenega in pismenega jezika.« Sto let po izidu izjemnega slovarja, ki je ohranil trajne znanstvene vrednote, je Metka Furlan ob novi knjižni in elektronski izdaji Pleteršnika potrdila, kar so pred njo izrekli številni raziskovalci in poznavalci slovenskega jezika: »Slovenščina ne bi bila to, kar je, če ne bi imeli Pleteršnikovega slovarja.« Tako ostaja ustrezna tudi na videz romantično zanosna misel Staneta Suhadolnika, da gre za »živi studenec naše govorice«, za bogastvo, ki je slovenstvu »potrdilo njegovo bitje in žitje«. Ada Vidovič Muha je dvojezični Pleteršnikov slovar ocenila bolj stvarno, tako da je v njem prepoznala »izraz ustalitve slovenskega jezika in s tem v veliki meri tudi izraz njegove moderne podobe«, to pa je konec 19. stoletja pomenilo »dokončno uveljavitev spoznanja o samozadostnosti slovenskega jezika v smislu sposobnosti izražanja vseh civilizacijskih dosežkov«. Jože Toporišič je Pleter- šnika zato prepoznal za velikana slovenskega slovaropisja, za »preroka«, ki je »s svojim Slovensko-nemškim slovarjem postavil, sebi in slovenstvu, trajni spomenik, trdnejši od brona«. Poklonil se mu je z besedami: »Hvala in slava mu za to veliko dejanje; dejanje posameznika: saj je v kulturnem in znanstvenem prizadevanju v bistvu ves napredek temeljen prav na velikem hotenju posameznika, naj si to delo izvrši sam ali pa ima pri skupinskem vodilno vlogo.« (Jesenšek 2018: 291) Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra 1840 v Pišecah, kjer je do enajste- ga leta starosti dobival tudi prvo šolsko izobrazbo (njegov oče Franc je bil 8 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi učitelj na zasebni ljudski šoli barona Moscona na gradu Pišece). Šolanje je nadaljeval na celjski gimnaziji (1851–1859), nato pa je na Dunaju študiral klasične jezike (latinščina in grščina) ter slavistiko pri Francu Miklošiču. Diplomiral je leta 1863, bil je gimnazijski profesor pripravnik v Mariboru (1863) in Celju (1864), nato pa gimnazijski profesor v Kranju (1867), Gorici (1865), Trstu (1867) in Ljubljani (od 1871 do upokojitve 1900). Leta 1922 se je preselil iz Ljubljane v rojstne Pišece, kjer je umrl 13. septembra 1923. Marjanca Ogorevc, Martin Dušič (ravnatelj Osnovne šole Pišece) in Franc Ornik (župnik v Pišecah) so leta 1992 ustanovili Organizacijski in opera- tivni odbor Maks Pleteršnik. Naslednje leto, septembra 1993, so v Pišecah pripravili proslavo ob sedemdesetletnici smrti Maksa Pleteršnika. Toporišič je svečano odprl muzejsko zbirko v delno prenovljeni Pleteršnikovi doma- čiji in napovedal njeno popolno obnovo ‒ to je bil tudi formalni začetek Pleteršnikovih dnevov (Dušič 2016: 105), kasnejše tradicionalne vsakoletne prireditve v Pišecah, na kateri domači in tuji strokovnjaki razpravljajo o slovaropisnih vprašanjih. Začelo se je 16. septembra 1995 z okroglo mizo Vprašanja slovaropisja ob 100-letnici izida Slovensko-nemškega slovarja, ki jo je organiziral predsednik Slavističnega društva Slovenije France Novak, na njej pa so razpravljali Franc Jakopin, Jože Toporišič, Ada Vidovič Muha, Viktor Majdič, Milena Hajnšek Holz, Marjeta Humar, Irena Orel, Peter Weis in Marko Jesenšek. Septembra 1996 je Toporišič organiziral prvi znanstveni simpozij Pleteršnikov slovensko-nemški slovar in leta 1998 izdal monografijo (Toporišič, ur. 1998). Leta 1998 je bil ustanovljen Strokovni odbor za slovenski jezik Maksa Pleteršnika, njegov prvi predsednik pa je postal Jože Toporišič; Odbor je vodil do leta 2003, pred tem pa je leta 1999 organiziral še drugi znanstveni simpozij o slovenski lastnoimenskosti in izdal monografijo (Toporišič, ur. 2001). Predsedovanje Odboru je zaupal Marku Jesenšku, ki je v dogovoru z Društvom Pleteršnikova domačija Pi- šece organiziral Pleteršnikove dneve tako, da izmenjaje poteka znanstveni simpoziji in naslednje leto predstavitev monografije – v Mednarodni knjiž- ni zbirki Zora so doslej izšle: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: Slovenska zemljepisna imena (2004), Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja (2008), Izzivi sodobnega slovenskega pravopisja (2011), Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (v reviji Slavia Centralis 7/2, 2014), Toporišičevo leto (2016), Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov (v reviji Slavia Centralis 11/2, 2018), Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine, Slovar slovenskega knjižnega jezika 9 Marko Jesenšek 16. stoletja, Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar (2020), Narečno besedje slovenskega jezika ‒ v spomin na akademikinjo Zinko Zorko (2022). Monografije je uredil in pripravil za objavo Marko Jesenšek, med njimi pa še posebno izstopata dve: (1) Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja in (2) Izzivi sodobnega slovenskega pravopisja. Prva predstavlja najpomembnejše slovenske slovaropisne dosežke: nastanek in prednosti elektronske različice Pleteršnikovega slovarja, Veliki angleško- -slovenski slovar Oxford-DZS, Slovenski lingvistični atlas, primerjavo pred-ložnih zvez v Pleteršnikovem slovarju in Slovenskem pravopisu, slovensko zgodovinsko slovaropisje in korpusno gradivo. Toporišič (1998: 175) je Pleteršnika imenoval za »naš/ega/ največj/ega/ slovaropis/ca/ posameznik/a/ slovenskega jezika«, Metka Furlan (2008: 364) pa je njegovemu slovarju, ki ni navaden dvojezični slovar, ampak »tezaver slovenskega jezika« in »slo- venska zaščitna znamka med slavisti doma in v tujini«, ob nesporni stro- kovni pripisala tudi veliko simbolno vlogo: »[…] Pleteršnikov slovar /nam/ še danes predstavlja uresničitev nikoli realizirane želje, ki jo ponazarja ime Zedinjena Slovenija«. Sodbi, ki izražata tako priznanje, ni zapisal kdor koli, ampak gre za pohvalnost slovenskega jezikoslovca vodnika, ki je napisal znanstveno slovnico slovenskega jezika (1976, ponatisi in razširjene izdaje 1984, 1991, 2000 prvi in drugi natis) in uredil Slovenski pravopis (2001), in etimologinje, ki vodi Etimološko-onomastično sekcijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Druga monografija slovensko slovaropisje sooča z mednarodnim in predstavlja raziskave leksikografov iz Avstrije, Češke, Danske, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovenije in Južnoafriške republike. Odgovarja na vprašanja, ki so povezana s po-sodobitvijo že obstoječih slovarskih del (spreminjanje slovarskih koncep- tov, umeščanje novih prvin v slovarje, spremljanje sprememb v slovnici sodobnega jezika in njihova umestitev v slovar, prilagajanje slovarskega metajezika na poti od knjižnega do spletnega slovarja, standardizacija slovarskega metajezika), predstavlja novosti na področju zgodovinskega slovaropisja in vključuje tudi narečno in etimološko področje (iskanje rav- novesja med potrebami sodobnega uporabnika in slovaropisnim prikazom besedja iz preteklosti in sociolektov) (Jesenšek 2011: 10). Pišece so postale s Pleteršnikovimi dnevi (mednarodne znanstvene konference in objave v znanstvenih monografijah) pomembno slovaropisno središče, kjer strokov- njaki predstavljajo svoja najnovejša spoznanja in razpravljajo o teoretičnih vprašanjih ter praktičnih rešitvah v slovaropisju. Leta 2018 je bil na Pleteršnikovem dnevu predstavljen tudi roman Rudija Mlinarja Teden z Maksom Pleteršnikom. Gre za biografski roman v šestih 10 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi slikah – Pleteršnik šest dni pripoveduje zgodbo svojega življenja.2 Prvi dan se pripoved začne s spomini na očeta in mamo: »Oče je kot eden redkih izobražencev v vasi, bil je nekaj časa celo učitelj na pišeškem gradu, skrbel za našo izobrazbo, mamino področje je bila verska vzgoja, in naše obna- šanje.« Starša sta sina že od malega namenila za šole: »Poslušaj me, sin, ne bom ponavljal. Najprej je učenje, potem delo in šele nato igra.« Maks Pleteršnik je pišeško ljudsko šolo obiskoval do enajstega leta starosti; bil je najboljši učenec, oče pa ga je še dodatno učil nemškega jezika. Drugi dan je namenjen spominom na celjsko nemško gimnazijo, študiju na Dunaju in prvim delovnim izkušnjam v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu; leta 1871 pa se je ustalil na klasični gimnaziji v Ljubljani kot profesor slovenskega, nemškega, tudi latinskega in grškega jezika. Pleteršnik je maturira leta 1859 (razen prvega leta, ko je bil nastanjen pri uradniški družini, je živel v Maximilianovem dijaškem domu, ki ga je ustanovil Slomšek, zato se je po njem imenoval tudi Slomškov dijaški dom), na Dunaju pa je kot študent več kot dve leti sodeloval s svojim profesorjem Francem Miklošičem in mu pomagal pri pripravi velikega slovarja Lexicos paleoslovenic-graeco- -latinum. Tretji dan je namenjen spominom na delo pri Slovenski matici in prizadevanju za ustanovitev Društva slovenskih pisateljev ter druženju z znanimi Slovenci, s katerimi se je Pleteršnik srečeval v sedemdesetih letih 19. stoletja. Radoslava Razlaga imenuje »moj prijatelj«, spominja se Lovra Tomana, Luize Pesjak in štajerskega slovaropisca Oroslava Cafa, ki je kasneje postal njegov najzaneslivejši slovaropisni vir za prekmursko in prleško besedje, ne pa tudi delovni vzornik. Caf je porabil preveč svojih telesnih in umskih sposobnosti za zbiranje besed, opravljeno slovaropisno delo pa ga ni zadovoljevalo in ni bilo skladno z njegovimi pričakovanji: »Njegov način življenja je bil resno svarilo za mnoge, tudi zame. Zavedal sem se, da nikoli ne smem stremeti za nečim, kar mi je glede zmožnosti, ki jih imam, nedosegljivo.« Daljši spomin je namenjen tudi Bleiweisu in praznovanju njegove sedemdesetletnice leta 1878. Zdi se, da Pleteršnik ni bil najbolj blizu »očetu naroda«. Četrti dan je bila nedelja. Pišečani se spomi-njajo, da je Pleteršnik redno hodil k maši in je rad pel v cerkvenem zboru. Stikov z vaščani, razen pri maši in cerkvenem petju, pa ni imel veliko, saj je bil ves čas »bolj za šole«. Pišečani so vedeli, da je profesor in »velik slovaropisec«, bili so ponosni nanj, vendar pa njegovega dela niso poznali natančno. Župnik, učitelj, tudi grajski so bili redka izbrana Pleteršnikova 2 Gre za skrajšano in prirejeno Spremno besedo (Jesenšek 2018: 291–309), ki sem jo napisal za Mlinarjev roman Teden z Maksom Pleteršnikom. 11 Marko Jesenšek družba v Pišecah, z vaščani pa je ostajal zadržan, vendar obziren in so mu radi pomagali, če je potreboval njihovo pomoč, saj jih je za opravljeno delo vedno tudi primerno nagradil/plačal. Sicer pa se Pleteršniki v Pišecah nikoli niso povsem »zlili« z okoljem, ampak so kot njihova domačija bili vedno nekoliko nad vasjo, manj dostopni, a prijazni. Za ostarelega Maksa Pleteršnika je v Pišecah skrbela nekaj let mlajša sestra Mici, ki mu je kuhala in gospodinjila na domačiji. Peti dan se v spominih prvič pojavi slovar. Gre za Pleteršnikov pogled na delo, ki so ga opravili njegovi predhodni- ki Vodnik, Metelko, Ravnikar, Murko, Caf, Miklošič, Levstik in Cigale. Škof Pogačar je leta 1880 imenoval odbor za pripravo slovensko-nemškega slovarja, a ker kolektivno delo ni prineslo pričakovanih rezultatov, je 22. 2. 1883 podpisal odločbo, da bo slovar urejal Pleteršnik. Šlo je za veliko odgovornost, ki mu je bila zaupana, zato se je odločil, da ne bo hitel in se prepuščal površnosti. Izkušnje, ki si jih je pridobil med študijem, ko je delal za Miklošičev cerkvenoslovanski slovar, so mu prišle še kako prav. Ko je dobil še krajši plačan dopust in mu ni bilo potrebno poučevati na gimnaziji, se je preselil v Pišece in v zidanici nad svojo domačijo si je v »miru in samoti, ko me ni nihče motil« izdelal načrt za slovar. Danes je znamenita zidanica nad Pleteršnikovo domačijo obnovljena in ohranja Pleteršnikovo slovaropisno misel, ki se je ostrila v njej: »Sam mi je zatrdil, da je v poletnih mesecih, ko je urejal slovar, večkrat prespal kar v zidanici, saj se mu je delo pogosto zavleklo globoko v noč.« Zgodba o znamenitem Pleteršnikovem slovarju se nadaljuje tudi šesti dan, ko jo Mlinar stopnjuje v lirično podobo slovenskega jezika in zgodbo o njegovi izrazni moči ter polnofunkcijskosti, s tem pa tudi sporočilom, da je naše domoljubje tesno povezano s slovenskim jezikom – v slovarju je 94 besed, ki se začenjajo z iztočnico ljub-, npr. ljubezen, ljubiti, ljubka …; ljubezen do Boga, do domovine. Pomembno je tudi sporočilo, da je Pleteršnik leta 1888 zaprosil tudi svoje gimnazijske dijake, naj mu pomagajo zbirati besedje, tako da je leta 1893 lahko izšel prvi snopič, leta 1895 pa še drugi del Slovensko- -nemškega slovarja – Pleteršnikov slovar obsega 1861 strani in 104.200 besed. Veličastno delo! Pleteršnik se je z njim poklonil slovenskemu jeziku in svojemu narodu, predvsem pa je poravnal dolg do slovenske znanosti in slovenskega jezikoslovja, ki je tako dolgo čakalo na ta slovar. Verjetno takega dela pred Pleteršnikom nihče ni zmogel opraviti tako temeljito in natančno, znanstveno korektno in sprejemljivo za vse uporabnike. Mogoče bi to lahko pred Pleteršnikom naredil Levstik, »ki je bil nedvomno za to najbolj usposobljen«, toda on »se je ukvarjal z mnogimi drugimi stvarmi, zato je pri delu za slovar napredoval zelo počasi, tem bolj, ker je v želji po 12 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi popolnosti skrenil s prvotno začrtane poti«. Pleteršnik je razumel, zakaj Levstik ni dokončal dela: »Ko sem sedel za to mizo in zrl v vse, kar sem nagrmadil nanjo, sem videl začetek poti, nisem pa ji videl konca. Obupal bi, a nekaj mi je reklo, da ne smem izgubiti potrpljenja, da ne smem zapasti v tiste vrtince, v katerih se je tako neuspešno pred menoj premetaval že Levstik.« Pleteršnik je zelo cenil njegovo slovaropisno delo in znanje in žal mu je bilo, da Levstik ni dočakal izida slovarja: Bil je večer, soba je bila mračna, in ko sem hotel prižgati petrolejko, mi tega ni pustil. Sedel sem na stol nedaleč od postelje, on je obrnil glavo stran od mene, kot da me ne bi želel gledati, a resnica je bila povsem drugačna. Ni hotel, da bi videl, kako je z njim, to sem takoj spoznal, kako bi si drugače razlagal, da se je z menoj vendarle pogovarjal. Zanimalo ga je, kako napredujem s slovarjem. Ko sem mu razložil, kako delam, in seveda nisem pozabil omeniti, da se držim njegovih napotkov, je kar oživel. »Torej se vendarle držiš tega, kar sem vam svetoval! To me veseli. Kdaj boš gotov?« »Bližam se zaključku, a to še ne bo tako kmalu,« sem rekel. »Škoda, res bi ga rad videl, a kaj si hočem, saj vse skupaj traja tako dolgo tudi po moji krivdi.« »Saj ni res,« sem hitro rekel. »O, je, je. Moral bi odnehati takoj, ko mi je bilo ponujeno urejanje, prej bi ga ti dobil v roke in sedaj bi bil že gotov.« Utihnil je, nato je skoraj jezno vprašal: »A se res držiš tega, kar sem priporočil? Mi nisi rekel tako samo zato, da bi me potolažil?« »Res, ne bi ti lagal.« »Dobro, verjamem ti, tebi verjamem, a mnogim ne. Tako delajo z jezikom kot svinja z mehom. Bral sem Tavčarja, nič ni naredil, zgodba, no ja, za silo, a jezik ni, da bi ga omenjal. Drugo je samo mrtvilo, vsak sedi na svojem kupu gnoja in se tam šopiri. O, ko bi bil zdrav, razgnal bi na vse štiri strani sveta tiste, ki se zadovoljijo z drobtinicami, pogače na mizi pa ne vidijo.« Postal je hripav, postelja se je kar tresla, tako je tolkel z roko po stranici. Nato se je hipoma umiril in slišati je bilo samo njegovo sunkovito dihanje. »Vse sem poizkusil, vse, a nič ne pomaga,« je rekel povsem tiho, da bi že v naslednjem hipu znova vzkipel. »Vsi so že obupali nad menoj, me slišiš? Vsi, ampak jim že še pokažem!« »Saj bo, nismo obupali,« sem rekel kolikor sem mogel veselo. »Ste, podajate si kljuko kot na vratih spovednice. Bi si jo, če ne bi verjeli, da se bližam koncu?« »Saj …« »Bi prišel, če ti ne bi rekli Levstik gre h koncu, pojdi ga pogledat, dokler je še živ?« »Bi …« »Lažeš, po resnici povej, saj veš, da sovražim laž bolj kot vse drugo na svetu!« 13 Marko Jesenšek »Res je, rekli so mi, da si slab, da ne vstaneš več iz postelje, ampak …« »To, vidiš, to hočem slišati, ne tisto mečkanje in stokanje, pa sprenevedanje.« Znova mu je vzelo glas. Čez čas je nervozno pripomnil: »Ko bom umrl, vsakemu povem, bom tudi tebi, ne želim biti razstavljen na parah kot lutka, da bi vsi pasli oči na meni.« Nato je znova vzkipel. »Nočem, razumeš, nočem!« Po tem izbruhu se je umiril. Še sem mu rekel par besed, nato sem se poslovil z obljubo, da ga še pridem obiskat. Res sem nameraval, a odlašal sem, dokler mi niso sporočili, da je 16. novembra umrl. (Mlinar 2018: 241–243) Mlinar je z romanom o Pleteršniku dal priznanje tudi vsem Pišečanom, ki z veliko ljubeznijo in občutkom odgovornosti skrbijo za Pleteršnikovo dediščino in ohranjajo spomin nanj celo leto, še posebno praznično pa 13. septembra, ki so ga razglasili za Pleteršnikov dan. Na Pleteršnikovih dnevih je od vsega začetka sodelovala tudi Zinka Zorko (*24. februar 1936, †22. marec 2019), redna profesorica za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, ki je bila leta 2003 sprejeta v SAZU, leta 2013 pa je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Na pišeških simpozijih je bila večinoma predavateljica (sama ali pa je nastopala skupaj s svojo doktorandko Anjo Benko, ker jo je tako uvajala v znanstveno raziskovalno delo in navajala na javno nastopanje), nekajkrat pa tudi poslušalka in razpravljalka/soporočevalka. Na okrogli mizi Vprašanja slovaropisja ob 100-letnici izida Slovensko-nemškega slovarja leta 1995 je bila med poslušalci in je ustvarjalno razpravljala po Weissovem ( Nepolnopomenske besedne vrste v gradivu za narečni slovar) in Jesenškovem ( Pleteršnikov slovar in Čebulovo Enu Mala Besedishe ter Küzmičeva ABC knizica) na-stopu. Med poslušalci je bila tudi na prvem Toporišičevem simpoziju, ki se ga je zaradi neodložljivih obveznosti udeležila le prvi dan (12. 9. 1996). Bila je izvrstna poznavalka slovenskih narečij v koroškem, štajerskem in panonskem prostoru in se je zato tudi od prvega dne aktivno vključila v dialektološka raziskovanja, ki so potekala v okviru Pleteršnikovih dnevov ‒ v Pišecah je bila nazadnje septembra leta 2018, ko smo predstavljali zbornik (posebna številka revije Slavia Centralis) s simpozija Jezikovna politika Republike Slovenije (Pleteršnikovi dnevi 2017). Na simpozijih v Pišecah je razširjala vedenje o dialektološkem delu, ki je povezano z gradivom v Pleteršnikovem slovarju, primerjalno tudi s koroškim besedjem v rokopisnem Sienčnikovem slovarju in madžarizmi v Mukičevem porabskem romanu Garabancijaš; predstavila je narečno podobo Dravske doline in 14 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi kozjansko-bizeljsko narečje; razpravljala je o narečjeslovnih vprašanjih in sodelovala pri raziskovalnem projektu Obarvana slovenščina: Slovarski kotiček, ki je potekal na Osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah. Sep-tembrskih pleteršnikovanj nikoli ni zamudila, saj je bil Pleteršnikov sim- pozij na njenem delovnem urniku podčrtano zapisan z velikimi črkami in s pripisom: Nujno! V Pleteršnikov rojstni kraj sva se vedno vozila skupaj in v avtu mi je v poglobljenih strokovnih razgovorih predstavljala narečne značilnosti govorov krajev, skozi katere sva se vozila, ter jih uvrščala v širši slovenski narečni prostor. Imel sem srečo, da sem tako »zrl v njeno dialektološko delavnico«, ko je izrisovala novo, popolnejšo podobo štajerske narečne skupine od Maribora, Slovenske Bistrice, Poljčan, Kostrivnice, Podplata, Mestinja, Podčetrtka, Bistrice ob Sotli in Pišec vse do Brežic. Med vožnjo mi je razlagala, da jo najbolj zanimajo narečja v stiku (kozjansko podnarečje), predvsem medjezikovni vplivi slovenskih, nemškim, madžar- skih in hrvaških govorov ter prehodi med slovenskimi narečnimi skupina, tj. mejni govori v Dravski dolini in severovzhodnih slovenski narečjih. Leta 1995 je natančno raziskal narečno podobo Dravske doline (Zorko 1995) in pokrila vse bele lise v tem dotlej (ne)raziskanem narečnem prostoru. Mejo severnopohorsko-remšniškega koroškega narečja je pomaknila globoko proti vzhodu po dolini Drave, kjer se v okolici Fale in Ruš stika s sever- noštajerskimi govori ter mariborskim pogovornim jezikom pod vzhodnimi obronki Pohorja. Govori Dravske doline so ji bili najbližji – rodila se je na Kapli, odraščala je v Ožbaltu ob očetovem (desni breg Drave) in materinem (levi breg Drave) narečju, prva službena leta je preživela na Ravnah (1961 do 1971), nato pa do upokojitve (2003) in še naprej honorarno (do 2014) na Univerzi v Mariboru –, zato jih je lahko natančno razvrstila na (1) koroške govore zahodno od Ruš do Vuzenice (med Dravo in Pohorjem), (2) koroške govore Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice nad Dravogradom do Sv. Duha na Ostrem vrhu (med Dravo in Kozjakom), (3) severnoštajerske govore (govor Svetega Duha na Ostrem vrhu, selniški in ruški govor) in (4) mariborski pogovorni jezik (Zorko 1995: 5). Bila je naša prva dialektologi- nja, ki je vsestransko in popolno obvladala ta slovenski narečni prostor. Med terenskimi raziskavami se je srečala s slovensko-nemškimi jezikovnimi prepletanji kozjaškega podnarečja in nemških štajerskih govorov na avstrij- ski strani, ki jih je skladno z do tedaj veljavno dialektološko terminologijo imenovala obmejna slovenska narečja, in govori vzdolž slovensko-avstrijske meje – severnoštajerski kozjaški govor je na zahodu ločila od koroške narečne skupine na črti Vurmat-Fala ob potoku Črmenica v Gradišču (tu se še govori severnopohorsko-remšniško narečje koroške narečne skupine), 15 Marko Jesenšek na drugi strani državne meje do Lučan/Leutschach (občina Gradišče/ Schlossberg) in nazaj na slovensko stran mimo Svetega Duha na Ostrem vrhu in Velikega Boča med slovensko-avstrijsko državno mejo in Dravo od Selnice ob Dravi do Kamnice pri Mariboru, kjer se stika s slovensko- goriškim narečjem panonske narečne skupine na črti Kamnica‒Zgornja Kungota proti zahodu na slovensko-avstrijsko mejo (severno od te črte, npr. Plač in Svečina, je panonska narečna skupina) (Zorko 1998: 181). Ko sva se leta 1996 vozila v Pišece na simpozij Pleteršnikov slovensko-nemški slovar, sva se pogovarjala o možnosti, kako strokovno imenovati govore v narečju, ki imajo značilnosti glavnega narečja, na njih pa vplivajo tudi nekatere glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti ter besedje drugega stičnega narečja istega jezika. Za mednarečno slovensko preple- tanje sva »našla« izraz ‛vmesna narečja’ in govori, ki ga je uporabil Logar (1996: 4), a ne razločevalno v odnosu ‛obmejno’ : ‛vmesno’ narečje, kjer se zdi, da mu je bilo ‛vmesno’ narečje le sopomenka za ‛prehodno’, tj. za narečja, ki »živijo dvojno življenje« in niso značilna za eno ali drugo na- rečje. Zinka Zorko je pomenske odtenke teh strokovnih izrazov natančneje določila, tako da obmejna narečja označujejo medjezikovne vplive narečij dveh tujih jezikov ob državnih ali drugih mejah, vmesna narečja/ govori pa so oznaka za posamezna narečja/govore znotraj enega narečja/govora, ki prevzemajo posamezne jezikovne značilnosti sosednjega narečja/govora istega jezika. V mednarodnem prostoru je tako pomensko razlikovalnost predstavila na konferenci Słowiańszczyzna w kontekście przemian Europy końca XX wieku, ki je potekala na Šlezijski univerzi v Katovicah od 25. do 27. aprila 2001 (Zorko 2001a). Kasneje je v domačem prostoru uporabljala tudi izraz ‛mednarečje’ kot sopomenko za ‛vmesno’ narečje (Zorko 2009). Na vseh Pleteršnikovih simpozijih, ki se jih je udeležila – od Maribora do Pišec pot vodi ob narečnih mejah južnopohorskega, srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja –, pa je za narečne stike na jezikovnih mejah teh narečij/govorov uporabljala strokovni izraz ‛vmesna’ narečja/govori. V Zborniku s simpozija ’99 je objavila razpravo Priimki in hišna imena na Kozjaku (Zorko 2001), v kateri je tudi s pomočjo zgodovine Dravske doline od Dravograda do Maribora in Dravskega obmejnega hribovja ter s pomočjo diftongizacije, tj. najstarejših razvojnih stopenj jata in dolge- ga etimološkega e (> ie ali ei) ter dolgega etimološkega o (> uo ali ou), natančno zarisala mejo med koroško in štajersko narečno skupino: »Meja med koroško in štajersko narečno skupino teče po potoku Črmenica v Gra- dišču, na avstrijski strani je naselje Schloꞵberg, na sredi črmeniške grape se dviga Vurmat in se v bližini Fale pri Šturmu približa Dravi.« (Zorko 16 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi 2011: 59). Na levi in desni strani kozjaške narečne razmejitvene črte sta koroško (remšniški govor in govor Kaple) in štajersko (govor Svetega Duha na Ostrem vrhu in selniški govor) kozjaško podnarečje. Hišna imena so v tem delu Kozjaka narečna in »vedno v obliki svojilnega pridevnika na - ovo/ -evo, in sicer iz osebnega imena, iz priimkov za poimenovanje človekove dejavnosti in poklica, poimenovanj po pokrajini ali kraju, po ledinskem imenu ali obliki tal, po rastlinah, živalih, telesnih ali duševnih lastnostih, po cerkvenih ali duševnih voditeljih, tudi hišna imena po vetrovih in drugih pojavih – feminativi se tvorijo iz moških oblik s »predvidljivimi obrazili«, npr. -ica/ ca, -inja > - ija/ -ja, -ka in -lja > -la. Naslednja objavljena razprava s Pleteršnikovih dnevov so Toponimi v Dravskem obmejnem hribovju (Zorko 2004). Osredinjena je na lastno- imenskost naselbinskih zemljepisnih lastnih imen kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, in sicer ozko na mikrotoponime, tj. ledinska imena, oronime in hidronime, ob levem bregu Drave od Viča na zahodni slovensko-avstrijski državni meji do Kamnice na vzhodu ter na Košenjaku in Kozjaku do slovensko-avstrijske meje na severu. Za ta geografski prostor predlaga po Mavriciju Zgoniku skupno poimenovanje Dravsko obmejno hribovje ali Obmejno Podravsko hribovje. Podobno kot v prvi pišeški razpravi združuje zgodovinske podatke in jezikoslovno/dialektološko analizo. Zorkova je predstavila najstarejša naselbinska imena iz 11. stoletja (npr. Vurmat, Bistrica, Selnica, Kamnica, Radvanje), večino pa je postavila v čas med 12. in 15. stoletjem, mikrotoponime pa je zbrala na Ojstrici, Remšniku in na Kapli. Ledinska imena njiv, travnikov, vrta, sadovnjaka; imena gozdov; imena vrhov; imen grap; imena studencev, voda, čret itd. je zapisala v narečni in knjižni obliki ter razložila posamezna imena s pomoč- jo Pleteršnikovega slovarja, SSKJ-ja in Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Razprava je pomembna zaradi natančnega narečnega zapisa, hkrati pa prikazuje tudi gibljivost besedja v Pleteršnikovem slovarju in razlike v tvorbenem sistemu narečja in knjižnega jezika. Leta 2008 je objavila v soavtorstvu z doktorandko Anjo Benko razpra- vo Rokopisni slovar Luka Sienčnika v primerjavi z gesli v Pleteršnikovem slovarju in z narečnimi ustreznicami s Strojne, Šentanela in Kaple. Gre za zbirko 604 koroških besed, ki jih je zapisal rodoljub iz Dobrle vasi Luka Sienčnik (1904–1989); leta 2005 sta jih Zinki Zorko izročila Sienčnikova žena in sin. V Pišecah sta avtorici predstavili jezikovno analizo celotnega slovarja, ki sta ji dodali še slovarski zapis 65 Sienčnikovih besed od A do Č in jih primerjali s Pleteršnikovim slovarjem ter na terenu (Strojna, Šentanel, Kapla). Gre za pomembno predstavitev ustroja geselskega članka 17 Marko Jesenšek Sienčnikovega slovarja, zglede iz Pleteršnika in informacijo o živosti na- rečnih besed. Večino Sienčnikovega besedja na prelomu 20. in 21. stoletja še uporabljajo na Strojni in Šentanelu, na vzhodu severnopohorsko-remšni- škega narečja pa je že manj znano in ga nadomeščajo predvsem prevzete besede. Sienčnikovo besedje, tako sta ugotovili raziskovalki, je dobro ohranjeno v slovenskem koroškem narečju v Avstriji, zato je njegov rokopisni slovarček »dragocena zakladnica in pričevalka o besedju na avstrijskem Koroškem v 20. stoletju« (Benko, Zorko 2008: 279). Avtorici sta objavili tudi celotno Sienčnikovo gradivo, primerjano s Pleteršnikovim slovarjem in z besedjem Strojne, Šentanela in Kaple ter mu dodale statistično obdelane podatke v tabelah in grafih (Benko, Zorko 2007). Leta 2011 je prav tako v soavtorstvu z Anjo Benko objavila razpravo Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in nekateri ustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju (Benko, Zorko 2011). S tem je na Pleteršnikovih dnevih ( Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, Pišece 13. in 14. 9. 2010) predstavila še tretjo slovensko narečno skupino (ob koroški in štajerski), ki jo je zelo načrtno in premišljeno raziskovala. Gre za jezikovno analizo porabščine v leposlovju, kjer se je oblikoval poseben umetnostni jezik, ki se na »vseh jezikovnih ravninah dviga nad narečje«. V romanu prevladuje splošno slovensko besedje, presenetljivo pa skoraj ni madžarizmov – avtorici sta našteli le 47 prevzetih madžarskih besed in ker sta jim v Pleteršnikovem slovarju našli le 29 ustreznic (Benko, Zorko 2011: 244), sta jih preverili še v Novakovem Slovarju beltinskega prekmurskega govora (1985), Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika (1976–2005). 9. septembra 2013 je na Pleteršnikovih dnevih v Pišecah ( Slovaropisna dejavnost na Slovenskem) nastopila z referatom Živalski frazemi v mežiškem narečju. Na simpoziju je primerjalno analizirala živalsko frazeologijo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in mežiškem narečju; razpravo je v dopolnjeni obliki (živalski frazemi v koroškem mežiškem narečju v Javorju in v Prežihovih delih po Slovarju slovenskih frazemov in Kebrovih Živalih v prispodobah) objavila v Celjskem Mohorjevem koledarju (Zorko 2013), kasneje pa razširjeno s frazemi oplotniškega in mislinjskega govora še v reviji Slavia Centralis v soavtorstvu z Anjo Benko (Zorko, Benko 2015). V Pišecah je predstavila Pleteršnikove frazeme, ki so zapisani v geselskih člankih bolha, čebela, črv, fíga, govedo ( živina, krava, mavra, bik), kača, kònj, koza, krt, lisica, mačka, mìš, mravlja, muha, osel, pes, petelin, polž, prasè, ptica, ptìč, riba, srna, sršen, riba, volk, vrabec, vran, vrana, zajec, žaba. Primerjala jih je z najpogostejšimi živalskimi frazemi v 18 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi mežiškem javorskem govoru: čebela, črv, dihur, govedo, kača, kokoš, konj, koza, lisica, mačka, miš, mravlja, muha, osa, osel, ovca, pes, pikapolonica, polh, polž, ptiček, rak, riba, slavček, sraka, sršen, svinja, uš, volk, zajec, živina, žolna. V Mohorjevem koledarju je dodala še primerjalno najpogostejše Prežihove živalske frazeme v romanih Jamnica in Požganica ter zbirkah Samorastniki in Solzice: bik, čebela, črv, deževnik, govedo, jazbec, jastreb, jelen, jež, kača, koza, krt, mačka, medved, miš, muha, osa, osel, oven, ptič, sova, svinja, vol, volk, vrana, zajec, žaba. Gre za frazeme živali, ki živijo »v domačem okolju« in »živali, ki jih človek najbolje pozna«, in je na člo- veka preneseno tudi njihovo obnašanje. Bolj kot živalska frazeologija pa je zanimiva uvrstitev mežiškega javorskega narečja na zemljevid slovenskih narečij. V Pišecah in Mohorjevem koledarju (Zorko 2013) je mežiški javor- ski govor predstavila kot del koroškega mežiškega narečja, ki se govori na zahodu od Javorja nad Črno in ob Meži ter Mislinji do Dravograda. Mežiško narečje je izgubilo razlikovalno tonemskost in pozna le visoko intonacijo. Mežiški javorski govor je podoben koroškemu črnjanskemu, vendar pa se v njem »slišijo tudi štajerske narečne značilnosti« (Zorko 2013: 149), zato ga uvršča med vmesne govore koroške narečne skupine. Na vzhodni meji mežiškega narečja je mislinjski govor, ki je prav tako vmesni govor med koroško in štajersko narečno skupino, in sicer ob srednjesavinjskem in juž- nopohorskem narečju – na Karti slovenskih narečij (1983) je označen kot zadnji govor koroškega mežiškega narečja (Zorko 2010: 206), na narečni karti Frana Ramovša (1931) pa kot štajersko pohorsko narečje. Logar (1996: 198) je opozoril na težko določljivo narečno mejo v Mislinjski dolini, kjer se prepletata štajerskopohorski (južnopohorsko narečje) in koroškopohorski (severnopohorsko-remšniško narečje) vokalizem z mislinjskim (mežiško narečje). Zorkova je dokazala, da govor Mislinje glede na sodobno »narečno podobo v glasoslovju kaže na štajersko podstavo« (Zorko, Benko 2015: 148): Najbolj značilno je diftongiranje dolgih i-jev in u-jev, razvoj dolgega jata in etimolo- škega e v štajerski dvoglasniki ej in dolgega o v dvoglasnik ou, razvoj samoglasniškega r v ar in ohranitev l pred zadnjimi samoglasniki. (Zorko 2010: 206) /S/amoglasniški sistem /je/ podoben južnopohorskemu s tipičnima štajerskima dvoglasnikoma ( eː in oː). Mislinjski samoglasniški sistem sestavljajo dolgo ( iː, iː, uː/ uː, ẹː, ọː, eː, oː, eː/ ḙeː, oː/ uoː, arː) in kratko naglašeni samoglasniki ter nenaglašeni samoglasniki, ki so dobro ohranjeni. V soglasniškem sistemu se govor od knjižnega loči le v nekaterih premenah, ki so natančneje predstavljene. (Zorko 2015: 162) Na jezikovni meji štajerske in koroške narečne skupine v mislinjski in mežiški dolini je javorski mežiški govor vmesni govor koroškega narečja, 19 Marko Jesenšek mislinjski govor pa vmesni govor štajerskega južnopohorskega narečja – Zorkova je razmerje med dvema vmesnima govoroma postavila kot mejo med koroškim mežiškim narečjem (vmesni koroški javorski govor) in šta- jerskim južnopohorskim narečjem (vmesni štajerski mislinjski govor), s tem pa je na dialektološki karti Slovenije ob natančni narečni podobi Dravske doline določila tudi narečno mejo v Mislinjski dolini. 2. oktobra 2014 je bila slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah. Pred slavnostno akademijo sem organiziral okroglo mizo Sloven- sko slovaropisje, na kateri je Zinka Zorko predstavila razmišljanja slovenskih akademikov na Posvetu o slovenščini v visokem šolstvu in znanosti, ki je potekal 6. marca 2013 v Veliki dvorani SAZU. Stališča sodelujočih na posvetu je strnila v spoznanje, da trenutni načrtovalci in usmerjevalci univerzitetne politike, znanosti in izobraževanja nočejo slediti pozitivni slovenski jezikovni politiki in načrtovanju, ki sta skladna z evropskimi priporočili za jezikovno izobraževanje. Izpostavila je štiri temeljne resnice o jeziku v našem univerzitetnem izobraževanju: (1) slovenščina je na slovenskih univerzah prevladni jezik; (2) tujim študentom je potrebno ponuditi čim več študijskega gradiva (prevodi skript, učbenikov) in kakovostnih konzultacij v angleščini; (3) univerze ne morejo avtonomno odločati o rabi študijskega jezika na prvi in drugi študijski stopnji (in s tem biti nad zakonom in Ustavo RS), zato je potrebno natančno določiti obvezni del izvajanja visokošolskih programov (različno za naravoslovje, medicino, tehniko, družboslovje in humanistiko) v slovenskem jeziku; (4) na doktor- skem študiju se univerzam prepusti avtonomna jezikovna politika, vendar ima doktorand pravico, da disertacijo napiše v slovenščini. Svoj pogled na rabo slovenskega jezika v visokem šolstvu je zaključila z mislijo akademika Kajetana Gantarja, ki jo je povsem posvojila in pozvala vse sodelujoče in prisotne na okrogli mizi v Pišecah, da jo sprejmejo in razširjajo: Predlogi, ki bi sčasoma pripeljali do absolutne anglizacije našega univerzitetnega študija, pomenijo veliko zmoto in zablodo. […] Naše članstvo v SAZU in naša držav-ljanska zavest narekujeta največjo možno skrb za ohranjanje, uveljavljanje, negovanje in bogatenje slovenščine na vseh področjih. […] Zato lahko v slovenski besedi bolj kot v orožju in bolj kot v političnih strukturah vidimo edino in najmočnejše poroštvo za obstoj in razcvet slovenske države: dokler bo zvenela slovenska beseda, toliko časa bo živela tudi slovenska država. Če pa bi slovenska beseda kdaj utihnila, bi tudi slovenska država in z njo tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot njena najvišja znanstvena ustanova izgubila svoj smisel obstoja in izdihnila. (Gantar 2014: 44) Zdi se mi, da se je med referati, ki jih je imela v Pišecah, najbolj občuteno pripravljala za nastop leta 2015, ko so bili Pleteršnikovi dnevi posvečeni 20 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi spominu na Jožeta Toporišiča. Njen referat je že v naslovu izražal toliko čustev, kot jih pri svojem znanstveno raziskovalnem delu nikoli ni poka- zala: Odličen jezikoslovec, predan profesor in iskren prijatelj akademik prof. dr. Jože Toporišič. Na simpoziju je povedala, da so jo strokovna in privatna srečanja s Toporišičem obogatila, »poglobila mojo narodno zavest in mi dajala moč za izgorevanje v raziskovalnem delu. Prvič sta se srečala v njenem domačem kraju Ožbaltu, ko je prišel za velikonočne praznike na obisk k njenemu bratu Jožetu – stara je bila štiri leta in podarila mu je šopek marjetic. Življenjski zgodbi Zinke Zorko in Jožeta Toporišiča sta se ponovno križali, ko je v osemdesetih letih 20. stoletja na doktorskem študiju pri njem opravljala zelo zahtevne izpite iz slovenskega knjižnega jezika, in kasneje, ko je bila leta 2013 sprejeta v SAZU in se je v II. raz-redu za filološke in literarne vede pridružila pomembnemu slovenskemu slovničarju in jezikoslovcu: V lepem spominu mi ostajajo srečanja s Toporišičem na Pleteršnikovih dnevih v Pišecah. Predstavila sem mu svoje raziskave govorov Pišec, Lesičnega in Kapel kozjansko-bizeljskem narečju in jih v zborniku simpozija tudi objavila. Spodbudil me je, da sem na Pleteršnikovih dnevih predstavila hišna imena na Kozjaku – Toponimi v Dravskem obmejnem hribovju – in madžarizme v Mukičevem romau Garaboncijaš ter njihove ustreznike v Pleteršnikovem slovarju. (Zorko 2016: 49) Vsi ostali nastopi v Pišecah so bili seveda drugačni in je z njimi širila ugled svoje mariborske dialektološke šole. Ko beremo znanstvene razprave Zinke Zorko, spoznamo, da je znanost pomembna, še pomembnejši pa so medčloveški odnosi. Svojim učencem je ponudila zanesljivo znanje, s pre- danim pedagoškim delom in človeško toplino pa zapušča najlepšo dediščino za pot skozi jezik in njegovo spreminjanje ‒ odgovorno je poskrbela, da bodo dialektološke raziskave na slovenskem po njej nadaljevali zanesljivi strokovnjaki. Zinka Zorko pišeškega govora ni predstavila na Pleteršnikovih dnevih, kakor se ji je zapisalo v monografiji Toporišičevo leto (Zorko 2016: 49), ampak jo je Toporišič povabil, da je razpravo objavila leta 2007 v akade-mijskih Razpravah (Zorko 2007). V povzetku je pišeški govor predstavila še na okrogli mizi Slovensko slovaropisje ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah (Zorko 2014). Govor Pišec je po Logarju (1996: 188) uvrstila v kozjansko-bizeljsko narečje štajerske narečne skupine z ugotovitvijo, da je podobno glasoslovje in oblikoslovje tudi v Orešju in na Bizeljskem, vse tri vasi pa imajo tudi skupno besedje (Zorko 2009: 187). Pišeški govor ima »le jakostni naglas ter nepremični, pomični in mešani naglasni tip v 21 Marko Jesenšek oblikoslovju. Mlajše podaljšave kratkih samoglasnikov so pustile sledove v kakovosti novih odrazov zanje.« (Zorko 2007: 325) Podobno kot za govor Lesičnega in Kapele so značilni »prehod u-ja v ü; poenoglašanje dvoglasni-kov eːi in oːu v eː in oː/ uː; v severnem delu (Pišece) se je polglasnik poejil ( ӓː), na jugu pa poajil.« Zorkova je predstavila glasoslovje Pleteršnikovega domačega narečja, in sicer natančno naglašeni in nenaglašeni vokalizem ter soglasniški sestav, za katerega je ugotovila, da je večinoma enak knjiž- nemu (Zorko 2009: 190). Na okrogli mizi v Pišecah je pregledno strnila svoje terensko raziskovanje kozjansko-bizeljskega narečja; v nadaljevanju ga povzemam in z njim dopolnjujem dialektološke raziskave, ki jih je Zinka Zorko predstavljala na Pleteršnikovih dnevih v Pišecah: Za samoglasniški sestav pišeškega govora so značilni dolgi naglašeni samoglasniki: í, ǘ, ú, , , ä̒, , ǻ, á, ä̒r. Dolgi í je nastal iz stalno dolgega i, akutiranega i in iz kratkih akcentiranih i: líst, píšem, svíja, zíma, zít; lípa, ríba, tíči, žíla; míš, nít, tíč. (V nekaterih besedah se je razvil v dolgi široki ä̒ – nä̒č, sä̒t.) Dolgi ǘ je odraz za stalno dolgi, staroakutirani in kratki naglašeni u: klǘčenca, lǘč, lǘpim; krǘha, kǘpa, čǘtiti, obǘti; krǘh, kǘp. (Izjemoma se izgovarja dvoglasnik ǘ e v edinem besednem zlogu: fkǘep.) Dolgi ú zastopa stalno dolgi etimološki o, novoakutirani o, stalno dolgi samoglasniški ̀: búk, gnúj, múč, núč; núsim, prúsn̥, vúla; čún, vúk, žúna; dúgi, púna, vúna; dúk, púh, pún. (Redko zastopa nosni ǫ: múš, túča.) Dolgi ozki  je odraz za stalno dolgi jat, akutirani jat, za kratki in umično naglašeni jat, za vse naglašene nosne ę in za etimološki e: besda, lp, ls, lta, mlko, smh, svča, zvzda; brza, csta, lto, nevsta, strha; dt, sm; lpo, sno, tlo, tsto; pst, plšem, zbe me, mso; imna, lt, pč, nsu, rku, zle, žnih. Dolgi ozki  zastopa stalno dolgi nosni ǫ, akutirani in umično naglašeni o̮, novoakutirani etimološki o v zadnjem zlogu in umično naglašeni o: obrk, golp, klp, mdër, pt, dga, gba, zbi, dn, kš, krp, kza, sa. Dolgi in zelo široki ajevski fonem ( ä̒) je odraz za umično naglašeni e, kratki in umično naglašeni polglasnik, kratki in umično naglašeni i: čä̒lu, nä̒sem, rä̒kla, tä̒ta, žä̒na; bä̒t, pä̒s, tä̒š, čä̒bär, pä̒ku; nä̒č ‘nič’, rä̒t ‘rit’, sä̒r ‘sir’, cä̒gan, žä̒vot. Dolgi labializirani ǻ zastopa stalno dolgi a, akutirani a, kratki a, dolgi in novoakutirani polglasnik: ǻpno, brǻda, dvǻ, glǻva, kovǻč, krǻl; brǻta, mǻti; brǻt, gǻt, čǻst, dǻn, lǻn, vǻs; gǻne, mǻša, pǻhne. Dolgi samoglasniški r̥ se izgovarja ä̒r: kä̒rt, smä̒rt; čä̒rna. Samoglasniški ł̥ se je razvil v dolgi u: čún, kúnem, púnim, vúk, púna. Nenaglašeni samoglasniki se ohranjajo, reducirajo ali pa onemevajo. Nenaglašeni i: písati, rzati, na mízi; cvílla, túlla, vílce, nä́sma, tä́rpte; nastane tudi iz nenaglašenega polglasnika ali jata: ptik, vozíčik: nǻklih, o ̒rih. Nenaglašeni u je naslednik samoglasniškega ł̥ in etimološkega o: jåbučik, kužúh, mučím, nusníca. 22 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi Nenaglašeni polglasnik se večinoma izgovarja kot ӓ: ӓrdečíca, ӓrjávi, pӓr ‘pri’; lahko tudi onemi: člnk, mezínc; zvnc. Soglasniški sestav pišeškega govora je večinoma enak knjižnemu. Posebni razvoji so naslednji: samoglasniški ł̥ ima odraz u tako kot dolgi etimološki ó: čún, vúk, žúna, dúga, púna, vúna; samoglasniški r̥ se izgovarja s širokim ӓ pred r: pä́rst, smä́rt, tä́rt. Samoglasniški sklop -rl, -ru ima odraz ä́ru: dä́ru, cvä́ru, žä́ru, obä́ru. Palatalni lj je izgubil palatalnost: krḁ́l, stla, vúla, zä́mla. Palatalni nj je večinoma izgubil mehčanost: jíva, kǻmje, korje, lǘkja, gen. Zvočnik v se izgovarja kot v, , f: víno, vda, vúna, člk, dä́rf, fčri, vǘho (v je proteza). Zvočnik j se govori tudi kot sekundarni fonem: grjzdje, ljpa, pújstela. Sklop dl se lahko izgovarja kot -l-: jla, pǻla. Sklop šč se razvil v š: gša, íšem, klše, píše, na tä́še. Govor ne pozna preglasa o v e za c, j, č, ž, š: s strícom, bjom, kováčom, nžom. (Zorko 2014: 112–113) Zinka Zorko je od leta 1998 sodelovala tudi z Osnovno šolo Maksa Ple- teršnika v Pišecah pri inovacijskem projektu Obarvana slovenščina – Slovarski kotiček na Internetu. Bila je strokovna recenzentka projekta, ki ga je na šoli vodila učiteljica slovenščine Rut Zlobec, v skupini pa so bili še učiteljici Anica Butkovič in Irena Markovič, pedagoginja Saša Dernač in ravnatelj Martin Dušič. Na medmrežju so razvili model za raziskovanje slovenskih narečij, ki so ga uporabljali pri pouku slovenskega jezika in pri izbirnem predmetu Šolsko novinarstvo. Povezali so se z drugimi šolami doma in v tujini, pri tem pa so razširjali znanje in vedenje o slovenski kulturni dediščini, predvsem s področja folkloristike in narečjeslovja; v središču raziskovalnega dela je bil tudi Pleteršnikov slovar kot najzaneslivejši vir za pregledovanje zbranega narečnega gradiva: Z učenci smo najprej pregledali »staro« zbirko, nato pa smo jo začeli dopolnjevati. Po-pisovali smo predmete, jih risali, fotografirali, zapisovali poimenovanja, stalne besedne zveze, pripovedi… Za delo na terenu smo se še posebej pripravili, čeprav so učenci nanj že navajeni (kako najti dobrega informatorja, kako začeti pogovor…). Naučili smo se uporabljati diktafon, digitalni fotoaparat in video kamero. Zbrano gradivo smo pregledali, uredili in izpisali narečne besede. S pomočjo SSKJ (CD-ROM), slikovnih slovarjev, Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja in nemško-slovenskega slovarja smo poiskali ustrezne knjižne izraze in opise. Nato smo zbrano gradivo vnesli v Slovarski kotiček (najprej smo zapisali knjižno besedo, dodali smo narečni zapis in ga obogatili s sliko s terena in z zvočnim zapisom; če je beseda del stalne besedne zveze, smo le-to zapisali in razložili njen pomen, prav tako smo zapisali pripovedi, pesmi, anekdote…, ki so z njo povezane). (Vir: http:/ www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk/zlobec.htm) 23 Marko Jesenšek Zaključujem s kratkim povzetkom znanstvenega in raziskovalnega dela Zinke Zorko,3 ki se je zavedala, da mora kot dialektologinja do potankosti poznati tudi normo in predpis slovenskega knjižnega jezika ter slovensko jezikovno politiko in načrtovanje. Njena bibliografija obsega 635 enot, in sicer 34 izvirnih znanstvenih člankov, 12 strokovnih člankov, 9 poljudnih člankov, 9 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljena predavanja), 52 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah, 2 ob- javljena strokovna prispevka na konferencah, 42 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografskih publikacijah, 11 samostojnih strokov- nih sestavkov ali poglavij v monografskih publikacijah, 2 gesli v enciklope-dijah, 10 recenzij, 4 predgovore, 15 intervjujev, 3 znanstvene monografije, 5 strokovnih monografij, veliko dokumentarnih filmov s posnetki govorov v koroški, štajerski in panonski narečni skupini, sodelovanje pri organiza- ciji 16 znanstvenih in strokovnih sestankov ‒ med drugim je organizirala 1. mednarodni dialektološki simpozij v Mariboru (1996), 2. mednarodni dialektološki simpozij v Mariboru (1999), 3. mednarodni dialektološki sim- pozij v Mariboru (2002); sodelovanje na številnih konferencah, predstavitve narečij v številnih občinskih zbornikih, med letoma 1991 in 1992 tudi na vsakotedenskih oddajah Radia Maribor; bila je mentorica pri 137 diplom- skih nalogah (in še sedemkrat somentorica), pri 7 znanstvenih magisterijih (in še štirikrat somentorica) ter pri 5 doktoratih (in še enkrat somentorica); na strokovnih seminarjih za učitelje v zamejstvu na dvojezičnih šolah je imela predavanja: za učitelje iz Porabja od leta 1972 do 2012 vsako leto, večkrat pa tudi za učitelje iz avstrijske Koroške in iz Italije; sodelovala je v 14 uredniških odborih, napisala je veliko spremnih besedil k izdanim knjigam (21), veliko je lektorirala strokovna besedila …; o slovenskih nare- čjih je predavala po en semester v Trstu, Celovcu in v Gradcu, večkrat pa na univerzah v Sombotelu in v Budimpešti na Madžarskem, na Poljskem v Katowicah in v Łodzu, na Dunaju, v Passauu, v Helsinkih, v Bologni, v Zagrebu, v Zadru, na Ohridu, v Skopju in v Sarajevu. Nastopila je na doslej vseh mednarodnih znanstvenih sestankih Slovenski dialekti v stiku v Kopru. S filmskim snemalcem Dušanom Ivanišinom je posnela številne videokasete z narečnimi govorci v koroški, štajerski in panonski narečni skupini. V koroški narečni skupini v krajih: Mlake nad Pernicami v Avstriji, Radvanje (Rothwein) v Avstriji, Kapla (žage, mlini, stavbarstvo), Strojna. V štajerski narečni skupini pa v krajih: Veliki Boč v Avstriji, Kopivnik, Tinje, Ponikva, Orešje na Bizeljskem. V panonski narečni skupini v krajih: 3 Gre za skrajšan povzetek iz besedila v Zinkinem zborniku (Jesenšek 2018a: 7–41). 24 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi Brezovci v Prekmurju, Nuskova, Rogašovci, Cankova, Bakovci, Šafarsko, Vodranci, vzhodne, osrednje in zahodne Haloze. Na TV Slovenija je so- delovala v filmu Kratka zgodovina slovenskega jezika in v filmu o Toporišiču. Nad trideset let je vodila komisijo za jezik pri Festivalu Slovenska narečna popevka. Leta 1995 je objavila svojo prvo znanstveno monografijo Narečna po- doba Dravske doline (Zbirka Piramida, Maribor). Leta 1998 je izšla znanstvena monografija Haloško narečje in druge dialektološke študije (Zora 6, Maribor). Leta 2009 je v mednarodni knjižni zbirki (Zora 64) objavila monografijo Narečne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Ob njeni 80-letnici je v knjižni zbirki Zora njej v čast izšla obsežna monografijo Rojena v narečje (Jesenšek, ur. 2016). Na 727 straneh se je njenemu delu poklonilo 57 domačih in tujih avtorjev, tabula gratulatoria pa beleži še 337 domačih in tujih znanstvenikov, raziskovalcev in sopotnikov Zinke Zorko, na čelu s predsednikom Republike Slovenije, predsednikom Vlade RS, predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, rek- torjem Univerze v Mariboru in mariborskim nadškofom. Slovenska narečja so bogastvo slovenščine, tj. misel, ki je Zinko Zorko kot osebo določala tako, da je bila po njej razpoznana. Razlagala je, da v literaturi sicer piše, da imamo Slovenci okoli 50 narečij, vendar pa kar naprej odkrivamo nove govore in nova mednarečja. Slovenski narečni prostor je tako razgiban, da nikoli ni bil raziskan v celoti. Logarjev Zemljevid slovenskih narečij je imenovala za »pravo umetniško sliko«, čeprav je njen učitelj sam priznaval, da je na njem še veliko belih lis, zlasti na severovzhodu. Slovenija je narečno razdeljena na sedem narečnih skupin, ki se ločijo predvsem po slušnem vtisu, glasoslovju, melodiji besed in be- sednem naglasu. Zinka Zorko je veliko narečno razgibanost slovenskega jezika razlagala tudi kot posledico različnih naselitvenih valov, ki so naše prednike naplavili v geografski prostor današnje Slovenije. Najprej se je v naše kraje pomikala zahodna naselitvena skupina, plemena, ki so šla proti Koroški in vse do Primorske tudi po nekdanji rimski cesti. Druga skupina plemen je potovala z južnimi Slovani, kajkavci, štokavci, čakavci, s kate- rimi so imeli naši predniki isto pradomovino, kasneje pa so se te povezave prekinile. Kajkavski govori so bili do leta 1000 del slovenskih panonskih narečij, kasneje so se kajkavci obrnili proti vzhodu. Dialektološke raziskave Zinke Zorko izhajajo iz spoznanja, da je bil današnji slovenski prostor naseljen iz različnih naselitvenih jeder. Pri tem je upoštevala etimološka dognanja Franceta Bezlaja, da so bila plemena, ki so naselila panonski del današnje Slovenije, v stiku s Slovaki in Rusi 25 Marko Jesenšek ‒ Bezlaj je govoril o 2.000 besedah, ki so skupne tem Slovanom. Šlo je za zelo močna plemena in ko so se začela premikati, so te razlike prinesla s seboj. Predniki Slovencev v Prekmurju so v ta prostor prišli skozi slovaška vrata, zato imajo več skupnih oblik s Slovaki, npr. obliko nese, nesen v spregatvi; z njimi so bili v neposrednem stiku do prihoda Madžarov. V Dravski dolini, ki jo je Zinka Zorko natančno raziskala, je bilo po prvi naselitvi le okoli 100 ljudi. Kasneje, ko je prostora začelo zmanjkovati, so se začeli razseljevati, in sicer je šlo za t. i. notranjo kolonizacijo in v Dravsko dolino so se naselili Korošci iz Labotske doline. Čeprav je Štajerska pokrajina včasih segala od Mure do Dravograda, pa se jezikovno podoba Dravske doline temu ni prilagajala, saj so se Korošci naselili tako rekoč do Maribora, tj. do Fale in Ruš. V Dravski dolini je popisala tudi vsa hišna imena, vse žage in mline ter veliko ledinskih imen, ki so že izginjala v pozabo. Med njimi je še posebno pozornost namenjala besedi ‘ zolika’ (tj. jasa sredi gozda), ki jo je zelo presenetila, saj je bila za njen narečni prostor nenavadna in težko razložljiva. Zinka Zorko je dokazala, da gre za del besedja, ki so ga v njene kraje prinesli staroselci: ‘ zol’ je ‘ pepel’, Zoluška je Pepelka. To pa pomeni, da so ljudje pridobili svoj življenjski prostor sredi gozda, jase, njive s požiganjem. Besedo so prinesli iz pradomovine in bolj kot so ljudje živeli osamljeno, več se je ohranilo takih arhaizmov. Naselitveni val je vplival tudi na razmere na slovenski zahodni jezikovni meji, kjer je naše prednike ustavil langobardski zid in jih postavil v stični romansko-furlansko-slovenski jezikovni prostor. Na severu slovenskega jezikovnega prostora so se meje ustalile šele v 19. oz. 20. stoletju, do takrat pa je agresivno nemštvo pomikalo slovenski jezik na jug, tako da se je vsakih sto let nacionalna meja premaknila za en dan hoda. Zinka Zorko je bila rojena v narečje in dialektologija je bila njena prva ter največja raziskovalna ljubezen. Po njej je prepoznavna, zato nadaljnje dialektološke raziskave naših narečij ne bodo mogle brez njenih treh mono- grafij ( Narečna podoba Dravske doline, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih) in brez vsega, kar je Zinka Zorko zapustila v 635 enotah svoje bibliografije, ki nam sporoča: » Tako pisane narečne podobe nima noben slovanski jezik. Izrekam veliko spoštovanje tistim, ki ohranjajo narečje v svoji domači hiši, ki govorijo v narečju tudi v svoji družbi, ko pridejo skupaj, in tistim, ki imajo tudi tako samozavest. Narečje naj ostane, narečje nas ohranja in narečje je naše bogastvo.« 26 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi Literatura Anja BENKO, Zinka ZORKO, 2007: Rokopisni slovar Luka Sienčnika ob geslih v Pleteršnikovem slovarju in narečnih ustreznicah v koroških govorih tostran državne meje. Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. (Zora, 49). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 285–345. – –, 2008: Rokopisni slovar Luka Sienčnika v primerjavi z gesli v Pleteršnikovem slovarju in z narečnimi ustreznicami s Strojne, Šentanela in Kaple. Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. (Zora, 56). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 274–289. – –, 2011, Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in nekateri ustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. (Zora, 75). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 237–252. Kajetan GANTAR, 2014: Kakšno siromašenje. Posvet o slovenščini v visokem šolstvu in znanosti (Razprave 22, Razred za filološke in literarne vede; Dissertationes 22. Philologia et litterae). Ur. Andrej Inkret. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 43–44. Nataša GLIHA KOMAC (ur.), Marko JESENŠEK (ur.), 2017: Jezikovna politika Republike Slovenije. Zbornik povzetkov. Pišece, 13. 9. 2017. – –, 2018: Jezikovna politika Republike Slovenije (referati s simpozija v Pišecah 2017), Slavia Centralis 11/2, 7–284. Marko JESENŠEK, 1995: Pleteršnikov slovar in Čebulovo Enu Mala Besedishe ter Küz-mičeva ABC knizica. Prispevek na okrogli mizi Vprašanja slovaropisja ob 100-letnici izida Slovensko-nemškega slovarja. Pišece, 16. september 1995. – –, 1996: Vzhodnoštajersko in ogrsko gradivo v Pleteršnikovem SNS. Referat na Simpoziju o Pleteršnikovem delu . Pišece, 12.–13. 9. 1996. – –, 2014: Slavnostni govor ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah, Slavia Centralis 7/2, 79–83. – –, 2018: Spremna beseda. Rudi Mlinar: Maks Pleteršnik. Teden s slovaropiscem. Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba. 291–309. – –, 2018a: Življenje in delo častne občanke občine Selnica ob Dravi akademikinje Zinke Zorko. Zinkin zbornik. Ur. Marko Jesenšek. Selnica ob Dravi: Občina. 7–41. Marko JESENŠEK (ur.), 2007: Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. (Zora, 49). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo Maribor. – –, 2008: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. (Zora, 56). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. – –, 2004: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 27 Marko Jesenšek – –, 2011: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. (Zora, 75). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. – –, 2016: Toporišičevo leto. (Zora 115). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. – –, 2018: Rojena v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici. (Zora, 114). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Marko JESENŠEK, Marko SNOJ, Tanja MIRTIČ idr., 2014: Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014), Slavia Centralis 7/2, 79–113. Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda Jež. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Tine LOGAR, Jakob RIGLER, 1993: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. Rudi MLINAR, 2018: Maks Pleteršnik. Teden s slovaropiscem. Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba. Jože TOPORIŠIČ (ur.), 1998: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Zbornik s simpozija ’96 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Pišece: Komisija Maks Pleteršnik; Novo mesto: Dolenjska založba. – –, 2001: Simpozij slovenska lastnoimenskost. Zbornik s simpozija ’99 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Pišece: Komisija Maks Pleteršnik; Novo mesto: Dolenjska založba. Rut ZLOBEC, 1998: Obarvana slovenščina. Slovarski kotiček: inovacijski projekt RO. Pišece [1998-]. http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk/zlobec.htm Zinka ZORKO, 1995: Narečna podoba Dravske doline. (Zbirka Piramida, 3). Maribor: Kulturni forum. – –, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. (Zora, 6). Maribor: Slavistično društvo. – –, 2001: Priimki in hišna imena na Kozjaku. Simpozij slovenska lastnoimenskost. Zbornik s simpozija ’99 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Novo mesto: Dolenjska založba. 55–66. – –, 2001a: Zunanji in notranji vzroki za nastanek slovenskih narečij. Słowiańszczyzna w kontekście przemian Europy końca XX wieku: język – tradycja – kultura. Red. Emil Tokarz. Katowice: Śląsk. 260–270. – –, 2004: Toponimi v Dravskem obmejnem hribovju. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 163–169. – –, 2007: Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele). Razprave 20. Razred za filološke in literarne vede; Classis 2, Philologia et litterae. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 325–336. 28 Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi – –, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. (Zora 64). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. – –, 2010: Mislinjski govor. Občina Mislinja: zbornik. Ur. Jože Potočnik idr. Mislinja: Občina. 206–211. – –, 2013: Nosniki tudi danes: živalski frazemi v koroškem mežiškem narečju. Mohorjev koledar. Ur. Andrej Arko. Celje: Celjska Mohorjeva družba. 168–173. – –, 2013a: Moj učitelj in vzornik. Dozorele trajnice. 3. knjiga . 24. zbornik piscev upoko-jencev Slovenije. (Zbirka Od srca do srca, 105). Ur. Andrej Štraus. Maribor: Garb. 179–184. – –, 2014: Kozjansko-bizeljsko narečje – glasoslovje pišečkega govora, Slavia Centralis 7/2, 111–113. – –, 2015: Odličen jezikoslovec, predan profesor in iskren prijatelj akademik prof. dr. Jože Toporišič. Toporišičevo leto. (Zora, 115). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 47–51. Zinka ZORKO, Anja BENKO, 2015: Živalski frazemi v štajerskem južnopohorskem na-rečju, Slavia Centralis 8/1, 147–164. ZINKA ZORKO AND PLETERŠNIK DAYS Zinka Zorko (* 24 February 1936, † 22 March 2019) was born in the village Kapla na Kozjaku. She studied Slovene language and literature and Russian languages and literature at the University of Ljubljana. She graduated in 1961, received her master’s degree in 1976 and her doctoral degree in 1986. Zorko became a full professor of history of the Slovene language and dialectology in 1996. She was vice-dean of the Faculty of Education, vice-rector at the University of Maribor between 1999 and 2003 and was ac-cepted at SAZU in 2003. In 2013 Zorko received the Zois Lifetime Achievement Award. She was an excellent researcher of Slovene dialects in Carinthia, Styria and Pannonian region and therefore, from the first day, she was actively involved in dialectological research within the Pleteršnik Days in Pišece. She attended the first round table on Slovene lexicography, organized by the former president of the Slavic Society of Slovenia France Novak, and then participated in all symposia organized by Toporišič and me. The last time she was in Pišece was in September 2018, when we presented the proceedings from the symposium Language Policy of the Republic of Slovenia. At Pleteršnik days, she presented dialectological material on Pleteršnik’s dictionary, which she compared with other dictionaries, e.g. Sienčnik’s manuscript. She also researched dialect expressions in literary works, e.g. Hungarianisms in Mukič’s novel Garabancijaš. Zorko also analyzed the Kozjansko-Bizeljsko dialect and other dialectological issues, promoting Maribor’s dialectological school. 29 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik1 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4, SI 1000 Ljubljana, mojca.horvat@zrc-sazu.si, januska.gostencnik@zrc-sazu.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.2 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku so predstavljene raziskave Zinke Zorko, ki so povezane s Slovenskim lingvističnim atlasom (SLA). Prikazan je njen neposredni prispevek k narečni zbirki za SLA. Dalje je narejen pregled diplomskih in magistrskih nalog, ki so na ljubljanski in mariborski univerzi nastale pod njenim mentorstvom. Izpostavljene so tiste, ki obrav navajo govore iz mreže za SLA in so lahko primerne za vključitev v gradivsko zbirko SLA. Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, Slovenski lingvistični atlas, Zinka Zorko, geolingvistika The paper presents Zinka Zorko’s research on the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) and demonstrates Zorko’s contribution to the dialectal collection for SLA. The paper also focuses on an overview of diploma and master’s theses which Zorko mentored at the University of Ljubljana and the University of Maribor. Those theses which address speeches from the SLA Network are emphasized and may be considered for the SLA material collection. Keywords: dialectology, Slovenian dialects, Slovenian Linguistic Atlas (SLA), Zinka Zorko, geolinguistics Uvod Avtorici tega prispevka kot soavtorici sodelujeva pri pripravi že tretjega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (dalje SLA), zato sva se odločili pregledati narečjeslovne raziskave Zinke Zorko in izpostaviti tiste, ki so bile kakorkoli povezane s SLA. Najprej naju je zanimal njen neposredni 1 Prispevek je nastal na podlagi raziskovalnih rezultatov v okviru projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2023), ki ga sofinancira ARRS pri programu P6-0038 (1. 1. 2004–31. 12. 2021). 30 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas prispevek k narečni zbirki za SLA, tj. njeni zapisi krajevnih govorov po Vprašalnici za SLA, kakor tudi njene splošne raziskave krajevnih govorov iz mreže za SLA. Nato sva pregledali narečjeslovne diplomske in magistr- ske naloge, ki so na ljubljanski in mariborski univerzi nastale pod njenim mentorstvom in obravnavajo krajevne govore na podlagi Vprašalnice za SLA. Izmed vseh relevantnih del sva nato naredili še ožji izbor in obrav- navali le tista, v katerih so analizirani krajevni govori iz mreže za SLA. Zanimalo naju je, ali je popisana celotna Vprašalnica za SLA ali le delna (največkrat gramatični del), nato pa še, ali je v primeru, da za določen krajevni govor v zbirki za SLA že obstaja zapis, gradivo primerljivo in ustrezno za vključitev v gradivsko zbirko SLA. Relevantne diplomske naloge so bile tudi digitalizirane, s čimer se je dodatno obogatilo narečno gradivsko zbirko za SLA. Gradivo V narečni zbirki za Slovenski lingvistični atlas (SLA) se nahajajo trije zapisi Vprašalnice za SLA Zinke Zorko, pri čemer sta dva izmed njih zapisana v zvezku (tj. kozjaški krajevni govor Lučane – Leutschach (T360), zapisan leta 1985, in prekmurski krajevni govor Žetinci – Sicheldorf (T414), zapisan leta 1988, eden pa je na kartotečnih listkih, tj. severno pohorsko-remšniški krajevni govor Zgornja Kapla (T055), zapisan leta 1960. Zapisi Zinke Zorko v gradivski zbirki za Slovenski lingvistični atlas Zapis krajevnega govora Kapla na Kozjaku Zinka Zorko je kot absolventka slavistike v študijskem letu 1960/61 sistematično raziskovala svoj domači krajevni govor, tj. govor Kaple na Kozjaku, ki ga uvrščamo v severnopohorsko-remšniško narečje koroške narečne skupine. Zapis je eden njenih prvih terenskih zapisov nareč- nega gradiva, ki je nastal pod mentorstvom Tineta Logarja na podlagi Vprašalnice za SLA. Odgovori na vprašanja so v rokopisu zapisani na okrog 900 listkov, ki so oštevilčeni in urejeni po zaporednih številkah vprašanj iz Vprašalnice. V desnem zgornjem kotu listkov je krajevna oznaka XI/292a, ki predstavlja staro označbo kraja Zgornja Kapla v mreži krajev za SLA, in sicer njen prvi del kaže na XI. sektor oz. pokrajino 31 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik (Štajerska),2 predvideno v Ramovševi mreži, številka 292a pa nas infor- mira, da krajevni govor ni bil predviden že v Ramovševi mreži (t. i. »stari mreži«), pač pa je bil dodan k prvotno predvidenemu govoru Lučane (z izhodiščno številko 292, nova T360), nova označba iz aktualne mreže krajev, ki je T055, pa na listkih še ni zapisana, saj je bila vzpostavljena šele v letih 1982–1984 (Benedik 1999: 18). Gradivo je zapisano v starejši, t. i. Ramovševi transkripciji (npr. lȃs ‘las’, glabja ‘lobanja’, čḙlo ‘čelo’, nȗəsca ‘nosnica’, žnble ‘ustnica’). Na večini listkov so tako zapisane narečne ustreznice knjižnim iztočnicam, medtem ko so na nekaterih listkih zapisane celotne paradigme samostalniške in pridevniške besede ali glagola, npr.: – listek št. 8 z vprašanjem uho – ednina: ȗxa (f.) (N), ȗx (G), ȗx (D), ȗxo (A), pər ȗx (L), z ȗxo (O); dvojina: ȗx (N), ȗx (G), ȗxama (D), ȗx (A), ȗxx (L), z ȗxama (O); množina: ȗx (N), ȗx (G), ȗxam (D), ȗx (A), ȗxx (L), ȗxm (O); – listek št. 188 z vprašanjem mleti – mlḙt; mlȅjem, -eš, -e, -ema, -eta, -eta, -emo, -ete, -ejo; s mlȅ, mlḙla, mll; zamlḙna mka, je zamlȋəto; – listek št. 834 z vprašanjem dober – ednina: m. sp. dbeṙ, dȃṙiga, dȃṙmọ, dȃṙịga, dȃṙm; z dȃṙm; ž. sp. dȃṙa, -e, -, -o, -, -o; dvojina: m. sp. dȃṙa, dȃṙix, dȃṙima, dȃṙa, dȃṙx, dȃṙịma; ž. sp. dȃṙa, -, -dȃrix, dȃṙma, dȃṙ, dȃṙx, dȃṙma; množina: m. sp. dȃṙ, dȃrx, dȃṙm, dȃṙ, dȃṙx, dȃṙmi; ž. sp. dȃṙ, dȃṙx, dȃṙm, dȃṙ, dȃṙx, dȃṙmi. Listkovno gradivo je pospremljeno še s prav tako rokopisnim zvezkom, v katerem je opis krajevnega govora Zgornja Kapla. Zapisovalka je tukaj navedena še z dekliškim priimkom, tj. Zinka Leb, krajevni govor pa kot Kapla na Kozjaku, ki je neformalno skupno ime za Spodnjo in Zgornjo Kaplo. V uvodnem poglavju so navedene demografske, geografske, go- spodarske in zgodovinske značilnosti Kaple na Kozjaku. V jedrnem delu so najprej na podlagi Ramovševe literature navedene temeljne značilnosti remšniškega narečja, pri čemer Zinka Zorko že na začetku primerjalno navaja razlikovanja med Ramovševo literaturo in svojimi lastnimi razi- skavami. Glede na to da se govor nahaja na meji med štajersko in koroško narečno skupino, so navedene tako koroške kot štajerske značilnosti govora. Zamejen je zemljepisni obseg kapelskega govora, ki je v prilogi grafično začrtan tudi na zemljevidu. Na osmi strani se začenja poglavje Vokalizem, 2 Uvrstitev v sektorje oziroma pokrajine velikokrat ne sovpada z uvrstitvijo v narečno skupino. 32 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Slike 1–4: Rokopisno listkovno gradivo za krajevni govor Zgornja Kapla (SLA T055) 33 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik kjer so analizirani razvoji in odrazi psl. ъ in ь, nosnikov ę in ǫ, ě, o, e, i, u, a. Sledijo obravnave kratkega vokalizma in konzonantizma, morfolo-gije samostalnika, pridevnika in glagola. Posebno poglavje je posvečeno zaimkom. Sledijo še kratke obravnave prislova, členka in veznika, na koncu tudi skladnje. Sklepnemu poglavju sledi kratko etnološko poglavje z opisom značilnosti stanovanjskega in gospodarskega poslopja na Kapli ter opis statev, ki so jih tukaj uporabljali za tkanje lanenega platna. V prilogi so skice orodja domače obrti z narečnimi poimenovanji sestavnih delov, fotografije bivalnih in gospodarskih poslopij ter statev. Zapis krajevnega govora Lučane – Leutschach Narečno gradivo v zamejskem krajevnem govoru Lučane – Leutschach (SLA T360) je Zinka Zorko zbrala petindvajset let po tem, ko je kot ab- solventka popisala narečje domačega krajevnega govora Zgornje Kaple (T055). Leta 1985 zapisano gradivo je zbrano v zvezku in zapisano v novi narečni transkripciji, npr. ˈšiːnk ‘vrat’, ˈgarla (ž) ‘grlo’, pọtˈpoːzx ‘paz-duha’, ˈbaːd ‘meča’. Točka Lučane je bila za SLA predvidena že v prvi Ramovševi mreži pod zaporedno št. 267. Po preštevilčenju mreže zaradi dodajanja novih krajev so Lučane v končni Ramovševi mreži imele zaporedno številko 292, v aktualni mreži pa so označene s številko 360. Sliki 5–6: Rokopisno gradivo za krajevni govor Lučane – Leutschach (SLA T360) Tako kot krajevni govor Zgornje Kaple spada tudi govor kraja Lučane v severnopohorsko-remšniško narečje koroške narečne skupine; kraja sta drug od drugega oddaljena dobrih deset kilometrov, le da je Zgornja Kapla 34 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas znotraj meja Republike Slovenije, Lučane – Leutschach pa izven, in sicer na avstrijskem Štajerskem. Na 42 straneh je tako zapisana celotna Vprašalnica za SLA, ki jo je Zorko zapisala pri nekaj informatorjih, med katerimi sta bili glavni Marija Štelcl (po domače Kˈrajnčova ˈMica), rojena leta 1909, stanujoča v kraju GrossWalz, in Marija Šemet, rojena leta 1896. Na zadnji strani zapisa je pripisana opomba » Glej prilogo Duhovski govor – fonološka, morfološka in skladenjska študija«, iz česar sklepamo, da je zapisani govor na glasoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravnini podoben ali enak govoru Svetega Duha na Ostrem Vrhu. Zapis krajevnega govora Žetinci – Sicheldorf Leta 1988 je Zinka Zorko raziskovala še en zamejski krajevni govor na avstrijskem Štajerskem, in sicer krajevni govor Žetinci – Sicheldorf, ki se nahaja v Radgonskem kotu in v skladu s klasifikacijo spada v prekmursko narečje panonske narečne skupine. Gre za govor, ki ga Ramovš ni predvidel za mrežo za SLA, niti ni bil predviden po preureditvi krajev in vzpostavitvi nove mreže, pač pa je bil vključen v mrežo za SLA šele v procesu priprave drugega zvezka SLA, tj. med letoma 2013 in 2016. Sodelavci Dialektološke sekcije ISJ FR ZRC SAZU smo sprva gradivo za ta krajevni govor zapi- sovali sami,3 nato pa nam je zapis svoje celotne vprašalnice na 63 straneh podarila Zinka Zorko. Fonetična transkripcija je, tako kot pri prejšnjem zapisu, nova, npr.: ˈjüžina ‘malica’, sprotoˈlẹtje ‘pomlad’, poˈvitica ‘potica’, zˈdaːvåje ‘poroka’. Na naslovnici zapisa je dodan metapodatek o glavnih informatorjih, ki so bili člani družine Trojnko – Prelog. Zanimivost zapisa je zapisovanje dolgih samoglasnikov v zadnjih ali edinih besednih zlogih, saj jih je zapisovalka sprva zapisala z dolžinami, nato pa te naknadno prečrtala. 3 Gradivo za pomensko polje kmetija sta v letu 2014 zapisala Mojca Kumin Horvat in Matej Šekli, gradivo za pomensko polje kmetovanje pa je v letu 2017 zapisala Mojca Kumin Horvat. 35 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik Slike 7–8: Rokopisno gradivo za krajevni govor Žetinci – Sicheldorf (SLA T414) Raziskave krajevnih govorov iz mreže krajev za Slovenski lingvistični atlas Poleg omenjenih treh krajevnih govorov, katerih zapise celotne Vprašalnice hrani Dialektološka sekcija ISJFR ZRC SAZU v Ljubljani, je Zorko raziskovala še druge krajevne govore, ki spadajo v mrežo krajev za SLA, vendar v zbirki za SLA zanje nimamo njenih zapisov Vprašalnice. Objave, v katerih so obdelani krajevni govori, navajamo po zaporednih številkah krajevnih govorov iz mreže krajev za SLA. Prvi izmed njih je krajevni govor Mislinje (SLA T048), ki ga je leta 2010 predstavila v članku Mislinjski govor v zborniku občine Mislinja. 36 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Karta št. 1: Krajevni govori iz mreže SLA, ki jih je raziskovala Zinka Zorko 37 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik Drugi je krajevni govor Pernic (SLA T049), ki ga je leta 1988 predstavila v članku Perniški govor v reviji Wiener slawistischer Almanach. Govor Kaple na Kozjaku (T055) je raziskan v razpravi, ki je bila leta 1990 objavljena v znanstveni publikaciji ob 10-letnici Katedre za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu na Madžarskem. Štajerski krajevni govor Šentruperta nad Laškim (T330) je bil leta 2007 opisan v Laškem zborniku. Glasoslovje krajevnega govora Pišece (T347) je bilo opisano leta 2007 v članku Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele), leta 2014 pa v članku Kozjansko-bizeljsko narečje – glasoslovje pišečkega govora, ki ga je Zorko objavila kot gradivo za okroglo mizo Slovensko slovaropisje, ki se je leta 2014 odvila na Pleteršnikovi domačiji. Krajevni govor Oplotnice (SLA T355) je bil zlasti z vidika leksike leta 1990 opisan v članku za Zbornik Občine Slovenska Bistrica. Krajevni govor Miklavža na Dravskem polju (SLA T359) je bil leta 2001 opisan v članku za Zbornik Občine Miklavž na Dravskem polju. V treh člankih je bil obravnavan krajevni govor Cankove (SLA T387), in sicer sta bila leta 2003 v zborniku Avgust Pavel najprej obdelana oblikoslovje in leksika, leta 2008 je bil v članku Prekmursko ravensko podnarečje na Cankovi govor obdelan širše, leta 2017 pa prav tako leksika v članku Narečno besedje po Slovenskem lingvističnem atlasu v cankovskem govoru, ki je objavljen v zborniku Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci. Krajevni govor vasi Žetinci (SLA T414) v avstrijskem Radgonskem kotu pa je bil obširno obravnavan v Slavistični reviji. Razprav, ki obravnavajo krajevne govore, ki niso vključeni v mrežo krajev za SLA, tukaj ne bomo navajali, čeprav je iz osebne bibliografije Zinke Zorke razvidno, da jih je več kot štirideset. Diplomske naloge z zapisi krajevnih govorov iz mreže SLA Pot pridobivanja narečjeslovnih diplomskih in magistrskih nalog, ki so nastale pod mentorstvom Zinke Zorko, se je začela s pregledovanjem oseb- ne bibliografije Zinke Zorko v sistemu Cobiss, iz katere sva izpisali vse študentske diplomske in magistrske naloge, kjer je bil v samem naslovu naveden (obravnavan) krajevni govor oz. vsaj obravnavano območje. Nato sva preverili, ali gre za krajevne govore, ki so vključeni v mrežo za SLA (ali vsaj v neposredno bližino določenega kraja iz mreže). Naloge so se fizično nahajale na treh mestih, in sicer v Osrednji hu- manistični knjižnici na Oddelku za slavistiko in Oddelku za slovenistiko 38 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, (večji del) v Miklošičevi knjižnici Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, manjši del nalog pa v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru (DKUM), ki so prosto dostopne na spletu. Najprej sva se podali v OHK FF v Ljubljani in pregledali tamkajšnje naloge ter popisali njihovo vsebino. V kolikor je šlo v nalogi za zbiranje gradiva po Vprašalnici za SLA, sva nalogo dali v skeniranje in nato v arhi- viranje v Dialektološki sekciji ISJFR ZRC SAZU. Nato sva se odpravili v Miklošičevo knjižnico FF v Mariboru, kjer sva si izposodili vse relevantne diplomske naloge, jih pregledali in popisali vsebino. Naredili sva izbor nalog, ki smo jih nato digitalizirali in arhivirali v Dialektološki sekciji. Medtem sva bili opozorjeni, da se na Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) nahaja del zapuščine Zinke Zorko, kjer bi morda lahko našli tudi kaj povezanega s SLA. Odpravili sva se tja, kjer so že imeli narejen celoten popis zapuščine. Na UKM sva pridobili še tri uporabne skenograme analiz krajevnih govorov iz mreže za SLA. Osrednja humanistična knjižnica Oddelka za slavistiko in Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (OHK) V OHK FF v Ljubljani se nahaja pet diplomskih nalog. (1) Krajevni govor Ribnice na Pohorju (SLA T053), ki spada v sever- nopohorsko-remšniško narečje koroške narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1989 obdelala Sergeja Kovše. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila, besedje in zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gradivski zbirki za SLA že obstaja zapis Tineta Logarja iz leta 1955, vendar je gradivsko pomanjkljiv, zato bo na novo pridobljena diplomska naloga velika pridobitev. Digitalizirano. (2) Krajevni govor Dekani (SLA T118), ki spada v rižansko podnarečje istrskega narečja primorske narečne skupine, je v svoji diplomski na- logi leta 1989 obdelala Tea Race. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila, besedje ter zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gradivski zbirki za SLA obstajata sicer že dva zapisa za SLA. Digitalizirano. (3) Krajevni govor Medane (SLA T084), ki spada v briško narečje pri- morske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1994 obdelala dialektologinja Danila Zuljan Kumar. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila ter zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gradivski zbirki za SLA že obstaja zapis Tineta Logarja iz leta 1956, vendar je gradivsko pomanjkljiv, zato bo na novo pridobljena diplomska naloga velika pridobitev. Digitalizirano. 39 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik (4) Krajevni govor Zabukovja nad Sevnico, ki spada v sevniško-krško podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine, je v svoji magistrski nalogi leta 2000 obdelala jezikoslovka Melita Zemljak Jontes. Naloga obravnava glasoslovje in naglas, vsebuje pa opis govo- ra in narečna besedila. Opisan krajevni govor sicer ni v mreži SLA, najbližja SLA točka je Sevnica (SLA T304), za katero že obstajata dva zapisa, tako da bo gradivo iz te naloge morda lahko služilo kot (kontrolno) dopolnilo. Digitalizirano. (5) Krajevni govor Križevcev (SLA T400), ki spada v prekmursko narečje panonske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1995 obde- lala Samia Žunič. Naloga vsebuje zgolj kratek opis govora in besedo- tvorne značilnosti. V zbirki SLA že imamo popolni zapis Vprašalnice za SLA, tako da digitalizacija te naloge ni bila potrebna. Miklošičeva knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (MK FF UM) V Miklošičevi knjižnici Filozofske fakultete Univerze v Mariboru se nahaja daleč največ diplomskih nalog, ki so nastale pod mentorstvom Zinke Zorko, saj je tam poučevala od leta 1961 (na takratni Pedagoški fakulteti). Na tem mestu predstavljava izbrane diplomske naloge govorov, ki so vključeni v mrežo za SLA. (1) Krajevni govor Pameč (SLA T046), ki spada v mežiško narečje ko- roške narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2007 obdelala Irena Rubin Smolar. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila ter delni zapis Vprašalnice za SLA, in sicer gramatični del (vprašanja od 700 dalje). Sicer imamo v gradivski zbirki za SLA že en obstoječi zapis Tineta Logarja iz leta 1952, kljub temu pa je ta nov zapis zelo dobrodošel v zbirki za SLA kot dopolnitev k prvemu predvsem zaradi opisa govora in besedil. Digitalizirano. (2) Krajevni govor Mislinje (SLA T048), ki spada v mežiško narečje ko- roške narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2003 obdelala Leja Oder. Naloga v knjižnici ni bila najdena. (3) Krajevni govor Vuzenice (SLA T051), ki spada v severnopohorsko- -remšniško narečje koroške narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1998 obdelala Mira Krajnc Ivič. Naloga vsebuje opis go- vora, narečna besedila, besedje, razporejeno po tematskih poljih, kar je lahko uporabno tudi kot leksična dopolnitev pri gradivu za SLA. Digitalizirano. 40 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas (4) Krajevni govor Radeč (SLA T301), ki spada v sevniško-krško pod- narečje posavskega narečja štajerske narečne skupine, je v svoji di- plomski nalogi leta 2002 obdelala Polona Starič. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila ter delni zapis Vprašalnice za SLA, in sicer gramatični del (vprašanja od 700 dalje). V gradivski zbirki za SLA sicer že obstaja zapis Tineta Logarja iz leta 1956, vendar bomo tudi tega vključili v zbirko SLA. Digitalizirano. (5) Krajevni govor Šentruperta nad Laškim (SLA T330), ki spada v laško podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2000 obdelala Bernarda Trdin. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila ter delni zapis Vprašalnice za SLA, in sicer gramatični del (vprašanja od 700 dalje). V gradivski zbirki za SLA že obstaja delni zapis Tineta Logarja iz leta 1954, vendar je gradivsko pomanjkljiv, zato bo na novo pridobljena diplomska naloga velika pridobitev. Digitalizirano. (6) Krajevni govor Slivnice (SLA T331), ki spada v srednještajersko na- rečje štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1985 obdelala Polonca Debelec. Naloga vsebuje zgolj opis govora. V zbirki SLA že imamo popolni zapis Vprašalnice za SLA, tako da digitali- zacija te naloge ni bila potrebna. (7) Krajevni govor Kapel (SLA T349), ki spada v kozjansko-bizeljsko narečje štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2002 obdelala Andreja Radetič. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila ter zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gradivski zbirki za SLA zaenkrat obstaja le delni zapis za SLA, in sicer za SLA zvezke 1‒3, zato bo na novo pridobljena diplomska naloga velika pridobitev. Digitalizirano. (8) Krajevni govor Keblja (SLA T355), ki spada v južnopohorsko narečje štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1991 ob- delala Danica Korošec. Naloga vsebuje zapis celotne Vprašalnice za SLA in je bila že predhodno digitalizirana ter vključena v gradivsko zbirko SLA. (9) Krajevni govor Miklavža na Dravskem polju (SLA T359), ki spada v južnopohorsko narečje štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2001 obdelala Leonida Domajnko. Naloga vsebuje opis govora, narečno besedilo in zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gra- divski zbirki za SLA že obstajata dva zapisa za SLA. Digitalizirano. (10) Krajevni govor Zgornjega Slemena (SLA T361), ki spada v kozjaško podnarečje štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 41 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik 2006 obdelala Mihaela Fike. Naloga vsebuje zapis celotne Vprašalnice za SLA in je bila že predhodno digitalizirana in vključena v gradivsko zbirko SLA. (11) Krajevni govor Vidma ob Ščavnici (SLA T370), ki spada v prleško narečje panonske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1995 obdelala Anica Bratuša. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila in zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gradivski zbirki za SLA obstajajo sicer že trije zapisi za SLA. Digitalizirano. (12) Krajevni govor Žetal (SLA T384), ki spada v haloško narečje panonske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2004 obdelala Simo- na Horvat. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila in besedje, razvrščeno po tematskih poljih, kar je lahko uporabno tudi za SLA, glede na to da se v gradivski zbirki za SLA zaenkrat nahaja le delni zapis za SLA, in sicer za SLA zvezke 1‒3. Digitalizirano. (13) Krajevni govor Cankove (SLA T387), ki spada v prekmursko narečje panonske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 1993 ob- delala Marija Gere. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila in zapis celotne Vprašalnice za SLA. V gradivski zbirki za SLA zaenkrat obstaja le delni zapis za SLA, in sicer za SLA zvezke 1‒3, zato bo na novo pridobljena diplomska naloga velika pridobitev. Digitalizirano. (14) Krajevni govor Radvanj – Rothweina (SLA T415), ki spada v sever- nopohorsko-remšniško narečje koroške narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2010 obdelala Marjeta Placet. Naloga vsebuje opis govora, narečna besedila in zapis celotne Vprašalnice za SLA in je bila že predhodno digitalizirana ter vključena v gradivsko zbirko SLA. (15) Krajevna govora Gradišča in Schlossberga, ki spadata v severno- pohorsko-remšniško narečje koroške narečne skupine, sta v svojih diplomskih nalogah leta 2005 obdelali Barbara in Metka Volmajer. Prva naloga vsebuje opis glasoslovja in oblikoslovja, druga pa opisuje skladnjo in besedje oz. delni zapis po Vprašalnici za SLA (besedje za sadovnjak, vrt, polje, živali). Obravnavana krajevna govora sicer nista točki SLA, vendar se kraja nahajata v neposredni bližini kraja Lučane – Lutschach (SLA T360), tako da lahko služita kot kontrolni točki. Digitalizirano. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM) Poleg diplomskih nalog, ki so bile pridobljene v Miklošičevi knjižnici Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in jih nato digitalizirali na Inštitutu za 42 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, so bile pregledane še relevant- ne diplomske naloge, ki so dostopne preko portala Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. (1) Krajevni govor Lokavec pri Rimskih Toplicah (SLA T302), ki spada v laško podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine, je v svoji diplomski nalogi leta 2011 obdelala Janja Klenovšek, in sicer so analizirane glasoslovna, oblikoslovna, skladenjska, besedotvorna in leksična podoba. Čeprav imamo v gradivski zbirki za SLA za ta krajevni govor že zapis Martine Orožen iz leta 1962, se zdi pomembno v zbirko vključiti še en, prav tako popolni, zapis celotne vprašalnice za SLA, tudi zato, ker gre za skoraj 50 let razlike med nastankom obeh zapisov in s tem za priložnost kontrastivne primerjave razvoja govora. (2) Krajevni govor Zgornje Kungote (SLA T362), ki spada v kozjaško narečje južnopohorskega narečja štajerske narečne skupine, je obde- lan v dveh diplomskih nalogah, in sicer ga je leta 2009 obravnavala Daniela Golob, ki je obdelala glasoslovje, oblikoslovje in leksiko, zadnje na podlagi Vprašalnice za Historično-lingvistično-etnografski atlas Furlanije - Julijske krajine (ASLEF). Gradivo, zbrano na podlagi druge vprašalnice, je zaradi primerljivega besedišča vendarle ustrezno kot kontrolno gradivo za SLA. Drugi zapis govora je leta 2013 prav tako na več jezikovnih ravninah opisala Metka Roj, ki je zapisala celotno Vprašalnico za SLA. V tem diplomskem delu gre sicer za drug kraj, tj. Kozjak nad Pesnico, ki spada h krajevnemu govoru Kungote, vendar pa so bili informatorji v času zgodnje socializacije močno povezani z obema krajema – v enem so živeli, v drugega so hodili v osnovno šolo. (3) V sklopu magistrskega dela Majde Marije Lesjak iz leta 2015 je bil s pomočjo Vprašalnice za SLA analiziran krajevni govor Sv. Jerneja nad Muto, ki je sicer sosednji krajevni govor Pernicam (SLA T049), vendar ga zaradi medsebojnega razlikovanja v zbirki SLA lahko upoštevamo le kot kontrolni zapis. Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) Tudi v zapuščini Zinke Zorko, ki sva jo aprila 2021 pregledali v Univer- zitetni knjižnici Maribor, sva iskali morebitne zapise govorov na podlagi Vprašalnice za SLA. Poleg množice različnega gradiva (npr. priprav na predavanja, osnutkov referatov, dokumentacije o izvolitvah …) sva našli tri zapise govorov. 43 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik (1) Rokopisni zapis govora Šafarsko kot dela krajevnega govora Razkrižje (SLA T375) je brez metapodatkov o zapisovalcu, letu zapisa in in- formatorjih. Gre za delni zapis vprašalnice, in sicer za vprašanja od 1–663, oz. za celoten leksični del brez gramatičnega. Zapis je najver jet- neje nastal kot seminarska naloga, h kateri, kot piše v besedilu, spada tudi zvočni posnetek, ki pa ga zaenkrat nismo našli. V dosedanji zbirki za SLA imamo za krajevni govor Razkrižje že celoten zapis vprašal- nice iz leta 1964, zapisovalke Jožice Tomašek, tako lahko to gradivo služi kot kontrolno pri preverbi leksičnih vprašanj. Digitalizirano. (2) Prav tako rokopisni je zapis krajevnega govora Sveti Tomaž (SLA T376), ki je nastal v sklopu diplomskega dela Nade Majcen leta 1986. Zapisana je celotna Vprašalnica za SLA, tako leksični kot gramatični del, na dvajsetih straneh so priložena tudi tri rokopisna transkribirana besedila treh informatorjev (Mojca, rojena 1978; Franc Belec, rojen l. 1907; M. Z., rojen leta 1965). Digitalizirano. (3) Popolnoma brez metapodatkov pa je tretji zapis govora, ki je sicer celoten zapis vprašalnice za SLA. Gre za zgleden tipkopis z novejšo fonetično transkripcijo tonemskega krajevnega govora. Iz vprašanja št. 172a Ime vasi, v kateri se zapisuje, razberemo podatek, da gre za Dolenjo vas. Glede na fonetične značilnosti, razvidne iz samega zapisa (primerjava z zapisom za SLA T191 Železniki), in po narejeni primerjavi z bibliografijo Zinke Zorko, pa se je vendarle dalo z goto- vostjo ugotoviti, da gre za zapis selškega govora Dolenje vasi v bližini Železnikov Jane Rihtaršič iz leta 2005. Digitalizirano. Povzemalna karta Za večjo preglednost predstavljava krajevne govore v diplomskih nalogah, ki so nastale pod mentorstvom Zinke Zorko, še v obliki karte. Legenda za branje karte Krajevni govori, za katere smo pridobili nove zapise za zbirko SLA, so na zemljevidu označeni z različnimi tipi pisave. (1) Pisava brez posebnega oblikovanja (kraji: Kebelj, Mislinja, Pameče, Radeče, Radvanje, Vuzenica, Zgornja Kungota, Zgornji Slemen, Vi- dem ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Razkrižje in Zabukovje nad Sevnico) zaznamuje: a) krajevne govore, za katere obstajajo v zbirki SLA še drugi zapisi, b) zapise, ki ne vsebujejo celotne Vprašalnice za SLA, c) 44 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Karta št. 2: Krajevni govori, analizirani v diplomskih nalogah (pod mentorstvom Zinke Zorko) 45 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik zapisi, ki sicer vsebujejo celotno Vprašalnico za SLA, vendar smo to diplomsko nalogo imeli v svoji zbirki že prej. (2) S krepko pisavo so označeni zapisi krajevnih govorov, ki vsebujejo celotno Vprašalnico za SLA, vendar za ta krajevni govor v zbirki SLA obstajajo še starejši zapisi drugih raziskovalcev (kraji: Dekani, Lokavec, Medana, Ribnica na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Sveti Tomaž). (3) Podčrtan in z neodebeljeno pisavo zapisan je le krajevni zapis za Žetale, kar nakazuje, da je zapis primeren le kot primerjalno gradivo, saj je bilo besedje zbrano s pomočjo druge in ne s pomočjo Vprašalnice za SLA. Oznaka pomeni, da je v zbirki za SLA poleg tega še delni zapis drugega zapisovalca. (4) Z oklepaji () so označeni trije zapisi, in sicer a) Križevci in Slivnica, tj. zapisa, ki nista bila digitalizirana in vključena v zbirko zaradi odsotnosti gradiva, zbranega po Vprašalnici za SLA, in b) govor Dolenje vasi v bližini SLA T191 Železniki, ki je sicer zapis celotne Vprašalnice za SLA, vendar ni točka SLA (digitaliziral že UKM), zato zapis ni bil vključen v zbirko. (5) Z ležečo pisavo sta označena dva krajevna govora, in sicer a) Gradišče v Sloveniji in Schlossberg v Avstriji, ki je za zbirko SLA pomemben kot primerjalno gradivo zaradi zapisa celotnega leksičnega dela Vprašalnice in zaradi soseščine dveh govorov iz mreže SLA (T055 Zgornja Kapla in T360 Lučane) in b) krajevni govor Zabukovje nad Sevnico, obdelan v magistrskem delu Melite Zemljak Jontes, ki smo ga digitalizirali zaradi bogatega korpusa narečnih transkribiranih besedil. (6) S krepko in podčrtano pisavo sta zapisana krajevna govora Cankove in Kapel, saj smo za ta krajevna govora med raziskavo pridobili zapisa celotne Vprašalnice za SLA, medtem ko smo doslej zanju imeli le delne zapise. Digitalizacija zvočnih posnetkov iz zapuščine Zinke Zorko Univerzitetna knjižnica v Mariboru je prejela v hrambo zapuščino pokojne Zinke Zorko iz dveh virov, in sicer najprej s strani njenih dedičev, nato pa še s strani Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. S slednje so prejeli zlasti zvočno gradivo na avdio- in videokasetah, na katerih je posneto narečno gradivo, same avdiokasete (vseh je čez 1500) pa so nastale kot priloga diplomskih oz. seminarskih nalog študentov Zinke Zorko. 46 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Ravnateljica UKM Zdenka Petermanec je v imenu UKM izrazila željo po ohranitvi, tj. digitalizaciji tega zvočnega gradiva, ki ga hranijo. ISJFR ZRC SAZU je po pregledu (nekaj naključno izbranih kaset smo preposlušali) prepoznal njegovo vsebinsko vrednost in se zavzel za njegovo čimprejšnjo digitalizacijo in ohranitev. Dogovorjeno je bilo, da bo ISJFR prevzel v digitalizacijo le del avdiokaset, in sicer zaenkrat okoli 500. UKM se je namreč za digitalizacijo avdiokaset (in preostalega zvočnega gradiva, ki pa z dialektološkega vidika za nas ni zanimivo) dogovarjal tudi z RTV-jem. Digitalizacija zvočnih posnetkov poteka v skladu s protokoli, ki so predvideni za digitalizacijo gradiva, ki bo v prihodnje javno objavljen in dostopen na repozitoriju,4 za kar je potreben vpis posnetkov v sistem Cobiss ter posledično priprava dokumentacije z metapodatki in s tehnič- nimi podatki posameznega zvočnega posnetka oz. njegova digitalizacija na podlagi določenih parametrov (ustrezen format, natančno določeno vzorčenje …). Visoko stopnjo zahtevnosti digitalizacije zdaj omogoča na novo vzpostavljen Fonolaboratorij na ISJFR ZRC SAZU. Fonolaboratorij na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU5 Fonolaboratorij z eno najsodobnejših oprem pri nas in v tujini je začel de- lovati v letu 2020 (odprtje z javno predstavitvijo je potekalo 29. 6.). Nahaja se v t. i. črni sobi v 1. nadstropju ISJFR ZRC SAZU na naslovu Novi trg 4 v Ljubljani. Vodja je Tanja Mirtič. Zvočna inženirja, ki sta uglaševala opremo Fonolaboratorija ISJFR ZRC SAZU, sta Grega Švabič, strokovnjak za snemanje govora v filmih, in Vid Ahačič, uveljavljeni zvočni inženir. V fonolaboratoriju najdemo opremo tako za studijsko kot terensko sne- manje: dva mikrofona Neumann TLM 103, predojačevalec Grace Design m801, AD-DA konverter Orion 32+, upravljalec SPL2, zvočnika Neumann KH 310, snemalnica Isovox Mobile Vocal Booth V2, slušalke Beyerdinamic DT-770 Pro, program ProTools, studijski kasetofon TEAC D-3 (namenjen avdiokasetam), terenski snemalniki MixPre-3 II, mikrofoni DPA. Ne gre torej samo za zelo kvalitetno programsko opremo, temveč tudi za opremo, ki omogoča pridobivanje nadpovprečno kvalitetnih posnetkov, ki so bistve- nega pomena za eksperimentalnofonetične meritve. 4 Protokoli za postopek digitalizacije zvočnih posnetkov, kadar gre zgolj za potrebe njihove hrambe oz. ohranjanja, so namreč drugačni, tj. bistveno manj zahtevni. 5 Povzeto po: https:/ zrcalnik.zrc-sazu.si/fonolaboratorij-profesor-higgins-na-novem-tr-gu/, Tanja Mirtič, ustno, http:/ znanost.sta.si/2786386/s-fonolaboratorijem-raziskovalci- -fonetike-in-fonologije-dobivajo-osnovno-orodje. 47 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik Fonolaboratorij ni namenjen samo dialektologom in narečnemu zvoč- nemu gradivu, temveč se uporablja tudi pri pripravi zvočnih posnetkov knjiž nega govora, pomemben pa je tudi za raziskave sodobne slovenščine (npr. perceptivni testi). Osnovni nameni fonolaboratorija so torej trije: arhiviranje obstoječih posnetkov v digitalni obliki, snemanje visokokako- vostnih posnetkov knjižne izreke, ki so objavljeni na portalih Fran in Fran- ček in pridobivanje kakovostnega gradiva za raziskave sodobne govorjene slovenščine. Uporabljajo ga lahko vsi raziskovalci, ki se želijo projektno povezovati in sodelovati z ISJFR ZRC SAZU. Narečna fonoteka Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU Na ISJFR ZRC SAZU so se s snemanjem in analizo govora začeli ukvarjati že poleti leta 1954 na terenskih snemanjih notranjskega narečja v okolici Pivke. Arhiv obsega na desetine že digitaliziranih magnetofonskih trakov, ki so jih posneli Edward Stan kiewicz, Ivan Grafenauer, Tine Logar, Rudolf Kolarič, Jakob Rigler in drugi jezikoslovci, ter prek dvesto avdiokaset, na katerih so od sedemdesetih let do konca prejšnjega stoletja beležili pogovore z narečnimi govorci. Narečna fonoteka se je sedaj začela bogatiti še z digitalizacijo zvočnih kaset iz zapuščine Zinke Zorko. Doslej je bilo presnetih že več deset enot, na podlagi katerih je bilo mogoče pripraviti osnutek za popis zvočnega gradiva (Podatki za katalogizacijo), ki ga z rastjo zbirke sproti dopolnjujemo in podrobneje strukturiramo. Vsebina posnetkov je zaenkrat predstavljena z opisnimi povzetki, tematski ključ bo izdelan na podlagi večjega števila enot, ko bo mogoče oceniti frekvenco pojavljanja posameznih tematskih skupin. Predvidena je izdelava iskalnika (iskanje po kraju, narečju, času nastanka, avtorju posnetka, tematskem in žanrskem ključu). (Kenda-Jež, 2021) Zaključek Pregledali sva narečjeslovne raziskave Zinke Zorko in izpostavili tiste, ki so bile povezane s Slovenskim lingvističnim atlasom (SLA). V prvi fazi sva pregledali njen neposredni prispevek k narečni zbirki za SLA, to so njeni zapisi krajevnih govorov po Vprašalnici za SLA, kakor tudi njene splošne raziskave krajevnih govorov iz mreže za SLA. V narečni zbirki za SLA se nahajajo trije njeni rokopisni zapisi, pri čemer sta dva izmed njih zapisana v zvezku (kozjaški krajevni govor Lučane – Leutschach (T360) 48 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas iz leta 1985 in prekmurski krajevni govor Žetinci – Sicheldorf (T414) iz leta 1988), eden pa le na listkih (severnopohorski-remšniški krajevni go- vor Zgornja Kapla (T055) iz leta 1960) – ta je hkrati profesoričin domači krajevni govor in eden njenih prvih terenskih zapisov narečnega gradiva. V drugi fazi sva pregledali narečjeslovne diplomske in magistrske naloge, ki so na ljubljanski in mariborski univerzi nastale pod njenim mentorstvom in obravnavajo krajevne govore na podlagi Vprašalnice za SLA. Doslej je bilo namreč pri nastanku SLA uporabljeno gradivo le iz treh teh diplom- skih nalog, gradivo iz preostalih nalog pa ne. Izmed vseh relevantnih del sva naredili še ožji izbor in obravnavali le tista, v katerih so analizirani krajevni govori iz mreže za SLA. Pregledali sva, ali je v delih zapisana celotna Vprašalnica za SLA ali le delna (največkrat gramatični del), nato pa še, ali je v primeru, da za določen krajevni govor v zbirki za SLA že obstaja zapis, gradivo primerljivo in ustrezno za vključitev v gradivsko zbirko SLA. Relevantne diplomske naloge smo tudi digitalizirali in jih vključili v zbirko za SLA. Literatura Francka BENEDIK, 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU). Karmen KENDA-JEŽ, 2021: Zvočni arhiv Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU. Interno gradivo. Zinka ZORKO, 1988: Perniški govor, Wiener slawistischer Almanach, bd. 22, 255–272. – –, 1989: Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu, Slavistična revija 371/3, 241–251. – –, 1990: Govor Kaple na Kozjaku. Tudományos közlemények: 10 éves a szlovén nemze-tisési tanárképzés a szombathelyi Berzsenyi Dániel Tanárképző Főiskolán = Znanstvene publikacije: 10 let Katedre za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu. Ur. Károly Gadányi. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanárképző Főiskola. 162–174. – –, 1990: Oplotniško narečno besedišče. Zbornik občine Slovenska Bistrica. Uredila Ferdinand Šerbelj in Stane Gradišnik. Slovenska Bistrica: Skupščina občine: Kulturna skupnost. 410–414. Zinka ZORKO, 2001: Miklavški govor. Zbornik občine Miklavž na Dravskem polju. Ur. Marjan ŽNIDARIČ. Miklavž na Dravskem polju: Občina. 261–268. – –, 2003: Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. Avgust Pavel. (Zora, 23). Ur. Zinka Zorko, Miha Pauko. Maribor: Slavistično društvo. 73–94. 49 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik – –, 2007: Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele), Razprave. Razred za filološke in literarne vede; Philologia et litterae 20, 325–336. – –, 2007: Štajerski govor v Šentrupertu nad Laškim. Laški zbornik. Ur.: Jože Maček. Laško: Knjižnica. 157–168. – –, 2008: Prekmursko ravensko podnarečje na Cankovi. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. (Zora, 55). Ur. Marko Jesenšek: Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 257–269. – – 2010: Mislinjski govor. Občina Mislinja: zbornik. Ur. Jože Potočnik et al. Mislinja: Občina. 206–211. – –, 2014: Kozjansko-bizeljsko narečje – glasoslovje pišečkega govora: (gradivo za okroglo mizo), Slavia Centralis 7/2, 111–113. – –, 2017: Narečno besedje po Slovenskem lingvističnem atlasu v cankovskem govoru. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci (Zora, 120). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 73–81. Spletne strani https:/ zrcalnik.zrc-sazu.si/fonolaboratorij-profesor-higgins-na-novem-trgu/, http:/ znanost. sta.si/2786386/s-fonolaboratorijem-raziskovalci-fonetike-in-fonologije-dobivajo-osnovno- -orodje Diplomske naloge Anica BRATUŠA, 1995: Prleški govor Vidma ob Ščavnici: diplomska naloga. Maribor: Pedagoška fakulteta. Polonca DEBELEC, 1985: Slivniški govor kot del osrednještajerskega narečja: diplomsko delo. Gorica pri Slivnici: Pedagoška akademija, Maribor: Pedagoška fakulteta. Leonida DOMAJNKO, 2001: Govor Miklavža na Dravskem polju: diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Mihaela FIKE, 2006: Kozjaški govor na Zgornjem Slemenu: diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Marija GERE, 1993: Govor Cankove: diplomska naloga visokošolskega študija. Maribor.: Pedagoška fakulteta. Daniela GOLOB, 2009: Besedje v štajerskem kungoškem govoru: diplomsko delo. Maribor. Filozofska fakulteta. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=9869 Simona HORVAT, 2004: Leksika in živalski pregovori v žetalskem govoru: diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. 50 Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas Janja KLENOVŠEK, 2011: Govor vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah: diplomsko delo. Rimske Toplice. https:/ dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=18684 Danica KOROŠEC, 1991: Kebeljski govor: diplomsko delo. Kebelj, Maribor: Pedagoška fakulteta. Sergeja KOVŠE, 1989: Govor Ribnice na Pohorju. Ljubljana: Filozofska fakulteta Mira KRAJNC IVIČ, 1998: Besedje v Vuzeniškem govoru: diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Majda Marija LESJAK, 2015: Govor Sv. Jerneja nad Muto: magistrsko delo. Maribor. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=48415. Nada MAJCEN, 1986: Govor vasi Tomaž pri Ormožu po vprašalnici SLA. Maribor: Pedagoška fakulteta. Leja ODER, 2003: Mislinjski govor: diplomska naloga. Maribor: Pedagoška fakulteta. Marjeta PLACET, 2010: Govor vasi Rothwein: diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. https:/ dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=15052. Tea RACE, 1989: Govor kraja Dekani. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Andreja RADETIČ, 2002: Govor krajevne skupnosti Kapele: diplomsko delo. Kapele. Jana RIHTARŠIČ, 2005: Govor Dolenje vasi: (Selško narečje): diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Metka ROJ, 2013: Severnoštajerski govor v kraju Kozjak nad Pesnico in analiza dialektiz-mov v zapisanih pravljicah: diplomsko delo. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43305 Irena RUBIN SMOLAR, 2007: Govor Pameč: diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Polona STARIČ, 2002: Glasoslovje in oblikoslovje govora Radeč: diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Bernarda TRDIN, 2000: Govor Šentruperta nad Laškim: diplomska naloga. Maribor. Barbara VOLMAJER, 2005: Koroški govor kraja Gradišče v Sloveniji in Schlossberga v Avstriji: (skladnja in besedje): diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Metka VOLMAJER, 2005: Koroški govor kraja Gradišče v Sloveniji in Schlossberga v Avstriji: (glasoslovje in oblikoslovje): diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta. Melita ZEMLJAK JONTES, 2000: Govor Zabukovja nad Sevnico: glasoslovje in naglas: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Danila ZULJAN KUMAR, 1994: Medanski govor: diplomska naloga iz dialektologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Samia ŽUNIČ, 1995: Besedotvorje v križevskem govoru: A-diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 51 Mojca Kumin Horvat, Januška Gostenčnik ZINKA ZORKO AND SLOVENIAN LINGUISTIC ATLAS In this paper, we reviewed Zinka Zorko’s dialectological research focusing on the Slovenian Linguistic Atlas (SLA). In the first phase, we reviewed Zorko’s direct contribution to the SLA dialect collection, namely the records of local speeches according to the SLA Questionnaire, as well as a more general research on local speeches from the SLA Network. The dialect collection for SLA contains three manuscripts, two of which are written in a notebook (Kozja’s local dialect Lučane - Leutschach (T360) from 1985 and Prekmurje local dialect Žetinci - Sicheldorf (T414) from 1988), and on leaflets (North Pohorje-Remšnica local dialect Zgornja Kapla (T055) from 1960) which is professor’s native local dialect and one of her first field records of dialect material. In the second phase, we reviewed diploma and master’s theses, supervised by Zorko at the University of Ljubljana and Maribor which focus on local speeches analyzed according to the SLA Questionnaire. So far, the material from only three of these diploma theses have been used in SLA, and no material from other theses. We further narrowed our research of the relevant theses, and considered only those in which local speeches from the SLA Network are analyzed. We reviewed whether the entire SLA Questionnaire was used or only a part of it (mostly a grammatical part), and whether in case of a research on a particular local speech that is already included in SLA, the material is still appropriate for inclusion in the SLA collection. Relevant diploma theses were also digitized and included in the SLA collection. 52 Narečna podoba malečniškega govora Mihaela Koletnik1 Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, mihaela.koletnik@um.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.3 ISBN 978-961-286-684-6 Malečniški govor se uvršča v slovenskogoriško narečje, širše pa k panonski narečni skupini. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in cirkumflektirane oz. novoakutirane dolge samoglasnike. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. V besedju se poleg domačega besedja pojavljajo tudi številni germanizmi. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, krajevni govor Malečnika The local dialect of Malečnik belongs to the Slovenske gorice dialect, which is considered a part of the Pannonian dialectal group. Typical features include the loss of tonemic oppositions and later lengthening of old shortend and short vowels under neo-acute, which resulted in different reflexes for these long vowels under acute and circumflex or neo-acute, respectively. In declension and conjugation the A declension type (accent permanently on stem) is prevalent. There are numerous German borrowings in the lexicon besides native vocabulary. Keywords: dialectology, Pannonian dialectal group, the Slovenske gorice dialect, the local dialect of Malečnik Uvod V prispevku predstavljam krajevni govor Malečnika, razloženega središč- nega naselja v Mestni občini Maribor. Spodbuda za ta prispevek je bilo povabilo k sodelovanju pri pripravi zbornika Malečnik skozi čas, za katerega bomo Irena Stramljič Breznik, Alenka Valh Lopert in jaz izdelale 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 ( Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 53 Mihaela Koletnik slovarček malečniških narečnih besed z namenom v pisni obliki ohraniti domači besedni zaklad. Malečniški govor v narečjeslovni literaturi doslej še ni bil opisan, velja pa omeniti, da je Zinka Zorko (1993: 193–207) v shematični obliki predstavila samoglasniški sistem govora Metave, naselja v KS Malečnik-Ruperče. Krajevni govor Malečnika spada v panonsko narečno skupino, natančne- je v slovenskogoriško narečje. Gradivo za njegovo analizo smo pridobili z lastno terensko raziskavo s pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA),2 ki obsega 870 oštevilčenih vprašanj s številnimi podvprašanji (skupaj skoraj 3000 vprašanj), ter s pomočjo narečnih besedil informantov. Pridobljeno narečno gradivo je bilo iz govorjene v pisno obliko pretvorjeno, tj. pretranskribirano, v skladu s slovensko narečno fonetično transkripcijo (SLA 1.1: 27–30) ter analizirano na glasoslovni, oblikoslovni in leksični ravni. Predstavitev Malečnika Malečnik je razloženo središčno primestno naselje na obronkih Sloven- skih goric v Mestni občini Maribor. Leži na levem bregu reke Drave ob južnem vznožju Gorce (347 m) vzhodno od mestnega središča in spada v KS Malečnik-Ruperče. Ta obsega še naselja Celestrina, Grušova, Hrenca, Metava, Nebova, Ruperče, Trčova in Vodole, tj. skrajne severovzhodne pre- dele Maribora. Po podatkih MO Maribor (https:/ www.maribor.si/podrocje. aspx?id=1802; pridobljeno 26. 8. 2021) je imela KS Malečnik-Ruperče leta 2017 dva tisoč osemsto devetindvajset prebivalcev. Kmetje se ukvarjajo predvsem z vinogradništvom in sadjarstvom, tod teče mariborska vinska cesta s številnimi vinotoči in turističnimi kmetijami, večina zaposlenih pa se vozi na delo v Maribor. Malečnik se je razvil ob križišču cest, ki peljejo iz Maribora prek Slo- venskih goric proti Lenartu in ob Dravi proti Zgornjemu Dupleku. Staro jedro naselja, nekoč imenovanega Sv. Peter pri Mariboru,3 je nastalo na 2 Vprašalnica je razdeljena v 16 razdelkov: I. Telo, II. Obleka, III. Hiša, IV. Vas, V. Prazniki, VI. Orodje, VII. Živina, VIII. Rastline, IX. Planina, X. Bolezni, XI. Čas, XII. Pokrajina, XIII. Družina, XIV. Štetja, XV. Razno, XVI. Gramatična vprašanja. Vprašanja niso zastavljena v stavčni obliki; največkrat vsebujejo knjižni izraz, za katerega se želi dobiti narečne ustreznice (Benedik 1999: 15). 3 Ljudsko poimenovanje kraja – Šentpeter ( v Šentpetru, šentpetrski) – se je ohranilo vse do danes. Ime, ki se je razvilo iz prvotnega * šent Peter > * Šent-peter, vsebuje prilastek šent ʻsvetiʼ in svetniško ime Peter, saj v kraju stoji župnijska cerkev, posvečena sv. Petru (prim. Snoj 2009: 408). 54 Narečna podoba malečniškega govora ravnem delu nad cesto ob župnijski cerkvi Sv. Petra, novejši del (naselje priseljencev iz Maribora) pa med cesto in plitvo strugo Drave. Od kdaj je v kraju pouk, ni znano. Da je bil pred letom 1784, pričajo zapisi o župniku Škofu Nikolaju (1784–1801), ki je predelal in popravil učilnico v domnevno prvotni cerkovnikovi hiši. Stavba, v kateri še danes poteka pouk, je iz leta 1904. Prvotno ločeni deška in dekliška šola sta se združili v mešano štirirazrednico maja leta 1945, s šolskim letom 1962/63 pa je malečniška osnovna šola postala popolna osemletka. Župnijska cerkev sv. Petra se v pisnih virih prvič omenja leta 1236. Prvotno romanska in kasneje gotizirana cerkev je bila v 18. stoletju preoblikovana v umirjeno razčlenjeno podeželsko arhitekturo, ki se s kiparsko in slikarsko opremo uvršča med pomembne spomenike baroka na Slovenskem. Poznogotska romarska cerkev Matere Božje na Gorci, do katere je urejen križev pot s štirinajstimi kapelicami, ki ga je dal pozidati župnik Marko Glazer v 19. stoletju, je iz leta 1517. V kraju so leta 2002 našli ostanke naselbine iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Med krajevnimi znamenitostmi velja omeniti še hišo Franca Kirarja (1893–1978), inovativnega poklicnega čebelarja, vinogradnika in sadjarja, katakombe na Gorci ter muzejsko zbirko PGD Malečnik. Slovenskogoriško narečje Slovenskogoriško narečje se uvršča v panonsko narečno skupino skupaj s prekmurskim, prleškim in haloškim narečjem zaradi enakega razvoja stalno dolgega jata, stalno dolgega o, stalno dolgega u in zlogotvornega ł̥. Ime je dobilo po največjem slovenskem gričevju, katerega naselitvena zgodovina naj bi se začela ob koncu neolita, tj. na prehodu v drugo tisočletje pr. n. št., ko so se začeli redčiti mešani gozdovi in se je začelo širiti poljedelstvo (Pahič 1968: 158). Slovanska naselitev vzhodnih Alp, gričevja ob srednji Dravi, srednji Muri in zgornji Rabi ter zahodnih Slovenskih goric je pote- kala v okviru panonskega naselitvenega toka, medtem ko so bile vzhodne Slovenske gorice od Ptuja do Radgone naseljene v obdobju mlajših slo- venskih kolonizacij (Kos 1933: 45–46). Od leta 811 do druge polovice 19. stoletja je bilo to območje tudi cerkvenoupravno razdeljeno: v salzburško nadškofijo je spadalo ozemlje severno od Drave, k oglejskemu patriarhatu pa ozemlje južno od Drave, tako npr. tudi Haloze. 55 Mihaela Koletnik Slovenskogoriško narečje4 je bilo v dialektološki literaturi predstavljeno na dva načina. Fran Ramovš (1935: 174) je k temu narečju štel le zahodni del Slovenskih goric, in to od črte Maribor–Šentilj na zahodu do črte Marija Snežna–Sv. Ana na Kremberku–Vurberk ob Dravi na vzhodu. Na Karti slovenskih narečij Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983) teče južna meja tega narečja v črti od Radencev do Vurberka, vzhodna od Radencev do Gornje Radgone, severna od Gornje Radgone ob slovenski državni meji do Šentilja. Tako delitev so narekovali dvoji vzroki. Ramovševa meja kaže na začetek daljšanja akutiranih samoglasnikov, Rigler-Logarjeva pa ločuje dvoglasniški slovenskogoriški od prleškega enoglasniškega samoglasniške- ga sestava. V okviru slovenskogoriškega narečja, kjer so se enako razvijali stalno dolgi jat, stalno dolgi o, u in ł̥ ter stalno dolgi e, polglasnik in nosni e, moramo razločevati zahodno slovenskogoriško podnarečje od vzhodnega. Vzhodno slovenskogoriško podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki (enako tu- di prekmurščina, vzhodno in srednje prleško narečje ter vzhodno in srednje haloško narečje), v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju pa so se stari skrajšani in novoakutirani kratki samoglasniki podaljšali, vendar pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, zato so se dolgi cirkumflektirani in akutirani dolgi samoglasniki razvijali drugače kot akutirani. Podaljšali so se tudi kratki samoglasniki, tako da je danes ohranjeno le kakovostno nasprotje, vzpostavljeno je pa novo: enoglasnik proti dvoglasniku. Jezikovna meja med vzhodom (prekmurskemu enak samoglasniški sestav) in zahodom (daljšanje kratkih akutiranih samoglasnikov) Slovenskih goric teče po črti od Marije Snežne na severu do Sv. Ane na Kremberku, od tod pa se spusti v bližino Sv. Trojice in nato do Dvorjan pred Vurberkom ob Dravi (Bregant 2001: 40). Krajevni govor Malečnika se po tej delitvi uvršča v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Malečniški govor Glasoslovne značilnosti malečniškega govora Glasoslovne značilnosti malečniškega govora predstavljamo v obliki fo- nološkega opisa. 4 Do leta 1995 imenovano goričansko, nato pa na moj predlog preimenovano v slovenskogoriško. Več o tem glej pri Bregant (1995). 56 Narečna podoba malečniškega govora Samoglasniki Dolgi naglašeni samoglasniki iː üː uː iːi̯ üːi̯ uːu̯ iːẹ uːọ ẹː ọː ieː/ eːeːi̯ oːu̯ aː Funkcijo dolgega naglašenega zložnika opravlja tudi / ǝr/. Nenaglašeni samoglasniki i u e o a Funkcijo nenaglašenega zložnika opravljajo tudi / ǝr/, / l̥/, / n̥/. Soglasniki Zvočniki v/u̯ m l r n j ȷ̃ Nezvočniki p b f t d c s z č š ž k g h Prozodija Vsa panonska narečja so netonemska, naglas je torej dinamičen ali jačinski in je mogoč v vseh besednih zlogih. Kolikostnih nasprotij ni. Naglašeni samoglasniki so samo dolgi, nenaglašeni pa le kratki. 57 Mihaela Koletnik Distribucija Dolgi naglašeni samoglasniki Dolgi naglašeni samoglasniki nastopajo le pod naglasom. Mogoči so v katerem koli besednem zlogu. V skupinah umiː, ubiː se namesto /iː/ pojavlja [uː]: ˈmuːjen ‘umijen’, ˈbuːjen ‘ubijem’. /üːi̯/, /üː/ v vzglasju ne nastopata; dobita protetični /v/: ˈvüːi̯š, ˈvüːste. V položaju pred - u̯ < - ł se namesto /iːi̯/ govori [iː]: diˈšiːu̯, koˈsiːu̯, siˈšiːu̯. V položaju pred /n/ se namesto /iːẹ/ govori [iː]: xˈriːn ‘hren’, ˈsiːn ‘sem’. V položaju pred /m/ se namesto /iːẹ/ lahko govori [ieː]: bˈrieːme, vˈrieːme. V položaju pred /n/, /ȷ̃/ in /l/ se namesto /uːọ/ govori [uː]: ˈguːnin, ˈkuːnec, ˈkuːȷ̃i, ˈduːla. /ẹː/ se redko izgovarja širše: fˈčieːra, veˈčeːr. V položaju pred /r/ se namesto /ẹː/ govori [iː]: ˈciːrkva. V položaju pred /l/ se namesto /ẹː/ redko govori [əː]: ˈvəlka. /ieː/ se v nekaterih redkih položajih premenjuje z [ẹː]: ˈpẹːsji, ˈsẹːȷ̃e. V položaju pred /j/ se namesto /aː/ običajno govori [eː], namesto /eːi̯/ pa [ẹː]: ˈneːjšo ʻnašelʼ; bˈrẹːja, ˈvẹːja. V položaju pred /j/, /r/ se namesto /oːu̯/ govori [uːọ]: gˈnuːọj, ˈluːọj, ˈmuːọrje. Namesto / ọː/ se redko govori [oːu̯]: dˈroːu̯k. Nenaglašeni samoglasniki Če /u/ nastopa kot predpona, se zanj govori [f]: fkˈraːla, fˈtǝrgali. V položaju pred /b/ in /m/ se vzglasni /u/ izgublja: ˈboːu̯gi, ˈmər ʻumrlʼ, ˈmərla ʻumrlaʼ. V nenaglašenem položaju se namesto /u/ govori tudi [i], namesto /e < ě/ pa [a]: diˈšiːi̯ ʻdušiʼ, siˈšiːu̯; ˈviːdat ʻvidetiʼ, ˈviːẹdat ʻvedetiʼ. V breznaglasnicah če, že ima /e/ položajni različici [ẹ], [i]. /ǝr/, /l̥/, /n̥/ ne nastopajo ob samoglasnikih. Soglasniki Zvočniki /v/, ki se premenjuje z nezvočnikom /f/, lahko prištevamo med zvočnike, ker pred njim lahko nastopajo zveneči in nezveneči nezvočniki. /v/ je možen v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi so- glasniki: ˈviːẹter, kˈraːva, v mˈlaːko. 58 Narečna podoba malečniškega govora /u̯/ je možen v položaju za samoglasnikom in pred premorom ter v novejših besedah: ˈdaːu̯, kaˈdiːu̯; ˈAːu̯strija, ˈaːu̯to. Zvočniki ostajajo zveneči v vseh položajih, le /v/ se asimilira sledečemu nezvenečemu nezvočniku in da [f]: fˈsieː, ˈžiːi̯fčna, f ˈšoːu̯lo. Zvočnik /v/ ne nastopa v izglasju, ampak se tam menjava s [f]: pˈraːf. V izglasju se v večini primerov (redno v končnicah) namesto /m/ govori [n]: ˈdiːẹlan, ˈtaːn. V položaju za /m/ se /n/ ne pojavlja; zanj se govori [l]: ˈgüːmla. V položaju pred /s/, /z/ se vzglasni /v/ izgublja: ˈsaːki ʻvsakʼ, ˈzieːmi ʻvzemiʼ. Nezvočniki V položaju pred /n/ se /d/ ne pojavlja; namesto njega se govori [g]: gˈnaːr, (g)ˈnieːs. Za /s/ se v skupini sk- govori [š]: šˈkiːẹdn̥ ʻskedenjʼ, šˈkuːọrja. V položaju pred /l/ se za /t/ govori [k]: kˈlaːči. V položaju pred /t/ se izgublja vzglasni /p/: ˈtiːč, ˈtiːči. V položaju pred /p/ se izgublja vzglasni /s/: pˈreːi̯dna, pˈroːu̯ti. V položaju pred /n/ se izgublja /t/: ˈkərsni. Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku. Zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, ampak imajo tam svoje nezveneče pare. Izvor Samoglasniki Izhajajoč iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema so fone- mi malečniškega govora nastali iz fonemov, kot je prikazano v nadaljevanju. Dolgi naglašeni samoglasniki iː < staroakutirani i v nezadnjem besednem zlogu ( ˈxiːša, ˈliːpa, ˈriːba, ˈžiːla) < staroakutirani i v zadnjem ali edinem besednem zlogu ( fˈtiːč, ˈniːč, ˈniːt, ˈriːt) < stalno dolgi i pred istozložnim u̯ < -ł ( ftoˈpiːu̯, koˈsiːu̯, siˈšiːu̯) < staroakutirani ě v položaju pred n ( xˈriːn ‘hren’, ˈsiːn ‘sem’) < redko u v položaju pred r ( meˈxiːr ‘mehur’) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni ( ˈciːgan, ˈpiːsala, pˈriːnas, ˈviːski ʻvisokʼ) 59 Mihaela Koletnik < v imenih ( ˈIːgor) < v prevzetih besedah ( fˈliːsik ʻhiter (pri delu)ʼ, fˈriːšna ʻsvežaʼ, šˈtiːl ʻtoporišče pri sekiriʼ) üː < staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu ( ˈbüːkva ʻbukevʼ, kˈrüːxa – R ed., ˈküːpa – R ed., ˈküːra) < staroakutirani u v zadnjem ali edinem besednem zlogu ( fˈküːp, ˈküːp, kˈrüːx, ˈtüː) < i po labializaciji ( ˈšüːrka ʻširokaʼ) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni u ( ˈküːpla ʻkupilaʼ, sˈtüːdenec, ˈvüːxa ʻuhoʼ) < v prevzetih besedah ( gˈrüːnt ʻposestvoʼ, ˈküːrbos ʻbučaʼ, ˈpüːšl̥ ʻšopek cvetjaʼ) uː < staroakutirani ł̥ v nezadnjem besednem zlogu ( ˈbuːxa ʻbolhaʼ, ˈduːga ʻdolgaʼ, ˈvuːna ʻvolnaʼ, ˈžuːna ʻžolnaʼ) < staroakutirani ł̥ v zadnjem ali edinem besednem zlogu ( ˈduːk ʻdolgʼ, ˈpuːx ʻpolhʼ, ˈpuːn ʻpolnʼ) < o različnega izvora v položaju pred n, ȷ̃ in l ( ˈguːnin ʻgonimʼ, ˈkuːnec ʻkonecʼ, ˈuːna ʻonaʼ, ˈkuːȷ̃ ʻkonjʼ, ˈduːla ʻdoli, spodajʼ) < dolgi i v skupinah buːj-, muːj-, nastalih po metatezi iz ubiː-, umiː- ( ˈbuːjt ʻubitiʼ, ˈmuːjt ʻumitiʼ) < v prevzetih besedah ( ˈcuːker ʻsladkorʼ, ˈpuːcala ʻčistilaʼ, ˈšuːxi ʻčevljiʼ) iːi̯ < stalno dolgi i ( ˈliːi̯st, ˈpiːi̯šen, tˈriːi̯, ˈziːi̯ma, ˈziːi̯t) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni i ( ˈtiːi̯šalo ʻtiščaloʼ) < v prevzetih besedah ( gˈliːi̯t ʻčlenekʼ) üːi̯ < stalno dolgi u ( ˈdüːi̯ša, gˈrüːi̯ška, kˈlüːi̯č, ˈlüːi̯č, ˈlüːi̯plen) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni u ( ˈlüːi̯di ʻljudjeʼ, kˈlüːi̯čanca ʻključavnicaʼ) uːu̯ < stalno dolgi ł̥ ( ˈguːu̯t ʻgoltʼ, ˈpuːu̯nin ʻpolnimʼ, ˈtuːu̯čen ʻtolčemʼ, ˈvuːu̯k ʻvolkʼ) iːẹ < staroakutirani ě v nezadnjem besednem zlogu ( bˈriːẹza, ˈciːẹsta, ˈliːẹto, ˈmiːẹsto, poˈviːẹdat, ˈriːẹzat, stˈriːẹxa) < staroakutirani ě v zadnjem ali edinem besednem zlogu ( ˈdiːẹt ʻmoškiʼ) 60 Narečna podoba malečniškega govora < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni e (< ě) ( ˈsiːẹdat ʻsedetiʼ) < v prevzetih besedah ( ˈkiːẹtna ʻverigaʼ, ˈliːẹder ʻusnjeʼ) uːọ < staroakutirani ǫ v nezadnjem besednem zlogu ( ˈduːọga, ˈguːọba, ˈkuːọča, ˈtuːọča) < ǫ po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil ǫ še dolg ( ˈmuːọški, ˈtuːọžba) < novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu ( ˈbuːọtra, ˈmuːọlin, ˈnuːọsin, pˈruːọsin, šˈkuːọda, ˈvuːọla) < novoakutirani o v zadnjem ali edinem besednem zlogu ( ˈkuːọš, kˈruːọp, ˈnuːọš, ˈpuːọst, ˈpuːọt ʻtlaʼ, šˈkuːọf) < sekundarno naglašeni o ( ˈbuːọžič, ˈduːọbra, ˈkuːọsa, ˈkuːọtl̥, ˈkuːọza, ˈpuːọtok, ˈuːọsa, ˈvuːọda) < stalno dolgi o v položaju pred j in r ( gˈnuːọj, ˈluːọj, ˈmuːọrje) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ( ˈuːọtrok, ˈpuːọznali) < v prevzetih besedah ( ˈcuːọːta ʻcunjaʼ, kˈnuːọf ʻgumbʼ, ˈkuːọrp ʻkošaraʼ) ẹː < stalno dolgi e ( ˈlẹːt, ˈpẹːč, ˈšẹːst, peˈpẹːl) < stalno dolgi ę ( deˈvẹːt, gˈlẹːdan, iˈmẹː, ˈpẹːt, ˈpẹːtek, ˈvẹːžen, ˈzẹːbe) < del ę po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil ę še dolg ( kˈlẹːčo ʻklečalʼ) < stalno dolgi ə ( ˈdẹːn ʻdanʼ, ˈlẹːn ʻlanʼ, z ˈmẹːno, s ˈtẹːbo) < redko novoakutirani ǝ v nezadnjem besednem zlogu ( ˈpẹːsji̥, ˈsẹːȷ͂e) < del novoakutiranih e v nezadnjem besednem zlogu ( ˈnẹːso, ˈpẹːko, ˈrẹːko, tˈrẹːtji) < redko dolgi ě v položaju pred j ( bˈrẹːja, ˈvẹːja) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni e ( ˈnẹːbo) < v prevzetih besedah (‘ pẹːnzija ʻpokojninaʼ, šˈtẹː(j)ge ʻstopniceʼ) ọː < stalno dolgi ǫ ( ˈgọːbec, goˈlọːp, kˈlọːp, ˈrọːp ʻrobʼ, ˈsọːt) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ( ˈzọːbi) < v imenih ( ˈBọːjan, ˈPọːxorje) < v prevzetih besedah ( bˈlọːntna ʻplavolasaʼ, šˈpọːrˈxeːrt ʻštedilnikʼ, šˈvọːger ʻsvakʼ) ieː/eː < staroakutirani ę v nezadnjem besednem zlogu ( ˈdieːtela ʻdeteljaʼ, pokˈlieːkn̥t, sˈrieːča) < staroakutirani ę v zadnjem besednem zlogu ( ˈvieːč, ˈzieːt) 61 Mihaela Koletnik < del ę po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil ę še dolg ( gˈrieːda, ˈjieːzik, ˈmieːxka, ˈtieːška) < del novoakutiranih e v nezadnjem besednem zlogu ( kˈlieːplen, kˈmieːta – R ed., ˈmeːlen, ˈsieːdn̥ ʻsedemʼ, ˈzeːlje, ˈžieːnska) < novoakutirani e v zadnjem besednem zlogu ( kˈmieːt) < novoakutirani ǝ v nezadnjem besednem zlogu ( fˈsieːxne ʻusahneʼ, ˈlieːxki ʻlahekʼ, ˈmieːša ʻmašaʼ, preˈmieːkne ʻpremakneʼ, sˈnieːxa ʻsnahaʼ) < novoakutirani ǝ v zadnjem besednem zlogu ( ˈdieːš, ˈpieːs, ˈtieːš ʻteščʼ) < sekundarno naglašeni ǝ ( ˈdieːska, ˈmieːgla, ˈtieːma) < sekundarno naglašeni e ( ˈmieːtla, ˈnieːsen, ˈrieːkla, ˈpieːčen, ˈzieːmla) < staroakutirani ě v položaju ped m ( bˈrieːme, vˈrieːme) < redko stalno dolgi ǝ ( ˈvieːs ʻvasʼ, na ˈvieːsi) < redko dolgi e pred r ( veˈčeːr, veˈčeːrja) < a različnega izvora pred j ( ˈceːjt ʻčasʼ, ˈneːjšo ʻnašelʼ) < dolgi a v izglasju po asimilaciji ( ˈkeː ʻkajʼ, ˈzeː ʻzdajʼ) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni e (‘ pieːlat ʻpeljatiʼ, ˈpieːra ʻperoʼ, pˈrieːveč) < v prevzetih besedah ( ˈbeːta ʻhišaʼ, šˈneːcˈtiːẹxl̥ ʻžepni robčekʼ) eːi̯ < stalno dolgi ě ( ˈbeːi̯li, cˈveːi̯t, gˈreːi̯x, kˈleːi̯t, mˈleːi̯ko, ˈmeːi̯šan, ˈreːi̯žen, sˈveːi̯ča) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni e (< ě) ( ˈleːi̯po) oːu̯ < stalno dolgi o ( ˈboːuk ʻbogʼ, meˈsoːu̯, ˈmoːu̯č, ˈmoːu̯st, ˈnoːu̯č, ˈnoːu̯s, sˈtoːu̯, ˈšoːu̯la) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ( ˈoːu̯ka ʻokoʼ) < v prevzetih besedah ( fˈroːu̯štik ʻzajtrkʼ, ˈfoːu̯ter ʻkrmaʼ) aː5 < stalno dolgi a ( dˈvaː, gˈlaːva, xˈraːst, kˈraːl, ˈlaːs, pˈraːx, tˈraːva) < staroakutirani a v nezadnjem besednem zlogu ( bˈraːta – R ed., dˈlaːka, kˈraːva, sˈlaːma) < staroakutirani a v zadnjem ali edinem besednem zlogu ( bˈraːt, pˈraːf, ˈtaːn, zdˈraːf) < redko stalno dolgi ǝ ( ˈčaːst, ˈlaːš) 5 V govoru je mestoma še zaznati rahlo zaokroženost a-ja. 62 Narečna podoba malečniškega govora < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni a ( ˈzaːčnen) < v imenih ( ˈAːnica, ˈAːu̯strija, ˈKaːtja) < v prevzetih besedah ( ˈaːntox ʻbrisačaʼ, ˈmaːntl̥ ʻplaščʼ, ˈtaːbərx ʻdninaʼ) ǝr < stalno dolgi r̥ ( ˈbǝrf, ˈmǝr ʻumrlʼ, sˈmǝrt) < staroakutirani r̥ ( ˈgǝrča, ˈxǝrbet) < po mlajšem naglasnem umiku naglašeni r̥ ( ˈsǝrce, ˈčǝrtalo ʻčrtalo, del pluga, ki navpično reže brazdeʼ) Nenaglašeni samoglasniki i < pred-, po- in izglasni i ( iˈmẹː, ˈjieːzik, na ˈmiːzi) < del prednaglasnih u ( diˈšiːi̯, kiˈpüːvle, siˈšiːi̯) < u v daj., mest. ed. m., s. sp. ( f sˈneːi̯gi, pər ˈdọːktori) < redko a ( tiˈkoːu̯) < v prevzetih besedah ( ˈpẹːnzija ʻpokojninaʼ, ˈšuːxi ʻčevljiʼ) u < del prednaglasnih in ponaglasnih u ( čuˈdaːk, ustˈvaːrli, ˈpaːzduxa) < prednaglasni ł̥ ( guˈčiːi̯n ʻgovorimʼ) o < pred- in ponaglasni o ( doˈmaː, goˈlọːp; ˈliːẹto, ˈmiːẹsto) < pred- in ponaglasni ǫ ( gloˈbuːọka, kloˈpiːi̯; ˈmiːzo, ˈliːpo – T, O ed.) < ponaglasni ł̥ ( ˈjaːboka ʻjabolkoʼ) < - il, - ěl, - al, -əl ( posˈtaːvo, zˈgiːno; ˈviːẹdo, ˈviːso; ˈbaːro, poˈviːẹdo; ˈmuːọgo, ˈrẹːko) < v prevzetih besedah ( ˈfüːrtox ʻženski predpasnikʼ) e < pred- in ponaglasni e ( beˈseːi̯da, teˈlieːta – R ed.; ˈnieːsen, ˈtieːče) < pred- in ponaglasni ę ( meˈsoːu̯, peˈšiːca; ˈmiːze – I mn . ˈtieːle) < pred- in ponaglasni ě ( leˈsẹːni, teˈloːu̯; čˈluːọvek, ˈuːọrex) < nenaglašeni ǝ v ponaglasni priponi -ec, -ek ( ˈjüːnec, ˈkuːnec, ˈpeːi̯sek, ˈpẹːtek) < v prevzetih besedah ( ˈxaːmer ʻkladivoʼ, ˈliːẹder ʻusnjeʼ, ˈpiːsker ʻlonecʼ) a < pred- in ponaglasni a ( bradaˈviːca, faˈzaːn; gˈlaːva, ˈžaːgati) < redko ě ( ˈviːdat ʻvidetiʼ, ˈviːẹdat ʻvedetiʼ) < v prevzetih besedah ( ˈfaːra ʻžupnijaʼ, ˈcuːọta ʻkrpaʼ) 63 Mihaela Koletnik ər < nenaglašeni r̥ ( ərˈjaːva, tərˈpiːẹli) < po onemitvi istozložnega i, e in u ( pərˈpieːlo, pər ˈšuːmi, ˈvieːvərca, dərˈgoːu̯č ʻdrugičʼ) l̥ < po onemitvi samoglasnika ob l ( ˈkiːsl̥ca, ˈkuːọtl̥) < v prevzetih besedah ( ˈmaːntl̥ ʻplaščʼ) n̥ < po onemitvi samoglasnika ob n ( ˈmeːi̯sn̥c ʻlunaʼ, šˈmaːrn̥ca) < v prevzetih besedah ( ˈtọːtn̥ˈkaːmra ʻmrtvašnica, mrliška vežicaʼ) Soglasniki Soglasniški sistem se od sistema slovenskega knjižnega jezika malo raz- likuje, saj so soglasniki nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošnoslovenskem sistemu (Logar 1981: 32–33), poleg tega pa še: Zvočniki v < w pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki ( ˈvuːọda, kˈraːva, kraˈjẹːvni, v deˈlaːvnici) < redko u ( vˈniːčo ʻuničilʼ) < redko m ( ˈvieːnda ʻmendaʼ) < kot proteza ( ˈvüːxa, ˈvüːste) < v prevzetih besedah ( ˈvaːga ʻtehtnicaʼ) u̯ < -l za samoglasnikom in v izglasju ( ˈdaːu̯, koˈsiːu̯, ˈšoːu̯) < w v redkih posameznih besedah ( ˈAːu̯strija, ˈaːu̯to) j < ń v vzglasju in pred samoglasnikom ( ˈjiːva ʻnjivaʼ, ˈjieːga ʻnjegaʼ) < ø v položaju pred / d š s/ ( ˈxuːjda, ˈneːjšli, ˈuːọjstra) < v skupini -muːj-, -buːj-, nastali po metatezi iz umiː-, ubiː- ( ˈmuːjen ʻumijenʼ, ˈbuːjen ʻubijemʼ) < redko r ( ˈfaːjmošter) < redko d ( ˈtüːj ʻtudiʼ) < v prevzetih besedah ( ˈaːjmar ʻvedroʼ, žˈleːjf ʻzavoraʼ) ȷ̃ < ń in nъj v položaju med dvema samoglasnikoma ali za soglasnikom in pred samoglasnikom ( ˈsẹːȷ̃e ʻsanjeʼ, sˈviːȷ̃a, polovˈȷ̃aːk) 64 Narečna podoba malečniškega govora n < ń v izglasju za samoglasnikom ali v položaju za soglasnikom ( ˈkuːọstan, kˈniːga, pˈreːi̯dna) < -m v izglasju ( ˈdiːẹlan, kˈraːvan, ˈtaːn) < redko r ( ˈmaːntrati (< martrati) ʻmučitiʼ) < v prevzetih besedah ( ˈpüːngrat ʻsadovnjakʼ) l < ĺ ( kˈraːl, neˈdiːẹla, pˈlüːi̯če, toda lj < lьi̯: ˈzeːlje) < -dl-, -tl- v deležnikih na -l ( ˈjeːi̯la ʻjedlaʼ, cˈvieːla ʻcvetelaʼ) in iz primarne skupine tl, dl ( ˈviːle, ˈviːlce, ˈšiːlo) < redko v ( ˈlaːmp ʻtrebuhʼ) < redko n ( ˈgüːmla ʻgumnoʼ) < v prevzetih besedah ( ˈliːẹder ʻusnjeʼ, ˈluːster ʻlestenecʼ) r < ŕ ( meˈsaːra, ˈšoːu̯lara – oboje R ed.) < r v skupini -črě, -žrě ( čˈreːi̯šna ʻčešnjaʼ, žˈriːẹbe) < v prevzetih besedah ( ˈbüːrkle ʻorodje za premikanje loncev v kmečki peči, burkleʼ, tˈrüːga ʻkrstaʼ) Nezvočniki f < w pred nezvenčimi nezvočniki in v izglasju ( fˈsie:, ˈpaːjofčina ʻpajčevinaʼ, f ˈšoːu̯lo, ˈbərf, zdˈraːf) < nenaglašeni vzglasni u ( fkˈraːla, fˈsieːxne ʻusahneʼ) < začetni pf- v starejših izposojenkah ( ˈfaːrof ʻžupniščeʼ) < v prevzetih besedah ( kˈnuːọf ʻgumbʼ, šˈtüːnfe ʻženske nogaviceʼ) š < šč ( kˈleːi̯še, tiˈšiːi̯) < šč < xč ( ˈniːše ʻnihčeʼ) < redko s pred k ( šˈkiːẹgn̥ ʻskedenjʼ, šˈkuːọrja) ž < z v položaju pred j (< ń) ( ž ˈjoːu̯) k < redko t ( kˈlaːčin, ˈkiːẹdn̥ ʻtedenʼ) < v prevzetih besedah ( ˈfaːrof ʻžupniščeʼ, ˈfiːnkošti ʻbirmaʼ) g < redko d v položaju pred n ( gˈnaːr, gˈnieːs, a tudi ˈnieːs ʻdanesʼ) < v prevzetih besedah ( ˈciːgl̥ ʻopekaʼ, gˈliːi̯t ʻčlenekʼ) Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče nezvočnike, nezveneči nezvočniki pa iz zvenečih v izglasju in prav tako 65 Mihaela Koletnik po asimilaciji na sledeče nezvočnike. Vsi nezvočniki se pojavljajo tudi v prevzetih besedah. Prozodija Naglasno mesto je podobno kot v izhodiščnem sistemu, razlike pa so na- slednje: – Naglašeni so refleksi za e, o in ə pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi: ˈžieːna, ˈkuːọsa, ˈmieːgla. – Ponovno so lahko naglašeni samoglasniki pred zadnjimi cirkumflekti- ranimi dolžinami v odprtih zlogih: ˈoːu̯je, ˈvüːxa, zˈlaːto. – Naglašeni so samoglasniki (tudi v predponah in predlogih) pred sloven- skimi kratkimi naglasi na zadnjem zlogu: pˈriːnas, ˈuːọtpren, ˈzaːčnen. – Naglašeni so samoglasniki v besednih oblikah, analogičnih po osnovni: ˈxuːọdla, sˈkuːọpano, zˈmieːtala. – Kolikost je enaka kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: – Dolgi so samoglasniki, ki so bili kratko naglašeni (akutirani) v nezad- njih in zadnjih ali edinih besednih zlogih: kˈraːva, ˈliːpa, ˈdieːš, ˈkuːọš. – Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih s slovenskih cirkumflektiranih končnih dolžin in kračin. – Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih zaradi analogije. Onemitve glasov Samoglasniki Najpogosteje onemevajo i, ě in ə ob zvočnikih: giˈbaːnce, ˈmiːẹli, ˈnuːọsla, ˈviːlce; ˈviːdla, ˈviːẹdli; ˈkiːẹdn̥, ˈkuːọtl̥, mestoma onemevata tudi o: ˈkaːk, ˈtaːk; in u: ˈmərla, ˈmərli. Pogosto onemi i v nenaglašenem velelniškem obrazilu v množini in dvojini: ˈzieːmte, zaˈküːrta. Pri glagolu onemeva i v nedoločniku: ˈbaːrat ʻvprašatiʼ, pˈruːọsit, ˈžaːgat. Soglasniki Vzglasni /s/ onemeva v položaju pred /p/: pˈreːi̯dna, pˈroːu̯ti. Vzglasni /p/ onemeva v položaju pred /t/: ˈtiːč, ˈtiːči. V položaju ob /c/, /n/ onemeva /t/: ˈkərsni. V položaju ob /z/ onemeva /d/: ˈzeː ʻzdajʼ. Zaradi oblikoslovnega izenačevanja se odpravlja /j/ v pregibnih oblikah pri samostalnikih na - r, -rja: xekˈtaːra, ziˈdaːra. 66 Narečna podoba malečniškega govora Različno Premet vzglasnega u v položaju pred m in b: ˈmuːjen, ˈbuːjen. Disimilacija r-r > j-r: ˈfaːjmošter. Disimilacija r-r > n-r: zˈmaːntrana. Disimilacija v-m > l-m: ˈlaːmp. Disimilacija m-m > m-l: ˈgüːmla. Disimilacija m-n > v-n: ˈvieːnda ʻmendaʼ. Disimilacija t-l > k-l: kˈlaːčin. Oblikoslovne značilnosti malečniškega govora Samostalniška beseda. V krajevnem govoru Malečnika so v sklanjatvi ohra- njena vsa tri števila, v ednini tudi vsi trije spoli, razlike med malečniškim govorom in knjižnim jezikom pa so predvsem v posameznih sklonskih morfemih. Samostalniki srednjega spola so obstojni le v ednini, morda še v dvojini samostalnik leto ( dˈveːi̯ ˈliːẹti), v množini pa so srednjespolski samostalniki le moškega ali ženskega spola. Snovni, skupni in pojmov-ni samostalniki srednjega spola, ki imajo praviloma le ednino, spola ne spreminjajo: ˈviːno, kaˈmeːȷ̃e, živˈleːȷ̃e. V sklanjatvi prevladuje nepremični naglasni tip. Moške sklanjatve. Samostalniki moškega spola se sklanjajo takole: bˈraːt bˈraːta bˈraːti bˈraːta pər bˈraːti z bˈraːton; bˈraːta bˈraːtof bˈraːtoma/ bˈraːtama bˈraːta bˈraːtax bˈraːtoma/ bˈraːtama; bˈraːti bˈraːtof bˈraːtam bˈraːte bˈraːtax z bˈraːtami. Dajalnik in mestnik ednine imata končnico -i ( < ü < u), v dajalniku in orodniku dvojine pa se ob knjižni končnici -oma sliši tudi ženskospolska končnica -ama. Ženskospolske končnice so se posplošile tudi v mestniku dvojine in množine ter dajalniku in orodniku množine. Podalj- ševanja osnove z -ov v imenovalniku množine govor ne pozna: ˈmoːu̯sti, ˈziːdi, prav tako ne nenaglašene končnice -je: bˈraːti, ˈlaːsi, ˈzọːbi in preglasa o v e za c, j, č, ž, š: s stˈriːcon, s ˈkuːȷ̃on, s koˈvaːčon, z ˈnuːọžon, s ˈkuːọšon. Samostalniki, ki se končujejo na samoglasnik, osnovo podaljšujejo z -j: ˈaːta ˈaːteja, Gˈrẹːga Gˈrẹːgeja, Sˈlaːfko Sˈlaːfkeja, tisti, ki se končujejo na -r, pa osnove v pregibanju ne podaljšujejo: xekˈtaːr xekˈtaːra, kromˈpiːr kromˈpiːra, ˈšoːu̯lar ˈšoːu̯lara. Nepremični naglas je prevladal tudi pri samostalnikih, ki se v knjižnem jeziku sklanjajo po mešanem ali končniškem tipu: ˈbreːi̯k bˈriːẹga, ˈzoːu̯p ˈzoːu̯ba; ˈdieːš ˈdieːža, ˈpieːs ˈpieːsa, medtem ko je premični 67 Mihaela Koletnik tip dobro ohranjen: čˈluːọvek čloˈviːẹka, ˈpuːọtok poˈtuːọka, ˈuːọrex oˈriːẹxa. V lahko izgovorljivem soglasniškem sklopu široki e iz polglasnika odpada: ˈjüːnec ˈjüːnca, ˈkuːọsec ˈkuːọsca, sicer pa ne: Fˈraːnček Fˈraːnčeka, ˈLuːjzek ˈLuːjzeka. Posamostaljeni pridevniki se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Ženske sklanjatve. Sklanjatveni vzorec samostalnikov ženskega spola s končnico -a je enak knjižnemu: ˈxiːša ˈxiːše ˈxiːši ˈxiːšo pər ˈxiːši s ˈxiːšo; ˈxiːši ˈxiːš ˈxiːšama ˈxiːši ˈxiːšax ˈxiːšama; ˈxiːše ˈxiːš ˈxiːšan ˈxiːše ˈxiːšax ˈxiːšami. Po nepremičnem tipu se sklanjajo tudi ženski a- jevski samostalniki mešanega in končniškega naglasnega tipa: gˈlaːva gˈlaːve, ˈkuːọsa ˈkuːọse; ˈmieːgla, ˈmieːgle, ˈtieːma ˈtieːme ter ženski i-jevski samostalniki: boˈliːẹzen boˈliːẹzni, ˈpaːmet ˈpaːmeti, sˈpoːu̯vet sˈpoːu̯vedi; kˈleːi̯t kˈleːi̯ti, ˈkoːu̯st ˈkoːu̯sti, ˈvieːs ʻvasʼ ˈvieːsi. Med a-jevske samostalnike so že v imenovalniku ednine prešli tudi samostalniki ženskega spola na -ev, nastali iz stare u-jevske osnove: bˈriːẹskva bˈriːẹskve, ˈbüːkva ˈbüːkve, ˈciːrkva ˈciːrkve. Samostalnik hči ima že v imenovalniku ednine osnovo hčer-: xˈč(i)eːrka. Samostalnik kri se sklanja tako: kˈriː kˈriːvi kˈriːvi kˈriː pər kˈriːvi s kˈriːvjo. V ednini se feminizirajo tudi nekateri srednjespolski samostalniki, npr. ˈbieːdra, dˈreːi̯va, ˈkoːu̯la, ˈuːọkna, ˈvüːxa. Srednje sklanjatve. Samostalniki srednjega spola lahko ohranjajo svoj spol in sklanjatev le v ednini, saj se v dvojini in množini feminizirajo ali ma- skulinizirajo. Med moške prehajajo tisti s podaljšano osnovo na -t- ali -n-, med ženske pa vsi drugi. Neštevni samostalniki spol ohranjajo: koˈreːȷ̃e, mˈleːi̯ko, žeˈliːẹzo. Sklanjatveni vzorec za samostalnik leto: ˈliːẹto ˈliːẹta ˈliːẹti ˈliːẹto o ˈliːẹti z ˈliːẹton; ˈliːẹti ˈleːi̯t ˈliːẹtama ˈliːẹti o ˈleːi̯tax z ˈliːẹtama; ˈleːi̯te ˈleːi̯t ˈleːi̯tam ˈleːi̯te o ˈleːi̯tax z ˈleːi̯tami. Mešani naglas se pojavlja v besedah meˈsoːu̯, seˈnoːu̯, tesˈtoːu̯, vendar se že v rodilniku umika na osnovo: ˈmieːsa, ˈsieːna, ˈtieːsta, v imenovalniku pa je naglašena osnova bˈlaːgo, ˈsərce, sˈrieːbro, zˈlaːto. Premični naglas imajo samostalniki, katerih osnova je lahko podaljšana z -n- že v imenovalniku: vˈrieːme vreˈmieːna, toda ˈsiːmen ˈsiːmna, ˈviːme ˈviːmena, s -t- v rodilniku: ˈtieːle teˈlieːta, žˈriːẹbe žreˈbieːta, podaljševanja z - es- pa govor ne pozna ː dˈreːi̯va dˈreːi̯ve, ˈoːu̯ka ˈoːu̯ke, ˈvüːxa ˈvüːxe – ti samostalniki so ženskospolski že v ednini. Med ženske samostalnike so prešli tudi srednjespolski množinski samostalniki, npr.: ˈdərve, ˈjẹːtre, oˈčaːle, ˈvüːste. Ničto sklonljiva samostalnika srednjega spola sta ˈjiːẹsti ʻhranaʼ in ˈpiːti ʻpijačaʼ. 68 Narečna podoba malečniškega govora Samostalniški zaimki imajo naslednje posebne oblike: ˈjaːs – ˈmieːni/ ˈmieːn – z ˈmẹːno, ˈtiː – s ˈtẹːbo, ˈuːn/ ˈuːọvi, ˈuːna/ ˈuːọva; ˈmiːi̯ – pˈriːnas, ˈviːi̯ – pˈriːvas, ˈuːọvi ʻoniʼ; ˈmiːja/ ˈmiːjadˈvaː, ˈmiːjidˈveːi̯ – ˈnaːji, ˈviːja/ ˈviːjadˈvaː, ˈviːjidˈveːi̯ – ˈvaːji, ˈuːọvadˈvaː, ˈuːọvidˈveːi̯ – ˈuːọvixdˈveːi̯x; vprašalna zaimka sta gˈdoːu̯ – ˈkuːọga in ˈkeː ʻkajʼ – ˈkuːọga. Za pomen ʻkdoʼ se rabi tudi posamostaljeni pridevniški vprašalni zaimek ˈkẹːri – ˈkẹːriga – s ˈkẹːrin; vprašalna zaimka opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov. Nedoločna zaimka sta ˈieːdn̥/ ˈieːn ʻnekdoʼ ˈniːẹke ʻnekajʼ, nikalni so ˈniːše, ˈniːč, noˈbieːdn̥, celostni (f)ˈsaːki in fˈsieː. Pridevniška beseda. Pridevniška oblika za moški spol se v imenovalniku ednine najpogosteje končuje na -i tudi za nedoločno obliko: ˈleːi̯pi, sˈtaːri. Tako pridevniki kot zaimki se v sklanjatvi ločijo od knjižne v moškem in srednjespolskem rodilniku in tožilniku, kjer je končnica -iga, ter dajalniku, kjer je končnica -en ( < -emi < -emu), upoštevaje fonetično premeno konč- nega -m v -n: ˈlieːxki ˈlieːxkiga ˈlieːxken ˈlieːxkiga pər ˈlieːxken z ˈlieːxkin. Stopnjevanje z obrazili -ši in -ejši v primerniku in z ˈneː- za presežnik izpodriva opisno stopnjevanje z bolj: sˈtaːri staˈrẹːjši ˈneːstaˈrẹːjši; ˈleːi̯pi ˈleːi̯pši ˈneːˈleːi̯pši in ˈleːi̯pi ˈbuːl ˈleːi̯pi ˈneːˈbuːl ˈleːi̯pi; dˈraːgi ˈbuːl dˈraːgi ˈneːˈbuːl dˈraːgi; ˈuːọjstra ˈbuːl ˈuːọjstra ˈneːˈbuːl ˈuːọjstra. Pridevniški zaimki – svojilni: ˈmuːọj ˈmuːọja ˈmuːọjo, tˈvuːọj -a -o, ˈjeːgof, ˈjẹːn(i), ˈnaːš, ˈvaːš, ˈjiːxof, od ˈnaːji/ od ˈnaːjidˈveːi̯x, od ˈvaːji/ od ˈvaːjidˈveːi̯x, od ˈuːọvixdˈveːi̯x; sˈvuːọj; kazalni ː ˈtuːọti -a -o, ˈtiːsti -a -o, ˈuːọvi ʻoniʼ, ˈuːọva -o, ˈtaːki; vprašalni: ˈkaːki, ˈkẹːri/ ˈkiːri; nedoločni: ˈieːn ʻnekiʼ, ˈniːẹːke ʻnekajʼ; nikalni: noˈbieːn, ˈniːč; poljubnostni: ˈkaːki, ˈkẹːri/ ˈkiːri; celostni: (f)ˈsaːki, fˈsieː, ˈceːi̯li in drugostni: dˈrüːgi -a -o se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Med števniki, ki so večinoma enaki knjižnim, sta opazna dˈveː(j)sti ʻdvajsetʼ in tˈriːẹsti ʻtridesetʼ. Glagol se sprega po tematični spregatvi: ˈdiːẹlan ˈdiːẹlaš ˈdiːẹla; ˈdiːẹlama ˈdiːẹlata ˈdiːẹlata; ˈdiːẹlamo ˈdiːẹlate ˈdiːẹlajo; v prvi osebi dvojine je osebilo -ma. Priponska osebila so prevzeli tudi brezpriponski glagoli, npr. ˈbọːta ˈbọːte (zanikano: ˈnieːmo, ˈnieːde, ˈnieːta, ˈnieːte), ˈveːi̯ta ˈveːi̯te, ˈdaːta ˈdaːte. Nedoločnik je kratek: ˈdiːẹlat, ˈpiːi̯sat. Glagoli s korenom na -č imajo v nedoločniku -t kot tipično obrazilo za to obliko: ˈguːọr obˈleːi̯čt, sˈpieːčt, vˈleːi̯čt. Po analogiji s sedanjikom prehajata -d in -n tudi v nedoločnik: fkˈraːdn̥t fkˈraːdnen. Glagoli VI in V/1 prehajajo med glagole V/2: kiˈpüːvlen, ˈleːi̯čen, plaˈčüːvlen, proˈdaːvlen. Glagoli s korenom na -k, -g: ˈtuːči ʻtolciʼ, ˈrieːči 69 Mihaela Koletnik ʻreciʼ. Iti: ˈiːdi, gˈrẹːmo, ˈiːte, gˈrẹːma, ˈiːta; videti: pogˈlieːdni; najti: poˈiːi̯ši. V velelniku je slišati samoglasniški upad: poˈtẹːgn̥te, zˈnuːọste. Za moškospolski deležnik na -l so razširjene oblike s končajem na -o: ˈneːjšo, ˈraːso, zˈdiːgno. Prislov ob glagolih kaže na nemški vpliv: ˈduːl se fˈsieːdi, ˈguːọr obˈleːi̯čt, ˈduːl poˈluːọžen. Neosebne oblike. Narečno posebni prislovi so: prislovi kraja – ˈbeːi̯k ʻpročʼ, ˈcọːj ʻzravenʼ, ˈdaːu̯č ʻdalečʼ, ˈduːl ʻdolʼ, ˈduːle ʻdoliʼ, ˈguːọra ʻzgorajʼ, ˈguːọrta/ ˈguːọr ʻgorʼ, ˈiːndi ʻdrugjeʼ, ˈkiː ʻkjeʼ, ˈnuːọter, ˈnuːọtra ʻznotraj, notriʼ, oˈkuːl ʻokoliʼ, ˈpoːu̯lek ʻzravenʼ, pˈreːi̯k ʻčezʼ, ˈsiːn ʻsemʼ, sˈpoːu̯t ʻspodajʼ, ˈvüːne ʻzunajʼ, ˈvüːnta/ ˈvüːn ʻvenʼ; prislovi časa – fˈčieːra ʻvčerajʼ, gˈdaː ʻkdajʼ, (g)ˈnieːs ʻdanesʼ, ˈnaːx ʻpotemʼ, ˈnaːxoˈpoːu̯dne ʻpopoldneʼ, ˈniːẹgda ʻnekočʼ, niˈkuːl ʻnikoliʼ, noˈcọːj, vˈjüːtro ʻzjutrajʼ, veˈčeːr ʻzvečerʼ; prislovi načina – ˈduːọsti, ˈkaːk ʻkakoʼ, ˈleːi̯po, ˈlieːxko, ˈmaːlo, ˈnaːči ʻdrugačeʼ, sˈküːper ʻskupajʼ, ˈtaːk ʻtakoʼ, zˈloːu̯ ʻzeloʼ. Stopnjujejo se opisno: ˈxiːtro ˈbuːl ˈxiːtro ˈneːˈbuːl ˈxiːtro ali z obrazili ˈlieːxko ˈlẹːži ˈneːˈlẹːži. Elativno stopnjevanje: pˈrieːveč, preˈduːgo. Pri rabi predlogov, členkov in veznikov ni veliko odstopanj od knjižnih oblik. Posebnosti: gˈliːx ʻravnoʼ, ˈkuːj ʻkarʼ, ‘ kaːr ne ʻneʼ, ‘ neːna/ ˈneːa ʻneʼ, ˈreːi̯s, ˈseː ʻsajʼ, sˈkuːọro ʻskorajʼ, ˈtüːj ʻtudiʼ, ˈvieːnda ʻmendaʼ. Besedje V besedju je poleg skupne slovenske leksike moč najti tudi panonizme. Navajamo nekaj najbolj značilnih besed, zbranih po vprašalnici za Sloven- ski lingvistični atlas: ˈbaːbica ʻzgornji (kovinski) del klepalnikaʼ, baˈruːse ʻbrkiʼ, ˈbuːxa ʻbolhaʼ, ˈbuːjen ʻubijemʼ, ˈceːi̯panca ʻpolenoʼ, ˈceːi̯pec ʻcepʼ, ˈcüːzek ʻžrebičekʼ, čˈreːi̯p ʻčrepinjaʼ, čˈreːi̯šna ʻčešnjaʼ, dekˈliːna ʻdekleʼ, dˈvieːri ʻvrataʼ, gˈnaːr ʻdenarʼ, ˈgoːudn̥ ʻzrel, primeren, sposoben za kajʼ, gˈraːx ʻfižolʼ, gˈrüːi̯ška ʻhruškaʼ, ˈguːọsanca ʻgosenicaʼ, ˈgüːmla ʻprostor za steljo in orodjeʼ, ˈxiːša ʻglavni stanovanjski prostor v kmečki hišiʼ in ʻhišaʼ, ˈxuːọsta ʻsuhljad, dračjeʼ, ˈjaːbuka ʻjablanaʼ in ʻjabolkoʼ, ˈjaːu̯ša ʻjelšaʼ, ˈjüːnec ʻvolʼ, ˈkaːmen ʻoslaʼ, kˈlüːčanca ʻključavnicaʼ, korˈpaːča ʻkošara za kruhʼ, koˈpiːšnica ʻrobidaʼ, ˈkuːọča ʻhišaʼ, ˈkuːčta ʻkolkʼ, ˈlaːxet ʻkomolecʼ, loˈbaːȷ̃a ʻlobanjaʼ, ˈliːkat ʻličkatiʼ, ˈleːi̯s ʻgozdʼ, ˈlọːcni ʻpriprava iz ovalnega obroča in vrvi, ki se uporablja za prenašanje zlasti krme in listja; krpljaʼ, meˈxiːr ʻmehurʼ, ˈmeːi̯sn̥c ʻlunaʼ, ˈmiːxec ʻpipecʼ, ˈmuːjen ʻumijemʼ, ˈmuːọlek ʻrožni venecʼ, ˈmüːža ʻmočvirjeʼ, oˈguːn ʻdel njive med dvema razoromaʼ, 70 Narečna podoba malečniškega govora ˈoːu̯je ʻojeʼ, ˈpaːjenk ʻpajekʼ, ˈpaːjofčina ʻpajčevinaʼ, ˈpaːntovec ʻrumena vrbaʼ, pˈčẹːla ʻčebelaʼ, peˈšiːca ʻpestʼ, ˈpiːsanke ʻpirhiʼ, ˈpiːšek ʻpiščeʼ, pˈloːu̯t ʻograjaʼ, polovˈȷ̃aːk ʻsod za mero približno 280 lʼ, poˈsuːu̯nčn̥ca ʻsončnicaʼ, potˈkoːu̯va ʻpodkevʼ, pˈriːẹsmec ʻcvetnonedeljska butaraʼ, ˈriːẹzat ʻskopitiʼ, ˈrieːca ʻracaʼ, sˈnieːxa ʻsnahaʼ, sˈreːca ʻsrajcaʼ, sˈtẹːza ʻpotʼ, sˈvoːu̯ra ʻsoraʼ, ˈšiːjank ʻvratʼ, ˈšiːšˈmiːš ʻnetopirʼ, ˈšuːma ʻgozdʼ, tretˈjaːča ʻtrava tretje ko- šnje, druga otavaʼ, ˈtuːu̯kla ʻsadjevecʼ, ˈuːọbet ʻkosiloʼ, ˈvieːvərca ʻvevericaʼ, ˈuːọgrat ʻvrtʼ, ˈuːọjgn̥ ʻogenjʼ, vesˈniːca ʻmanjša vasʼ, ˈvọːža ʻdebelejša vrvʼ, ˈvüːxa ʻuhoʼ, ˈvüːste ʻustaʼ, ˈzaːbo ʻzabela, zasekaʼ, žˈgaːniki ʻžganciʼ, ˈžuːu̯tec ʻrumenjakʼ. Med prikazanimi leksemi je en, korpača ʻkošara za kruhʼ, izpeljan iz prevzete osnove (< korb ← srvnem. korbe (DLS: 155)), dva, češnja in hiša, pa sta zelo stari izposojenki, izpričani že v praslovanščini ( češnja < pslovan. * če̋rs’ьn’a ali * čeres’ьn’a ← vlat. *ceresia (SES: 85), hiša < pslovan. ali slovan . *xy̋s’a in *xy̋z’a ← iz neke germ. predloge (SES: 204)) in s stališča sodobnega slovenskega knjižnega jezika označeni kot stilno nezaznamovani. V zbranem narečnem gradivu je moč najti tudi veliko prevzetih besed, npr.: ˈaːbox ʻujeda (jastreb, kragulj)ʼ ← nem. Habicht, ˈaːjmar ʻvedroʼ ← nem. Eimer, ˈaːmica ʻgnjatʼ (< hamica) ← srvnem. hamme (DLS: 135), ˈaːntox ʻbrisačaʼ (< hantuh) ← nem. Handtuch, ˈbeːta ʻhišaʼ ← nar. sevit. baita, furl. bàite ʻkoča, bajta’, bˈlọːntna ʻplavolasaʼ ← nem. blond, bˈriːi̯tof ʻpokopališčeʼ ← srvnem. vrīthof, ˈbüːrkle ʻorodje za premikanje loncev v kmečki peči, burkleʼ ← prevzeto prek srvnem. furkel ‘vile’ iz lat furcula (ESSJ I: 55, DLS: 96), ˈciːgl̥ ʻopekaʼ ← stvnem. ziagal (DLS: 99), ˈcuːọta ʻcunjaʼ ← stvnem. zotta, zotte (DLS: 105), ˈcẹːjna ‛manjša pletena košara s polkrožnim ročajem’ (< cajna) ← avstr. nem. Zeine, Zaine ʻročna torba’ (ESSJ I: 57; DLS: 97), ˈcuːker ʻsladkorʼ ← prek nem. Zucker iz it. zucchero < lat. saccharum < gr. (SES: 77), ˈdiːle ʻpodstrešjeʼ ← bav. nem. Diele ‛podstrešje’ (DLS: 109), ˈẹːmpar ʻvedroʼ ← stvnem. eimpar (Plet.: 364), ˈfaːrof ʻžupniščeʼ ← srvnem. pharrhof (DLS: 115), ˈfinkošti ʻbinkoštiʼ ← stvnem. fimfchusti (DLS: 91), fˈliːsik ʻpriden, marljivʼ ← nem. fleissig, fˈriːšna ʻsveža’ ← srvnem. vrisch (DLS: 124), fˈroːu̯štik ‛zajtrk’ ← bav. nem. Früstuck (DLS: 124), ˈfüːrtox ʻpredpasnikʼ ← nem. Vortuch, ˈfoːu̯ter ʻkrmaʼ ← srvnem. vuoter (DLS: 125), gˈliːi̯t ʻpregib prstaʼ ← nem. Glied, gˈrüːnt ʻposestvo’ ← srvnem. grunt (DLS: 132), ˈxaːmer ʻkladivoʼ ← nem. Hammer, ˈjuːọp ʻsuknjičʼ ← srvnem. joppe ʻjopa, jopica’ (DLS: 141), ˈkiːẹtna ʻverigaʼ ← stvnem. kẹtī̆na, chẹtī̆nna < vlat. cadena < lat. catēna (DLS: 148, SES: 269), kˈnuːọf ʻgumbʼ ← stvnem., srvnem. knopf (SDLS: 153), kˈruːọf ʻgrloʼ ← srvnem. kropf ‛golša’ (DLS: 160), kˈrüːmpasti ʻšepavʼ ← prevzeto 71 Mihaela Koletnik in prilagojeno iz bav. avstr. nem. krump ʻkriv, šepav, poševen’ (SES: 331), ˈküːrbos ʻbučaʼ ← nem. Kürbis, ˈkuːọrp ʻjerbasʼ ← srvnem. korbe (DLS: 155), ˈlaːmp ʻtrebuhʼ < vamp ← bav. srvnem. wamp (SES: 806), ˈliːẹder ʻusnjeʼ ← srvnem. lëder (DLS: 167), ˈluːster ʻlestenecʼ ← prek nem. Lüster < frc. lustre < it. lustro ʻblesk, lesk, sijajʼ (SES: 369), ˈlüːmpli ʻledviceʼ ← bav. avstr. Lumpe ʻledviceʼ (DLS: 173), ˈmaːntl̥ ʻplaščʼ ← nem. Mantel, srvnem. mantel (DLS: 176), ˈpaːrma ʻprostor za shranjevanje krmeʼ ← stvnem. barno, srvnem. barn, barne (DLS: 189), ˈpẹːnzija ʻpokojninaʼ in ʻpokojʼ ← prek nem. Pension prevzeto iz frc. pension < lat. pensiō (SES: 505), ˈpiːsker ʻlonecʼ ← srvnem. phister, phistrīne ʻpekarna’ < lat. pistrīna ʻenakoʼ (SES: 517), pˈriːẹdga ʻpridigaʼ ← prek srvnem. predige, bredige < poznolat. pra-edica ‛pridiga’ (SES. 574), ˈpuːbec ʻfantʼ ← prevzeto in prilagojeno iz bav. srvnem. puobe (SES: 591), ˈpuːcat ʻčistitiʼ ← nem. putzen, ˈpuːọk ʻovenʼ ← nem. Bock, ˈpüːngrat ʻsadovnjakʼ ← bav. srvnem. poumgart za srvnem. boumgarte ‘drevesnica’ (SES: 593–594), ˈpüːšl̥ ʻšopek cvetjaʼ ← bav. avstr. Puschel (DLS: 205), ˈpüːta ʻvedroʼ ← bav. srvnem. put(t)e, srvnem. büt(t)e, stvnem. butin(na) < rom. < klas. lat. buttis ʻsod’ (SES: 596), šˈkaːrne ʻškarjeʼ ← srvnem. schære (DLS: 218), šˈneːcˈtiːẹxl̥ ʻžepni robčekʼ ← nem. Schnäuz-tuch, ˈšọːštar ʻčevljarʼ ← srvnem. schuohster (SES: 745), šˈpaːmpet ʻposteljaʼ ← srvnem. spanbette (DLS: 222), šˈpọːrˈxeːrt ʻštedilnikʼ ← nem. Sparherd, šˈtẹːjge ʻstopniceʼ ← srvnem. stëge, stiege (DLS: 228), šˈtiːl ʻtoporišče pri sekiriʼ ← nem. Stiel, štˈruːọzok ʻs slamo napolnjena blazina za ležanje, slamnjačaʼ ← nem. Strohsack, šˈtüːnfe ʻnogaviceʼ ← srvnem. stumpf, stump-fe (DLS: 233), ˈšuːxi ʻčevljiʼ ← nem. Schuhe, šˈvọːger ʻsvakʼ ← srvnem. swager (DLS: 235), ˈtaːbərx ʻdninaʼ (< taverh) ← srvnem. bav. *tagwërh ʻdninaʼ (DLS: 237), ˈtiːẹxl̥ ʻrutaʼ ← nem. Tuch, ˈtiːršˈtoːu̯k ʻpodbojʼ ← nem. Türstock, ˈtọːtn̥ˈkaːmra ← nem. Totenkammer, tˈrüːga ʻkrstaʼ ← stvnem. truha, bav. truγa, srvnem. truhe ‛skrinja, krsta’ (DLS: 240), ˈvaːga ʻtehtnicaʼ ← stvnem. wāga, srvnem. wāge (DLS: 243), žˈlaːxta ʻsorodstvoʼ ← stvnem. slahta, srvnem. slahte, slaht ‛pokolenje, pleme, rod, izvor’ (DLS: 252), žˈleːjf ʻzavoraʼ ← srvnem. sleife, sleipfe (DLS: 252), žˈleːjfat ʻzaviratiʼ ← srvnem. sleifen, sleipfen (DLS: 252), žˈmaːu̯c ʻsvinjska mastʼ ← srvnem. smalz (DLS: 254), žˈnaːble ʻustniceʼ ← srvnem. snabel (DLS: 254), žˈniːdar ʻkrojačʼ ← srvnem. snīdære, snīder (DLS: 254). Pogled na zbir prevzetega besedja pokaže, da je z vidika izvornosti največ leksemov germanskega, manj romanskega izvora. Najstarejše nemške izposojenke v malečniškem govoru so izpričane že v starovisokonemškem oz. alpskoslovanskem obdobju (od 7. do 11. stolet- ja) in so s stališča sodobnega slovenskega knjižnega jezika označene kot 72 Narečna podoba malečniškega govora pogovorne ( žlahta), nižje pogovorne ( knof, truga), narečne ( cota), narečne vzhodne ( parma), tri pa živijo samo v narečju ( cigel, empar, finkošti). Srednjevisokonemške (do 13. stoletja) in poznejše izposojenke, predvsem iz bavarske nemščine, so s stališča sodobnega slovenskega knjižnega jezi- ka označene kot stilno nezaznamovane ( grunt), pogovorne ( frišen, vaga), nižje pogovorne ( britof, šoštar, špampet, žnidar; krumpast, žnabelj), na-rečne ( pušelj), narečne vzhodne ( farof, tabrh), narečne štajerske ( pubec), pokrajinske štajerske ( dile), večina pa jih živi samo v narečju ( amica, foter ʻkrmaʼ, jop, krof ʻgrloʼ, lamp, leder, pungrad, škarne, štege, štunfe, švoger, žlajf, žlajfat, žmalec; aboh, ajmar, antuh, blontna, cajna, froštik, furtoh, glid, hamer, kurbos, lumpli, mantelj, pok ʻovenʼ, pucati, šnajctehl, šporhert, štil, štrozok, šuhi, tehl, tirštok, totenkamra). Redki romanizmi, nekateri med njimi izpričani že v staro- in srednje- visokonemški dobi, so bili v panonsko leksiko največkrat prevzeti prek nemščine. S stališča sodobnega slovenskega knjižnega jezika so označeni kot stilno nezaznamovani ( burkle), pogovorni ( bajta, cuker, ketna, luster, penzija, pisker) ali narečni vzhodni ( puta ʻbrentaʼ), en leksem ( pridiga) pa ima kvalifikator religijsko. Sklep Krajevni govor Malečnika spada v slovenskogoriško narečje, natančneje v njegovo zahodno podnarečje, širše pa k panonski narečni skupini. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih akutiranih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in cirkumflektirane oz. novoakutirane dolge samoglasnike. Naglašeni samoglasniki, ki so danes samo dolgi, kažejo težnjo k diftongizaciji. Soglasniški sistem se od sistema slovenskega knjižnega jezika bistveno ne razlikuje, drugačna je le distribucija soglasnikov. Oblikospreminjeval- ni in oblikotvorni vzorci ohranjajo izvirne slovanske končnice, vsa tri števila in vse tri spole, razlike med obravnavanim krajevnim govorom in knjižnim jezikom pa so predvsem v posameznih sklonskih morfemih. Izpisano razlikovalno besedje po Vprašalnici za slovenski lingvistični atlas kaže na nekatere slovenske panonizme ter na prevzete nemške, manj romanske besede. 73 Mihaela Koletnik Krajšave avstr. – avstrijsko, bav. – bavarsko, frc. – francosko, furl. – furlansko, germ. – germansko, gr. – grško, it. – italijansko, klas. – klasično, lat. – latinsko, nar. – narečno, nem. – nemško, poznolat. – poznolatinsko, pslovan. – praslovansko, rom. – romansko, sevit. – severnoitali-jansko, slovan. – slovansko, srvnem. – srednjevisokonemško, stvnem. – starovisokonemško, vlat. – vulgarnolatinsko; DLS – Deutsche Lehnwörter im Slovenischen Striedter-Tempsove (1963), ESSJ I – Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (1976), Plet. – Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (2006), SES – Snojev Slovenski etimološki slovar (2003). Literatura France BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika. A–J. Ljubljana: SAZU in Mladinska knjiga. – –, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika. K–O. Ljubljana: SAZU in Mladinska knjiga. – –, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika. P–S. Ljubljana: SAZU in Mladinska knjiga. – –, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika. Š–Ž. Uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: SAZU, Založba ZRC. Francka BENEDIK, 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Mihaela BREGANT, 1995: Severozahodni goričanski govori. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Marjan JAVORNIK (ur.), Alenka DERMASTIA (ur.), 1992: Enciklopedija Slovenije 6ː Krek–Marij. Ljubljana: Mladinska knjiga 1987–. 383–384. Mihaela KOLETNIK, 2001: Slovenskogoriško narečje. (Zora, 12). Maribor: Slavistično društvo Maribor. Milko KOS, 1933: Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana: Jugoslo-vanska knjigarna. Tine LOGAR, Jakob RIGLER, 1983: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tine LOGAR, 1981: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem. Fonološki opisi srpsko-hrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Ur. Nedim Filipović. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 29–33. Stanko PAHIČ, 1968: K predslovenski naselitvi Slovenskih goric in Pomurja. Svet med Muro in Dravo. Uredil Viktor Vrbnjak. Maribor: Založba Obzorja. Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894–1895)ː transliterirana izdaja. Uredila Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Fran RAMOVŠ, 1931: Dialektološka karta slovenskega jezika. Ljubljana: Rektorat univerze kralja Aleksandra I. in J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna v Ljubljani. 74 Narečna podoba malečniškega govora – –, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika VII, Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana: Cankarjeva založba. (Spletni vir.) Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa Institut Berlin, Berlin-Dahlem. Jožica ŠKOFIC (ur.), 2011: Slovenski lingvistični atlas 1, Človek, (telo, bolezni, družina), 1. Atlas (SLA 1.1), 2. Komentarji (SLA 1.2). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Zinka ZORKO, 1993: Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih, Slavistična revija XLI/1, 193–207. Spletni viri https:/ malecnik.si/o-malecniku/; pridobljeno 26. 8. 2021. https:/ www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1802/; pridobljeno 26. 8. 2021. http:/ osmalecnik.splet.arnes.si/sola-nekoc/; pridobljeno 26. 8. 2021. http://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/249/20/20; pridobljeno 26. 8. 2021. https:/ sl.wikipedia.org/wiki/Malečnik/; pridobljeno 26. 8. 2021. DIALECTAL IMAGE OF THE MALEČNIK LOCAL SPEECH The local dialect of Malečnik belongs to the Slovenske gorice dialect, which is considered a part of the Pannonian dialectal group. Typical features include the loss of tonemic oppositions and later lengthening of old shortened and short vowels under neo-acute, which resulted in different reflexes for these long vowels under acute and circumflex or neo-acute, respectively. – The system of long stressed vowels includes: iː, üː, uː, iːi̯, üːi̯, uːu̯, iːẹ, uːọ, ẹː, ọː, ieː/ eː, eːi̯, oːu̯, aː and ər. Iː developed from i under acute, üː from u under acute and u from ł̥ under acute; iːi̯ from i under circumflex, üːi̯ from u under circumflex and uːu̯ from ł̥ under circumflex. Iːẹ represents old jat under acute and e under neo-acute, uːọ is from old ǫ under acute, o under neo-acute and o under retracted stress. Ieː/ eː represents old ę under acute, e and ə under neo-acute, or e and ə under retracted stress. Eːi̯ represents jat under circumflex, oːu̯ is in place of o under circumflex; a: represents a under acute and circumflex. Non-stressed vowels are i, u, e, o, a and ər. Vowel reduction is minimal, mostly occurring next to sonorants. – The consonantal system only in individual developments is different from literary system, i. e.: l’ > l, -ł > -u̯ / -o; - m > -n; n’ > n/ ȷ̃; v is f before a voiceless consonant and in the word final position; consonant clusters črě- and žrě-; dn >gn; tl > kl; m-n > m-l. – Neuter nouns retain their gender and neuter declension in singular only, but become feminine or masculine in dual and plural. Dative and locative sg. m. and n. have ending -i. – In the lexicon autochthonous Slovene terminology is preserved; noticeable are numerous German borrowings. 75 Germanizmi v malečniškem govoru Alenka Valh Lopert Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za prevodoslovje, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, alenka.valh@um.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.4 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku so predstavljeni germanizmi v govoru Malečnika pri Mariboru, ki je ume- ščen med zahodne slovenskogoriške govore panonske narečne skupine. Analizirani so samostalniški germanizmi, vezani na kuhinjo in kulinariko; izvor in pomenska razlaga sta preverjena in potrjena v različnih etimoloških virih, sprejetost oz. nesprejetost ter označenost oz. neoznačenost glede na socialnozvrstne kvalifikatorje pa v sodobnih enojezičnih slovenskih slovarjih. Ključne besede: germanizmi, govor Malečnika, zahodni slovenskogoriški govori, panonska narečna skupina The article discusses Germanisms in a contemporary speech of Malečnik near Maribor. The Malečnik local speech is a Western Slovenske gorice sub-dialect and belongs to the Pannonian dialect group. The analysis includes nouns of German origin which are thematically related to kitchen and cuisine. Their German origin and semantic interpretation are verified and confirmed in different etymological dictionaries; their inclusion or non-inclusion and their labeling according to their social register in contemporary dictionaries are also presented. Keywords: Germanisms, the Malečnik local speech, the Western Slovenske gorice sub-dialect, the Pannonian dialect group Uvod Gre za izbor iz gradiva, ki so ga pripravili (in še zbirajo) prebivalci kraja za malečniški slovar narečnega besedja. Popis besedja zajema nekaj čez 1000 iztočnic (703 samostalnike, 190 glagolov, 90 pridevnikov in le nekaj drugih besednih vrst). Za prispevek so izbrani le samostalniški germanizmi, vezani na dve tematiki, in sicer kuhinjo in kulinariko ( ajeršpajz, beštek, cukr, esihflajš, frouštikl, germ …). Malečniški govor dialektologi umeščajo med zahodne slovenskogoriške govore panonske narečne skupine. Zaradi geografskih, zgodovinskih in političnih razlogov je v govoru naselij, ki 76 Germanizmi v malečniškem govoru sestavljajo kraj, veliko besedja nemškega izvora, to bo preverjeno in potrje-no v različnih jezikovnih virih, dodana bo pomenska razlaga, predstavljeni bosta tudi sprejetost oz. nesprejetost v sodobne slovarje ter označenost oz. neoznačenost glede na socialnozvrstne kvalifikatorje. O kraju Naselje Malečnik (Vrišer 1976: 3–4) je del Mestne občine Maribor, od mesta oddaljeno približno štiri kilometre. Leži na levem bregu reke Drave vzhodno od Maribora v jugovzhodnem delu Slovenskih goric, in sicer med Pesniško dolino in reko Dravo. V prvih zapisih leta 1236 se je kraj ime- noval »Sv. Peter pri Mariboru«, in sicer kot župnija Sv. Petra na skali pri Mariboru (na nadmorski višini ok. 250–350 m). Danes predstavlja središče Krajevne skupnosti Malečnik - Ruperče, kjer ima sedež večina ustanov in organizacij, in jo sestavlja devet zaselkov (spletni vir Malečnik: https:/ malecnik.si). Poleg Malečnika, ki na severu meji na Vodole in Hrenco, na zahodu na Meljski hrib, na jugu na Dravo in na vzhodu na Celestrino, so to še: Celestrina, razloženo naselje leži ob glavni cesti Malečnik–Lenart; Grušova, od središča Malečnika najbolj oddaljeni zaselek; Hrenca, zaselek s številnimi vinogradi in vinskimi kletmi; Metava, najvzhodnejši zaselek z razvitima sadjarstvom in vinogradništvom; Nebova z vinogradniškimi in sadjarskimi kmetijami, obrtjo; Ruperče, razteza se v smeri Pesniške doline; Vodole, najbolj zahodni zaselek v kraju z vinsko cesto ter bogato vinsko in kulinarično ponudbo, in Trčova, največji zaselek, ki meji na reko Dravo in na vzhodu na Zgornji Duplek. V središču Malečnika je farna cerkev Sv. Petra iz leta 1236, nad njo se vzpenja hrib Gorca (347 m n. m.) s cerkvijo sv. Marije na Gorci iz leta 1517 in kapelicami križevega pota na Gorco (prav tam). Kraj se lahko pohvali s pestro naravno, kulturnozgodovinsko in sakralnokulturno ter turistično ponudbo (spletni vir Malečnik: https:/ malecnik.si). Vrišer (1976: 3–4) natančno popiše oba umetnostna spomeni- ka v kraju, in sicer starejšo župnijsko cerkev sv. Petra, ki stoji na strmem bregu Drave. Ob tem pojasnjuje, da je »[…] ta cerkev imela prednico, ki je stala do leta 1730 bliže Dravi. Od te je ostal zvonik, na katerem se še pozna, da je bila prvotna cerkev nižja od sedanje.« Cerkev danes spada med pomembnejše baročne spomenike. Prav tako (po Franu Kovačiču) navaja, da naj bi prvo cerkev postavili malteški vitezi, lastniki velikih posestev v okolici Malečnika. Tukaj naj bi bil »[…] že v 13. stoletju vikariat s cerkvijo, mariborska mestna fara pa je imela na malečniškem ozemlju dominikalno 77 Alenka Valh Lopert posest in je pobirala desetino« (prav tam). Cerkev Marija na Gorci ima letnico 1517 in spada med gotske oz. poznogotske spomenike. Danes imajo v kraju sedež Osnovna šola Malečnik, Vrtec Čebelica Ma- lečnik, Zdravstveni dom Malečnik, Prostovoljno gasilsko društvo Malečnik, Krajevna skupnost Malečnik - Ruperče, Župnija Sv. Petra Malečnik, Moški pevski zbor Malečnik; Društvo mladih Malečnik, Lovska družina Malečnik (spletni vir Malečnik: https:/ malecnik.si). O imenih naselij izhajamo iz raziskav Torkarja (2021 po Torkar 2016: 146–147), ki v svojih razpravah pojasnjuje, da je »[…] v Republiki Sloveniji in zamejstvu […] izpričanih najmanj 1500 zemljepisnih imen, izpeljanih iz slovanskih osebnih imen, od tega je dve tretjini krajevnih imen«. Mednje šteje (Torkar: osebna korespondenca 2021)1 tudi poimenovanja nekaterih naselij Krajevne skupnosti Malečnik - Ruperče: V krajevni skupnosti Malečnik je kar pet od devetih imen naselij izpeljanih iz slovanskih (staroslovenskih) osebnih imen: Malečnik, Metava, Nebova, Celestrina in Trčova. V bližini ležita tudi naselji Dragučova in Zrkovci, katerih imeni sta prav tako tvorjeni iz nekdanjih domačih (predkrščanskih) osebnih imen, namreč *Dragota in *Zverko (psl. *Zvěrьko). Slika 1: Malečnik. Katastrski načrt iz l. 1824. Vir: http://arsq.gov.si/query/detail.aspx?ID=209293 1 Silvu Torkarju se zahvaljujem za posredovane podatke o etimologiji krajevnih imen. Silvo Torkar: O imenih Malečnik, Metava, Nebova, Celestrina in Trčova. (Osebna korespondenca 17. 9. 2021.) Za potrebe tega prispevka samo povzemam kratke predstavitve, celota bo avtorsko zapisana in objavljena v slovarju malečniškega govora. 78 Germanizmi v malečniškem govoru Prav tako Torkar (osebna korespondenca 2021) podaja za večino naselij Krajevne skupnosti Malečnik - Ruperče osnovne imenske oblike, prve omembe in nastanek imena: – Malečnik (slika 1): Torkar pojasnjuje, da je krajevno ime Malečnik nastalo »[…] s prenosom z enakega ledinskega oz. gorskega imena; izpeljano je s svojilno pripono - jь iz slovanskega manjšalnega osebnega imena * Malęta oz. * Malę (k dvočlenskemu imenu Maligoj, ohranjenemu v priimku Maligoj), iz česar je nastal najprej * Maleč hrib ali * Maleča gora, kar je bilo nato poenobesedeno v Malečnik oz. * Malečnica«. – Metava: krajevno ime Metava je nastalo s prenosom »[…] z enakega gorskega imena * Metava gora, vendar z opustitvijo imenskega jedra gora«. – Nebova: krajevno ime Nebova je nastalo s prenosom »[…] z enakega vodnega imena * Nebova voda, vendar z opustitvijo imenskega jedra voda; potok Nebova se danes imenuje Žitečki potok«. – Celestrina: krajevno ime Celestrina je »[…] izpeljano s pridevniško pripono - ьn- iz slovanskega osebnega imena * Želestryjь in se je morda nanašalo na vas, torej * Želestryjьna vьsь (ves)«. – Trčova: krajevno ime Trčova je nastalo s prenosom »[…] z enakega gorskega imena * Trčova gora, vendar z opustitvijo imenskega jedra gora«. Umestitev govora Malečnika v narečno skupino Govor Malečnika je umeščen med zahodne slovenskogoriške govore pa- nonske narečne skupine. V Ramovševi klasifikaciji narečij v Dialektih (1935: XXXI–II) je navedenih sedem narečnih skupin, in sicer: gorenjska, dolenjska, štajerska, panonska, koroška, primorska ter rovtarska. Govor enega od zaselkov, ki sestavljajo naselje Malečnik, in sicer Metave, je dialektološko na ravni vokalov analizirala Zorko (1993: 204) in ga opredelila (še po takrat veljavni delitvi) kot »zahodno goričansko narečje«. Temelječ (Zorko 1994: 330–333) na Ramovševi delitvi in Karti slovenskih narečij Logarja in Riglerja ga je namreč uvrstila »[…] vzhodno od črte Šentilj–Maribor–Zlatoličje–Polskava–Pragersko–Majšperk–Do-načka gora–Macelj […] v panonsko narečno skupino, ki jo sestavljajo prekmursko, goričansko, prleško in haloško narečje, vsako z več podnarečji in govori«. Koletnik (2001: 38–40) je Ramovševo (1935) umestitev govora Malečnika v severovzhodno štajersko narečje preimenovala v slovenskogoriško narečje. 79 Alenka Valh Lopert Zaradi možne zamenljivosti s poimenovanjem govorov na Goričkem […] predlagala (1) preimenovanje goričanskega narečja v slovenskogoriško narečje (Bregant 1995); (2) delitev slovenskogoriškega narečja na zahodno in vzhodno podnarečje (Koletnik 1999). Tako danes malečniški govor prištevamo v panonsko narečno skupino, in sicer med zahodne slovenskogoriške govore, meja med vzhodnimi in zahod- nimi slovenskogoriškimi govori je razvidna tudi s karte v Koletnik (2001: 297). Govor Malečnika do sedaj še ni bil dialektološko opisan. O germanizmih v Mariboru in okolici Šekli (2015: 42) o prevzemanju besed iz sosednje nemščine piše, da je »/s/lovenska kultura […] (bila) tako več kot tisoč let v intenzivnem stiku z nemško govorečo kulturo, slovenski jezik pa ves ta čas intenzivno pod vplivom nemškega«. V članku obravnavam germanizme, ki so po Toporišiču ( Enciklopedija slovenskega jezika, dalje ESJ; 1992: 47) opredeljeni kot: 1. Iz nemščine prevzeta jezikovna prvina, zlasti besedna in v knjižno normo ne sprejeta, npr. merkati, ketna, fleten, fejst, lavfati, viža, ohcet, gnada, fara. Tudi skladenjska ( hoditi k nogam, ta hiša tiga človeka), redkeje pravopisna ( odkod ‘woher’) ali izgovorna (/ münstər/); 2. Iz nemščine prevzeta prvina sploh. Pojem prevzeta prvina je Toporišič uvedel že leta 1971 (Toporišič 2006: 62–63), v ESJ pa jo opredelil (Toporišič 1992: 218) kot besedo, ki se v kateri jezik dobi iz kakega drugega jezika (ali v knjižni jezik iz kakega narečja istega jezika). Nastopa a) kot občno ime (t. i. sposojenka, če je povsem prilagojena jeziku prevzemalca; če ni prilagojena, gre za tujke) ali b) lastno ime (gre za podomačena, polcitatna imena). Za izposojenko (prav tam: 68) je uvedena kazalka na sposojenka (299): beseda (besedna zveza), ki je prišla iz drugega jezika in je popolnoma prilagojena zgradbenim lastnostim prvin slovenskega (knjižnega) jezika. Tudi Breznik (Snoj 2005: 113–122) je prevzete besede delil na izposo- jenke in tujke, Ramovš pa se je zavzemal, da bi v obseg etimološki slovar slovenskega jezika zajeli tudi vse izvorno tuje besede, ki jih je živi jezik po svoje prekvasil. Breznik je trdil, »da se tujke navadno uporabljajo v znanosti, v tehniki, v omikanem svetu, da so posledica izobrazbe«. Iz tega izhaja tudi Snojeva definicija: Osnovna razlika med izposojenko in tujko je torej ta, da je izposojenko preprosto ljudstvo vpeljalo iz sosednjega narečja tujega jezika v svoje narečje, tujka pa je prevzeta 80 Germanizmi v malečniškem govoru beseda, ki jo je v slovenski knjižni jezik iz tujega knjižnega jezika vpeljal izobraženec. Povedano še krajše: izposojenka je ljudska, tujka pa knjižna prevzeta beseda. Izhodiščna pozicija izposojenke je govorjeni jezik, praviloma narečje, izhodiščna pozicija tujke pa napisani, praviloma knjižni, pogosto strokovni jezik. (Snoj 2005: 113) Maribor in okoliški kraji so bili prav zaradi zgodovinskih razlogov in dolge meje s sosednjo Avstrijo pod velikim vplivom germanskega besedja. Slovanski naseljenci so že v 8. st. prišli v stik z južnonemškimi, bavarskimi, plemeni, ta so prodirala s SZ proti JV. Tako odnosi med slovenščino in nemščino obstajajo že več stoletij, vplivi na različne jezikovne ravnine – tako v fonologiji, pisavi, oblikoslovju, besedju, morfematiki, na skladenjski ravnini, v frazeologiji – so vsekakor razumljivi (Toporišič 1991: 13–18). Prav neposreden stik slovenskega in nemškega jezikovnega (seveda tudi geografskega in zgodovinskega) prostora se kaže tudi v knjižnem jeziku, v katerega so mnoge iz nemščine ali prek nje prevzete besede že toliko vpete, da jih ne čutimo več kot germanizme niti v slovarskih priročnikih niso stilno označene: To pomeni, da je izposojenka praviloma beseda, ki je iz enega sosednjih narečij (be-neške italijanščine, tergestinščine, furlanščine, bavarske, tirolske nemščine, zahodne madžarščine, kajkavske ali čakavske hrvaščine, romščine) prešla v sosednje slovensko narečje in od tod eventualno v druga slovenska narečja ter v knjižni jezik. Slovenščina je tako besedo po svoje prekvasila le po potrebi. (Snoj 2005: 114) Številni germanizmi še živijo v stičnih narečjih, ki obdajajo Maribor, tj. koroških, štajerskih in panonskih (Zorko 1988/89, Koletnik 2004, 2005, Rajh 2004, Stramljič Breznik 2004), ti vplivajo tudi na mariborsko mestno govorico, pojavljajo se tudi v govoru mariborskih medijev (Valh Lopert: 2007, 2008, 2009). Tako so danes izvorno nemške besede v knjižni slovenščini popolnoma nezaznamovane, kot so bakla iz srvn. Vackel, cimet iz star. nem. Zimmet, danes Zimt, pônev iz stvn. Pfanna (Snoj 2005: 114). Med tujke (za sestavo slovarja tujk) spadajo: […] le tiste besede, ki so jih slovenski izobraženci od 16. stoletja dalje vnesli v slovenski knjižni jezik iz drugih tujih jezikov in ki se še danes uporabljajo ali bi se lahko uporab-ljale, in sicer ne glede na to, ali se pišejo citatno (jazz) ali podomačeno (džéz). Poleg tega bi bilo v slovar tujk upravičeno uvrstiti tudi tiste slovenske izpeljanke iz tujk, ki so dejansko žive, npr. jazzovski oz. džézovski. (Snoj: 2005: 117) Germanizmi so v slovenski jezikovni sistem vpeti (Valh Lopert 2008: 123–137) do te mere, da tvorijo nove, (po Toporišiču) ne več prevzete 81 Alenka Valh Lopert besede, in sicer se kaže to, recimo, pri samostalniku z oblikoslovnega vidika v oblikospreminjevalnih vzorcih: a) tvorba števila (v teh primerih množine) po pravilih slovenskega jezika: cajt > cajtih, ketna > ketnami, froc > froci; b) sklanjanje v vseh sklonih: taca > na tacah, s tacami; cajt > v cajtih; drek > dreka, v dreki; furm > nima furma; kelnarca > kelnarco; kuferam > iz kuferama; lata > lato; luft > po luftu; tepih > tepiha; ketna > s ketnami (in število); taca > na tacah (in število). Prav tako se prilagajajo glagoli, in sicer s tvorbo osebnih in neosebnih glagolskih oblik: bankrotirati > bankrotiramo; cvikati > zacvikal; forsirati > ne forsirat; frotirati > sfro-tiram; glihati > zglihaj; haklati > zahaklal, zahaklano; heftati > priheftal; komplicirati > kompliciraj; kušniti > kušnla; pucati > se ne spuca, spuče; špricati > špricajo, ne moremo špricati, za špricat, za špricanje; štimati > štima, ne štima; zadihtati > zadihtamo dol. Z besedotvornega vidika pa prevzemajo domača besedotvorna obrazila, torej lahko tvorijo iz samostalnika nov samostalnik: frizer > frizerstvo, frizura ali pridevnik > frizerski (salon), v frizerski (šoli); iz glagola prislov: glihati > glih ali samostalnik špricati > špricanje. Besed, tvorjenih iz prevzetih s pomočjo domačih besedotvornih obrazil, ne obravnavamo več kot prevzete; gre za t. i. na pol prevzete besede, in sicer upravičeno le glede na njihov morfemski sestav (Toporišič 1992: 218.) Nekatere iz nemščine prevzete besede se glasoslovno in s svojimi slov- ničnimi lastnostmi niso bistveno spreminjale ( ˈcuker ‘sladkor’), druge so se spremenile do neprepoznavnosti ( ˈpuvati ← bauen ‘graditi’) (Rajh 2002: 123; Stramljič Breznik: 2004). Stramljič Breznik (2004: 332) je analizirala sto samostalniških germa- nizmov v govoru Metave z vidika morfoloških prilagoditev spremembam, ki jih »doživijo besede jezika dajalca, v tem primeru nemščine, med pri- lagajanjem v jeziku prejemniku, tj. v enem izmed govorov zahodnega slovenskogoriškega podnarečja, in procesa, v katerem se morfološki zakoni jezika prejemnika uveljavljajo v prevzeti besedi«. Raziskala je samostalnike glede na spol, nekateri ga pri prenosu v slovenščino ohranjajo: oma ž. sp. iz nem. ž. sp. die Oma; švoger m. sp. iz nem. m. sp. der Schwager; nekateri spol spremenijo – klošter m. sp. iz nem sr. sp. das Kloster, glaš m. sp. iz nem sr. sp. das Glas itd. (Stramljič Breznik 2004: 332). Podrobneje je o prevzemanju besedja iz nemščine v slovenščino pisal tudi Šekli (2015: 42): V zgodovini je ves čas prihajalo do prevzemanja besedja iz narečne nemščine, in sicer južne bavarske visoke nemščine oz. njenih časovnih različic (to so stara, srednja in nova južna bavarska visoka nemščina) v narečno slovenščino, v moderni dobi 82 Germanizmi v malečniškem govoru (predvsem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja) pa tudi iz knjižne nemščine v knjižno slovenščino. Časovno jih omejuje glede na čas prevzemanja, tj. do ok. 800 n. š. kot starejše germanizme, od ok. 800 n. š. kot mlajše germanizme, pri čemer so »južnoslovanski jeziki prevzemali iz visoke nemščine, zahodnoslovanski jeziki iz visoke in spodnje nemščine, vzhodnoslovanski jeziki predvsem iz skandinavskih jezikov. Med mlajše germanizme v slovanskih jezikih spadajo tudi t. i. nemčizmi, tj. nemške izposojenke v slovenščini« in »da je mogoče reči, da starogermanske izposojenke v praslovanščini izvirajo iz gotščine (iz obdobja ok. 150–375 n. š.) ali iz zahodnogermanskih jezikov (iz obdobja ok. 500–800 n. š.« Poleg tega so se pojavile t. i. kulturne iz- posojenke, »ki so posledica ‘modernizacije življenjskih odnosov’, katerega središče je bilo navadno predvsem nemško govoreče mesto, ki je slovensko govorečemu podeželju posredovalo besedje s področja cerkvenega življenja, uprave, trgovine in obrti v obliki cehovstva (tehnično izrazje, poimenovanja za poklice)« (Šekli 2015: 32–38). Gradivo in namen analize Germanizmi za analizo so izbrani iz narečnega besedja, ki so ga prebivalci Malečnika ljubiteljsko zbrali kot gradivo za slovarček današnjega govora Malečnika. Izkazan a) nemški izvor in njihova pomenska razlaga bosta preverjena in potrjena v več priročnikih, in sicer kot relevantna vsaj v enem od naslednjih virov: 1. Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (B), 2. Snojev Slovenski etimološki slovar (Sn), 3. Pleteršnikov Slovensko-nem- ški slovar (P), 4. Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Striedter-Temps (ST), in po potrebi 5. Debenjakov Veliki nemško-slovenski slovar (D); b) predstavljeni bosta tudi sprejetost oz. nesprejetost v oba normativna priročnika SSKJ2 in/ali SP 2001 ter označenost oz. neoznačenost besed glede na socialnozvrstne kvalifikatorje. Nabor za prispevek izbranih samostalnikov zajema tri tematske sklope, in sicer vezane na: (a) hrano in obroke, teh je 39: ajeršpajz, ajnpren, anmohc, aufšnit, bleki, cukr, esihflajš, frouštikl, germ, kartofl, klecnprot, klojci, knidl, knubloh, košta, krap, kretleh, kumič, kurbus, lorbek, luštek, marula, mela, nudlči, pac, pohendl, puter repincl, ribezl, šmorn, šnicl, šnitka, šnitleh, špeh, štaubcuker, te, zaus, zemft, žemlprezni; 83 Alenka Valh Lopert (b) pijačo/tekočine, ti so 3: čvič, jesih, krahrl; (c) pripomočke/posodo, teh je 18: bajndlek, beštek, kibla, korp, kuhla, pleh, pretl/ pritl, protfan, protror, ribežl, rink, špeh mašin, šporherd, šprudl, talar, trahtar, tringlazl, vaga. Namen analize je prikazati izvor in pomen v malečniškem govoru še živih in aktivno rabljenih germanizmov ter jih ohraniti za zanamce. Analiza sledi naslednjemu vzorcu: 1) iztočnica je zapisana v poknjiženi obliki krepko, dodani sta slovnični lastnosti za rodilnik ednine in spol; 2) za znakom < sledi prevzet samostalnik iz nemščine s členom za spol; 3) za predlogom iz/preko je dodana etimologija glede na vire (legenda krajšav)2; 4) pod enojnim narekovajem sledi slovenski pomen; 5) ločeno za pomišljajem (–) sledijo podatki o vključenosti v oba normativna priročnika in socialno- zvrstni kvalifikatorji. Iztočnice niso zapisane glede na dialektološko transkripcijo, saj nas za- nimata samo izvor in pomen.3 Germanizmi si sledijo po abecednem redu. (1) ajeršpajz -a m < Eierspeise, die; (D), ʻcvrtnjak, jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobiʼ; (2) ajnpren -a m < Einbrenn, die (D), ʻprežganjeʼ; (3) anmohc -a m < Eingemachtes, das; iz avstr. bav. nem. Eingemachtes (ST, B, Sn); SP: neknj. ljud., ‛obara, juhi podobna jed s kuhanim mesom in zelenjavo’; (4) aufšnit -a m < Aufschnitt, der (D) ʻnarezekʼ; (5) bajndlek -a m (bajdl) < Wandl, das; iz bav. *baidl, *baidling poleg Wandl, Reindel ʻponevʼ (B); (? Beidhändigkeit, die, obojeročnost (D)), ʻgloboka, glinasta posodaʼ; (6) beštek -a m < Besteck, das (D) ʻpriborʼ; (7) bleki -a m < Flecken, die; iz stvn. flëc, flëcho, srvn., vlëc, vlëcke ʻkrpaʼ, mn. flaki (ST, B, P) ʻvampiʼ; 2 LEGENDA: avstr. bav. nem. – avstrijsko bavarsko nemško; bav. – bavarsko; bav. dial. – bavarski dialekt; kor. nem. – koroško nemško; lat. – latinsko; nem. – nemško; nvn. – novovisokonemško; pgerm. – pragermansko; srvn. – srednjevisokonemško; srvn. – srednjevisokonemško; star. nem. – staronemško; stvn. – starovisokonemško. 3 Za slovar bo iztočnice dialektološko zapisala in opremila Mihaela Koletnik. 84 Germanizmi v malečniškem govoru (8) cukr -a m < Zucker, der; preko nvn. iz it. zucchero (ST, B, P) ʻsladkorʼ; (9) čvič -a m (cviček) <; iz srvn. zwicken ʻtrgatiʼ, bav. dial. gezwickte Milch ʻmleko, ki se je ravno začelo kisatiʼ; etwas Saures, bes. ein saures Getränk ʻkislo vinoʼ (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nar., SP 2001 pokr., ʻzelo kisla pijačaʼ; (10) esihflajš -a m < Essigfleisch, das (D) ʻkislo mesoʼ; (11) frouštikl -a m < Frühstück, der; iz avstr. bav. nem. Frůstuck (ST, B) ʻzajtrkʼ; (12) germ -a m < Germ, der (D), ʻkvasʼ; (13) jesih -a m < Essig, der; iz stvn., srvn. eȝȝih (lat. acētum) (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nižje pog., SP 2001 neknj. ljud., ʻkisʼ; (14) kartofl -a m < Kartoffel, die (P) ʻkrompirʼ; (15) kibla -a s < Kübel, der; iz avstr. bav. nem. Kübel (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nižje pog., SP 2001 neknj. pog., ʻvedroʼ; (16) klecnprot -a m < Klötze, die; iz srvn. klotze + Brot, das, (-/e/s, -e), ʻsadni kruhʼ; (17) klojci -a m < Klötze, die; iz srvn. klotze (ST, B, P), ʻnarezano posu- šeno sadjeʼ; (18) knidl -a m < Knödel, der; iz avstr. bav. nem. Knödel (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nižje pog., SP 2001 neknj. ljud., ʻcmokʼ; (19) knubloh -a m < Knoblauch, der; iz avstr. bav. nem. Knoblauch, srvn. knobelouch; (ST, Sn, P), ʻčesenʼ; (20) korp -a m < Korb, der; iz srvn. korbe, stvn. churba, nem. der Korb (ST, B, Sn, P); ʻkošaraʼ. (21) košta -e ž < Kost, die; iz srvn. bav. Koste, kost (Speise, Lebensmittel), nvn. Kost, srvn. bav. Kosten (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nižje pog., SP 2001 neknj. ljud., ʻhrana, jed, živilo, zaloga hraneʼ; (22) krahrl -a m < Kracherl, das (D), ʻpeneča limonada/oranžadaʼ; (23) krap -a m < Krapfen, der; iz stvn. crāpfo, srvn. Krāpfe, nvn. Krapfen (ST, B, Sn, P), ʻkrofʼ; (24) kretleh -a m < Kraut, das (Kräuter) (D), ʻzeliščeʼ; 85 Alenka Valh Lopert (25) kuhla -e ž < Kochlöffel, der, (P); (verjetno iz stvn. kohhōn ‛kuhati’, iz lat. coquere ‛kuhati’ (Sn)) ʻkuhalnicaʼ; (26) kumič -a m < Kümmel, der; iz bav. avstr. kümm, starejše kumm, stvn. chumi, chume (B, P), ʻkuminaʼ; (27) kurbos -a m < Kürbis, der (D), ʻbučaʼ; (28) lorbek -a m < Lorbeer, der; iz srvn. Lôrber, stvn. lôrberi, nvn. Lorbeer (ST, B, S), ʻlovorʼ; (29) luštek -a m < Liebstöckel, der; iz srvn. lübestecke, stvn. lubestëcco (ST, B, Sn, P), ʻluštrekʼ; (30) marula -e ž < Marille, die; iz bav. avstr. Marille, (Sn, P), ʻmarelicaʼ; (31) mela -e ž < (mleti, mel) Mehl, das, Mahlen, das; iz stvn. molan > mahlen, (Sn, P; D), ʻmoka od prvega melaʼ; (32) nudlči -a m < Nudel, die; iz bav. avstr. Nudel (ST, B, P); – SSKJ2 nižje pog, ʻtestenina, rezanec, makaroniʼ; (33) pac -a m < (pacati) Beizen, das; iz bav. baissen, nvn. beizen (ST, B), ʻpacati, mehčati, lužitiʼ; (34) pleh -a m < Blech, das; iz srvn. blëch v bav. izreki plëch, bav. plech ʻpločevina, pekačʼ; ʻpekačʼ (ST, B, Sn, P); – SSKJ 2 nižje pog., SP 2001 neknj. ljud.; (35) pohendl -a m < Backhendl, das (D), ʻpohana piškaʼ; (36) pretl/pritl -a m < Brett, das (D), ʻdeskaʼ; (37) protfan -a m < Pfanne, die; iz bav. avstr. refleksa za srvn. brat-pfanne, zloženo iz srvn. braten, nvn. braten ʻpečiʼ in srvn. pfanne, nvn. Pfanne ʻponevʼ (B), ʻpekačʼ; (38) protror -a m < Bratofen, der, Backröhre, die (D), ʻpečicaʼ; (39) puter -a m < Butter, die; iz bav. avstr. Putter, srvn. butter, nvn. Butter (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nižje pog., ‛surovo maslo’; (40) repincl -a m < Rapünzchen, das, Rapunzel, die; iz kor. nem. Rapünzel ali star. nem. Rapintzle, Rapüntzle, kar ustreza knjiž. Rapunzel; (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nar. vzhodno, ‛motovilec’; 86 Germanizmi v malečniškem govoru (41) ribežl -a m < Reibeisen, das; zloženka iz srvn. rīben, nem. reiben ‛ribati’, in īsen, nem. Eisen ‛železo’, ‛železo za ribanje’ (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 brez kvalif., ʻstrgaloʼ; (42) ribezl -a m < Ribisel, die; iz bav. avstr. Ribis(e)l (ST, B, Sn); – SSKJ2 brez kvalif., ‛ribez’; (43) rink -a m < Ring, der; iz bav. nem. Rinken ‛zaponka’, iz pgerm. * hrengjōn ‛nekaj okroglega’, delno iz srvn. rinc, nem. Ring ‛krog, obroč, prstan’, iz pragerm. * hrenga- (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 nižje pog.; SP 2001 neknj. ljud. ‛obroč’; (44) šmorn -a m < (šmoren) Schmarren, das; iz nem. Schmarren v enakem pomenu, prvotno ‛kašasta, mastna masa’, sorodno z nem. Schmer ‛salo’, schmieren ‛mazati’; (ST, B, Sn); – SSKJ2 nižje pog., SP 2001 neknj. ljud.: ‛praženec’; (45) šnicl -a m <: Schnitzel, das; mlajša izposojenka iz nem . Schnitzel (ST); ‛zrezek’; (46) šnitka -a m < Schnittsalat, der (D); ‛rezivka’; (47) šnitleh -a m < Schnittlauch, der; iz nvn. Schnittlauch, stvn. snitalouh, zloženo iz srvn. snite ‛rezina’ in louh ‛čebula’ (ST, B); ‛drobnjak’; (48) špeh -a m < Speck, der; iz bav. srvn. spëch, varianta srvn. Spëc, nvn. Speck (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 pog., SP 2001 neknj. pog.; ‛salo, slanina’; (49) špeh mašin -a m < Speck, der (D) ‛slanina’; Maschine, die ‛stroj’ vir; (50) šporherd -a m < (špȏrhert pri Sn, šporget pri B) Sparherd, der; iz nem. sparen ‛varčevati’ in Herd ‛ognjišče’ (B, Sn); ‛štedilnik’; (51) šprudl -a m < Sprudler, der (D); ‛žvrklja, lesena priprava z odebelje-nim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa’; (52) štaubcuker -a m < Staubzucker, der (D); ‛sladkor v prahu’; (53) talar -a m < Teller, der; iz avstr. bav. nem. Täller (ST, B); ‛krožnik’; (54) te -a m < (tej pri ST) Tee, der; iz, nvn. Tee (ST); ‛čaj’; (55) trahtar -a m < Trichter, der; iz srvn. Trahter, bav. Avstr, Tracter, nvn. Trichter ‛vreči čez, prenesti, prebosti’ (ST, B, P); ‛lijak’; (56) tringlazl -a m < Trinkglas, das (D); ‛kozarec’; 87 Alenka Valh Lopert (57) vaga -a m < Waage, die; iz stvn. Wâga, srvn. Wâge, nvn, Waage (ST, B, Sn, P); – SSKJ2 pog., SP 2001 neknj. pog.; ‛tehtnica’; (58) zaus -a m < Soße, die; iz nvn. Soße (B); ‛omaka’; – SSKJ2 nižje pog., SP 2001 neknj. ljud.; (59) zemft -a m < (žénof) Senf, der; iz srvn. sënef, sënf, stvn. sënaf, nvn. Senf, nem. Senf ‛gorúšica’ (ST, B, Sn, P); ‛gorčica’; (60) žemlprezni -a m < Semmelbrösel, mn. (D); ‛bele drobtine’; Ugotovitve Analiza je pokazala, da se večina od 60 samostalniških germanizmov po- javlja v slovarjih, kjer lahko razberemo tudi izvor (Bezlaj, Striedter-Temps, Snoj, Pleteršnik), 19 samostalnikov pa je bilo treba potrditi na osnovi Debenjakovega nemško-slovenskega slovarja. V normativna priročnika, SSKJ2 in SP 2001, je zajetih skupaj 16 samostalnikov, od tega jih pet ni vključenih v SP 2001 (preglednica 1). Preglednica 1: Zastopanost germanizmov v posameznih virih Bezlaj Striedter- Snoj Pleteršnik Debenjak SSKJ2/ Temps SP 2001 36 32 24 26 19 16 Preglednica 2: V SSKJ2 in SP 2001 sprejeti germanizmi in socialnozvrstni kvalifikatorji SSKJ2 (14 + 2) SP 2001 (11) pokr.: čvič nar.: čvič nar. vzhodno: repincl pog.: špeh, vaga neknj. pog.: kibla, špeh, vaga nižje pog.: jesih, kibla, knidl, košta, neknj. ljud.: jesih, knidl, košta, pleh, nudlči, pleh, puter, rink, šmorn, zaus rink, šmorn, zaus brez kvalif. ribežl, ribezl Legenda: SSKJ2: nar. – narečno, nar. vzhodno – narečno vzhodno, pog. – pogovorno, nižje pog. – nižje pogovorno; SP 2001: pokr. – pokrajinsko; neknj. ljud. – neknjižno ljudsko, neknj. pog. – neknjižno pogovorno. 88 Germanizmi v malečniškem govoru Iz preglednice 2 je razvidno, da so germanizmi, sprejeti v SSKJ2 in SP 2001, označeni z naslednjimi socialnozvrstnimi kvalifikatorji. V SSKJ2 jih je največ, 10 od 16, označenih z nižje pogovorno, dva s pogovorno in eden z narečno vzhodno. Dve iztočnici, sprejeti v SSKJ2, nimata kvalifikatorja. V SP 2001 je največ germanizmov, 7 od 11, označenih z neknjižno ljudsko, tri z neknjižno pogovorno, eden s pokrajinsko. Sklep Besedje v malečniškem govoru je seveda enako knjižnemu jeziku, vendar pa je prisotno tudi neknjižno besedje, veliko je germanizmov, nekateri so zajeti tudi v sodobne jezikovne priročnike, kot sta SSKJ2 in SP 2001. Socialnozvrstni kvalifikatorji se v obeh sicer nekoliko razlikujejo, ( SSKJ2) narečno, narečno vzhodno, pogovorno, nižje pogovorno oziroma ( SP 2001) pokrajinsko; neknjižno ljudsko, neknjižno pogovorno, a kažejo prisotnost germanizmov v živem jeziku. Pregledano gradivo je ponudilo naslednje ugotovitve: a) prisotnost in vpetost germanizmov v slovenski jezikovni sistem – posledično zaradi bogatih besedotvornih možnosti tudi tvorbe besednih družin; b) upoštevanje funkcionalnega razslojevanja slovenskega jezika, saj bi kakršna koli prepoved rabe germanizmov vodila v siromašenje slovenskega jezika samega; c) poznavanje ustreznega slovenskega izraza za starejše germanizme; č) krepitev jezikovnega občutka in moči tvorbenih in izraznih sposobnosti slovenskega jezika. Križman (2006: 337–339) je glede uporabe germanizmov zapisal, da je »striktno zahtevanje standardnega jezika nespodbudno za živo jezikovno izražanje, jezik se lahko izsuši in atrofira […]. Zato so ti izrazi jezikoslovno dragoceni kot regiolektalni, idiolektalni in sociolektalni pojav.« Seveda, kot dodaja, če so le funkcionalno, pokrajinsko in položajsko motivirani (Križman 2006: 337–339). Literatura BESEDJE = Besedje za malečniški slovar (Zbrali krajani Malečnika). France BEZLAJ, 1977–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: Založba ZRC. Doris DEBENJAK, 2003: Veliki nemško-slovenski slovar [Elektronski vir]. Ljubljana: DZS. Mihaela KOLETNIK, 2001: Slovenskogoriško narečje. (Zora, 12). Maribor: Slavistično društvo. 89 Alenka Valh Lopert – –, 2004: O besedju in slovensko-nemških jezikovnih stikih v panonskih govorih. Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij (Zora, 28). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. 229–299. – –, 2005: Izposojenke v narečnih poimenovanjih, vezanih na vrt in sadovnjak, v roga- šovskem govoru. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. (Zora, 32). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. 57–68. Mirko KRIŽMAN, 2006: Vpliv nemščine na mariborski nogometni žargon po drugi svetovni vojni. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. (Zora, 41). Maribor: Slavistično društvo. MALEČNIK = Malečnik – vrata v Slovenske gorice. https:/ malecnik.si/ Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar. Transliterirana izd. Uredila Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. http:/ www.fran.si/136/maks-pletersnik- -slovensko-nemski-slovar. Bernard RAJH, 2002: Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. (Zora, 19). Maribor: Slavistično društvo. – –, 2004: Besedno prevzemanje iz nemščine v severozahodnoprleški govor. Annales: anali za istrske in mediteranske študije 14/ 1, 195–202. Fran RAMOVŠ, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika. 7, Dialekti (Dela / Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, 1). V Ljubljani: Učiteljska tiskarna. Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana. www.fran.si/193/marko-snoj- -slovenski-etimoloski-slovar. – –, 2005: O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah, Slovenski jezik 5, 113–122. http:/ www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0DM8KLKQ. Matej ŠEKLI, 2015: Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 21/2, 31–44. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2004: Germanizmi v zahodnem slovenskogoriškem pod- narečju, Annales 14/2, 331–336. Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen (Veröffen-tlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin, Bd. 27) Berlin: Osteuropa-Institut, Wiesbaden: in Kommission bei O. Harrassowitz. Jože TOPORIŠIČ, 1991: Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. – –, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana – –, 2006: Besediloslovne razprave. Ljubljana: ZRC SAZU. Silvo TORKAR [2021]: O imenih Malečnik, Metava, Nebova, Celestrina in Trčova (Osebna korespondenca 17. 9. 2021.). Alenka VALH LOPERT, 2007: Germanizmi v oddajah komercialne radijske postaje Radio City v Mariboru. Akten der 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologie in Klagenfurt 19.–22. September 2007. 441–457. 90 Germanizmi v malečniškem govoru – –, 2008: Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru), Jezikoslovni zapiski 14/1, 123–137. – –, 2009: Raba tujk v mariborskih govorjenih medijih, Slavia Centralis 2/2, 50–62. Sergej VRIŠER, 1976: Malečnik (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 62). V Mariboru: Obzorja. Zinka ZORKO, 1988/89: Narečna podoba mariborskega predmestja, Jezik in slovstvo 34/7–8, 170–178. – –, 1993: Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih, Slavistična revija 41/1, 193–207. – –, 1994: Samoglasniški sestavi v slovenskih narečnih bazah (ob izbranih narečnih besedilih). Zbornik predavanj (XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture). Ur. Martina Orožen. Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 325–343. THE GERMANISMS OF THE MALEČNIK LOCAL SPEECH The Malečnik local speech is a Western Slovenske gorice sub-dialect and belongs to the Pannonian dialect group. The article presents material for the dictionary of this local speech. The present analysis includes nouns of German origin, which are thematically related to kitchen and cuisine ( ajeršpajz, beštek, sugar, esihflajš, frouštikl, germ …). Their German origin and semantic interpretation are verified and confirmed in at least one of the following sources: Bezlaj’s Etimološki slovar slovenskega jezika, Snoj’s Slovenski etimološki slovar, Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary, Striedter-Temps’ Deutsche Lehnwörter im Slovenischen and, when necessary, in Debenjak’s Veliki nemško-slovenski slovar. The inclusion or non-inclusion of these Germanisms in SSKJ2/ SP 2001 and their labelling according to their social register are also presented. Most of the 60 Germanisms appear in etymological dictionaries (Bezlaj – 36, Striedter-Temps – 32, Snoj – 24, Pleteršnik –26), 19 nouns had to be confirmed on German Debenjak’s dictionary. The normative manuals, SSKJ2 and SP 2001 cover 16 nouns, out of which in SP 2001, only five are not present. The Germanisms included in SSKJ2 are labeled according to their social registers: dialectal, dialectal Eastern, colloquial, vernacular; in SP 2001: regional, vernacular, colloquial. Two Germanisms in SSKJ2 are not labeled according to their social register. 91 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru Irena Stramljič Breznik1 Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, irena.stramljic@um.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.5 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku na podlagi besedja iz malečniškega govora, ki so ga ljubiteljsko zbrali krajani, in lastne narečne kompetence izpostavljamo izbrana občnoimenska poimenovanja za osebe ter opazujemo njihove besedotvorne značilnosti. Poimenovanja oseb kategoriziramo v dve temeljni skupini, in sicer prevzeta ter tvorjena iz glagola, pridevnika, samostalnika ali po pomenskem prenosu. Ključne besede: narečje, besedotvorje, občnoimensko poimenovanje oseb, prevzemanje The article presents common personal nouns from the speech of Malečnik based on a selected vocabulary collected by non-specialist enthusiasts from Malečnik and the author’s own dialectal competence. The focus is on the word-formation characteristics of these nouns. The analyzed nouns have been divided into two basic categories: 1) nouns that have been borrowed; 2) nouns that have been formed from verbs, adjectives, nouns or by semantic transfer. Keywords: dialect, word formation, common personal noun, borrowing Uvod Naslov prispevka z jezikoslovnega zornega kota združuje narečjeslovni in besedotvorni pristop. Glede na siceršnjo bogato bero narečnih raziskav in dobro raziskovalno mrežo dialektologov na slovenskih univerzah in razisko- valnih inštitutih tako doma kot tudi zunaj meja pa se zdi, da je kombinacija obeh pristopov redkejša. Intuitivno oceno potrdi tudi iskanje v sistemu 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (2020‒2025) vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 92 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru Cobiss, saj je vseh del s ključnima besedama »narečje in besedotvorje« nekaj manj kot osemdeset. Omejitev na slovenščino pa izbor omeji na blizu šestdeset, natančneje 58 različnih del.2 Tipološko so zajeti objavljeni povzetki znanstvenih prispevkov na konferenci, izvirni znanstveni članki, samostojni sestavki v monografijah, objavljeni znanstveni prispevki na konferenci in diplomska dela. Usmerimo se samo na raziskave in poglejmo, katere besedotvorne ka- tegorije so bile eksplicitno raziskane v narečjih. Besednovrstno so najpo- gosteje zastopane samostalniške tvorjenke, med njimi pa samostalniške manjšalnice, in to v slovarjih prekmurskega (Koletnik 2015: 450–464) ter prleškega narečja (Koletnik 2017: 23–39). Samostalniško besedje Temlino- vega Malega katechismusa v luči besedotvorja in besedoslovja je raziskala Kumin Horvat (2017: 79–117). Pozornost je bila namenjena tudi posamez-nim priponskim obrazilom v narečjih. Izpostavljena je bila posebna tvorba kolektivnih/skupnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju, ki v knjižnem jeziku ni značilna, v drugih slovenskih narečjih in govorih pa še ni bila prepoznana (Furlan 2010: 35–43). Predstavljene so bile narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja človek (Kumin Horvat 2013: 33–57), narečne tvorjenke z vmesnim morfemom -ov-/ -ev- iz pomenskega polja kulturne rastline (Kumin Horvat 2016a: 663–670) in tvorjenke s priponskim obrazilom -je v štajerski, panonski in koroški na-rečni skupini v pomenskem polju kulturne rastline (Kumin Horvat 2016b: 229–248). Med drugim je bila posvečena posebna pozornost tudi besedo- tvornim prilagoditvam germanizmov in njihovemu vključevanju v zahod- nem slovenskogoriškem podnarečju (Stramljič Breznik 2004: 331–336). Druge raziskave so namenjene narečnemu besedotvorju v luči lingvi- stične geografije (Kumin Horvat 2016c: 79–91), besedotvorju v zahodnih prleških3 govorih (Unuk 1998: 148–157), besedotvorni podobi besedja iz beltinskega prekmurskega slovarja (Stramljič Breznik 1999: 160–179), primerjavi knjižnega jezika in specifičnostim narečja glede na strukturo besednih družin (Stramljič Breznik 2006: 376–384) ali odrazom jezikov- nega stika v narečnem besedotvorju (Ježovnik 2020: 14–23). Če gre v omenjenih delih za področno ozke raziskave posameznih be- sedotvornih segmentov v posameznih narečjih, potem velja Besedotvorni 2 Pregled del, ponujenih z opisanim iskalnim nizom, pa celo pokaže, da jih veliko med njimi nima nujno tudi ključne besede besedotvorje. 3 Omeniti velja tudi slovarsko delo Gúčati po antùjoško: gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora (Rajh 2010). 93 Irena Stramljič Breznik atlas slovenskih narečij za poimenovanja kulturnih rastlin (Kumin Horvat 2018) za osrednje dialektološko delo, ki z geolingvističnim pristopom enakovredno združuje pogled na besedotvorno in besedno diferencirano narečno besedje v blizu sto krajevnih govorih iz vseh sedmin narečnih skupin. V metodološkem smislu se navezuje na temeljno delo slovenskega narečjeslovja, tj. Slovenski lingvistični atlas 1 in 2 (SLA). Kot ugotavlja tudi avtorica (Kumin Horvat 2018: 12), in potrjuje naše opažanje, je bilo slovensko narečno gradivo doslej najpogosteje analizirano na glasoslovni, leksični, oblikoslovni, redkeje na skladenjski, frazeološki in besediloslovni ravni, medtem ko so narečne besedotvorne raziskave še redkejše. Zakaj raziskati narečna poimenovanja oseb in njihove tvorbene značilnosti? Temeljni razlog je zagotovo ta, da jezik odraža antropocentrični pogled na svet, zato so poimenovanja, vezana na podkategorialno sestavino spola živo in človeško, številna in posledično obrazilno raznolika. Hkrati pa vsebujejo mnogo konotacije in tudi vrednostnih ocen. Tudi sicer so besedotvorno raziskave tovrstne kategorije leksike pogo- stejše, če omenimo samo nekatere. Problematiki ženskospolskih poimenovanj je posvečena monografija (Markežič, Stramljič Breznik 2021), ki se tej pomenski skupini tvorjenk posveča z več zornih kotov. Še posebej podrobno pa se ukvarja tako z raz- ličnimi teoretskimi pristopi v slovenistiki kot tudi z obrazilnimi lastnostmi feminativov v slovarski in korpusni rabi. Najbližje pričujoči raziskavi pa je slednja, ki se je ukvarjala z moško- spolskimi tvorjenkami v treh različnih slovarskih virih, v katerih je bila opazovana razvojna dinamika pomenskih skupin tvorjenk za vršilca deja- nja, nosilca lastnosti ali stanja ter opravkarja. Prikazuje najproduktivnejša obrazila s konca 19. in 20. stoletja, kar omogoča ugotavljanje deleža skupnih in specifičnih obrazil s stališča zastarevajočega oz. novonastajajočega (Stramljič Breznik 2010: 19–53). Na podlagi tvorjenk iz aktualne jezikovne rabe je bilo mogoče ugotoviti kontinuiteto oz. morebitne nove obrazilne težnje omenjenih pomenskih kategorij izpeljank. V ta namen so bile izbrane tri časovne točke, ki jih predstavljajo Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/95), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1998) in Novejša slovenska leksika v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri (2009), saj na časovni osi dobrih stotih let lahko pokažejo leksikalne spremembe slovenskega jezika. 94 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru Iz vseh treh gradivnih virov je bilo glede na tvorbeno produktivnost v tej skupini tvorjenk zajetih prvih deset ali dvanajst najpogostejših moško- spolskih obrazil tako, da je najproduktivnejše obrazilo predstavljalo okrog trideset odstotkov vseh obrazilno zajetih tvorjenk, najmanj produktivno pa okrog odstotek. Pri pomenski kategoriji vršilca dejanja so se kot tvorbeno stabilna pokazala naslednja abecedno razvrščena obrazila: -ač, -lec, -nik, -telj; pri nosilcu lastnosti -ak, -ec, -ež, -ik, -jak in pri opravkarju -ar, -aš, -ec, -ik, -ist, -nik, -(ov/ ev)ec, njihova razvrstitev po produktivnosti pa je v vsakem od treh slovarjev nekoliko drugačna. Ugotovljeno je bilo, da pomenska skupina tvorjenk za nosilca lastnosti generično moč črpa izključno iz domačih tvorbenih morfemov in da v primerjavi z vršilcem dejanja in opravkarjem ni podvržena prevzemanju tujih obrazil. Za omenjeni pomenski skupini lahko namreč ugotovimo, da sicer tvorbeno jedro predstavljajo tipična domača tvorbena obrazila, toda opazni in precej produktivni delež tvorbe predstavljajo tudi prevzeta obrazila skupaj s prevzetimi podstavami, ki so rezultat vse vplivnejših globalnih ekonomskih, političnih in kulturnih integracij, ustvarjenih prek globalnega jezika. Zlasti pomenska skupina tvorjenk za opravkarja je v sodobni slovenščini izjemno živa, pri njej se domači besedotvorni morfemi brez težav družijo tudi s prevzetimi podstavami, zato se tudi sodobni glo- balizmi z morfološko in besedotvorno adaptacijo kot neologizmi vraščajo v slovenski leksikalni sistem, čeprav se jih zaradi hibridnosti pogosto drži prizvok kolokvialnosti. Na kratko o dosedanjih raziskavah narečnih značilnosti malečniškega govora Zahodnemu slovenskogoriškemu podnarečju je bila posvečena že omenjena raziskava o germanizmih (Stramljič Breznik 2004). V njej smo izhajali iz govora vasi Metava. Kraj se prvič omenja v letih okrog 1220–1230 v zvezi in Mettowe. Zanimiva je Bezlajeva (ESSJ II, 180–181) etimološka razlaga, saj naj bi šlo za ime močvirja, torej star hidronim, ki je postal tudi toponim. Danes je to razloženo naselje v jugozahodnem delu Slovenskih goric z okrog tristo prebivalci v dveh zaselkih, to sta Metavski Vrh in Zabrge. Pripada krajevni skupnosti Malečnik - Ruperče. Središče s šolo, dvema cerkvama, zdravstvenim domom in večjim športnim igriščem Berl tvori naselje Malečnik. Krajevna skupnost ima blizu tri tisoč prebivalcev, je del Mestne občine Maribor in obsega poleg Malečnika še naslednja 95 Irena Stramljič Breznik naselja: Celestrina, Grušova, Hrenca, Metava, Nebova, Ruperče, Trčova in Vodole.4 Kot celota leži na območju, ki je po Ramovšu (1935) in po Logar-Rig- lerjevi Karti slovenskih narečij (1990) tradicionalno poimenovano kot go- ričansko narečje. Govor vasi Metava je glede na glasoslovni sestav prvič natančneje dialektološko obdelala Zinka Zorko (1993: 193–207). Zaradi pomanjkljivih podatkov je bil ta narečni prostor ponovni predmet raziskav, objavljenih v znanstveni monografiji (Koletnik 2001), in utemeljeni sta bili dve novosti. Zaradi možnega zamenjevanja s poimenovanjem govorov na Goričkem se namesto goričanskega narečja vpelje izraz slovenskogoriško narečje. Z natančnimi fonološkimi, oblikoslovnimi in skladenjskimi opisi posameznih govorov pa je dokazana enotnost tega narečja, ki jo potrju- jeta dvoglasnika ei in ou za stalno dolgi jat ter stalno dolga o in nosni o. Ramovševa meja Marija Snežna–Kremberk–Sv. Trojica – vzhodno od nje naj bi se po njegovi oceni nahajali prleški govori – pa je s črto do Dvorjan pred Vurberkom postavljena kot meja, ki ločuje zahodno slovenskogoriško podnarečje od vzhodnega. Viri Gradivni vir predstavlja interni zbir besedja iz malečniškega govora s 1066 enotami, ki so ga ljubiteljsko pripravili krajani. Vnos besed je av- toriziran, glavnino besed so prispevali štirje krajani in dve krajanki, pri tem sta v enem primeru avtorstva dosledno pripisana obema zakoncema. Zapisi besed so neenotni in so slušni približek izgovoru. Pomeni so podani največkrat s knjižnimi sopomenkami ( fušar ‘šušmar’) ali z opisno razlago ( autmigec ‘ki hodi po žogo’). Opazimo, da se avtorji včasih dopolnjujejo oz. korigirajo tako v zapisu kot pomenu. Trenutna verzija je v programu Excel s petimi stolpci, naslovljenimi z: narečna (tj. zapis narečne bese- de), slovenska (zapis pomena ali sopomenke v knjižnem jeziku), avtor in opomba. Peti stolpec je brez naslova, vanj so vnesene opombe, povezane s soglašanjem zapisa ali avtorizacijo dodatnega pomena. Iztočnice so razvrščene abecedno, brez pripisanih besednovrstnih oznak ali njihovih slovničnih oblik. 4 Predstavitev krajevne skupnosti. Dostop: https:/ www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1802. 96 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru narečna: slovenska: avtor: opomba: abdekati pokriti, polepiti ON do P aboh orel JMK aga živa meja LB ahtati paziti LB aiznpon železnica JMK aiznpon tvoje pravilno ON ajeršpajz pražena jajca JMK ajmar, empar vedro JMK ajnfoht preprosto JMK ajnfarat utekanje motorja JMK ampus nakovalo JMK ajnpren prežganje JMK altar oltar JMK am vzeti opaziti LB amvzeti zavzeti se za koga JMK LB opaziti änhof enostaven LB änmohc obara LB anšteindig temeljit LB antati se tožiti se po čem LB antl prepir LB antli antuh brisača LB aport stranišče LB arba polzapora LB arct živinozdravnik LB ašenpeher pepelnik JMK aufregati se razburjati se LB nazaj govoriti, MK oporekati aufrihtik iskreno, odkrito DB aufšnit narezek JMK auka oko LB autar čuvaj vinograda LB autmigec ki hodi po žogo JMK Slika 1: Izsek iz začetnega nabora besedja malečniškega govora Kot viri za strokovno razlago poimenovanj so bili uporabljeni vsi raz- položljivi etimološki, narečni, splošni in še zlasti zgodovinski slovarji 97 Irena Stramljič Breznik na portalu Fran.si. Dodatno tudi Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Skokov Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (SK) in temeljna strokovna literatura o germanizmih v slovenščini avtorice Striedter Temps (ST). Metode dela Iz nabora zbranih besed smo najprej izpisali vsa že obstoječa poimenovanja oseb za moški ( bolenik ‘bolnik’) in/ali ženski spol ( cuprnca ‘coprnica’), hkrati pa na podlagi lastne kompetence dodali še taka, ki se v govoru uporabljajo in se zlahka izpeljujejo iz nabora vključenih glagolov ( frakšlati → ( frakšlar)), pridevnikov ( mrkižav → ( mrkižavec)) in samostalnikov ( tabrh → ( tabrhar)), vendar take tvorjenke pri zapisovalcih niso bile evidentirane. Zaradi razlikovanja med avtentičnim gradivom in dodanim besedjem smo take tvorjenke zapisali v oklepaju. Pri obdelavi besedja smo izhajali iz poknjižene oblike. Če ji za slovnič- nimi lastnostmi sledi kvalifikator ali označevalnik, pomeni, da sta bodisi beseda sama ali njena motivirajoča beseda zajeti tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2). Temu sledi zapis oblike kot v viru, nato pomen in po potrebi tudi v ustreznih virih razpoložljiva etimološka razlaga. Izraz poknjiženje (Kumin Horvat 2018: 17–18) pomeni preoblikovanje narečne oblike v knjižno in vključuje več različnih tipov, predstavljenih v nadaljevanju. Poknjiževanje na glasovni ravni zajema črkovno pretvorbo narečne besede z grafemi, ki so najbližji slovenski knjižni abecedi ( pütavec → putavec); na naglasni ravni pomeni zapis naglasa, ki ustreza naglasnim vzorcem knjižnega jezika ( pútavec); na pravopisni je to zapis, skladen s knjižno normo ( dodl → dódelj), ker za knjižni jezik v izglasju ni značilen sklop nezvočnik + zvočnik; na oblikoslovni ravni to pomeni dodelitev spola, števila in sklanjatvenega vzorca knjižnega jezika ( mašin m → mašína -e ž)5 in na besedotvorni ravni vzpostavitev knjižne podobe obrazil, navadno brez narečne redukcije vokalov ( cauprnca → cóprnica). Nadaljnji korak je predstavljala kategorizacija poimenovanj za osebe v dve temeljni skupini: (a) prevzeta in prilagojena poimenovanja oseb; (b) tvorjena poimenovanja oseb z besedotvornimi pomenskimi podskupinami: 5 Če se narečna beseda od poknjižene razlikuje v kateri od oblikoslovnih kategorij, je pri narečni besedi le-ta označena. 98 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru (b1) iz glagolov (vršilci dejanja), (b2) iz pridevnikov (nosilci lastnosti ali stanja), (b3) iz samostalnikov (nosilci značilnosti) in (b4) pomenski prenosi (poimenovanja oseb po stvareh). V prispevku bo predstavljen le del poimenovanj, ki predstavljajo reprezen- tativni vzorec vseh kategorij. Za poknjiženo iztočnico in zapisom besede iz vira bo pri ureditvi celotne zbirke besedja treba dodati še izgovor z na-rečno fonetično transkripcijo, da bo tako zbrano gradivo uporabno tudi za morebitne nadaljnje dialektološke raziskave. V oglatem oklepaju je trenutno podan poljuden in približen zapis izgovora z mestom naglasa. Prevzeta in prilagojena poimenovanja oseb V tej skupini so poimenovanja oseb zelo pogosto prevzeta iz ali prek nem- ščine, redkeje kakšna tudi iz hrvaščine oz. srbščine. Termin prevzeta prvina je vpeljal Toporišič (2006: 62–63) za vse, kar je v slovenski knjižni jezik prišlo iz drugih jezikov, in z njim zajel termina tujka in izposojenka, ker je ugotovil, da je njuna dosedanja jezikoslovna opredelitev nekonsistentna. Za izposojenko bi bila po tradicionalni definiciji odločilna starost in razširjenost med ljudstvom. Tujke pa naj ne bi bile ljudske in se ne bi ravnale po slovenskih glasovnih zakonih. Šlo naj bi večinoma za mednarodne kulturne besede, iz časnikov pa naj bi prihajale tudi v ljudski jezik. Protislovnost navedenega Toporišič vidi v dejstvu, da tujke ne bi bile ljudske, a bi hkrati najbolj prehajale v ljudsko rabo. Termin prevzeta beseda je opredelil že v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 218), vendar sta ohranjena tudi starejša izraza za pojem prevzeta občna beseda, in sicer sposojenka (Toporišič 1992: 299–300), ki je docela prilagojena zgradbenim lastnostim slovenskega jezika, in tujka (Toporišič 1992: 334), ki ni povsem prilagojena prevzeta beseda v slovenščini. Vpeljan je še termin citatna beseda (Toporišič 1992: 14) kot vrsta popolnoma neprilagojene besede, ki se v slovenščini po pisavi, izgovoru ali pregibanju ravna po načelih izvornega jezika. Podobno razmerje nad- in podpomenskosti med termini prevzeta beseda ter izposojenka in tujka je ohranjeno tudi v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 131). Zanimiv pogled o teh razmerjih prinaša razmislek Marka Snoja (2006: 346), ki mu stopnja prilagojenosti ne predstavlja kategorije, po kateri bi bilo 99 Irena Stramljič Breznik mogoče ločevati tujke od izposojenk, ampak se odloči za njuno razmeje- vanje na podlagi šestih meril, med katerimi je za potrebe tega prispevka smiselno izpostaviti štiri: prevzemnik, zvrst, prenosnik in sosedskost. Na podlagi tega mu je izposojenka beseda, ki jo je preprosto ljudstvo prevzelo iz sosednjega narečja tujega jezika v svoje narečje, pri tem gre za prenos iz govorjenega v govorjeni jezik. Tujka pa mu pomeni tisto besedo, ki jo je izobraženec iz tujega knjižnega jezika prevzel v svoj knjižni jezik, jezik ni nujno sosedski, prenosnik pa je pisni. Iz nemščine prevzete jezikovne prvine, imenovane tudi germanizmi, so najpogosteje besedne ( merkati) ali skladenjske ( hoditi k nogam) in v knjižno normo niso sprejete (Toporišič 1992: 47). V slovenskem jeziku se germanizmi pojavljajo kot rezultat večstoletnih stikov z nemškim jezikom, ki je bil jezik upravnopolitične oblasti. Knjižni jezik in narečje se bistveno razlikujeta glede na prepustnost tujejezičnih elementov, saj se zakonitosti knjižnega jezika raziskujejo in kodificirajo, kar vodi v normativnost in zavestno uravnavanje jezikovnega razvoja. To ima lahko tudi dve skrajno- sti, znani kot pretirani purizem 19. stoletja na eni strani in velika liberali-zacija, zlasti z vidika anglicizmov, v sodobni slovenščini na drugi strani. Seveda ima tudi narečje svojo normo, ki jo gradi na tradiciji in relativni stalnosti sestavin, kar je pogoj za opravljanje sporazumevalne vloge. Toda za sosednjejezične vplive je narečje veliko bolj odprto, ker je narečnemu govorcu pogosto znan le prevzet izraz oz. ga uporablja pogosteje kot nje- govo knjižno vzporednico, za katero ni nujno, da jo sploh pozna (Stramljič Breznik 1999: 176). Zgodovinska dejstva kažejo, da je o stikih z germanskim svetom mo- goče govoriti že od karolinških osvojitev naših krajev, ki so pomenile uvedbo fevdalnega sistema, hkrati pa izgubo politične samostojnosti, in da so trajali celih dvanajst stoletij tja do prve svetovne vojne s ponovnimi poskusi načrtne germanizacije tudi v času druge svetovne vojne. Šele po obeh vojnah se je slovenski politični prostor usmeril k južnim Slovanom vse do politične osamosvojitve leta 1990. Toda ves čas je na severu osta- jala germanska meja, torej fizični stik med obema jezikoma ni bil nikoli prekinjen (Stramljič Breznik 2004: 332). Predstavljamo nekaj najzanimivejših primerov: cimerman -a m ► cimerman [címerman] ‘tesar’ ← prim. nem. Zimmer- mann (ST); 100 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru donda -e ž slabš. ► donda [dónda] ‘velika, nerodna ženska ali dekle’; verjetno imitativna beseda; s pomenom ‘debel človek ali žival’ se pojavlja tudi v drugih jezikih; ← prim. npr. hrv. v Dalmaciji dundo ‘stric’, donda ‘debelo dekle’, mak. dunda ‘debela ženska’ (SES); favlencar -ja m ► faulencar -a [fáu̯lencar] ‘lenuh, postopač’ ← prim. nem. der Faulenzer ← faulenzen ‘lenariti’ (NSSNS); gavnar -ja m ► gaunar -a [gáu̯nar] ‘navihanec, falot, porednež’ ← prim. nem. Gauner ‘slepar’, kar je vzeto iz rokovnjaškega žargona, v katerem Juonner, Joner prvotno pomeni ‘goljuf (pri igri)’ (SES); hohštapler -ja m pog. ► hohštaplar -a m [hóhštáplar] ‘domišljav človek, gizdalin’ ← prim. nem. Hochstapler v enakem pomenu, kar je izpeljanka iz glagola hochstapeln ‘pretirano visoko se nositi’ in ‘vzbujati vtis pripadnosti višjemu družbenemu sloju’; glagol je sestavljen iz nem. hoch ‘visok’ in stapeln ‘skladati, zlagati’, kar je izpeljano iz nem. Stapel ‘skladovnica’; slednje je treba tu razumeti v prenesenem pomenu ‘družbeni sloj’; glagol torej prvotno pomeni ‘usmerjati se v visok družbeni sloj’ (SES); kibic -a m ► kibic [kíbic] ‘kdor nekoga vznemirja’ ← ‘kdor prisostvuje igri s kartami in posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami ali nasveti’ (20. stol.); ← prim. nem. Kiebitz ‘kibic, opazovalec igre’, kar je izpeljano iz nem. kiebitzen ‘opazovati igro’, to pa je izposojeno iz nem. rokovnjaščine, kjer kibitchen pomeni ‘opazovati’, kiebitschen pa ‘pregledovati, preiskovati’; beseda etimološko ni pojasnjena (SES); luftar -ja m ► luftar -a [lúftar] ‘neresnež, lahkomiseln človek’ ← prim. nem. Luftikus ‘luftar’; pog. sloven. lúftati ‘lenariti, brezdelno živeti’ sledi pomenu osnovne besede lúftar in je verjetno retrogradna izpeljanka (SES); ravbar -ja m nižje pog. ► raubar -a [ráu̯bar] ‘razbojnik, tat’ ← prim. nem. Räuber ‘ropar’ ← prim. nem. rouben ‘ropati’ (SES); trotelj -tlja m ► trotl -a [trótl] ‘norec’ ← prim. nem. Trotell ‘bedak, tepec’← nem. trotten ‘počasi nerodno hoditi’ (ESSJ IV); 101 Irena Stramljič Breznik Poimenovanja oseb, nastala kot izglagolske tvorjenke iz prevzetih ali domačih podstav V to skupino sodijo izpeljanke z besedotvornim pomenom vršilec dejanja. Poimenovanja oseb so motivirana na podlagi dejanj. Mednje smo uvrstili tudi izpeljanko ženskega spola iz ustrezne moške oblike: frakšlar-ja m ► frakšlar -a [frákšlar] ‘pretirani radovednež’ ← kdor frakšla ← frakšlati ← prim. nem. frakseln (NSSNS); fušar -ja m ► fušar -a [fúšar] ‘kdor šušmari’ ← prim. nem. pfuschen ‘slabo delati’, avstr. nem. tudi ‘delati na črno, kar je izpeljano iz medmeta (p)futsch, ki se uporablja, ko se kaj pokvari ali strga; kar je slabo narejeno, se namreč rado pokvari ali strga (SES); (malar) -ja m nižje pog. ► malar-a [málar] ‘pleskar, soboslikar’ ← kdor mala ← prim. nem. malen ‘slikati, pleskati, barvati’ (SES); pedenarica -e ž ► pedenarca [pedénarca] ‘ženska oseba, ki (po)skrbi za druge’ ← ženska oblika od pedenar ← prim. nem. bedienen ‘streči’, se-stavljenka iz be- in dienen ‘služiti’ (SES); (petrigar) -ja m ► petrigar [petrígar] ‘kdor goljufa, goljuf’ ← kdor petriga ← prim. nem. betriegen, kar ustreza v knjiž. nem. betrügen ‘goljufati’ (NSSNS); (plavšar) -ja m nižje pog. ► plaušar [pláu̯šar] ‘kdor dvori, osvaja, ljubimka, se spogleduje’ ← kdor plavša ← prim. nem. plauschen ‘dvoriti, blebetati, česnjati’; beseda je onomatopejskega nastanka, podobno kot nem. plaudern ‘blebetati, česnjati’ (SES); štritar -ja m ► štritar -a [štrítar] ‘prepirljivec, zdrahar’ ← kdor se (rad) štrita ← prim. nem. streiten ‘boriti, prepirati se’ (ST); (šnofač) -a m nižje pog. ► šnofač [šnofáč] ‘kdor poizveduje, sprašuje, vohlja’ ← kdor šnofa ← prim. nem. schnopfen, kar ustreza v knjiž. nem. schnup-fen ‘njuhati’; pomen se je verjetno razvil pod vplivom nem. schnüffeln ‘vohati, ovohavati’, ki je soroden z angl. sniff ‘vohati, ovohavati, njuhati’ in schnofeln ‘nosljati, govoriti skozi nos’ (SES); 102 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru Poimenovanja oseb, nastala kot izpridevniške tvorjenke iz prevzetih ali domačih podstav Osebe so poimenovane na podlagi tipične lastnosti: čoravec -ca m ► čoravec [čóravec] ‘slepec’ ← kdor je čorav ← čorav nižje pog., slabš. [čóraf] ← prim. hrv., srb. ćorav ‘slep na eno oko, slaboviden’, kar je izpeljanka iz ćor ‘slep, slep na eno oko’ (SES; SK); kunštnež -a m ► künštnež [künštnež] ‘bistroumen, prebrisan človek, briht-než’ ← kdor je kunšten ← kunšten [künštn] nižje pog. ‘bister, pameten, učen’ ← prim. nem. Kunst ‘umetnost’ (SES); puklavec -ca m ► püklavec [püklavec] ‘grbavec’ ← kdor je puklav ← puklav [püklaf] ← prim. nem. Puckel ‘grba’, kar ustreza knjiž. nem. Buckel (SES; ESSJ III; ST); putavec -ca m pütavec [pütavec] ‘majhen otrok, smrkavec’← kdor je putav ← putav [pütaf] ‘majhen, kilav’ ← prim. nem. Butt ‘majhna, čokata oseba, žival ali rastlina’ (ESSJ III); smotanec -ca m ► smotanec [smótanec] ‘neprijetnež, zopernež, neumnež’ ← kdor je smotan ← prim. sleng. ‘čuden, nenavaden; neumen’ (SP); šislavec -ca m ► šislavec [šíslavec] ‘nervozen, vihrav človek’ ← kdor je šislav ← šislav [šíslaf] ← tak kot šisa ← prim. nem. Scheisse ‘drek’, kar je posredno povezano tudi z drisko (NSSNS); zacuknjenec -ca m ► zacüknjenec [zacükjenec] ‘slaboten, rahitičen človek’ ← kdor je zacuknjen [zacükjen] ← zacukniti ‘zaostati v rasti; zahirati, zakrneti’ (SSKJ 2); žnodravec -ca m ► žnudravec [žnúdravec] ‘smrkavec’ ← kdor je žnodrav [žnúdraf] ← prim. nem. Schnotter, Schnoder ‘smrkelj’ (PS); Poimenovanja oseb, nastalih kot izsamostalniške tvorjenke iz prevzetih ali domačih podstav Poimenovanja oseb so motivirana na podlagi značilnosti, ki jih določa: klipan -a m ekspr. ► klipan [klípan] ‘neroden fant; butec’ ← prim. pomen klip 1. ‘klas’, 2. ‘batina’; z -an slabšalno kot psovka ‘brezposeln fant velike rasti’ (SK); 103 Irena Stramljič Breznik kšeftar -ja m ► kšeftar [kšéftar] ‘kdor hodi v službo’ ← kdor ima kšeft ← iz nem. Geschäft ‘posel’, prvotno ‘delo, ustvarjanje’, kar je izpeljano iz nem. schaffen ‘delati, ustvarjati’ (SES); lampač -a m ► lampač [lampáč] ‘kdor ima velik trebuh’ ← kdor ima lamp ← prim. nem. wamp ‘trebuh’; lamp nastal po disimilaciji iz vamp (SLA 1); (punkljar) -ja m ► punklar -a [púnklar] ‘kdor nosi cule’ ← kdor ima punklje ← punkelj nižje pog. ‘cula, sveženj’; ← prim. nem. Bunkel, čemur ustreza knjiž. nem. Bündel (SES); (šnopsar) -ja m ► šnopsar -a [šnópsar] ‘kdor uživa žganje, alkoholik’ ← kdor ima (rad) šnops ← šnops ← prim. nem. Schnaps ‘žganje’, schnaps ‘požirek’; beseda je sorodna s knjiž. nem. schnappen ‘hlastniti’ in dalje s Schnabel ‘kljun’ (SES). (špehar) -ja m ► špehar -a [špêhar] ‘kdor je debel’ ← kdor ima špeh ← špeh ekspr. ‘podkožno maščobno tkivo pri človeku’ ← prim. nem. spëch ‘slanina, salo’, kar ustreza današnjemu nem. Speck (SES); (tabrhar) -ja m ► tabrhar -a [tábrhar] ‘kdor opravlja dnino’ ← kdor dela tabrh ← tabrh ← prim. nem. Tagwerk (ESSJ IV); tumhajtelj -tlja m ► tumhajtl -a [túmhájtl] ‘kdor zganja neumnosti, butec’ ← kdor dela tumhajte ← tumhajt ← prim. nem. Dummheit ‘neumnost’ (PS); Poimenovanja oseb na podlagi pomenskega prenosa Precej poimenovanj je nastalo na podlagi pomenskega prenosa. Izpostav- ljamo le naslednje tri primere: burklja -e ž slabš. ► bürkla [bürkla] ‘stara krava, ženska’ ← pom. prenos: burklje ‘priprava za devanje posode v peč’; motivirajoča je lahko okornost orodja in njen prenos na človeka; letanica -e ž slabš. ► leitanca[lêjtanca] ‘ženska, tudi lahka ženska’ ← pom. prenos: letanica ‘perut’; motivirajoča je lahko funkcija živalskega dela telesa, ki omogoča lahkotno premikanje po zraku, in od tod prenos na lahko žensko, ki pogosto menjava partnerje; možno tudi po prenosu, da gre za človeka nepomemben telesni del in od tod poimenovanje tudi na tako žensko, ki je nepomemben privesek. 104 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru vozek -ka m slabš. ► vozek -eka [vóu̯zek] ‘malo prizadeta oseba’ ← pom. prenos: vozek ‘majhen voz’; motivirajoče je lahko enostavno upravljanje majhnega, preprostega vozila in prenos na enostavno vplivanje in mani-puliranje z osebo. Sklep Za govor Malečnika doslej še ni bil narejen celovit dialektološki opis, čeprav že obstajajo nekatere delne raziskave, ki ga po fonoloških, oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih umeščajo k zahodnemu slovenskogoriškemu podnarečju. Na podlagi slovarčka besed malečniškega govora, ki so ga sestavili kra- jani, in lastne narečne kompetence so v prispevku predstavljena izbrana občnoimenska poimenovanja oseb. Razdelili smo jih glede na to, ali so bila v govor prevzeta iz nemščine zaradi dolgotrajnega kulturnozgodovin- skega vpliva ali pa so nastala kot tvorjenke po zakonitostih slovenskega tvorbenega sistema tako, da poimenovanja oseb izhajajo iz zanje tipičnih glagolskih dejanj, pridevniških lastnosti, samostalniških značilnosti ali pa le s pomenskim prenosom poimenovane stvari na osebo zaradi kake skupne podobnosti. Besedje malečniškega govora ni bilo zbrano izčrpno in sistematično na osnovi vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva, vendar ima zbirka besed čustveno in identifikacijsko vrednost, saj je nastala iz ljubiteljske zagnanosti krajanov, ki vsaj del svojega govora želijo rešiti pred pozabo. Njihov pristop pa hkrati pomenljivo govori o percepciji lastnega govora in iskanju tega, kar sami prepoznavajo kot specifiko svojega narečja. Literatura ESSJ I–IV = France BEZLAJ, 1977: Etimološki slovar slovenskega jezika I/ A–J. Ljubljana: Mladinska knjiga. – –, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika II/ K–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. – –, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika III/ P–S. Dopolnila in uredila Marko Snoj, Metka Furlan. Ljubljana: Mladinska knjiga. – –, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika IV/ Š–Ž. Dopolnila in uredila Marko Snoj, Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC. 105 Irena Stramljič Breznik Metka FURLAN, 2010: Posebna tvorba kolektivnih samostalnikov na -ajne v cerkljanskem narečju, Jezikoslovni zapiski 16/2, 35–43. Janoš JEŽOVNIK, 2020: Odrazi jezikovnega stika v narečnem besedotvorju. Heriskop: razprave o dediščinjenju na obrobju. 14–23. Mihaela KOLETNIK, 2001 : Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo Maribor. – –, 2015: Samostalniške manjšalnice v prekmurskih narečnih slovarjih. Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga (Zora, 113). Ur. Irena Stramljič Breznik. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 450–464. – –, 2017: Samostalniške manjšalnice v prleških narečnih slovarjih, Jezikoslovni zapiski 23/1, 23–39. Mojca KUMIN HORVAT, 2013: Narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja ‘človek’ (po gradivu za SLA 1), Jezikoslovni zapiski 19/2, 33–57. – –, 2016a: Narečne tvorjenke z vmesnim morfemom -ov-/ -ev- iz pomenskega polja kulturne rastline. Annales: anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia 26/4, 663–670. – –, 2016b: Tvorjenke s priponskim obrazilom -je v štajerski, panonski in koroški narečni skupini (pomensko polje kulturne rastline). Rojena v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici (Zora, 114). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 229–248. – –, 2016c: Narečno besedotvorje v luči lingvistične geografije, Jezikoslovni zapiski 22/2, 79–91. – –, 2017: Samostalniško besedje Temlinovega Malega katechismusa v luči besedotvorja in besedoslovja. Zapisana beseda ostane. Ur. Klaudija Sedar, Geza Filo, Franc Kuzmič. Murska Sobota. 79–117. – –, 2018: Besedotvorni atlas slovenskih narečij: kulturne rastline. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Tine LOGAR, Jakob RIGLER, 1990: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tjaša MARKEŽIČ, Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2021: Feminativi v slovenskem jeziku (Zora 143). Maribor: Univerzitetna založba. NSSNS = Doris DEBENJAK, 1991: Nemško-slovenski in Slovensko-nemški slovar, 9. izdaja = Deutsch-slowenisches und Slowenisch-deutsches Woerterbuch. Ljubljana: Cankarjeva založba. PS = Maks PLETERŠNIK: Slovensko-nemški slovar, www.fran.si. Dostop 10. 2. 2022. Bernard RAJH, 2010: Gúčati po antùjoško (Zora, 73). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Fran RAMOVŠ, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. 106 Besedotvorne značilnosti občnoimenskih poimenovanj oseb v malečniškem govoru SK = Petar SKOK, 1988: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Uredili Mirko Deanović, Ljudevit Jonke, Valentin Putanec. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Globus. Marko SNOJ, 2006: O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku, Slavistična revija 54/1, 343–350. SES = Marko SNOJ: Slovenski etimološki slovar3, www.fran.si. Dostop 18. 2. 2022. SLA = Slovenski lingvistični atlas 1, 2, www.fran.si. Dostop 15. 2. 2022. SP = Slovenski pravopis, www.fran.si. Dostop 15. 2. 2022. SSKJ 2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si. Dostop 20. 2. 2022. ST = Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1999: Besedotvorne značilnosti narečja ob primeru beltinskega prekmurskega slovarja. Logarjev zbornik (Zora, 8). Ur. Zinka Zorko, Mihaela Koletnik. 160–179. – –, 2004: Germanizmi v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju, Annales: anali za istrske in mediteranske študije 14/2, 331–336. – –, 2006: Besedotvorje v knjižnem jeziku in narečju: ob primerjavi poskusnega slovarja narečja in besednih družin. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. (Zora, 41). Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo. 376–384. – –, 2010: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom (Zora 71). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 19–53. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. – –, 2000: Slovenska slovnica (4. prenovljena in razširjena izdaja). Maribor: Obzorja. – –, 2006: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC. Drago UNUK, 1998: Besedotvorje v zahodnih prleških govorih. Varia VII: zborník materiálov zo VII. kolokvia mladých jazykovedcov. Modra-Piesok. 148–157. Zinka ZORKO, 1993: Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih. Slavistična revija 12/1, 193–207. WORD-FORMATION CHARACTERISTICS OF COMMON PERSONAL NOUNS OF THE MALEČNIK LOCAL SPEECH There has been no complete dialectological description of the speech of Malečnik so far, although there have been partial studies which categorize it in the western subdialect of Slovenske gorice as based on phonological, morphological and syntactic characteristics. The article presents the selection and analysis of common personal nouns from the speech of Malečnik based on the vocabulary collected by the inhabitants of Malečnik and the author’s own dialectal competence. The nouns have been divided into two 107 Irena Stramljič Breznik categories based on their origin: 1) nouns borrowed and adapted from German under the long cultural-historical influence, 2) nouns formed according to word-formation processes in Slovene. The nouns from the second group are derived from words with the typical meaning of verbal actions, adjectival properties, and nominal characteristics or by semantic transfer based on a resemblance between an entity and a person. The vocabulary of the speech of Malečnik has not been collected systematically through a dialectal survey, nevertheless, it has an emotional value and it is important for identification. The collection has been motivated by the enthusiasm of the inhabitants of Malečnik themselves, fueling their effort to conserve at least a part of their dialectal heritage. Their own approach gives insight into the perception of their own speech and the search for the unique characteristics of their dialect. 108 Glasovne značilnosti novomeškega govora Vera Smole, Maruša Žibred1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Aškerčeva 2, SI 1000 Ljubljana, vera.smole@guest.arnes.si, zibredm@gmail.com DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.6 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku je podana analiza spontanega govora 14 govorcev treh generacij iz Novega mesta. Primerjan je z govori vzhodnodolenjskega podnarečja, kamor je uvrščen tudi novomeški govor, ter z njegovim zapisom iz leta 1959. Poudarek je na tistih vzhodnodolenjskih glasovnih pojavih, ki se najbolj razlikujejo od knjižnih in so pri govorcih najbolj spremenljivi. Glede na stopnjo (ne)ohranjenosti narečnih pojavov poskušamo posamezne govorce razvrstiti v enega od definiranih tipov mestnih govorov. Ključne besede: dolenjsko narečje, vzhodnodolenjsko podnarečje, novomeški govor, mestni govor, glasoslovje, naglas, splošni slušni vtis The article presents an analysis of the spontaneous speech of 14 speakers of three generations from Novo mesto. It is compared with the local speeches of the East Dolenjska subdialect, which includes the local speech of Novo mesto, and its record from 1959. The focus is on the phonetic phenomena of the East Dolenjska subdialect, which differ most from standard language and are most variable among speakers. Depending on the degree of (un) preserved dialect phenomena, we try to classify individual speakers according to defined categories of urban speeches. Keywords: Lower Carniola dialect group, East Dolenjska subdialect, Novo mesto local speech, city speech, phonetics, stress, general phonetic impression Uvod S tem, ko je Zinka Zorko leta 1989 objavila raziskavo Narečna podoba mariborskega predmestja (Zorko 1989a)2 in ji je leta 1992 sledilo še pre-1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave« (P6-0215), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 2 Objavljeno tudi v Zorko (1989b). 109 Vera Smole, Maruša Žibred davanje tujim slavistom ter objava v zborniku predavanj z 28. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture z naslovom Mariborski pogovorni jezik na stičišču treh narečnih baz (glasoslovje in besedišče) (Zorko 1992),3,4 ter 2002 razpravo Mariborski pogovorni jezik (Zorko 2002), je začela s t. i. mestno dialektologijo, ki se v slovenskem jezikoslovju vse do danes ni razvila.5 Irina Makarova, ki je značilnosti ljubljanskega govora opisala posredno, ko je raziskovala položajne variantnosti pogovorne ljubljanščine na koncepciji primarne govorice, je ugotovila, da so dotedanje »/l/jubljanske jezikovne posebnosti [so] zbrane predvsem v Toporišičevih delih« (Makarova 2004: 287), in sicer z namenom, da bi izbrane postale dovoljeni odstopi od zbornega k splošno- ali knjižnopogovornemu jeziku. V Slovenski slov- nici (Toporišič 2000: 22) je opisan tudi ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik, ki pa »ni isto kot ljubljansko narečje«6 (prav tam). Slovenski pravopis med neknjižnimi zvrstmi poleg neknjižnega pogovornega jezika in narečij navaja tudi mestne govorice: »Mestne govorice so jezikovni različki, veči- noma nastali iz narečij v večjih mestih. V primeri z narečji so slovenske mestne govorice bliže zvrstem knjižnega, zlasti knjižnega pogovornega in neknjižnega pogovornega jezika (npr. ljubljanščina, mariborščina, kopršči- na). Njihova samosvojost je predvsem v besedju, skladnji in fonološkem naglasu (jakostni, tonemski) ter v splošnem slušnem vtisu.« (SP 2001: 128)7 V prispevku želimo prikazati osnovne ugotovitve iz raziskave glasoslovja in deloma naglasa dolenjskega novomeškega govora v spontanem govoru govorcev treh generacij. Ob raziskavah mestnih govorov si je treba pri vsakem govorcu zastaviti vprašanje, kdo je govorec narečnega krajevnega govora – tudi ali je teh v mestu morda več – ter kdo nadnarečnega (pokrajinskega) jezikovnega različka.8 Treba se je vprašati, ali se je novomeški krajevni govor prenašal 3 Kot enciklopedični članek objavljeno tudi v Zorko (2012). 4 Pod njenim mentorstvom sta nastali tudi diplomski nalogi Mihaele Koletnik Mariborski pogovorni jezik, Pedagoška fakulteta, Maribor [M. Bregant], 1991 in Mojce Redjko Govor Studencev, predmestja Maribora, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1992. Prispevek z naslovom Mariborski pogovorni jezik je objavila tudi Koletnik (2001). 5 Članek Govor celjskega predmestja Gaberje (Škofic 1989) lahko upoštevamo le pogojno. 6 Pojma krajevni govor Toporišič ni uporabljal, v slovensko narečjeslovje je bil uveden 1997 (Smole 1997: 282). 7 Skoraj enak opis mestnih govoric je imel že Slovenski pravopis: Pravila. Ljubljana: SAZU, DZS, 1990, str. 131. 8 Zinka Zorko se s temi vprašanji ni ukvarjala, saj je sprejela »veljavni« (po Slovenskem pravopisu iz 1990) socialnozvrstni termin pokrajinski, konkretno mariborski pogovorni jezik. 110 Glasovne značilnosti novomeškega govora iz roda v rod ali je bil njegov naravni razvoj zaradi odsotnosti medgenera- cijskega prenosa pretrgan in v katero smer gredo spremembe od starejše do mlajše generacije. In nenazadnje se je treba vprašati, ali ima glede na rabo pri mlajši generaciji dobre ali slabe preživetvene možnosti. Besedna zveza »novomeški govor« v naslovu prispevka opredeljuje le mesto raziskave, ne pa tudi pojavne oblike uresničenih govornih dejanj informatorjev. Za razjasnitev zgornjih vprašanj je poleg analize dobljenega terenskega gradiva potrebno mestni govor v svojih pojavnih oblikah najprej defini- rati, saj je nemogoče sprejeti tezo, da vsi, četudi t. i. avtohtoni govorci vseh generacij, uporabljajo enake jezikovne prvine s pričakovanimi med-generacijskimi razlikami, da govorijo vsem skupen pokrajinski jezikovni različek, v socialnozvrstni teoriji poimenovan pokrajinski pogovorni jezik. V narečjeslovnem pojmovanju, ki temelji na genetolingvističnem pristopu členjenja jezika (po Brozoviću, v Šekli 2004), mestni govor pojmujemo v dveh osnovnih pojavnih oblikah: a) kot krajevni govor,9 enakovreden »podeželskemu« krajevnemu govoru, ki izkazuje kontinuiran zgodovinski razvoj, njegovi nosilci so večinoma avtohtoni prebivalci, ki ga rabijo vsaj v določenih govornih položajih in ga (ali tudi ne) prenašajo na naslednje rodove, ali pa je to b) nadnarečje,10 z bolj ali manj ohranjenimi skupnimi značilnostmi okoliških podeželskih krajevnih govorov enega ali več narečij (celo narečnih skupin), v socialnozvrstni teoriji (po Toporišiču sprejeti tako v učbenike kot v slovenski pravopis) imenovan (pokrajinski) pogovorni jezik, njegovi nosilci pa so priseljenci od blizu in daleč, dnevni in tedenski migranti in tudi avtohtoni meščani, ki so mestni krajevni govor opustili. Pokrajinsko obarvano nadnarečje lahko pri delu govorcev že skoraj docela izgubi tudi pokrajinsko zaznamovanost, tako da bi lahko govorili o splo- šno- ali knjižnopogovornem jeziku, kakor ga opredeljuje sociolingvistika, oziroma se nahaja blizu eni od dveh skrajnih točk, tj. eni od dveh sistem- skih različic slovenskega jezika, blizu normiranemu knjižnemu jeziku in daleč od naravnega11 krajevnega govora (Smole 2004). Za sedanje stanje 9 Krajevni govor v celoti definiramo kot: skupek zelo sorodnih idiolektov na ožjem zemljepisnem območju s skupnim komunikacijskim središčem (fara); najmanjša sistemska enota narečja (na zemljevidu narečij ni zamejena); konkretni naravni govor, nastal na osnovi zgodovinskega razvoja; pogosto naš prvi materni jezik (»prirojeni«, knjižni je priučen). (Smole, študijsko gradivo za predmet Socialne zvrsti slovenskega jezika, FF UL). 10 Pojem nadnarečje je bil uveden 1997 kot sinonim za socialnozvrstni termin za pokrajinski pogovorni jezik (Smole 1997: 282). 11 V smislu notranje jezikovne norme in ne predpisane. 111 Vera Smole, Maruša Žibred rabe jezikovnih različkov je hkrati značilno, da domala vsak govorec, ki je tega sposoben, svoj govor spreminja od primarnega različka (krajevnega govora, nadnarečja)12 do knjižno pogovornega ter ga prilagaja sogovorcu ali drugim okoliščinam (več o tem v Skubic 2005, Pulko, Zemljak Jontes 2009, Bitenc 2016). Bližina enemu ali drugemu sistemu je odvisna od ko- ličine narečnih značilnosti v konkretnem govornem dejanju. Lahko trdimo, da zaradi spremenjenih družbenih razmer in zelo različnih družbenih vlog večine posameznikov v zadnjih desetletjih slovenščina še nikoli prej ni bila tako variantna, celo pri enem samem govorcu. Novo mesto leži na območju vzhodnodolenjskega podnarečja kot dela dolenjskega narečja, in sicer na njegovem jugozahodnem delu, vendar zelo blizu pasu razmeroma precej arhaičnih jugovzhodnih dolenjskih govo- rov, ki niso izvedli tipičnih vzhodnodolenjskih inovacij, kot so: tonemska izravnava (izenačitev akuta s cirkumfleksom) v izvorno zadnjem besed- nem zlogu; pri dolgih samoglasnikih nenapet izgovor ː in ː (iz u in ȏ), monoftongizacija eː > äː (iz ě)13 in diftongizacija umičnonaglašenih e v eː/ jaː in o oː oz. položajno v aː/ aː; pri kratkih (nenaglašenih) samoglasnikih položajno ukanje in akanje; preglas (razen ob j) in onemitev - o (> - u), zato so v samoglasniškem sestavu veliko bližji knjižnemu pogovornemu jeziku, k čemur običajno težijo tudi mestni govori (obeh tipov). Južno od Gorjancev se govori severnobelokranjsko narečje s precej drugačnimi inovacijami, med drugim tudi z izgubo tonemskih opozicij in umiki vseh prvotnih naglasov proti začetku besede ter na novomeški govor nima opaznega vpliva.14 S teh narečnih območij, deloma pa še iz južnobe- lokranjskega narečja in mešanih kočevskih govorov, potekajo tudi dnevne (manj tedenske) migracije prebivalstva. Ker je bilo Novo mesto skozi zgodo- vino vedno pomembno mesto na Dolenjskem, se je vanj priseljevalo mnogo ljudi z različnih narečnih in tujejezičnih območij in priseljevanje še vedno poteka. Mesto se širi in »požira« – podobno kot druga mesta – nekdanje 12 Zemljarič Miklavčič (2008: 94) postavlja hipotezo, »da se razlike pojavljajo v dveh smereh: na vertikalni ravni nastajajo razlike med govorci različnih regij (na glasovni, besedni in deloma skladenjski ravni), na horizontalni ravni pa zaradi okoliščin, v katerih govorjeni jezik poteka (višja ali nižja stopnja formalnosti).« 13 Monoftongizacija ni izvedena ali pa je v poteku (dvojnice) v več vzhodnodolenjskih govorih na zahodnem in južnem robu podnarečja, tako da ni splošna vzhodnodolenjska značilnost. 14 Morda pa je bližina teh govorov vsaj v govoru centra mesta (zapis iz 1959) vendarle pospešila t. i. morfologizacijo naglasa oz. posplošitev naglasa osnovnih oblik pri me- šanem naglasnem tipu (tip žêna žené v žêna žêne). 112 Glasovne značilnosti novomeškega govora okoliške vasi, medsebojna komunikacija se od vaške skupnosti usmerja k interesnim skupinam (služba, šola, prostočasne dejavnosti …), katerih člani so glede na svoj primarni govor različnega porekla. Vsakdanji govor posameznika se tako nezavedno spreminja zaradi vpliva številnih zunajje- zikovnih dejavnikov in zaradi sprememb govornega položaja ter pogosto variira v bolj ali manj ustaljenih ((ne)sistemskih) jezikovnih različkih. Govor Novega mesta je bil kot sedanja točka 273 prvič zapisan po Vpra- šalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) leta 1959 (Goričar 1959).15 V prilogi je na pribl. 30 rokopisnih straneh tudi dobro diahrono opisano njegovo glasoslovje in oblikoslovje z dodatkom štirih besedil. Kljub temu da zapisovalka že takrat ugotavlja: »Doseljevanje ljudi iz različnih krajev okolice je povzročilo, da naš govor ni povsem enoten. V novejšem času pa se vedno bolj kaže vpliv knjižnega jezika, ki je predvsem pri mlajši generaciji precej viden,« je v njenem zapisu mogoče ugotoviti sistemski krajevni govor tipa južnih vzhodnodolenjskih govorov z nekaterimi prehod- nimi značilnostmi govorov sosednjega dolenjskega narečja ali nadnarečja. Med njimi so na glasoslovni ravni: napet izgovor dolgih i in u (ali pa nista zapisana kot nenapeta); odprava vzhodnodolenjskih položajnih odrazov za umičnonaglašena e in o ( zéːmla, óːgən, móːlt, óːknu/ óːkən;16 zapisana sta tudi odraza: jáːčmən, pšáːnu, wráːme; áːknu); delna odprava položajnega akanja v kratkih zlogih in zamenjava s (prej položajnim) ukanjem ( nugìe, rukìe, nučìː, zubìe, utrùːk, toda: gˈrab, atˈrak, kraˈpət, stapáːlu, agráːja, guspùːt, gulùop, kuléːnu, mučàːn), odsotnost preglasa za (funkcijsko) mehkimi soglasniki razen ob j; dvojnice pri izglasnem etimološkem - o ( óːknu/ óːkən, mléːku/ mléːk); razpad ń v nj v medsamoglasniškem položaju, sicer pa otrditev v n ( cúːjna, sáːjne, žáːjne, kuréːjne; óːgən, lùːkna, skeˈdən, níːva, tudi: svíːna). V nadaljevanju bo predstavljena kratka zgodovina Novega mesta, metode pridobivanja in (prvotne) analize gradiva ter informatorji, nato pa rezultati 15 Zapisala ga je Malči Goričar pod mentorstvom Tineta Logarja. Listkovno gradivo zapisa vprašalnice in opis govora v rokopisu hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V zapisu ne najdemo podatka, ali je zapisan govor centra mesta ali njegovega obrobja. Ker pa je ugotovljeno, da je v mladosti živela v centru mesta, je zelo verjetno, da je zapisan ta govor. 16 Zapis je sicer v »stari«, t. i. Ramovševi transkripciji, zaradi primerjave s sodobnim gradivom je tu narejeno pretranskribiranje v novo slovensko transkripcijo za zapis narečnih besedil. 113 Vera Smole, Maruša Žibred širše narečjeslovne raziskave:17 katere so tipične glasovne značilnosti in koliko se te tudi generacijsko razlikujejo v odlomkih spontano tvorjenih besedil 14 govorcev treh različnih generacij (po štirje iz mlajše in srednje ter šest iz (naj)starejše) rojenih Novomeščanov. Kratka predstavitev Novega mesta Nastanek Leta 1364 je pokrajina Kranjska postala vojvodina, Rudolf IV. Habsburški pa je s tem postal kranjski vojvoda. Istega leta je sklenil dedno pogodbo z istrsko vejo Goriških grofov, s katero je pridobil ozemlja na zahodnem delu Dolenjske in v Beli krajini. Na Dolenjskem je bilo takrat nekaj trgov, ki bi lahko postali pomembna mesta, npr. Mokronog, vendar so njihovi ustanovitelji močno oslabeli ali celo izumrli, Metlika in Črnomelj pa sta bila preveč oddaljena, zato se je na Dolenjskem pojavila potreba po usta- novitvi novega mesta (Granda idr. 1996: 79). Pokrajina na Dolenjskem se je imenovala Slovenska marka, vanjo je spadalo tudi območje današnjega Novega mesta. To področje je Rudolf IV. pridobil v last z zamenjavo posesti s stiško opatijo, na kar kažejo menjalne pogodbe z dne 6. in 8. februarja leta 1365 (Jarc 1990: 31). Novemu mestu je Rudolf IV. 7. aprila 136518 dodelil posebne pravice, saj je bila na Dunaju izdana »ustanovna« oz. privilegijska listina, v kateri so bile naštete pravice mesta, s tem je uradno potrdil njegovo ustanovitev in nastalo je mesto Růdolfswerde19. Novo mesto je postalo pomembno trgovsko stičišče, preko katerega so iz- važali živino, žito, kože, med in platno, uvažali sol, sadje ter tekstil in do konca 16. stoletja je postalo osrednje mesto za Dolenjsko in Belo krajino (Granda idr. 1996: 91–95). Poimenovanje Prvo ime za Novo mesto je bilo Růdolfswerde, Rudolfswerd, kar neposredno kaže na ustanovitelja mesta Rudolfa IV. Habsburškega, - werd je v 17 Raziskavo je opravila Maruša Žibred za svojo diplomsko nalogo (Žibred 2020) pod mentorstvom Vere Smole. 18 Kot zanimivost naj omenimo, da je istega leta ustanovil tudi Dunajsko univerzo. 19 Zapisi v Granda idr. (1996) z Ruedolfswerd, turej ů z ue in brez -e, se razlikujejo v Snoj (2009: 284), ki navaja še zapis iz leta 1392 Rudolfswerd. 114 Glasovne značilnosti novomeškega govora takratnem nemškem jeziku pomenilo ‛otok, polotok, nad močvirje dvig- njeno ozemlje’. Že takratni prebivalci so kraj imenovali Newstat (torej Novo mesto), ker je bil na novo ustanovljen.20 Iz leta 1418 sta znani dve slovenski poimenovanji, in sicer Noua mesta ter Nouameista, izraz Nova civitas iz leta 1472 pa je dobesedni prevod v latinščino.21 Leta 1581 je Pavel Bizancij zapisal ime Noumest, med letoma 1592 in 1596 je oglejski arhidiakon Polydor Montagnana mesto po starogrško imenoval Neapolis. Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) Novo mesto poimenoval Rudolphswert in Novu Mestu. V času vladanja Jožefa II. se je mesto preimenovalo v Neustadtl (oz. Neustedtl), da ne bi več prihajalo do zmede zaradi dvojnic. Ob praznovanju 500. obletnice leta 1865 je mesto zopet dobilo prvotno ime v slovenski različici, torej Rudolfovo. To ime je bilo v veljavi vse do leta 1918, ko je razpadla Avstro-Ogrska, od takrat naprej pa mesto pozna le današnje ime, to je Novo mesto (Jarc 1990: 20), nar. tudi samo Méːst oz. Mːst. Novejša zgodovina V času med obema vojnama se je center Novega mesta začel vse bolj razlikovati od okoliškega podeželja, saj so se v središču začeli razvijati pomembni uradi in ustanove, na primer gimnazija, moška in ženska bolnišnica ter Narodni in Prosvetni dom. Okoliško podeželje se ni močno spreminjalo, ne v političnem ne v kmetijskem smislu, večinoma se niso vključevali v politične stranke, niti niso uporabljali modernejših kmetijskih strojev. Po eni strani je na podeželju začela upadati prodaja pridelkov, nekateri kmetje z novomeškega okoliškega podeželja so morali zaradi dodatnega zaslužka od doma, po drugi strani pa je na novomeškem podeželju začelo cveteti družbeno življenje, ustanovljena so bila različna kulturna društva, orkestri, 20 »Kraj. im. s prvotnim pomenom ‛novo mesto’, ki so v Evropi (pa tudi drugje) zelo pogosta, /. / navadno označujejo naselbine, postavljene na starih, ki so pogorele ali bile porušene« (Snoj 2009: 284). »Starejše ime naselbine, ki je bila tu že v rimskem času, ni znano« (prav tam). Drugače navaja Granda idr., in sicer da sta na tem območju bili dve naselji: Gradec, ki naj bi stal na današnjem območju Kapitlja, in Markstatt, za katerega Milko Kos predvideva, da se je nahajalo na današnjem območju Glavnega trga. Gradec so tedanji prebivalci imenovali utrjene kraje, Markstatt pa pomeni tržišče, kar dobesedno kaže na funkcijo naselja (Granda idr. 1996: 91). 21 Snoj slovenskima poimenovanjema pripiše letnico 1472, latinski – de oppido Nova Civitate pa 1476: nadaljnjih poimenovanj ne navaja (Snoj 2009: 284). 115 Vera Smole, Maruša Žibred knjižnice, igralske ter pevske skupine (Granda idr. 1996: 188–194). Po II. svetovni vojni so se v mesto vrnili nekateri domačini, ki so si prizadevali za njegov ponovni razcvet in oskrbo meščanov. Leta 1971 je bilo prenovljeno šolstvo, zgrajeni sta bili dve osnovni šoli in več srednjih, kar je omogočilo šolanje strokovnega kadra na domačih tleh. Kulturna dejavnost je zaživela z amatersko gledališko skupino, glasbeno šolo, orkestrom, vojaško godbo ter moškim, otroškim in mešanim pevskim zborom, ustanovljeni so bili Dolenjski muzej, Dolenjska galerija ter Študijska knjižnica in arhiv, vseeno pa se Novo mesto v kulturnem smislu ni več razvilo na isto raven kot pred vojno. V tem obdobju se začne pospešeno razvijati tekstilna, farmacevtska, motorna, gradbena in kemična industrija. Gospodarski razvoj je hitro zajel tudi okoliške vasi, kar je privedlo do manjšega izseljevanja kmetov. Začela so se graditi nova podjetja in manufakture, pomembnejše izmed njih so bile Labod, Novoteks, Tovarna obutve ter Tovarna igrač. Dve izmed naj- pomembnejših podjetij, po katerih je Novo mesto znano danes, sta Revoz (prej IMV – Industrija motornih vozil) in Krka, ki predstavljata dva izmed največjih ponudnikov dela na Dolenjskem. Vsi omenjeni dejavniki, pod- jetja in kulturne aktivnosti, so pripomogli vsestranskemu razvoju Novega mesta in pospešeni urbanizaciji ter ga naredili za gospodarsko-kulturno- -upravno-izobraževalno središče Dolenjske (Granda idr. 1996: 207–222). Kot pokrajinsko središče pa privablja vedno novo prebivalstvo z različnimi primarnimi jezikovnimi različki, tudi neslovenskimi. Metodologija raziskave Izbor informatorjev Kratka predstavitev zgodovine Novega mesta je potrebna za razumevanje jezikovnega dogajanja in pogojuje izbor informatorjev kot tipičnih pred- stavnikov govora. Danes občina Novo mesto obsega 23 krajevnih skupno- sti, Novo mesto je dobilo današnji obseg šele leta 1979 (Štampohar 1990: 111). Po pogovoru s starejšimi prebivalci in anketirano informatorko je bilo razvidno, da so nekoč za Novomeščane veljali samo tisti, ki so živeli na »novomeškem polotočku«, danes znanem kot Krajevna skupnost Center. Vsi ostali so bili tako rekoč kmetje, saj so se ostali predeli današnjega Novega mesta smatrali za podeželje. Pri raziskovanju je kmalu postalo jasno, da je ta podatek pomemben, a le za informatorje starejše, tj. tretje generacije. Poleg nekdanjega različnega načina življenja jih poleg Krke 116 Glasovne značilnosti novomeškega govora ločuje tudi pripadnost fari, sedaj župniji in krajevni skupnosti. Fare so bile skozi dolga stoletja na Slovenskem najbolj stabilne organizacijske enote, zato je razumljivo, da so se enotni krajevni govori oblikovali v njihovih okvirih. Pri starejši generaciji so bili v raziskavo zajeti informatorji kapiteljske (danes Krajevna skupnost Center) in šmihelske fare (danes Krajevna skupnost Šmihel). Govor informatorjev iz kapiteljske fare ima zelo malo narečnih prvin, je zelo nadnarečen, bolj približan knjižnemu pogovornemu jeziku, saj so se v center mesta zaradi javne uprave v večji meri priseljevali izobraženci, kar je privedlo do mešanja različno (narečno) govorečih ljudi in enotenja govora v smeri knjižnega jezika, šmihelska fara pa je bila dalj časa bolj vaška skupnost, saj so bile tam njive in domačije in Šmihelčani so tako ohranjali svoj krajevni govor, ki je bil zagotovo zelo podoben zapi-sanemu iz leta 1959. Pri informatorjih srednje generacije (30–60 let) lahko opazimo nekakšno indiferentnost in nerazlikovalnost glede na območje bivanja ter prav tako majhno stopnjo ohranjanja narečnih prvin, kar lahko povezujemo z izrazito negativnim vrednotenjem narečne zvrsti, še posebej na Dolenjskem, v drugi polovici 20. stoletja, v času njihovega odraščanja. Mlajša generacija (do 30 let), ki prenosa narečnega krajevnega govora ni bila deležna, a čuti potrebo po lokalni jezikovni identiteti, si v tej želji določene narečne prvine »izposoja« pri sovrstnikih z okoliškega podeželja in tako postopoma oblikuje nov novomeški govor. Informatorji Glede na to, da je v raziskavo zaradi časovne omejenosti nemogoče zajeti večje število govorcev, je izbira informatorjev zelo pomemben dejavnik. Po načelih narečjeslovnih raziskav smo izbrali tiste govorce, ki od rojstva oz. zgodnjega otroštva živijo v Novem mestu in niso daljšega časovnega obdobja preživeli v drugem narečnem ali jezikovnem okolju. Namen ugo- tavljanja medgeneracijskih razlik je zahteval tudi opredelitev generacij, in sicer smo se odločili za raziskavo govora treh generacij z naslednjimi zamejitvami: 1. generacija do 30 let, 2. generacija med 30 in 60 let ter 3. generacija od 60 let naprej. V okviru vsake naj bi sprva obravnavali 4 govorce, vendar so se že med zbiranjem posnetkov pokazale razlike med govorci tretje generacije glede na pripadnost prvotni fari (kapiteljski ali šmihelski), zato je bilo potrebno za starejšo generacijo pridobiti vsaj 6 govorcev. Že na tem mestu pa opozarjamo, da so bili v raziskavo zajeti večinoma izobraženci, informatorji z najmanj srednješolsko izobraz- bo, študentje in zaposleni v poklicih, ki zahtevajo rabo nadnarečnega 117 Vera Smole, Maruša Žibred jezikovnega različka, kar zagotovo vpliva tudi na njihov spontani govor v neformalnih govornih položajih. Izjema sta le I-3-Aš in I-3-Cš s samo osnovnošolsko izobrazbo. Oznake informatorjev so sledeče: I označuje katerega koli informator-ja, številka (1, 2, 3) označuje generacijo, velika črka (A, B, C, D, E, F) označuje posameznega informatorja, k oz. š pri tretji generaciji označuje kapiteljsko oz. šmihelsko faro. Pri predstavitvi informatorjev so navedeni letnica rojstva, stopnja izobrazbe, spremembe kraja bivanja ter narečno poreklo staršev. Iz tega sledi: 1. generacija: informator I-1-A (rojen l. 1997) je študent 2. bolonjske stopnje in celo življenje živi v Novem mestu, poleg študija v Ljubljani pogosto obiskuje Štajersko in Belo krajino, njegovi starši prihajajo z območja vzhodnodolenjskega podnarečja ter južnopohorskega narečnega območja. Informator I-1-B (rojen l. 1998) je študent 2. bolonjske stopnje v Ljublja- ni, celo življenje živi v Novem mestu. Njegovi starši prihajajo z območja vzhodnodolenjskega podnarečja. Informatorka I-1-C (rojena l. 1998) je bila v času nastanka raziskave študentka 1. bolonjske stopnje v Ljubljani, celo življenje živi v Novem mestu, njeni starši prihajajo z območja vzhodnodo- lenjskega podnarečja. Informatorka I-1-D (rojena l. 1998) je bila prav tako v času nastanka raziskave študentka 1. bolonjske stopnje v Ljubljani, celo življenje živi v Novem mestu, njeni starši prihajajo z območij vzhodnodo- lenjskega podnarečja ter kozjansko-bizeljskega narečja. 2. generacija: informatorka I-2-A (rojena l. 1977) celo življenje živi v Novem mestu, ima srednjo izobrazbo, njeni starši prihajajo iz severnobelokranjskega narečnega območja in območja vzhodnodolenjskega podna- rečja. Informator I-2-B (rojen l. 1966) že od rojstva živi v Novem mestu, dokončano ima VIII/1. stopnjo izobrazbe, zaradi študija je nekaj let preživel v Ljubljani, sedaj pa občasno službeno potuje po Sloveniji. Njegovi starši prihajajo z območij dolenjskega narečja ter južnobelokranjskega narečja. Informatorka I-2-C (rojena l. 1965) celo življenje živi v Novem mestu. Zaradi študija je nekaj let živela v Ljubljani, danes pa službeno potuje po Sloveniji. Dokončano ima VII. stopnjo izobrabe, njeni starši prihajajo z območja severnobelokranjskega narečja. Informatorka I-2-D (rojena l. 1981) od rojstva živi v Novem mestu, študirala je v Ljubljani. Dokončano ima VI/2. stopnjo izobrazbe, njeni starši prihajajo z območja vzhodnodo- lenjskega podnarečja. 3. generacija: informatorka I-3-Aš (rojena l. 1943) skoraj celo življenje živi v šmihelski fari v Novem mestu, le kratek čas je živela na Primorskem. 118 Glasovne značilnosti novomeškega govora Dokončano ima osnovno šolo, njeni starši prihajajo z območja vzhodnodo- lenjskega podnarečja. Informator I-3-Bš (rojen l. 1926) že od rojstva živi v šmihelski fari v Novem mestu in nikamor ni migriral. Dokončano ima strokovno izobraževanje, njegovi starši prihajajo z območja vzhodnodo- lenjskega podnarečja. Informatorka I-3-Cš (rojena l. 1942) prav tako celo življenje živi v šmihelski fari v Novem mestu in nikamor ni migrirala. Dokončano ima osnovno šolo, njeni starši pa prihajajo z območja vzhodno- dolenjskega podnarečja. Informatorka I-3-Dš (rojena l. 1955) celo življenje živi v Novem mestu, in sicer prvih 5 let v kapiteljski fari, od takrat in do danes pa v šmihelski fari. Dokončano ima IV. stopnjo izobrazbe, njeni starši pa prihajajo z območij vzhodnodolenjskega podnarečja in srednje- štajerskega narečja. Informator I-3-Ek (rojen l. 1919) je sicer rojen v občini Brežice, vendar se je kot dojenček z družino preselil v kapiteljsko faro v Novem mestu. Določeno obdobje je preživel v Beogradu, opravljeno ima železničarsko poklicno šolo, oče prihaja z območja kozjansko-bizeljskega narečja, mati pa z območja neslovenskega govora. Informatorka I-3-Fk (rojena l. 1938) že celo življenje živi v Novem mestu, otroštvo je prežive- la v kapiteljski fari, študirala je v Ljubljani. Opravljeno ima VII. stopnjo izobrazbe, starši pa prihajajo z območij dolenjskega narečja in vzhodnodolenjskega podnarečja. Pri raziskavi je sodelovala še ena Novomeščanka, ki je zaradi rabe knjižno- pogovornega jezika ni bilo mogoče upoštevati kot informatorko. Oznaka zanjo je AI (anketirana informatorka), rojena l. 1942 in celo življenje živi v Novem mestu v kapiteljski fari. Dokončano ima VII. stopnjo izobrazbe in je z izjemo časa študija v Ljubljani živela v centru Novega mesta. Njeni starši prihajajo z območij južnobelokranjskega in srednještajerskega narečja. Doma nikoli niso govorili novomeško, zato njen govor ni bil repre- zentativen, je pa predstavljala bogat vir informacij iz prve roke o življenju v Novem mestu. Posnetki in okoliščine snemanja Zbiranje posnetkov je trajalo približno tri mesece (od 29. maja do 12. avgusta 2020) in bilo zaradi situacije z virusom covid-19 zelo oteženo; še posebej to velja za snemanje informatorjev tretje generacije. Nameravani obisk Doma starejših občanov Novo mesto ni bil mogoč, zato so prišli v poštev samo stari starši znancev in prijateljev, na njihove starše je bil omejen tudi izbor informatorjev druge generacije, na same prijatelje in znance 119 Vera Smole, Maruša Žibred pa izbor informatorjev prve generacije.22 Informatorji prve generacije so pripovedovali o sebi ljubi temi, da je lahko pogovor potekal sproščeno. Pri drugi generaciji je bil pri informatorkah I-2-A in I-2-D posnet spontan pogovor med raziskovalko in informatorkama, pri informatorjih I-2-B in I-2-C pa je bilo vnaprej pripravljenih nekaj usmeritvenih vprašanj (npr. Kateri je vaš najlepši spomin iz otroštva? ). Tudi tretji generaciji so bila postavljena splošna vprašanja o življenju v Novem mestu (npr. Kje so Novomeščani pridobivali drva in zelenjavo? Ali so bili v Novem mestu kakšni sejmi? ). Zbrano zvočno gradivo v celoti obsega 625 minut oz. 10 ur in 25 minut, obrezano oz. preurejeno gradivo pa 241 minut oz. 4 ure in 1 minuto. Za analizo govora vsakega informatorja je bilo izbranih 3 do 6 minut najbolj sproščenega govora s smiselno celoto. Analiza gradiva Izbrani posnetki so bili najprej transkribirani, nato pa analizirani v tabelah sinhrono, primerjalno s knjižnim jezikom, nato pa še diahrono, glede na izvor fonemov, oboje je bilo povzeto v komentarjih (Žibred 2020). Izpisane so bile tudi najpogostejše glasovne spremenljivke in njihove knjižnim enake in narečne različice.23 V tem prispevku podajamo povzemajočo diahrono analizo, za izhodišče pa smo vzeli pojave iz govorov celotnega vzhodno- dolenjskega podnarečja.24 Opis govora Naglas in slušni vtis Tonematika. Dolenjsko narečje ima tonemski naglas na dolgih zlogih in dinamičnega na kratkih,25 za vzhodnodolenjsko podnarečje, kamor spada tudi novomeški govor, je značilna izguba tonemskih nasprotij v izvorno 22 Terensko delo je opravljala le Maruša Žibred, zato se povedano nanaša na njene prijatelje in znance. 23 Bitenc 2016 uporablja mednarodno poimenovanje variabla za tukajšnje domače spre-menljivka. 24 Povzeto po več opisih vzhodnodolenjskih govorov, prim. Cobiss Vere Smole in Vojtech Poklač (2011). 25 Izjema so nekateri severni vzhodnodolenjski govori, kot je šentruperski, v katerem obstajajo minimalni pari s tonemskimi nasprotji tudi na kratkih zlogih, npr. na vàs, zaim. : na vás ‛na vasi’ (Smole 1998: 85). 120 Glasovne značilnosti novomeškega govora zadnjih besednih zlogih, kar se je potrdilo tudi pri naših informatorjih (I-2-A: položːš). Tonski poteki so v severnih govorih manj izraziti kot v osrednjedolenjskih, v južnih, vključno z novomeškim, pa je razpon med nizkimi in visokimi toni vsaj v poudarjenih delih povedi večji in zaradi njih daje vtis pojočega26 in zategnjenega govora, ki skupaj s počasnim in enakomernim govornim tempom ter neintenzivnim in bolj ali manj nenapetim izgovorom glasov tvori specifični slušni vtis, katerega nianse je tudi s fonetično/fonološko transkripcijo težko ujeti. Največ preglavic je povzročala ravno odločitev za zapis (ne)napetosti dolgih i in u, saj ta pri istem informatorju najbolj variira. Prav tako je bilo kljub upočasnitvi posnetka govora težko ujeti kvaliteto nenaglašenih visokih samoglasnikov, saj so ti zelo kratki. Kolikostno nasprotje. Kratki naglasi v zadnjih ali edinih besednih zlogih in s tem kolikostno nasprotje so v vzhodnodolenjskih govorih ohranjeni, v novomeškem govoru pa se vse bolj pojavlja daljšanje, tudi tistih, ki vsebu- jejo polglasnik, pri vseh informatorjih, vendar v različnem obsegu. Najbolj je prisotno pri prvi generaciji pri I-1-C ( dːš, plːc, kːr : ˈsej, laxˈku) ter I-1-D ( tːm, krùːx, nːč : ˈčim, gˈlix), pri tretji generaciji pri I-3-Dš ( čpròː, prčèːn, təkrːt : pəršˈla, bˈrḁt) ter I-3-Fk ( obsèːk, šlè : taˈkḁt, osˈto) – neodvisno od pripadnosti fari – ter najmanj pri drugi generaciji, in sicer samo pri I-2-C ( gdàːj, vèːč, nìːx : preˈcəm, kunˈčọ). Dolgi naglašeni samoglasniki27 Vzhodnodolenjski govori imajo tipičen dolenjski sestav dolgih samoglasni- kov ( iː, üː, uː, ie, uo, eː, oː, eː, oː, åː + əːr/ ar)28 z nadaljnjimi razvoji – so torej bolj inovativni od osrednjedolenjskih. ː in ː za etimološka *i in *u se izgovarjata nenapeto, ponekod že skoraj e-jevsko in o-jevsko, ali pa kot dvoglasnika ː in ː s takimi samoglasniškimi deli; üː iz etimološkega u je izgubil naprej pomaknjen 26 Po tem je podoben nekaterim osrednjedolenjskim govorom, npr. okolice Grosupljega, a je slušni vtis vzhodnodolenjskih govorov zaradi tonske izravnave izvorno zadnjih besednih zlogov drugačen. 27 Čeprav v nadaljevanju ni posebej navedeno, spodnje velja za razvoj samoglasnikov v dolgih zlogih, vključno s podaljšanimi staro- in novoakutiranimi v nezadnjih besednih zlogih; podaljšava teh je bila zgodnja, z izjemo novoakutiranega o so vsi sovpadli z že prej dolgimi ustrezniki. 28 Navedba fonemov je shematska, saj je večina govorov vsaj nekatere foneme razvila naprej. 121 Vera Smole, Maruša Žibred izgovor, kar je povzročilo sovpad z odrazom ː iz cirkumflektiranega o. V novomeškem govoru29 pogostost napetega in nenapetega izgovora iː in uː pri govorcih variira, in sicer ima v prvi generaciji informator I-1-A pogostejši izgovor nenapetih ː ( navːjanje) in ː ( minːti); informator I-1- -B večinoma izgovarja napeti iː ( modərníːzəm), vendar zelo pogosto tudi nenapeti ː ( mːsəm) ter največkrat napeti uː ( izgùːbe); informatorka I-1-C večinoma izgovarja napeti iː ( tradíːcija), dokaj pogosto tudi nenapeti ː ( pomːvat) ter napeti uː ( zjúːtrej); informatorka I-1-D pogosteje izgovarja nenapeti ː ( gstːlno), vendar v skoraj enaki meri tudi napeti iː ( planíːna), za etimološki *u ima najpogosteje izgovor napetega uː ( júːxo). V drugi generaciji informatorka I-2-A za etimološki *i izgovarja napeti iː ( gnojìːla) in nenapeti ː ( rastlːne) v približno enakem sorazmerju, za *u pa se večkrat pojavlja napeti uː ( dognojùːjəm); informator I-2-B večinoma izgovarja napeti iː ( zanimíːvu), pogosto tudi nenapeti ː ( mːsləm) in pa največkrat napeti uː ( pujùːtəršnəm); informatorka I-2-C izgovarja napeta iː ( kmetìːje) in uː ( pùːjske); informatorka I-2-D najpogosteje izgovarja nenapeti ː ( sedːte) in napeti uː ( pùːnc). V tretji generaciji informatorka I-3-Aš najpogosteje izgovarja nenapeti ː ( skučːla), za etimološki *u pa je enakovreden izgovor napetega uː ( pùːško, lùːkne, búːnkə) in nenapetega ː ( drːk, prelːknana, prelːknala se); informator I-3-Bš najpogosteje izgovarja nenapeta ː ( kosːl) in ː ( žːpnik); informatorka I-3-Cš najpogosteje izgovarja nenapeta ː ( knːge) in ː ( kːxala); informatorka I-3-Dš skoraj enako pogosto izgovarja nenapeti ː ( obərtnːki) in napeti iː ( strìːc) ter napeti uː ( slùːškinjo); informator I-3-Ek najpogosteje izgovarja napeti iː ( živíːna), čeprav zelo pogosto tudi nenapeti ː ( ženːca), za etimološki *u se največkrat pojavlja napeti uː ( spovedùːj); informatorka I-3-Fk najpogosteje izgovarja napeta iː ( vozìːčək) ter uː ( lùːkna). Iz navedenega je opazno, da je pri prvi generaciji etimološki *i enakovredno izgovorjen tako nenapeto kot napeto, pri etimološkem *u pa bolj ali manj prevladuje napet izgovor. Pri drugi generaciji za etimološki *i prevladuje nenapet izgovor, za etimološki *u pa napet izgovor. Pri tretji generaciji pri informatorjih iz šmihelske fare prevladujeta nenapeta ː in ː, pri informatorjih iz kapiteljske fare pa izgovor napetih iː in uː. Zapis iz leta 1959 nenapetosti izgovora nima, niti ga ne omenja. Med e-jevskimi glasovi je *ě ohranil poseben odraz in se je po prvotni diftongizaciji v eː in kasnejšemu širjenju samoglasniškega dela v večjem delu vzhodnodolenjskih govorov monoftongiral v zelo široki e, torej äː. 29 Kjer je bilo zabeleženih veliko primerov, je v prispevku podan samo en, kjer pa malo, so podani vsi primeri. 122 Glasovne značilnosti novomeškega govora Vzporedno z njim se je naprej razvijal podaljšani cirkumflektirani o, se diftongiral v oː, a se je veliko prej kot eː, in to v vsej dolenjščini, monoftongiral v uː, kar je eden najbolj prepoznavnih dolenjskih glasovnih pojavov. Po zgodnji denazalizaciji in sovpadu odrazov za etimološki e in nekdanji nosnik *ę v e ter novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu in nosnik *ǫ v o, sta se oba ožala in diftongirala v ie in uo, ožanje pa se nadaljuje v iẹ in uọ, v jugovzhodnih vzhodnodolenjskih govorih celo v smeri napetih iː in uː. Za novomeški govor je značilno, da so se dvoglasniki skoraj izgubili in se pri večini pojavljajo zelo redko – izjema so starejši informatorji iz šmihelske fare, torej I-3-Aš, I- 3-Bš ter I-3-Cš. Zanimivo je, da se dvoglasnik ẹː ( e je ozek!) za *ě vsaj v kakšni besedi (z izjemo informatorjev iz šmihelske fare) pojavi pri mlajši generaciji (pri I-1-A: lːto in I-1-C: napovːdat), ne pa pri starejši informatorki iz kapiteljske župnije (pri I-3-Ek). Odsotnost tega odraza opazimo tudi pri informatorki I-3-Dš, razlog za to je lahko v tem, da je od vseh informatorjev tretje ge- neracije najmlajša ali pa ker je prvih pet let življenja živela v kapiteljski fari. Pogosto se ẹː za jat pojavi pri I-2-A ( lːtu, lːt, rːs, z lːti, nːki), vendar tudi ḙː ( s tːm, vlːčjo, vːm, tːj, vːš/ vːš, mːt, puvlːče, nːkam, prežvːl, dːlat) ter ozki e kot za večino e in ę ( bolːzən, trːba, s tːm, cːlu, nːke, lːpi, lːtos, cvːta). Dvoglasnik ima pogosto informatorka I-3-Aš ( nːki, jːst, léːta, léːpzga, léːpa, suséːdom, toda: vːm/ vèːm, Nːmc, pərletːla, špːgu, preživéːl, mːl), prav tako ima dvoglasnika za e in ę ter novoakutirani o- in ǫ ( riku, brz rukìẹ, pìẹt, ujìẹ, lsìẹnu, pod zìẹmlo;  xùọst,  narùọčji, sùọrte, nùọtər, nùọt, rùọžnatu). Redko ima dvoglasnik za jat informator I-3-Bš ( nèː, nèːs, dːlu), vendar pogosteje kot za druga dva e-jevska samoglasnika e srednje kvalitete ( mːl, dːlat, rːs/ rːs, nedːĺsku, nedːĺa, dːlala, živːl, naprːj, ob nedːĺx, ob dːlonikx, vːste, nːki, tudi: méːl/ mːl, toda: tːga, tːx, čːle, nadːle, trːba), zelo redko ima dvoglasnik tudi za e in ę ( tìẹ, spìẹt, začìe). Precej pogosto ima dvoglasnik za jat informatorka I-3-Cš ( tːga, lːpo, puvéːdat, lèːt, mèːla, zméːšane, pèːš, pèːle, navéːsto, pu dvèː, mːl, toda: dvːma, pu tlːx), samo dvoglasnik ima za e in ę ( zvẹčìẹr, večìẹr/ vẹčìẹr, vrjìẹt, žinska, njìẹ/ njìe; zmìẹrej, ušisu, grite), ne pa tudi za novoakutirani o- in ǫ ( sùorte; toda: mːrəm, mːgu, purːke, purːčəl, purːko). Dvoglasnikov nima informatorka I-3-Dš, informator I-3-Ek pa zelo redko za jat ( nasːko, bolːzn, pvéːste). Raziskava je pokazala, da se je zgodil ali pa je v teku sovpad jata z odrazi za etimološki e in nosnik ę v e različnih kvalitet, nasprotno pa se tipični dolenjski uː za cirkumflektirani o – pri nekaterih z več ali manj izjemami (I-2-A: drevː, I-2-B: šːle, zapòːmnu, I-2-C: okrːk, spːmnəm, 123 Vera Smole, Maruša Žibred na mːrje, kokːš(k)e, I-2-D: u šːlo, I-3-Dš: gospːdu, kukːši, pːlja, mːj, tːle, spòːmnəm, blː/ blòː, I-3-Ek: stːj, gdː, nːč) – dobro ohranja pri vseh treh generacijah, najpogosteje v izglasju ( gdùː, teškùː, laxkùː, blː/ blòː, tkùːlele). V zapisu iz leta 1959 so zapisani še vsi trije diftongi, in tudi uː za cirkumflektirani o. Po umiku naglasa z zadnjih kratkih zlogov na prednaglasna etimološka e in o in njuni podaljšavi v široka eː in oː je tudi dolenjščina dobila nov par dolgih samoglasnikov, ki sta se v vzhodni dolenjščini diftongirala v eː in oː, nato pa je šel razvoj v govorih dalje v smeri izgovorne oddaljitve obeh sestavnih delov in s tem širjenja e in o proti a, zlasti pri o v soodvisnosti od predhodnega soglasnika, npr. ž éːna, kóːsa > žáːna, káːsa. Za umič- nonaglašeni e je v novomeškem govoru pri vseh informatorjih najpogostejši odraz eː široke kvalitete ( jéːzik, žiléːnje) in redkeje äː ( mːn, rːkəl) ali aː ( ráːkəl). Najpogostejši odraz za umičnonaglašeni o je v novomeškem govoru pri vseh informatorjih široki oː ( svetlóːbo) in precej leksikalizi-rano dvoglasnik oː ( póː). Čeprav so lahko odrazi drugih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov prav tako srednje široki do široki, pa se pri istem govorcu ohranja vsaj majhna razlika med širino umično naglašenih e in o ter drugimi – slednji so vedno nekoliko ožji. V zapisu iz leta 1959 sta za umičnonaglašena e in o kot običajna navedena odraza eː in oː, zapisani pa so tudi primeri z aː (gl. str. 113). a se je izgovorno zaokrožil na celem JV slovenskega govornega prostora, ostanke zaokroženosti najdemo tudi v delu dolenjskih govorov, pri čemer je v vzhodnodolenjskih, kjer jo poznajo, ta zaokrožitev zelo rahla, lahko tudi vezana na položaj za rahlo velariziranim l, vsekakor pa ne tipična. Enako velja tudi za aː iz polglasnika, ki je z njim razvojno sovpadel. V novomeškem govoru je nekoliko zaokrožen in tudi nazaj pomaknjen åː zelo redek, sliši se pod posebnimi poudarki in nima fonemske vrednosti ( pərklǻːplat, čːst, puslǻːla, dǻːla). V zapisu iz leta 1959 primerov z åː ni. Zvezi əːr in oː za  in , predvsem əːr se je v dolenjščini lahko razvila v aːr, enako v vzhodnodolenjskih govorih, vendar se, verjetno pod vplivom knjižnega jezika, vse bolj pretvarja nazaj v əːr. V novomeškem govoru sta dvofonemski zvezi əːr in oː; v izgovoru lahko variira le širina o v oː ( dːgu, vːržəm), v zapisu iz leta 1959 le əːr in oː. 124 Glasovne značilnosti novomeškega govora Kratki naglašeni30 in nenaglašeni samoglasniki Za vzhodnodolenjske govore in s tem za novomeški govor so značilne delne oslabitve v polglasnik ali popolne onemitve visokih samoglasnikov i, u in ě.31 Kot v drugih (vzhodno)dolenjskih govorih je polglasnik pri starejši generaciji pretežno sprednjejezični , položajno srednjejezični ə, pri mlajši pa prevladuje slednji ( ˈs ‛vsi’, ˈnəč). Kratki nenaglašeni i v vseh treh generacijah najpogosteje onemi, zlasti ob zvočniku ( kúːxna, prežvːl), pogosto delno oslabi v eno od izgovornih različic polglasnika, tj. / ə ( xːdəš, spòːmnəm;  partizàːnx, nkːl), redkeje tudi v  ( mnːt, planíːn). Pogost je tudi (leksikaliziran) preglas pred j in po zlitju nastane novi -i iz -aj, ki lahko prav tako onemi ( zˈmẹr ‛zmeraj’, nːki ‛nekaj’). Nenaglašeni u v po-ložaju za zvočnikom pogosto onemi in pred zvočnikom nastane drugotni polglasnik ( dərgàːčne); onemi lahko tudi kot končnica D/M ed. m sp. ( na kóːnc), ali pa se zanj še govori i (  narùọčji) ali  (  dːm); pod vplivom knjižnega jezika pa se ponovno vzpostavlja tudi končnica -u. Druge slabitve u so enake kot pri i. Pri vseh treh generacijah nenaglašeni ě najpogosteje delno oslabi v enega od izgovornih različic polglasnika ( lsìẹnu, sodlvːt, vːdət, pətéːlən). Vse slabitve in onemitve so tudi v zapisu iz leta 1959. Za govore vzhodnodolenjskega podnarečja je za kratke naglašene sa- moglasnike in za nenaglašene zloge značilen položajni razvoj o glede na predhodni soglasnik, tj. položajno ukanje za mehkonebniki in ustničniki/ zobnoustničniki, in akanje. V novomeškem govoru je ukanje, ne samo položajno, opazno pri vseh treh generacijah, največkrat pri tretji genera- ciji iz šmihelske fare in najmanjkrat pri tretji generaciji iz kapiteljske fare ( utróːc, dumòː : puvéːdat, kukːši, pučáːkej, puslùːšte), redko tudi pri prvi generaciji, kar pomeni, da je v zamiranju. Akanje je v novomeškem govoru že skoraj popolnoma odpravljeno, opaziti je možno le še osamljene primere, in sicer pri starejših informatorjih (I-3-Bš: dåmː, I-3-Cš: damː); glede na to, da se pojavi v isti besedi, je pojav lahko leksikaliziran. V zapisu iz leta 1959 je prisotno samo ukanje v prednaglasnih zlogih, vključno z besedo dumùː. Za govore vzhodnodolenjskega podnarečja je prav tako značilen preglas a in o (iz o z izjemo izglasja in iz ǫ) za (funkcijsko) mehkimi soglasniki. 30 Za predstavitev natančnejšega razvoja kratkih naglašenih samoglasnikov v gradivu ni bilo dovolj primerov; kot je povedano v poglavju o kolikostnem nasprotju, so se ti podaljšali in v svoji deloma reducirani podobi prešli v sistem dolgih naglašenih samoglasnikov. 31 Enak razvoj imajo zato, ker sta ě po zožanju, ü pa po izgubi zaokroženosti sovpadla z i. 125 Vera Smole, Maruša Žibred V novomeškem govoru je prisoten pri vseh generacijah, vendar le še za j in pred njim ( zˈdej/ ˈzej, ˈsej, ˈkej, ˈjs/ ˈjz, zjúːtrej/ zúːtrej). Med širše, ne samo vzhodnodolenjske pojave spada položajno e-jevsko akanje za r in n. V novomeškem govoru so pri treh informatorjih prisotni ostanki tega akanja, in sicer pri informatorju I-3-Bš v besedi nadːle, pri informatorki I-3-Cš v besedi navéːsto in presenetljivo pri informatorju I-3-Ek v nikalnici ne ( na bo). Izglasni etimološki - o se je v vseh dolenjskih govorih že zgodaj zožal v - u in v severnih vzhodnodolenjskih govorih (z izjemo v položaju za soglasniško skupino) tudi onemel. - o v - u tako pri kratkih naglašenih kot kratkih nenaglašenih samoglasnikih ( tˈku, saˈmu, laxˈku; kosːlu, zastarːlu, zanimíːvu) je značilen za vse generacije in skorajda ne pozna onemitev; tako se v izglasju ohranja razlika z - o iz - ǫ ( kuprːvo, bːmbo, gláːvo). V zapisu iz leta 1959 je naveden - o v - u, a tudi onemitev ( mléːk( u), méːst( u), léːt( u), víːn( u)). V vzhodnodolenjskih govorih so znane asimilacije ə in visokih (posle-dično oslabelih v ə) samoglasnikov v o pred , v novomeškem govoru pa se temu pojavu pri vseh generacijah pridruži tudi asimilacija a v o pred  ( kunˈčọ, čepˈrọ, skáːko, zméːto, pobːro), enako v mirnopeškem govoru, a v zapisu iz 1959 še a ( léːža, pukríːva). Soglasniki Ker soglasniki bistveno ne vplivajo na slušno podobo novomeškega govora, so predstavljene samo bistvene ugotovitve. V vzhodnodolenjskih govorih mehki *ń pred samoglasniki in pred pavzo izgubi nosnost ( ń > j), pred soglasniško skupino pa mehkost ( ń > n). Mehki *ĺ izgubi izgovorno mehkost ( ĺ > l), ohrani pa funkcijsko, torej za sabo povzroča preglas a in o. V novomeškem govoru je ĺ pri vseh treh generacijah povečini izgubil mehkost ( pràːlice, u nedːlo), pod vplivom knjižnega jezika pa se pojavljata tudi ĺ/ lj ( dvòːĺ, nedːĺa, zakĺùːčək; nasːlje, pːlja, is podežèːlja). Enako velja za ń: mehkost izgublja v vseh položajih ( kúːxna, óːgən), prav tako pod vplivom knjižnega jezika se zanj pojavljata tudi ń/ nj ( màːńši, iskùːšńa, ńìːm; navːjanje, prerːvanja, prekːnjena). Preglasa za njunimi odrazi ni. V zapisu iz leta 1959 je ĺ prav tako otrdel v l, ń pa je v odvisnosti od položaja raz-padel v jn (med samoglasniki) oziroma otrdel v n (za soglasniško skupino in v vzglasju) (gl. str. 113). Pri nezvočnikih se zdi, da so nekateri vzhodnodolenjski pojavi (ki so tudi širše slovenski) leksikalizirani in se vsaj kot dvojnice pojavljajo pri 126 Glasovne značilnosti novomeškega govora vseh treh generacijah: krat > kat (po prvotni prekozložni disimilaciji r-r > r-) ( tḁˈkḁt, éːnkət, dvàːkat, velíːkat, páːrkat, desːtkat), onemitev t ali d v števnikih ( trːinštːrsdga, pːtinštːrəsədga, dvàːintrːəsət, trìːəsəti), onemitev s v sklopu sl ( mìːsəm) ter onemitev d v sklopu zd ( ˈzej in zèːj). V zapisu iz 1959 teh pojavov še ni zaslediti. Sklep Upoštevajoč zapis novomeškega govora v centru mesta (v nekdanji kapi- teljski fari) iz leta 1959, ki odraža sistemski krajevni govor, po katerem je bilo Novo mesto uvrščeno na območje vzhodnodolenjskega podnarečja, tega za govor nobenega od informatorjev iz te raziskave ne moremo trditi. Vsi imajo veliko glasovnih spremenljivk, ki imajo razpon od knjižne vred- nosti do, lahko tudi z vmesnimi različicami, vrednosti v okoliških vzhod- nodolenjskih narečnih govorih, kar pomeni, da govorijo eno izmed oblik pokrajinsko obarvanega nadnarečnega mestnega govora, z večjo ali manjšo oddaljenostjo (z več ali manj narečnih vrednosti glasov in specifične slušne podobe) od osrednjeslovenskega neknjižnega pogovornega jezika. Pri vseh je bil medgeneracijski prenos prvotnega novomeškega krajevnega govora pretrgan, pri starejši generaciji morda tudi namerno opuščen, posamezniki pa vendarle ali ohranjajo ali pa, kar velja za mlajšo generacijo, celo na novo prevzemajo okoliške narečne značilnosti na glasovni ravni, predvsem pa na prozodični, ki s posnemanjem slušnega vtisa južnih vzhodnodolenjskih govorov ustvarjajo prepoznaven slušni vtis. Skupaj s starejšimi informatorji iz šmihelskega območja imajo mlajši precej več narečnih prvin kot informatorji srednje generacije in starejše generacije iz centra, ki so pokrajinsko skoraj že neprepoznavni. Predpostavljamo tudi, da so vsaj minimalne razlike med prvotnima govoroma v kapiteljski in šmihelski fari obstajale že zaradi drugačnega načina življenja (mestni proti vaški), pri čemer je bil govor kapiteljske zagotovo inovativnejši. Literatura Maja BITENC, 2016: Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Malči GORIČAR, 1959: Zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) 273 Novo mesto in opis govora. Filozofska fakulteta UL. Mentor: T. Logar. Hrani: Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 127 Vera Smole, Maruša Žibred Stane GRANDA, Jovo GROBOVŠEK, Bojan RADOVIČ in Peter SIMIČ, 1996: Novo mesto. Novo mesto: Dolenjski muzej. Janko JARC, 1990: »Iz preteklih stoletij Novega mesta.« Novo mesto skozi čas. Ur. Zdenko Picelj. Novo mesto: Dolenjski muzej. 20–71. Mihaela KOLETNIK, 2001: Mariborski pogovorni jezik, Časopis za zgodovino in narodopisje 72/37, 1/2, 245–254. Irina MAKAROVA, 2004: Mehanizem jezikovnega prilagajanja in variantnost sodobne ljubljanščine. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (Obdobja 22). Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 287–296. Simona PULKO, Melita ZEMLJAK JONTES, 2009: Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položaje. Slovenska narečja med sistemom in rabo (Obdobja 26). Ur. V. Smole. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 353–370. Andrej E. SKUBIC, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba. Vera SMOLE, 1997: Slovenska narečja in zanimivejši pojavi v razvoju kratkega vokalizma. 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ur. A. Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 281–288. – –, 1998: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4, 73–88. – –, 2000: Uvod v slovensko dialektologijo: del vsebine za predmet ZSD II. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost, Katedra za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo. – –, 2004: Nekaj resnic in zmot o narečjih v Sloveniji danes. Aktualizacija jezikovno zvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (Obdobja 22). Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 321–330. – –, 2019: Osnovni pojmi kot jih definira sodobno slovensko narečjeslovje. Študijsko gradivo za predmet Socialne zvrsti slovenskega jezika, FF UL. Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in ZRC SAZU. SP 2001 = Slovenski pravopis, 2001: Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Matej ŠEKLI, 2004: Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetsko-jezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitevjezikovne resničnosti (Obdobja 22). Ur. E. Kržišnik. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 41–58. Jožica ŠKOFIC, 1998. Govor celjskega predmestja Gaberje, Jezikoslovni zapiski 4, 89–98. Anton ŠTAMPOHAR, 1990: »Iz novejše zgodovine Novega mesta.« Novo mesto skozi čas. Ur. Zdenko Picelj. Novo mesto: Dolenjski muzej. 72–86. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. 128 Glasovne značilnosti novomeškega govora Saša VOJTECH POKLAČ, 2011: Glasoslovje in frazeologija v dolenjskih govorih med Krko in Gorjanci. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF UL. Jana ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ, 2008: Iskanje odgovorov na vprašanja govorjenega jezika, Jezik in slovstvo 2, 89–106. Zinka ZORKO, 1989a: Narečna podoba mariborskega predmestja, Jezik in slovstvo 7/8, 170–178. – –, 1989b: Narečna podoba mariborskega predmestja, Časopis za zgodovino in narodopisje 60=25, 2, 139–148. – –, 1992. Mariborski pogovorni jezik na stičišču treh narečnih baz: (glasoslovje in besedi- šče). Zbornik predavanj (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 28). Ur. Miran Hladnik, Darinka Počaj-Rus. Ljubljana: Center za slovenščino kot tuji ali drugi jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 43–55. – –, 1998 . Mariborski pogovorni jezik in narečni jezik mariborske okolice: predavanje na poletnem seminarju za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, Maribor, hotel Piramida, 23.–28. avgust 1998. Maribor. – –, 2002: Mariborski pogovorni jezik, Studia Historica Slovenica 1, 127–150. – –, 2012: Mariborski pogovorni jezik. Leksikon mariborske družbe in kulture: po letu 1945. Ur. Peter Simonič. Maribor: Obzorja. 120–121. Maruša ŽIBRED, 2020: Novomeški govor. Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Slovenistika. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Mentorica V. Smole. Priloga: Kratki besedilni zgledi Zapis iz 195932 Na pùːstən tóːrk so pər ˈnḁs pərrìedəl maškəràːdo, kə je zglìedala ku ta pràːva kmìečka ùoxcət. Bi je žiénən, véːlək, u čːrən ublèːk, nəvéːsta je bˈla pa mːjxna, sa u béːləm. Bla sta še dva starəšíːnata in dvèː starəšìːnke. Éːna je pestvàːla zavìːto màːčko in jo skùːs za rìep vléːkla, də je cvilìːla ku mèːjxən utˈrok. Žiénən in nəvéːsta sta se s kóːjnəm vuzíːla, starəšíːnati so šlìː pa zàːt pèːš. Za nìːm sə je pa pudìːlu ən ˈkəp utrùːk in tut ta vìelkəx ne màːnkalu. Takˈrḁt je bˈla xúːda zíːma in je bla Kːrka taˈku zamːrznena, də je šla laxˈku ˈsa ta ùoxcət pu liédi na drùːgo stˈrḁn. Na pəpəlnìːčno srèːdo pupòːdne so pa Kùːrənta pukupàːval. Spìet je šlu vəlíːk əldìː, naprèːj so néːsəl na tràːgax slàːmnadga mužàˑ, tùː je bi Kùːrənt. Za nìːm je šla pa nəgóːva dùːva in je stˈrḁšnu jukàːla za ràːjnkəm mùožəm. Póːl so pa šlìː še drùːk əldìe, takùː də je bi rèːs véːlək pugˈrep. Uˈsi sˈkəp so šlìː na Kːrko, na sréːt so lìet prəbíːl in so Kùːrənta nùot vːrgəl. Máː so se še poslaláːl ud néːga, póːl so pa šlìː. 32 Zaradi redkosti tako starih zapisov besedil smo dali prednost tem, prilagamo jih v celoti. Opravljeno je bilo pretranskribiranje iz stare v novo transkripcijo in skladno s trditvami v opisu govora vneseni nekateri popravki. Vsa besedila iz Žibred 2021 so dostopna na spletu. 129 Vera Smole, Maruša Žibred Ǝnˈkḁt je u mərtvàːšənc léːža en mərˈlič. Zvəčìer, ku so se fáːntje zbràːl, so šli stáːt, čə je gdùː taˈku kuráːjžən, də bi šu u mərtváːšənco pukríːt trúːgo pa zaˈbət en žəˈbəl vàːjno. Rèːs je éːdən ˈšu in narìedu takùː, kukər so se zməníːl. Bìː je žie vəsìe, də je taˈku xíːtru narìedu in je xóːtu ˈjət ˈvən. Takˈrḁt je pa začúːtu, də ma ən vugàː rìekəlca u trúːk. Ku je pukríːva trúːgo, je zapìe zràːvən šə svuj rìekəlc, póːl ga je pa še pərˈbu. Ta rìevəš je pa míːslu, də ga mərˈləč dəržìː in je blu pˈrəc kóːnc z nəgóːvo kuràːjžo. Z so sìːlo je vlèːku rìekəlc, takùː də je trúːga na tˈla pàːla. Žie čìːst zméːšan je vlèːku trúːgo du vràːt, ˈtḁm je pa sˈkəp ˈpo in umːru. U Nom-méːst je žíːvu gustìːlənčar Štəmbùːr, kə je pa bi déːləč okrùok zˈnḁn, də znàː tut žvalìː zdáːt. Pusìebnu kmiétje so méːl vəlíːku zaùːpajne vàːjnga. Ǝnkˈrḁt je pətpéːla x néːmu əm kˈmet svojga pəˈsa kə ne xóːtu žːrt. Próːsu je gospùːda Štəmbúːrja, nej puglìeda, kàː je z nìːm narùobe. Tàː pa takˈrḁt ne mu càːjta in je narùoču, nej piélejo pəˈsa u svinàːk, də ga buo póːl pugliéda. Pa ga ne pugliéda cèːləx pìet dnìː, kə je čìːst puzáːbu nàːjnga. Ku se je spùːmnu, je ˈbərš šu ˈke, də vìːt, če je ˈpəs spˈlox šə žìː. Utpːru je vráːta, ˈpəs pa vəs səstráːdan, muje uˈšu in jo je ucvːru prut dóːm. Drùːg-dan je pa pərˈšu u gustìːlno spiet tist kˈmet in je skùːs klíːca guspuda Štəmbúːrja x svoj míːs. Tàː se je pa bàː, də ga buo práːša, kje ma pˈsa in čə je žie zdˈro, zatùː sə nèː ùːpa pərblìːžat. Póːl je pa ut dìeləč slíːša, kakùː je kˈmet pərpudˈvḁ drùːgəm əldèːm u gustìːlən: »Jàː, guspùːt Štəmbùːr so pa fèːst duóxtar. Mùːj ˈpəs ne xóːtu ˈžərt, utˈkḁr so ga pa unìː puzdráːvəl, pa žˈre ˈse ut kráːja. Guspùːt Štəmbùːr sə je kar uddáːxnu, ku je tu slíːša, ˈšu je zˈdej še óːn x kmìet in začìe guvóːrt, kulk déːla je mu z nəgóːvəm pəˈsəm. 1. generacija: informatorka I-1-C Jàː, prːdəš se napovːdat – mːrəš se prìːdət napovːdat in se zmːnəš za pravìːla pa na prìːmər kàːzən. Éːnkrat so pəršlìː éːni, so si lepùː ˈse puglːal plːc, tːrej is kjː bi laxkùː pəršlìː pa tùː. Póː pa ne vːm – če vəm ràːta, prdemo mìː k ˈvəm pomːvat posːdo, na prìːmər, če ˈne, vìː príːdete k ˈnəm. S: In káːka so pa recːmo pravːla? I-1-C: ˈJa okùːl jáːmbora, ˈtəm, k-je zastàːva, je tkùː dvàː mːtra okùːl in okùːl, ˈne. Kàːo, mìː ne smːmo ˈtəm not stːt. 2. generacija: I-2-A ˈNəč nːmaš … Xalː? Na napàːkax se učːš. ˈNe, samː odlːməš al pa – ˈja òːn ˈtut iz lːsta zráːste. Če lːst, recːmo, ku ti dóːl páːde, če ga dàːš – saˈmu položːš na zéːmlo, ˈže póːl sàːm zráːste. S: ˈJa kàː pa tː gnojːla pa tː, ˈjs tu ˈnəč ne vèːm, č mːrəm kej dáːjat zràːvən al pa kèːj. I-2-A: ˈJst, bom tkùː puvːdla. ˈJst, sìːcər Alèːš pràː, da səm čaròːnica, kuprːvo namučəm pa tùː, kḁr màːm pač tlèː. Pa ˈtəm zgníːje u áːjmərju, póː-pa pretːčəm in s tːm dognojùːjəm, ˈne. S: Ajàː, jàː, jàː. I-2-A: K dərgàːč laxˈku dàːš cːlu premožéːnje za tàː gnojìːla. S: Jàː, sej tùː. 130 Glasovne značilnosti novomeškega govora 3. generacija: I-3-Cš Móːje stàːra máːma, k-j bla tːk stáːra, óːna je taˈku gláːtku bráːla! Mː smo se zvẹčìẹr okːl njie zbràːl, óːna je ˈnəm pa bráːla. Óːna je ˈnəm sàːk večìẹr bráːla. Néː-b mːgu vrjìẹt člóːk, d-j ena táːka stḁrèːjša žinska, d-j znàːla taˈku bˈrət, pa lpː pːsat. Póː-pa, k je óːna omàːgala, je pa tàː téːta ˈnəm bráːla, k je ˈzej u dːm. Óːna tut taˈku gláːtku béːre. In smo se ˈs spráːvəl okːl njìe, pḁ puslušáːl, k-j bráːla. Pa ˈse pràːlice al pa knːge táːke, táːke láːxke. I-3-Fk Po kóːncu pːtinštːrəsədga lːta so seštːval, ˈne, prebivàːlstvo preštːval in je blː mnˈde okrːk štːr tìːsoč prebivàːlco, o-tːga jix je šlùː zlː velíːku se otselíːlu u Lubláːno, pəršlùː je pa tut velíːku is podežèːlja, ˈne, v tː mːsto. In svːde, tː mːsto potːm gledː na tàː obsèːk prixajujːčix ludìː ni ˈveč … žíːle níːso več zdəržáːle. /. / Tùː je blùː premáːl elːktrike, premáːl stanovàːń, premáːl xráːne in tku naprèːj. ˈAmpk u-glàːnəm, kər smo ˈsi isxàːjal s kmːto, usàːk je mː še mːžnost jət dumòː. /../ Na kmːtəx (je) kej dùːbu, vːš. PHONETIC IMAGES OF THE NOVO MESTO SPEECH The Novo mesto local speech is one of the previously unexplored urban local speeches. Since its foundation in 1365, Novo mesto has been an important center for the Dolenjska and Bela krajina regions. It expanded from the center at the bends of the river Krka and beyond. After the Second World War, when it developed rapidly, it absorbed surrounding villages, changing agricultural lands into settlements. As a regional center, it still attracts new population with different primary language variants, including non-Slovenian. Analyzing the speech of 14 informants from three generations, which we compared with the speech record from 1959, according to which Novo mesto was classified in the East Dolenjska subdialect, we found out that no one has preserved the systemic local speech of Novo mesto. We discovered that the informants speak one of the forms of the provincial (Eastern) Dolenjska colored urban speech. The use of dialectal elements varies from person to person, but in terms of generation, the older generation from the Šmihel area and the younger generation use most of dialect elements. In search of their (lost) local linguistic identity, the younger generation adopts surrounding dialectal features at the phonological and prosodic levels, creating a recog-nizable auditory impression of Novo mesto. Among them are a slow speaking tempo, at least partially not intense pronunciation of long i and u, occasional use especially of the double vowel eː, loose pronunciation of all unstressed vowels, a similar degree of partial and complete attenuation of short vowels used in the surrounding village local speeches, a relatively wide range between low and high tones of tonemic accent, and an East-Dolenjska loss of tonemic oppositions in originally last word syllables. (Prevod: Danila Zuljan Kumer) 131 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Jožica Škofic ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Dialektološka sekcija, Novi trg 4, SI 1000 Ljubljana; Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za slovenistiko, Titov trg 5, SI 6000 Koper, jozica.skofic@zrc-sazu.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.7 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku so predstavljena izbrana narečna poimenovanja za poklice, zbrana z enotno anketno metodo za Slovenski lingvistični atlas. Narečni leksemi so morfolo- ško analizirani in prikazani na jezikovnih kartah. Zbrani apelativi so primerjani z gorenjskimi hišnimi imeni, motiviranimi s poimenovanji za iste poklice, ki so bila zbrana v projektih Kako se pri vas reče? in FLU-LED. Hišna imena so predstavljena predvsem s stališča tvorjenosti, opozorjeno pa je tudi na v njih izkazane narečne glasoslovne značilnosti. Ključne besede: Slovenski lingvistični atlas (SLA), Gorenjska, gorenjska narečja, mikrotoponimija, hišna imena, župan, šivilja, krojač The article presents selected dialect names for professions, collected with a unified survey method for the Slovenian Linguistic Atlas. Dialect lexemes are analyzed at the morphological level and presented on linguistic maps. The collected appellatives are compared with Gorenjska house names, motivated by names for the same professions, collected in the projects How do you call your house? and FLU-LED. Selected house names are presented mainly from the point of view of word formation. Dialect phonetic characteristics are also analyzed. Keywords: Slovene Linguistic Atlas (SLA), Upper Carniola, Gorenjska dialects, mi-crotoponymy, house names, mayor, dressmaker, tailor Uvod Osebna, zemljepisna in stvarna lastna imena s svojo istovetenjsko, razli- kovalno in umeščevalno vlogo postavljajo poimenovane objekte v miselni in stvarni prostor ljudi, ki poimenujejo svet okoli sebe. Med zemljepisna 132 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen lastna imena spadajo tudi hišna imena, ki so v slovenskem jezikoslovju pojmovana kot poimenovanja najmanjših naselitvenih enot – hiš s pripada- jočimi posestmi (zemljo, gospodarskimi poslopji) in njihovimi prebivalci. Hišna imena se redko spreminjajo, čeprav hiše z dedovanjem ali prodajo menjajo lastnika – ohranjajo se z ustnim posredovanjem iz roda v rod. Hišna imena imajo pri identifikaciji domačinov pogosto celo pomemb- nejšo vlogo kot njihov priimek in posameznike običajno spremljajo vse življenje – pogosto so ob imenu in priimku zapisana tudi na nagrobnikih, v preteklosti pa so bila obvezna sestavina različnih uradnih popisov (npr. Status animarum, Franciscejski kataster (1818–1828) in Reambulančni kataster (1869)). Za natančno določitev podobe hišnega imena in raziskovanje njegovega razvoja z izvorom vred je treba upoštevati »(1) ime z vsemi oblikoslovnimi značilnostmi in njegovo družino v celoti, (2) ustrezno interpretacijo nareč- nih podatkov, (3) srednjeveške zapise, če so na voljo, sicer pa čim starejše, (4) terenske podatke, zlasti kadar domnevamo izvor v občnem imenu, (5) starejšo krajevno zgodovino, če je znana, (6) lokalno imenotvorno tipolo- gijo in (7) primerljivo občno- in lastnoimensko gradivo iz drugih jezikov« (Snoj 2009: 8). Slika 1: Obravnavano območje v projektu Kako se pri vas reče? (Vir: https://www.hisnaimena.si/o_projektu/, dostop 26. 2. 2022.) 133 Jožica Škofic Preučevanje hišnih imen na Gorenjskem kaže, da je motivacija njihove- ga nastanka precej raznolika – nastala so lahko iz osebnih lastnih imen (rojstnih imen, priimkov, vzdevkov) gospodarjev in (redkeje) gospodaric, iz njihovega geografskega porekla, poimenovanj za poklic ali družbeni status lastnika, poimenovanj za vrste stavb (glede na njihov videz ali funkcijo), iz lokacije domačije, pa tudi iz poimenovanj značilnih rastlin in živali. V tej razpravi1 so predstavljena hišna imena, ki so bila sistematično in z enotno metodo2 zbiranja, narečnega zapisovanja in poknjiževanja ter interpretacije poimenovalne motivacije zbrana v projektih Kako se pri vas reče? 3 in FLU-LED 4 – cilj obeh projektov pa je (bil) predvsem ohranjati 1 Prispevek je nastal v okviru programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038, 1. 1. 2004–31. 12. 2021), ki ga financira ARRS, in projekta i-SLA: interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2023), ki ga sofinancirata ARRS in SAZU. 2 Metoda je predstavljena v Klinar et al., 2012, publikaciji, ki je nastala v okviru projekta FLU-LED. 3 Projekte (z različnimi delovnimi imeni) zbiranja hišnih imen vodi Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR) že od leta 2009, avtorica tega prispevka je od vsega začetka svetovalka pri zbiranju in zapisovanju teh imen (izjemoma kot popisovalka imen na terenu). Projekti so (bili) sofinancirani s strani Evropske unije, programa LEADER, sofinancirale so jih v projekt vključene gorenjske občine. V raziskavi Kako se pri vas reče? je sodelovalo okrog 1200 domačinov različnih starosti, ki so na terenu posredovali domača, tj. narečna ledinska in hišna imena v različnih slovničnih oblikah (imenovalnik, rodilnik, mestnik, orodnik), skupaj z izpeljankami za pridevnik, gospodarja in gospodinjo, ter jih z zapisovalcem umestili na zemljevid. Imena so bila na terenu posneta in nato zapisana v poenostavljeni narečni transkripciji, v sodelovanju z dialektologinjo je bil zapis ponovno pregledan in dopolnjen, imena pa nato glasoslovno-pravopisno poknjižena. Imena so bila izpisana tudi iz razpoložljivih zgodovinskih dokumentov (Status animarum – župnijski popis duš, Franciscejski kataster, Reambulančni kataster) ter objavljenih zbirk hišnih imen in zasebnih (tudi neobjavljenih) zbirk hišnih imen ljubiteljskih zbiralcev kulturne dediščine. Do konca leta 2020 je bilo tako zbranih in objavljenih že čez 12.100 hišnih imen v 380 naseljih 22 občin, s tablicami s hišnimi imeni je bilo označenih okrog 7000 domačij. Doslej je bilo izdanih 46 publikacij s hišnimi imeni, dostopnimi tudi na spletni strani https:/ www. hisnaimena.si/. Septembra 2020 je bila enota Raba hišnih imen vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine (http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/ raba-hisnih-imen). 4 FLU-LED je bil mednarodni projekt Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze iz Avstrije ter Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in Gornjesavskega muzeja Jesenice iz Slovenije ter strokovnih partnerjev Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU iz Ljubljane. Projekt, ki je potekal v letih 2011–2014 na območju Južne Koro- ške (Avstrija) in Zgornje Gorenjske (Slovenija), je bil financiran v okviru evropskega 134 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen nesnovno kulturno dediščino in obujati rabo narečnih imen v vsakdanjem življenju domačinov. Mnogo imen je bilo zbranih tudi ob dialektološkem raziskovanju krajevnih govorov na Gorenjskem (prim. Škofic 1998, 2001, 2003, 2005, 2007), ko so bila v spontanih govorjenih besedilih navedena tudi posamezna zemljepisna imena. Poimenovanja za poklice v Slovenskem lingvističnem atlasu V članku5 so izbrana hišna imena primerjana z apelativi, zbranimi v okviru dolgoročnega projekta Slovenski lingvistični atlas (SLA),6 kamor je bilo v letih 1947–2020 na Gorenjskem z enotno anketno metodo zajetih 52 krajevnih govorov. Ti krajevni govori spadajo tako v narečja gorenjske narečne skupine (gorenjsko narečje v T195–T218, vzhodnogorenjsko podnarečje v T219–T227 in selško narečje v T188–T194) kot tudi rovtarske narečne skupine (škofjeloško v T185–T187 in poljansko narečje v T178–T184) ter koroške narečne skupine (ziljsko narečje v T008 in kranjskogorsko pod- narečje v T009). Vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas, v kateri so ob poimenovanjih za kmečke posestnike (V180 kmet, V185 gruntar in V186 bajtar)7 izpostavljena še nekatera druga poimenovanja za poklice in nosilce dejavnosti,8 npr. V117 šivilja, V118 krojač, V119 čevljar, V205 kovač, V454A pastir, pa tudi V179B župnik, V254 mežnar, V265 cerkveni ključar in V183 župan (prim Benedik 1999), do neke mere odraža tudi tradicionalno družbeno in poklicno strukturo slovenskega podeželja. Marsikaj o tradicionalni poklicni strukturi podeželskega prebivalstva pa je mogoče razbrati tudi iz narečnih Programa čezmejnega sodelovanja INTERREG IV SI-AT 2007–2013. Čezmejni projekt s svojim nadaljevanjem je bil leta 2020 izbran v nabor dobrih praks Evropske unije (http:/ www.culturalheritageinaction.eu/culture/resources/GORENJSKA-REGION-Na-me-it-in-Slovenian-Cross-border-collaboration-and-citizens-engagement-to-preserve- -traditional-house-and-field-names-WEBP-BWXLJR). 5 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http:/ zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http:/ www.zrc-sazu. si) razvil Peter Weiss. 6 Doslej sta izšla dva dela Slovenskega lingvističnega atlasa, tj. SLA 1: Človek – telo, bolezni, družina (ur. Škofic 2011) in SLA 2: Kmetija (ur. Škofic 2016). 7 Prim. Škofic 2021. 8 O narečnih poimenovanjih za vaške poklice v nadiškem narečju prim. Šekli 2005, kjer avtor ugotavlja, da zastopanost prevzetega besedja v teh poimenovanjih odraža »stopnjo intenzivnosti jezikovnega stika omenjenih krajevnih govorov z njihovimi stičnimi idiomi tako v preteklosti kot v sedanjosti« (Šekli 2005: 176). 135 Jožica Škofic zemljepisnih lastnih imen, kamor med drugim spadajo hišna imena, tj. poimenovanja hiš oz. domačij in pripadajočih posesti ter ljudi, ki tam ži- vijo. Prav jezikoslovna analiza tako občnih kot lastnih imen pa omogoča primerjavo narečnega gradiva na vseh jezikovnih ravninah – fonološki, morfološki, leksični (z etimologijo) in sintaktični. V nadaljevanju so najprej analizirana in na jezikovni karti predstavljena poimenovanja za šiviljo, krojača in župana,9 nato pa je zbrana narečna lek- sika primerjana s hišnimi imeni, katerih sestavina so ti narečni leksemi. Gradivo Tabela 1: Gradivo SLA Točka Kraj in V183.01 V117.01 V118.01 leto zapisa10 župan11 šivilja krojač ziljsko narečje T008 Rateče (1952) žəpȁn; žəˈpən šbíľȁ; šbíːľa šnìːdər; žnȋdar kranjskogorsko podnarečje T009 Kranjska Gora púrgarmástər; šȋľa; šȋľa žnȋdar; žnȋdar (1959, 1969) župȁn poljansko narečje T178 Dobračeva (1972) žpān mškre (Imn); žnȉdar mškra T179 Lučine (1982) ˈžepan mːjškra žˈnidar T180 Leskovica (1966) žpan mᵘškra žnȉdər T181 Gorenja vas – žpān; mškra; žˈnidar; Poljane (1946–1952) ˈžepaːn mːškra žnȉdar T182 Bukov Vrh (1983) žȕpan mjškra žnȉdar T183 Javorje (1948) žpān mškra žnȉdar T184 Gabrk (1964) župȁn mškra žnȋdar 9 Vprašanja so uvrščena v 4. zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 4) – Poklici, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 10 Informanti so bili domačini, rojeni večinoma v 1. polovici 20. stoletja, ki so večji del svojega življenja preživeli v domačem kraju in so bili kompetentni govorci krajevnega govora ter dobri poznavalci domačega okolja. 11 Gradivo je v skladu z dogovorom pri projektu SLA navedeno tako, kot je zapisano v arhivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, čeprav se je način fonetične transkripcije v času zbiranja gradiva nekoliko spreminjal (prim. Benedik 1999, 20–22). 136 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Točka Kraj in V183.01 V117.01 V118.01 leto zapisa župan šivilja krojač škofjeloško narečje T185 Pungart (1971) župȁn mškra žnȉdar T186 Žabnica (1960) žpan mškra žndar T187 Zgornje Bitnje pȗrγar; mškra; žnídər; (1948, 1963, 1971, župȁn; župn; mškra; žnȉdar; 1972) púrgamájstər; mškra; žnȉdar; župn mjškra žnȋdar selško narečje T188 Zgornja Sorica župȁn mškra žnȋdḁr (1947) T189 Zali Log (1947) župȁn mškra žnȋdar T190 Podlonk (1947) župȁn mškra žnȋdḁr T191 Železniki župȁn; mškra; žnȋdar; (1947, 1979) župȁn mškra žnȉdar T192 Dražgoše (1947) žuˈpan; župȁn mːjškra; žnȋdar, mškra žnìːdar T193 Selca (1947, župȁn; špȁn mškra; žnȋdar; 1968–1969) mškra žnȋdar T194 Praprotno (1947) župàn mškra žnȋdar gorenjsko narečje T195 Dovje (1947) župn móškra žnȋdar T196 Srednja vas v žọpȁn mškra žnȋdar Bohinju (1954) T197 Bohinjska Bela župȁn mškra žnȋdar (1959–1960) T198 Zgornje Gorje (1976) púrgərmástər mškra žnȋdar T199 Slovenski Javornik župn žnȋdḁrca, šivíla žnȋdḁr (1959) T200 Breg (1962) župȁn mškra žnȋdar T201 Radovljica župn; žuˈpən mškra; žnȋdar; žnìːdar, (1959, 2009) mːškra krojáːč T202 Kropa župȁn; župȁn; mška; žnȋdaṙ; (1952, 1975, 1993) šˈpən, žuˈpən; mškṙa, žnǘda; žuˈpḁn šüḯla; žnːdaʀ, mːškʀa kʀojáːč T203 Ljubno (1959) púrgərmástər, mškra žnȋdar župȁn T204 Lom pod Storžičem župán mškra žnȋdar (1967) 137 Jožica Škofic Točka Kraj in V183.01 V117.01 V118.01 leto zapisa župan šivilja krojač T205 Zgornje Jezersko župȁn mškra žnȋdar (1953) T206 Bašelj (1947, 1971) župȁn; župn, mškra; žnȋdar, pȗrgmastər mškra žnȋdar T207 Kokra (1959) župȁn mškra žnȋdar T208 Stražišče (Kranj) župȁn; župn, mškra; žnȋdar; (1947, 1959, 1967) pecrksrihtar mškra; žnȋdar; (!); župn mškra žnȋdar T209 Primskovo (Kranj) župn mškra žnȋdar (1959–1960) T210 Šenčur (1961) župn mškra žnȋdḁr T211 Cerklje na župȁn; župȁn mškra; žnȋdar; Gorenjskem (1947, ?) mškra žnȋdar T212 Valburga (1959– župn mškra; žnȋdar 1960) mškra T213 Spodnja Senica žuˈpən; ríːxtər mːjškra žnìːdər (1998) T214 Dobrova (?) župȁn mškra žnídar T215 Zgornje Gameljne župn mškra žnȋdar (1959) T216 Črna pri Kamniku župn, mškra žnȋdar (1960) pȗrγarmȃstər T217 Tunjice (1974) župn mškra žnȋdar T218 Srednje Jarše (1983) župːn mːškra žnìːdar vzhodnogorenjsko podnarečje T219 Dolsko (1960) župn; mškra žnȋdar púγərmastər (!) T220 Stebljevek (1951) župȁn mȗškra žnȋdar T221 Okrog pri Motniku župn mȗškra žnȋdar (1960–1961) T222 Obrše (1951) župn mškra žnȋdar T223 Krašnja (1951) župȁn; / mškra; / žnȋdar; / T224 Moravče (1951) župȁn mᵘškra žnȋdar T225 Vače (1952) župȁn mȏškra žnȋdar T226 Čemšenik (1952) župȃn mȗškra žnȋdar T227 Izlake (1952) / mȗškra žnȋdar 138 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Župan (SLA V183.01) Župan, knj. župàn ( ȁ), je predstojnik občine kot enote lokalne uprave, tudi predstojnik vasi. Župan je bil sprva (v 6.–9. stoletju) predstojnik sorodstvene skupnosti, župe, po stalni naselitvi pa predstojnik ozemeljske enote. Kasneje so župani vodili upravljanje skupnih zadev soseske. Izraz so Slovenci uporabljali tudi za predstojnike srednjeveških mestnih avtonomnih organov (nem. Bürgermeister) in osebe, ki so v 18. stoletju opravljale manjše posle za državo, zlasti v zvezi s pobiranjem davkov, kar so bili ponekod kar župani sosesk (Baš 2004: 726) – rihtar, nem. Richter, je bil sprva predstojnik vaške skupnosti v krajih, ki so jih poselili naseljenci nemškega izvora (Baš 2004: 500). Na Gorenjskem se za župana, kot kaže gradivo za Slovenski lingvistični atlas, najpogosteje uporablja izvorno slovensko poimenovanje župan, redko pa še germanizmi purgarmajster (z različico purgmajster) in purgar ter rihtar in pecirksrihtar. Morfološka analiza narečnih leksemov:12 župan < * žup-an-ъ ‘plemenski poglavar’← * žup-a ‘okrožje, področje enega plemena’ purgar < * (purgaŕ)-ь ← srvnem. bav. purger ‘meščan’ (z bav. nem razvojem b > p) purgarmajster < * (purgarmajster)-ъ ← bav. avstr. purgermeister ‘mestni poglavar, župan’ za nem. Bürgermeister (Striedter-Temps1963: 204) purgmajster < * (purgmajster)-ъ ← bav. avstr. purgmeister ‘mestni poglavar, župan’ ← bav. avstr. purg ‘mesto’ + srvnem. meister ‘mojster’ rihtar < * (rihtaŕ)-ь ← *srvnem. rihtære ‘sodnik’ ← srvnem. rihten ‘uprav-ljati, voditi, pripravljati, soditi’, prvotno *‘prav delati, usmerjati’ pecirksrihtar < * (pecirksrihtaŕ)-ь ← nem. * Bezirk ‘okrožje’ (z bav. nem. razvojem b > p) + * (rihtaŕ)-ь 12 Morfološka analiza je pripravljena s pomočjo Bezlaj 1977–2007, Snoj 2009, Striedter- -Temps 1963, Sławski, 1974–1979. 139 Jožica Škofic Slika 2: Poimenovanja s pomenom ʻžupanʼ v narečjih na Gorenjskem 140 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Šivilja (SLA V117.01) Šivilja, knj. šivílja ( í), je ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin. Šiviljska obrt se je sredi 19. stoletja razvila iz krojaštva kot izrazito ženski poklic za šivanje ženskih oblačil, spodnjega in posteljnega perila ipd. (Baš 2004: 605). Na Gorenjskem se za šiviljo, kot kaže gradivo za Slovenski lingvistični atlas, najpogosteje uporablja germanizem mojškra, redko pa tudi izvorno slovensko poimenovanje šivilja (v T008 Rateče z onemitvijo prednaglasnega i in razvojem v > b pred sprednjim samoglasnikom, v T009 Kranjska Gora le z onemitvijo prednaglasnega i, v T202 Kropa in T199 Slovenski Javornik pa z otrditvijo ĺ > l). V T199 Slovenski Javornik se uporablja tudi poimenovanje s prevzetim korenom in slovensko pripono žnidarica (z onemitvijo ponaglasnega i v priponi -ica). Morfološka analiza narečnih leksemov: šivilja < * i-v-yľ-a ← * i-v-yľ-ь (< * i-v-yl-ъ-jь, Sławski I: 112) ← * i-va-ti ← * i-ti, sed. * i-j-ǫ in * ь-j-ǫ ‘šivati’ mojškra < * (mojškr)-a ← * (mojštr)-a ← * mojster, nar. mojšter ← bav. srvnem. mǫister ‘mojster’ (J > ø v T204–T212, T215–T216, T218, T220– T223, T226–T227) žnidarica < * (žnidar)-ic-a ← srvnem. * snīdære (> nem. Schneider ‘krojač’) Krojač (V118.01) Krojač, knj. krojáč ( á), je moški, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti moških oblek. Krojaška obrt, tj. izdelovanje in popravilo oblačil in hišnega tekstila, je na Slovenskem dokumentirano že v srednjem veku (Baš 2004: 259). Na Gorenjskem se za krojača, kot kaže gradivo za Slovenski lingvistični atlas, najpogosteje uporablja prevzeto poimenovanje žnidar (z različico žnider v T180 Leskovica in T187 Zgornje Bitnje, oba-krat ob žnidarju), tudi šnider (v T008 Rateče ob žnidarju), redko pa tudi izvornoslovensko poimenovanje krojač (ob žnidarju v T201 Radovljica in T202 Kropa). Morfološka analiza narečnih leksemov: krojač < * kroj-ač-ь ← * kroj-i-ti ‘rezati, krojiti’ 141 Jožica Škofic Slika 3: Poimenovanja s pomenom ʻšiviljaʼ v narečjih na Gorenjskem 142 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Slika 4: Poimenovanja s pomenom ʻkrojačʼ v narečjih na Gorenjskem 143 Jožica Škofic žnidar < * (žnidaŕ)-ь ← srvnem. * snīdære (> nem. Schneider ‘krojač’) (Striedter-Temps 1963: 48–49) žnider < * (šnideŕ)-ь ← srvnem. < * snīder < * snīdære v bav. nem. izgovoru (pred prehodom ž > š in diftongizacijo ī > aj) (Šekli 2020: 18) šnider < * (šnideŕ)-ь ← srvnem. < * snīder < * snīdære v bav. nem. izgovoru (po prehodu ž > š, pred diftongizacijo ī > aj) (Šekli 2020: 18) Hišna imena, nastala iz poimenovanj za poklice oz. nosilce dejavnosti Imena za poklice13 so razmeroma pogosta sestavina14 gorenjskih hišnih imen. Najopaznejši poklici in dejavnosti, ki so na Gorenjskem motivirali nastanek hišnih imen, so (navedeno po abecedi, ne po pogostnosti pojavlja- nja): apnar, babica, barvar, brivec, cerkovnik, cestar, čevljar, čuvaj, dekan, delavka v tovarni, dimnikar, financar, frizer, godec, gostilničar, klobučar, kolar, konjar, konjederec, kovač,15 kramarica, krojač, krznar, kuhar, lovec, majer, mesar, mežnar, mlekarica, mlinar, šivilja, monter, načelnik, opekar, organist, pastir, poslanec, ravnatelj, rudar, slikar, steklar, tesar, tkalec, učitelj, usnjar, velika dekla, zdravnik, žagar, železničar, župan in župnik – nekateri od naštetih poklicev spadajo med tradicionalne dejavnosti slo- venskega (gorenjskega) podeželja, druga so novejša in kažejo na spremembe v poklicni strukturi in življenju vaškega (in trškega) prebivalstva. Hkrati je pomenljivo, da je med enainpetdesetimi poimenovanji za poklice oz. nosilce dejavnosti, ki se pojavljajo kot sestavina hišnih imen na Gorenjskem, le šest takih, ki poimenujejo ženski poklic oz. žensko nosilko dejavnosti.16 13 V iskalniku hišnih imen na spletni strani https:/ www.hisnaimena.si/ je v rubriki »Razlaga imena« mogoče izbrati možnost »hišno ime iz poklica gospodarja«, pri čemer gre za t. i. ljudsko, ne znanstveno oz. jezikoslovno razlago imena. 14 Gorenjska hišna imena so večinoma sestavljena iz predloga pri (< * pri ‘pri’) in samostalnika (ali samostalniške besedne zveze) – lastnega ali občnega imena, ki je motiviralo nastanek hišnega imena, v mestniku ednine (večinoma s končnico -u za samostalnike moškega spola oz. -i za samostalnike ženskega spola, ki pa sta v narečjih lahko oslabeli, večinoma v polglasnik, ali onemeli). Redkeje je hišno ime sestavljeno iz predloga na (< * na ‘na’) in samostalnika ali samostalniške besedne zveze v mestniku. 15 Apelativ kovač je ena najpogostejših sestavin hišnih imen (prim. Škofic 2017: 145–146). 16 Podobno razmerje se kaže tudi v zastopanosti moških in ženskih rojstnih imen v hiš- nih imenih na Gorenjskem (prim. Škofic 2017: 147) ter v razmerju med zastopanostjo apelativov mojškra in žnidar v hišnih imenih, kar je predstavljeno v tem članku. 144 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen V nadaljevanju so obravnavana tista gorenjska hišna imena,17 ki imajo v svojem korenu apelativ, ki v narečjih na Gorenjskem (glede na gradivo SLA) označuje nosilce dejavnosti oz. poklice župan, šivilja ali krojač. Župan v hišnih imenih Apelativ župan kot del hišnega imena na Gorenjskem ( Pri Špánu) Na Gorenjskem je hišno ime Pri Špánu precej pogosto (med 12.847 hišnimi imeni je takih 39) – različica Pri Župánu doslej še ni bila zapisana. Lastno ime se je po narečni onemitvi prednaglasnega -u- in nato asimilaciji po zvenečnosti ( žp- > šp-) razvilo iz apelativa * žup-an-ъ ( špàn kot apelativ je v gradivu za SLA sicer izpričan kot dvojnica ob županu le v T193 Selca in T202 Kropa). Slika 5: Pri Španu v Mojstrani (vir: arhiv Gorenjskega muzeja, https://www.hisnaimena.si/) 17 V tem sestavku je izraz gorenjska hišna imena rabljen v pomenu ʻhišna imena na Gorenjskemʼ, ne ʻhišna imena v gorenjskem narečjuʼ, saj so v raziskavo zajeta vsa narečja, ki se govorijo na Gorenjskem. 145 Jožica Škofic Tudi zgodovinski dokumenti večkrat izkazujejo narečno obliko hišnega imena, npr. Pər Špáno v Mojstrani (Franciscejski kataster (FK) 1927 Shpan ( Shepan), Reambulančni kataster (RK) 1869 Špan, Status animarum 1 (SA1) 1757–1853 Shpan, SA2 1762–1889 Žepan) ali Pər Špán v Lescah (FK 1827 Scheppan, SA1 1791–1802 Schpann, SA2 1880 Špan, SA3 ~1910 Špan) ali Pər Špáno 18 na Nomenju (FK 1826 Suppan s priimkom Raunig, SA1 1921 Špan s priimkom Kogoj, SA2 ~1960 Špan s priimkom Zupan). Apelativ župan kot besedotvorna podstava hišnega imena na Gorenjskem ( Pri Špáncu, Pri Špánšču, Pri Špánovcu, Pri Španétu ter Pri Žúpelnu in V Župánovšu) Del hišnega imena je lahko tudi izpeljanka z besedotvorno podstavo župan, npr. županec (< * žup-an-ьc-ь), ki je v zgodovinskih virih zapisana na različne načine, npr. za današnje Pər Špánc v Babnem Vrtu pri Kranju (FK 1827 Supanz, SA1 ~1880 Španec, SA2 ~1900 Španec), enako Pər Špánc na Skaručni (FK 1827 Shepanz, SA1 1774–1870 Žepanc) ter Selu pri Žirovnici (FK 1827 Scheppanz, SA1 ~1900 Španc/ Županc). Hišno ime Pri Špancu je lahko motivirano tudi s priimkom Zupan oz. Zupanc ( < *(Zupan)-ьc-ь), kakor je mogoče sklepati iz zgodovinskih dokumentov, npr. Pər Špánc v Laškem Rovtu v Bohinju (FK 1827 Suppanz (hišno ime in priimek), SA1 1891 Shpanz s priimkom Suppanz) ali Pər Špánc v Podblici19 (RA 1869 Španc s priimkom Supanc), SA1 1812–1906 Španc s priimkom Španč). Druga tvorjenka z istim korenom je župančič (< *žup-an-ьč-iť-ь) – tako je npr. hišno ime Pri Španšču, nar. Pər Špánšč, na Bohinjski Beli (FK 1827 Supantschitsch, SA1 1900–1910 Zupančič) z onemitvijo prednaglasnega u, asimilacijo po zvenečnosti ( žp- > šp-) in onemitvijo ponaglasnega i ter diferenciacijo čč > šč.20 Redko je zapisana različica s pripono -è, tj. Pri Španetu, nar. Pər Španét v Povljah pri Kranju, ki je v FK 1827 zapisan še brez pripone (tj. Schepan), v SA1 ~1880 in SA2 ~1900 pa s pripono, tj. Špane (< * žup-an-ę ← * žup-an-ъ). Prav tako redko je hišno ime Pri Župeljnu oz. Pri Župelnu, nar. Pər Žúpəlnə v Smledniku (FK 1827 Shupel, v SA1 1794–1901 Župel), iz 18 O razvoju narečne končnice -o v mestniku ednine samostalnikov moškega spola v gorenjskem narečju prim. Logar 1981. 19 Domačini omenjajo možnost, da je hišno ime nastalo, ker naj bi bili njihovi predniki Španci. 20 Mogoče bi bilo sklepati tudi na motivacijo hišnega imena s priimkom, tj. < * (Župančič)-ь // * (Zupančič)-ь. 146 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen besedotvorne podstave župa tvorjeno s pripono -elj (< * žup-ьĺ-ь ← * žup-a ‘okrožje, področje enega plemena’).21 Hišno ime V Županovšu v Predmostu je prav tako motivirano z župano- vanjem (FK 1826 Schepan, SA1 1840–1950 pa Županova hiša, Županovše): »Hišno ime po županski funkciji, ki so jo imeli trije gospodarji iz rodbine Kržišnik: Martin (roj. 1714), Florjan (roj. 1749) in Jožef (1784–1870). Hiša je sicer prvič omenjena leta 1291 (vir: Alojz Demšar in Petra Leben Seljak)« (www.hisnaimena.si). Za poimenovanje Županovišče (< * žup-an-ov-išč-e ← * žup-an-ъ), nar. Župánuše, je značilna narečna asimilacija ponaglasnega -ov- > -u-, onemitev ponaglasnega i v priponi -išče in razvoj (asimilacija) šč > š. To hišno ime je sicer sestavljeno iz predloga v (< * vъ(n)- ‘v’) in imena v mestniku, kar je manj pogosta tvorba gorenjskih hišnih imen. Redko je hišno ime v zgodovinskih dokumentih tvorjeno drugače kot danes, npr. Pər Špánu v Veštru pri Škofji Loki, ki je v FK 1826 zapisan kot Schepan, v SA1 1830–1950 pa s pripono -ovec, tj. Španovec (* žup-an-ov- ьc-ь), ali netvorjeno hišno ime Pər Špán na Otočah, ki je v zgodovinskih dokumentih tvorjeno s pripono -čič, tj. v FK 1827 Supantscitsch in v SA1 1781–1890 Špančič. Prav tako je tudi v Dobrem Polju današnje hišno ime Pər Špánšč tvorjeno enako kot v FK 1826, kjer je zapisano kot Suppant-schitsch, tj. s pripono -čič (< * -ьč-iť-ь), medtem ko je v SA1 1781–1886 zapisano netvorjeno ime, tj. Žpan. Današnje hišno ime Pər Špánco v Doslovčah je tvorjeno s pripono - ec (< * -ьc-ь), v zgodovinskem dokumentu pa je zapisano kot netvorjenka (FK 1827 Scheppan, SA1 ~1900 Šranc).22 V projektu so bila ob hišnih imenih zbrana tudi poimenovanja za go- spodarja, gospodinjo in svojilni pridevnik iz hišnega imena. Ob moški obliki Špàn je najpogostejša ženska oblika s pripono -ja (< * --a), tj. Špá- nja, nar. Špána (z otrditvijo ń > n), ali -ka (< * -ъk-a), tj. Špánka; tudi ob moški obliki Špánc je najpogostejša ženska oblika z zamenjalno pripono -ka (< * -ъk-a), tj. Špánka, ali dodajalno pripono -lja (< * -ьĺ-a) tj. Špánc-lja. Ob moški obliki Špánšč se uporablja ženska oblika s pripono - ja (< * --a), nar. Špána, ob moški obliki Španè pa se uporablja ženska oblika s pripono - ečka (< * -ę--ьk-a), nar. Španéška, z diferenciacijo -čk- > -šk-. Pri vseh oblikah se uporablja svojilni pridevnik s pripono -ov (< * -ov-ъ), in sicer vedno brez preglasa za mehkim soglasnikom, tj. Špánov, Špánčov, Špánščov in Španétov. 21 Opomba na www.hisnaimena.si: »Hišno ime domnevno po funkciji župana. Pred 2. svet. vojno je bila v hiši gostilna.« 22 Pri tem zapisu gre verjetno za napako in bi moralo pisati Španc. 147 Jožica Škofic Apelativa purgar in burgar kot del hišnega imena na Gorenjskem ( Pri Púrgarju, Pri Búrgarju, Pri Bírgermájstru, Pri Púrgermájstru, Pri Púr- gercu) Hišno ime Pri Purgarju (< * (purgaŕ)-ь ← srvnem. bav. purger ‘meščan’, bav. avstr. Purger) je na Gorenjskem redko (doslej zapisano le trikrat) in je, glede na zbrane podatke, lahko motivirano s statusom/dejavnostjo ali priimkom lastnika: Pər Púrgar v Poljčah (SA1 1750–1859 Purgar, SA2 1750–1873 Purgar), Pər Púrgarjə v Trbojah (FK 1927 Burger, SA1 ~1910 Purgar) in Pər Púrgarjə v Vogljah (FK 1827 Burger, SA1 1775–1877 Burger – tu s priimkom (Johan) Burger, SA2 1850–1950 Burger). Različica Pri Burgarju (< * (burgaŕ)-ь ← nem. Bürger ‘meščan’) se med zbranimi hišnimi imeni pojavlja le enkrat, tj. Pər Búrgarjə v Vodicah, vendar dokumenti ne omogočajo določitve poimenovalne motivacije (ki je lahko priimek, poklic/ dejavnost ali tudi status – meščan). Zanimivo je še zloženo hišno ime Pri Birgermajstru, nar. Pər Bírgərmajstro v Krnici pri Gorjah, pri čemer je birgermajster < * (birgermajster)-ъ ← nem. Bürgermeister ‘mestni poglavar, župan’ (Striedter-Temps 1963: 204). Informanti so za isto hišo navedli tudi poimenovalno različico Pər Púrgərmájstro ( purgermajster < * (purgermajster)-ъ ← nem. Bürgermeister ‘mestni poglavar, župan’ v bav. avstr. izgovoru ( b > p)) ter izpeljanko Pri Purgercu, nar. Pər Púrgərco, pri čemer je purgerec < * (purger)-ьc-ь ← srvnem. bav. purger ‘meščan’, bav. avstr. Purger. Apelativ rihtar kot del hišnega imena na Gorenjskem ( Pri Ríhtarju) Hišno ime Pri Rihtarju ( rihtar < * (rihtaŕ)-ь ← *srvnem. rihtære ‘sodnik’) obstaja v Stari Fužini ( Pər Ríhtarjo, FK 1827 Richtar, SA1 1891 Rihtar), Zvirčah ( Pər Ríhtarjə, SA1 1767–1856 Richter, SA2 1792–1912 Richter), Vok lem ( Pər Ríhtarjə, SA1 1760–1877 Rihtar, SA2 1850–1950 Rihtar), Gostečah ( Pər Ríhtari, FK 1826 Richter),23 Stari Loki ( Pər Rìhtarju, SA1 Rihtar) in Mošah pri Medvodah ( Pər Ríhtarjə, FK1827 Richter/ Richtar-zheg, SA1 1799–1901 Rihtar). Zgodovinski viri ne potrjujejo motivacije v priimku. 23 Ljudska razlaga imena: »Na Rihtarjevi kajžarski domačiji so po pripovedovanju zdajšnje lastnice prenočevali delavci, ki so »rihtali« (urejali, gradili, popravljali, obnavljali) dolo- čene skupne naloge oz. vaške investicije in zato se je te hiše prijelo ime Pri Rihtarju.« (Vir: www.hisnaimena.si.) 148 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Apelativ mer kot del hišnega imena na Gorenjskem ( Pri Mêru) Hišno ime Pri Mêru ( mer < * (mer)-ъ ← franc. maire ‘predsednik občine, župan’) je znano v Železnikih (FK 1826 Maire, SA1 1860–1920 Mer) in naj bi izviralo iz časov Ilirskih provinc, ko naj bi v hiši živel župan, frc. maire. Šivilja v hišnih imenih Apelativ mojškra v hišnih imenih ( Pri Mójškri, Pri Mójškrah) Hišno ime z vsebujočim apelativom mojškra 24 je bilo na Gorenjskem doslej zapisano trikrat v edninski obliki, tj. Pri Mojškri, nar. Par Muójškar, v Gorenji vasi, Lučinah in Gorenji Žetini (vse v občini Gorenja vas – Poljane). Zadevni zgodovinski viri ne navajajo omenjenega hišnega imena, iz česar je mogoče sklepati, da gre za novejša poimenovanja – le Status animarum 1820–1900 za Gorenjo Žetino navaja različico Pri Mojškerni < * pri + * (mojškr)-ьń-a ← * mojster, nar. mojšter ← bav. srvnem. mǫister ‘mojster’ // < * mojškr-ьn-a // * mojškr-in-a (posamostaljeni pridevnik, kar se zdi manj verjetno). Apelativ mojškra se kot sestavina hišnega imena enkrat pojavlja tudi v množinski obliki, tj. Pri Mojškrah, nar. Per Mójškrah, v Puštalu pri Škofji Loki. Pridevnik iz teh hišnih imen se tvori s pripono -in, tj. Mójškrin (nar. Muójškrn oz. Muójškarn), le pri množinski različici hišnega imena s pripono -ov < * -ov-ъ, tj. Mójškrov (nar. Mójškru). Poimenovanja gospodarjev so navadno večbesedna, sestavljena iz pridevnika iz hišnega imena in rojstnega imena (tj. Mójškrin N. ),25 v Gorenji vasi pa je zapisano poimenovanje Mojškrovec, nar. Muójškruc s pripono -ovec (< * -ov-ьc-ь). Krojač v hišnih imenih Apelativ žnidar v hišnih imenih ( Pri Žnídarju, Pri Žnídarčku, Pri Žnáj- darju) Apelativ krojač se v hišnih imenih na Gorenjskem ne pojavlja, pač pa je žnidar < * (žnidaŕ)-ь ← srvnem. * snīdære med najpogostejšimi sestavinami 24 V hišnih imenih se različica moškra ne pojavlja. Hišno ime Pri Mojškru, nar. Pər Mójškrə, s Poljšice pri Podnartu pa najverjetneje ni maskulinativ k mojškra, ampak vsebuje narečni apelativ mojšker ← * mojster, nar. mojšter ← bav. srvnem. mǫister ‘mojster’ z diferenciacijo -št- > -šk-. Pridevnik iz tega hišnega imena se tvori s pripono -ov, tj. Mójškrov, feminativ oz. poimenovanje gospodinje pa s pripono -nja < * -ьń-a (nar. Mojškrna). 25 N. v tem primeru označuje katerokoli moško ime. 149 Jožica Škofic gorenjskih hišnih imen, motiviranih s poklicno dejavnostjo gospodarja – doslej je bilo zbranih štiriinpetdeset takih hišnih imen. Hišno ime Pri Žnidarju je zastopano v vseh narečnih skupinah, ki se govorijo na Gorenjskem, npr. Pər Žnídarjə v Ratečah (FK 1827 Schnidar, SA1 1846 Shnidar), Pər Žnídarjo v Gozdu Martuljku (FK 1827 Schnidar, SA1 1903 Žnidar), Pər Žnídarjə na Bohinjski Beli (FK 1827 Schnidar, SA1 1900–1910 Žnidar), Pər Žnídarjə v Tupaličah (FK 1827 Schnidar, SA1 1771 Schnieder, SA2 1880 Žnidar), Par Žnídari v Dolenjem Brdu itd. Pomanjševalnica žnidarček < * (žnidar)-ьč-ьk-ъ se v hišnih imenih pojavlja redkeje (doslej zapisana le trikrat), tj. Pri Žnidarčku, nar. Pər Žnídarčko na Dovjem (FK 1827 Schnidarzhek, RK 1869 Sidaršek, SA 1 1757–1853 Shnidar, SA2 1764–1885 Žnidar), Par Žnìdarčk v Hotovlji (SA 1 1840–1950 Žnidarčk), Pər Žnídarčk v Zbiljah (SA1 1795–1900 Žnidar). Hišno ime Pri Žnajdarju ( žnajdar < * (žnajdaŕ)-ь ← nvnem. Schneider ‘krojač’ (pred prehodom ž > š in po diftongizaciji ī > aj)), nar. Pər Žnájdarjə, živi le v Cerkljah na Gorenjskem in ni dokumentirano v zgodovinskih dokumentih. Pridevniki iz vseh navedenih hišnih imen se tvorijo s pripono -ov (< * -ov-ъ), poimenovanja gospodinj pa s pripono -ica (< * -ic-a), nar. Žní- darca. Sklep Hišna imena so zanimiva za jezikoslovno, ne le onomastično, ampak tudi dialektološko raziskovanje, saj so v njih izražene vse narečne značilnosti krajevnih govorov, v katerih se uporabljajo (v gorenjskih hišnih imenih npr. različne stopnje oslabitve nenaglašenih in kratkih naglašenih samoglas- nikov, akanje, ukanje; različne soglasniške spremembe, kot so švapanje, razvoj protetičnih glasov, asimilacije, diferenciacije in onemitve), mogoče pa je tudi preučevanje njihovih besedotvornih značilnosti. Prav poznavanje narečnih značilnosti imen omogoča tudi zanesljivejše raziskovanje njiho- vega razvoja in izvora: Besedje s svojimi značilnostmi dostikrat odločilno vpliva na pravilno zapisovanje imen, pa naj bodo to gorska, ledinska ali vodna imena. Kjer so domačini pozabili, kaj ime sploh pomeni, v toliko rodovih – večinoma so imena zelo stara – se je to velikokrat tudi zgodilo in ker so se razlage in zapisovanja imen pred desetletji lotevali ljudje, četudi so bili med njimi jezikoslovci, ki narečja niso poznali, vsaj ne dovolj dobro, so ime napačno slišali oz. razumeli in ga zato tudi napačno zapisali. (Čop 2002: 96) 150 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen S tem povezano je tudi vprašanje poknjiževanja/standardizacije hišnih imen, saj imajo ta imena izrazito identifikacijsko funkcijo. Bolj kot etimološko poknjiževanje je zato tu primerno poknjiževanje na glasoslovno-pravopisni ravni – a tudi to zahteva veliko premisleka in sklepanja kompromisov, da jih nosilci sprejmejo »za svoje«. Ugotavljanje poimenovalne motivacije v hišnih imenih je lažje, če je podprto s čim več zgodovinskimi dokumenti, manj zanesljiva pa je t. i. ljudska razlaga imen. Raba hišnih imen je bila leta 2020 kot posebna enota vpisana v nacio- nalni register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Literatura Angelos BAŠ (ur.), 2004: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. France BEZLAJ, 1977–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I: A–J. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1977 (11976); II: K–O. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1982; III: P–S. Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1995; IV: Š–Ž. Uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija (izd.) – Založba ZRC (zal.), 2005; V: Kazala. Izdelala Marko Snoj in Simona Klemenčič. Ljubljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija (izd.) – Založba ZRC (zal.). 2007. Francka BENEDIK, 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU). Dušan ČOP, 2002: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8/2, 93–108. Klemen KLINAR, Jožica ŠKOFIC, Matej ŠEKLI, Martina PIKO-RUSTIA, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007–2013. Jesenice: Gornjesavski muzej. Tine LOGAR, 1981: Govor Repenj – Kopitarjevega rojstnega kraja. SSJLK 17. 129–141. (V: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda-Jež. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 173–179. Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC. Franciszek SŁAWSKI, 1974–1979: Słownik prasłowiański I: A–B, 1974. 43–141; Słownik prasłowiański II: C–davьnota, 1976. 13–60; Słownik prasłowiański III: davьnъ–dobьrati, 1979. 11–19. Wrocław – Warszawa – Kraków – Gdańsk: Zakład Narodowy imienia Osso-lińskich – Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk. 151 Jožica Škofic Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. (Veröffent-lichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin, Bd. 27). Berlin: Osteuropa-Institut; Wiesbaden: in Kommission bei O. Harrassowitz. Matej ŠEKLI, 2005: Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške poklice in dejavnosti v nadiškem narečju. Večjezičnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (Zbornik predavanj: 41. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture). Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 176–181. Matej ŠEKLI, 2020: Relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in srednjevisokonemških izposojenk v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 26/1, 7–25. Jožica ŠKOFIC, 1998: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici, Jezikoslovni zapiski 4, 47–71. – –, 2000: Kroparski vzdevki, Traditiones 29/1, 115–123. – –, 2001: Hišna imena v Kropi. Simpozij Slovenska lastnoimenskost. Zbornik s simpozija ‘99 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Pišece: Komisija Maks Pleteršnik, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba. 21–40. – –, 2003: O zemljepisnih lastnih imenih Krope, Lipnice, Kamne Gorice in Dobrav, Vigenjc 3, 109–121. – –, 2005: Hišna imena in vzdevki v Statusu animarum župnije Kropa, Vigenjc 5, 135–151. – –, 2007: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo, Merkujev zbornik. Jezikoslovni zapiski 13/1, 441–458. – –, 2017: Microtoponyms as an important part of Slovenian cultural heritage, Acta geographica Slovenica 57/1, 141–152. – –, 2021: Narečna poimenovanja za kmečke posestnike kot motivacija hišnih imen na Gorenjskem. Aktualne problemy metodologiczne współczesnej dialektologii. Gwary Dziś 14, 17–34. Jožica ŠKOFIC (ur.), 2011: Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. – –, 2016: Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Arhivski vir Gradivo = Gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 152 Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen Spletni viri FLU-LED, Kulturni portal ledinskih in hišnih imen / Kulturportal der Flur- und Hausna-men, http:/ fluled.szi.at/. Dostop 25. 2. 2022. Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, različica 6.0, www.fran.si. Dostop 25. 2. 2022. Slovenska hišna imena. https:/ www.hisnaimena.si/. Dostop 25. 2. 2022. Uredba o Standardni klasifikaciji poklicev 2008. https:/ www.uradni-list.si/glasilo-uradni- -list-rs/vsebina?urlid=201050&stevilka=2661. Dostop 25. 2. 2022. TRADITIONAL PROFESSIONS OF THE GORENJSKA COUNTRYSIDE AS A MOTIVATION FOR DIALECT HOUSE NAMES The article presents selected dialect names for professions, collected with a unified survey method for the Slovenian Linguistic Atlas, i. e. V117 dressmaker, V118 tailor and V183 mayor. Dialect lexemes are analyzed at the morphological level and presented on linguistic maps. The collected appellatives are compared with Gorenjska house names, motivated by names for the same professions, collected in the projects How do you call your house? (2009–2021) and FLU-LED (2011–2014). These names give extensive information about the language, its development and geographical variations, about speakers, and the natural and social environment from which the names originated and where they are used. Slovene dialect microtoponyms (together with house names) are therefore an important part of the national intangible cultural heritage and they are interesting for various humanistic, social and natural sciences (like linguistics, geography, ethnology, history, etc.) as well as for a non-professional public. In 2020, the use of house names was included as a special unit into the national register of intangible cultural heritage at the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. The article analyzes house names that are motivated by names for professions or they have an appellative, which designates the chosen (professional) activity in their root on the phonological, morphological (also word-forming) and lexical level (including etymology). House names often show a greater variety of denominations than the synchronous dialect appellatives which belong to the same lexical net. 153 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem in sinhronizacijo dialektoloških filmov Herta Maurer-Lausegger Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt / Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu, Universitätsstraße 65–67, 9020 Klagenfurt am Wörthersee/Celovec, herta.maurer-lausegger@aau.at DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.8 ISBN 978-961-286-684-6 Članek vsebuje teoretsko opredelitev pojmov prevajanje, medkulturna kompetenca, neverbalne prvine v avdiovizualnem besedilu, vrste prevodov, avdiovizualno prevajanje. Ponuja vpogled v slovensko-nemški jezikovni stik na Koroškem, v prevajanje, podnaslavljenje in sinhronizacijo filmov v okviru dialektološko-etnološkega projekta Avdiovizualna dialektologija. Dokumentacija stare ljudske kulture (od leta 1994–). Ključne besede: slovensko narečje, dvojezična Koroška, znotrajjezični in medjezični prevod, podnaslavljanje in sinhronzacija dialektoloških filmov, filmska montaža The article contains theoretical definitions of the terms translation, intercultural competence, non-verbal elements in the audiovisual text, types of translations, audiovisual translation. It offers an insight into the Slovene-German linguistic contact in Carinthia, into the translation, subtitling and dubbing of films within the dialectological-ethnological project Audiovisual Dialectology. Documentary records of old folk culture (since 1994–). Keyvwords: Slovenian dialect, bilingual Carinthia, intra- and interlingual translation, dubbing and subtitling of dialectological films, film editing Uvod Raziskovalna področja prevajanja, sinhronizacije in podnaslavljanja fil- mov so med seboj tesno povezana in se medsebojno pogojujejo. Članek obravnava teoretske osnove in strokovno izrazje iz prevodoslovja, vpra- šanje enakovrednosti (ekvivalentnosti) prevoda in medkulturno kompe- tenco. Sledi predstavitev klasifikacije prevoda po Romanu Jakobsonu: 154 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … intralingvalni (znotrajjezični) prevod ali preimenovanje, interlingvalni (medjezični) prevod in intersemiotični prevod ali transmutacija. Avtorica se dotika tudi mejnega primera med znotraj- in zunajjezičnim prevodom, nakar sledi obravnava avdiovizualnega prevajanja in neverbalnih prvin v avdiovizualnem kontekstu. Poglavje o sinhronizaciji in podnaslavljanju filma obravnava teoretska izhodišča, vprašanja glede razlik med originalom in sinhroniziranimi oz. podnaslovljenimi filmskimi stvaritvami ter recep- cijske navade gledalcev. Sledi obravnava vprašanj v zvezi s prevajanjem in produkcijo sinhroniziranih in podnaslovljenih narečnih dokumentarcev, ki nastajajo v okviru dialektološko-etnološkega projekta Avdiovizualna dialektologija. Dokumentacija stare ljudske kulture. Avtorica tudi kratko oriše osebne izkušnje s prevajanjem in produkcijo filmskih različic v nemškem in angleškem jeziku ( voice-over, podnapisi). Teoretska opredelitev pojmov iz prevajalstva in sinhronizacije Prevajanje in translacija Prevodoslovec Otto Kade (1968: 35), pomembni predstavnik tako imenova- ne leipziške šole, opredeljuje izraz prevajanje kot »translacijo fiksiranega in na osnovi tega trajno razpoložljivega oz. poljubno krat ponovljivega besedila izvornih jezikov v besedilo ciljnega jezika, ki ga lahko vsak čas preveri-mo in vedno spet popravimo.«1 Po drugi stani pa pojmuje tolmačenje kot »prevod enkrat (praviloma ustno) posredovanega besedila izvornega jezika v besedilo ciljnega jezika, ki ga je mogoče preveriti le v omejenem obsegu in zaradi pomanjkanja časa težko popraviti« (Kade 1968: 35). Kade je v nemško prevajalsko stroko uvedel prevodoslovne izraze Traslation (translacija), Translator (izvajalec) in Translat (produkt translacije) ter prevajanje in tolmačenje izločil iz kontrastivnega jezikoslovja, kar je privedlo do premika paradigme. S tem je postal pobudnik nove stroke – prevodoslovja (prim. Zybatow 2010: 208). Kade (1968: 33) vidi prevodoslovje kot »proces (postopek), ki se začne z (akustično-fonetičnim ali optično-grafičnim) dojemanjem izvornega be- sedila in konča z (motorično-fonetično ali grafično) reprodukcijo ciljnega besedila, tj. s pretvorbo danega besedila iz kode izvornega besedila v kodo ciljnega besedila«. Izraz translacija (nem. Translation) (Kade 1981: 1 Vse navedke iz nemščine in angleščine je prevedla avtorica prispevka. 155 Herta Maurer-Lausegger 199) opredeljuje kot krovni pojem za prevajanje in tolmačenje v ožjem in širšem pomenu komunikologije: Prevajanje v mikrolingvističnem smislu je omejeno na »spremembo kodiranja izvornega jezika v ciljni jezik«, tj. pisno ali ustno izvorno besedilo se prevede v ciljno besedilo drugega jezi- ka. Izraz translacija v širšem pomenu pa Kade (1981: 199) opredeljuje kot »dvojezični komunikacijski kontekst, hkrati s tem pa v zapleteno družbeno pogojeno strukturo jezikovnih in nejezikovnih dejavnikov vpeti proces, ki se začne z dojemanjem izvornega besedila (= izvirnik; besedilo v danem jeziku L1) in se konča z realizacijo ciljnega besedila (CB) (= translat; besedilo danega jezika L2)«. Tudi Erich Prunč (2002: 29) opredeljuje izraz translacija v širšem kontekstu, saj zajema »vse pojave jezikovnega transferja preko kulturnih meja«. Njegovi argumenti govorijo »za dinamičen besedilni izraz in prav tako za dinamično definicijo translacije […]« Jezikoslovec razširja definicijo izvornega in ciljnega besedila glede na zahteve sodobnega prevajalskega trga. Kot izvorno besedilo pojmuje »vsak bolj ali manj jasno določljiv in interpretacijski niz znakov, ki služi kot informacijska osnova za prevod […],« kot ciljno besedilo »vsak bolj ali manj jasno določljiv niz znakov, ki nastane kot rezultat prevajalskega postopka […],« medtem ko je translacija vsaka transformacija (preobrazba) »izvornega besedila v ciljno besedilo v drugem jeziku« (Prunč 2002: 29). Prevajanje in enakovrednost (ekvivalentnost) Procesi kulturnega transferja se dogajajo v prevodih, ki morajo posredovati recepcijo, projekcijo in konstrukcijo tujega: »Kulturni procesi se dogajajo znotraj dokaj specifičnega geografskega prostora ali pa – kot procesi transferja – med različnimi geografskimi prostori« (Krapoth 1998: 2). Po Hans-Wolfgangu Schneidersu (2007: 15 sl.) lahko definicije prevoda iz- peljujemo iz dveh tipov: a) proces prevajanja »vzpostavlja ekvivalentnost med dvema jezikoma« ali pa se b) prevod razume »predvsem kot promet med dvema ‘kulturama’«. Naloga prevajanja je po Wernerju Kollerju (2011: 53) »komunikacijski izziv, ki ga je treba videti z dveh vidikov: z vidika kulturnega stika in z vidika jezikovnega stika«. V širšem smislu gre pri tem vedno za »kulturno delo«, torej za drugo in lastno kulturo, v ožjem smislu pa za »jezikovno delo […] s svojim jezikom in delom z njim […]« (Koller 2011: 54). »Kultura – kulturna dimenzija besedil – je odvisna od prevoda; pri tem je odvisna od prevajalske kulture, ki se čuti zavezano načelu progresivnega prevajanja.« (Koller 2002: 53) 156 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … Pri prevajanju je treba izvorno besedilo razumeti in ga odgovorno pre- vesti v drug jezik ali pa v drugo različico istega jezika. Prevajalec je »izvajajoči subjekt, četudi je obseg njegovega delovanja izjemno omejen« (Schneiders 2007: 21). Ker so jeziki asimetrični, ni mogoče doseči »abso- lutne istovetnosti med izvornim in ciljnim besedilom« (Prunč 2002: 109). V ciljnem jeziku je treba najti kar se da podoben ekvivalent, da se lahko posreduje sporočilo izvirnika. Prevod naj bi pri sprejemnikih dosegel enak učinek kot pri sprejemnikih njegovega izvirnika (Prunč 2002: 109). Nida in Taber (1969: 3) govorita o dinamični ekvivalenci (enakovrednosti), kjer velja enak učinek obeh besedil kot vrhovno načelo. To prevajalcem pogosto povzroča temeljne težave, npr. pri prevajanju Svetega pisma, saj morajo pogosto spremeniti svoj odnos do jezikov, s katerimi morajo delati. Pogosto morajo spremeniti svoje poglede nanje, da lahko ustvarijo besedila, ki se približujejo cilju z enakovrednim odzivom.2 Prevodoslovec Koller (2011: 219) pri prevodih razlikuje pet oblik enako- vrednosti (ekvivalence): 1) Enakovrednost, ki se ravna po zunajjezikovnih dejstvih, poimenuje denotativno enakovrednost. 2) Enakovrednost, povezana s konotacijami glede jezikovnega sloga, sociolektalne in geografske dimenzije, frekvence ipd., poimenuje konotativna enakovrednost. 3) Enakovrednost, ki je povezana z besedilnimi in jezikovnimi normami, tj. uporab- nimi normami, ki veljajo za specifična besedila, poimenuje besedilno-normativna enakovrednost. 4) Enakovrednost, ki je povezana s sprejemnikom (bralcem), poimenuje pragmatična enakovrednost. 5) Enakovrednost, ki je povezana z estetskimi, formalnimi in individualnimi slogovnimi lastnostmi izvornega jezika, poimenuje formalno-estetska enakovrednost.3 Kadar cilj-na kultura kake prvine, ki jo je treba prevesti, ne pozna, po Prunču (2002: 116) v prevodu lahko dosežemo dinamično enakovrednost z uporabo izraza s podobnim statusom v ciljni kulturi. Medkulturna kompetenca Teorija prevajanja je po Vermeerju (1978: 100) »poddisciplina medkultur- ne komunikacije«. Prevajalsko delo je komunikacijski izziv, ki zahteva 2 »Hence, to produce texts which will approximate the goal of equivalent response, translators often need to change theier view of the languages in which they are working.« (Nida in Taber 1969: 3) 3 Kollerjevo opredelitev po starejši nakladi prevzema npr. tudi Juliane House (2009: 29–32). 157 Herta Maurer-Lausegger posebno usposobljenost. Po Petru Holzerju (2010: 60–64) mora imeti pre- vajalec naslednje sposobnosti: (1) kulturno oblikovano predmetno in strokovno znanje, (2) komunikacijsko-proceduralno znanje, tj. poznavanje specifičnih soci- alnih norm, konvencij, izkušenj, vrednot in manir, in (3) znanje besedila (prevajalsko kulturno kompetenco).4 Kompetenten pre- vajalec mora biti v stanju prevesti tujo kulturo v lastno, pa tudi svojo kulturo narediti razumljivo tuji kulturi (Holzer 2010: 65). Fonološki in slovnični sistem jezika sta lingvistična sistema, ki sta neod- visna od kulture. Po drugi strani pa obstajajo jasno nelingvistični, kulturno določeni pojavi, kot so npr. obleka in prehranjevalne navade. Pri prevajanju vsakdanjih izrazov je treba upoštevati tako jezikovni kot tudi kulturni vidik (prim. Koller 2011: 165). Specifičnosti kulture sestojijo vedno iz prvin konkretne kontekstualne povezave, za katere v ciljni kulturi pogosto ni mogoče ustvariti ustreznih kulturnih sistemov (prim. Majkiewicz 2013: 68). Prevajanje kulturnih posebnosti, predmetov in specifičnih okoliščin pomeni za prevajalca poseben izziv.5 Kadar v ciljnem jeziku ni vsebine, ki bi ustrezala izvornemu jeziku, jo v prevodu nadomesti vsebina s primerljivo funkcijo (prim. Wendt 2002: 207). Tudi za prevajanje besedilnih značilnosti, ki odstopajo od jezikovne norme, je pogosto potrebno kreativno jezikovno znanje (prim. Koller 2011: 120). Literarno prevajanje ali prevajanje knjig je danes treba gledati »samo z vidika recepcije« (Schneiders 2007: 18). Neverbalne prvine v avdiovizualnem kontekstu Avdiovizualno gradivo vsebuje kompleksen preplet semantičnih in semio- tičnih prvin, ki se med seboj dopolnjujejo. Jezik v filmu deluje na osnovi raznolikih možnosti kombinacij, ki jih nudi storitev dveh znakovnih sis- temov (slike in tona). V primerjavi s tonskim posnetkom se prejemnik pri gledanju filma sooča s kompleksnejšo obliko dojemanja vsebin (prim. Maurer-Lausegger 2004: 26). Pri prevajanju avdiovizualnih besedil je tre- ba poleg govornega besedila soupoštevati vizualne in neverbalne prvine ter značilnosti na akustični ravni. Po Delii Chiaro (2010: 93) so filmi in televizijske produkcije zapletene semiotične entitete, ki komunicirajo preko 4 Zybatow (2002: 70–72) to poimenuje kulturno oz. svetovno védenje translatorja / Kulturelles bzw. Weltwissen des Translators. 5 Več o tem prim. Wendt (2002: 203–208). 158 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … številnih zapletenih ravnin. Po eni strani se besedni znaki prenašajo zvočno v obliki dialogov in vizualno preko zapisane realnosti, ki jih je mogoče videti na ekranu. Po drugi strani pa se neverbalni signali vzporedno in na sinhroni ravni izražajo tudi zvočno (glasbena spremljava, telesni hrup …) in vizualno (obrazi, mimika, oblačila, kulisa …). Neverbalne prvine se lahko v besedilu pojavljajo v različnih (komuni- kacijskih) funkcijah. Prevzamejo lahko »primarno dekorativno (estetsko)« ali pa »primarno informativno funkcijo« (Schmitt 2002: 192–200). Slednje deli Schmitt na: 1. ilustrativno informativne neverbalne prvine, ki služijo vzbujanju dodatnih asociacij; 2. aditivno informativne neverbalne prvine, katerih recepcija je potrebna za razumevanje besedila; 3. redundantno informativne neverbalne prvine, ki nudijo enake informacije kot njim ustrezajoče besedilo; 4. izključno informativne neverbalne prvine, ki so »glavne nosilke informacij, medtem ko nudi verbalno besedilo le dopol- nilne informacije«. Vrste prevodov Jezik lahko pojmujemo »kot popoln in zaprt sistem prvin in pravil« (Schnei- ders 2007: 20), prevod pa zgolj kot »zamenjavo besed in ‘struktur’«, kar ime-nujemo substitucionalizem (Schneiders 2007: 17). Pri prevajanju prevajalec prevzame vlogo interpreta jezikovnih sporočil. Pri tem je »ekvivalentnost v različnosti (equivalence in difference) […] kardinalni problem jezika in ključno jezikoslovno vprašanje« (Jakobson 1981: 191). Roman Jakobson (1981: 190) razlikuje tri vrste prevodov: intralingvalne, interlingvalne in intersemiotične. (a) Kot intralingvalni prevod ali preimenovanje ( rewording) Jakobson opredeljuje tisto obliko (bolj ali manj) splošnojezikovnega prevoda, ki jezikovne znake interpretira »s pomočjo znakov istega jezika«. Pri tem znotrajjezičnem preoblikovanju prevajalec izbere bodisi drugo besedo ali pa stvarnost parafrazira. (b) V interlingvalnem ali pravem prevodu ( translation proper) se po Jakobsonu (1981: 190) jezikovni znaki zamenjajo s pomočjo drugega jezika. »Prevajalec ponovno kodira in posreduje naprej sporočilo, ki ga je prejel iz tujega vira« (Jakobson 1981: 191). Pri tem medjezičnem prevajanju gre le za »poseben primer komunikacije z različnimi znakovnimi sis- temi«, s katerimi je človek soočen (prim. Prunč 2002: 37). Drugi tip definicije medjezičnega (interlingvalnega) prevajanja gleda na prevod 159 Herta Maurer-Lausegger s širokega zornega kota, kar daje vpogled v celotni komunikacijski proces, tj. po Schneidersu (2007: 18) »okoljski relativizem«. (c) V intersemiotičnem prevodu ali transmutaciji ( transmutation) se jezikovni znaki opredeljujejo »s pomočjo znakov iz nejezikovnih znakovnih sistemov« (Jakobson 1981: 190). Gre za prenos jezikovnih znakov v nebesedni znakovni sistem. Primer za to bi bila realizacija besedila v obliki stripa (prim. Koller 2011: 79). Mejni primer med znotrajjezičnim in medjezičnim prevodom Pri prevajanju iz narečja v narečje je po Kollerju (2011: 80) odvisno od opredelitve pojma posameznega jezika, ali se ta oblika prevoda prišteva k »pravemu« medjezičnemu prevajanju ali ne. Kadar se pri prevajanju na- rečno besedilo nadpovprečno razlikuje od sistema knjižnega jezika, ki ga prekriva, bi lahko govorili o mejnem primeru med znotraj- in medjezičnim prevodom v primeru, če prevajalec narečja ne razume v zadovoljivi meri. Tak primer bi npr. lahko bila rezijanščina, ki se je čez stoletja razvijala v geografsko zaprtem romanskem socialno-kulturnem okolju, odrezana od razvoja v vseslovenskem jezikovnem prostoru. Narečje, ki vsebuje arhaične prvine, je prepleteno z romanskimi, furlanskimi in drugimi vplivi. V takem primeru bi moral prevajalec, ki narečja ne obvlada, pri prevajanju pritegniti narečno usposobljeno pomoč. Avdiovizualno prevajanje »Avdiovizualno prevajanje je veja prevajalskih študij, ki se ukvarja s pre- nosom multimedijskih besedil v drug jezik in/ali kulturo. Glavni načini, ki tvorijo pomen v avdiovizualnih besedilih, vključujejo jezik, sliko, glasbo, barvo in perspektivo.«6 Gre za prevajanje medijskih formatov, ki imajo vidni in zvočni del, in sicer za tipične postopke filmskega in video pre- vajanja (prim. Jüngst 2020: 14). Avdiovizualno prevajanje danes sodi med najuspešnejša podpodročja prevodoslovja (translatologije), vendar obstajajo zaradi hitrega razvoja vrzeli med teorijo in prakso (prim. Deckert 2019: 7). Veda je mlada in je v literaturi poimenovana različno, tako npr. tudi 6 »Audiovisual translation is a branch of translation studies concerned with the transfer of multimedial texts into another language and / or culture … Major meaning-making modes in audiovisual texts include language, image, music, colour and perspective.« (Perez Gonzalez 2011: 13; navedeno po Jüngst 2020: 14). 160 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … (multi)medijski prevod ( (Multi)media translation) (prim. Gambier 2001). Film in prevajanje se teoretsko gibljeta med področji medijske vede in področji prevodoslovja (prim. Meurer 2012: 11). Za filmsko prevajanje je uveljavljen tudi izraz screen translation (nem. Filmübersetzung) (prim. Korycińska-Wenger 2011: 62). V filmih in televizijskih stalnicah se uporabljajo medjezični (interlingval-ni) in znotrajjezični (intralingvalni) podnaslovi, sinhronizacija in glas čez sliko ( voice-over), vključena pa sta tudi avdiodeskripcija (namenjena slepim) in nadnaslavljanje ali avdiodeskripcija v živo (v gledališču) (prim. Jüngst 2020: 14). Sinhronizacija filma Začetki sinhronizacije Po podatkih literature se je sinhronizacija, izvorno nastala v Ameriki, od leta 1932 razširjala v evropskih državah. Uveljavila se je v času nacističnega režima v 1940. letih, ko je bil uvoz ameriških filmov prepovedan (prim. Jüngst 2020: 86). Sinhronizacija filma kot posebna oblika prevajanja je postala predmet strokovnih raziskav v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so nastajale reprodukcije tujih filmov. Po Herbstu (1994: 1) do začetnih 1990. let ne obstaja »obširna, jezikoslovno oprta teorija sinhronizacije«. Teorija sinhronizacije je soočena s specifičnimi jezikoslovnimi vprašanji, ki se zastavljajo ob potrebi korelacije slike in zvoka. Upoštevati mora posebne pogoje prevajanja, ki se razlikujejo od ostalih oblik prevajanja, npr. prevod narečja v druge jezike ali pa v druge različice ter njihova hierarhizacija znotraj jezikovne skupnosti (prim. Herbst 1994: 2). Opredelitev pojma sinhronizacija v filmski stroki Sinhronizacija je posebna oblika prevajanja pod specifičnimi pogoji, ki ga je treba uskladiti s strokovnimi načeli prevajalske oz. translatorske teorije. Pojem sinhronizacija v filmski stroki označuje vse postopke, ki omogočajo sinhronizacijo slike in tona, ki sta usklajena in se uresničujeta istočasno.7 Gre za prevod filmskega besedila v neki drugi jezik (oz. v drugo jezikovno 7 Prim. Synchronisieren. Duden, [online] https://www.duden.de/rechtschreibung/ synchronisieren [Dostop: 14. 3. 2022]. 161 Herta Maurer-Lausegger različico) in reprodukcijo filma, v katerem je besedilo originala nadome- ščeno s prevedenim. V tem drugem pomenu sinhronizirana stvaritev filma (npr. v igranem filmu) skuša doseči kakovostno stopnjo izvirnika, vendar ni nujno, da je izvorna različica vsakič boljša od sinhronizirane (prim. Pruys 1994: 194–95). Opredelitev izrazov glas čez sliko ( voice-over) in filmsko tolmačenje je kulturno pogojeno in prehodnega značaja (prim. Jüngst 2020: 83). Obstaja več načinov filmske sinhronizacije, odvisno od tega, komu je film name- njen. Poseben primer sinhronizacije igranega filma je npr. t. i. slovanska sinhronizacija, ki sicer ni običajna in se po državah razlikuje. V tem primeru gre za sinhronizacijo filmov, ki so bili sinhronizirani ali podnaslovljeni v drugih državah. Postopek je pravzaprav enak kot pri sinhronizaciji glasu čez sliko, je kot filmsko tolmačenje, ki pa se ne izvaja v živo (prim. Jüngst 2020: 115, 116). Filmsko tolmačenje kot avdiovizualno prevajanje je znano že iz časa nemega filma in se danes izvaja redko, največkrat v okviru filmskih festivalov (Jüngst 2020: 163, 165). Podnaslavljanje in sinhronizacija Obdelava filmskih stvaritev s prevodom v neki drugi jezik se načeloma lahko izvaja na dva načina: s podnaslavljanjem (angl. subtitles) ali s tonsko sinhronizacijo besedila (angl. dubbing). Pri sinhronizaciji filmov, v katerih nastopajo poklicni igralci, se zamenja celotni (tonski) kanal z izvornim besedilom s (tonskim) kanalom ciljnega jezika, ne da bi bili slišni kaki šumi izvornega kanala (angl. lip-synchronized dubbing) (prim. Jüngst 2020: 83). Ta način vključuje tudi sinhronizacijo gibov ustnic (angl. lip synchronisation), recimo v igranem filmu, ali pa temu načelu ne sledi in se izvaja kot glas čez sliko, tj. zvočni zapis originala se prekrije z glasnejšim zvočnim posnetkom sinhrono govorečega spikerja ali pripovedovalca, recimo pri dokumentarcih ali intervjujih v tujem jeziku.8 Pri tem načinu je sprva kratko slišati glas originala, nato se njegova glasnost zmanjša in glas prevoda postane izrazit.9 8 Voice-over or half-dubbing (Gambier 2003) is a method that involves pre-recorded revoicing: after a few seconds in which the original sound is fully audible, the volume is lowered and the voice reading the translation becomes prominent (Pérez González 2011 [2009]: 16; navedeno po Jüngst (2020: 137). 9 Prim. Pérez González (2011 [2009]: 16); navedeno po Jüngst (2020: 137). 162 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … Pri sinhronizaciji se izvorna različica reproducira tako, da se pri montaži skuša uskladiti s kakovostjo izvirnika, četudi se sinhronizirana različica od izvirnika nekoliko razlikuje. Razlik med različicami v izvornem in ciljnem jeziku ni mogoče ustrezno uresničiti, tako da je v sinhronizirani različici pristnost okrnjena ali pa izgubljena (prim. Herbst 1994: 106). Razlike med izvorno in sinhronizirano različico se odražajo v slikah, na zvočnem zapisu in v razmerju slika-zvok. Če to analitično polje opredelimo še podrobneje, naletimo na šest možnih mest, kjer se lahko pokažejo razlike med dvema filmskima različicama: v govorjenih ali zapetih besedah in glasovih, šumih, glasbi, slikah, izsekih iz slik in v razmerju slika-zvok. Meje ustvarjalne svobode so pri sinhronizaciji filmov praviloma omejene (prim. Pruys 1997: 200; Maurer-Lausegger 2004: 29). Recepcijske navade gledalcev Recepcijske navade gledalcev se razlikujejo od dežele do dežele. V juž- noslovanskem prostoru, pa tudi v ostalih slovanskih državah ter na Nizo- zemskem in Danskem so npr. običajni pretežno podnaslovljeni tuji filmi. V nemškem jezikovnem prostoru se začnejo podnaslovi vse bolj umikati najkasneje v 1960. letih. V Veliki Britaniji znaša delež gledalcev, ki so jim v tujih filmih ljubši podnaslovi, 37 %, približno polovica pa raje gle- da filme s tonsko sinhronizacijo besedila, ki vključuje tudi sinhronizacijo gibov ustnic. Zadnji način sinhronizacije je pri nemškem občinstvu daleč najbolj priljubljena oblika sinhronizacije (prim. Pruys 1997: 76–77). Sin- hronizacija dialektoloških filmov v strokovne namene se izvaja izključno s podnaslavljanjem, splošni uporabnik pa raje želi poslušati zvočni zapis prevedenega besedila, torej glas čez sliko, kar je pogojeno z recepcijskimi navadami gledalcev, ki se po državah razlikujejo (prim. Maurer-Lausegger 2004: 30–31). Koroški govorjeni jezik in dvojezičnost Prevajalec narečnih besedil, posnetih v dvojezičnem kontekstu južne Ko- roške, mora imeti splošno potrebne prevajalske sposobnosti, poznati pa mora tudi specifične bikulturne, zgodovinske in sociolingvistične poseb- nosti terena. Slovenska narečja na južnem Koroškem so močno razčlenje- na. Poleg tega ima slovensko-nemška dvojezičnost stoletja dolgo skupno zgodovino, kar se odraža v jezikovnokulturnih interakcijah in v skupnem 163 Herta Maurer-Lausegger družbenokulturnem razumevanju. Severna slovensko-nemška jezikovna meja je nastala okoli leta 1500 in se odtlej postopoma umika proti jugu.10 Stoletja dolgo sožitje slovenščine in nemščine na Koroškem se odraža v vzajemnem medsebojnem vplivanju prvin govorjenega jezika, kar je lahko izziv za prevajalca, ki narečja aktivno ne pozna. Po Erichu Prunču (1967: 11) se lahko »zunanji kalki« prevzemajo v vsakršnem stičnem položaju, za njihovo prevzemanje pa je potrebna vsaj pomanjkljiva dvojezičnost. Po Bezlaju (1959/60: 140) so lahko kalki ljudski ali knjižni; lahko so »suženjski prevodi ali pa bolj ali manj svobodne pri-lagoditve«. Ljudski kalki so starejši in pomembni za kulturno zgodovino jezika, saj »dopuščajo pogled v razvoj jezika za obdobja brez pisnih virov« (Bezlaj 1959/60: 141), pomembni pa so tudi za preučevanje pojavov medse- bojnega strukturalnega vplivanja slovenščine, germanščine in romanščine (Bezlaj 1959/60: 142). Jezikoslovec opozarja na pomen raziskovanja izposo- jenih prevodov iz nemščine v knjižno slovenščino. Piše, da ima slovenščina poseben geografski in zgodovinski položaj, saj je lingvistični kalk v njej igral pomembno vlogo vse od naselitve Slovanov do oblikovanja kulturnega jezika. Je kulturnozgodovinski in socialni dokument, ki je enakovreden drugim jezikovnim pojavom (Bezlaj 1959/60: 143). Sinhronizacija dialektoloških filmov v okviru projekta Avdiovizualna dialektologija Pri produkciji avdiovizualnih narečnih dokumentarcev v strokovne namene je smotrno, če je raziskovalec vključen v celotni delovni proces, torej od prvih priprav na snemanje na terenu in dokumentacije s filmsko ekipo pa vse tja do končnih rezultatov v filmskem studiu (produkcija filmov v originalu in v sinhroniziranih različicah; v idealnem primeru tudi prevajanje). Pri transkripciji in prevajanju narečnih besedil je pomembno dobro poznavanje narečja in okoliščin, v katerih je posnetek nastal, saj je lahko vizualni element merodajen za ustrezno rešitev. Za prevajanje in interpretacijo besedila so lahko ključnega pomena tudi neverbalne in druge vizualne prvine. 10 Slovansko govoreče prebivalstvo je na koroških tleh naseljeno vse od naselitve alpskih Slovanov (tj. prednikov današnjih Slovencev) na območju nekdanje Karantanije v 6. stoletju. V 8. stoletju je sledila bavarsko-frankovska kolonizacija. Leta 820 je oblast prešla v nemške roke, s tem pa je tudi nemščina prevzela vodilno vlogo v deželi. Več o tem prim. Maurer-Lausegger (2006). 164 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … Pot do avdiovizualne tehnike in sinhronizacije Izkušnje avtorice pričujočega prispevka s filmsko produkcijo z različnimi profesionalnimi ekipami segajo v začetna osemdeseta leta prejšnjega sto- letja in se nadaljujejo vse tja do današnjih dni. Pomembno je bilo njeno sodelovanje pri profesionalnih celovečernih kinematografskih filmih, kjer je bila njena dejavnost največkrat povezana z narečnimi filmskimi besedili. Za produkcijo dveh celovečernih filmov, ki so poleg nemških besedil vse- bovala tudi nekaj slovenskih, je bilo treba ustrezni del filmskega besedila prevesti iz nemščine v slovensko rožansko narečje, nekaj besedil pa tudi v knjižno slovenščino. Za profesionalne filmske igralce je bilo treba pripra- viti tudi ustrezna besedila v pisni in zvočni obliki. Sledile so govorne vaje s posamezniki. Sodelujoči iz Avstrije in Nemčije slovenskega jezika oz. narečja niso obvladali. Usvojiti so morali artikulacijo (artikulacijsko bazo) slovenskih glasov in se naučiti besedil na pamet. Podobno se je godilo pri usvajanju izgovarjave regionalne koroške nemščine, kar pa se je izvajalo le v ustni obliki. Vremenske razmere pri snemanjih na terenu včasih niso dopustile posneti brezhibnega tonskega zapisa (veter, šumenje …). Potrebna je bila naknadna sinhronizacija gibov ustnic, ki je bila z igralci izvedena v velikem filmskem studiu kinoformata na Dunaju. Tam je bilo treba odločati, katera različica slovenskega besedila bo izbrana za celovečerni igrani film. Vsestranske izkušnje s filmskimi ekipami so postale pomembna osno- va za nastanek lastnega, etnološko-dialektološkega filmskega projekta Dokumentacija stare ljudske kulture na Koroškem, ki mu je bil leta 2000 dodan naslov Avdiovizualna dialektologija (prim. Maurer-Lausegger 2000 in 2007). Projekt dokumentira koroška slovenska narečja od leta 1994. Za- radi velikega zanimanja za narečne filmske dokumentarce s strani nemško govoreče javnosti se je že ob izdaji prvega filma Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage (leta 1994) porodila potreba po sinhronizaciji. Še istega leta je nastala nemška reprodukcija filma v komercialne namene. Tonsko besedilo originala je bilo nadomeščeno s prevedenim. Ta različica je bila namenjena izključno splošnim uporabnikom. Leta 1995 in 1996 se je projekt osredo- točil na filmske produkcije o mlinarstvu in ovčereji v dveh originalih: a) v koroškem slovenskem narečju in b) v koroški nemščini. Z igralci oz. govorci so bili vsakič posneti kadri tako v enem kot tudi v drugem jeziku. Na prelomnici tisočletja so sledila povabila na strokovna srečanja v tujini, kar je izzvalo produkcijo podnaslovljenih filmskih različic v angleškem in nemškem jeziku. Poleg teh različic sta bili za splošno javnost pripravljeni in izdani dve sinhronizirani filmski verziji v standardni nemščini, v katerih 165 Herta Maurer-Lausegger je besedilo originala nadomeščeno s prevedenim, torej z glasom čez sliko. Tako sta npr. filma o saneh in peki kruha na voljo v treh različicah: vsakič original v slovenskem narečju, slovenski original z angleškimi podnaslovi in sinhronizirana različica za splošno javnost, ki je bila izvedena kot glas čez sliko. Prevajanje dialektološko-etnoloških filmov Velika prednost v projektu Avdiovizualna dialektologija je, da dialektologinja, etnologinja in filmska producentka sooblikuje vse delovne postopke, začenši od priprav za snemanje na terenu pa vse do montaže filmov v originalih in sinhroniziranih različicah. Od samega začetka si je načeloma treba biti na jasnem, komu bo film namenjen in katera oblika sinhronizacije bo izvedena. Narečno besedilo lahko sinhroniziramo iz narečja v knjižni jezik ali v druge jezikovne različice istega ali kakega drugega jezika. Sinhronizacija v narečje drugega jezika je npr. lahko v igranem filmu zelo učinkovita, sicer pa taka oblika prevoda lahko dosega le omejeno občin- stvo (v igranem filmu liki lahko tudi jezikovno izstopajo kot posebneži). Prevajanje dialektoloških filmov, namenjenih strokovnemu preučevanju, se izvaja izključno s podnaslavljanjem, saj je na ta način ohranjena izvirna glasovna podoba govora. Dokumentarci, ki naj bi služili splošnim uporab- nikom, imajo bodisi podnaslove bodisi sinhrono govorjeni zvok spikerja ali pripovedovalca, tj. glas čez sliko. Sinhrono govorjeni zvok običajno izvaja spiker ali pripovedovalec, vlogo pa tudi lahko prevzame ena/ista oseba, če izpolnjuje potrebne pogoje. Za prevajanje filmskega besedila z etnološko tematiko iz izhodiščnega narečnega jezika, v tem primeru iz rožanščine, v ciljni jezik so potrebne specifične sposobnosti prevajalca, dobro poznavanje narečja in ciljnega jezika, kulturnega konteksta ter predmetnega sveta. Pri filmskem projektu Avdiovizualna dialektologija gre vsebinsko večinoma za teme in predmetni svet iz časa pred mehanizacijo. Poseben izziv za prevajalca narečnega besedila so prvine, ki sistemsko ne sledijo pravilom govora, npr. če govorec v pripoved vpleta pogovorne, knjižne ali druge prvine, ki se ne pokrivajo s sistemom govora. Takih posebnosti, ki za prevod niso pomembni, je v obstoječih dialektološko-etnoloških dokumentarcih izjemno malo. Za potrebe dialektologije se podnaslovi izvajajo v knjižnem jeziku, samo občasno je potreben kak regionalizem. To velja za prevode v slovenščino, nemščino in angleščino, le da je v angleškem prevodu zaradi kulturnih razlik pogosteje potrebno parafraziranje. Prevajalec se pogosto sooča s terminološkimi 166 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … izzivi, ko odpovedo slovarji ali pa se predmetni svet v ciljnem jeziku razlikuje. V takih primerih je treba ustrezne rešitve iskati v terminoloških seznamih, v katalogih etnografskih zbirk, v slikovnih slovarjih, v etnološki literaturi ali pri strokovnjakih. Besedilne priloge dialektološkim filmom Dialektološko-etnološki filmi, ki nastajajo v okviru projekta Avdiovizualna dialektologija, so opremljeni z besedilnimi prilogami, ki vsebujejo fonološko transkripcijo filmskega besedila z znotrajjezičnim (intralingvalnim) prevodom v standardizirano slovenščino oz. z medjezičnim (interlingval- nim) prevodom v nemščino oz. angleščino. Dva projekta sta doslej izvedena tudi v angleščini. Paralelno objavljena besedila in njihovi prevodi omo- gočajo istočasno branje oz. razumevanje govorjenega filmskega besedila. Pri znotrajjezičnem (intralingvalnem) prevodu slovenskega narečne- ga filmskega besedila v standardizirano slovenščino se skušajo ohraniti osnovne značilnosti zgradbe govorjenega jezika. Pri kalkiranju iz nemščine prevod sledi sistemu slovenskega knjižnega jezika. Regionalno narečno besedišče se prevaja v standardizirano slovenščino, kar zadovoljuje potrebe prejemnikov. Kadar v knjižnem jeziku ustreznika ni, se uporabi regionalizem in po potrebi v oklepaju doda slovenski ustreznik. Tudi nemški medjezični (interlingvalni) prevod filmskega besedila nastaja na osnovi izvirnega slovenskega narečnega besedila. Izvorno besedilo se prevaja v standardizirano nemščino. V prevodu so v veliki meri ohranjene dovršne glagolske oblike, ki se v koroški nemščini uporabljajo namesto knjižnega nedovršnika. Za medjezični (interlingvalni) prevod filmskega besedila v angleščino skrbi naravni govorec ( native speaker), v tesnem sodelovanju z dialektologinjo in producentko. Prevajalki, ki slovenščine ne razume, služi besedilo nemške različice kot podlaga za prevajanje. Takšen pristop je lahko zago- varjati le, če je prevod izvirnega narečnega besedila v nemščino brezhiben. Tudi v angleškem prevodu se po potrebi uporabi kak izraz iz pogovorne angleščine. V primerjavi s prevodom v nemščino je pogosteje potrebno parafraziranje. Adaptacija filmskega besedila za sinhronizacijo in podnaslavljanje Sinhronizirane filmske različice se deloma razlikujejo od izvirnikov, kar je pogojeno z najrazličnejšimi okoliščinami. Pri sinhronizaciji načeloma 167 Herta Maurer-Lausegger prihaja do krajšanja filmskega besedila in do izgube določenih vsebinskih oz. pomenskih prvin. Osnova za pripravo sinhronizirane različice dialek- tološkega filma je prevod celotnega narečnega besedila v ciljni jezik, saj je tako lahko zajeti pomenske odtenke, ki so včasih za prevajanje odločilnega pomena. V konkretnem primeru gre za prevod rožanščine v standardizirano nemščino oz. v angleščino, ki kar se da vestno sledi besedilu govornega originala. Na tej osnovi sledi krajšanje filmskega besedila bodisi za sin- hronizirano zvočno različico bodisi za različico s podnaslovi. Besedilo je treba sinhrono uskladiti z govorjenim originalom in s sek- vencami v filmu. Stopnja besedilnega krajšanja je odvisna od hitrosti govora posameznikov in od trajanja filmskih kadrov, v katerih se govor uresničuje. Pri delu je treba obvezno pritegniti avdiovizualni kontekst, ki soodloča, katere besedilne sestavine se v prevodu lahko opustijo, saj so vsebine deloma prepoznavne iz avdiovizualnega dogajanja v kadrih. Be- sedilo podnaslovov je načeloma krajše kot besedilo za produkcijo različice z glasom čez sliko. Adaptacija medjezično prevedenega filmskega besedila v nemški ali angleški standardni jezik za različice s podnapisi (subtitles) Pri ustvarjanju nemških ali angleških različic s podnapisi je treba upošte- vati določena pravila. Najti je treba ustrezno obliko krajšanja besedila in pri tem skrbno ravnati z ohranjanjem pomenskih sestavin. Upoštevati je treba dolžino besed in stavkov, hitrost govora, odmore ter ohraniti eno- oz. dvobesedno poimenovanje namesto parafraziranja. Sinhrono je treba slediti dolžini in zaporedju ter rezu slik. Pri podnapisih je treba poleg tega upoštevati dolžino znakov, ki jih lahko vsebuje posamezni podnapis (prim. Maurer-Lausegger 2004: 37). Medjezični prevod slovenskega narečnega izvornega besedila v nemščino ali angleščino se izvaja v knjižnem jeziku, le redko je potreben kak regionalizem. Pri ustvarjanju besedil za nemške ali angleške podnapise se prevedeno nemško oz. angleško filmsko besedilo ustrezno skrajša in poknjiži. Pri delu je treba obvezno paralelno gledati tudi izvirni slovenski film. Stopnja krajšanja je odvisna od hitrosti govora, vsebine, trajanja slikovnih sekvenc in ustrezne tehnično dovoljene dolžine besedila. Na kritičnih mestih je treba ob sliki prebrati pripravljeno besedilo in ga po potrebi ponovno skrajšati. Pri tem je treba upoštevati slikovno sporočilo vsebin, pa tudi hitrost bralne sposobnosti prejemnikov. Po Georgesu Mouninu (1967: 146) posamezni podnapisi ne smejo presegati »8 črk in presledkov na filmsko sekundo (= 168 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … 16 sličic), vsak posamezni podnapis pa ne sme presegati 72 znakov, tj. na malem platnu ima na voljo 9 sekund«. Adaptacija medjezično prevedenega filmskega besedila v knjižno nemščino za produkcijo sinhronizirane različice (dubbing) Sinhronizirane filmske različice z glasom čez sliko za splošne uporabnike, ki so nastale v komercialne namene, so na voljo samo v nemščini. Krajšanje besedila se izvaja na način kot pri ustvarjanju besedil za podnapise. Pri tej obliki krajšanja je izguba izvirnih pomenskih prvin največkrat nekoli- ko manjša kot pri produkciji različic s podnaslovi. Vse pa je tudi močno odvisno od hitrosti govora. Montaža v filmskem studiu Dolžina besedila in število znakov v besedilih originala in v prevodih se razlikuje od jezika do jezika. Slovensko besedilo je načeloma nekoliko krajše kot nemško oz. angleško, zato je priporočljivo, da pri montaži v izvirniku odmerimo filmskim sekvencam od samega začetka nekaj več prostora. Smiselno je za morebitna kritična mesta vnaprej pripraviti tudi skrajšano obliko prevoda, da v studiu ne prihaja do nepotrebne izgube ča- sa. Za podnaslavljanje filma v filmskem studiu je priporočljivo pripraviti dvovrstične besedilne sklope oz. po potrebi po eno vrstico, kar olajšuje montažo. Pomembno je načelo, da posamezen podnaslov ne sme vsebovati več kot 72 znakov (prim. Mounin 1967: 146). V primeru, da je število zna- kov preobsežno, je treba na licu mesta najti ustrezno alternativno rešitev. Za morebitna kritična mesta je smiselno vnaprej pripraviti tudi skrajšano različico podnapisa. Sklep V članku obravnavana tematska področja so povezana z dokumentacijo koroških slovenskih govorov in s filmsko produkcijo izvirnikov, različic s podnaslovi in z glasom čez sliko ( voice-over), ki se od leta 1994 v sodelovanju s filmskimi strokovnjaki izvaja na celovški slavistiki v okviru dialektološko-etnološkega projekta Avdiovizualna dialektologija. Dokumentacija stare ljudske kulture. V okviru projekta nastajajo predvsem dokumentarci, namenjeni strokovni uporabi, pa tudi različice po želji splošnih uporabnikov 169 Herta Maurer-Lausegger in v komercialne namene. Izvirne različice običajno nastajajo v koroškem slovenskem narečju (izjemoma tudi v koroški nemščini) in se objavljajo skupaj s spremnimi besedilnimi prilogami. Slednje vsebujejo fonološko transkripcijo slovenskega filmskega besedila, informacije in kratek opis informatorjev ter znotrajjezični prevod neskrajšanega filmskega besedila v standardizirano slovenščino ali medjezikovni prevod v nemščino ali angleščino. Filmske različice so izdelane kot različice s podnapisi ( dubbing; nemški ali angleški podnapisi) in izjemoma kot različice z glasom čez sliko (v nemščini) za splošni javnosti namenjeno uporabo. Na primeru priprave dokumentarcev v slovenskem rožanskem narečju, znotraj- in medjezikov- nega prevajanja filmskih besedil (slovenščina, nemščina, angleščina) in izdelave skrajšanih besedilnih različic za podnaslavljanje ali za produkcijo filmov z glasom čez sliko se razpravlja o metodah in izzivih prevajanja ter sinhronizacije. V konkretnem primeru gre za predstavitev vseh delovnih procesov, od prevajanja do obdelave besedil ter od znotraj- in medjezičnega prevajanja narečnih filmskih besedil do filmske produkcije in sinhronizacije v studiu. Vsi delovni postopki (z izjemo angleškega prevoda) se izvajajo skupaj s producentko, ki ima tudi vlogo dialektologa, etnologa in prevajalca. Članek izčrpno obravnava teoretska vprašanja in definicije pojmov, ki se nanašajo na prevajalstvo in sinhronizacijo filmov, ponuja pa tudi vpogled v slovensko-nemški jezikovni stik na raziskovalnem območju Koroške. Prikazani so tudi praktični delovni postopki nastajanja sinhroniziranih in podnaslovljenih filmskih stvaritev, ki nastajajo v okviru projekta. Za produkcijo narečnih filmskih dokumentacij in njenih različic so osebne izkušnje dialektologa s filmsko stroko ključnega pomena.11 Literatura France BEZLAJ, 1959/60: Vloga kalkov v slovenščini, Jezik in slovstvo 5/5, 140–143. Delia CHIARO 2010: Europe Fights Back? In Defence of the European Dubbing Indu-stry. Translationswissenschaft – Stand und Perspektiven: Innsbrucker Ringvorlesungen zur Translationswissenschaft V1. Uredil Lew Zybatow. Frankfurt am Main, Wien [et al.]: Peter Lang. 91–103. 11 Tematiko tega prispevka je avtorica predstavila na mednarodni konferenci MMDT 2021: Online Conference MultiMeDialecTranslation 8 – Dialektübersetzung in Multimedia, May 6-7, 2021, Kaunas Faculty of Vilnius University, Litva. 170 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … Mikołaj DECKERT, 2019: Introduction. Audiovisual Translation: Research and Use. 2nd Expanded Edition. Uredil Mikołaj Deckert. Berlin, Bern [et al.]: Lang. 7–9. Yves GAMBIER, 2001: (Multi)Media translation: concepts, practices, and research. Amsterdam, Philadephia [et al.]: Benjamins. Thomas HERBST 1994: Linguistische Aspekte der Synchronisation von Fernsehserien: Phonetik, Textlinguistik, Übersetzungstheorie (Linguistische Arbeiten, 318). Tübingen: Niemeyer. Peter HOLZER, 2010: Interkulturelle Kompetenz: Ein Begriff mit vielen Facetten. Am Schnittpunkt von Philologie und Translationswissenschaft: Festschrift zu Ehren von Martin Forstner. Uredila Hannelore Lee-Jahnke, Erich Prunč. Bern, Berlin [et al.]: Peter Lang. 49–66. Juliane HOUSE, 2009: Translation. Oxford, New York: Oxford University Press. Roman JAKOBSON, 1981: Linguistische Aspekte der Übersetzung. Übersetzungswissenschaft. Uredil Wilss Wolfram. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. 189–198. Heike Elisabeth JÜNGST, 2020: Audiovisuelles Übersetzen. Ein Lehr- und Arbeitsbuch. 2. überarbeitete und erweiterte Auflage. (Narr Studienbücher). Tübingen: Narr Francke Attempto. Otto KADE, 1968: Zufall und Gesetzmäßigkeit in der Übersetzung. Beiheft zur Zeitschrift Fremdsprachen I. Leipzig: VEB Enzyklopädie. – –, 1981: Kommunikationswissenschaftliche Probleme der Translation. Übersetzungswissenschaft. Uredil Wilss Wolfram. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. 199–218. Werner KOLLER, 2002: Linguistik und kulturelle Dimension der Übersetzung – in den 70er Jahren und heute. Translation zwischen Theorie und Praxis: Innsbrucker Ringvorlesungen zur Translationswissenschaft 1. Uredil Lew Zybatow. Frankfurt am Main, Wien [et al.]: Peter Lang. 39–55. – –, 2011: Einführung in die Übersetzungswissenschaft. 8., neubearb. Aufl. Uredil Werner Koller (sodelovanje: Kjetil Berg Henjum). Tübingen [et al.]: Francke. Małgorzata KORYCIŃSKA-WENGER, 2011: Übersetzer der bewegten Bilder. Audiovisuelle Übersetzung – ein neuer Ansatz. Frankfurt am Main, Berlin [et al.]: Peter Lang. Hermann KRAPOTH, 1998: Einleitung: Übersetzung als kultureller Prozeß. Übersetzung als kultureller Prozess: Projektion und Konstruktion des Fremden. Uredil Hermann Krapoth. Berlin: Ericht Schmidt Verlag. 1–10. Anna MAJKIEWICZ, 2013: Die Theorie der literarischen Übersetzung nach dem cultural turn. Translation im Spannungsfeld der cultural turn. Uredile Katarzyna Lukas, Olszewska Izabela, Marta Turska. Frankfurt am Main: Peter Lang. 57–70. Herta MAURER-LAUSEGGER, 2004: Audiovisuelle Dialekt- und Terminologieforschung: Fragen zur Übersetzung und Synchronisation dialektologischer Filme. Dialektübersetzung und Dialekte in Multimedia. Uredila Irmeli Helin. Frankfurt am Main, Berlin [et al.]: Peter Lang. 21–43. 171 Herta Maurer-Lausegger – –, 2006: Deutsch-slowenische Zweisprachigkeit in Kärnten (Österreich). Variation in Sprachtheorie und Spracherwerb: Akten des 39. Linguistischen Kolloquiums in Amsterdam 2004. Uredil Maurice Vliegen. Frankfurt am Main, Berlin [et al.]: Peter Lang. 173–189. – –, 2007: Audiovisual Dialectology: Methodology and Theoretical Considerations. Theoretical Approaches to Dialogue Analysis: Selected Papers from the IADA Chicago 2004 Conference. Uredil Lawrence N. Berlin. Tübingen: Max Niemeyer Verlag: 163–176, DOI: https:/ doi.org/10.1515/9783110928198.163 Ulrich MEURER, 2012: Gemeinsame Sequenzen: Einige Vorworte zu Übersetzung und Film. Übersetzung und Film. Das Kino als Translationsmedium. Uredil Ulrich Meurer (v sodelovanju z Mario Oikonomou). Bielefeld: Transcript-Verlag. 9–43. Georges MOUNIN, 1967: Die Übersetzung: Geschichte. Theorie. Anwendung. München: Nymphenburger Verlagshandlung GmbH. Eugene A. NIDA, Charles R. TABER, 1969: The Theory and Practice of Translation. Leiden: E. J. Brill. Luis PÉREZ GONZÁLES, 2011 [2009]: »Audiovisual Translation«. Routledge Encyklo-pedia of Translation Studies. Uredili Mona Baker, Gabriela Saldanha. London, New York: Routledge. 13–20. – –, 2014: Audiovisual Translation: Theories, Methods and Issues. Abingdon: Routlege. Erich PRUNČ, 1967: Das innere Lehngut in der slovenischen Schriftsprache. (Versuch einer Typologie der Lehnprägungen im Slovenischen). Phil. Diss., Universität Graz. – –, 2002: Einführung in die Translationswissenschaft, Band 1: Orientierungsrahmen, 2., erweiterte und verbesserte Auflage. Graz: Selbstverlag, Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, mit Unterstützung der Universität Graz. Guido M. PRUYS, 1997: Die Rhetorik der Filmsynchronisation: wie ausländische Spiel-filme in Deutschland zensiert, verändert und gesehen werden. Tübingen: Narr. Peter A. SCHMITT, 2002: Nonverbale Textelemente als Quelle zur Lösung von Überset-zungsproblemen. Translation zwischen Theorie und Prasix: Innsbrucker Ringvorlesungen zur Translationswissenschaft I. Uredil Lew Zybatow. Frankfurt am Main, Wien [et al.]: Peter Lang, EuropäischerVerlag der Wissenschaften. 191–213. Hans-Wolfgang SCHNEIDERS, 2007: Allgemeine Übersetzungstheorie: Verstehen und Wiedergeben. Bonn: Romanistischer Verlag. Hans J. VERMEER, 1978: Ein Rahmen für eine allgemeine Translationstheorie. Lebende Sprachen, 23, 99–102. Gabriele WENDT, 2002: Bridging differences – Interkulturalität als eine Herausforderung für die Übersetzer/innen. Aktuelle Probleme der angewandten Übersetzungswissenschaft: Sprachliche und außersprachliche Faktoren der Fachübersetzung. Uredila Bogdan Kovtyk, Gebriele Wendt. Frankfurt am Main, Berlin [et al.]: Peter Lang. 194–215. Lew N. ZYBATOW, 2002: Sprache – Kultur – Translation. Translation zwischen Theorie und Praxis: Innsbrucker Ringvorlesungen zur Translationswissenschaft 1. Uredil Lew N. Zybatow. Frankfurt am Main, Wien [et al.]: Peter Lang, Internationaler Verlag der Wissenschaften. 57–86. 172 Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem … – –, 2010: Translationswissenschaft: Glanz und Elend einer Disziplin. Translationswissenschaft – Stand und Perspektiven: Innsbrucker Ringvorlesungen zur Translationswissenschaft VI. Uredil Lew N. Zybatow. Frankfurt am Main, Wien [et al.]: Peter Lang, Internationaler Verlag der Wissenschaften. 205–231. Splet Synchronisieren. Duden [online] https:/ www.duden.de/rechtschreibung/synchronisieren [Dostop: 14. 3. 2022]. TRANSLATION AND DUBBING: THEORETICAL AND METHODOLOGICAL BASES AND OWN EXPERIENCE WITH TRANSLATION AND DUBBING OF DIALECTOLOGICAL FILMS As part of the film project Audiovisual Dialectology. Documentary records of old folk culture (since 1994) dialectological-ethnological documentaries are produced by the Institute of Slavic Studies at the University of Klagenfurt in cooperation with film experts. Spontaneously used Slovenian dialect is documented by bilingual speakers, who talk about rural life in the past. The second type of documentation focusses on audiovisual documentation of terminology and objects from the perspective of contextual research. The author of the article, dialectologist, ethnologist and film producer has many years of experience in film production, subtitling and film dubbing. She participates in all working procedures of film production, prepares filming with the film crew, participates in filming in the field and in the production in the studio. The author also translates film scripts written in a dialect into German and Slovene, and also participates in translation of the scripts into English. She prepares film scripts for subtitles and dubbed film versions. The article contains an introduction, theoretical considerations and definitions of terms (translation, translation, equivalence, intercultural competence, non-verbal elements in an audiovisual text, types of translation, audiovisual translation, dubbing, subtitling). It also offers a brief insight into the bilingual research area of Carinthia (Slovenian-German language contact). In addition, the author demonstrates practical experience and methods of working with translation, dubbing and subtitling of films within the research project (translation of text appendices, adaptation of texts of synchronized and subtitled versions of the film). 173 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla Marija Kozar - Mukič Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Novi trg 3, SI 1000 Ljubljana; Váci 39, H 9700 Szombathely, mukic@t-online.hu DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.9 ISBN 978-961-286-684-6 S pomočjo razprave Avgusta Pavla o Odprtih ognjiščih v kuhinjah rabskih Slovencev v madžarščini in slovenskega prevoda Vilka Novaka ter Pleteršnikovega slovensko- -nemškega slovarja sem sestavila terminološki slovarček narečnega besedja kuhinj z odprtim ognjiščem v slovenskih vaseh v okolici Monoštra v dvajsetih letih 20. stoletja. Pričujoči prispevek ob Pleteršnikovem dnevu posvečam 135. obletnici rojstva Avgusta Pavla in delovanju akademikinje Zinke Zorko v Slovenskem Porabju. Ključne besede: Avgust Pavel, Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, števanovski govor na Madžarskem, narečni zapisi I compiled a terminological glossary of the dialectal vocabulary about kitchens with open hearths in Slovene villages in the surroundings of Szentgotthárd/Monošter in the 1920s. I used Avgust Pavel’s treatise on Open-Hearth Kitchens of the Porabje Slovenes in Hungarian and the Slovenian translation by Vilko Novak, as well as Maks Pleteršnik’s Slovene-German dictionary. On the occasion of Pleteršnik’s Day, I dedicated this article to the 135th anniversary of birth of Avgust Pavel and the opus of the academician Zinka Zorko in the Slovene Porabje region. Keywords: Avgust Pavel, Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, Števanovci speech, dialectal writings Uvod Pred stopetintridesetimi leti se je na Cankovi rodil prvi prekmurski poklicni znanstvenik Avgust Pavel. Od leta 1920 do smrti leta 1946 je živel in deloval v Sombotelu na Madžarskem. Ob srednješolski profesorski službi je vodil še knjižnico in etnološki oddelek v Muzeju Železne županije, pozneje je postal direktor ustanove. Svojo znanstveno pot je začel z raziskovanjem cankovskega prekmurskega govora, predvsem glasoslovja (Pável 1909). Zatem je objavljal primerjalne slovstvenozgodovinske razprave. Prevajal 174 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla je dela slovenskih pisateljev v madžarščino, sam pa je pisal pesmi v prek- murskem slovenskem narečju in madžarščini (Kozar-Mukič 2003). Akademikinja Zinka Zorko je leta 2001 snemala govor Cankovčanov in ugotovila, da zbrano gradivo v glavnem potrjuje Pavlove ugotovitve iz leta 1909, zlasti na ravni glasoslovja in oblikoslovja, v leksiko pa se sprejemajo sodobne besede iz knjižne slovenščine (Zorko 2003). Vrsto let je preučevala tudi govor porabskih Slovencev v Števanovcih in okoliških vaseh. Njene ugotovitve se ujemajo s Pavlovimi (Zorko 2009). Pavlova etnološka in jezikoslovna razprava Sredi dvajsetih let 20. stoletja se je pod vplivom vodje Oddelka za etnografijo pri Madžarskem narodnem muzeju v Budimpešti Zsigmonda Bátkyja Pavlovo zanimanje osredotočilo na preučevanje konstrukcije hiš in pred- vsem njihovih ognjišč. Bátky je bil tudi urednik Etnografskega glasnika ( Néprajzi Értesítő), za katerega je od Pavla naročil razpravo o izsledkih njegovega raziskovanja na terenu. Kot literaturo mu je posodil 9. zvezek revije Wörter und Sachen s študijo o črnih kuhinjah (Geramb 1924: 1–67). O tem priča Bátkyjevo pismo iz leta 1928, v katerem zahteva od Pavla, naj mu vrne revijo (S. Pável 1999: 32). Ustanovitelj revije Rudolf Meringer1 je s svojimi sodelavci opozarjal na povezanost predmetov z njihovimi imeni. Študije o stvareh ( Sachen) naj bi se opirale na terensko gradivo. Pavel kot jezikoslovec in etnolog je hodil po tej poti. O tem priča njegova razprava Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev, ki je bila objavljena leta 1927 v madžarščini (Pável 1927), s terminologijo v porabskem slovenskem narečju. Vilko Novak je to študijo prevedel v slovenščino in jo leta 1931 objavil v Etnologu (Pavel 1931). Bátky je bil tako zelo zadovoljen s Pavlovim spisom, da je v poglavju o stavbarstvu v monografiji madžarske etnologije objavil Pavlov tloris črne kuhinje v Slovenski vesi in njegovo risbo o peči z ognjiščem v Števanovcih. Predpostavlja, da so način kuha- nja v peči Madžari prevzeli od Slovencev. Prav tako orodje – burklje –, s katerim so lončene posode porivali v peč in je tudi njegovo poimenovanje – kurugla, bürügle – slovanskega izvora (Bátky 1941: 168). 1 Rudolf Meringer (1859–1931) je bil graški jezikoslovec in narodopisec. Član uredniške-ga odbora revije Wörter und Sachen (1909–1940) je bil med letoma 1909 in 1938 tudi slovenski filolog Matija Murko (1861–1952). Prim. Stanonik (2017: 39). 175 Marija Kozar - Mukič V Pavlovi etnološki razpravi se skriva »terminološki slovar« opreme kmečkih domačij. Pojasnil je tudi to, katere predmete, opravke in dela označujejo ti kmečki termini. Pri delu si je pomagal tudi s Pleteršnikovim Slovensko-nemškim slovarjem (Pleteršnik 1894–1895), porabske izraze pa je primerjal s cankovskimi. Pavel je v madžarski razpravi porabskim narečnim besedam, ki jih je zapisal z znanstvenimi diakritičnimi znaki, dodal madžarski prevod. Tako je v njej skrit tudi porabsko-madžarski slovarček, ki pa ga v Novakovem prevodu ni. Avgust Pavel je v Slovenski vesi zapisoval opremo črne kuhinje, v Števanovcih pa tudi stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter opremo sobe. V nadaljevanju sledi iz Pavlove razprave izluščen terminološki slovar. Slovar Geselski članek je sestavljen v enotnem zaporedju. Poknjiženi iztočnici, zapisani polkrepko, sledita njena fonetično zapisana porabska narečna ustreznica (kot jo je zapisal Avgust Pavel) in madžarski termin v Pavlovem prevodu. Če ta manjka, je povzet po Madžarskem etnološkem slovarju (Magyar Néprajzi Lexikon – MNL). Nato je naveden nemški pomen iz Pleteršnikovega slovarja po Pavlu. Če ta manjka, je povzet po Franu. Te-mu sledi Pavlova pomenska razlaga v Novakovem prevodu ali po SSKJ in Slovenskem etnološkem leksikonu (SEL). Na koncu je naveden kraj zapisa. Narečno besedilo je tiskano ležeče. búrkle – brklä; kemencevilla (MNL); Plet.: bûrkla = die Ofengabel. Prim. lat. furcula, furca; polkrožen železni obroč na dolgem ročaju, s katerim porivajo navzgor šireče se piskre na lẹsnon valki (iz lesa narejena valjasta priprava) v peč – Slovenska ves čŕna kúhinja – dínatna ťűńa; füstös konyha; Plet.: dȋmnat = rauchig; dimnata kuhinja (Fran); kuhinja, v kateri dim ni speljan skozi dimnik (SEL) – Števanovci golída, molznják – škàfịca; fejőedény; s škàfịcov doďímo kràvo; na Cankovi: škàfịca = majhen škaf, lesena posoda za merjenje žita. Posoda za dojenje je dogǜnịca < dojilnica, prim. dojìtị > doďìtị > dogìtị; Plet.: golída = die Gelte: die Melkgelte (Fran); posoda za molžo, navadno z enim ušesom (SSKJ) – Slovenska ves 176 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla gréblja – griblä; szénvonó (MNL); Plet.: grblja = die Scharre, die Ofenkrücke; priprava za razgrebanje žerjavice, pepela v peči; s tn krǜ vöďämlmo pa vòďälďä vökòplämo; prim. grbca; grèpstị – Slovenska ves gréd – sdalo; lűkńa za kǜrị; baromfiszállás; tyúkól, tyúkülő (MNL); gred za perutnino nad svinjakom, palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina (SSKJ) – Števanovci gúmno – ďǜmlo, gǜmlo; szérű; Plet.: gúmnọ = die Tenne; spredaj, od dvoriščne strani popolnoma odprto, na dveh straneh sta lestvi na shrambo sena in slame na podstrešju; prostor, kjer se navadno mlati (SSKJ) – Števanovci híša – hìža, ìža; ház; Plet.: híša = das Haus (Fran); stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi (SSKJ) – Števanovci hlév – štàlä; istálló; Plet.: štála, hlev = der Stall; stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih (SSKJ) – Števanovci hodník, odprt – tnác; tornác; odprt hodnik, nekoliko dvignjen, tla nabita z ilovico; Plet.: podstȇ ̣nje, n. prostor pri hiši ob zidu = der Platz unter dem Vordache (pódstenje) (Fran); prostor pod napuščem (SSKJ) – Števanovci kángla – kàndla; tejeskanna; kànta; vizeskanna; Plet.: kānta = die Kanne; valjasta posoda, navadno z gibljivim ročajem, za prenašanje tekočin (SSKJ) – Slovenska ves kášča – klèt za zńä, žír i drűgo rèč; magtár; Plet.: kášča = die Getrei-dekammer (Fran); samostojna stavba za shranjevanje žita idr. kmečkih pridelkov (SEL) – Števanovci klét – klèt; zämänìca, zamanìca; pince; na Cankovi: klèt ali pvnica < pivnìca; tu podzemne kleti ni; Plet.: klȇ ̣t = der Keller, zemljeníca = unterirdischer Keller; prostor v pritličju ali vkopan v zemljo, namenjen shranjevanju poljščin ali vina (SEL) – Števanovci klóp – stolìca; pad; Plet.: stolíca = eine vierfüßige, bewegliche Bank (FRAN); podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb) (SSKJ) – Števanovci kozíca – láboška, lábaška; lábas; na Cankovi: lápoška; Plet.: lónəc = der Topf (Fran); okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje ter 177 Marija Kozar - Mukič železna posoda na treh nogah za kuhanje, ki je stala na ognjišču (SSKJ) – Slovenska ves krôvec – pkováč; tetőfedő iparos; Plet.: pokriváč = der Decker, der Dach-decker (Fran); kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh (SSKJ) – Slovenska ves króžnik – talèr, talèräc; tányér, kis tányér; Plet.: krǫ̑žnik = der Teller (FRAN); nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane (SSKJ) – Slovenska ves kŕpa – còta; konyharongy; na Cankovi: còta; Plet.: cǫ́ta = der Fetzen; < nem. Zotte; kos blaga za brisanje ali čiščenje (SSKJ) – Slovenska ves kuhálnica – ťka; főzőkanál; v Odkôufci in okolici: ťịka < ťika < ťüka < ťüàfka < küàfka < kühàfka; prim. ťőatị, ťűatị, ťüńa < kűhati, kűńa. Po drugih krajih: kőjatị, kűjatị, kőatị, kűatị, kűńa; ime kuhalnice pa se drugje glasi: kịànca, kịánca < kühalnica; Plet.: kúhałnica = der Kochlöffel (Fran); navadno lesena priprava za mešanje jedi med kuhanjem (SSKJ) – Slovenska ves likálnik – žälzo, pèglo, pègla; vasaló; Plet.: likȃłnik = das Bügeleisen (Fran); priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja (SSKJ) – Slovenska ves lônec – pìsťär < pìskär; f pìskrị, plur. pìskrovä; na Cankovi: pìskär, pìskrị; fazék, pìskrịč, pịskríčäk; kis fazék, fazekacska; Plet.: písker = der Topf; posoda valjaste oblike za kuhanje (SSKJ) – Slovenska ves lopár – lopár; sütőlapát; Plet.: lopár = die Backschaufel, der Brotschieber; lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč (SSKJ) – Slovenska ves lopáta – lopàta; lapát; Plet.: lopáta = die Schaufel; orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala (SSKJ) – Slovenska ves míza – stò; asztal; Plet.: míza = der Tisch (Fran); kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog (SSKJ) – Števanovci móžnar – mòžar; köles- és máktörőmozsár; Plet.: mǫ́žnar = der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti (Fran). Redno 80 do 90 cm visok in 100 do 110 cm dolg. Včasih so na njem vidne primitivne rezbarije in okraski. Močna poso- da z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi (SSKJ) – Slovenska ves 178 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla nečké (1) – korìto; teknő; Plet. koríto = der Trog, die Teigmulde, die Kin-deswiege; podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje (SSKJ) – Slovenska ves nečké (2) – knìca; nagyobb tál, mosdótál; Plet.: krníca = der Tümpel, Wasserwirbel; iz lesa izdolbena okrogla posoda; f knìcị sä mùvlämo – Slovenska ves nòž – nàžịc; kés; na Cankovi: nòš, nòžic; Plet.: nòž, nóžec = das Messer (FRAN); priprava za rezanje iz rezila in ročaja (SSKJ) – Slovenska ves omêlo – òmäla; kemenceseprő; na Cankovi: òmälo; prim. omstị; Plet.: omélọ = der Kehrwisch; priprava za ometanje peči pred peko kruha (SEL) – Slovenska ves péč – kála, kálä; kályha; Plet.: kâhla = der Nachttopf, die Ofenkachel; velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva (SSKJ) – Slovenska ves pokróvka – pkováč; fedő; na Cankovi: pokváč, pokvàlo; prim . pokrívati, pokrìtị. Zanimiva je oblika iz Slovenske vesi z metatezo in ljudsko etimologijo: gòrị na pìsťär ga djämo; Plet.: pokrǫ̑vka = der Deckel eines Gefäßes (FRAN); kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje (kuhinjske) posode (SSKJ) – Slovenska ves pekáč – tpša; tepsi; na Cankovi: täpšíja, tpšịa; Plet.: tepsȋja = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne (Fran); nizka posoda navadno pravokotne oblike za pečenje (SSKJ) – Slovenska ves pônev – pònäv, plur . pònvị; serpenyő (MNL); Plet.: pónev = die Pfanne; nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem (SSKJ) – Slovenska ves predálnik – šùblak; fiókos szekrény / sublót (MNL); na Cankovi: šùblat; Plet.: prẹdȃłčnik = der Schubladkasten (Fran); nizka omara s predali za shranjevanje perila (SSKJ) – Števanovci prúčka – šámädlä, šámädlị; kis ülőke, sámedli / sámli, zsámoly (MNL); Plet.: podnȏ ̣žnik = der Schemel (Fran); majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje (SSKJ) – Slovenska ves ríbež – rìbaš; prim. rìbati, nemški reiben; gyalu; Plet.: rȋbežən = das Reibeisen (für Kraut, Rüben) (Fran); – iz nem.; ribati repo na ribež, ribežen 179 Marija Kozar - Mukič – priprava z ravnimi, polkrožnimi rezili ali ostrimi izboklinami (SSKJ) – Slovenska ves sekíra – topàča; fejsze; s topàčov dva kálamo [s sekiro cepimo drva]. Po drugih krajih: sẹkra, sẹkrịca, (prim. madž. szekerce), manjša se imenuje: č, hč; Plet.: sẹkíra = die Axt (Fran); orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila (SSKJ) – Slovenska ves seník – sèncä za slàmo, pa dva, pa šťr; prostor za slamo, drva in orodje; szín (MNL); na Cankovi: ǜta < hǜta < Hütte; Spredaj ozko slamnato streho podpirajo trije strebri, dve strani sta odprti, na tretji strani je svinjak; Plet.: sẹníca = die Heuscheuer, der Heuboden; prostor, stavba za shranjevanje sena (SSKJ) – Števanovci shrámba – klèt; kamra; Nima oken, le 70 do 80 cm dolgo in 10 do 15 cm široko vodoravno prezračevalno odprtino; v tem prostoru shranjujejo gospodarska orodja in vsakovrstno drobnarijo; prostor za shranjevanje živil (SSKJ) – Števanovci sklédnik – sklèdńäk; állvány a tálak számára; prim. sklda, sklèca; Plet.: sklé ̣da = die Schüssel, skldica, skldnik, skldnjak; Plet.: sklȇ ̣dnik = das Schüsselgestell (FRAN); kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled (SSKJ) – Slovenska ves skodélica – šálịca; csésze; na Cankovi: šàlịca; Plet.: skodȇ ̣la = die Schale (FRAN); majhna nizka, okrogla posoda, navadno z ročajem, za serviranje hrane (SSKJ) – Slovenska ves skrínja – škrìńa ali làda; láda. Če ima sedlast pokrov, se imenuje rätònska, ratònska škrìńa, največ z bǜkovoga lẹsá; ime pokrova: vńịca; ? < rätinska; Plet.: skrínja = die Truhe, die Lade; Plet.: lada = die Lade; zaboj s pokro-vom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa (SSKJ) – Slovenska ves sôba – hìža, ìža: lakószoba; hìža > ìža pomeni sicer hišo; Plet.: sóba = das Zimmer (Fran); prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi (SSKJ) – Števanovci solníca – solnka; sótartó; Plet.: solę́nka = das Salzfaß; manjša posoda za sol (SSKJ) – Slovenska ves stája – sálaš; kifutó; szállás, tanya (MNL); ograjen, nepokrit prostor za prašiče. Sicer pomeni beseda tudi manjšo pristavo in tudi Pleteršnik jo 180 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla pozna le v tem pomenu z njenimi izpeljankami; ograjen prostor za živino; pristava (SEL) – Števanovci svinják – lèv; hidas; Plet.: svinják = der Schweinestall (Fran); hlev za svinje (SSKJ) –Števanovci škàf – škàf, škafíč, škafíčäk; sajtár, kis sajtár; Plet.: škàf = das Schaff; manj- ša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma (SSKJ) – Slovenska ves trinóžnik – žälzo: vas, vasháromláb (MNL); okroglo ali trikotno železno stojalo, ki stoji na ognjiščni odprtini in na katero postavljajo piskre ter sklede; Plet.: trinǫ̑žnik = der Dreifuß (FRAN); trinožno stojalo, trinožni podstavek (SSKJ) – Slovenska ves vílice – vìlca; evővilla; Plet.: vílice = die Essgabel (Fran); priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane – Slovenska ves vráta – vráta: az udvari nagykapu szekerek számára; dvoriščna velika vrata za vozove; Plet.: vráta, velika = das Thor (Fran); odprtina v ograji (SEL) – Števanovci vráta, star. dúri – dvrị: a rendes bejárati ajtó, mely a folyosóra nyílik; navaden vhod, ki se odpira na hodnik; Plet.: dúri = die Thüre, das Thor (Fran); odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa (SSKJ) – Števanovci vrátca – dvrcä, mála vráta (na dvorišče); kisebb kapu az udvarra; Plet.: vrátca = das Pförtchen (Fran); manjšalnica od vrata (SSKJ) – Števanovci vŕč – vč, včäk; korsó; lahko je večji ali manjši, večinoma ima ročaj in ga izdelujejo iz rumene ali temnosive gline; Plet.: vč, vček = Krug, Krüglein; trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje (SSKJ) – Slovenska ves žebèlj – cvk, plur. cvkovä; na Cankovi: cvk, plur . cvkị ali cvkovďä; szeg; Plet.: cvèk = der Schusternagel; < nem. Zweck; tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen (SSKJ) – Slovenska ves žlíca – žlìca, žlìčịca: kanál, kis kanál; žlíčńäk za žlìcä: kanáltartó; Plet.: žlíca = der Löffel, žlȋčnik, žlȋčnjak = der Löffelbehälter (Fran); priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje 181 Marija Kozar - Mukič zlasti tekočih jedi; posoda za shranjevanje lesenih žlic (SSKJ) – Slovenska ves Pavlov zapis narečne terminologije Dolgi samoglasniki so označeni z ostrivcem, le dvoglasnika è in ò s krativcem, kratki naglašeni samoglasniki pa s krativcem. Nenaglašeni e se zapisuje kot ä. Zinka Zorko je o glasoslovnih značilnostih prekmurskega in porabskega govora ugotovila sledeče. Prekmurska narečja ne poznajo intonacijskih opozicij, naglas je jačinski, dolg ali kratek. Dolgi in kratki naglašeni zlogi so možni v vseh besednih zlogih večzložnih besed. Besedni naglas je podoben, kot je v večini slovenskih narečij in v knjižnem jeziku; po naglasnem umiku sta e, o še kratka: sèstra, kòsa […] V Porabju obstajata dva temeljna govora: na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Razlikujeta se zlasti v samoglasniškem in soglasniškem sistemu. (Zorko 2009: 15) Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov v števanovskem govoru po Zinki Zorko: iː, üː/ ü, uː, ẹː, ọː ẹː, ọː, aː, aː, aː in ː. (Zorko 2009: 15). Dolgo naglašeni samoglasniki pri Pavlu: i: ˈdínatna (ˈťűa); ü: ˈgüːmlo, ˈťüːa; ẹ: dˈvẹːrca, šˈťẹːr; ẹː: gˈrẹːblä, taˈlẹːr, taˈlẹːräc, ˈpẹːgla, ˈsẹːncä, kˈlẹːt, skˈlẹːdäk, ˈlẹːv; ọ: sˈtọː, ˈọːmäla, ˈpọːnäv; ọː ˈcọːta, ˈmọːžar; aː ˈnaːžic; a: trˈnaːc, ˈlaːboška, prkoˈvaːč, loˈpaːr, ˈkaːlä; ˈšaːmädlä, vˈraːta, ˈšaːlica, ˈsaːlaš; : vˈːč, vˈːčäk, zˈːä. Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov v števanovskem govoru po Zinki Zorko: i, ü, u, ie, ö, uo, e, å. (Zorko 2009: 16). Kratki naglašeni samoglasniki pri Pavlu: i zämäˈnica, stoˈlica, ˈpisťär, koˈrito, kˈnica, ˈribaš, škˈria, ˈvilca, žˈlica, žˈličica; u ˈšublak; ö cˈvök, ˈbörklä; e ˈsedalo, ˈtepša, soˈlenka; å šˈkåfica, šˈtåla, loˈpåta, toˈpåča, ˈlåda, ˈškåf. Sistem nenaglašenih samoglasnikov v števanovskem govoru po Zinki Zorko: i, u, e, o, a in . (Zorko 2009: 17). Nenaglašeni samoglasniki pri Pavlu: i ˈnaːžic, žˈličica; e > ä ˈvčäk; ˈọːmäla, ˈpọːnäv, zämäˈniːca, ˈpisťär, dˈvẹːrcä, taˈlẹːräc, skˈlẹːdäk; o ˈďümlo, prkoˈvaːč, loˈpaːr, loˈpåta, koˈrito; a ˈiža, ˈťüːa, šˈkåfica, stoˈlica, ˈlaːboška, taˈlẹːr, ˈcọta, ˈmọžar, kˈnica, ˈribaš, ˈšaːlica;  pkoˈvaːč. Soglasniki v števanovskem govoru po Zinki Zorko: p, b, t, ť, d, ď, k, g, f, s, z, š, ž, j, c, č, v, , m, n, nj (palatalni ), l, r, j/. Mehkonebni pripornik x je postal zveneč in je onemel; v poziciji za vokalom pred pavzo ga je zamenjal j (Zorko 2009: 17). 182 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla Za števanovsko inačico značilni soglasniki pri Pavlu: k > ť: ˈťàoka, ˈpisťär, ˈťüːa, šˈťér; g > ď: ˈďüːmlo, doˈďiːmo; : skˈlẹːdäk, ťüːa, zˈä, škˈriːa; h > ø, j: ˈiːža, ˈküːjati. 2 Sklep Pavlova razprava Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev je pomemben etnološki vir za spoznavanje opreme kmečkih domačij in obenem tudi jezikoslovni vir za preučevanje glasoslovja in besedišča porabskega slovenskega narečja v prvi polovici 20. stoletja. Pričujoči prispevek ob Pleteršnikovem dnevu avtorica posveča 135. obletnici rojstva Avgusta Pavla in delovanju akademikinje Zinke Zorko v Slovenskem Porabju. Literatura Angelo BAŠ (ur.), 2004: Slovenski etnološki leksikon. Ur. Angelos Baš et. al. Ljubljana: Mladinska knjiga. BÁTKY Zsigmond, 1941: Építkezés. Tárgyi néprajz. I. A magyarság néprajza. 2. kiadás, Első kötet. Szerk.: Viski Károly. Budapest: Királyi Magyar Egyetemi Nyomda. 108–216. Viktor GERAMB, 1924: Die Kulturgeschichte der Rauchstuben. Ein Beitrag zur Haus-forschung . Wörter und Sachen IX (Heidelberg). 1–67. Marko JESENŠEK (ur.), 2013: Prekmurska slovenska slovnica (Vend nyelvtan). Prevod: Marija Bajzek Lukač (Zora, 100). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Marija KOZAR-MUKIČ, 2003: Življenje in delo Avgusta Pavla (s posebnim ozirom na njegovo muzeološko delo) . Avgust Pavel. (Zora, 23). Ur. Zinka Zorko, Miha Pauko. Maribor: Slavistično društvo. 18–25. Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem. Franc NOVAK, 1985: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba. PÁVEL Ágost, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia. 2 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http:/ ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http:/ www.zrc-sazu. si) razvil dr. Peter Weiss. Porabsko besedilo je za tisk pripravil Dušan Mukič. 183 Marija Kozar - Mukič – –, 1927: Nyílttűzhelyű konyhák a hazai szlovénoknál. A Magyar Nemzeti Múzeum Néprajzi Tárának Értesítője 4. sz. 129–144. Avgust PAVEL, 1930–1931: Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev, Etnolog 4, 125–145. S. PÁVEL Judit, 1999: Bátky, Györffy és Visky levelek a Pável hagyatékból. Savaria – A Vas Megyei Múzeumok Értesítője 22/4. (1995–1998). Szombathely. 27–45. Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. 1–2. Ljubljana: Knezoško-fijstvo. Marija STANONIK, 2017: Etnolingvistika po slovensko. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Zinka ZORKO, 2003: Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. Avgust Pavel. (Zora, 23). Ur. Zinka Zorko, Miha Pauko. Maribor: Slavistično društvo. 73–94. Zinka (Terezija) ZORKO, 2009: Prekmursko goričko podnarečje v Porabju na Madžarskem. Slovenski mikrokozmosi – medetnični in medkulturni odnosi (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 20). Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 13–27. Zinka ZORKO, Anja BENKO, 2014: Pravljice Avgusta Pavla v prekmurskem cankovskem govoru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 85=50, 3, 83–111. Spletni viri Magyar Néprajzi Lexikon: http://mek.niif.hu/02100/02115/html/ FRAN, Pleteršnik: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=136&View=1&Query=% 2A SSKJ: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html DIALECTAL VOCABULARY IN THE ETHNOLOGICAL TREATISE OF AVGUST PAVEL The first professional scientist form Prekmurje, Avgust Pavel, was born 135 years ago in Cankova. From 1920 until his death in 1946, he lived and worked in Szombathely, Hungary. Apart from working as a high school teacher, he was also the head of the library and the ethnological department of the Museum Savaria and later became the director of this institution. Avgust Pavel began his scientific career by researching the speech of Cankova in Prekmurje region, focusing on phonetics. He then published comparative research on the history of literature. He translated a few works of Slovene writers into Hungarian and wrote poems in the Prekmurje dialect and in Hungarian. In 2001, the academician Zinka Zorko recorded speech of Cankova people and discovered that the collected material confirmed Pavel’s findings from 1909, in particularly at the level of phonetics and morphology. At the level of the vocabulary contemporary 184 Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla words from standard Slovene occur. For many years, Zorko also studied speech of the Porabje Slovenes in Števanovci/Apátistvánfalva and the surrounding villages. Her findings are similar to Pavel’s. Pavel’s research on Open-Hearth Kitchens of the Porabje Slovenes, published in 1927 in Hungarian with terminology in the Porabje Slovene dialect, was translated into Slovene by Vilko Novak and published in Etnolog in 1931. By using Avgust Pavel’s research in Hungarian and Vilko Novak’s Slovenian translation, as well as Pleteršnik’s Slovene-German dictionary, I compiled a terminological glossary of dialectal vocabulary of kitchens with open hearths in Slovene villages in the surroundings of Monošter/Szentgotthárd in the 1920s. 185 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih (z ozirom predvsem na zahodna slovenska narečja) Danila Zuljan Kumar1 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 3, SI 1000 Ljubljana; Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova 12, SI 5000 Nova Gorica, DZuljan@zrc-sazu.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.10 ISBN 978-961-286-684-6 Prispevek se osredotoča na problematiko pomenskih prenosov v slovenskih narečjih. Gre za obliko jezikovne spremembe, ki zadeva razvoj rabe pomena leksema na časovni osi. Predstavljeni bodo naslednji tipi pomenskih prenosov: metafora, metonimija, hiperbolo, širjenje in oženje pomena leksema, pomenski kalki, pomenski prenos pri glagolih s širokim pomenskim obsegom in omiljeni tabu izrazi. Ključne besede: pomenski prenos, tipi pomenskih prenosov, slovenska narečja, zahodna slovenska narečja, Slovenski lingvistični atlas The article focuses on semantic shifts in Slovene dialects. This is a form of linguistic change that concerns the development of the use of the meaning of a lexeme on the time axis. The following types of semantic shifts are presented: metaphor, metonymy, hyperbole, expansion and contraction of the lexeme’s meaning, semantic calques, semantic shift in verbs with a wide range of meanings, and semi-taboo expressions. Keywords: semantic shift, types of semantic shift, Slovene dialects, western Slovene dialects, Slovene linguistic atlas Uvod Termin pomenski prenos ali pomenska sprememba je oblika jezikovne spremembe, ki zadeva razvoj rabe pomena leksema na časovni osi. Gre za eno od osrednjih tematik v jezikoslovju (Blank 1999: 61) in jasen dokaz, da se jezik v času spreminja. Prispevek se osredotoča na naslednjih šest 1 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. Zapisan je v vnašalnem sistemu ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. 186 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih … tipov pomenskih prenosov: metaforo, metonimijo, hiperbolo, širjenje in oženje pomena leksema, pomenske kalke, glagole s širokim pomenskim obsegom in omiljene tabu izraze.2 Primeri za posamezne tipe so vzeti iz dveh že objavljenih knjig Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1, SLA 2) in tretje, ki je v nastajanju (SLA 3) – pri čemer se omejujem predvsem na gradivo iz zahodnih slovenskih narečij –, ter iz lastnih zapiskov in po- znavanja problematike predvsem v briškem in nadiškem narečju.3 Metaforična poimenovanja Metaforični prenos predstavlja razmerje med osnovnim in metaforičnim pomenom, ki ju povezuje ena ali več enakih lastnosti. Osnovno načelo metafore je torej asociativni odnos med pomenom entitete in nečim po- dobnim, kar pomeni, da izbira metaforičnega izraza izhaja iz podobnih ali enakih lastnosti primerjanih entitet. Iz narečnega gradiva, ki je zapisano v SLA, lahko kot nedvoumne primere poimenovanj, nastalih po pomenskem prenosu metaforičnega tipa npr. za pomen ‘trepalnice’, navedemo poimeno- vanja vejice, vejčice, lasje in lasje na očeh, tipalnice,4 gubice 5 ter moštace,6 medtem ko je podobnost pri poimenovanjih čumige,7 moškalice,8 vehe 9 in lopatnice 10 za isti pomen manj jasna.11 2 V jezikoslovju obstaja vrsta klasifikacij pomenskih prenosov, gl. npr. Bloomfield (1967) in Blank (1999). 3 Tematika pomenskih prenosov v slovenskih narečjih na gradivu, objavljenem v SLA, je obravnavana tudi v Zuljan Kumar (2012 in 2014). 4 Sln. tipalnica ← psl. * tipati, kar etimološko ni pojasnjeno; beseda morda temelji na onomatopeji *tip, ki posnema zvoke, nastale pri rahlih udarcih (Snoj 2016, spletni vir). 5 Sln. guba < psl. *guba je tvorba iz ide. korena *g(h)ebh- ‘upogibati, kriviti’ (Snoj 2016, spletni vir). 6 Nar. sln. moštace ← furl. mostačhe ž ed., mostačhis mn. ‘brki’. 7 Nejasno, morda v zvezi s poimenovanjem mige. 8 Nejasno, morda v zvezi s poimenovanjem moštace. 9 Nejasno. Za sln. veha Snoj (2016: spletni vir) navaja dva pomena: 1. ‘lesen zamašek za sode’ in 2. ‘odprtina na vrhu soda’. Če je 1. pomen prvotnejši, je beseda izpeljana iz vhati ‘pihati’, če pa je prvotnejši 2. pomen, je beseda enaka npr. s češ. v ěcha ‘šop slame’ in polj. wiech a ‘metlica’. 10 Sln. lopata < psl. *lopata ← psl. *lopъ ‘list, nekaj ploščatega’; prvotni pomen je *‘opre-mljena z listom, s ploščatim delom (za zajemanje)’ (Snoj 2016, spletni vir). 11 Uvrstitev med metaforična poimenovanja je zaradi nejasnosti izvora in njihove enkratne pojavitve vprašljiva. 187 Danila Zuljan Kumar Raziskave s področja psiholingvistike se pri raziskovanju metaforičnega pomenskega prenosa osredotočajo na razlikovanje med metaforičnimi izra- zi, ki so se leksikalizirali, in novimi metaforičnimi izrazi, kjer pomenski prenos ni leksikaliziran (Semino 2010: 11). V tem smislu Lakoff in Johnson metaforični izraz z neleksikaliziranim pomenom imenujeta neustaljena, z leksikaliziranim pomenom pa ustaljena metafora (Lakoff in Johnson 1980: 139). Podobno delitev pozna Šmelev, ki glede na razširjenost rabe metafo- ričnega pomena razlikuje med sistemskimi in nesistemskimi metaforami. Sistemsko metaforo razume kot metaforo, ki jo uporablja skupina ljudi, nesistemska metafora pa je individualna metafora, ki jo uporablja posa- meznik (Šmelev 1977: 94). Prva skupina torej označuje metafore, ki so v rabi že ustaljene, druga pa tiste, ki presegajo konvencionalni konceptualni svet in so bolj stvar posameznega govorca (Lakoff in Johnson 1980: 139). Obe vrsti najdemo tudi v SLA. Primer za ustaljeno oziroma sistemsko metaforično poimenovanje je pomenska zveza kostanjevi lasje za ‘rjavi lasje’ (Škofic 2011: 54–55), ki je poznana po velikem delu slovenskega narečnega prostora in pomeni ‘lasje, enake barve kot kostanj’.12 Primer za neustalje- no oziroma nesistemsko metaforično poimenovanje pa je besedna zveza kofetasti lasje ‘rjavi lasje’ (Škofic 2011: 54–55), zapisana samo dvakrat, in sicer po enkrat v terskem in notranjskem narečju. Kot primere ustaljenega pomenskega prenosa verjetno metaforičnega tipa lahko omenimo še leksem riba ‘meča’ (Kumin Horvat 2011: 168–170), ki je poznan po celotnem bri- škem območju, ter leksema fižol in fižolček ‘ledvice’, torej ‘take oblike kot fižol’ (Kenda Jež 2011: 141–143), ki sta zabeležena v notranjskem narečju primorske narečne skupine. Med neustaljena, tj. nesistemska metaforična poimenovanja lahko pri- števamo tudi sinonimne izraze, ki se kot pomensko zaznamovani rabijo namesto denotativnih poimenovanj. Primeri iz SLA so naslednji: jabke ‘lice’ (Zuljan Kumar 2011: 83) v T330, čompa (‘krompir’ v bovškem govoru) ‘pest’ (Zuljan Kumar 2011: 105) v T072 in črv ‘mozolj’ (Kumin Horvat 2011: 191) v T102. V isto skupino lahko štejemo tudi pomensko zaznamovane sinonimne izraze v rabi namesto denotativnih poimenovanj, ki predstavljajo tabu iz- raze, tj. izraze, katerih omemba v družbi ni primerna. Primeri iz SLA so naslednji: ta široka ‘zadnjica’ (Jakop 2011: 147) v T253, izpustiti ga v T156 in stisniti v T160 ‘izločati pline iz črevesja’, vulg. ‘prdeti’ (Jakop 2011: 149), 12 V T137 in T138 notranjskega narečja je zapisana tudi prevzeta različica, tj. maron (← furl. (colôr) maron, it. (color) marrone ‘kostanjev, rjav’) (Škofic 2011: 54). 188 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih … sramota, premoženje, kosmatije in lumpi ‘moško spolovilo’, veseličica in ta mala ‘žensko spolovilo’.13 Sem lahko prištevamo tudi kletvice in psovke, ki se motivno nanašajo na živali. Naslednji primeri so iz briškega narečja: je prav ena tantaroga (← it. tantaruga, furl. tartarughe ‘želva’), nanaša se na človeka, ki je neroden, neokreten, počasen; kako telce; nanaša se na mladega moškega/žensko, ki je dobrega srca, toda naiven/-vna in ga/jo drugi izkoriščajo; dindjot eden (← furl. dindiat ‘puran’), nanaša se na moškega, ki se postavlja; je prav en trot, nanaša se na moškega, ki je nekoristen; praščon eden, nanaša se na moškega, ki je pokvarjen, kar je metaforično prikazano z umazanostjo; dindja neumna (← furl. dindie ‘pura’), nanaša se na žensko, ki ne razmišlja s svojo glavo.14 Metonimična poimenovanja Metonimični pomenski prenos temelji na obstoječi povezavi med sosed- skima denotatoma (Snoj 2006: 76). Metonimični pomen tako predstavlja rezultat vzročne, prostorske, časovne, asociativne ipd. povezave med njima (Warren 2002: 122). Glede na to ločimo prostorsko, vzročno, delno, asoci- ativno in druge vrste metonimij. Apresjan metonimične pomenske prenose deli na ustaljene in neusta- ljene (Apresjan 1974: 16), pri čemer je ustaljenost tista definicijska lastnost, ki pogojuje razumljivost metonimičnega prenosa, kar pomeni, da je metonimični prenos ustrezno razumljen, če je ustaljen.15 Ta značilnost ločuje metonimični pomenski prenos od metaforičnega. Pri metaforičnih prenosih ustaljenost ni nujni pogoj za razumljivost, saj so metaforična po- imenovanja zaradi enakih lastnosti, ki si jih delijo z osnovnim pomenom, lažje razumljiva. Druga značilnost, ki razlikuje poimenovanja, nastala po 13 Odgovori za SLA V069.02 ‘moško spolovilo’ in V069.03 ‘žensko spolovilo’ niso objavljeni. 14 Pri nekaterih metaforičnih izrazih se postavlja vprašanje, ali jih govornik (še) dojema kot izraze, ki so bili pomensko spremenjeni, ali je njihov pomen (že) demetaforiziran. Leksem klobasa ‘črevo’ (Kenda-Jež 2011: 145) med govorci porabskega narečja ni več prepoznan kot izraz, ki je nastal po pomenskem prenosu, temveč kot denotat. To narečje namreč ne pozna denotativnih izrazov črevo, čreva in črevesje. Izraz klobasa ‘črevo’ je torej popolnoma demetaforiziran, tj. pomensko nevtralen. 15 V SLA je primer ustaljenega metonimičnega poimenovanja leksem obrvi v pomenu ‘trepalnice’, zapisan v treh točkah rezijanskega narečja, v T064 terskega narečja, v T074 in T078 nadiškega narečja ter v T083 in T086 briškega narečja (Zuljan Kumar 2012: 490). 189 Danila Zuljan Kumar metaforičnem in metonimičnem prenosu, je, da so prva lažje preverljiva, ker temeljijo na odnosu podobnosti. Metonimična poimenovanja pa imajo dejansko primarno referenčno funkcijo (Lakoff in Johnson 1980: 36; Dirven 2002: 101) in nadomeščajo entitete, ki so prostorsko blizu. Poimenovanji škalir ‘nakladalni pod pri kmečkem vozu’ (← ben. it. scalèr ‘voziček za nakladanje sena’) v nadiškem narečju in banjškem podnarečju kraškega narečja ter ščelar v istem pomenu kot škalir (← furl. scjelâr ‘nakladalni pod pri kmečkem vozu’) v nadiškem narečju, zapisana v pomenu ‘lojtr-nik’, tj. ‘voz z lestvi podobno pripravo na straneh’, sta tako metonimična izraza, katerih povezava temelji na podobnosti med dvema entitetama, tj. lojtnikom, kot ga poznajo v osrednjem slovenskem prostoru, ter vozom, ki ima samo nakladalni pod, v primorskem prostoru.16 Poglejmo si primere posameznih tipov metonimije podrobneje na pri- merih iz zahodnoslovenskih narečij. Prostorska metonimija Ta temelji na prostorskem odnosu med dvema denotatoma. V SLA so v zahodnoslovenskih narečjih primeri tovrstne metonimije npr. naslednji: že omenjeni leksem obrvi v pomenu ‘trepalnice’, klet ‘shramba’ v T078 in T079 (Kenda-Jež, Šekli 2016: 83–84) nadiškega narečja ter kalador ‘veža’ (← furl. coridor ‘hodnik’) v dveh briških točkah (Kenda-Jež, Šekli 2016: 145). Delna metonimija Delna metonimija je pomenski prenos, pri katerem se pomen A uporablja kot pomen B, pri čemer je A del celote in B pomeni celoto. Pomen ‘stopalo’ je v briških točkah T082 in T083 zapisan z leksemom peta (Nartnik 2011: 173), pomen ‘vrat’ pa v briški točki T082 in banjški T090 z leksemom grlo (Kenda-Jež 2011: 93) . 17 16 Karta in komentar za SLA V270 ‘lojtnik’ bosta objavljena v SLA 3 (avtorica je Januška Gostenčnik). 17 Najdemo pa tudi nasprotne primere, in sicer rabo nadpomenk v pomenu podpomenk, česar sicer ne štejemo med pomenske prenose, npr. hrbet v pomenu ‘križ’ (Šekli 2011: 154) v briški točki T082, sklep v pomenu ‘kolk’ (Škofic 2011: 156) v briški točki T086, glaš v pomenu ‘šipa’ (Jakop 2016: 104) v nadiški točki T080 ter zid v pomenu ‘vmesna notranja stena v hiši’) (Kumin Horvat 2016: 115) v nadiški točki T081 in v briških točkah T083 ter T085. Pomen ‘vmesna notranja stena v hiši’ se sicer v obeh narečjih izraža s prevzetim leksemom paradana. 190 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih … Vzročna metonimija Vzročna metonimija temelji na vzročno-posledični povezavi ali v primeru analiziranega gradiva iz SLA največkrat na povezavi simptom-bolezen, npr. pomen ‘mrzlica’ se v nadiški točki T074 izraža z leksemom o genj, v nadiških točkah T078–T081 in briški točki T082 pa z leksemom trešljika (Kumin Horvat: 213–214). Pomen ‘garje’ pa je v briških točkah T084–T086 izražen z leksemom srbečica (Kumin Horvat: 199). Asociativna metatonija Med poimenovanja, ki so nastala po metonimičnem pomenskem prenosu, lahko uvrščamo tudi taka, ki so nastala na podlagi asociacij med sorodnima denotatoma. Kot primer ustaljene ali sistemske metonimije te vrste lahko navedemo izraz nevesta v pomenu ‘snaha’ (Škofic 2011: 294), ki je v rabi po celotnem primorskem prostoru. Podobno je s poimenovanjema oča in mama, ki sta poleg pomenov ‘oče’ in ‘mati’ ponekod v preteklosti pokrivala tudi pomena ‘tast’ in ‘tašča’ (Jakop 2011: 243, Jakop 2011: 245). Podoben pomenski prenos je pri rabi izrazov božec v posamičnih točkah terskega, nadiškega in obsoškega narečja, revež v kraškem narečju ter kolon 18 v T087 briškega narečja in T097 banjškega podnarečja za pomen ‘bajtar, tj. lastnik zelo majhnega posestva’.19 Za primer asociativne metonimije gre tudi pri rabi pridevnika medel ‘slaboten’ (Nartnik, Kostelec 2011: 229), ki v nadiških točkah T074, T076 in T080 pomeni ‘suh’. Hiperbolična poimenovanja Hiperbolični izraz je izraz, katerega pomen je v primerjavi z nevtralnim bolj poudarjen. Primer geografsko zelo razširjenega hiperboličnega pomen- skega prenosa lahko vidimo pri nar. sln. glagolu krepati (← it. crepare, furl. crepâ ‘počiti, poginiti’), ki v pejorativnem smislu pomeni ‘umreti’. Do hiperboličnega pomenskega prenosa je prišlo tudi pri glagolih zaoblati ter zadžirati (← it. girare, furl. zirâ ‘vrteti, obračati’),20 oboje v pomenu ‘imeti mentalne probleme’. Oba sta poznana v briškem, drugi tudi v na- diškem narečju. 18 Kolon ni bil lastnik zemljišča, ampak njegov najemnik. 19 Karta in komentar sta v pripravi za SLA 3 (avtorica je Jožica Škofic). 20 Br. ga je zaoblalo ‘zmešalo se mu je’, nad. ga je zadžiralo v istem pomenu. 191 Danila Zuljan Kumar Hiperbolična je tudi raba pridevnikov strašno, grozno, močno in hu-dičevo, vse v pomenu ‘zelo’ v zahodnih slovenskih narečjih v funkciji poudarjanja pozitivne ali negativne lastnosti (npr. notr. in kr. je strašno lep, br. je močno/ hudičevo/ strašno lep/ pokvarjen). Širjenje in oženje pomena Širjenje pomena je pomenska sprememba, pri kateri leksem v nekem časov- nem obdobju pridobi širši pomen kot izvorno, oženje pomena pa je pomen- ska sprememba, pri kateri leksem v nekem časovnem obdobju pridobi ožji pomen kot izvorno. Primer za prvo je raba prevzetega samostalnika tifon, ki v italijanščini pomeni znamko traktorskih razpršilnikov z imenom Tifone, v briškem narečju pa se je njegov pomen razširil na traktorske razpršilnike na splošno in se rabi kot sopomenski enako iz italijanščine prevzetemu de-notativnemu poimenovanju atomizer ‘traktorski razpršilnik’. Podobna temu je širitev pomenskega polja glagolov goreti in vneti v istem narečju. Prvi je poleg pomena ‘goreti’ dobil tudi pomen ‘biti prižgan, delovati’; npr. br. gori luč in tudi motor; drugi pa je poleg pomena ‘vneti’ (npr. ogenj) dobil tudi pomen ‘prižgati’, npr. br. unemeš ogenj in tudi auto, motor, kosilnicu. Izrek: Avto gori ima tako v briškem narečju dva pomena: 1. ‘avto gori’, ki je denotativni pomen, in 2. ‘avto je prižgan’, ki je pomen, nastal po metonimičnem pomenskem prenosu. Te vrste je tudi širitev pomenskega polja glagolov odpreti in zapreti v istem narečju, ki sta poleg pomenov ‘odpreti’ in ‘zapreti’ dobila tudi pomena ‘prižgati’ in ‘ugasniti’, npr. br. odpreti luč, zapreti televizijo (Zuljan Kumar 2022a: 151). Primer za oženje pomena pa je raba leksema makinja (← furl. machine, it. macchina ‘naprava, stroj’) v briškem narečju namesto pomensko natančnejših makinja za metati žveplo ‘nahrbtna naprava za žveplanje’, makinja za mleti grozdje ‘grozdni mlin’ in makinja za metati vederjol ‘nahrbtna škropilnica’, in sicer v primerih, ko je iz konteksta razvidno, za katero napravo gre. Pomenski kalki Tak tip pomenskih prenosov je v kontaktnem jezikoslovju imenovan po- mensko kopiranje in nastane kot posledica prevzema pomena iz jezika B v jezik A, tj. iz izvornega v sprejemni jezik. Tovrstnih pomenskih prenosov je največ v slovenskih narečjih, ki so v stiku z drugimi jeziki. Naslednji 192 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih … primeri so iz briškega, terskega in nadiškega narečja: dati slabo novico ‘sporočiti slabo novico’ (← it. dare una brutta notizia, furl. dâ une brute notizie ‘sporočiti slabo novico’), držati kumpanijo ‘delati družbo’ (← it. tenere compagnia, furl. tignî compagnie ‘delati družbo’), ložiti se dakordo ‘dogovoriti se’ (← it. mettersi d’accordo, furl . metisi dacuardi ‘dogovoriti se’), najti se dobro/ slabo ‘nekje se počutiti dobro, slabo’ (← it. trovarsi bene, male, furl. cjatâsi ben, mâl ‘počutiti se dobro, slabo’). Našteti pomenski prenosi so hkrati tudi skladenjski, saj je poleg pomena kopirana tudi struktura (Zuljan Kumar 2022a: 151–153). Raba glagolov s širokim pomenskim obsegom Med pomenske prenose lahko prištevamo tudi tiste pomene glagolov s širokim pomenskim obsegom (glagolskih primitivov), ki ne spadajo v no- benega od njihovih definiranih pomenov. V naslednjih primerih iz briškega in nadiškega narečja glagola narediti in delati nista rabljena v nobenem od njunih osnovnih pomenov,21 ampak v prenesenem pomenu. Primeri: narediti krompir, riž ne pomeni tega izdelati, ampak ‘skuhati’, zveza delati matematiko pomeni ‘reševati naloge iz matematike’,22 narediti pet plant (← furl. plante ‘vrsta’) poleg osnovnega pomena, tj. ‘za nadaljnje obdelovanje pripraviti pet vrst trt’ pomeni tudi ‘obrezati, povezati pet vrst trt, zamenjati kole v petih vrstah trt ipd.’. Omiljeni tabu izrazi Med nove pomene, ki so nastali po pomenskem prenosu Grzega (2004) prišteva tudi t. i. omiljene tabu izraze, tj. omiljene kletvice ali psovke, katerih raba je v javnosti primernejša od vulgarnejših kletvic in psovk (tabu izrazov), s katerimi govorci pokažejo svojo čustveno prizadetost. V briškem narečju npr. se namesto psovke porka (← it. porca ‘svinjska’, tj. ‘umazana’) putana (← it. puttana, furl. putane ‘prostitutka’) z motivom iz tematskega polja družbene marginaliziranosti rabita psovki z motivoma iz istega tematskega polja, ki sta družbeno bolj sprejemljivi, tj. porka boja 21 Prim. navedene pomene glagolov delati in narediti v SSKJ (spletni vir). 22 Popudan ti mali majo lecjoni od džinastika, džudo an ti velic dìelajo matematika, džiografìja (Zuljan Kumar 2022a: 150). 193 Danila Zuljan Kumar (← furl. boie ‘krvnik, rabelj’) in porka mižerja (← it. miseria, furl. miserie ‘revščina’).23 Zaključek Pomenski prenosi predstavljajo obsežno in večplastno problematiko, ki sega na različna področja jezikoslovja, od semantike, psiholingvistike in sociolingvistike do zgodovinskega in kontaktnega jezikoslovja. V prispevku je obravnavanih sedem tipov pomenskih prenosov s primeri iz pretežno zahodnoslovenskih narečij, ki kažejo na to, kako se slovenski govori med seboj ne razlikujejo samo na slovnični ravni, ampak tudi v leksikalni se- mantiki, tj. v upovedovanju pomenov, ki zadevajo predstavni svet njihovih govorcev. Nekateri pomenski prenosi so sistemske narave, kar pomeni, da so leksikalizirani in rabljeni v bolj ali manj širokih prostorskih arealih. Drugi so nesistemski, tj. neustaljeni in neleksikalizirani ter pogosto idiolektalni in kot taki rezultat posameznikove kognitivne sposobnosti opazovanja podobnosti med entitetami v njegovem predstavnem svetu in vzpostavljanja različnih tipov povezav med njimi. Krajšave ben. it. = beneško italijansko, br. = briško, češ. = češko, furl. = furlansko, ide. = indo-evropsko, it. = italijansko, kr. = kraško, nad. = nadiško, nar. sln. = narečno slovensko, notr. = notranjsko, sln. = slovensko, psl. = praslovansko Viri Mojca KUMIN HORVAT, 2011: SLA V474 ‘garje’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 199–200. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V478 ‘mozolj’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Za-ložba ZRC. 190–193. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V486 ‘mrzlica’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 213–214. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. 23 Več o tem v Zuljan Kumar (2022b). 194 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih … – –, 2016: SLA V140(a).01 ‘vmesna notranja stena v hiši’. SLA 2.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic in Matej Šekli. Ljubljana: Založba ZRC. 114–118. Dostopno marca 2022 na: https://fran.si. Tjaša JAKOP, 2011: SLA V068 ‘zadnjica’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 147–148. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V070 ‘prdeti’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 149–150. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V604 ‘oče’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 243–244. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V605 ‘mati’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 245. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2016: V144 b ‘šipa’. SLA 2.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic in Matej Šekli. Ljubljana: Založba ZRC. 104–1105. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Carmen KENDA-JEŽ, 2011: SLA V019 ‘vrat’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 93–94. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V050 ‘ledvice’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 141–143. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V051B ‘čreva’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 145–146. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Carmen KENDA-JEŽ, Matej ŠEKLI, 2016: SLA V730b.01 ‘veža’. SLA 2.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic in Matej Šekli. Ljubljana: Založba ZRC. 144–146. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Vlado NARTNIK, 2011: SLA V062 ‘stopalo’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 173–174. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Vlado NARTNIK, Petra KOSTELEC, 2011: SLA V494 ‘suh’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 229–230. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Matej ŠEKLI, 2011: SLA V054 ‘križ’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 154–155. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Matej ŠEKLI, Carmen KENDA-JEŽ, 2016: SLA V130.01 ‘shramba’. SLA 2.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic in Matej Šekli. Ljubljana: Založba ZRC. 82–86. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Jožica ŠKOFIC, 2011: SLA V005(č) ‘barva las – rjava’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 54–55. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V055 ‘kolk’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 156–159. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2011: SLA V614 ‘snaha’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 294–295. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. Danila ZULJAN KUMAR, 2011: SLA V012 ‘lice’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 83–84. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. 195 Danila Zuljan Kumar – –, 2011: SLA V027 ‘pest’. SLA 1.2 Komentarji. Uredila Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC. 105–106. Dostopno marca 2022 na: https:/ fran.si. – –, 2022b: Kletvice in psovke kot tabu in omiljeni tabu izrazi v briškem narečju. Kontaktna dialektologija akad. Gorana Filipija. Uredili Suzana Todorović in Barbara Baloh. Koper: Pedagoška fakulteta UP in Založba Libris. 259–272. Literatura Jurij APRESJAN DERENIKOVIČ, 1974: Regular Polysemy, Linguistics. An International Review 142, 5‒32. Andreas BLANK, 1999: Why do new meanings occur? A cognitive typology of the motivations for lexical semantic change. Historical semantics and cognition. Uredila Andreas Blank in Peter Koch. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 61–90. – –, 2003: Polysemy in the Lexicon and Discourse. Polysemy. Flexible Patterns of Meaning in Mind and Language. Uredili Brigitte Nerlich, Zazie Todd, Vimala Hernan in David Clarke. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 267–293. Leonard BLOOMFIELD, 1967 (repr.): Language. London: G. Allen & Unwin. René DIRVEN, 2002: Metonymy and Metaphor: Conceptualization and Strategies. Metaphor and Metonymy in Comparison and Contrast (Cognitive Linguistics Research). Uredila René Dirven in Ralf Pörings. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 75–111. Joachim GRZEGA, 2004: Bezeichnungswandel: Wie, Warum, Wozu? Ein Beitrag zur englischen und allgemeinen Onomasiologie. Heidelberg: Winter. George LAKOFF, Mark JOHNSON, 1980: Metaphors We Live by. Chicago, London: The University of Chicago Press. Elena SEMINO, 2010: Descriptions of pain, metaphor and embodied simulation. Metaphor and Symbol 25/4, 205–226. Jerica SNOJ, 2006: Metonimični pomen: sintagmatski vidik, Slavistična revija 54/1, 73–86. Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC. https:/ fran.si. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana: Založba ZRC. Dostopno marca https:/ fran.si. Dmitrij ŠMELEV NIKOLAJEVIČ, 1977: Sovremennyj russkyj jazyk: leksika. Moskva: Prosveščenie. Beatrice WARREN, 2002: An Alternative Account of the Interpretation of Referential Metonymy and Metaphor. Metaphor and Metonymy in Comparison and Contrast (Cognitive Linguistics Research). Uredila René Dirven in Ralf Pörings. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 113–130. Danila ZULJAN KUMAR, 2012: Večpomenskost poimenovanj za pomena ‘obrvi’ in ‘trepalnice’ v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA, Ali in ASLEF), Annales. ser. Hist. Sociol. 22/2, 487–798. 196 Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih … – –, 2014: Figurative Expressions in the Slovenian Linguistic Atlas Dialectologia 2013 (Summer 2014), 107–119. http://www.edicions.ub.edu/revistes/dialectologia13. – –, 2022a: Skladnja nadiškega in briškega narečja. Ljubljana: Založba ZRC. – –, 2022b: Kletvice in psovke kot tabu in omiljeni tabu izrazi v briškem narečju. Kontaktna dialektologija akad. Gorana Filipija. Ur. Suzana Todorović. Koper: Pedagoška fakulteta UP in Založba Libris (v pripravi na tisk). TYPOLOGY OF SEMANTIC SHIFTS IN SLOVENE DIALECTS (WITH EXAMPLES MAINLY FROM WESTERN SLOVENE DIALECTS) The paper presents seven types of semantic shifts with examples mainly from western Slovenian dialects. The metaphorical expressions include the use of the lexeme kostanjevi lasje ( chestnut hair) ‘brown hair’ as an example of a systemic metaphorical shift and the lexeme kafetasti lasje ( coffee hair) ‘brown hair’ as an example of a non-systemic metaphorical shift. Among the expressions that arose after a metonymic semantic shift, there are examples of spatial (e.g. klet ( cellar) ‘pantry’), partial (e.g. peta ( heel) ‘foot’), causal (e.g. o genj ( fire) ‘fever’), and associative (e.g. nevesta ( bride) ‘daughter-in-law’) metonymy. An example of a lexeme formed after a hyperbolic shift is the verb krepati ( to croak) ‘to die’. An example of expansion of semantic meaning is tifon, which originally referred to the brand of tractor sprayer Tifone, but in the Brda dialect its meaning was expanded to ‘tractor sprayer in general’. An example of contraction of semantic meaning is makinja, which in different contexts means either ‘knapsack sulfurizer’, ‘grape mill’, or ‘knapsack sprayer’. An example of a semantic calque is the phrase dati slabo novico ‘to deliver bad news’. Semantic shifts can also include the meanings of verbs with a wide range of meanings that do not belong to any of the defined meanings of these verbs, e.g. narediti pet plant ( to make five rows) ‘to prune, tie vines, replace stakes in five of the vine rows’. The last type of semantic shift is the use of semi-tabooed expressions, e.g. in the Brda dialect porka mižerja ( bloody misery) instead of porka putana ( bloody whore). 197 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji Matej Šekli Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SI 1000 Ljubljana; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4, SI 1000 Ljubljana, matej.sekli@guest.arnes.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.11 ISBN 978-961-286-684-6 V rezijanskem narečju (koroške/severne narečne ploskve oz. primorske narečne skupine) slovenskega jezika se pojavljajo antroponimi, tj. osebna imena, z jezikovnimi prvinami sosedskih jezikov oz. njihovih narečij, namreč (bavarske) visoke nemščine in predvsem (karnijske) furlanščine. V prispevku je rezijanska antroponimija, in sicer na primeru osebnih imen, dokumentiranih v družinskih in hišnih imenih v kraju Solbica/Stolvizza, predstavljena s stališča jezikov v stiku. Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami so analizirana tako s stališča jezika prejemnika kot s stališča jezikov dajalcev, in sicer zgodovinskojezikoslovno kontekstualizirano na besedotvorni in glasovni ravni. Ključne besede: etimologija, imenoslovje, antroponimija, družinsko ime, hišno ime, slovenski jezik, rezijansko narečje, Solbica/Stolvizza The Slovenian dialect of Resia/Rezija (classifiable as belonging to the Carinthian/ Northern dialect base and the Littoral dialect group of Slovenian) features several cases of personal names containing elements that are clearly borrowed from neighbouring languages and their dialects, viz. (Bavarian) High German and, to an even greater extent, Carnian Friulian. In the article, Resian anthroponymy, more particularly Resian personal names still preserved in family and house names in Stolvizza/Solbica, is viewed through the prism of language contact. Such names are analysed from the point of view of the receiving language as well as the donor languages involved and contextualized in the diachronic linguistic perspective, paying special attention to word formation and (historical) phonology. Keywords: etymology, onomastics, anthroponymy, family name, house name, Slovenian, Resian, Stolvizza/Solbica 198 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji Rezijansko narečje slovenskega jezika v stiku z (bavarsko) visoko nemščino in (karnijsko) furlanščino Rezijansko narečje slovenskega jezika je zgodovinsko prisotno v dolini Rezije (sln. Rezija, it. Resia, furl. Resie, nem. Resien).1 Gledano geneolingvistično po svojih starejših jezikovnih inovacijah spada v koroško/severno narečno ploskev (bazo), po mlajših jezikovnih pojavih pa v primorsko narečno skupino (grupo) slovenskega jezika. Rezijanski krajevni govori se delijo v dve podskupini, in sicer sta vzhodna rezijanska govora krajev Solbica/Stolvizza in Osojane/Oseacco (slednji s podgovoroma krajev Korito/ Coritis in Učjá/Uccea), zahodna rezijanska govora pa krajev Njiva/Gniva (s podgovorom zaselka Lipovec/Lipovaz) in Bila/San Giorgio. Gledano sociolingvistično ima rezijansko narečje vlogo krajevnega knjižnega jezi- ka, ki zaradi odsotnosti »krovnega« slovenskega knjižnega jezika v dolini ob dominantnem italijanskem knjižnem jeziku opravlja pomožno vlogo sredstva za sporazumevanje v javnih položajih, in sicer z zelo omejenim naborom funkcijskih zvrsti. To stanje je posledica predvsem zgodovinske izkušnje tega prostora. Rezija podobno kot zgornje Terske in Nadiške doline (it. Valli del Tor- re, Valli del Natisone, furl. Vadalis dal Tor, Valadis dal Nadison) leži na zahodnem zemljepisnem obrobju slovenskega jezikovnega prostora. Skozi zgodovino je bila večino časa od slednjega političnoupravno ločena z dr- žavno mejo ter je (bila) politično- in kulturnozgodovinsko tesno povezana s Furlanijo (it. Friuli, furl. Friûl, nem. Friaul).2 Furlanija je bila med letoma 568 in 774 del Italskega kraljestva Lango- bardov, leta 774 je bila vključena v frankovsko državo Karla I. Velikega (768–814), med 1077 in 1420 pa je bila kot patriarhatska država pod po- svetno oblastjo Oglejskega patriarha vezana na Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti. Podobno kot prej furlanski vojvode in grofje so bili tudi oglejski patriarhi po večini iz plemiških družin z nemškega jezikovnega območja (prim. njihova osebna imena kot Sigehard (1068–1077), Bertold IV. Andeški (1218–1251), Markvart (1365–1381)). Nemški jezik je bil tedaj v Furlaniji razširjen zlasti med višjimi sloji prebivalstva. Posledično je za 1 Rezijansko narečje je najbolj natančno predstavljeno v narečjeslovnih delih in kodifi-kacijskih priročnikih rezijanskega krajevnega knjižnega jezika Hana Steenwijka (prim. Steenwijk 1992, 1994, 1999, 2005). Za natančnejšo opredelitev rezijanskega narečja z geneo- in sociolingvističnega vidika prim. Šekli 2015, 2018: 75–77, 324–325. 2 Za zgodovino Furlanije v srednjem veku prim. Štih (2016: 70–73), za pregled celotne furlanske zgodovine pa Maniacco (2007). 199 Matej Šekli vso to dobo v rezijanščini (podobno kot drugod na slovenskem jezikovnem prostoru do konca prve svetovne vojne) možno zaznati močen jezikovni vpliv (bavarske) stare in srednje visoke nemščine (nem. bairisches Althoch- deutsch, bairisches Mittelhochdeutsch).3 V Furlaniji je »nemškemu« sledilo »romansko« obdobje prevladujoče vezanosti na političnoupravne tvorbe s središči v romanskem jezikovnem prostoru. Med letoma 1420 in 1797 je bila pod Beneško republiko, nato razen kratke Napoleonove dobe v Avstriji, od 1866 pod Italijo. V tem času se je na slovenski jezik v stiku z romanskim jezikovnim svetom okrepil je- zikovni vpliv furlanskega jezika (it. il friulano, furl. il furlan) in kolonialne beneške italijanščine (it. il veneto coloniale, furl. il venit coloniâl).4 V Reziji je močno zaznavno jezikovno prevzemanje iz zemljepisno in posledično družbeno stične karnijske/severne furlanščine (it. il friulano carnico), ki je zgodovinsko prisotna v pokrajini Karnija (it. Carnia, furl. Cjargne) ob zgornjem toku reke Tilment (it. Tagliamento, furl. Tilment) in ob reki Beli (it. Fella, furl. Fele, nem. Fellach), natančneje (jezikovnega »predhodnika« današnjega) belskega/vzhodnoalpskega narečja (it. il friulano del Fella, il friulano carnico alpino orientale) osrednje-vzhodne karnijske furlanščine (it. il friulano carnico centro-orientale).5 Neposreden jezikovni vpliv, tj. brez furlanskega posredništva, kolonialnega beneškega narečja italijanskega jezika, ki je (bilo) občevalni jezik v večjih mestnih središčih Furlanije (in priobalne Istre), v rezijanskem narečju ni zaznaven. Dvojnost jezikovnih vplivov, tj. (bavarsko)visokonemškega in (karnij- sko)furlanskega, na rezijansko narečje, se odraža tudi v rezijanskih antro- ponimih, tj. osebnih imenih. Številna rezijanska osebna imena namreč iz- kazujejo (bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine, pri čemer je v dokumentiranem jezikovnem gradivu delež jezikovnih prvin nemškega izvora manjši, delež furlanskih jezikovnih prvin pa precej večji. Gre predvsem za prevzeto besedje, in sicer tako za prevzeta osebna imena 3 Nemške izposojenke v narečni in knjižni slovenščini so bile doslej najbolj natančno obdelane slovarsko v Striedter-Temps (1963), Jazbec (2007), Bezlaj (1976, 1981, 1995, 2005, 2007), Snoj (11997, 32016), Furlan (2013). Za lastnosti bavarske visoke nemščine prim. Kranzmayer (1956), za pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini Šekli (2015), za relativno in absolutno kronologijo (bavarsko)staro- in -srednjevisokonemških izposojenk v slovenščini pa Šekli (2020). 4 Za lastnosti romanskih jezikov in njihovih narečij v preteklosti in sedanjosti, tudi tistih v zemljepisnem in družbenem stiku s slovenščino, prim. Skubic (2002, 2007), za starejši romanizme v slovenščini Šega (1998, 2007, 2013), za mlajše romanizme (iz furlanskega jezika ter beneške in knjižne italijanščine) v slovenščini pa Šekli (2013). 5 Furlanščina je predstavljena v Frau (1984, 1989: 563–645) in Skubic (2002: 144–155). 200 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji kot tudi za prevzeta občna imena, iz katerih so bila v rezijanščini tvorjena osebna imena. V pričujočem prispevku je rezijanska antroponimija, in sicer na primeru osebnih imen, dokumentiranih v družinskih in hišnih imenih v kraju Solbica/Stolvizza6 predstavljena s stališča jezikov v stiku. Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami so analizirana tako s stališča jezika prejemnika kot s stališča jezikov dajalcev, in sicer zgodovinskojezikoslovno kontekstualizirano na besedotvorni in glasovni ravni. Jezikovne lastnosti rezijanskih osebnih imen s tujejezičnimi prvinami Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami so na značilnih vzorčnih primerih analizirana s stališča jezika prejemnika, torej rezijanskega narečja. Prikazane so njihove besedotvorne in glasovne lastnosti. Besedotvorne lastnosti rezijanskih osebnih imen s tujejezičnimi prvinami Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami gledano slovarsko (leksi-kalno), in sicer oblikovno (formalno) in pomensko (semantično), izkazujejo različne vrste prevzetega besedja (leksike). Prevzete besedijske (leksikalne) prvine so po izvoru lastna, natančneje osebna, in občna imena. Sledi prikaz obeh vrst prevzetega besedja in njegovega nadaljnjega besedotvornega spreminjanja v jeziku prejemniku. Predstavljeni teoretično-metodološki model jezikoslovne analize osebnih imen je možno aplicirati tudi na gradivo poljubnega jezika in njegovih narečij ter je po principu »od konkretnega k splošnemu« zato lahko prispevek k teoriji in metodologiji pre učevanja jezikov s stiku (namesto konkretnih jezikovnih sistemov sta zato uporabljana strokovna izraza jezik dajalec in jezik prejemnik, pri čemer je pojem jezik razumljen v tipolingvističnem pomenu ‘jezikovni sistem’). 6 Gradivska podlaga prispevka je nabor rezijanskih družinskih in hišnih imen v kraju Solbica, ki so bila dokumentirana in etimološko analizirana v Šekli 2021, kjer je navedena tudi obsežna strokovna literatura. Rezijansko občnoimensko narečno gradivo je iz Steenwijk 2005, ponekod dopolnjeno v okviru avtorjeve terenske raziskave; kjer ni navedeno drugače, gre za narečni krajevni govor Solbice. Rezijanske narečne oblike so podane v skladu z uradnim rezijanskim pravopisom (Steenwijk 1994) (edina izjema je zapisovanje neneglašenega glasovnega zaporedja [] z <öw> in ne z , npr. *Tïgöw [ˈtg]), v oglatih oklepajih pa je naveden izgovor, zapisan v skladu z novo slovensko nacionalno fonetično transkripcijo, ki se uporablja npr. v publikaciji Slovenski lingvistični atlas (SLA 2011(–2016)). 201 Matej Šekli Lastno ime ( nomen proprium), natančneje osebno ime, prevzeto iz jezi-ka dajalca v jezik prejemnik, se v lastnih imenih jezika prejemnika lahko pojavlja v naslednjih oblikah: (1) osebno ime (v nekrnjeni, krnjeni, izpeljani nekrnjeni, izpeljani krnjeni obliki) je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem ni bilo ne okrnjeno ne izpeljano: nem. Jakob, furl. Jacum → rez. *Jokup > Jokop [ˈjọkop], rod. ed. Jokupa [ˈjọkupa]; furl. Bèrtul → rez. *Bertul > Bertol [ˈbertol], rod. ed. Bertula [ˈbertula]; furl. *Butìn → rez. Butïn [buˈtn], rod. ed. Butïna [buˈtna]; furl. *Frêd (> Frêt) → rez. Frëjd [fˈrt], rod. ed. Frëjda [fˈrda]; furl. *Gjìldi → rez. Ǵïldi [ˈldə], rod. ed. Ǵïldina [ˈldina]; furl. Carlèt → rez. Karlët [karˈlt], rod. ed. Karlëta [karˈlta]; furl. *Menegàt → rez. *Managat > Managet [manaˈget], rod. ed. Managata [manaˈgata]; furl. Mìlio → rez. Miljö [ˈmilj], rod. ed. Milja [ˈmilja]; furl. *Tìgo → rez. *Tìg > *Tyg [ˈtək], rod. ed. *Tíga > *Tïga [ˈtga] (posredno izpričano v hišnem imenu Ta-par Tïgu [ˈta pər ˈtgu], Ta-par Tygu [ˈta pər ˈtəgu]); furl. *Vergulìn → rez. Vargulïn [varguˈln], rod. ed. Vargulïna [varguˈlna]; (2) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem se pojavlja v krnjeni obliki (krn), pri čemer ni povsem jasno, ali je do krnitve prišlo v jeziku dajalcu ali jeziku prejemniku: furl. Massimilián → rez. *Šimiljan > Šimiljon [šimilˈjõn], rod. ed. Šimiljona [šimilˈjõna]; (3) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je iz tega imena z izpeljavo nastalo novo ime: v rezijanščini je npr. zelo tvorna zložena pripona -č-ić [čəć] (knj. sln. -č-ič), ki izpeljanki na imenski besedotvorni podstavi daje manjšalni pomen, pri osebnih imenih so tako tvorjeni patronimiki (očetova imena) in metronimiki (materina imena): furl. Marìn → rez. Marïn [maˈrn], rod. ed. Marïna [maˈrna] → Marïnčić [maˈrnčəć], rod. ed. Marïnčića [maˈrnčića]; furl. Simón → rez. Šimun [šiˈmun], rod. ed. Šimuna [šiˈmuna] → Šimunčić [šiˈmunčəć], rod. ed. Šimunčića [šiˈmunčića]; (4) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v ka- terem je bilo krnjeno in izpeljano (izpeljanka krna, tj. hipokoristik): nem. Johannes → sln. Janež/ Janez → Jan → Jank, Janko, Janka, rez. *Janka > *Jonka (posredno izpričano v družinskih imenih rez. im. mn. m *Jankini > Jonkini [ˈjõnkini] na Solbici in *Jankini > Ankine [ˈankine] v Osojanah). 202 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji Občno ime ( nomen appellativum), prevzeto iz jezika dajalca v jezik prejemnik, se v lastnih imenih jezika prejemnika lahko pojavlja v naslednjih oblikah: (1) občno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je bilo polastnoimenjeno: srvnem. mesnœre ‘cerkovnik’ → nar. sln. mžnar, rod. ed. mžnarja = rez. mëžner [ˈmžner], rod. ed. mëžnarja [ˈmžnarja] ‘cerkovnik’ → Mëžner [ˈmžner], rod. ed. Mëžnarja [ˈmžnarja]; furl. cavòce, cavòç, côce ‘buča’ → rez. *kogoča > kooča [koˈọča] ‘buča’ → *Kogoč > Kooč [koˈoč], rod. ed. *Kogoča > Kooča [koˈọča]; (2) občno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je bilo iz njega tvorjeno, navadno izpeljano, osebno ime: srvnem. drec, nem. Dreck ‘umazanija’ → nar. sln. drk, rod. ed. drekȁ = rez. drëk [dˈrk], rod. ed. draka [draˈka] ‘drek’ (knj. sln. drk, rod. ed. dréka) → Drikec [dˈrikec], rod. ed. Drikaca [dˈrikaca];7 stfurl. *carnel *‘Karnijec, tj. prebivalec Karnije’ (posredno izpričano v lastnem imenu furl. Carnel (> Carniél)) → rez. Karnël [karˈnl], rod. ed. Karnëla [karˈnla].8 Pogosto je tako rekoč nemogoče z gotovostjo določiti, ali je bil neki sa- mostalnik iz jezika dajalca prevzet še kot občno ali že kot lastno ime, pri čemer odsotnost prevzetega občnega imena v jeziku prejemniku lahko (ni pa nujno, saj je pozneje lahko prišlo do izgube prevzetega občnega imena) kaže na to, da gre za prevzeto lastno ime (furl. picòl, pecòl ‘pecelj; količ, opornik, opora; grič, strmina, pobočje’ → rez. Piköl [piˈkl], rod. ed. Pi-köla [piˈkla]). 7 Pri osebnem imenu rez. Drikec, rod. ed. Drikaca je prišlo do posplošitve samoglasniške kolikosti oz. kakovosti odraza e-jevskega samoglasnika v korenu iz odvisnih sklonov v imenovalnik ( *drèk, rod. ed. *drek (b) → *drekcь, rod. ed. *drèkca (D) > rez. *drakec [*draˈkec], rod. ed. *drikca [*dˈrikca] (: knj. sln. drēkec, rod. ed. drēkca) in do posplošitve samoglasnika v priponi iz imenovalnika v odvisne sklone (rez. drikec → rod. ed. drikaca). Prim. podobno posplošitev odraza o-jevskega samoglasnika v korenu ( *nòr m, *nor ž (b) (> nar. sln. nȍr m, norȁ ž = rez. nör [ˈnr] m, nora [noˈra] ž (knj. sln. nȍr m, nóra ž)) → *norcь, rod. ed. *nòrca (D) > rez. *norec [*noˈrec], rod. ed. *nurca [*ˈnurca] (: knj. sln. nórec, rod. ed. nórca) ≥ rez. (za) nurca). 8 Razlikovanje med občnim in lastnim imenom je v različnih jezikoslovnih tradicijah različno. Imena prebivalcev pokrajin so npr. v romanskih jezikih definirana kot obč- na imena in se pišejo z malo začetnico (furl. cjargnèl ‘Karnijec’), medtem ko so v slovenskem jeziku obravnavana kot skupna človeška lastna imena bitij (antroponimi) in se zapisujejo z veliko začetnico (rez. Ćarnjël [ćarˈńl], rod. ed. Ćarnjëla [ćarˈńla] ‘Karnijec’). 203 Matej Šekli Glasovne lastnosti rezijanskih osebnih imen s tujejezičnimi prvinami Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami so bila po prevzemu oziroma po svojem nastanku podvržena vsem glasovnim spremembam, do katerih je v narečnem krajevnem govoru Solbice prišlo po vključitvi v jezikovni sistem tega. Najznačilnejše glasovne spremembe so naslednje: (1) slovenski kratki naglašeni samoglasniki v nezadnjih zlogih so se v se- verni slovenščini, tj. koroški narečni ploskvi, podaljšali (to je t. i. pozno daljšanje, 16. stoletje), pri čemer se v rezijanskem narečju tako nastalo kolikostno nasprotje kratko proti dolgo odraža kot kakovostno nasprotje široko proti ozko: nem. Schloss ‘ključavnica’ → rez. žlos [žˈlos] : rod. ed. žlosa [žˈlọsa] ‘ključavnica’; Ploc [pˈloc] : rod. ed. Ploca [pˈlọca]; rez. *Kogòč > Kooč [koˈoč], rod. ed. *Kogòča > *Kogóča > Kooča [koˈọča]; (2) slovenski prednaglasni e- jevski samoglasniki so se v vzhodnih rezijanskih krajevnih govorih znižali v a (prednaglasno e-jevsko akanje): psl. *pětelnъ, rod. ed. *pětelna > nar. sln. petelȉn, rod. ed. petelína = rez. pataln [pataˈlən], rod. ed. patalïna [pataˈlna] ‘petelin’ (knj. sln. petélin, rod. ed. petelína); furl. *Vergulìn → rez. Vargulïn [varguˈln], rod. ed. Vargulïna [varguˈlna]; (3) slovenski naglašeni in nenaglašeni kratki *i v (odprtem in zaprtem) zadnjem zlogu se je v krajevnem govoru Solbice znižal v poglasnik ə: psl. *mšь, rod. ed. *mši (a) > knj. sln. mȉš, rod. ed. míši = rez. *mìš > myš [ˈməš], rod. ed. mïši [ˈmšə] ‘miš’; lat. tempu(s) > it. tèmpo, furl. tìmp ‘čas; vreme’ → rez. *tìmp > tymp [ˈtəmp], rod. ed. tïmpa [ˈtmpa] ‘čas; vreme’; furl. *Tìgo → rez. *Tìg > *Tyg [ˈtək], rod. ed. *Tíga > *Tïga [ˈtga]); *Žminìnk > Žminynk [žmiˈnənk], rod. ed. Žminïnka [žmiˈnnka]; Ǵïldi [ˈldə], rod. ed. Ǵïldina [ˈldina]; (4) slovenski naglašeni in nenaglašeni kratki *u v (odprtem in zaprtem) zadnjem zlogu se je v krajevnem govoru Solbice znižal v široki o: psl. *kűpъ, rod. ed. *kűpa (a) > knj. sln. kȕp, rod. ed. kúpa = rez. kop [ˈkop], rod. ed. küpa [ˈkṳpa] ‘kup’; psl. *vъzdvignǫti ‘dvigniti gor’ > *vzdignuti > rez. wzdïnot [wzˈdnot] ‘dvigniti’, *vzdignul > rez. wzdïnol [wzˈdnol] (deležnik na -l moškega spola ednine) : *vzdignula > rez. wzdïnula [wzˈdnula] (deležnik na -l ženskega spola ednine); furl. àrbul ‘drevo’ → rez. *arbul > arbol [ˈarbol], rod. ed. arbula [ˈarbula] ‘drevo’; furl. Bèrtul → rez. *Bertul > Bertol [ˈbertol], rod. ed. Bertula [ˈbertula]; rez. *Jokup > Jokop [ˈjọkop], rod. ed. Jokupa [ˈjọkupa]; (5) slovenski naglašeni in nenaglašeni kratki *a v zaprtem (ne pa tudi v odprtem) zadnjem zlogu se je v krajevnem govoru Solbice dvignil v 204 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji široki e: psl. *rkъ, rod. ed. *rka (a) > knj. sln. rȁk, rod. ed. ráka = rez. rek [ˈrek], rod. ed. raka [ˈraka] ‘rak’; lat. palatiu(m) > it. palàzzo, furl. palàç ‘palača’ → rez. *palàč > paleč [paˈleč], rod. ed. palača [paˈlača] ‘palača’; furl. *Menegàt → rez. *Managat > Managet [manaˈget], rod. ed. Managata [manaˈgata]; etimološko nejasno rez. *Ǵukàt > Ǵuket [uˈket], rod. ed. Ǵukata [uˈkata]; (6) slovenski naglašeni *a v položaju ob nosnem soglasniku m, n in soglasniškem sklopu ml se je v rezijanskem dolgem zlogu v krajevnem govoru Solbice dvignil v nosnjeni (nazalizirani) õ: psl. *kĺučavьnica > knj. sln. ključȃvnica, rez. kjučonica [kjuˈčõnica] ‘ključavnica’; rez. *Šimiljan > Šimiljon [šimilˈjõn], rod. ed. Šimiljona [šimilˈjõna]; zelo verjetno tudi rez. Štompić [šˈtõmpəć], rod. ed. Štompića [šˈtõmpića]; (7) slovenski *g je v krajevnem govoru Solbice šibel v smeri *g > *γ > *x > *h > *ø (na postopno šibitev kažejo posamezni rezijanski krajevni govori, ki izkazujejo odraze vmesnih stopenj), tj. do popolne onemitve, ki je seveda prizadela tudi slovenski *x: psl. *gora ‘gora’ > knj. sln. góra, rez. Bila göra [ˈgr], Njiva höra [ˈhra], Osojane görä [ˈγrə], Solbica öra [ˈra] ‘gora’; psl. *xlěvъ ‘hlev’ > knj. sln. hlv, rez. Bila liw [ˈli], Njiva hliw [hˈli], Osojane hliw [xˈli], Solbica liw [ˈli] ‘hlev’; rez. Bila kogoča [koˈgọč], Njiva kohoča [koˈhọča], Osojane kogočä [koˈγọčə], Solbica *kogoča > kooča [koˈọča] ‘buča’ → *Kogoč > Kooč [koˈoč], rod. ed. *Kogoča > Kooča [koˈọča]; rez. Osojane Meneh [ˈmenex], rod. ed. Menihä [ˈmenixə], Solbica Meni [ˈmenə], rod. ed. Menia [ˈmenia] ‘Dominik’; rez. Osojane Durïh [duˈrx], rod. ed. Durïhä [duˈrxə], Solbica Durï [duˈr], rod. ed. Durïa [duˈra] ‘Odorik’. (Bavarsko)visokonemške prvine v rezijanskih osebnih imenih na Solbici Zemljepisni in posledično družbeni jezikovni stik med (bavarsko) (staro in srednjo) visoko nemščino in slovenščino je v obeh jezikih, natančneje nju- nih narečjih, najbolj opazen v prevzetem besedju, in sicer tako občno- kot lastnoimenskem. Nemški jezikovni vpliv je v srednjem veku značilen za celoten slovenski jezikovni prostor, nemške izposojenke iz tega obdobja se namreč pojavljajo v vseh slovenskih narečjih, tudi tistih, ki so (bila) v stiku tudi z drugimi slovenščini stičnimi jeziki in njihovimi narečji, in sicer sta na zahodu to že imenovana romanska jezika, furlanščina in italijanščina, na vzhodu pa madžarski jezik. Za ponazoritev tega procesa prevzemanja 205 Matej Šekli so v nadaljevanju vzorčno navedene značilne (bavarsko)staro- in srednje- visokonemške izposojenke v slovenščini, ki so dokumentirane tudi na dveh zemljepisno obrobnih območjih slovenskega jezikovnega kontinuuma, in sicer v rezijanskem narečju primorske narečne skupine in v porabskih govorih prekmurskega narečja panononske narečne skupine.9 (Bavarsko)starovisokonemške občnoimenske izposojenke v slovenščini so npr.: stvnem. fasta → psl. *postъ > nar. sln. pȍst, rod. ed. postȁ, knj. sln. pȍst, rod. ed. pósta, rez. pöst [ˈpst], rod. ed. posta [posˈta], porab. póst, rod. ed. pósta; stvnem. fihila > fīla → psl. *pila > knj. sln. píla, rez. pïla [ˈpla] ‘žaga’, porab. píla ‘pila’; stvnem. wërd → psl. *verd-ьnъ > knj. sln. vrden [wrdən], rez. wriden [wˈriden] ‘zaslužen’, porab. vrèjden ‘vreden’; stvnem. gifatero → psl. *botrъ/ *gotrъ 10 > knj. sln. bter [btər], btra, rez. *götra > ötra [ˈtra] ‘botra; prijateljica’, porab. bóter, rod. ed. bótra ‘boter’, bótra ‘botra’; stvnem. scado → psl. *škoda > knj. sln. škda, rez. šköda [šˈkda], porab. škóda; stvnem. hūs [*xūṡ], rod. ed. hūses [*xūżeṡ] → psl. *xyša, *xyža > knj. sln. híša, rez. *hïša > ïša [ˈša] ‘hiša’, nar. sln. híža, porab. íža ‘hiša; soba’; stvnem. missa → psl. *mьša > knj. sln. máša, rez. *meša > miša [ˈmiša], porab. mèša; stvnem. pfanna → psl. *pony, tož. ed. *ponъvь > knj. sln. pónev [pónə], rod. ed. pónve, rez. ponöw [poˈn], rod. ed. ponve [ponˈve], porab. pónev, rod. ed. pónve; stvnem. Karl → psl. *korĺь > knj. sln. králj, rod. ed. králja, rez. kraj [kˈraj], rod. ed. kraja [kˈraja],11 porab. kråu, rod. ed. krála; stvnem. scāri → knj. sln. škȃrje, rez. škarje [šˈkarje], porab. *škarjice > škárce. (Bavarsko)srednjevisokonemške občnoimenske izposojenke v sloven- ščini so npr.: srvnem. wīse [wīṡe] → nar. sln. vȋža ‘način; napev, melodija’, rez. *wïža > wuža [ˈwuža] ‘napev, melodija’; srvnem. gewant → nar. sln. gvȁnt, rod. ed. gvánta ‘obleka’, rez. *gwànt > went [ˈwent], rod. ed. *gwánta > wonta [ˈwõnta], porab. gvánt, rod. ed. gvánta; srvnem. rībīsen → sln. rȋbež(en) [rȋbež(ən)], rez. *ribižàt > ribižet [ribiˈžet] ‘ribati’; srvnem. 9 Gradivo porabskih govorov prekmurskega narečja je iz Mukič (2005), v katerem je dokumentirano besedje slovenskega narečnega govora kraja Gornji Senik / Felsőszölnök. 10 Stvnem. gifatero je bilo torej v slovenščino oz. njene starejše časovne različice prevzeto kot *botrъ in *gotrъ, pri čemer se (slovansko gradivo izkazuje poznopraslovanski prehod *a v o in prisotnost -r-, ki v srednji visoki nemščini onemi) zdita obe različici prevzeti v istem, tj. starovisokonemškem obdobju (nasprotno pa različne prevzeme iz različnih obdobij predpostavlja Bezlaj (1976: 35)). 11 Prim. razliko med odrazi psl. *kõrĺ, rod. ed. *korĺ (b) > sln. *krãĺ, rod. ed. *kráĺa > knj. sln. králj, rod. ed. králja, rez. kraj [kˈraj], rod. ed. kraja [kˈraja] in psl. *krjь, rod. ed. *krja (a) > sln. *kràj, rod. ed. *kràja > knj. sln. krȁj, rod. ed. krája, rez. krej [kˈrej], rod. ed. kraja [kˈraja] ‘kraj, konec’. 206 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji snīdære > snīder → nar. sln. žnȋdar, rod. ed. žnȋdarja ‘krojač’, rez. *žnjïder > žnjïder [žˈńder], rod. ed. žnjïdarja [žˈńdarja] (porab. šnájder je prevzeto nem. Schneider); srvnem. gelīch > glīch → nar. sln. glȋh ‘raven, enak’, rez. *glïh > lï [ˈl] ‘raven, enak; čeravno’, porab. *glíh > glí ‘ravno, čeravno, čeprav’; srvnem. vlëc → nar. sln. blk, rod. ed. blekȁ, knj. sln. blk, rod. ed. bléka ‘zaplata’, rez. blëk [bˈlk], rod. ed. blaka [blaˈka], porab. blèk, rod. ed. blèka ‘trebuh’; srvnem. vaʒʒen → nar. sln. básati ‘tlačiti, nakladati’, rez. *basat > baset [ˈbaset] ‘tlačiti, nakladati’; srvnem. virmen → knj. sln. bȋrmati, rez. *birmat > birmet [ˈbirmet]; srvnem. volgen → knj. sln. *blgati > [bgati] > bgati, rez. *bogat > boet [ˈbọet], porab. båugati; srvnem. mālære → nar. sln. mȃlar, rod. ed. mȃlarja ‘pleskar, slikar’, rez. moler [ˈmoler], rod. ed. molarja [ˈmolarja] (ne samo na Solbici), porab. málati ‘risati, slikati’; srvnem. vlasche → nar. sln. fláša ‘steklenica’, rez. flaša [fˈlaša] ‘steklenica’, porab. flájša ‘čutara’; srvnem. leiter(e) : bav. srvnem. lǫiter → nar. sln. ljtra ‘lestev’, rez. löjtra [ˈltra]; srvnem. sëgen → nar. sln. žgen [žgən] ‘blagoslov’, rez. *se žëgnut > se žënot [se ˈžnot] ‘pokrižati se’; srvnem. swach → rez. *žboh > žbo [žˈbọ] ‘šibek, slaboten’ (nar. sln. švȍh je prevzeto pozneje). Poleg občnih imen so bila preko stare in srednje visoke nemščine (po večini iz cerkvene latinščine) v slovenščino prevzeta tudi krščanska rojstna imena različnega izvora. Gledano z glasoslovnega vidika so v slovenščini nekatera med drugim prepoznavna po tipičnih šumnikih š, ž (staro- in srednjevisokonemška trdonebna pripornika ṡ, ż, tj. glasova med sičnikoma s, z in šumnikoma š, ž, oba zapisana s črko , sta bila namreč v slovenščino integrirana kot slovenska š, ž): nem. Andreas → sln. Andraž, nem. Blasius → sln. Blaž, nem. Caspar → sln. Gašper, nem. Johannes → sln. Janež, nem. Lukas → sln. Lukež, nem. Matthaeus → sln. Matevž, nem. Matthias → sln. Matjaž, nem. Agnes → sln. Neža, nem. Erasmus → sln. Oražem, nem. Oswald → sln. Ožbolt, nem. Primus → sln. Primož, nem. Stephan → sln. Štefan, nem. Thomas → sln. Tomaž, nem. Ursula → sln. Uršula, nem. Sigismund → sln. Žigmund. Iz svetniških imen so nastala tudi krajevna imena, ki vsebujejo sestavino (lat. sanctus ‘sveti’ →) nem. Sankt → sln. Šent- ( Šentvid, Šentjakob, Šentpeter/ Šempeter, Šentjanž, Šentandraž, Šentpavel, Šentilj, Šentjur, Šentožbolt, Šentrupert, Šentjernej, Šentlenart; tudi z obrušenim Š- kot v Šmohor, Šmarjeta, Šmihel, Šmiklavž, Špeter, Šmartin, Štanjel). Kar se tiče tovrstnih osebnih in zemljepisnih imen, je stanje v rezijan- skem narečju nekoliko drugačno od tistega v ostalem delu slovenskega je- zikovnega prostora. Med osebnimi imeni se pojavljajo oblike kot rez. *Blàž 207 Matej Šekli > Blež [bˈleš], rod. ed. Blaža [bˈlaža], *Matjàž > Matjež [matˈješ], rod. ed. Matjaža [matˈjaža], *Tomàž > Tomež [toˈmeš], rod. ed. *Tomaža > Tomoža [toˈmõža],12 ki so najverjetneje prevzete iz nemščine. Kljub temu pa vsaj pri nekaterih osebnih imen ni možno povsem izključiti njihovega furlanskega izvora ali morda celo ponovnega prevzema iz furlanščine ali poznejšega vpliva te na njihovo glasovno podobo (rez. *Jokup > Jokop [ˈjọkop], rod. ed. Jokupa [ˈjọkupa] je bilo prevzeto iz nem. Jakob po bavarskovisokonemškem prehodu a/ ā v ǫ/ ǭ, pri čemer je »nenemški« ponaglasni u morda nastal pod vplivom furl. Jacum). Težava je v tem, da bi bila tako srednjevisokonem- ška ṡ, ż kot furlanska s, z v slovenščino lahko prevzeta kot š, ž (furl. paste ‘testenine’ → rez. pašta [ˈpašta] ‘testenine’; furl. bausâr ‘lažnivec’ → rez. bawžar [baˈžar], rod. ed. bawžarja [baˈžarja] ‘lažnivec’). Medtem ko se za rez. Štifën [šˈtifn], rod. ed. Štifana [šˈtifana] z gotovostjo lahko reče, da je prevzeto furl. Stiefin, saj na to kaže integracija furl. ie kot rez. *ie > i, pa so primeri kot *Blàž > Blež, *Matjàž > Matjež, *Tomàž > Tomež težje razložljivi. Če prvotna kračina naglašenega samoglasnika v teh imenih ni analoška, ni združljiva z njihovimi potencialnimi furlanskimi viri kot Blâs, Tomâs. To dejstvo bi potrjevalo nemški izvor tovrstnih imen. V krajevnih imenih pa prevzetega sln. Šent- ni zaslediti, običajno je rez. Sint-/ Sin-, kar je prevzeto (in prilagojeno) furl. Sant-/ San- (npr. rez. Simpjëri [simpˈjrə], rod. ed. Simpjërina [simpˈjrina] ‘Špeter (Slovenov) / San Pietro al Natisone’, kar je prevzeto furl. San Pieri ( dai Schlavons) (it. San Pietro degli Slavi star., lat. Sanctus Petrus Sclavorum)). Na glasovni ravni je bavarskovisokonemško jezikovno posredništvo pri prevzemu tako lastnih kot občnih imen med drugim možno prepoznati tudi po značilni glasovni spremembi bavarske visoke nemščine, namreč zaokroženju srednjevisokonemškega a/ ā v široki ǫ/ ǭ okoli leta 1200 (nem. Jakob → rez. *Jokup > Jokop [ˈjọkop], rod. ed. Jokupa [ˈjọkupa]; srvnem. mālære → nar. sln. mȃlar, rod. ed. mȃlarja ‘pleskar, slikar’, rez. moler [ˈmoler], rod. ed. molarja [ˈmolarja] → Moler [ˈmoler], rod. ed. Molarja [ˈmolarja] ne na Solbici (kjer prihaja do prehoda *a > õ v prvotno dolgem naglašenem zlogu ob nosnem soglasniku), temveč drugod po dolini; sèm morda spada tudi rez. Ploc [pˈloc], rod. ed. Ploca [pˈlọca], če je po izvoru 12 Kakovostna samoglasniška premena v rezijanščini je odraz prvotne kolikostne samoglasniške premene (rez. Blež [bˈleš], rod. ed. Blaža [bˈlaža] = Blȁž, rod. ed. Bláža, rez. Matjež [matˈješ], rod. ed. Matjaža [matˈjaža] = Matjȁž, rod. ed. Matjáža, rez. Tomež [toˈmeš], rod. ed. Tomoža [toˈmõža] = Tomȁž, rod. ed. Tomáža), kar pomeni, da je bil naglašeni samoglasnik v teh imenih prvotno kratek in bil v nezadnjih zlogih podaljšan (16. stoletje). 208 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji iz srvnem. pla(t)z, nem. Platz ‘(odprt) prostor’ (nar. sln. plȁc, rod. ed. pláca ‘prostor, kraj; trg’). Na besedotvorni ravni je bavarskovisokonemške izposojenke včasih mož- no prepoznati po nekaterih značilnih priponah, npr. po južnonemški manj- šalni priponi -l(e) (severnonemška in knjižna manjšalna pripona je -chen) (König, 1998: 157).13 Rezijansko osebno ime z dvema različicama osnove *Bïdr- in Bïdarl- in s podaljšavo osnove z -n- (posredno izpričano *Bïdri, rod. ed. *Bïdrina z žensko obliko Bïdrina in neposredno dokumentirano Bïdarli, rod. ed. Bïdarlina) je morda v zvezi z nem. Widder ‘oven’, ki se pojavlja tudi kot priimek Widder na Koroškem (Feinig, Feinig 2004–2005: 328), in izkazuje pripono -l(e). (Karnijsko)furlanske prvine v rezijanskih osebnih imenih na Solbici (Karnijsko)furlanska osebna imena, ki se pojavljajo kot prevzete prvine v rezijanskih osebnih imenih, so obravnavana s stališča jezika dajalca, torej furlanščine. Prikazane so njihove besedotvorne in glasovne lastnosti. Gledano besedotvorno so (karnijsko)furlanska osebna imena, ki se pojav- ljajo kot prevzete prvine v rezijanskih osebnih imenih, lahko: 1) neskrajšana oblika osebnega imena: furl. *Gjìldi (moška oblika ženskega imena furl. Gjìlde), Marìn, Massimilián, Simón; 2) skrajšana oblika osebnega imena (krn): furl. *Alfrêd (> Alfrêt) → *Frêd (> Frêt); *Artìgo (> Artìc) → *Tìgo (posredno dokumentirano v priimkih, poitalijančeno zapisanih kot Artighel-lo → Tighello); 3) izpeljana neskrajšana oblika osebnega imena: furl. But (zapisano tudi Boto/ Botto) → Botìn (zapisano tudi Bottìn) > *Butìn; Càrli → Carlèt, *Vergulìn (posredno dokumentirano v priimku Vergolini); 4) izpeljana skrajšana oblika osebnega imena (izpeljanka krna) (furl. Albèrt, Robèrt → Bèrt → Bèrtul; ben. it. Mènego → furl. Mènego (> Mèni) → *Menegàt. Furlanska izpeljana osebna imena, in sicer tako neskrajšana kot skrajšana, imajo značilne pripone, predvsem manjšalne (s temi se pri osebnih imenih tvorijo patronimiki in metronimiki) kot -ìn (furl. *Butìn, *Vergulìn), -èt (furl. Càrli → Carlèt), -ul (furl. Bèrtul), -àt (furl. *Menegàt, 13 Prim. nar. bav.-avstr. nem. Platz > Plåtz ‘kraj, mesto’ → manjšalnica *Plätzl > Platzl (za knj. Plätzchen), Kasten > Kåsten ‘omara’ → manjšalnica *Kästl > Kastl (za knj. Kästchen), pri čemer se pri zapisovanju narečnega (npr. lastnoimenskega) besedja v knjižnem jeziku premene po preglasu ne beleži (imeni Platz in Platzl in ne *Plätzl). 209 Matej Šekli sèm zelo verjetno spada tudi etimološko nejasen, najverjetneje furlanski vir rez. *Ǵukàt > Ǵuket). (Karnijsko)furlanske glasovne lastnosti, ki se odražajo v občno- in la- stnoimenskih izposojenkah v rezijanskem narečju, so vzorčno prikazane na primeru nekaj značilnih furlanskih glasovnih sprememb in njihovem odražanju v rezijanščini.14 (1) Romanski glasovni zaporedji ka, ga sta se v alpski romanščini (tj. furlanščini, dolomitski ladinščini in retoromanščini) palatalizirali v ća, a, ki sta nato v nekaterih furlanskih narečjih otrdela (Šekli 2013: 302–303): rom. *ka, *ka > it. ka , ga, furl. ća , a > ča, ǯa (lat. casa(m) > it. càsa, furl. cjàṣe ‘hiša, dom’; lat. gallu(m) > it. gàllo, furl. gjàl ‘petelin’). Furlanski  se v novejšem besedju pojavlja tudi na mestu italijanskega ǯ (it. giornàle [ǯ-] : furl. gjornâl [-] ‘dnevnik, časopis’). Furlansko besedje s palataloma ć,  je bilo v rezijansko narečje prevzeto z domačima palataloma ć,  (psl. *nȍь, rod. ed. *nȍi (c) > knj. sln. nč, rod. ed. nočȋ, rez. nuć [ˈnuć], rod. ed. nöći [ˈnćə] = lat. charta(m) > it. càrta, furl. cjàrte ‘papir’ → rez. ćarta [ˈćarta] ‘papir’; psl. *dějti > knj. sln. dejáti, rez. *djat > ǵat [ˈat] ‘reči; dati, deti’ = furl. gjornâl → rez. *ǵornal > ǵornol [orˈnõl], rod. ed. *ǵornala > ǵornola [orˈnõla] ‘dnevnik, časopis’). Rezijansko osebno ime Ćarpač [ćarˈpač], rod. ed. Ćarpača [ćarˈpača] bi s svojo glasovno podobo, in sicer prav s prisotnostjo trdonebnika ć, kazalo na furl. *Cjarpàç, kar je glasovna vzporednica it. Carpàccio (prim. ime beneškega renesančnega slikarja Vittore Carpaccio (ok. 1465–1525/1526)). (2) Romanska ozka sredinska samoglasnika *, * sta se v karnijski furlan- ščini udvoglasila v dvoglasnika ẹ, ọ (Frau 1984: 121): furl. ,  > karn. furl. ẹ, ọ (lat. acētu(m) > it. acéto, furl. asêt > karn. furl. aseit ‘kis’; lat. nervōsu(m), kot učena beseda prevzeto it. nervóso, furl. nervôs > karn. furl. nervous ‘živčen’). Furlanske besede z dvoglasnikoma ei, ou so bile v rezijanščino zelo verjetno prevzete z dvoglasnikoma *ẹ, *ọ, v katerih sta se pozneje ozka sredinska samoglasnika centralizirala, od koder sodobna odraza [], [] (karn. furl. aseit, prevzeto kot rez. ažëjd [aˈžt], rod. ed. ažëjda [aˈžda] ‘kis’, in sicer še pred onezvenečenjem 14 Izhodiščna latinska oblika, iz katere so nastale romanske oblike (za večino samostalnikov je npr. izhodišče tožilniška oblika), je po romanistični tradiciji zapisana s pomanjšanimi velikimi črkami. Glasovi, ki so v romanskih jezikih onemeli (npr. nekateri izglasni soglasniki in samoglasniki, ki so bili sinkopirani), so navedeni v oklepaju. Ljudskolatinske oblike, ki v klasični latinščini niso izpričane, so opremljene z zvezdico (*). 210 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji izglasnega zvenečega nezvočnika *-d > -t; karn. furl. nervous, prevzeto kot rez. nesklonljivo nerwöws [nerˈvs] ‘živčen’). Rezijansko osebno ime Frëjd [fˈrt], rod. ed. Frëjda [fˈrda] je zelo verjetno v zvezi z osebnimi imeni furl. Fredo (leta 1289 Fredo de Padua v Guminu), Freit (leta 1412 Spephano Freit v Amaru), ki je morda skrajšana oblika osebnega imena furl. Alfrêt (it. Alfrédo) (Costantini, Fantini 2001: 365). Rezijanska oblika ustreza furlanski obliki Freit iz Amara, ki izkazuje karnijskofurlansko diftongizacijo ẹ > ẹ (furl. *Frêd > karn. furl. *Freid). (3) Romanski nezveneči mehkonebni zapornik *k v zvenečem okolju (tj. v položaju med samoglasnikom oz. zvočnikom in samoglasnikom oz. zvočnikom) je (podobno kot nezveneča *t, *p) v severozahodni romanščini šibel, in sicer se je glede na tipologijo glasovnih sprememb najverjetneje najprej ozvenečil v zveneči mehkonebni zapornik *g, ta pa se je (ne samo) v furlanščini nato verjetno najprej spirantiziral v zveneči mehkonebni pripornik *γ, se nato onezvenečil v nezveneči mehkonebni pripornik *x in preko nezvenečega grlnega pripornika * h končno onemel, torej po naslednji verigi glasovnih sprememb: furl. *k / +[*V/R_V/R] > *g > *γ > *x > *h > *ø (lat. amīcu(m) > it. amìco, furl. amì ‘prijatelj’; lat. medicu(m) > it. mèdico, furl. mièdi ‘zdravnik’). Furlanizmi v rezijanščini izkazujejo starejše stopnje šibljenja romanskega *k, in sicer starejši *g (lat. amīcu(m) > it. amìco, furl. *amìgo (> amì) ‘prijatelj’ → rez. amïg [aˈmk], rod. ed. amïga [aˈmga] ‘prijatelj’; sèm morda spada tudi it. Artìco, furl. *Artìgo (> Artìc), skrajšano *Tìgo → rez. *Tìg > *Tyg [ˈtək], rod. ed. *Tïga [ˈtga]) in mlajši *x (it. Odorìco, furl. *Durìgo > *Durìx (> Durì) → rez. *Durïh, rod. ed. *Durïha > Osojane Durïh [duˈrx], rod. ed. Durïhä [duˈrxə], Solbica Durï [duˈr], rod. ed. Durïa [duˈra]; it. Doménico, furl. *Domènigo > *Domènix (> Domèni), skrajšano *Mènigo > *Mènix (> Mèni) → rez. *Menih, rod. ed. *Meniha > Osojane Meneh [ˈmenex], rod. ed. Menihä [ˈmenixə], Solbica Meni [ˈmenə], rod. ed. Menia [ˈmenia]). Če sta rez. amïg in Tïg- res prevzeta iz furlanščine (in ne morda iz beneške italijanščine), substitucija tipa furl. *amìgo → rez. amïg dokazuje, da je da ob prevzemu furl. *amìgo rezijanščina zapornika *g ni več poznala, torej da je do šibljenja tipa *g > *γ > *x > *h > *ø najprej prišlo v rezijanščini in šele nato v furlanščini.15 15 Substitucija furl. *Tìgo → rez. *Tìg > *Tyg potrjuje naslednjo relativno kronologijo glasovnih sprememb: 1) rez. *g > *γ > *x > *h > *ø, 2) rez. *-ì > ə, 3) furl. *g > *γ > *x > *h > *ø. 211 Matej Šekli (4) Furlanski izglasni zveneči nezvočnik *-d se je v furlanščini onezvenečil v -t. Furlanizmi v rezijanščini v teh primerih izkazujejo zveneči ne zvočnik, iz česar je možno sklepati, da je do onezvenečenja v furlanščini prišlo po prevzemu besedja v rezijanščino: karn. furl. *aseid (> aseit) → rez. ažëjd [aˈžt], rod. ed. ažëjda [aˈžda]; karn. furl. *Freid (> Freit) → rez. Frëjd [fˈrt], rod. ed. Frëjda [fˈrda].16 Sklep Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami so nastala na naslednje načine: 1) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik (nem. Jakob → rez. *Jokup > Jokop; furl. Bèrtul → rez. *Bertul > Bertol); 2) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem se pojavlja v krnjeni obliki (furl. Massimilián → rez. *Šimiljan > Šimiljon); 3) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je iz tega imena z izpeljavo nastalo novo ime (furl. Simón → rez. Šimun → Šimunčić); 4) osebno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je bilo krnjeno in izpeljano (nem. Johannes → sln. Janež/ Janez → Jan → rez. *Janka > *Jonka → im. mn. m *Jankini > Jonkini); 5) občno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je bilo polastnoimenjeno (srvnem. mesnœre ‘cerkovnik’ → rez. mëžner ‘cerkovnik’ → Mëžner); 6) občno ime je bilo iz jezika dajalca prevzeto v jezik prejemnik, v katerem je bilo iz njega tvorjeno osebno ime (srvnem. drec, nem. Dreck ‘umazanija’ → rez. drëk ‘drek’ → Drikec). Rezijanska osebna imena s tujejezičnimi prvinami izkazujejo tudi neka- tere jezikovne lastnosti jezikov dajalcev, izmed katerih so za genealoško jezikoslovno določitev vira izposoje povedne predvsem tiste na glasovni ravni. Značilna (bavarsko)visokonemška glasovna sprememba je zaokrože- nje srednjevisokonemškega a/ ā v široki ǫ/ ǭ okoli leta 1200 (srvn. mālære ‘pleskar, slikar’ → rez. moler ‘pleskar, slikar’ → Moler), medtem ko je diagnostična (karnijsko)furlanska glasovna sprememba diftongizacija romanskih ,  v ẹ, ọ (furl. *Alfrêd (> Alfrêt) → *Frêd > karn. furl. *Freid (> Freit) → rez. Frëjd). 16 Substitucija tipa karn. furl. *aseid → rez. ažëjd, karn. furl. *Freid → rez. Frëjd kaže na naslednjo relativno kronologijo glasovnih sprememb v karnijski furlanščini: 1) furl. ,  > karn. furl. ẹ, ọ, 2) furl. *-d > -t. 212 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji Literatura France BEZLAJ, 1976, 1981, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Enos COSTANTINI, Giovanni FRANTINI, 2011: I cognomi del Friuli. Pasian di Prato: La Bassa / LithoStampa. Anton FEINIG, Tatjana FEINIG, 2004–2005: Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen. Celovec/Klagenfurt: Mohorjeva/Hermagoras. Giovanni FRAU, 1984: I dialetti del Friuli. Udine: Società Filologica Friulana. – –, 1989: Friaulisch: Areallingusitik / Friulano: aree linguistiche. Lexikon der romanisti-schen Linguistik III. Tübingen: Max Niemayer Verlag. 627–636. Metka FURLAN, 2013: Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, Založba ZRC. Helena JAZBEC, 2007: Nemške izposojenke pri Trubarju: na primeru besedila Ena dolga predguvor. (Linguistica et philologica, 17). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Janez KEBER, 32001 (11986): Leksikon imen. Celje: Mohorjeva družba. Werner KÖNIG, 121998 (11978): DTV-Atlas: Deutsche Sprache. München: Deutscher Taschenbuch Verlag. Eberhard KRANZMAYER, 1956: Historische Lautgeographie des gesamtbairischen Dialektraumes. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften. Tito MANIACCO, 2007 (1985): Storia del Friuli. Roma: New Compton editori. Pavle MERKÙ, 1982: Slovenski priimki na zahodni meji. Trst: Mladika. – –, 1993: Svetniki v slovenskem imenoslovju. Trst: Mladika. – –, 2004: 1300 primorskih priimkov. Trst: Mladika. Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem. Luigia NEGRO ŠIMILIJONAWA, Sandro QUAGLIA ǴUKET, 2011: Dila tu-w Reziji. Principali mestieri ed attività passati e presenti in Val Resia. Resia/Rezija: Associazione Culturale »Museo della Gente della Val Resia«, Cividale del Friuli/Čedad: Most società cooperativa. Giulio Andrea PIRONA, 21992 (11935): Il nuovo Pirona: vocabolario friulano. Aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau per la seconda edizione (1992). Udine: Società Filologica Friulana. Maks PLETERŠNIK, 22006 (11894–1895): Slovensko-nemški slovar I–II. Transliterirana izdaja. Uredila Metka Furlan. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. 213 Matej Šekli Mitja SKUBIC, 22002 (11988): Romanski jeziki. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti. – –, 42007 (11989): Uvod v romansko jezikoslovje. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti. SLA 2011(–2016) = Jožica ŠKOFIC idr.: Slovenski lingvistični atlas 1(–2). (Zbirka Jezikovni atlasi.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Marko SNOJ, 11997 (32016): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–II. Ljubljana: Slovenska akademinja znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 22014 (11970–1991). Han STEENWIJK, 1992: The Slovene dialect of Resia: San Giorgio. (Studies in Slavic and general linguistics 18.) Amsterdam, Atlanta: Rodopi. – –, 1994: Ortografia resiana / Tö jošt rozajanskë pïsanjë. Padova: CLEUP. – –, 1999: Grammatica pratica resiana: Il sostanitvo. Padova: CLEUP. – –, 2005: Piccolo dizionario ortografuico resiano / Mali bisidnik za tö jošt rozajanskë pïsanjë. Padova: CLEUP. Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Agata ŠEGA, 1998: Contributo alla conoscienza dei latinismi e romanismi antichi in sloveno, Linguistica 38/2, 63–85. – –, 2007: Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 13/1–2, 397–408. – –, 2013: Quelques pistes pour l’investigation des traces des premiers contacts linguistique slavo-romans dans la toponymie slovène, Linguistica 53/1, 17–29. Matej ŠEKLI, 2013: Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 19/2, 291–315. – –, 2015: Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 21/2, 31–44. – –, 2015: Rezijanščina: geneolingvistična in sociolingvistična opredelitev, Poznańskie Studia Slawistyczne 8, 199–213. – –, 2018: Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov (Linguistica et philologica, 37.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. – –, 2020: Relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in srednjevisokonemških izposojenk v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 26/1, 7–25. – –, 2021: I nomi di casato e i nomi in vulgo delle case di Stolvizza / Solbica in Val Resia. Enzo Caffarelli, Franco Finco (ur.): Atti del Terzo Convegno di Toponomastica Friulana (Gorizia / Nova Gorica, 7 - 9 novembre 2019). Udine: Società filologica friulana. 285–316. Peter ŠTIH, 2016: Od 6. do konca 15. stoletja. Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec: Slovenska zgodovina I–II. Ljubljana: Modrijan. 35–221. 214 (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji ZSSP = Začasni slovar slovenskih priimkov. Odgovorni redaktor France Bezlaj. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974. (BAVARIAN) HIGH GERMAN AND (CARNIAN) FRIULIAN ELEMENTS IN RESIAN PERSONAL NAMES As far as their source is concerned, Resian personal names that contain borrowed features can be systematized as follows: 1) the anthroponym in question was borrowed as such into Resian (Germ. Jakob → Res. *Jokup > Jokop; Friul. Bèrtul → Res. *Bertul > Bertol); 2) the anthroponym borrowed into Resian occurs in a shortened form (Friul. Massimilián → Res. *Šimiljan > Šimiljon); 3) the anthroponym borrowed into Resian was secondarily enlarged by a Slavic suffix (Friul. Simón → Res. Šimun → Šimunčić); 4) the anthroponym borrowed into Resian was shortened and secondarily enlarged by a Slavic suffix (Germ. Johannes → Slov. Janež/ Janez → Jan → Res. *Janka > *Jonka → Npl m *Jankini > Jonkini); 5) the anthroponym in question is based on an underived borrowed appellative (Middle High German mesnœre ‘sexton’ → Res. mëžner ‘id.’ → Mëžner); 6) the anthroponym in question is based on a borrowed appellative, from which it is morphologically derived (Middle Hugh German drec, Germ. Dreck ‘dirt’ → Res. drëk ‘shit’ → Drikec). Resian personal names based on borrowed items naturally reflect several linguistic characteristics of the donor languages. Among these it is the phonetic peculiarities that will be the most decisive for linguistic affiliation of the source: a typical (Bavarian) High German phonetic feature is the rounding of Middle High German a/ ā to an open ǫ/ ǭ datable to around 1200 CE (cf. Middle High German mālære ‘painter’ → Res. moler ‘id.’ → Moler), while the absolutely diagnostic (Carnian) Friulian phonetic trait is the diphthongisation of Romance ,  to ẹ, ọ (cf. Friul. *Alfrêd (> Alfrêt) → *Frêd > Carn. Friul. *Freid (> Freit) → Res. Frëjd). 215 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Metka Furlan, Miha Sušnik1 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, SI 1000 Ljubljana, metka.furlan@zrc-sazu.si, miha.susnik@zrc-sazu.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.12 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku sta predstavljena postopek in rezultat digitalizacije Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen. Prikazano je širše ozadje nastanka rokopisne kartotete, nato njena struktura, nazadnje pa sta predstavljena potek in rezultat njene digitalizacije, ki je dostopen na naslovu https:/ przzi.zrc-sazu.si. Ključne besede: Maks Pleteršnik, zemljepisna imena, slovenščina, digitalizacija, rokopis This article presents the process and result of digitizing Pleteršnik’s manuscript collection of geographical names. It presents the wider circumstances behind the creation of the manuscript slips, followed by a presentation of their structure and ultimately the process and result of their digitization, which is available at https:/ przzi.zrc-sazu.si. Keywords: Maks Pleteršnik, geographical names, Slovenian, digitization, manuscript Uvod V prispevku2 je predstavljen postopek digitalizacije Pleteršnikove roko- pisne zbirke zemljepisnih imen, ki se od leta 1950 kot samostojna kartoteka hrani v Etimološko-onomastični sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Najprej je prikazano širše ozadje, ki je privedlo do nastanka zbirke, nato je predstavljena struktura rokopisne kartoteke, nazadnje pa dokumentiran potek digitalizacije in predstavljen njen rezultat. 1 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 2 Besedilo prispevka se le v posameznih podrobnostih razlikuje od tistega, ki je na spletni strani https:/ przzi.zrc-sazu.si objavljen v zavihku Digitalizacija zbirke. 216 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Ozadje nastanka kartotečne zbirke zemljepisnih imen Maks Pleteršnik je med sodobnimi domačimi in tujimi jezikoslovci in vsaj deloma tudi med laično javnostjo znan po slovitem Slovensko-nemškem slovarju (1894–1895), ki je močno določil razvoj slovenskega enojezičnega slovaropisja in slovenščine same. A gimnazijski profesor, ki je med letoma 1859 in 1863 na dunajski univerzi študiral latinščino, grščino in slovansko jezikoslovje in bil zato tudi Miklošičev študent, bi se v skrbi za slovenščino in slovenstvo, za katera se je še leta 1868 bal, da zaradi duševne in gmotne revščine ter politične nemoči ne bi utonila v italijanskem ali nemškem svetu (Furlan 2006: iv), lahko proslavil še z enim za Slovence enako ključnim narodotvornim delom, s popolnim »geografičnim imenikom«, tj. s slovarjem zemljepisnih imen, ki so se zbirala po vsem slovenskem jezikovnem ozemlju v avstrijskem delu Avstro-Ogrske in naj bi ga izdala Slovenska Matica. Abe- cedno urejen imenik vseh zbranih zemljepisnih lastnih imen ni ohranjen, in vprašanje je, ali je sploh kdaj obstajal, na podlagi zbranega gradiva, ki se danes hrani v NUK-u,3 pa je nastala kartotečna zbirka, v kateri so imena razvrščena po leksikalnih in drugih značilnostih. Če bi Pleteršniku uspelo udejanjiti tudi ta načrt, bi slovar v onomastičnem pogledu predstavljal to, kar nam na simbolni ravni še danes pomeni njegov Slovensko-nemški slovar: uresničitev nikoli izpolnjene želje, ki jo ubeseduje ime Zedinjena Slovenija . Matičina akcija zbiranja zemljepisnih imen 1876–1923 Maks Pleteršnik je bil kot član Slovenske Matice močno dejaven od leta 1871, 10. junija leta 1876 pa je na 10. seji Odseka za izdajanje Matičinih knjig predlagal akcijo, da naj bi izobraženi domoljubi vsak v svojem kraju s pomočjo vnaprej zasnovanih razpredelnic začeli zbirati krajevna imena, ki naj bi jih Matica uredila in izdala kot leksikon krajevnih imen. Kmalu, 23. junija, je o vsebini seje poročal Slovenski narod takole: »Po gosp. prof. Pleteršnikovem nasvetu, da bi se po Slovenskem nabirala krajna imena za popolni »geografični imenik«, določi se, naj se odbor Matičin o tej zadevi obrne do izobražénih domoljubov po deželi s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabiral domača krajna imena (imena vasi, rék, gorá, hribov itd.).« 3 Gradivo se hrani v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici pod signaturo Ms 1223 z naslovom Gradivo za leksikon krajevnih imen. Ob njem je treba omeniti še do-kumentarno gradivo v zvezi z nabiranjem krajevnih imen, ki se pod številko IV hrani kot posebna enota Pleteršnikove ostaline s signaturo Ms 1447. 217 Metka Furlan, Miha Sušnik Slika 1: Vprašanja zastran krajepisnih imen. 218 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen (Furlan 2006: v op. 8).4 Pobuda k pripravi vseslovenskega topografskega imenika in zbiranju imen tedaj sicer ni bila nova, saj sta k čim bolj popolnemu zbiranju zemljepisnih imen pred njim pozivala France Cegnar leta 1858 in Ferdo Kočevar leta 1868 (Šivic-Dular 2004: 25 z op. 11), a je konsenz za tako akcijo uspelo dobiti šele Pleteršniku, njegova najožja sodelavca v akciji pa sta bila zgodovinar Simon Rutar in jezikoslovec Fran Levec (SKI 1985: 6; Šivic-Dular 1989: 84). Akcija je stekla. Oblikovana in izgleda kot letak natisnjena so bila kratka navodila o načinu zbiranja z naslovom Vprašanja zastran krajepisnih imen posameznih občin (prim. sliko 1).5 Izdelana in natisnjena je bila razpredelnica Vzorec razpredelnice za zbirke krajepisnih imen posameznih občin, v katero so zbiratelji, ki so bili večinsko gimnazijski dijaki, vpisovali zbrano gradivo (prim. sliko 2). Slika 2a: Neizpolnjen Vzorec razpredelnice za zbirke krajepisnih imen posameznih občin. 4 Zanimivo je, da ta na Pleteršnikovo pobudo sprejeta Matičina akcija v geslu Slovenska matica (ES: 1, 415) ni omenjena, čeprav s svojimi stranskimi učinki ni ostala brez sledi in jo zato moramo uvrstiti med Matičine prispevke k razvoju slovenistike, ugotavlja Šivic-Dular (1989: 85). 5 Varianta besedila letaka z nekaterimi dopolnitvami in tudi izpustitvami je bila objavljena v Trstenjakovem članku (Trstenjak 1888). 219 Metka Furlan, Miha Sušnik Slika 2b: Izpolnjen Vzorec razpredelnice za zbirke krajepisnih imen posameznih občin. Če je bilo zbranih imen v občini oziroma župniji več, kot je dopuščal prostor na natisnjeni razpredelnici, so si zbiratelji pomagali s prepisom razpredelnice in zapisom imen na večjem formatu papirja, kot je mogoče sklepati iz primera v Pleteršnikovi ostalini (prim. sliko 3). Akcija pa ni obrodila pričakovanih rezultatov, saj je Pleteršnik leta 1880 poročal, da se je na dopise z vprašalnimi obrazci odzvalo samo 42 odstotkov naslovnikov, po tem letu pa je skorajda usahnila (Šivic-Dular 2004: 26) verjetno tudi zato, ker je v tem letu Pleteršnik knezoškofu Janezu Zlatoustu Pogačarju že obljubil skupno uredništvo slovensko-nemškega slovarja, leta 1883 pa je bil z dekretom imenovan za edinega urednika. To delo ga je ob sicer sprva popolni, kasneje pa zmanjšani profesorski obvez nosti (Pleter- šnik 1894: V) gotovo močno zaposlovalo vse do leta 1895, ko je bil slovar dotiskan. Žal se tudi po letu 1895 dejavnosti niso odvijale po Pleteršniko- vih pričakovanjih, čeprav je bilo apelov k zbiranju gradiva, kot je iz leta 1907 ohranjen Poziv, ki sta ga podpisala Pleteršnik in tedanji predsednik Slovenske Matice Fran Levec, verjetno več (prim. sliko 4). Tudi po preselitvi v Pišece spomladi leta 1923 je Pleteršnik še upal, da bo delo za »krajepisni slovar« nadaljeval, a mu je smrt 13. septembra 1923 to preprečila (Šivic-Dular 2004: 27). 220 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Slika 3: Izpolnjen vzorec na nenatisnjeni razpredelnici. 221 Metka Furlan, Miha Sušnik Slika 4: Poziv iz leta 1907. 222 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Tematska razvrstitev imen namesto abecedno urejenega imenika Po Pleteršnikovi smrti je delo za izdelavo »geografičnega imenika« usahni- lo, njen stvaren in obsežen ostanek pa je rokopisna kartoteka, ki zasluženo nosi ime po njenem avtorju ter pobudniku in glavnem akterju Matičine akcije Maksu Pleteršniku. Čeprav pisni viri poročajo o »geografičnem imeniku« in »krajepisnem slovarju« (Šivic-Dular 2004: 27), ohranjena kartoteka ne prinaša abecedno razvrščenih imen, ampak so tematsko raz- vrščena v 3 vsebinske enote. Odgovor na vprašanje, zakaj kartoteka z abecedno razvrščenimi imeni ne obstaja, je morda povezan s Trstenjakovo kritiko iz leta 1888, da »/t/a imenik bode zgodovinski slovár krajepisnih imen po Slovenskem, in takega imenika še mi nimamo in ravno takšnega nujno potrebujemo za znanstvene namene«, saj da »/n/árodnih imenikov slovenskih imen imamo že dôkaj« (Trstenjak 1888: 698).6 Sklepamo namreč lahko, da je Pleteršnik tej Trstenjakovi ideji o toponomastičnem slovarju v znanstvene namene vendarle sledil, saj so imena v kartoteki z razvrstitvijo v posamezne vsebinske enote onomastično že interpretirana. Pleteršnikova rokopisna kartoteka O nastajanju in vsebini Pleteršnikove rokopisne kartoteke, ki se hrani v Etimološko-onomastični sekciji, potem ko jo je leta 1950 Inštitut za slo- venski jezik, najverjetneje na pobudo Franceta Bezlaja, ko se je pripravljal na izdelavo svojih Slovenskih vodnih imen I–II (1956–1961), pridobil od Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani,7 je pred leti podrobno pisala Alenka Šivic-Dular v člankih Slovenska matica in akcija za zbiranje zemljepisnih imen (Šivic-Dular 1989) in Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen pri Slovenski matici (Šivic-Dular 2004). Njene ugotovitve se danes lahko dopolni le v podrobnostih ali pa bolj stvarno ponazori, saj je bila kartoteka 6 Trstenjak v prispevku v prid svoji tezi navaja več tedanjih »imenikov«. Težnjo, da se izdela zgodovinski slovar, na podlagi Trstenjakovega članka navaja že Šivic-Dular (1989: 84). 7 V poročilu o opravljenem delu Inštituta za slovenski jezik za leto namreč piše, da »je inštitut pridobil /…/ od narodne in univerzitetne biblioteke zbirko ledinskih imen, ki jih je še pred svetovno vojno nabrala Slovenska Matica s svojimi sodelavci in so bila že po Pleteršniku obdelana po etimoloških geslih, po sufiksih in podobno« (Letopis SAZU 1952: 143s.; Šivic-Dular 2004: 18). Na neustreznost Bezlajeve oznake, da zbirka vsebuje le ledinska imena, je opozorila že Šivic-Dularjeva (2004: 31). 223 Metka Furlan, Miha Sušnik ob digitalizaciji ponovno natančneje, a zaradi visokega števila primerov in načina njihove sporočenosti še vedno ne dovolj podrobno pregledana. Struktura zbirke zemljepisnih imen Poročilo, v katerem bi bile popisane enote kartoteke, pridobljene iz NUK-a, ne obstaja. Kartoteko sestavlja pet škatel popisanih listkov, ki jih je mogoče po formatu in vsebini ločiti na več različnih sklopov. Glavnino predstavlja zbirka zemljepisnih imen, nastala predvsem na podlagi med Matičino akcijo zbranega gradiva, ki se od ostalih sklopov zlahka loči po formatu in vsebini. Gre za s pisavo (večinoma) ene roke podolžno popisane listke približnega formata A6. Listki imajo tudi enotno dvodelno vsebinsko strukturo: (1) V levem zgornjem kotu je navedena iztočnica listka, ki je v večini primerov od navajanega gradiva ločena z vodoravno črto (včasih so namesto tega podčrtane posamezne besede). Pripisane so lahko tu- di nemške ustreznice (npr. Heide k ajd), etimološki namigi in druge opombe. Levo od iztočnice se lahko pojavlja z rdečim črnilom zapisana številčna označba listka, kar kaže na to, da iztočnice v strukturni ureditvi zbirke predstavljajo posebno hierarhično raven, saj posamezna iztočnica lahko zajema po več listkov. (2) Na preostalem prostoru listka je navedeno toponomastično gradivo, navadno urejeno po abecednem vrstnem redu. Zapis gradiva sledi sploš- nemu vzorcu, kjer je najprej zapisano ime, nato v oklepaju (pogosto okrajšan) tip denotata (npr. travnik, gora, reka, kraj, vas, zaselje ipd.), sledi pa geografska umestitev, kjer je najprej navedena dežela (Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Istra, Trst, Ogrsko), nato pa bodisi politično- bodisi cerkveno-upravna enota, v kateri se nahaja denotat, tj. politični okraj in občina v prvem ter dekanija in fara v drugem primeru. Ob omenjenih podatkih je pri določenih zapisih lahko navedeno tudi dodatno gradivo (npr. lokalni izgovor imena, ime prebivalca, pridev- niška oblika, ime v drugih sklonih, nemška različica imena v latinici ali gotici ipd.) kot tudi druge informacije (alternativni viri, etimološki namigi ipd.). Zbrano imensko gradivo je evidentirano po: (a) predvsem apelativnih, a tudi imenskih podstavah zemljepisnih imen, tj. po topoleksemih (4261 listkov); v skupini so kot poseben tip eviden- tirana imena s predponami (tip Podbreg, Podbržina); 224 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen (b) glasovno in funkcijsko različnih izglasjih, abecedno razvrščenih po nosilnih glasovih -a-, -b-, -c-, -č-, -e-, -i-, -j-, -k-, -l-, -n-, -o-, -s-, -š-, -u-, -v-, tj. po izglasjih (1888 listkov); za oznako je tu uporabljen termin izglasje in ne sufiks, ker vse gradivo ne bi ustrezalo taki besedotvorni oznaki, npr. Barkovlje, kar se navaja pod -ovje (= -ovlje);8 (c) različnih glasovnih, oblikotvornih, besedotvornih in strukturnih zna- čilnostih imen ter njihovem izvoru, tj. po slovničnih značilnostih (718 listkov).9 Posamezno ime se zaradi tematske ureditve zbirke lahko pojavlja tudi na več mestih, npr. ime travnika Bikovo, ki se pojavlja tako pod iztočnico bik v prvi enoti kot pod iztočnico -ov v drugi enoti. Prvotni vrstni red kartotečnih listkov je razviden iz njihovih številčnih označb ter večinske abecedne urejenosti prvih dveh enot kartoteke (tretja enota ni urejena abecedno),10 a nekaj posameznih listkov temu sistemu v originalu ne sledi, kar je verjetno posledica napačnega vstavljanja listkov ob uporabi kartoteke. Takšni primeri so: druga enota se začne z listki -ač 3. , -ač 2. , -ač 1. , -ača 1. , -ača 1.a, -ača 2. , -ača 3. itd.; listki Priimki in imena s številčnimi označbami 328., 63.a, 63., 181., ki po vsebini spadajo v tretjo enoto, so v tem vrstnem redu vstavljeni v prvo enoto med listka prigraja in prijazen, listek Priimki in imena 206. pa celo med ros in rosa; 8 Toponim romanskega izvora je bil neposrečeno poknjižen iz narečnega Bárkola oziroma Bárkula (Merkù 2006: 41). 9 Ta enota se v kartoteki pojavlja v dveh nestičnih delih (ločuje ju 12 listkov z iztočnico -ovišče, ki spadajo v drugo vsebinsko enoto, urejeno po izglasjih), pri čemer se drugi, manjši del (31 listkov) ne pojavlja na natipkanem vsebinskem kazalu z naslovom Vsebina (prim. sliko 7), ki je umeščen na začetek prvega, večjega dela (687 listkov); kot dve različni skupini ju je prepoznavala Šivic-Dular (2004: 19). Zaradi vsebinske podobnosti ju v digitalni različici zbirke obravnavamo skupaj v vsebinski enoti C. 10 Originalni vrstni red prvega dela listkov enote C je razviden iz natipkanega listka Vsebina (prim. sliko 7; glede delitve vsebinske enote C na dva dela prim. op. 8). Vrstni red iztočnic drugega dela listkov se v originalu glasi: Zanemarjeno jotiranje (posebno pri r-u), Heteroclita in heterogenea, Izprememba prvotnega debla, Akcent, Vokalni r je ar, Adj. in subst. se združita (stopita) v eno besedo, Tudi lj se izpreminja v v, Prepozicija s subst. (v sintakt. zvezi) se izpremeni brez sufiksa v subst. , Gen. plur. masc. na -ъ/ ь, Imena v sing. neutr. na -e se zamenjujejo s plur. fem. na -e, Masc. adj. , -pje se izpremeni v -plje, Sinkretizem, l za r, o- namesto je-, Heteroklizija, Adverbiale namesto adjektiva, -mn- se izpreminja -ml- (in narobe), Vokaliziranje l-a, n pred k omehčan, Metateza, Iz subst. narejen adj. (brez sufiksa tako rekoč), -ova Vas se skrči v -ovas, Sufiks -ьnъ za sogl. n v slov. -nji, Fem. adj. ali part. 225 Metka Furlan, Miha Sušnik Slika 5: Listek boben iz prve vsebinske enote (po topoleksemih), listek -ač 1. iz druge vsebinske enote (po izglasjih) ter listek Ime na -ane/ -jane izpreobrnjeno v fem. pl. na -e 1. iz tretje vsebinske enote (po slovničnih značilnostih). 226 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen skupina 12 listkov z iztočnico -ovišče, ki po vsebini spada v drugo enoto, se nahaja med listki tretje enote in jo ločuje na dva dela. Zadnja enota v imenoslovnem in jezikoslovnem oziru pozitivno presene- ča, saj omogoča vpogled v jezikoslovna dejstva toponimskega gradiva, ki so bila že v Pleteršnikovem času opažena in izpostavljena, a se je nanje tudi pozabilo in na novo odkrivalo ter pisalo, kot da prej niso bila uzaveščena.11 Tako je na primer posebej opozorjeno na premet p : k → k : p v imenih Krepop iz Prekop, Krepoka iz Prekopa, Pokrivnjek iz Koprivnjek,12 izpostavljen je pojav ničte adjektivizacije samostalnikov v imenih tipa Apno, na Apnem, Črnílo, v Črnílem,13 ki ga danes v občni leksiki prepoznamo v pridevniku rȃjnki, f -a ‘ki je umrl, pokojen’ (SSKJ) ← rȃjnik m ‘kdor je umrl; pokojnik’ (Furlan 2013) itd. Druge sestavne enote kartoteke Ob predstavljenih treh tematskih razvrstitvah imenskega gradiva vsebuje kartoteka tudi dva listkovna sklopa, ki sta po uporabljenem papirju, načinu zapisa in tematiki drugačna. Ta sta bila najverjetneje vključena kasneje in ne predstavljata prvotnega stanja Pleteršnikove kartoteke. Prvi sklop predstavlja s svinčnikom popisanih 91 črtastih listkov drugačne velikosti od listkov zbirke zemljepisnih imen z izpisi zgodovinskih zapisov izvorno slovanskih imen s področja avstrijske Štajerske, ki se nanašajo le na topoleksema laz in ledina. Čeprav ti ekscerpti po mnenju Šivic-Dularjeve nazorno kažejo na nedokončano obliko in posredno kartotečno zbirko določajo kot nedokončano delovno verzijo (Šivic-Dular 2004: 20), se je z njeno oceno, da je ta sveženj del prvotne kartoteke, težko strinjati. Glede drugega listkovnega sklopa s 302 natipkanima listkoma z besedami med ajd in južina, ki vsebujejo etimološka in druga pojasnila iz strokovne literature pa »najbrž niso sestavni del prvotne zbirke«, saj »koncept in vsebina listkov kažeta na material za etimološki slovar F. Bezlaja«, je ugotavljala že Šivic-Dularjeva (2004: 21). 11 Posebej je vse te v zbirki prepoznane jezikoslovne pojave izpostavila in gradivno po-nazorila že Šivic-Dularjeva (2004: 19s.). 12 O tem pojavu v toponomastiki Torkar (2017: 407). 13 Primera sta uvrščena na listek z naslovom Iz subst. narejen adj. (brez sufiksa tako rekoč) in Heteroklizija. 227 Metka Furlan, Miha Sušnik Slika 6: Posnetek enega izmed listkov z iztočnico laz ter listka ajd. 228 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Dvom o prvotnosti se pojavlja tudi pri nekaterih listkih, ki se fizično nahajajo med listki zbirke zemljepisnih imen. Prvi tak je natipkan listek z naslovom Vsebina, ki se nahaja neposredno pred začetkom tretje enote. Vsebuje seznam dvanajstih iztočnic neposredno sledečih 687 listkov (ti predstavljajo večji del, a ne celotne tretje enote), ob njih pa še navedbo prve in zadnje številčne označbe listka. Če tipkopis kot merilo za kasnejši nastanek listka morda le ni zadovoljiv argument, da ni del prvotne Pleteršnikove kartoteke, se postavlja vprašanje, zakaj bi bilo kazalo vsebine narejeno le za del evidentiranih slovničnih značilnosti v imenih, ki so del tretje enote. Slika 7: Posnetek listka Vsebina. Na kasnejši poseg v obseg originalne Pleteršnikove kartoteke kažeta tudi listka z iztočnicama pìnte in - ski, -sko. Oba sta zapisana z modro barvo črnila, a z dvema različnima rokopisoma. Zapis na listku pìnte sledi popolnoma drugačnemu načinu prikazovanja gradiva, listek z iztočnico -ski, -sko pa imenskega gradiva nima zapisanega. Slika 8: Posnetka listkov pìnte in -ski, -sko. 229 Metka Furlan, Miha Sušnik Kartoteki je priložen zvežčič Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah, iz katerega je na 102 popisanih straneh razvidno, za katere občine do junija 1917 Slovenska Matica še ni dobila naprošenih zbirk imen in so zato bila na kartotečne listke »prepisana imena kranjskih občin iz Leksikona kranjskih občin iz l. 1906 in iz občinskih map Kranjskega mapnega arhiva« (Zapisnik: 1),14 pa tudi iz drugih tedanjih pisnih virov, kot je pokazal pregled kartoteke (Šivic-Dular 2004: 32). Iz Zapisnika je razvidna avstroogrska političnoupravna razdelitev na politične okraje, sodne okraje ter politične občine iz časa nabiranja gradiva za zemljepisni imenik. Zapisnik je zato nujno pomagalo pri uporabi Pleteršnikove zbirke. Slika 9: Platnica in primer vsebine Zapisnika o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah. 14 V zvežčič so bili naknadno vpisani tudi podatki o novoprispelih zbirkah, tudi še leta 1922, kot je videti iz zapisa za npr. občino Dob (v tedanjem sodnijskem okraju Kamnik), Banja Loko (v tedanjem sodnijskem okraju Kočevje) ali Gorenjo Vas (v nekdanjem sodnijskem okraju Višnja Gora). V Zapisniku je zabeleženo, da je bilo gradivo zbirke dopolnjeno na podlagi Leksikona kranjskih občin iz l. 1906 (Leksikon 1906), pregled gradiva pa je pokazal, da je bil pri dopolnjevanju uporabljen tudi četrti zvezek Štajersko (Leksikon 1904). 230 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Oba dodatna sklopa listkov ter vse tri omenjene listke, verjetno naknadno vstavljene v zbirko zemljepisnih imen, prepoznavava kot sekundarne in jih zato nisva vključila v digitalno različico kartoteke. Vključen pa je bil priloženi Zapisnik, ki je zagotovo bil kot dodatek del prvotne kartoteke. Digitalizacija zbirke zemljepisnih imen V Etimološko-onomastični sekciji smo ocenili, da je rokopisna zbirka za slovensko ne le imenoslovno jezikoslovje preveč pomembna, da bi še ve- dno ostajala krogu potencialnih uporabnikov nedostopna, neizkoriščena ali celo popolnoma neznana. Vsebuje namreč toponimsko gradivo, ki ni bilo zbrano le v terenski akciji na vsem slovenskem jezikovnem ozemlju znotraj avstrijskega dela Avstro-Ogrske, ampak tudi iz različnih pisnih virov (tudi za območje Prekmurja) in je glede toponimskih denotatov zelo raznovrstno (od imen jarkov, pašnikov, travnikov itd. do imen gora in vodnih tokov). Čeprav gre za nedokončano delo, je po obsegu zemljepisnih imen izredno bogat dokument o stanju slovenske toponimije s preloma iz 19. v 20. sto- letje, za sodobno slovensko toponomastiko pa neprecenljiv zgodovinski vir za sodobne sinhrone in diahrone raziskave. Ker so imena razvrščena po jezikoslovnih vidikih, kartoteka omogoča dober vpogled v pristop, način in spoznanja toponomastičnih raziskav Pleteršnikove dobe. Zato smo se odločili, da je čas za njeno digitalizacijo. Potek digitalizacije Ideja, da bi bilo Pleteršnikovo zbirko kljub rokopisu,15 ki v vseh primerih tudi ni izpod ene roke, možno vendarle digitalizirati, se je porodila leta 2018 ob vpogledu na izvedbo digitalizacije Abecedno-imenskega listkov- nega kataloga 1938–1991 Biblioteke SAZU. Tedaj se je sklenilo kartoteko digitalizirati kot elektronsko zbirko optično prebranih listkov, zgledujoč se po omenjenem katalogu. Optično prebrane listke bi torej elektronsko uredili tako, da bi bilo s pomočjo prosto dostopnega spletnega pregledoval- nika omogočeno brskanje po kartoteki. Posnetki kartotečnih listkov bi bili urejeni v vsebinske enote (sledeč izvorni ureditvi kartoteke), kot dodatna vsebinska enota pa dodani tudi posnetki priloženega Zapisnika. Ker bi bil 15 Zaradi rokopisne narave kartotečne zbirke digitalizacija z optičnim prepoznavanjem znakov (ang. optical character recognition oz. OCR) ni mogoča. 231 Metka Furlan, Miha Sušnik prepis celotne vsebine listkov velik in dolgotrajen podvig, smo se odločili samo za prepis iztočnice ter morebitne številčne označbe listka. Izvedbeni proces lahko strnemo v štiri korake, ki so se lahko odvijali tudi vzporedno: (1) Optično branje listkov in priloženega Zapisnika ter obdelava pridobljenih posnetkov. (2) Digitalno označevanje pridobljenih posnetkov. (3) Priprava spremnih besedil. (4) Izdelava spletišča. Slika 10: Posnetek zaslona spletne različice Abecedno-imenskega listkovnega kataloga 1938–1991 Biblioteke SAZU (https://katalog.sazu.si/). Optično branje, obdelava posnetkov V letu 2018 so bili kartotečni listki (brez prej omenjenih listkov, prim. razdelek Druge sestavne enote kartoteke) približnega A6-formata ter strani priloženega zvežčiča optično prebrani (poskenirani) v kakovosti 600 dpi (ang. dots per inch) in shranjeni v formatu TIF. V nadaljnji obdelavi so bili leta 2021 ponovno poskenirani v primerih, kjer se je pojavil sum, da bi obstoječi posnetki lahko vzbujali dvom, ali je bilo zajeto vse besedilo na listkih. V istem letu je bil končni nabor posnetkov obrezan, zbirko visokokakovostnih posnetkov hrani Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik 232 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Frana Ramovša. Za potrebe prikaza na spletni strani so bili posnetki zmanj- šani na približno 35 % originalne velikosti in pretvorjeni v format JPG. Digitalno označevanje posnetkov Za ureditev zbirke posnetkov je bila izbrana rešitev z relacijsko podatkovno bazo (SQLite). Uporabljena rešitev je neposredno uporabna pri izdelavi splet nega pregledovalnika: spletna rešitev lahko namreč do podatkov dostopa s standardnim povpraševalnim programskim jezikom za delo s podatkovnimi bazami, SQL (ang. structured query language). Oktobra 2019 je bil izdelan vnašalni program za operacijski sistem Win- dows, s pomočjo katerega je bilo mogoče prikazanemu posnetku določiti: (1) iztočnico, (2) morebitno številčno označbo in (3) vsebinsko enoto, v katero spada. Slika 11: Posnetek vnašalnega programa. Te podatke je program za vsak posnetek vnesel v podatkovno bazo in jih povezal z imenom datoteke ustreznega posnetka. Označevanje je potekalo 233 Metka Furlan, Miha Sušnik v obdobju od oktobra do decembra 2019, v obdobju od oktobra 2020 do septembra 2021 pa pregledovanje in izboljševanje pridobljenega rezultata, pri čemer so bili opravljeni popravki in drugi manjši posegi. Zaradi pred- nosti strukturnih omejitev relacijskih podatkovnih baz je program sproti opozarjal na nekatere nedoslednosti, ki jih je bilo treba rešiti. Digitalni zapis iztočnic Iztočnic iz različnih razlogov v digitalno okolje ni bilo mogoče prenesti brez sprememb, temveč jih je bilo treba na različne načine prilagoditi. Ob načelu, da digitalno zapisana iztočnica v čim večji meri odraža izvorni zapis naslovne tematike na vsakem listku, je bilo treba upoštevati tudi na- čelo najdljivosti gradiva na listku s to iztočnico, medsebojna razmerja med iztočnicami, vlogo iztočnice v kontekstu zamišljenega spletnega brskalnika ter splošne omejitve digitalnega okolja. Sledi seznam problematičnih vidi- kov z opisom uporabljenih rešitev. (1) Nedosledno zapisovanje iztočnic, ki zajemajo več listkov. Ker iztoč- nica predstavlja hierarhično enoto, skupno vsem listkom, ki jo navajajo, je bilo treba zapis posamezne iztočnice poenotiti za vse listke v skupini. Iz posameznih primerov, kjer zapis naslovne tematike ni bil enoten, je bilo treba narediti sintezo, pri čemer je čim bolje upoštevano merilo najdljivosti, hkrati pa tudi povednost označbe in smiselno razmerje do ostalih iztočnic. Iztočnica -en, -ena, -eno (adj.) na primer stoji v opo-ziciji do iztočnic -en, -na, -no (adj.), -en (ptc.) in -en (subst.). Slika 12: Ponazoritev variantnosti iztočnic na primeru listkov s skupno digitalno iztočnico -j, -ji (adj.). 234 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen (2) Večbesedne iztočnice. V prvih dveh enotah so iztočnice načeloma enobesedne. Pri imenskih iztočnicah je beseda, in sicer samostalnik ali pridevnik (prva enota) oz. samostalniško, pridevniško in deležni- ško izglasje (druga enota), v imenovalniku ednine (moškega spola pri pridevnikih in deležnikih). Med enobesedne spadajo tudi predlogi, redko se pojavlja kar koren, medtem ko je glagol praviloma naveden z več oblikami. Večbesedne iztočnice lahko navajajo dodatne fonetične ali morfološke različice (npr. prašič, prešič; hrbet, hrbec), posamezne slovnične oblike (npr. precepiti, precepljen, - en, -ena, -eno (adj.)) ali celo druge člene iste besedne družine (npr. moten, motati, motovilo). Pri oblikovanju digitalne iztočnice se je poskušalo ohranjati razumno razmerje med dolžino iztočnice in najdljivostjo gradiva na listku. Naj- daljša iztočnica, ki je zaradi najdljivosti ni bilo smiselno krajšati, je jaz, jazba, jazva, jazma, jazna, jazbina, jazvina. V tretji enoti so iztočnice skoraj izključno večbesedne, saj navadno opisno predstavljajo izpostav-ljeno slovnično značilnost. (3) Uporaba oklepajev. V iztočnicah so za ponazoritev variantnosti znotraj besede pogosto uporabljeni oklepaji. Ker bi uporaba oklepajev v digitalnih iztočnicah onemogočala najdljivost posameznih listkov z iskalnikom, so bili oklepaji znotraj iztočnice odpravljeni. Pri tem sta bili glede na položaj oklepajev uporabljeni dve različni rešitvi. Če so se oklepaji pojavili na koncu besede, npr. v iztočnicah »Anton(ij)« in »prepar(a) prepariti«, so bili izpuščeni. Nova iztočnica tipa Antonij omogoča najdljivost tako z iskalnim nizom »Anton« kot »Antonij«. Izpust v preostalih iztočnicah, npr. »bałt(o)ra«, ni bil mogoč, saj pri iskalnem nizu »baltra« ne bi bilo zadetka. Iztočnica je bila zato razve- zana v baltra, baltora. (4) Zapisovanje dvoustničnega ł. Dvoustnični izgovor izvornega l je mestoma označen z uporabo črke ł. Zapisovanje ł ni sistematično, nedoslednost se lahko pojavlja celo znotraj iztočnice istega listka. Zaradi lažje najdljivosti je bil vsak ł zamenjan z l. (5) Staro(cerkveno)slovanske in rekonstruirane oblike topoleksemov. Iztočnice »stsl. blinъ«, »*jęder«, »(*odol) stsl. ądolь« ob »ǫdolъ stsl. ądolъ in -lь (f.)« in »??*kami stsl. камꙑ« so bile zapisane brez poseb- nih znakov, izglasni jeri in jori pa odpravljeni: blin, jeder, odol, kami. (6) Zapisovanje s posebnimi znaki ъ, ь, ę, ẹ, ǫ ipd. Pri nekaterih iztočnicah so bili uporabljeni znaki ъ, ь, ę, ẹ, ǫ ipd. za prikaz izvornih glasov v besedi. Zaradi lažje najdljivosti so bili zamenjani z navadnimi znaki, odpravljena so bila tudi naglasna znamenja. Prim. »kalъn«, »bъz = 235 Metka Furlan, Miha Sušnik bъzъg« ob »bez (= bezeg) baz«, »mьz- meža, muža«, »ščedьm (šedem)«, »ręž-, režati«, »-ẹn« → kalen, bez, mez-, meža, muža, ščedem, šedem, rež-, režati, -en, -ena, -eno (adj.). Zaradi odprave naglasnih znamenj sta bili iztočnici »kǫ́tar« in »kotár« združeni v kotar. (7) Enakopisne iztočnice. Nekateri tovrstni listki so v zbirki ločeni z rimskimi številkami ali pa so celo brez njih, npr. »I. bor Föhre« (den-dronim) : »II. bor pugna« (‘boj’), »svet sanctus« : »svet mundus«. Zaradi velike raznovrstnosti smo se odločili med enakopisnimi iztočnicami lo- čevati z določilom v oklepaju za posamezno tovrstno iztočnico. Največ dodanih določil je slovničnih oznak, in sicer za besedno vrsto (subst., adj., praep., ptc.) ter spol (m., f.), nekaj latinskih pomenskih ustreznic, prim. bor (pinus) : bor (pugna), mir (murus) : mir (pax), nekaj pa slovenskih, prim. vran (črn) : vran (gavran), sev- (sejati) : sev- (sijati), v dveh primerih gre za razliko med občnim in lastnim imenom, prim. barbara (občnoimensko) : Barbara (lastnoimensko), čič (občnoimensko) : Čič (lastnoimensko). Poenotenje sistema številčenja16 V Pleteršnikovi kartotečni zbirki je vrstni red listkov z isto iztočnico v skoraj vseh primerih natančno označen, pri čemer je bilo za zapis številk dosledno uporabljeno rdeče črnilo. Vrstni red ni označen le številčno (1., 2., 3. …, npr. hrast), temveč tudi z uporabo črk (1., 1.a, 1.b, …, npr. blato). Verjetno je bilo prvotno označevanje številčno, zaradi postopnega nastajanja kartoteke pa je naknadno prišlo do potrebe po uvajanju vmesnih mest v že obstoječem zaporedju – gradivo se namreč praviloma navaja po abecednem vrstnem redu. Sistema se zato po pričakovanjih dopolnjujeta, prim. breza (1., 1.a, 1.b, 2., 2.a, 3., 3.a), a je tudi že iz tega primera razvidno, da je bila izbira sistema označevanja do določene mere prosta (prim. odsotnost označbe 2. pri blato ter uporabo označbe 3.a pri breza, čeprav je označba 4. še prosta). Nedosledno je zapisovanje pike (1. ob 1, 1.a ob 1a, včasih tudi 1.a.), podčrtovanje črk (1.a ob 1.a) ter tudi v posameznih primerih sámo označevanje, saj se pojavlja po dva (ali tudi več) neoznačenih17 oz. 16 Tudi o sistemu številčenja spregovori Šivic-Dular (2004: 19, op. 5). Domnevno manjka-joči listek Priimki in imena 328. , ki ga Šivic-Dular na istem mestu omenja, je bil zgolj napačno vstavljen. Po samodejni razvrstitvi listkov v digitalni obliki ni videti, da bi manjkal še kakšen listek. 17 Iztočnice brin, brina, konj, podreti, podrt, podren, rž, črt-, žrnev in - j (subst.) imajo ob nizu označenih listkov (1. 2. 3. 4. za konj, 1. 2. za žrnev itd.) tudi po en neoznačen 236 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen enako označenih listkov z isto iztočnico,18 npr. gos (trikrat brez označbe), gol (dvakrat 1.), brdo (dvakrat 1.b). Pri sistematizaciji označevanja za digitalno okolje je bila zaradi želje po ohranitvi izvornega zapisa ter hkratni nedvoumnosti sistema zasnovana naslednja rešitev. Pri označenih listkih je pika dosledno zapisovana in je znak za izvorno označbo vrstnega reda. V primeru neoznačenih in enako označenih listkov je na konec obstoječe označbe (oz. namesto neobstoječe) dodana zaporedna številka brez pike. Doslej omenjeni listki imajo torej po uporabljenem sistemu naslednje označ- be: hrast (1., 2., 3., 4., 5., 6.), blato (1., 1.a, 1.b), breza (1., 1.a, 1.b, 2., 2.a, 3., 3.a), gos (1, 2, 3), gol (1.1, 1.2, 1.a, 1.b, 2., 3., 3.a, 4., 5.), brdo (1., 1.a, 1.b1, 1.b2, 1.c, 2.). Tako označene enote lahko računalnik z uporabo algo-ritma nedvoumno razvrsti v pravilni vrstni red, hkrati pa je z odstranitvijo števk na koncu označbe (tj. do pike, črke ali popolnoma) mogoče razbrati izvorno označbo, kot se pojavlja na listku. Številčenje je uporabljeno tudi za posnetke zapisnika, ki so uvrščeni pod iztočnico Zapisnik; označeni so z zaporedno številko brez pike, začenši s številom 0 za platnico zvezka. Priprava spremnih besedil V obdobju od avgusta do novembra 2021 so bila pripravljena spremna besedila k spletni izdaji zbirke v PDF-formatu, ki z različnih zornih kotov predstavljajo ter omogočajo boljše razumevanje vsebine in sporočilnosti digitalizirane zbirke. Ob besedilu, ki predstavlja proces digitalizacije, so v spletni izdaji vsebovani še: (1) Vsebinska predstavitev zbirke po iztočnicah, kjer je v uvodu predstavljen vsebinski vidik iztočnic. Sledi popoln seznam iztočnic, kjer je pri vsaki iztočnici navedeno tudi število listkov s to iztočnico ter predstavljeno številčenje (tj. posamezne številčne označbe), če se iztočnica pojavlja na več kot enem listku. (2) Zemljepisno-politična razporeditev občin, uvrščenih v Matičino akcijo, v katerem so predstavljene slovenske ali deloma slovenske politične občine iz avstrijskega dela Avstro-Ogrske, razvrščene po sodnih in političnih okrajih. Gradivo, nabrano tekom Matičine akcije, je namreč organizirano po tedanji političnoupravni delitvi, po tem ključu pa listek. Tem je bila pri sistematizaciji dodeljena številka 0, po vrstnem redu se tako uvrščajo pred označene listke. 18 Nekaj tovrstnih primerov je Pleteršnik prepoznal in jih dodatno (a nesistematično) označil, npr. -ec 1.a s podpisanim »1.« oz. »(2.)«, -ov 1.a z oznako »1.a,α«, Priimki in imena 1.a s podpisanim »α«, Priimki in imena 1.c z nadpisanim »I« oz. »II«. 237 Metka Furlan, Miha Sušnik je navedena tudi lokacija denotatov imen v Pleteršnikovi kartotečni zbirki. Razdelitev temelji na njenem prikazu v Zapisniku o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah in verno odraža tamkajšnji zapis, v podrobnostih pa je bila dopolnjena tudi s podatki iz zapisnika, priloženega h Gradivu za leksikon krajevnih imen (Ms 1223 v NUK-u) ter Leksikona občin za Štajersko (Leksikon 1904). (3) Seznam krajšav, kjer je predstavljen doslej zaznan nabor krajšav skupaj z njihovo razlago, kjer je ta znana. Podlago za seznam sta nudila Matičin Vzorec razpredelnice za zbirke krajepisnih imen posameznih občin in članek Šivic-Dular (2004: 19, op. 4), kar je pri posamezni krajšavi tudi posebej označeno. Popoln seznam krajšav bo mogoče sestaviti šele, ko bo končan prepis zbirke. Ob omenjenih besedilih je del spletne izdaje zbirke še datoteka z naslovom O kartotečni zbirki, v katerem sta ponovno objavljena članka Alenke Šivic- -Dular (1989, 2004), ki vsebujeta natančen opis Pleteršnikove kartoteke ter ozadja njenega nastajanja. Izdelava spletišča Spletišče za spletno izdajo Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen (http:/ przzi.zrc-sazu.si), ki vsebuje pregledovalnik zbirke ter vsa spremna besedila, je v obdobju od septembra do novembra 2021 izdelalo podjetje Parsis. Uvodna stran vsebuje kratek opis zbirke in omogoča dostop do spremnih besedil kot tudi do pregledovalnika posnetkov. Slednji je se- stavljen iz dveh delov. Prvi je iskalnik, pri katerem je mogoče izbrati tudi vsebinsko enoto; po privzetih nastavitvah seznam prikazuje posnetke vseh enot. Drugi je seznam zadetkov, ki lahko zajema tudi več strani in jih pri- kazuje po abecednem vrstnem redu bodisi kot iztočnice skupaj s številčno označbo (100 iztočnic na stran) bodisi kot posnetke (10 posnetkov na stran); seznam hkrati služi tudi kot pregled vsebine Pleteršnikove zbirke. Klik na ikono ob iztočnici oz. na posnetek odpre okno za ogled izbranega posnetka, kjer je posnetek mogoče povečati, hkrati pa se je mogoče neposredno pre- makniti na naslednji oz. prejšnji posnetek. Pregledovalnik omogoča iskanje po iztočnicah, kjer je upoštevana tudi informacija o izbrani vsebinski enoti; za prikaz zadetkov se seznam prilagodi. Spletišče je zasnovano tako, da ga je mogoče uporabljati tudi na mobilnih napravah. 238 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Spletna izdaja Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Končna spletna izdaja Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen zajema vse tri tematske enote kartotečne zbirke (6869 posnetkov 6867 kartotečnih listkov)19 ter priloženi Zapisnik (54 posnetkov),20 izvzeti pa so kasneje pridani listki pìnte, -ski, -sko, Vsebina ter oba tematsko drugačna listkovna sklopa. Digitalna različica ohranja abecedni vrstni red iztočnic v enotah A in B ter ga razširi še na enoto C – prvotni vrstni red iztočnic slednje enote torej v digitalni različici ni ohranjen. Rokopisna kartoteka je bila tako digitalizirana kot elektronska zbirka optičnih posnetkov kar- totečnih listkov, označenih z iztočnico in številčno označbo posameznega listka kot identifikatorjem, kar omogoča iskanje in brskanje po zbirki. Vsak listek je razvrščen v eno izmed treh zgoraj predstavljenih vsebinskih enot, posnetki kartotečni zbirki priloženega Zapisnika pa v elektronski zbirki predstavljajo četrto enoto. Ogled in uporabo elektronske zbirke omogoča v ta namen ustvarjeno spletišče, ki ga je izdelalo podjetje Parsis. Tabela 1: Številčna sestava vsebinskih enot digitalne zbirke. Vsebinska enota Št. kartotečnih listkov Št. posnetkov Št. iztočnic Po topoleksemih (A) 4261 4262 2835 Po izglasjih (B) 1888 1888 563 Po slovničnih značilnostih (C) 718 719 37 Skupaj kartoteka 6867 6869 3435 Zapisnik (D) — 54 1 Skupaj 6867 6923 3436 19 Zaradi primera krč 2. , ki ima nase prilepljen listek manjšega formata krčevina, ter listka Composita 1. , ki v spodnjem delu vsebuje tudi gradivo s tematiko Nepristna Composita 1. , je število posnetkov za 2 večje od dejanskega števila v digitalizacijo vključenih kartotečnih listkov. 20 Posamezni posnetek zajema po dve strani Zapisnika, izjemoma pa posnetka 44 in 45 zajemata isti strani, saj je na levi prilepljen listek z navedbo treh pomotoma izpuščenih občin. 239 Metka Furlan, Miha Sušnik Zaključek Po tej stopnji digitalizacije Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen se načrtuje popoln prepis vseh treh originalnih enot kartoteke, ki bo med drugim omogočil izdelavo davno načrtovanega »geografičnega imenika«. Literatura France BEZLAJ, 1956–1961: Slovenska vodna imena I–II. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ES 1997 = Enciklopedija Slovenije 11. Ljubljana: Mladinska knjiga. Metka FURLAN, 2006: K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: Transliterirana izdaja II. Uredila Metka Furlan. Ljubljana: Za-ložba ZRC, ZRC SAZU. i–xv. – –, 2013: Miklošičev adjektivizirajoči »suffix jor«: da ali ne. Miklosichiana bicentennalia: zbornik u čast dvestote godišnjice rođenja Franca Miklošiča. Uredila Jasmina Grković- -Mejdžor in Aleskandar Loma. Beograd SANU, Staroslovenski odbor. 247–263. Leksikon, 1904: Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru (izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900) IV. Štajersko. Dunaj: Izdala C. kr. centralna statistična komisija, tiskala in založila C. kr. dvorna in državna tiskarna. Leksikon 1906: Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru (izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900) VI. Kranjsko. Dunaj: Izdala C. kr. centralna statistična komisija, tiskala in založila C. kr. dvorna in državna tiskarna. Letopis SAZU, 1952 = Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, četrta knjiga, 1950–1951. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pavle MERKÙ, 2006: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu. Uredila Metka Furlan in Silvo Torkar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Maks PLETERŠNIK, 1894: Pripomnje. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: Transliterirana izdaja II. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. IV–X. SKI, 1985: Franc Jakopin, Tomo Korošec, Tine Logar, † Jakob Rigler, Roman Savnik, Stane Suhadolnik, Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva založba. Alenka ŠIVIC-DULAR, 1989: Slovenska matica in akcija za zbiranje zemljepisnih imen. XXV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 3.–15. julij 1989: Zbornik predavanj. Uredil Franc Zadravec. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 83–102. – –, 2004: Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen pri Slovenski matici. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 18–34. 240 Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen Silvo TORKAR, 2017: Toponimičeskie zagadki: Batuje, Horjul, Krepaka, Hobovše. Etymological research into Czech: proceedings of the Etymological Symposium Brno 2017, 12–14 September 2017, Brno (Studia etymologica Brunensia, 22). Ur. Ilona Janyšková, Helena Karlíková in Vít Boček. Praha: Lidové noviny. 401–412. Anton TRSTENJAK, 1888: Imenik krajepisnih imen slovenskih, Ljubljanski zvon 8/11, 697–699. Zapisnik: Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah (rkp.; kot sestavni del Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen). DIGITIZING PLETERŠNIK’S MANUSCRIPT COLLECTION OF GEOGRAPHICAL NAMES Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen (Pleteršnik’s Manuscript Collection of Geographical Names) is a rich source testifying to the state of Slovenian toponomy around 1900. It was created based on material for a planned encyclopedia of geographical names. The collection of material was initiated by Maks Pleteršnik, who suggested to the Slovenian Society in 1876 that all patriotic Slovenians should start collecting the names of villages, rivers, mountains, hills, and so on in their home area. After Pleteršnik’s death in 1923, this extensive project came to a standstill. Instead of a gazetteer, what has remained is a manuscript slip collection of geographical names collected as part of a field campaign across all Slovenian-speaking territory within Austria-Hungary and also from various written sources (including for Prekmurje). The names in the collection are divided into three thematic units by topolexemes, endings, and grammatical characteristics. The online edition available at https:/ przzi.zrc-sazu.si has been conceived as a collection of scans of the slips, which include the headword and are listed under the appropriate unit. The website also includes Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah (Records on the Collection of Geographical Names in Slovenian Municipalities), which was appended to the collection and provides information on the municipalities the material was gathered from as part of the Slovenian Society’s campaign. The online edition is complemented by several accompanying texts. Users can browse a total of 6,923 scans by unit and search scans by headword. The hits can be displayed as headwords or scans. 241 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 Silvo Torkar ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, SI 1000 Ljubljana, silvo.torkar@zrc-sazu.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.13 ISBN 978-961-286-684-6 V prispevku se govori o dvojezični nemško-slovenski zbirki krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in beljaškem okrožju Koroške iz leta 1823, ki obsega okrog 3100 enot in se hrani v Metelkovi zapuščini v Rokopisnem oddelku NUK. V pripravi je predstavitev tega dragocenega imenskega korpusa širši javnosti v znanstvenokritični knjižni izdaji. Ključne besede: slovenska krajevna imena, onomastika, etimologija, standardizacija krajevnih imen, Metelko This article discusses a bilingual 1823 German–Slovenian collection of toponyms in Upper and Lower Carniola, and the Villach district of Carinthia, which contains around 3,100 units and is preserved at the National University Library’s Manuscript Department as part of its Franc Metelko Collection. A printed edition which will present this valuable corpus of place names to public is also in the preparation phase. Keywords: Slovenian place names, onomastics, etymology, standardization of place names, Metelko V Rokopisnem oddelku NUK hranijo v rokopisni zapuščini jezikoslovca Frana Metelka dragoceno onomastično gradivo, dvojezične nemško-sloven- ske sezname slovenskih krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v delu beljaškega okrožja Koroške iz l. 1823. Metelko je kot uradni prevajalec namreč leta 1822 zaprosil deželno vlado za popis krajevnih imen v Lju-bljanskem guberniju v nemščini in slovenščini, pri čemer je izrazil željo, da se poleg imenovalniške slovenske oblike zapiše tudi rodilniška. Pisarji tedanjih gospostev so v letu 1823 takšne sezname pripravili, Metelko pa je na podlagi zbranega gradiva izdelal abecedni seznam več sto imenitnejših krajev in gradov (Glaser 1895: 168, Kolarič 1933: 108). Celotno gradivo je pomembno zato, ker predstavlja sistematično zbirko slovenskih oblik 242 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 znatnega dela slovenskih krajevnih imen v času pred njihovo standardizaci- jo. Žal se seznami za Notranjsko (Postojnsko okrožje) najbrž niso ohranili, ker jih v Metelkovi zapuščini ni, čeprav ni dvoma, da so obstajali, saj v Metelkovem seznamu zasledimo nekaj desetin imen z Notranjskega. Pri izdelavi podrobnega zemljevida Kranjske (Freyer 1844–1846) in seznama krajev k temu zemljevidu (Freyer 1846) je Metelkovo zbirko, kot kaže, uporabljal Henrik Freyer, ki je domnevno ob sodelovanju samega Metelka poknjiževal kranjske toponime na pisni, glasovni in morfemski ravni (Ši- vic-Dular 1988: 58, 59, 63; Šivic-Dular 2002: 11). Način, kako se je v literaturi doslej omenjalo Metelkovo gradivo, ni omogočal jasnega odgovora, ali je to gradivo ohranjeno ali ne. Ob pre- gledu Metelkove zapuščine se je izkazalo, da je gradivo v že navedenem, nekoliko okrnjenem obsegu vendarle ohranjeno. Na Inštitutu za slovenski jezik F. Ramovša je bila sprejeta odločitev, da je ta imenski korpus vredno predstaviti jezikoslovni in drugi zainteresirani javnosti v knjižni obliki ter pripraviti njegovo znanstvenokritično izdajo. Gradivo vsebuje okrog 3100 krajevnih imen, od tega jih je blizu 200 (od 1155) iz beljaškega okrožja Koroške, ker je to tedaj skupaj s Kranjsko spadalo v t. i. Ljubljanski ali Ilirski gubernij s središčem v Ljubljani (Polec 1925: 120). Za primerjavo: popis krajev in prebivalstva Ljubljanskega gu-bernija iz leta 1817, t. i. Haupt-Ausweis, na katerega so se s pridom opirali pisarji gospostev pri izdelavi dvojezičnih seznamov za Metelka, vsebuje 3225 krajev na Kranjskem (Melik 1948–1949: 164), Freyerjev seznam za Kranjsko iz leta 1846 pa 3220 imen krajev in gradov (Šivic-Dular 1988: 57). K številki 3100 je treba dodati 446 imen, ki jih je Metelko odbral iz dobljenega gradiva in jih po lastni presoji poknjižil. Delo pri kritični izdaji zgodovinskega vira je zahtevalo prepis celotnega gradiva skupaj s prevodom nemških spremnih besedil (dopisi oblastem in odgovori na dopise) v slovenščino. Prepis in prevod nemških delov popisa in vseh uradnih dopisov, vštevši Metelkovo prošnjo oblastem in njihov od- govor nanjo, je opravil zgodovinar mag. Drago Trpin. Naslednja stopnja je bila lokalizacija krajev in identifikacija s sodobnimi imenskimi oblikami, kar je zahtevalo delo z drugimi že objavljenimi historičnimi viri, krajevni-mi imeniki in leksikoni. Poglavitno oporo pri tem sta nudila popis iz leta 1817 (Haupt-Ausweis) in Freyerjev dvojezični seznam toponimov iz leta 1846. Pri iskanju slovenskih oblik krajevnih imen se je kot zelo dragocen vir izkazal tudi jožefinski vojaški zemljevid s priloženimi opisi iz ok. leta 1780 v dvojezični nemško-slovenski izdaji (Jožefinski opisi 1, 2, 4, 5), posebej pa še isti zemljevid, dosegljiv na spletu (Spletni vir 3). Dragocene 243 Silvo Torkar stare zapise slovenskih imenskih oblik najdemo v knjižicah Hišna imena južne Koroške (Kotnik 1996, 1997, 2008, 2009). Za nadaljnje spremljanje imena je bila zelo koristna uporaba objav avstrijskih popisov prebivalstva 1869 (izšlo 1874), 1880 (1884), 1890 (1894), 1900 (1906) in 1910 (1919), Krajevnega leksikona Dravske banovine 1937, Imenika naseljenih mesta u FNRJ 1951, Krajevnega imenika LR Slovenije 1952, Krajevnega leksikona Slovenije I–III (1968–1976) ter publikacije Pregled sprememb naselij RS od leta 1948 do 1990 (1992). Današnje stanje naselbinskih imen je razvidno na spletni aplikaciji Statističnega urada RS z naslovom Krajevna imena (Spletni vir 4). Z druge strani je za ugotavljanje glasovnega razvoja krajevnih imen, njihove tvorjenosti in motivacije izredno pomembno poznavanje starejših historičnih zapisov. Pri tem so igrali ključno vlogo zapisi, dosegljivi v prečiščeni in dopolnjeni verziji Historične topografije Kranjske (do leta 1500) (Spletni vir 5), podatki iz Gradiva za historično topografijo predjožefinskih župnij na Kranjskem (Höfler 2015), zapisi slovenskih zemljepisnih imen v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (1689), Florjančičev zemljevid Kranjske iz leta 1744 in Hacquetov zemljevid Krainska deschela iz leta 1778. Sodobne imenske oblike, onaglašenost in raba v rodilniku so praviloma prevzete iz priročnikov Slovenska krajevna imena (SKI 1985), Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem Pavleta Zdovca (1993, 2008 in 2010), Slovenska krajevna imena v Italiji Pavleta Merkuja (1999), deloma tudi SP 2001, sicer pa je onaglašenost včasih tudi korigirana (npr. Vôlča in ne Vólča, premični naglas Glóbel, iz Globéli in ne Globél, iz Globéli). Da bi bilo mogoče oceniti imensko obliko, izpričano v viru iz leta 1823, je ime pogosto, vendar ne vselej, za navedbo historičnih zapisov vsaj deloma ali tudi v celoti etimologizirano. Značilnosti zapisov imenovalniških, rodilniških ali mestniških oblik v viru so komentirane v samostojnih opombah. Pri identifikaciji krajevnih imen v viru 1823 so bile včasih težave. Niso redki primeri, ko so v imenikih vse do 1919 naselja nosila ime po enem od zaselkov, pozneje pa je naselje prevzelo ime drugega zaselka in sta se vlogi zamenjali: do 1919 je bil Negastrn v o. Moravče zaselek naselja Podoreh, od 1937 pa je Podoreh zaselek Negastrna; do 1884 je bil Čilpah v o. Mokronog - Trebelno zaselek naselja Sela, od 1894 pa so Sela zaselek Čilpaha. Preimenovanja med obema vojnama v krajevnih leksikonih niso vselej dokumentirana, kar je včasih močno otežilo njihovo identifikacijo. Tako je krajevno ime Mati Božja (Maria Virginis) nastopalo pod tem imenom 244 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 začenši z imenikom 1817 (glavna občina Moravče), v Metelkovem gradi- vu 1823 (gospostvo Brdo Podpeč), v Freyerjevem seznamu 1846 (župnija Moravče) in v popisih 1874 in 1884 (občina Drtija), nato pa se je v popisih od 1894 do 1919 ter v Glonarjevem Poučnem leksikonu 1933 pojavljalo pod imenom Za Goro, od leksikona 1937 dalje pa nastopa pod imenom Dešen. Povojna preimenovanja so v večini primerov zajeta v publikaciji Pregled sprememb naselij RS od 1948 do 1990 (1992). V letih 1952–1955 so bili številni kraji s svetniškimi imeni preimenovani iz ideoloških razlogov, nekateri pa tudi iz purističnih, npr. Svinje v o. Moravče v Vinje, ali Mošnja v o. Radovljica v Ravnico, ali hiperkorektnih, npr. Goričica v o. Ivančna Gorica (z nepotrebnim istorečjem) v Malo Goričico. Toda Limbarska Gora si je 1955 le povrnila staro ime, ime Sv. Valentin je namreč nosila samo od 1874 do 1955. Preimenovanja po letu 1990 so dokumentirana na spletni aplikaciji SURS Krajevna imena (Spletni vir 4). Simptomatičen je spremni dopis okrožnega urada v Beljaku,1 ki pravi, da »v okrajni gosposki Beljak vendska imena niso mogla biti zbrana, ker imajo kraji, čeravno z vendskimi prebivalci, zgolj nemška imena, kako pa drugi vendski sosedje ali Kranjci po svoje te kraje imenujejo in lahko zna- čilna nemška imena popačijo, je nepomembno«. Tudi krajev v »nemških« glavnih občinah Šmohor in Radnja vas (gospostvo Grünburg) »nihče ni znal poimenovati v vendskem jeziku, zato se predloži le seznam (42) krajevnih imen za obe »vendski« glavni občini Khünburg in Aichelburg«. Pač pa je gospostvo Podklošter predložilo seznam imen vseh 44 krajev, gospostvo Rožek pa vseh 115 krajev. Kompetence pisarjev posameznih gospostev v slovenščini so se zelo razlikovale. Najslabše so bile v beljaškem okrožju Koroške za kraje v Ziljski dolini, izstopata tudi kočevsko gospostvo in Višnja Gora. Se- znami nekaterih gospostev sploh ne vsebujejo rodilniških oblik, namreč Podklošter (namesto imenovalnika so pogosto navedeni le mestniki ali orodniki), Mirna, Mokronog, Podpeč (Turn - Gallenstein), Poljane (Črno- melj), Šrajbarski Turn, Turjak, po drugi strani pa so imena v gospostvu Kostanjevica navedena v imenovalniku in mestniku, v gospostvih Rožek in Smlednik pa celo v imenovalniku, rodilniku in mestniku. Zanimivo je, da pisarji gospostev Goričane, Krumperk, Loka, Mirna razen pri nekaterih pomembnejših krajih niso pripisali nemških imenskih oblik, za župnijo 1 Prevod je delo mag. Draga Trpina. 245 Silvo Torkar Poljane pa župnik ni navedel niti ene nemške imenske oblike, enako tudi pisar gospostva Boštanj. Dokaj kakovostne slovenske imenske oblike vsebujejo seznami gospo- stev Rožek, Bela Peč, Bled, Brdo Podpeč, Fužine Turn, Goričane, Ig, Križ, Krumperk, Loka, Mekinje, Poljane, Ponoviče, Radovljica, Smlednik, Bo- štanj, Kostanjevica, Novo mesto, Ribnica, Novo mesto Rupreče, Trebnje, Velike Lašče, Žužemberk. Šibko poznavanje slovenščine razodevajo zlasti neživljenjski zapisi ro- dilniških oblik krajevnih imen v Ziljski dolini: – Uelikaveſse, rod. Uelika veſsou (Velika vas pri Šmohorju, rod. Velike vasi), – Matschidle, rod. Matschidlou (Močidle, rod. Močidel), – Rautach, rod. Rautanou (Rut pri Melvičah, rod. Ruta). Kljub tem pomanjkljivostim izvemo za takrat še žive oblike krajevnih imen s pripono -jane, npr. * Potočane (danes Potoče), *Blačane (danes Blače), ali za starejšo imensko obliko *Limača ves (danes Limače) in za narečno obliko Distinja ves namesto Gostinja ves ter Dorče namesto Dvorče. Pripona -jane je 1823 še živela tudi v rodilniških oblikah nekaterih imen na Gorenjskem: – Verbné, is Verbʼnjan (danes Vrbnje, iz Vrbenj, o. Radovljica), – Sgornje Duple, is Sgornjeh Duplan (danes Zgornje Duplje, iz Zgornjih Dupelj, o. Naklo), – Vusche, an (danes Luže, iz Luž, o. Šenčur), – Zerkle, is Zerklan (danes Cerklje na Gorenjskem, iz Cerkelj). V gospostvu Rožèk v Rožu so izpričane arhaične imenske oblike Drovlani (danes Dravlje), Sriejani (danes Sreje), Lieshani (danes Leše), Turdaniče ( *Tvrdaniče, danes Trdaniče), Vozhani (danes Loče), Dieshezhezhe ( *De- šičiči, danes Deščice). V gospostvu Trbiž v Kanalski dolini so izpričane arhaične oblike: Tre- bisch (Trbiž), Bouzhek (danes Fličl iz nem. Flitschl, it. Plezzut), Vouzhja Veſs (danes Ovčja vas). Zanimivo je, da je pisar gospostva Kočevje navedel takrat še živo arhaično ljudsko obliko Hozhevje za Kočevje, vendar Gott-schevska Reka za Kočevska Reka. Imena iz seznamov, pripravljenih za Metelka, so tudi v komentiranem razdelku razvrščena po gospostvih v istem zaporedju kot v originalu, poda- na pa so v štirih vzporednih stolpcih, komentarji pa so podani v opombah pod črto. Za ponazoritev navajam dva primera: 246 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 Sodobna Rodilnik Metelkovo Zgod. nem. slovenska oblika gradivo oblika Hobôvše pri iz Hobôvš pri Hoboushe, / bey Altoſslitz /4 Stári Óselici2 Stári Óselici Hoboush3 Želézniki5 iz Želéznikov Shelésnike, Eysnern Shelésnikev6 Zbrano imensko gradivo je ne glede na vse pomanjkljivosti pomembno, ker nam omogoča vpogled v živi jezik oz. imenske oblike pred prvim celovi- tim poskusom njihovega poknjiženja, ki se upravičeno pripisuje Freyerju 1846 (Šivic-Dular 2002: 11). Zapisi iz leta 1823 so marsikdaj pomembni za zanesljivejšo etimologizacijo imena. Nekaj primerov: – Óblake, tudi Globáče (o. Čajna): 1823 u Watschach – Ôvčja vás v Kanalski dolini: 1823 Vouzhja Veſs vel Vaſs – Gámeljne (Spodnje, Srednje, Zgornje): 1823 Gamelne, rod. Gamelnou – Pržánj (od 1975 del Ljubljane): 1823 Preshgain, rod. Preshgaina (= *Pre- žganj) 2 Hobovše pri Stari Oselici so naselje v o. Gorenja vas - Poljane. V historičnih virih so izpričane 1291 kot Chotwuosse, 1501 Chadbuesch, 1560 Chodwulsch (Kos 1894: 16), 1780 Kaboushe, 1817 Hobouſche (Haupt-Ausweis), 1825 Hobouſche bei Altoſslitz (Spletni vir 9), 1846 Hobovſhe (Freyer 1846: 36), 1874 Hobovše pri Stari Oslici (Imenik krajev 1874: 37), enako tudi 1884, 1894, 1906 in 1919. KLDB 1937: 575 je uveljavil ime Hobovše brez prilastka, saj so Hobovše pri Novi Oslici po letu 1918 pripadle Italiji in je potreba po prilastku odpadla. Danes se kraj imenuje Cerkljanski Vrh in spada pod o. Cerkno. Ime se je prvotno glasilo *Hudobolše (brdo), izhaja pa iz vzdevka *Huda bolha (Torkar 2017a: 112). 3 S črko u je odražen izgovor dvoustničnega ṷ, nastalega iz historičnega l. 4 Vir ne navaja imena v nemščini, ker loški pisar pri imenih, ki so se v nemščini glasila enako kot v slovenščini, upravičeno ni zapisoval istih imen še v skladu z nemškimi pisnimi navadami. 5 Železniki so naselje v istoimenski občini. V historičnih virih so izpričani 1354 kot Eyznar, 1485–1490 kot Eysnern (SHT: 1814), v slovenščini 1689 Vshelezenkah (Valvasor I: 385), 1778 Scheleisenke (Hacquetov zemljevid Krainska deschela), 1817 samo nemško Eisnern (Haupt-Ausweis), 1846 Shelesnike (Freyer 1846: 116), 1874 Železnike (Imenik krajev 1874: 37), enako tudi 1884, pač pa 1894 in pozneje Železniki (Special Orts-Repertorium 1894: 41). 6 Zapis rodilniške oblike s prečrtano končnico -ov lepo pokaže zadrego pisarja, ki je opazil razkorak med ženskospolsko imenovalniško obliko Železnike, nastalo s flektivno derivacijo iz tožilnika smeri k prvotnemu imenovalniku Železniki, in moškospolskimi stranskimi skloni, zato se je odločil za ženskospolsko obliko rodilnika. V nasprotju s tem je bilo ime Železnike konec 19. stol. spremenjeno v Železniki in s tem vzpostavljena moškospolska paradigma v celoti. 247 Silvo Torkar – Stružévo (od 1957 del Kranja): 1823 Sterscheu, rod. Sterscheuga – Rašíca (o. Ljubljana): 1823 Uranshiza, rod. Uranshize – Kočévje: 1823 Hozhevje, rod. Hozhevja – Brví (o. Brežice): 1823 Verbje, mest. vʼ Verbju – Tálčji Vŕh (o. Črnomelj): 1823 Telzhiverh – Frlúga (o. Krško): 1823 Ferloga, mest. vʼ Ferloge (morda iz *brloga) – Máline (o. Mokronog - Trebelno): 1823 Mallne (= Malni) – Vrhôvo pri Mirni Pêči (o. Mirna Peč): 1823 Goreinberhou, Doleinber- hou – Mírtoviči (o. Osilnica): 1823 Mertouz – Podstŕm (o. Kostanjevica na Krki): 1823 Podſtermen, orod. Podſtermenam – Sadínja vás (o. Semič): 1823 Sodinavaſ – Trebélnik (o. Krško): 1823 Trobevnik – Pobréžje (o. Črnomelj): 1823 Podbreshie (= *Podbrežje) – Tíhaboj (o. Litija): 1823 Tehaboi Zapisi v gradivu iz leta 1823 izpričujejo tudi starejše imenske oblike mo- škega spola, ki so nekdaj s flektivno derivacijo iz tožilnika smeri prešle v oblike ženskega spola, a so bile med 1894 in 1937 spet vzpostavljene oblike moškega spola: – Svržáki, Svržakov (o. Metlika): 1823 Swershake – Drášiči, iz Drášičev/Drášič (o. Metlika): 1823 Draſhizhe – Radóši, iz Radóš (o. Metlika): 1823 Radoſhe – Príbinci, iz Príbincev/Príbinec (o. Črnomelj): 1823 Pribinze – Drágoši, iz Drágošev/Drágoš (o. Črnomelj): 1823 Dragoſhe – Fúčkovci, iz Fúčkovcev (o. Črnomelj): 1823 Fuzhkouze – Dolénjci, iz Dolénjec (o. Črnomelj): 1823 Dollenze – Žúniči, iz Žúničev/Žúnič (o. Črnomelj): 1823 Shunizhe – Balkôvci, iz Balkôvcev (o. Črnomelj): 1823 Balkouze – Bojánci, iz Bojáncev (o. Črnomelj): 1823 Bojanze Na drugi strani lahko v gradivu iz leta 1823 zasledimo primere starejših imenskih oblik moškega spola, ki so pozneje s flektivno derivacijo iz ro- dilnika prešle v oblike ženskega spola: – Drúlovka (del Kranja): 1823 Drulouk, rod. Drulouka (od 1919 Drulovka) – Gábrovka (o. Litija): 1823 Gabrouk (od 1884 Gabrovka) – Ilovka (o. Kranj): 1823 Illouk, vendar rod. Illouke, od 1846 Ilovka – Vírmaše (o. Škofja Loka): 1823 Virmashe, rod. Virmoshov (danes Vir- maš) 248 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 – Láze pri Váčah (o. Litija): 1823 Lase, rod. Lasov (danes Laz) Iz Metelkovega gradiva izvemo za številne primere edninskih imenskih oblik, ki so jih v novejšem času izrinile množinske oblike: – Presêrje pri Lukovici (o. Lukovica): 1823 Preserje, rod. Preserja (danes Preserij) – Presêrje pri Rádomljah (o. Domžale): 1823 Preſerje, rod. Preſerja (danes Preserij) – Gradóvlje (o. Ljubljana): 1823 Gradoule, rod. Gradoula (danes Gra- dovelj) – Dobrúnje (del Ljubljane): 1823 Dobruine, rod. Dobruina (danes Do- brunj) – Zavóglje (del Ljubljane): 1823 Savogle, rod. Savogla (danes Zavogelj ali Zavogljega) – Škrílje (o. Ig): 1823 Skril, rod. Skrilga (danes Škrilj) – Srédnje Bítnje (o. Kranj): 1823 srednu Bittne, rod. sredniga Bittna (danes Srednjih Bitenj) – Dolénje (o. Domžale): 1823 Dolene, rod. Doleniga (danes Dolenj) – Túrnše (o. Domžale): 1823 Turnſhe, Turnſha (danes Turnš) – Vŕhpolje pri Morávčah (o. Moravče): 1823 Verhpole, rod. Verhpola (danes Vrhpolj) – Vŕhpolje pri Kámniku (o. Kamnik): 1823 Verhpole a (danes Vrhpolj) – Rávne pri Mlínšah (o. Zagorje ob Savi): 1823 Ravno, rod. Ravniga (danes Raven) – Óbčice (o. Kočevje): 1823 Obzhiza, rod. Obzhize (danes Občic) – Iménje (o. Šentjernej): 1823 Imenje, mest. na Imenjim (danes na Imenjah) – Kámence (o. Brežice): 1823 Kamenza, mest. vʼ Kamenzi (danes v Ka- mencah) – Ivánjše (o. Kostanjevica na Krki): 1823 Ivanſhe, mest. na Ivanſhi (danes v Ivanjšah) – Premagôvce (o. Krško): 1823 Premagovz, mest. vʼ Premagovzu (danes na Premagovcah) – Znánovce (o. Krško): 1823 Snanovza, mest. vʼ Snanovzi (danes v Zna- novcih) – Rávne (o. Mirna): 1823 Rauno – Brézje pri Trebélnem (o. Novo mesto): 1823 Bresie, rod. Bresia (danes Brezij) – Jélše (o. Mirna Peč), Jélše pri Otóčcu (o. Novo mesto): 1823 Jeuſha, rod. Jeuſhee (danes Jelš) 249 Silvo Torkar Metelkovo gradivo 1823 nam priča o nekdanji pridevniški sklanjatvi kra- jevnih imen v nasprotju z danes uveljavljeno samostalniško: – Šmártno pri Litíji: 1823 Shmarten, ga (danes Šmártna) – Tácen (del Ljubljane): 1823 is Tazna, tudi Tazenga (danes Tacna) – Vevče (del Ljubljane): 1823 Veuzhe, rod. Veuzhiga (danes Vevč) – Máli Lípoglav (o. Ljubljana): 1823 Mal Lipoglou, rod. Malga Lipoglouga (danes Lipoglava) – Ôrle (o. Škofljica): 1823 Orle, rod. Orlga (danes Orl) – Dolénje (o. Domžale): 1823 Dolene, rod. Doleniga (danes Dolenj) – Podréčje (o. Domžale): 1823 Podrezhe, rod. Podrezhga (danes Podrečja) – Podobêno (o. Gorenja vas - Poljane): 1823 Podobenim, rod. Podobenga (danes Podobena) – Studéno (o. Železniki): 1823 Studenim, rod. Studenga (danes Studena) Metelkovo gradivo 1823 nam priča ponekod tudi o stanju pred izvršeno vokalno redukcijo: – Stíčna: 1823 Setitshna – Stiška vas (o. Cerklje na Gorenjskem): 1823 Sittischkavaſs – Pšata (o. Domžale): 1823 Peshata – Pšata (o. Cerklje na Gorenjskem): 1823 Pishata – Pšévo (o. Kranj): 1823 Pescheu, rod. Pescheuga – Slátna (o. Radovljica): 1823 Slatena, rod. is Slatine V krajevnih imenih je izpričana tudi izmenljivost pripon -ec (1823) in -ica (danes) ali obratno: – Brézovica pri Stópičah (o. Novo mesto): 1823 Bresoutz, rod. is Bresouza (od 1874 Brezovica) – Vélika Stŕmica (o. Mokronog - Trebelno): 1823 velke Stermez (od 1894 V. Strmica) – Leskôvica pri Šmártnem (o. Šmartno pri Litiji): 1823 Leskouz, a (od 1884 Leskovica) – Cerôvica (o. Šmartno pri Litiji): 1823 Zerouz, a (1952 še Cerovec, 1971 že Cerovica) – Oréhovec (o. Kostanjevica na Krki): 1823 Orehovza, v ʼ Orehovzi (od 1919 Orehovec) – Górnji Ájdovec (o. Žužemberk): 1823 goreina Aidouza (od 1919 Gorenji Ajdovec) – Mála Stŕmica (o. Šmarješke Toplice): 1823 spodni stermez (od 1906 Mala Strmica) 250 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 V Metelkovem gradivu 1823 je izpričanih nemalo primerov nedokončane substantivizacije predložnih zvez: – Podorécham (zas. Negastrna, o. Moravče), že 1846 Podorh, od 1894 Podoreh – Podsidam (zas. V Zideh, o. Lukovica), 1846 Podsid, od 1937 Podzid – Pod Gradam (o. Ljubljana), že 1817 in od 1846 Podgrad – Pod Turnam (staro ime gradu Tivoli), od 1894 Podturn – Pod Roshenpaham (zas. vasi Glince, od 1935 del Ljubljane), od 1894 Podrožnik – Med Vodame (Medvode), že ok. 1780 in od 1846 Medvode – Savodo (Zavoda, o. Kranj), od 1937 Zavoda – Pred moſtam (o. Gorenja vas - Poljane), od 1846 Predmost – sa Kobilkam (Zakobiljek v o. Gorenja vas - Poljane), od 1846 Sakobilek – Podlanisham (o. Cerkno), od 1874 Podlanišče – Pod Wlizo (o. Kranj), od 1846 Podbliza V gradivu iz leta 1823 presenečajo zapisi, ki kažejo na izgovor srednjega l v izglasju namesto današnjega dvoustničnega ṷ: – Podmolník [- ṷn-] (o. Ljubljana), 1823 Podmolnig – Hrástov Dól [- ṷ] (o. Ivančna Gorica), 1823 Hrastoudull – Andól [- ṷ] (o. Ribnica), 1823 Andol – Glóbel [- ṷ] (o. Sodražica), 1823 Globel – Kôtel [- ṷ] (o. Sodražica), 1823 Kotel V Metelkovem gradivu 1823 so še ohranjene imenske oblike pred pozneje izpričano disimilacijo č-č > č-c: – Dolénčice (o. Gorenja vas - Poljane): 1823 Dolenzhizhe, rod. Dolen- zhizh Jezikoslovni komentarji v kritični izdaji vira v številnih, ne pa v vseh primerih razkrivajo motivacijo za nastanek imena, ponekod sta pritegnitev sta- rejših historičnih zapisov ali dodaten premislek omogočila tudi novo, ver- jetnejšo etimologizacijo, npr. pri imenu Óvčna (o. Bekštanj), 1823 Ovzhena (iz ločina, ‘ločje’), Daljna vas (o. Škofljica), 1823 Dalna vaſs (iz *Dolnja vas), Račni Vrh (o. Domžale), 1823 Lazhenverh, vendar 1436 Raczenberg (iz krajevnega in vodnega imena Rača), Ježkôvec (o. Trebnje), 1823 Jezhkouz (iz *Večkovec), Vóšče (o. Radovljica), 1823 Voſhzhe (iz *Volčiče). Pisarji gospostev, celo tisti z izrazito dobrimi slovenskimi zapisi, so pod vplivom nemških pisnih navad pogosto pisali besedne zveze skupaj, 251 Silvo Torkar npr. Pustihrib, Shegovavaſ, Velkaſlivza v gospostvu Ribnica, Zeroulog v gospostvu Novo mesto Rupreče itd. Metelko v svojem zvežčiču navaja okrog 30 imen iz Notranjske oz. Postojnskega okrožja, npr. Borovnica ( Barovnize), Godovič, Dobrepolje ( Dobrepole), Horjul, Hotedršica ( Hotedershizhza), Lož ( Loshe), Logatec ( Logaz), Unec ( Unz), Idrija, Vrhnika, Polhov Gradec ( Povhovgradez), Raz-drto, Žiri ( Shere Shir), Vojsko ( Vojſka), Cerknica ( Zirkniza), Col ( Zoll), zato lahko upravičeno sklepamo, da je korpus prvotno obsegal tudi imena iz Notranjske, ki pa jih v zapuščini ni. Obenem Metelko v zvežčiču navaja tudi imena gradov, dvorcev, imen z Gorenjskega in Dolenjskega, ki jih ohranjeno gradivo ne vsebuje, npr. Kopajne (danes Kópanj), ki je le vzpe-tina s cerkvijo (Freyer 1846: Kopajne), ali dvorec Ternoshe (danes Drnča, Valvasor I: 114 Termzche, Freyer 1846 Ternjeze, nem. Törmetsch), grad Tarizhna vaſ (Freyer 1846: Tarishka Vaſ) itd. Razlike med oblikami v Metelkovem gradivu 1823 in Metelkovimi poknjiženji Metelkova poknjiženja so večinoma uspešna in jih je deloma uporabil tudi v svoji slovnici (Metelko 1825: 64–65, 189–192), kjer v metelčici med drugim navaja: Зasp, gen. Зaspƨga (Zasip), Sostro, gen. Sostra (tu se je zanesel na nezanesljivo gradivo gospostva Višnja Gora, kjer npr. pisar za ime Velkmlazhou navaja rodilnik Velkamlazhova), Ӿelime, gen. Ӿelimƨga (Želimlje), Novo msto, gen. Novƨga msta, Зalƨ log, Зalƨga loga (Zali Log). Drugače kot v svojem zvežčiču, kjer je ime Dovje popravil v Dolje (pre- črtal pa oblike Dolgo polje, Doje in Dovje), je v slovnici ohranil v gradivu sporočeno obliko Dovje in rodilnik Dovjƨga. V nasprotju s podatki iz gradiva je Metelko v slovnici poknjižil ime Bežigrad kot Bжji grad (asylum) in navedel drugačen, napačni rodilnik Bжjiga grada. Čeprav je z latinskim prevodom zadel v bistvo imena (grad, kamor se beži), je poknjiženje napačno, saj je ime v besedotvornem pogledu imperativna zloženka iz glagola bežati in samostalnika grad, pri-merljiva z ledinskimi in krajevnimi imeni Bežidolina, Skočidol, Zanigrad (< *Zvenigrad) ipd. (Torkar 2017b: 337). Ime Stara Oſselza (Stara Oselica) je v zvežčiču smiselno popravil v Stara oſliza (od 1937 žal spet zmotno Stara Oselica), Preshgaine (Prežganje) v Preshganje, Bisterza (Bistrica) v Biſtriza, Begene (Begunje) v Bégune, 252 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 Ouſhiſhe (Ovsiše) v Ouſiſhe (Freyer ima Ovſiſhe), Kamnagoriza (Kamna Gorica) v Kamna goriza, Wokauze (Bokalce) v Bokalze itd. V svojem zvežčiču pa pri nekaterih poknjiženjih ni imel srečne roke, saj je ime Adleſhizhi (Adlešiči) poknjižil kot Adleſhzhe (Freyer piše Adleſhzhi), Hozhevje (Kočevje) v Kozhevje, Homez (Homec) v Hmez (Freyer piše Homez), Mihovo (Mihovo) v Mehovo (Freyer ima Mihovo), Roue (Rova) v Rova (tudi Freyer ima Rova, kar je bliže narečni rabi), Setitshna (Stična) v Shtizhna, Tschermoshnize (Črmošnjice) v Zhernomoſhnize (Freyer ima Zhermoſhnize), Zhernoml (Črnomelj) v Zhernemel (Freyer ima Zhernamel). Literatura Ivan Dizma FLORJANČIČ DE GRINFELD, 1744: Ducatus Carnioliae Tabula Choro-graphica, Jussu, Sumptu’que Inclitorum Provinciae Statuum geometrice exhibita (zemljevid). Gl. Spletni vir 7. Henrik FREYER, 1846: Alphabetisches Verzeichniß aller Ortschafts- und Schlöſſer-Namen des Herzogthums Krain in deutſch und krainiſcher Sprache. Laibach: Druck von Joſef Blasnik. Karel GLASER, 1895: Zgodovina slovenskega slovstva. 2. zvezek: Od francoske revolucije do 1848. l. Ljubljana: Slovenska Matica. SHT = Slovenska historična topografija. Historična topografija Kranjske (do leta 1500). 2. e-izdaja, verzija 2.0. Gl. Spletni vir 5. Baltazar HACQUET, 1778: Krainska deschela (zemljevid). Gl. Spletni vir 8. Janez HÖFLER, 2015: Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. Ljubljana: Viharnik (e-knjiga). https:/ www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-5TDZOJZP/2a71b563-608c-4198-99d0-456a11e7fe39/PDF Rudolf KOLARIČ, 1933: Metelko Franc Serafin. Slovenski biografski leksikon. 5. zv. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka. 108. Franc KOS, 1894: Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Ljubljana: Matica Slovenska. Bertrand KOTNIK, 1996: Zgodovina hiš južne Koroške. 4. knjiga. Občina Rožek. Celovec: Mohorjeva družba. – –, 1997: Zgodovina hiš južne Koroške. 5. knjiga. Občina Št. Jakob v Rožu. Celovec: Mohorjeva družba. – –, 2008: Zgodovina hiš južne Koroške 12: Spodnja Zilja. Celovec: Mohorjeva založba. – –, 2009: Zgodovina hiš južne Koroške. 14. knjiga. Prafara Marija na Zilji. Celovec: Mohorjeva družba. 253 Silvo Torkar Vasilij MELIK, 1948–1949: Naselja kot upravno-statistične enote, Geografski vestnik 20–21, 153–194. Pavle MERKÙ, 1999: Slovenska krajevna imena v Italiji. Priročnik. Toponimi sloveni in Italia. Manuale. Trst: Mladika. Franc METELKO, 1825: Lehrgebäude der Sloweniſchen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach: Leopold Eger, Gubernialbuchdrucker. Janko POLEC, 1925: Kraljestvo Ilirija. Prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah. 1. del (z eno karto). Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna. SKI 1985 = Slovenska krajevna imena. Franc Jakopin, Tomo Korošec, Tine Logar, Jakob Rigler, Roman Savnik, Stane Suhadolnik. Ljubljana: Cankarjeva založba. SP 2001 = Slovenski pravopis. Ur. Jože Toporišič et al. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Založba ZRC. Alenka ŠIVIC-DULAR, 1988: K normiranju slovenskih zemljepisnih imen. XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 55–66. – –, 2002: Zgodovina imenoslovja v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8/2, 7–27. Silvo TORKAR, 2017a: Odstiranje slovenskih krajevnih imen: Horjul in Hobovše, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 57/3–4, 110–114. – –, 2017b: Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen (2), Jezikoslovni zapiski 23/2, 331–341. Janez Vajkard VALVASOR, 1689: Die Ehre deß Hertzogthums Crain I-IV. Laybach. Gl. tudi Spletni vir 6. Pavel ZDOVC, 1993: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Dunaj: Tiskarna mehitaristov. – –, 2008: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Pregledana in preurejena ter z več sto jezikovnimi imenskimi podatki razširjena žepna izdaja. Celovec: Založba Drava. – –, 2010: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja. Ljubljana: SAZU. Kronološko citirani viri 1817 = Haupt-Ausweis über die Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebiethes in Provinzen, Kreiſe, Sektionen, Bezirks-Obrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortſchaften, nebſt deren Häuſer- und Seelenanzahl im Jahre 1817. Laibach: Gedruckt mit Egeriſchen Schriften. Gl. Spletni vir 1. Henrik FREYER, 1844–1846: Special-Karte des Herzogthums Krain. Wien: Verlag der Kunsthandlung. Gl. Spletni vir 2. JOŽEFINSKI OPISI 1, 2, 4, 5: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804). Opisi, 1.–5. zvezek, 1995–1999. Ljubljana: ZRC SAZU, ARS. Gl. tudi Spletni vir 3. 254 Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823 KIS 1952 = Krajevni imenik Ljudske republike Slovenije. Ljubljana: Zavod za statistiko in evidenco LRS. KLDB 1937 = Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi topo-grafskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava krajevnega leksikona dravske banovine. Gl. tudi Spletni vir 10. KLS I–III: Krajevni leksikon Slovenije, 1., 2., 3. knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1968–1976. PREGLED SPREMEMB NASELIJ 1992 = Pregled sprememb naselij RS od leta 1948 do 1990 (Preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve). Ljubljana: Zavod RS za statistiko. Spletna aplikacija Krajevna imena. Gl. Spletni vir 4. 1874 = Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji. Laibach – Ljubljana: Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Gl. tudi Spletni vir 11. 1884 = Special-Orts-Repertorium von Krain. Obširen imenik krajev na Krajnskem. Wien: Alfred Hölder. Gl. tudi Spletni vir 12. 1894 = Special-Orts-Repertorium von Krain. Specijalni repertorij krajev na Kranjskem na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien: Alfred Hölder. Gl. tudi Spletni vir 13. 1906 = Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Dunaj: C. kr. dvorna in državna tiskarna. Gl. tudi Spletni vir 14. 1919 = Spezialortsrepertorium von Krain. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Wien: Verlag der Deutschösterreichischen Staats-druckerei. Gl. tudi Spletni vir 15. 1951 = Imenik naseljenih mesta u Federativnoj Narodnoj Republici Jugoslaviji. Stanje 1 januara 1951 godine. Beograd: Savezni zavod za statistiku i evidenciju. Spletni viri Spletni vir 1: https:/ books.google.si/books?id=hMZMAAAAcAAJ&printsec=frontcover &hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Spletni vir 2: https:/ www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-75IQMI4Y/?query=%27sourc e%3dzemljevidi%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1843 Spletni vir 3: https:/ mapire.eu/en/ Spletni vir 4: https://www.stat.si/KrajevnaImena/Settlements/ByRegion Spletni vir 5: https:/ topografija.zrc-sazu.si/sht/files/SHT-Kranjska_web2.0.pdf Spletni vir 6: https:/ www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 255 Silvo Torkar Spletni vir 7: https:/ www.dlib.si/results/?query=%27source%3dzemljevidi%27&sortDir= ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1744 Spletni vir 8: https:/ www.dlib.si/results/?query=%27source%3dzemljevidi%27&sortDir= ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1778 Spletni vir 9: http:/ arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=223806 Spletni vir 10: https:/ www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE/950e0f2a-bb42-4591-b65e-d9de0038c098/PDF Spletni vir 11: https:/ www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertori-um_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf Spletni vir 12: https:/ www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/830/Krain_1880_cropabby.pdf Spletni vir 13: https:/ www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1108/kranjska%201894.pdf Spletni vir 14: https:/ www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1109/Leksikon_obcin_VI_ Kranjsko_1906.pdf Spletni vir 15: https:/ www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1110/SPEZIALORTSRE-PERTORIUM_KRAIN_1910.pdf METELKO’S COLLECTION OF SLOVENIAN TOPONYMS 1823 As an official translator in 1822, Franc Serafin Metelko asked the provincial government for an inventory of place names in the Ljubljana Governorate in German and Slovenian. The clerks of the dominions prepared these lists in 1823. The material collected includes around 3,100 toponyms, nearly two hundred of them from the Villach district in Carinthia and the rest from Upper and Lower Carniola. The names in Inner Carniola are missing. Furthermore, to the 3,100 a further 446 toponyms should be added that Metelko selected from the material obtained and standardized according to his own judgment. A printed edition which will present a valuable corpus of place names for public is in a preparation phase. Preparations for publishing this historical source required that entire material was copied, while the accompanying German texts were translated into Slovenian. The German parts of the inventory and all of the official letters were copied and translated by the historian Drago Trpin. Locating the places and identifying their contemporary name forms required working with previously published historical sources, gazetteers, and encyclopedias. The two main sources were the 1817 census summary (Germ. Haupt-Ausweis) and Heinrich Freyer’s 1846 bilingual list of Carniolan toponyms. Primary important for identifying phonological development of place names, their derivation, and semantic motivation were the records available in the consolidated and revised edition of Historična topografija Kranjske (do leta 1500) (Historical Topography of Carniola to 1500). To evaluate the name forms attested in the 1823 source, the names are often at least partly or fully etymologized. 256 Projekt Historična topografija Primorske Matjaž Bizjak1 ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI 1000 Ljubljana, matjaz.bizjak@zrc-sazu.si DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.14 ISBN 978-961-286-684-6 Avtor predstavlja projekt Historična topografija Primorska, digitalizirano zbirko omemb krajevnih imen v zgodovinskih, predvsem srednjeveških virih. Zbirka v obliki spletne aplikacije je namenjena predvsem identifikaciji krajevnih imen, obenem pa omogoča tudi različne oblike povezovanja s podatkovnimi korpusi dopolnilnih ved (arheologija, umetnostna zgodovina in jezikoslovje). Ključne besede: historična topografija, toponimi, paleonimi, zgodovina srednjega veka, Primorska, podatkovna zbirka, spletna aplikacija In the paper the author presents the results of the project Historical Topography of Primorska region (Slovenian Littoral region), a digitized collection of place names in historical, in particular in medieval, sources. The collection in the form of a web application is primarily aimed at the identification of place names. It also enables various forms of connection with data corpora of complementary sciences (archeology, art history and linguistics). Keywords: historical topography, toponyms, paleonyms, Medieval history, Primorska region (Slovenian Littoral region), database, Web aplication Historična topografija se ukvarja z identifikacijo nekdanjih krajevnih imen, na katera naletimo v najrazličnejših zgodovinskih virih. Ta imena se bistveno razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo danes. Jezik pisanih dokumentov v današnjem slovenskem prostoru je bil v srednjem veku predvsem latinski in nemški in temu primerno so pisarji prirejali topo- nime, ki so bili izvorno sicer v veliki meri slovenski. Krajevna imena se zato v virih pojavljajo zapisana v zelo različnih oblikah – od preprosto prevedenih pa do najrazličneje prilagojenih jeziku pisarja. Nasprotno so 1 Prispevek predstavlja rezultate projekta Toponomastična dediščina Primorske (L7-9424), ki ga financira Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 257 Matjaž Bizjak se izvorno tujejezični toponimi – nemški, nastali v visokem in deloma poznem srednjem veku (predvsem imena gradov, urbanih naselij, pa tudi vasi in ledin na nemškem kolonizacijskem ozemlju), ter romanski, deloma ohranjeni še iz antike, na podoben način pozneje prilagodili večinskemu ljudskemu jeziku in jih danes poznamo v slovenski obliki. Historiat Prva prizadevanja za izdelavo historično-topografskega priročnika za ozem lje Slovenije segajo v zgodnja trideseta leta 20. stoletja. Zasluge za to gredo enemu najvplivnejših slovenskih zgodovinarjev tistega časa, Ljud-milu Hauptmannu, ki se je s tovrstno problematiko dodobra seznanil ob delu na obsežnem projektu Avstrijske akademije znanosti, »Historičnem atlasu avstrijskih alpskih dežel«, v okviru katerega mu je bila po smrti njegovega mentorja Antona Kaspreta zaupana naloga izdelave (še danes temeljne) uvodne študije h karti kranjskih deželskih sodišč (Grafenauer 1966: 4; Hauptmann 1929: 309–484; Hauptmann 1999).2 Leta 1932 je Hauptmann za idejo navdušil Milka Kosa, ki se je nedolgo pred tem s problemi historične topografije soočal ob izdelavi kazala kra- jevnih in osebnih imen v petem zvezku očetovega Gradiva za zgodovino Slovencev (Grafenauer 1986: 7; Kos 1928: VII; Kos 1928a: 429–567). Zgodovinarja sta si delo razdelila po geografskem načelu – Hauptmann je prevzel tedaj jugoslovanski del Štajerske, Kos pa Kranjsko v obsegu ak- tualnih državnih meja – ter v desetletju pred drugo svetovno vojno začela pod okriljem (tudi finančnim) zagrebške Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti zbirati gradivo. Oba historičnotopografska priročnika sta v specifičnih okoliščinah in po številnih zapletih, ki jih na tem mestu puščam ob strani, po več deset- letjih le ugledala luč sveta (Kosova Historična topografija Kranjske kot nedokončano gradivo leta 1975 in Historična topografija Štajerske v av- torstvu Pavleta Blaznika 1986). Ozemlje Primorske je v prvotnih načrtih, ki so nastajali v političnogeografskih razmerah prve polovice 20. stoletja, ostalo nepokrito. Topografsko gradivo tega dela slovenskega narodnostnega ozemlja, ki obsega dele historičnih dežel Goriške in Istre, je ob svojem delu na Kranjski sčasoma začel samoiniciativno zbirati Milko Kos. Na eni 2 Poglavje o historičnem razvoju dežele je izšlo tudi v slovenskem prevodu (Hauptmann 1999). 258 Projekt Historična topografija Primorske strani je bil to naraven podaljšek njegovih raziskav primorskih urbarjev (Kos 1948, isti 1954), na drugi pa je Primorska po priključitvi matični do- movini nekaj časa sodila v sklop razširjenega koncepta skupne »Historične topografije Kranjske s Primorjem«, ki pa je bil pozneje opuščen. V času intenzivnih historično-topografskih raziskav po Kosovi smrti Primorska ni bila ravno potisnjena na stranski tir – v osemdesetih letih je z delom na tem področju nadaljeval Janez Šumrada,3 – vendar do publikacije ni prišlo. Celo tipkopisna kartoteka, ki je bila končni rezultat večdesetletnih prizadevanj, je bila do pred kratkim založena, tako da je bil Kosov rokopisni »pramaterial« dolgo časa edina referenca, do katere so se dokopali le najvztrajnejši raziskovalci. Leta 2011 smo na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa (ZIMK) ZRC SA- ZU oživili historičnotopografske raziskave. Izziv so predstavljale predvsem nove možnosti, ki jih nudi informacijska tehnologija – cilj je bil moderna spletna aplikacija z naprednimi možnostmi iskanja, kartografsko prezenta- cijo in možnostjo permanentnega popravljanja, dopolnjevanja in nadgraje- vanja, tudi v smislu povezovanja informacij in dognanj različnih področij (npr. arheologija, umetnostna zgodovina, jezikoslovje), ki bo v končni obliki pokrila celotno ozemlje Slovenije. V prvi fazi, 2012–2016, je bilo na splet postavljeno gradivo za historično topografijo Kranjske, v letu 2018 pa je stekel projekt historične topografije Primorske. Za izhodišče je služila Kosova tipkopisna kartoteka, ki smo jo digitalizirali in obdelali z OCR-tehnologijo. Pripravili smo nabor virov, evidentirali edicije in zbirke gradiv ter začeli izvajati korekture in dopolnitve na topografskem korpusu. Po več kot dvajsetletni prekinitvi raziskav je razumljivo, da so bili potrebni posegi v korpus precej zajetni. V tem času se je v slovenski, italijanski in avstrijski historiografiji znatno namnožila relevantna literatura (edicije srednjeveških virov), močno je napredovala digitalizacija posameznih arhivov, ki že omogoča uporabo na daljavo nekaterih pomembnejših starejših rokopisnih virov, nenazadnje smo imeli možnost v okviru projekta v fizični obliki opraviti raziskave v različnih arhivih, med njimi v kar nekaj takih, ki v ta namen še niso bili sistematično preiskani. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da ozemlje slovenskega zamejstva, ki ga je Kos – tudi spričo neustaljene zahodne meje v 20. stoletju – po posameznih predelih različno upošteval v svojem gradivu, začasno izločimo iz primorske topografije in prihranimo za bodoči projekt, ki bo predvidoma vključeval celotno slovensko zamejstvo. 3 Letopis 32 (1981: 214), 33 (1982: 205), 34 (1983: 245), 35 (1984: 19), 36 (1985: 269), 37 (1986: 217), 39 (1988: 224), 40 (1989: 291). 259 Matjaž Bizjak Tako je bila med projektom (junij 2018–junij 2021) sistematično pre- gledana vsa knjižna produkcija na področju tekstno-kritičnih edicij sred- njeveških virov v regiji (Slovenija, Italija (Furlanija), Avstrija) za obdobje 1989–2021 kot tudi korpus prepisov več kot 6000 srednjeveških listin iz različnih arhivov,4 ki se hrani na ZIMK. Podrobno so bila obravnavana vsa dela, ki vsebujejo vire za ozemlje Primorske, katerih toponimi so bili identificirani in vneseni v podatkovno bazo. V prvem letu je bilo v arhivih na Dunaju (Haus-, Hof- und Staatsarchiv), v Gradcu (Steiermärkisches Lan-desarchiv), v Münchnu (Bayerisches Hauptstaatsarchiv), v Vidmu/Udine (Archivio di Stato ter Archivio Diocesano) in v Čedadu (Museo Archeolo- gico Nazionale) izvedeno evidentiranje, ki mu je sledila raziskava listinskih in urbarialnih virov z zadevno toponomastično vsebino. Spričo oteženih razmer v letih 2020 in 2021 (COVID 19) je izpadel določen del predvidenih arhivskih raziskav, kljub vsemu pa so bile v času med prvim in drugim valom epidemije (maj–oktober 2020) izvedene raziskave v domačih arhivih (Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani, Pokrajinski arhiv Koper, Škofijski arhiv Koper in Pokrajinski arhiv Piran). Izpad fizičnega obiska arhivov je bil do določene mere kompenziran s pridobivanjem digitaliziranih virov. Pri identifikaciji toponimov je bilo uporabljeno staro kartografsko gradivo (Franciscejski kataster iz l. 1823, vojaške specialne karte iz let 1784–1785, 1821–1824, 1869–1887 in mlajše,5 krajevni repertoriji iz obdobja Avstro- -Ogrske,6 Leksikon Dravske banovine7) in relevantna strokovna literatura. Pri novih vnosih je bila upoštevana nekoliko nadgrajena metodologija. To se odraža v občutno bogatejšem kontekstu – širšem citatu iz originalnega vira, v katerem se pojavlja paleonim. Kjer je le možno, je ta po novem obsežnejši in prinaša celostnejše informacije o nepremičninah, osebah in dogodkih, povezanih z zadevno lokacijo. Širše in bolj dosledno je tudi navajanje mikrotopografskih podatkov (posameznih naselbinskih delov in objektov v okviru nekega kraja), ki so prezentirani v okviru glavnega, nad- rejenega gesla. Tako imajo, denimo, svoj vpis vse cerkve v obliki toponimu podrejenih gesel, vodenih pod imenom njihovega patrocinija. V primorski topografiji smo naredili tudi prvi korak k preseganju tradicionalno postav- ljene kronološke meje na konec srednjega veka oz. v leto 1500. Seveda se sistematično zbrano gradivo tudi tu bolj ali manj omejuje na srednji vek; to 4 CKSL Boža Otorepca. 5 Najelegantneje dostopne na spletnem mestu: https:/ maps.arcanum.com/en/. 6 Ena izmed več različic LOK (1906). 7 KLDB (1937). 260 Projekt Historična topografija Primorske nenazadnje narekujejo objektivne okoliščine (količina ohranjenega gradiva, delež ediranih virov …). Sistematična obravnava novoveških virov v tako kratkem času praktično ne bi bila izvedljiva. Kljub temu pa delež virov 16., 17. in 18. stoletja v pričujoči zbirki ni zanemarljiv. Namensko smo vključili kar nekaj urbarjev, potopisov, narativnih del in vizitacijskih zapisnikov iz te dobe. Tovrstni viri so pomembni predvsem za mlajše kolonizirana območja, zanimivi pa so tudi z jezikovnega vidika, dokumentirajo namreč postopno uveljavljanje slovenskih oblik, ki so v tem času začele nadomeščati latinske, italijanske in nemške. Spletna aplikacija Spletna aplikacija – dostopna na naslovu: https:/ topografija.zrc-sazu.si/8 – je zasnovana tako, da omogoča optimalno uporabo zbranega toponoma- stičnega gradiva. Slika 1: SHT, začetna stran iskanja po toponimih z označenimi vsemi lokacijami za Primorsko 8 Trenutno je na spletu nameščena še stara verzija, ki vsebuje zgolj historično topografsko gradivo za Kranjsko. V kratkem pa jo bo na istem spletnem naslovu zamenjala vizualno in funkcionalno prenovljena aplikacija, ki bo poleg Kranjske vključevala tudi gradivo za Primorsko. 261 Matjaž Bizjak Ponuja iskanje po toponimih in paleonimih, ki je podprto s prikazovanjem lokacij na interaktivnem zemljevidu, poleg tega pa prinaša še dodatno gradivo v PDF-formatu, in sicer historične topografije posameznih regij v bolj klasični obliki elektronske knjige in pa seznam uporabljenih virov. Toponime je mogoče izbirati iz drsečega seznama oziroma z vpisom v iskalnik. Vsaki izbiri toponima sledi prikaz vseh pripadajočih paleonimov, ki so opremljeni z osnovnimi podatki: datum oz. čas zapisa, tradicija (ori- ginal ali prepis), nekoliko širši kontekst besedila, navedba originalnega arhivskega vira, v katerem se nahaja, in eventualne edicije. Vzporedno z omenjenimi podatki se na spletnem zemljevidu prikaže iskana lokacija, označena z markerjem. Napredno iskanje omogoča zamejevanje iskanja na posamezne regije (trenutno Kranjska in Primorska), in poljubno nastavljive časovne intervale z drsnikom na spodnjem robu spletne strani. Podobno kot toponime je mogoče iz drsečega seznama izbirati tudi paleonime. Slika 2: SHT, izpis paleonimov toponima Log Čezsoški z označeno lokacijo na zemljevidu Predstavitev zbirke gradiva v obliki spletne aplikacije nudi raznovrstne možnosti interdisciplinarnega povezovanja. V danem primeru se najočitneje ponujajo povezave z nekaterimi arheološkimi, umetnostnozgodovinskimi in jezikoslovnimi korpusi, ki obstajajo oz. nastajajo v okviru pristojnih ustanov. V primeru obstoja digitaliziranih zbirk gradiva bi bilo možno postaviti neposredne povezave med različnimi spletnimi aplikacijami (link) na ravni posameznih gesel. Ob pregledovanju različnih oblik zapisa nekega toponima v zgodovinskih virih bi bilo tako mogoče priklicati še informa- cije o arheoloških ostalinah ali pa ohranjenih umetnostnozgodovinskih 262 Projekt Historična topografija Primorske spomenikih na dani lokaciji. Pri klasičnih zbirkah – v obliki fizičnih kartotek, tiskanih del ipd. – je mogoče posamezna gesla spletne aplikacije obogatiti s komplementarnimi informativnimi okni z jedrnato podanimi relevantnimi dognanji določenega strokovnega področja. Takšen pristop ni omejen zgolj na obstoječe zbirke gradiva, ampak omogoča tudi sprotno vključevanje rezultatov tekočih raziskav. V kontekstu historične topografije se ponuja kot zelo relevantna dopolnitev zgodovinsko izpričanim oblikam krajevnega imena njihova etimološka razlaga. Kot poskus smo vključili ne- kaj tovrstnih razlag, ki jih je prijazno prispeval dr. Silvo Torkar (trenutno za kraje Čadrg, Modrejce in Volče) in so dostopne preko gumba »etimologija«. Slika 3: SHT, geslo Log Čezsoški v elektronski knjigi (Bizjak, Šilc, Seručnik in Makuc 2022) Na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU nameravamo nada-ljevati z dobro utečenimi raziskavami. Na letošnjem projektnem razpisu kandidiramo s historično topografijo Posavinja in Posotelja, dolgoročni cilj pa ostaja spletno dostopna historična topografija celotnega slovenskega ozemlja. Literatura AC = Arcanum maps. Spletna aplikacija: https:/ maps.arcanum.com/en/. Matjaž BIZJAK, Jurij ŠILC, Miha SERUČNIK in Neva MAKUC, 2022: Historična topografija Primorske (do leta 1500): na podlagi gradiva Milka Kosa (Slovenska historična topografija, 2). 1. e-izd. Ljubljana: Založba ZRC. 263 Matjaž Bizjak CKSL = Centralna kartoteka srednjeveških listin za Slovenijo. Božo Otorepec. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU. Bogo GRAFENAUER, 1966: Ob osemdesetletnici Ljudmila Hauptmanna. Hauptmannov zbornik (Razprave I. razreda SAZU, 5). Ur. Pavel Blaznik idr. Ljubljana: SAZU. 3–9. – –, 1986: Spremna beseda. Pavle Blaznik (ur.), Historična topografija Slovenije 2. Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške, do leta 1500, 1. del. Maribor: Založba Obzorja. 7–10. L[j]udmil HAUPTMANN, 1929: Krain. Erläuterungen zum Historischen Atlas der öste-reichischen Alpenländer 1.4. Wien: Adolf Holzhausens Nachfolger. 309–484. – –, 1999: Nastanek in razvoj Kranjske (Razprave in eseji, 45). Ljubljana: Slovenska matica. KLDB, 1937 = Krajevni leksikon Dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topo-grafskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. Franc KOS, 1928: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga (1201– 1246). Ljubljana: Leonova družba. Milko KOS, 1928: [Spremna beseda]. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga (1201–1246) . Ljubljana: Leonova družba. 7. – –, 1948: Urbarji Slovenskega primorja 1. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 2 (Viri za zgodovino Slovencev, 2). Ljubljana: AZU. – –, 1954: Urbarji Slovenskega primorja 2. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3 (Viri za zgodovino Slovencev, 3). Ljubljana: SAZU. – –, 1975: Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). 3 zv. Ljubljana: SAZU. Letopis, 1981–1989 = Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 32–40. Ljubljana: SAZU. LOK 1906 = Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900, VII, Avstrijsko-ilirsko Primorje (Trst, Gorica in Gradiška, Istra). Dunaj: C. Kr. Dvorna in državna tiskarna. SHT =Slovenska historična topografija. Spletna aplikacija: https:/ topografija.zrc-sazu. si/sht/. PROJECT HISTORICAL TOPOGRAPHY OF PRIMORSKA REGION Historical topography deals with the identification of former place names that we come across in a wide variety of historical sources. These names are significantly different from those we use today. The language of written documents in today’s area of Slovenia was mainly Latin and German in the Middle Ages, and accordingly the scribes adapted toponyms that were originally largely Slovenian. Therefore, the local names appear in the sources in very different forms – from simply translated to variously adapted to the 264 Projekt Historična topografija Primorske language of the scribe. For almost a century, Slovenian historiography has been striv-ing to produce a reliable reference work that would enable the rapid and unambiguous identification of toponyms in historical sources. The idea began its realization with the publication of historical topographical lexicons for Carniola, Slovenian Styria and Prekmurje region in the 1970s and 1980s, but the work was not carried out in its en-tirety. Material for the historical topography of Primorska region remains in unfinished manuscript form. Years ago, we revived the project at the Milko Kos Historical Institute of the ZRC SAZU and enriched it with modern information technology. Thus, the web application SHT (Slovenian Historical Topography) is gradually being created at the Institute, which is expected to eventually cover the entire territory of today’s Slovenia with its borders; material for Carniola is currently available (extensively supplemented and revised), and the project, which will supplement the application with material for Primorska region, will be completed as soon as possible. The basic and original func-tion that drove the historians to collect historical and topographical material was the ability to identify place names, and the creation of such manuals proved to have a much wider research potential, inter alia they offer a practically complete set of at least earlier historical sources for a particular place. The most interesting option for the linguists is probably a set of sources for studying the genesis of place names. 265 Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice Martin Dušič Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece, Pišece 4, SI 8255 Pišece, dusic.pisece@gmail.com DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.15 ISBN 978-961-286-684-6 Naša Zinka, tako smo akademikinjo Zinko Zorko najbližji vedno imenovali, je svoje življenjsko delo posvetila raziskovanju slovenskih narečij, zato vas nagovarjam s Pleteršnikovimi besedami, ki jih je zapisal v Pišecah in so se ohranile v njegovi rokopisni zapuščini: »Kdor hoče, da mu bo rodbina slovenska, mora skrbeti, da bo slovenska beseda, da bo slovensko mišljenje gospodarilo v njej. Zakaj takih rodbin nimamo? Sami smo krivi! Sredotočje vsega rodbinskega življenja je – žena. Že po svoji naravi, k’tere čutje bolj vlada, kakor um, je ženska bolj sposobna nego bolj kozmopolitični možaki, z ljubeznijo se okleniti vsega, kar je domače.« Zinka Zorko je ves čas sledila tem preroškim Pleteršnikovim mislim. Udeležila se je skoraj vseh Pleteršnikovih dnevov, zato je prav, da se ji Pišečani in vsi jezikoslovci, ki smo z njo sodelovali, oddolžimo s spo- minsko monografijo in se spomnimo tudi njenih narečjeslovnih raziskav v Pišecah in na Bizeljskem ter njenih nastopov na Pleteršnikovih dnevih. V Pišece se je vedno rada vračala in kot je imela rada naš kraj, tako smo jo imeli radi tudi Pišečani. Raziskala in opisala je naše pišeško narečje in skupaj s svojo mlado raziskovalko in doktorandko Anjo Benko je konec devetdesetih let 20. stoletja prehodila vse pišeške hribe. V svojih delih bo večno živela med nami. Vesel sem, da se slovenski jezikoslovci in predvsem slovaropisci radi vra- čate v Pleteršnikove Pišece in ostajate zapisani njegovemu delu. Pišece so v zadnjih letih po besedah akademika Marka Jesenška postale leksikografsko središče Slovenije. K nam prihajate z vseh slovenskih univerz, tudi iz tu- jine, in vedno z veseljem spremljamo vaše jezikoslovno delo in strokovno 267 Martin Dušič razpravo, ki se razživi na Pleteršnikovi domačiji. Poglobljeno razmišljanje o slovenskem znakovnem jeziku na Pleteršnikovih dnevih leta 2017 je pri-pomoglo, da je ta jezik dobil zakonsko podlago in se uveljavil v javnosti. Pleteršnikov dan, posvečen življenju in delu Zinke Zorko, je tesno povezan tudi z Občino Brežice, saj pri nas poteka projekt Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice. Ker se spominjamo akademikinje Zinke Zorko, ki je tako natančno raziskala naše narečje, pišeška gledališka skupina Smeh ni greh vedno pripravlja svoje nastope tudi v narečju ter s tem izpolnjuje željo Zinke Zorko, da se pišeški govor razširja iz Pleteršnikove vasi širom po Sloveniji. Naša Zinka bi bila ponosna tudi na razstavo Slovenija, Bre- žice in Pišece skozi oči naših rojakov, ki smo jo pripravili v letošnjem letu v sodelovanju z Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Pleteršnikovi domačiji imamo nov čebelnjak, ki smo ga postavili prav tam, kjer je stal tudi že v Pleteršnikovih časih – med, ki so ga pridelale pišeške čebele, je imela zelo rada tudi naša Zinka Zorko. Njej v spomin v tej monografiji predstavljam projekt z narečnim besedjem in slovstveno folkloro Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice. V Društvu za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece se na pobudo Strokovnih služb občine Breži-ce (Srednjeročni program kulture v občini 2020–2024) zavedamo, da je potrebno nekaj narediti za ohranitev naših narečij in značilne slovstvene kulture brežiškega območja, saj zanj glede na omenjeno specifiko še kako velja, »da ’ma vsaka vas svoj glas.« Odločili smo se zbrati narečno besedje in besedila pristne slovstvene folklore naših krajev, kar se je objavilo in se še objavlja na spletni strani Društva Pleteršnikova domačija (https:/ www. pletersnikova-domacija.si), zapisano in izdano pa bo tudi v priložnostni publikaciji. Kot prostovoljci smo pritegnili k sodelovanju še ostale NVO (predvsem kulturna društva), ljubitelje slovenščine in zainteresirano šol- sko mladino, strokovnjaki s področja slovenistike pa so nam pomagali z nasveti. Projekt je bil sprejet z velikim odobravanjem in na Občini Brežice so nas pohvalili, da odgovorno skrbimo tudi za narodno blago svojega območja, kar je za slovensko identiteto neprecenljiva vrednost. Strokovna svetovalca in recenzenta našega projekta sta član SAZU in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Marko Jesenšek in profesorica Vera Smole s slovenističnega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naš cilj je, da zapišemo čim več najstarejših narečnih besed in besedil, ki jih poznajo naši starejši sovaščani in sokrajani. Osredinili smo 268 Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice se predvsem na vse, kar še ni bilo zapisano. Narečno besedje, ki smo ga zbrali, je dokument lokalnega govora današnjega časa, seveda pa je zelo pomembno zapisati še ohranjena besede in besedila, ki so šla že skoraj v pozabo, in sicer najbolj značilno besedje s področja kmetovanja, starih obrti in skoraj pozabljenih običajev. Dejstvo je, da stari predmeti in orodja izginjajo iz našega vsakdanjika, z njimi pa tudi znanje o njihovi uporabi in izdelavi. Izginjajo tudi besede. S projektom zagotovo rešujemo besede kot nesnovno dediščino, saj nam snovna zelo hitro izginja. Sodelujemo z vsemi, ki se odzovejo našemu vabilu – veseli smo »naturščikov«, ki nam posredujejo ali pomagajo zbirati besedno gradivo na terenu, ali pa zapisovalcev zbranega jezikovnega gradiva (tudi AV-zapise). Gradivo smo zbrali, moramo pa ga še obdelati in pripraviti končno redakcijo – pohva- lim pa se lahko, da je gradivo deloma že na razpolago za branje in tudi za dialektološko delo. Razvojni projekt se brez finančnega kritja ne more izvajati, saj moramo poleg osnovne tehnologije računalniškega zapisovanja zagotavljati tudi primerne društvene prostore in druge dodatne materialne stroške za nemoteno in zahtevno delo. Predstavljam še tabelarični pregled aktivnosti, ki smo jih doslej opravili v projektu Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice: Aktivnost Kratek opis Kraj/čas izvedbe Oblikovanje ekip za Po odobritvi oz. zagotovitvi Pišece in raziskovalno in terensko delo finančnega kritja projekta s določene v skladu z zasnovo projekta, strani Občine Brežice so se lokacije izobraževalna srečanja, začel takojšnje aktivnosti za po občini navezovanje stikov. raziskovalno delo po terenu. – avgust 2021 Predstavitev projekta Konzultacija s strokovnjaki September Vsaka vas ima svoj glas tega področja, še posebej glede 2021 tudi v občini Brežice na glasovnih znakov za naše najbolj Pleteršnikovem simpoziju. tipične narečne glasove. Razvojno izobraževalni Odlično je izzvenel tudi nastop projekt občine Brežice s gledališke skupine Smeh ni greh v finančno podporo, ki jo je pišeškem narečju. dobil na razpisu, se predstavi tudi na Radiu Sraka Novo mesto v oddaji Naš vsakdanjik. 269 Martin Dušič Aktivnost Kratek opis Kraj/čas izvedbe Posodobitev spletne strani, Za projekt smo morali posodobiti Oktober izdelava računalniškega spletno stran Društva, začelo se je 2021 programa za zapis besedja delo na terenu, brskanje oz. iskanje in sposoja nujne opreme za po zapisanih virih glede naših izvedbo projekta, po potrebi narečij; gradiva ni bilo veliko. Pod izobraževanje ključnih vodstvom strokovne svetovalke zapisovalcev. projekta prof. dr. Vere Smole se Vključitev projekta v vključujemo na zemljevid slo- Interaktivni zemljevid venskih narečij na internetu; prvi slovenskih narečij na spletu pripravljeni prispevek v našem URL https://narecja.si/ narečju je Stara kmečka hiša naših krajev (besedni in zvočni zapis). Projektno terensko delo: K sodelovanj smo pritegnili November – zbiranje in zapisovanje, posameznike, ki želijo sodelovati in 2021 morebiti tudi snemanje pomagati pri nastanku publikacije narečnih besed z ustrezno in zgoščenke kot zbiralci oziroma razlago besedne zveze, v zapisovalci, ali pa so nam narečno kateri je navedena beseda; oz. slovstveno posebnost kot najbolj – delo na področju slovstvene avtohtoni viri kar posredovali. folklore, inačicah nastankov Ker smo zapisovalci besed domačini, krajevnih imen (npr. tipična ki v svojem domačem okolju še zgodba kraja, bajka ali mit, uporabljamo narečje, je to dober in legenda, ledinska imena zanesljiv vir narečnih besed, ki jih z razlago, zakaj rečemo opazimo in zapisujemo, primerjamo tako …); in preverjamo. Na medmrežju in – legenda, predstavitev v elektronski obliki bo tako lahko vaškega posebneža itd. nastajal zanimiv slovarski splet, popestren s slovstveno folkloro v sliki, zvoku in besedi, kar je nacionalno pomembno, za Občino Brežice pa dobra promocija. Redakcija gradiva in Pogovor o vsebini projekta s December strokovna analiza. predstavniki kulturnih društev v 2021 Digitalizacija dela zapisanega občini in povabilo k sodelovanju in gradiva. Ustvarjanje zvočnega nadgradnji projekta. in slikovnega zapisa iz gradiva. Najbolj tipični in zanimivi izrazi ali besede, besedne zveze, reki … Priprava gradiva za tisk, lektoriranje in recenzija. ZOOM-srečanje v sodelovanju z ZKD Brežice. 270 Narečno besedje slovenskega jezika – v spomin akademikinji Zinki Zorko DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.16 ISBN 978-961-286-684-6 Občina Brežice se zaveda pomena jezika kot izjemnega gradnika slovenske kulture in narodne zavesti, zato z veseljem podpiramo dejavnosti, ki so namenjene raziskovanju in ohranjanju slovenščine. V časih globalizacije, ko izginjajo razlike, ki bogatijo naš svet v jezikovnem, kulturnem ali družbenem pomenu, sem kot župan hvaležen vsem strokovnjakom, predvsem pa prostovoljcem in ljubiteljem našega žlahtnega slovenskega jezika, da svojo skrb tako predano namenjate tudi ohranjanju naših narečij. V občini Brežice smo ponosni na naša rojaka jezikoslovca Maksa Pleteršni- ka in akademika profesorja dr. Jožeta Toporišiča. Hvala vam, da z veliko zanosa in truda skrbite za organizacijo in izvedbo Pleteršnikovih dnevov v Pišecah, ki so vsakič deležni pohval in dober glas o naši občini ponesejo po celotni Sloveniji. Želim vam uspešno in prijetno izvedbo Pleteršnikovih dnevov 2022 ter še veliko elana ter volje za nove podvige. Ivan Molan, župan Občine Brežice 271 Pleteršnikovi dnevi v Pišecah DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.8.2022.17 ISBN 978-961-286-684-6 »Jutri zjutraj pa pridi prej na kavo, ker grem v Pišece, Marko me pride iskat.« To je bilo njeno sporočilo dan pred znanstvenim simpozijem v Pi- šecah. In tako je bilo mnogokrat. Z mamo sva vsako jutro skupaj pili kavo pred mojim odhodom v službo. Bili sva namreč sosedi. Mnogo je bilo juter, ko sva to opravili hitreje, ker je imela že dogovorjena srečanja, sestanke, predavanja, simpozije. Tudi po upokojitvi je ves čas aktivno delovala v svoji ljubi slavistični stroki, z največjim veseljem pa se je udeleževala strokovnih srečanj in praznikov v krajih širom po Sloveniji. Ko se je vrnila, je vedno pripovedovala, da je tam srečala svoje bivše študente, sedaj zagnane učitelje slovenskega jezika, ki resnično navdušujejo svoje učence pri pouku slovenščine in aktivno sodelujejo pri prepoznavnosti svojega kraja, tudi s poudarjanjem narečja, ki ga tam govorijo. Med takšna priljubljena srečanja so sodila sodelovanja na vseh simpozijih v sklopu Pleteršnikovih dnevov v Pišecah. Tudi po upokojitvi je dan pred simpozijem priznala, da ima pozitivno tremo, da res ne ve, zakaj vedno obljubi, da bo še sodelovala, zakaj se preprosto ne umakne itd. Po kon- čanem simpoziju pa je naslednje dni kar žarela in prekipevala od lepih vtisov in dobrih odzivov, ki jih je doživela v Pišecah. Najprej je uživala na poti do Pleteršnikove rojstne vasi, tako da je pripovedovala, o čem je razmišljala ob vožnji skozi različne kraje. Razlagala je, da je le zdraviliški Podčetrtek znan, sicer pa gre za revnejše predele Slovenije. Spraševala se je, od česa ljudje živijo, kaj jih zadržuje na domovih prednikov. Odgovore na ta vprašanja je vedno povezala z maternim jezikom, z narečjem, ki človeka opredeljuje, mu daje določeno samozavest in energijo ne glede na materialno revščino. Simpozij jo je zmeraj tudi strokovno obogatil. Vesela je bila, da so v Pi- šecah vedno predstavljene tehtne slovaropisne vsebine: »S čim vse se moji 272 Pleteršnikovi dnevi v Pišecah kolegi ukvarjajo, res sem nanje ponosna.« Tako je običajno na poljuden način predstavljala pišeške referate, ko se je vrnila domov. Še več dni po simpoziju se je rada pogovarjala o tem. Pri pohvalah ni izpustila Osnov- ne šole Mak sa Pleteršnika in Društva Pleteršnikova domačija. Vedno je poudar jala, kako dobro pecivo spečejo gospodinje iz Pišec. In med takim obujanjem spominov smo bili vsi domači deležni teh dobrot, ki jih je prinesla s Pleteršnikovih dnevov. Razvadila nas je z njimi, saj se iz Pišec nikoli ni vrnila brez različnega drobnega peciva in sirovega zavitka, seveda tudi ne brez znamenite pišeške penine z okusom marelice. Na koncu je še dodala, da ne bi več sodelovala na Pleteršnikovih dnevih in tudi vsega tega ne bi doživljala, če bi ne bilo njenega Marka. Njeni najbližji smo bili zelo počaščeni, ko smo izvedeli, da se pripravlja znanstvena monografija, ki bo posvečena spominu na našo mamo, babico, sestro … Zahvaljujemo se vsem, ki ste pri tem sodelovali in ste tako še enkrat počastili ime in delo Zinke Zorko. V imenu njenih najbližjih, Lilijana Zorko, hčerka 273 Recenziji I. Urednik Marko Jesenšek prijavlja na Javni razpis za sofinanciranje izdaja- nja znanstvenih monografij v letu 2022 znanstveno monografijo Narečno besedje slovenskega jezika ‒ v spomin na akademikinjo Zinko Zorko. Naprošena sem bila za recenzijo, ki sem jo tudi opravila, ker nisem v nav- zkrižju interesov z urednikom, prav tako pa na tem razpisu ne sodelujem s svojim predlogom raziskovalne dejavnosti, kot je določeno v besedilu razpisa. Znanstvena monografija je posvečena leta 2019 umrli akademikinji Zinki Tereziji Zorko. Knjiga ima več samostojnih poglavij, ki jih je urednik povezal v celoto, v kateri je predstavljeno dialektološko delo Zinke Zorko in najnovejše jezikoslovne raziskav s področja slovenske dialektologije, onomastike, etimologije in etnologije. V monografiji so izvirno predstavljena naslednja področja: (1) dialektolo- ško delo Zinke Zorko, (2) najnovejše narečjeslovne raziskave v slovenskem in širšem evropskem prostoru – dialektologija slovenskega jezika (narečno besedje, oblikoslovje, skladnja, frazeologija, besedotvorje, narečje in računalniški programi, narečje in novi mediji v slovaropisju, narečje in knjižna norma), geolingvistika slovenskega (SLA) in slovanskih (OLA) jezikov, (3) onomastična in toponomastična vprašanja, ki so povezana s slovensko narečno lastnoimenskostjo, (4) etimološke in etnološke raziskave, ki so povezane s slovensko dialektologijo, (5) slovaropisne raziskave. K1 To področje pokrivajo poglavja, v katerih so predstavljene dialektolo- ške raziskave, ki jih je Zinka Zorko opravila v večdesetletnem sodelovanju na Pleteršnikovih dnevih in so povezane s Slovenskim lingvističnim atla- som (SLA) ‒ avtorji predstavljajo njeno delo za SLA, dodana vrednost teh raziskav pa je pregled diplomskih in magistrskih nalog, ki so na ljubljanski in mariborski univerzi nastale pod mentorstvom Zinke Zorko, predvsem tistih, ki obravnavajo govore iz Mreže za SLA in jih bo v prihodnosti mogoče dodati v gradivsko zbirko SLA. 275 Recenziji K2 V teh poglavjih so predstavljeni: (a) Malečniški govor iz panonske narečne skupine, za katerega so značilni tudi številni germanizmi, npr. samostalniški ‒ pomembno je, da pomensko preverjeni v etimoloških virih, razložena je tudi njihova (ne)sprejetost in (ne)označenost glede na socialnozvrstne kvalifikatorje. Opozarjam na zanimiv izbor besedja iz malečniškega govora, ki so ga ljubiteljsko zbrali krajani, nato pa je sledila strokovna analiza besedotvornih značilnosti poimenovanih oseb. (b) Spontani govor štirinajstih govorcev iz Novega mesta iz leta 1959 ‒ predstavljeni so gla- soslovni pojavi, ki se najbolj razlikujejo od knjižnih. (c) Glede na zahodna slovenska narečja je predstavljena tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih ‒ predstavljene so metafora, metonimija, hiperbolo, širjenje in oženje pomena leksema, pomenski kalki, pomenski prenos pri glagolih s širokim pomenskim obsegom in omiljeni tabu izrazi; (č) Slovensko-nemški jezikovni stik na Koroškem (prevajanje, podnaslavljenje in sinhronizacijo filmov, medkulturna kompetenca, neverbalne prvine v avdiovizualnem besedilu) v okviru avstrijskega dialektološko-etnološkega projekta. K 3 Zanimivi poglavji sta povezani s (a) tradicionalnimi poklici gorenj- skega podeželja kot motivacijo narečnih hišnih imen, ki so predstavljena predvsem s stališča tvorjenosti in (b) rezijanskimi osebnimi imeni, ki vse- bujejo jezikovne prvine sosedskih jezikov oz. njihovih narečij, tj. (bavarske) visoke nemščine in predvsem (karnijske) furlanščine. K4 Predstavljen je terminološki slovarček narečnega besedja kuhinj z odprtim ognjiščem v slovenskih vaseh v okolici Monoštra v dvajsetih letih 20. stoletja (Pavel: Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev) ‒ gre za besedje slovenskega Porabja, Zinka Zorko pa je ta govor (in delo Avgusta Pavla) zelo natančno raziskala. K5 Predstavljene so (a) digitalizirana Pleteršnikova rokopisna zbirka zem ljepisnih imen in nastajanje te kartoteke; (b) dvojezična nemško-slovenska zbirka krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in beljaškem okrožju Koroške iz leta 1823 (okoli 3100 enot) in (c) digitalizirana Historična topografija Primorske, tj. krajevnih imen, ki so omenjeni v srednjeveških virih. Monografija je odlično znanstveno delo, ki bogati raziskovanje sloven- ske dialektologije in opozarja, da je potrebno obsežno zbrano gradivo iz preteklosti digitalizirati in tako omogočiti, da bo dostopno čim širšemu krogu raziskovalcev. Napisana je v slovenskem jeziku, upoštevajoč sloven- sko znanstveno terminologijo ter ves znanstveni aparat (citiranje, seznam virov in literature, tujejezični izvlečki na začetku poglavja in povzetki na koncu posameznih poglavij. Urednik je k sodelovanju povabil najuglednejše slovenske dialektologe in pripravil vsebinsko zelo zanimivo monografijo, 276 Recenziji ki je posvečena spominu na akademikinjo Zinko Zorko, hkrati pa prinaša veliko novih pogledov na slovensko dialektologijo, onomastiko etimologijo in etnologijo. Monografija je vrhunsko znanstveno delo, ki promovira slovensko jeziko- slovno znanost, v Sloveniji in tujini pa razširja naše dialektološke raziskave in pristop mariborske dialektološke šole. Zelo jo priporočam za objavo. Red. prof. dr. Andreja Žele II. V recenzijo sem dobila besedilo znanstvene monografije Narečno besed- je slovenskega jezika ‒ v spomin na akademikinjo Zinko Zorko. Gre za šestnajst poglavij s področja dialektologije slovenskega jezika, ki jih je zbral, uredil in pripravil za tisk Marko Jesenšek. Monografija bo izšla v Mednarodni humanistični zbirki Zora, tj. najbolj dostopni in najuglednejši zbirki Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru, ki skrbi za distribucijo monografije na slovenskem knjižne trgu in v tujini. Izvirno znanstveno delo je nastalo v sodelovanju najuglednejših slovenskih raziskovalcev narečja (prihajajo s SAZU, ZRC SAZU, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze v Novi Gorici) in kolegic iz Avstrije in Madžarske. Monografija je poklon akademikinji Zinki Zorko, njenemu raziskovalnemu narečjeslovnemu delu in slovenski dialektologiji, ki jo je po Tinetu Logarju postavila ob bok najbolj razvitim raziskavam tega področja jezikoslovja v slovanskem svetu in širom po Evropi. Monografija izhaja iz raziskovalnega dela akademikinje Zinke Zorko (poglavja, ki so jih napisali Marko Jesenšek, Natalija Ulčnik, Januška Go- stenčnik in Mojca Kumin Horvat) in njene mariborske dialektološke šole (Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, Irena Stramljič Breznik), ki jo aplicira na sodobne dialektološke raziskave (Vera Smole, Maruša Žibred, Jožica Škofic, Matej Šekli, Danila Zuljan), film (Herta Maurer-Lausegger) in etnologijo (Marija Kozar Mukič). Monografijo dopolnjujejo ozko slova- ropisno naravnane vsebine, ki jih je akademikinja Zinka Zorko raziskovala v okviru Pleteršnikovih dnevov (Metka Furlan, Miha Sušnik, Silvo Torkar, Matjaž Bizjak). Marko Jesenšek, urednik Narečnega besedja slovenskega jezika ‒ v spomin na akademikinjo Zinko Zorko, je pripravil za objavo že 277 Recenziji več kot petdeset znanstvenih monografij. Uredniško delo, ki ga je opravil, postavlja pred bralca monografijo, ki je vsebinsko bogata, strokovno vr- hunska in jezikovno brezhibna. Vsako samostojno poglavje ima sinopsis ter ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku, urejen seznam upo- rabljene literature in povzetek v angleškem jeziku. Monografija je napisana v zglednem slovenskem znanstvenem jeziku in v celoti upošteva slovensko dialektološko terminologijo ter tako vzorno spodbuja pozitivno slovensko jezikovno politiko v času, ko pretirana anglizacija (globalizacija) posega tudi na področje slovenskega jezikoslovja. Monografija je pomembna za slovensko znanost, saj razširja vpliv ma- riborske dialektološke šole, ki jo je ustanovila Zinka Zorko, v mednarodni raziskovalni prostor in spodbuja dialektološke raziskave z upoštevanjem njene metodologije dela. Izhaja iz tradicije slovenskega dialektološkega raziskovanja, iz dialektološkega dela Frana Ramovša, Tineta Logarja in Jakoba Riglerja, ki ga je Zinka Zorko aplicira na slovenski in mednarodni prostor, tako da je spodbudila vrhunske jezikoslovne raziskave za OLA, pri tem pa je ves čas upoštevala pozitivno večjezičnost ter kulturno raznolikost. Monografija je inovativen in aktualen prispevek s področja slovenske dialektologije, ki jo je od osemdesetih let 20. stoletja in v začetku 21. stoletja odločilno zaznamovala in v moderno smer slovenskega jezikoslovja usmerila akademikinja Zinka Zorko. Gre za vrhunsko znanstveno delo, ki ga priporočam za objavo. Prof. ddr. Natalia Kaloh Vid 278 Povzetek Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko Marko Jesenšek (ur.) V monografiji Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko je v šestnajstih poglavjih predstavljeno delo Zinke Zorko in najnovejše slovenske raziskave, ki nadaljujejo njeno delo dialektološko delo: ZINKA ZORKO IN PLETERŠNIKOVI DNEVI Razprava predstavlja dialektološko delo akademikinje Zinke Zorko, ki je povezano z Maksom Pleteršnikom in Pleteršnikovimi dnevi. Gre za vedenje o dialektološkem delu, ki obravnava gradivo v Pleteršnikovem slovarju, primerjalno tudi koroško besedje v rokopisnem Sienčnikovem slovarju in madžarizme v Mukičevem porabskem romanu Garabancijaš, narečno podobo Dravske doline in kozjansko-bizeljsko narečje ter druga narečjeslovna vprašanja. ZINKA ZORKO IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V prispevku so predstavljene raziskave Zinke Zorko, ki so povezane s Slovenskim lingvističnim atlasom (SLA). Prikazan je njen neposredni prispevek k narečni zbirki za SLA. Dalje je narejen pregled diplomskih Naslov urednika: Marko Jesenšek, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Maribor, Slovenija, marko.jesensek@um.si DOI https:/ doi.org/10.18690/um.ff.8.2022 ISBN 978-961-286-684-6 279 Povzetek in magistrskih nalog, ki so na ljubljanski in mariborski univerzi nastale pod njenim mentorstvom. Izpostavljene so tiste, ki obravnavajo govore iz Mreže za SLA in so lahko primerne za vključitev v gradivsko zbirko SLA. NAREČNA PODOBA MALEČNIŠKEGA GOVORA Malečniški govor se uvršča v slovenskogoriško narečje, širše pa k panonski narečni skupini. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in cirkumflektirane oz. novo- akutirane dolge samoglasnike. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. V besedju se poleg domačega besedja pojavljajo tudi številni germanizmi. GERMANIZMI V MALEČNIŠKEM GOVORU V prispevku so predstavljeni germanizmi v govoru Malečnika pri Maribo- ru, ki je umeščen med zahodne slovenskogoriške govore panonske narečne skupine. Analizirani so samostalniški germanizmi, vezani na kuhinjo in kulinariko; izvor in pomenska razlaga sta preverjena in potrjena v različnih etimoloških virih, sprejetost oz. nesprejetost ter označenost oz. neoznačenost glede na socialnozvrstne kvalifikatorje pa v sodobnih enojezičnih slovenskih slovarjih. POIMENOVANJA OSEB V MALEČNIŠKEM GOVORU V prispevku na podlagi besedja iz malečniškega govora, ki so ga ljubi- teljsko zbrali krajani, in lastne narečne kompetence izpostavljamo izbrana občnoimenska poimenovanja za osebe ter opazujemo njihove besedotvorne značilnosti. Poimenovanja oseb kategoriziramo v dve temeljni skupini, in sicer prevzeta ter tvorjena iz glagola, pridevnika, samostalnika ali po pomenskem prenosu. GLASOVNE ZNAČILNOSTI NOVOMEŠKEGA GOVORA V prispevku je podana analiza spontanega govora 14 govorcev treh genera- cij iz Novega mesta. Primerjan je z govori vzhodnodolenjskega podnarečja, kamor je uvrščen tudi novomeški govor, ter z njegovim zapisom iz leta 1959. 280 Povzetek Poudarek je na tistih vzhodnodolenjskih glasovnih pojavih, ki se najbolj razlikujejo od knjižnih in so pri govorcih najbolj spremenljivi. Glede na stopnjo (ne)ohranjenosti narečnih pojavov poskušamo posamezne govorce razvrstiti v enega od definiranih tipov mestnih govorov. TRADICIONALNI POKLICI GORENJSKEGA PODEŽELJA KOT MOTIVACIJA NAREČNIH HIŠNIH IMEN V prispevku so predstavljena izbrana narečna poimenovanja za poklice, zbrana z enotno anketno metodo za Slovenski lingvistični atlas. Narečni leksemi so morfološko analizirani in prikazani na jezikovnih kartah. Zbrani apelativi so primerjani z gorenjskimi hišnimi imeni, motiviranimi s poimenovanji za iste poklice, ki so bila zbrana v projektih Kako se pri vas reče? in FLU-LED. Hišna imena so predstavljena predvsem s stališča tvorjenosti, opozorjeno pa je tudi na v njih izkazane narečne glasoslovne značilnosti. PREVAJANJE IN SINHRONIZACIJA: TEORETSKE IN METODOLOŠKE OSNOVE TER LASTNE IZKUŠNJE S PREVAJANJEM IN SINHRONIZACIJO DIALEKTOLOŠKIH FILMOV Članek vsebuje teoretsko opredelitev pojmov prevajanje, medkulturna kompetenca, neverbalne prvine v avdiovizualnem besedilu, vrste prevodov, avdiovizualno prevajanje. Ponuja vpogled v slovensko-nemški jezikovni stik na Koroškem, v prevajanje, podnaslavljenje in sinhronizacijo filmov v okviru dialektološko-ethnološkega projekta Avdiovizualna dialektologij. Dokumentacija stare ljudske kulture (od leta 1994–). NAREČNO BESEDJE V ETNOLOŠKI RAZPRAVI AVGUSTA PAVLA S pomočjo razprave Avgusta Pavla o Odprtih ognjiščih v kuhinjah rab- skih Slovencev v madžarščini in slovenskega prevoda Vilka Novaka ter Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja sem sestavila terminološki slovarček narečnega besedja kuhinj z odprtim ognjiščem v slovenskih vaseh v okolici Monoštra v dvajsetih letih 20. stoletja. Pričujoči prispevek ob Pleteršnikovem dnevu posvečam 135. obletnici rojstva Avgusta Pavla in delovanju akademikinje Zinke Zorko v Slovenskem Porabju. 281 Povzetek TIPOLOGIJA POMENSKIH PRENOSOV V SLOVENSKIH NAREČJIH (Z OZIROM PREDVSEM NA ZAHODNA SLOVENSKA NAREČJA) Prispevek se osredotoča na problematiko pomenskih prenosov v slovenskih narečjih. Gre za obliko jezikovne spremembe, ki zadeva razvoj rabe po- mena leksema na časovni osi. Predstavljeni bodo naslednji tipi pomenskih prenosov: metafora, metonimija, hiperbolo, širjenje in oženje pomena lek- sema, pomenski kalki, pomenski prenos pri glagolih s širokim pomenskim obsegom in omiljeni tabu izrazi. (BAVARSKO)VISOKONEMŠKE IN (KARNIJSKO)FURLANSKE JEZIKOVNE PRVINE V REZIJANSKI ANTROPONIMIJI V rezijanskem narečju (koroške/severne narečne ploskve oz. primorske narečne skupine) slovenskega jezika se pojavljajo antroponimi, tj. osebna imena, z jezikovnimi prvinami sosedskih jezikov oz. njihovih narečij, na- mreč (bavarske) visoke nemščine in predvsem (karnijske) furlanščine. V prispevku je rezijanska antroponimija, in sicer na primeru osebnih imen, dokumentiranih v družinskih in hišnih imenih v kraju Solbica/Stolvizza, predstavljena s stališča jezikov v stiku. Rezijanska osebna imena s tujejezič- nimi prvinami so analizirana tako s stališča jezika prejemnika kot s stališča jezikov dajalcev, in sicer zgodovinskojezikoslovno kontekstualizirano na besedotvorni in glasovni ravni. PLETERŠNIKOVE ROKOPISNE ZBIRKE ZEMLJEPISNIH IMEN V prispevku sta predstavljena postopek in rezultat digitalizacije Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen. Prikazano je širše ozadje nastanka rokopisne kartotete, nato njena struktura, nazadnje pa sta predstavljena potek in rezultat njene digitalizacije, ki je dostopen na naslovu https:/ przzi.zrc-sazu.si. METELKOVA ZBIRKA SLOVENSKIH TOPONIMOV 1823 V prispevku se govori o dvojezični nemško-slovenski zbirki krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in beljaškem okrožju Koroške iz leta 1823, ki obsega okrog 3100 enot in se hrani v Metelkovi zapuščini v Rokopisnem oddelku NUK. V pripravi je predstavitev tega dragocenega imenskega korpusa širši javnosti v znanstvenokritični knjižni izdaji. 282 Povzetek PROJEKT HISTORIČNA TOPOGRAFIJA PRIMORSKE Avtor v svojem prispevku predstavlja projekt Historične topografije Primor- ske, digitalizirane zbirke omemb krajevnih imen v zgodovinskih – pred- vsem srednjeveških – virih. Zbirka v obliki spletne aplikacije je prvenstveno namenjena identifikaciji krajevnih imen, obenem pa omogoča tudi različne oblike povezovanja s podatkovnimi korpusi komplementarnih ved (arheo- logije, umetnostne zgodovine in jezikoslovja). 283 Abstract Dialectal Words of Slovene Language. In the Memory of the Academician Zinka Zorko Marko Jesenšek (ed.) The monograph Dialectal Words of Slovene Language. In the Memory of the Academician Zinka Zorko presents Zinka Zorko’s work and the latest Slovene research which continue Zorko’s work in the field of dialectology in sixteen chapters. ZINKA ZORKO AND PLETERŠNIK DAYS The article focuses on the dialectological research of academician Zinka Zorko about Maks Pleteršnik and the Pleteršnik Days. This research encom- passes material in Pleteršnik’s dictionary, comparative study of Carinthian vocabulary in Sienčnik’s manuscript dictionary and Hungarian in Mukič’s Porabski novel Garabancijaš, dialect in the Drava valley, Kozjansko-Bizeljsko dialect and other dialect questions. ZINKA ZORKO AND SLOVENIAN LINGUISTIC ATLAS The paper presents Zinka Zorko’s research on the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) and demonstrates Zorko’s contribution to the dialectal collection for SLA. The paper also focuses on an overview of diploma and master’s theses Correspondence Address: Marko Jesenšek, The Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia; University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Slavic Languages and Literatures, Maribor, Slovenia, marko.jesensek@um.si DOI https:/ doi.org/10.18690/um.ff.8.2022 ISBN 978-961-286-684-6 284 Abstract which Zorko mentored at the University of Ljubljana and the University of Maribor. Those theses which address speeches from the SLA Network are emphasized and may be considered for the SLA material collection. DIALECTAL IMAGE OF THE MALEČNIK LOCAL SPEECH The local dialect of Malečnik belongs to the Slovenske gorice dialect, which is considered a part of the Pannonian dialectal group. Typical features include the loss of tonemic oppositions and later lengthening of old shortend and short vowels under neo-acute, which resulted in different reflexes for these long vowels under acute and circumflex or neo-acute, respectively. In declension and conjugation the A declension type (accent permanently on stem) is prevalent. There are numerous German borrowings in the lexicon besides native vocabulary. GERMANISMS OF THE MALEČNIK LOCAL SPEECH The article discusses Germanisms in a contemporary speech of Malečnik near Maribor. The Malečnik local speech is a Western Slovenske gorice sub-dialect and belongs to the Pannonian dialect group. The analysis in- cludes nouns of German origin which are thematically related to kitchen and cuisine. Their German origin and semantic interpretation are verified and confirmed in different etymological dictionaries; their inclusion or non-inclusion and their labeling according to their social register in con- temporary dictionaries are also presented. WORD-FORMATION CHARACTERISTICS OF COMMON PERSONAL NOUNS OF THE MALEČNIK LOCAL SPEECH The article presents common personal nouns from the speech of Malečnik based on a selected vocabulary collected by non-specialist enthusiasts from Malečnik and the author’s own dialectal competence. The focus is on the word-formation characteristics of these nouns. The analyzed nouns have been divided into two basic categories: 1) nouns that have been borrowed; 2) nouns that have been formed from verbs, adjectives, nouns or by se- mantic transfer. 285 Abstract PHONETIC IMAGES OF THE NOVO MESTO SPEECH The article presents an analysis of the spontaneous speech of 14 speakers of three generations from Novo mesto. It is compared with the local speeches of the East Dolenjska subdialect, which includes the local speech of Novo mesto, and its record from 1959. The focus is on the phonetic phenomena of the East Dolenjska subdialect, which differ most from standard lan- guage and are most variable among speakers. Depending on the degree of (un) preserved dialect phenomena, we try to classify individual speakers according to defined categories of urban speeches. TRADITIONAL PROFESSIONS OF THE GORENJSKA COUNTRYSIDE AS A MOTIVATION FOR DIALECT HOUSE NAMES The article presents selected dialect names for professions, collected with a unified survey method for the Slovenian Linguistic Atlas. Dialect lexemes are analyzed at the morphological level and presented on linguistic maps. The collected appellatives are compared with Gorenjska house names, mo- tivated by names for the same professions, collected in the projects How do you call your house? and FLU-LED. Selected house names are presented mainly from the point of view of word formation. Dialect phonetic characteristics are also analyzed. TRANSLATION AND DUBBING: THEORETICAL AND METHODOLOGICAL BASES AND PERSONAL EXPERIENCE WITH TRANSLATION AND DUBBING OF DIALECTOLOGICAL FILMS The article contains theoretical definitions of the terms translation, intercultural competence, non-verbal elements in the audiovisual text, types of translations, audiovisual translation. It offers an insight into the Slovene-German linguistic contact in Carinthia, into the translation, subtitling and dubbing of films within the dialectological-ethnological project Audiovisual Dialectology. Documentary records of old folk culture (since 1994–). DIALECTAL VOCABULARY IN THE ETHNOLOGICAL TREATISE OF AVGUST PAVEL I compiled a terminological glossary of the dialectal vocabulary about kitchens with open hearths in Slovene villages in the surroundings of Szentgot- thárd/Monošter in the 1920s. I used Avgust Pavel’s treatise on Open-Hearth 286 Abstract Kitchens of the Porabje Slovenes in Hungarian and the Slovenian translation by Vilko Novak, as well as Maks Pleteršnik’s Slovene-German dictionary. On the occasion of Pleteršnik’s Day, I dedicated this article to the 135th anniversary of birth of Avgust Pavel and the opus of the academician Zinka Zorko in the Slovene Porabje region. TYPOLOGY OF SEMANTIC TRANSFERS IN SLOVENE DIALECTS (WITH A SPECIAL FOCUS ON WESTERN SLOVENE DIALECTS) The article focuses on semantic shifts in Slovene dialects. This is a form of linguistic change that concerns the development of the use of the meaning of a lexeme on the time axis. The following types of semantic shifts are presented: metaphor, metonymy, hyperbole, expansion and contraction of the lexeme’s meaning, semantic calques, semantic shift in verbs with a wide range of meanings, and semi-taboo expressions. (BAVARIAN) HIGH GERMAN AND (CARNIAN) FRIULIAN ELEMENTS IN RESIAN PERSONAL NAMES The Slovenian dialect of Resia/Rezija (classifiable as belonging to the Ca- rinthian/Northern dialect base and the Littoral dialect group of Slovenian) features several cases of personal names containing elements that are clearly borrowed from neighbouring languages and their dialects, viz. (Bavarian) High German and, to an even greater extent, Carnian Friulian. In the article, Resian anthroponymy, more particularly Resian personal names still preserved in family and house names in Stolvizza/Solbica, is viewed through the prism of language contact. Such names are analysed from the point of view of the receiving language as well as the donor languages involved and contextualized in the diachronic linguistic perspective, paying special attention to word formation and (historical) phonology. DIGITIZING PLETERŠNIK’S MANUSCRIPT COLLECTION OF GEOGRAPHICAL NAMES This article presents the results of digitizing Pleteršnik’s manuscript collection of geographical names and focuses on the background behind the creation of the manuscript slips and the structure, followed by a presenta- tion of the process and result of digitization, which is available at https:/ przzi.zrc-sazu.si. 287 Abstract METELKO’S 1823 COLLECTION OF SLOVENIAN TOPONYMS This article discusses a bilingual 1823 German–Slovenian collection of toponyms in Upper and Lower Carniola, and the Villach district of Carin- thia, which contains around 3,100 units and is preserved at the National University Library’s Manuscript Department as part of its Franc Metelko Collection. A printed edition which will present this valuable corpus of place names to public is also in the preparation phase. PROJECT HISTORICAL TOPOGRAPHY OF PRIMORSKA REGION In the paper the author presents the results of the project Historical Topography of Primorska region (Slovenian Littoral region), a digitized collection of place names in historical, in particular in medieval, sources. The collection in the form of a web application is primarily aimed at the identification of place names. It also enables various forms of connection with data corpora of complementary sciences (archeology, art history and linguistics). 288 Zora 1998–2022 1 Jože Lipnik (ur.), Volkmerjev zbornik 2 Vida Jesenšek, Okkasionalismen 3 Marko Jesenšek (ur.), Bernard Rajh (ur.), Dajnkov zbornik 4 Bernard Rajh (ur.), Dajnkovo berilo 5 Marko Jesenšek, Deležniki in deležja na -č in -ši 6 Zinka Zorko, Haloško narečje in druge dialektološke študije 7 Irena Stramljič Breznik, Prispevki iz slovenskega besedoslovja 8 Zinka Zorko (ur.), Mihaela Koletnik (ur.), Logarjev zbornik 9 Marko Jesenšek (ur.), Murkov zbornik 10 Jože Lipnik (ur.), Simoničev zbornik 11 Matjaž Birk, “… vaterländisches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung …” 12 Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje 13 Jožica Čeh, Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi 14 Edvard Protner, Herbartistična pedagogika na Slovenskem 15 Suzana Cergol, Als ich noch der Waldbauernbub war Petra Roseggerja in Solzice Prežihovega Voranca 16 Jože Lipnik (ur.), Kidričev zbornik 17 Fedora Ferluga Petronio (ur.), Plurilingvizem v Evropi 18 . stoletja 18 Marko Jesenšek (ur.), Bernard Rajh (ur.), Zinka Zorko (ur.), Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika 19 Bernard Rajh, Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika 20 Melanija Larisa Fabčič, Der Text als existenziale Kategorie expliziert am Beispiel der Textsorte ‘autobiographisches Notat’ 21 Dejan Kos, Theoretische Grundlage der empirischen Literaturwissenschaft 22 Darja Pavlič, Funkcije podobja v poeziji K. Koviča, D. Zajca in G. Strniše 23 Zinka Zorko (ur.), Miha Pauko (ur.), Avgust Pavel 24 Oskar Autor, Paideia 25 Zinka Zorko (ur.), Mihaela Koletnik (ur.), Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja 26 Martina Orožen, Razvoj slovenske jezikoslovne misli 27 Alja Lipavic Oštir, Gramatikalizacija rodilnika v nemščini in slovenščini 289 Zora 1998–2022 28 Marko Jesenšek, Zinka Zorko, Mihaela Koletnik, Drago Unuk, Irena Stramljič Breznik, Vida Jesenšek, Melanija Fabčič, Nada Šabec, Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij 29 Elizabeta Bernjak, Slovenščina in madžarščina v stiku 30 Melita Zemljak, Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora 31 Zinka Zorko (ur.), Mihaela Koletnik (ur.), Besedoslovje v delih Frana Miklošiča 32 Marko Jesenšek (ur.), Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika 33 Marko Jesenšek, Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor 34 Branislava Vičar, Izrazne skladenjske zgradbe v delih Antona Šerfa 35 Mira Krajnc, Besedilne značilnosti javne govorjene besede 36 Alenka Valh Lopert, Kultura govora na Radiu Maribor 37 Marija Stanonik, Hišna imena v Žireh 38 Blanka Bošnjak, Premiki v sodobni slovenski kratki prozi 39 Anna Kolláth, Magyarul a Muravidéken 40 Martina Orožen (ur.), Tinjska rokopisna pesmarica 41 Mihaela Koletnik (ur.), Vera Smole (ur.), Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah 42 István Lukács, Paralele. Slovensko-madžarska literarna srečanja 43 Majda Schmidt, Branka Čagran, Gluhi in naglušni učenci v integraciji/ inkluziji 44 Marko Jesenšek (ur.), Zinka Zorko (ur.), Jezikovna predanost. Akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici 45 Simona Pulko, Sporočanje v osnovni šoli 46 Vida Sruk, Človek odtujen v množico 47 Vida Jesenšek (ur.), Melanija Fabčič (ur.), Phraseologie kontrastiv und didaktisch 48 Darinka Verdonik, Jezikovni elementi spontanosti v pogovoru 49 Marko Jesenšek (ur.), Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor 50 Marko Jesenšek (ur.), Besedje slovenskega jezika 51 Marija Stanonik, Slovenska narečna književnost 52 Rudi Klanjšek, Pogledi na družbeno spremembo 53 Klementina Jurančič Petek, The Pronunciation of English in Slovenia 54 Katja Plemenitaš, Posamostaljenja v angleščini in slovenščini 55 Marko Jesenšek (ur.), Življenje in delo Jožefa Borovnjaka 56 Marko Jesenšek (ur.), Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja 57 Nada Šabec (ur.), English Language, Literature and Culture in a Global Context 58 Brigita Kacjan, Sprachelementspiele und Wortschatzerwerb im fremdsprachlichen Deutschunterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen 59 Mirko Križman, Jezikovne strukture v pesniškem opusu avstrijske pesnice Christine Lavant 290 Zora 1998–2022 60 Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave 61 Vida Sruk, Filozofova sociološka avantura 62 Johanna Hopfner (ur.), Edvard Protner (ur.), Education from the Past to the Present. Pedagogical and Didactic Lessons from the History of Education 63 Mira Krajnc Ivič, Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika 64 Zinka Zorko, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih 65 Dragica Haramija, Slovensko-hrvaške vezi v sodobni mladinski prozi 66 Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika. A‒L 67 Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja 68 Kolláth Anna (ur.), A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada 69 Jožica Čeh Steger, Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914‒1923 70 Bojan Musil, Sociokulturna psihologija 71 Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom 72 Karin Bakračevič Vukman, Psihološki korelati učenja učenja 73 Bernard Rajh, Gúčati po antùjoško 74 Martina Orožen, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Od sistema k besedilu 75 Marko Jesenšek (ur.), Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja 76 Natalia Kaloh Vid, Ideological Translations of Robert Burns’s Poetry in Russia and in the Soviet Union 77 Branislava Vičar, Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu 78 Darja Mazi - Leskovar, Mladinska proza na tej in oni strani Atlantika 79 Matjaž Klemenčič, Zgodovina skupnosti slovenskih Američanov v Pueblu, Kolorado 80 Marko Jesenšek (ur.), Globinska moč besede. Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici 81 Mojca Tomišić, Oprostite, zaspal sem se! Glagoli s se v slovenščini 82 Mateja Pšunder, Vodenje razreda 83 Marko Jesenšek (ur.), Večno mladi Htinj. Ob 80-letnici Janka Čara 84 Vida Jesenšek (ur.), Alja Lipavic Oštir (ur.), Melanija Larisa Fabčič (ur.), A svet je kroženje in povezava zagonetna … Zbornik ob 80-letnici zaslužnega profesorja dr. Mirka Križmana. /  Festschrift für Prof. em. Dr. Mirko Križman zum 80. Geburtstag 85 Silvija Borovnik, Književne študije. O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji 86 Наталья Калох Вид, Роль апокалиптического откровения в творчестве Михаила Булгакова 87 Wojciech Tokarz, The Faces of Inclusion. Historical Fiction in Post-Dictatorship Argentina 291 Zora 1998–2022 88 Marija Švajncer, Vpogled v azijsko duhovnost 89 Karel Gržan, Odreševanje niča s posebnim ozirom na vlogo duhovnika v dramatiki Stanka Majcna 90 Marko Jesenšek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika 91 Grant H. Lundberg, Dialect Leveling in Haloze, Slovenia 92 Kolláth Anna, A szlovéniai magyar nyelv a többnyelvűség kontextusában 93 Marko Jesenšek (ur.), Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora 94 Christine Konecny (ur.), Erla Hallsteinsdóttir (ur.), Brigita Kacjan (ur.), Phraseologie im Sprachunterricht und in der Sprachendidaktik. /  Phraseology in language teaching and in language didactics 95 Melanija Fabčič (ur.), Sabine Fiedler (ur.), Joanna Szerszunowicz (ur.), Phraseologie im interlingualen und interkulturellen Kontakt /  Phraseology in Interlingual and Intercultural Contact 96 Vida Jesenšek (ur.), Dmitrij Dobrovol’skij (ur.), Phraseologie und Kultur /  Phraseology and Culture 97 Vida Jesenšek (ur.), Peter Grzybek (ur.), Phraseologie im Wörterbuch und Korpus /  Phraseology in Dictionaries and Corpora 98 Simona Štavbar, Svetniška imena in njihovo prevajanje 99 Dragan Potočnik, Viri in pouk zgodovine 100 Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica /  Vend nyelvtan 101 Jernej Kovač, Supervizija, stres in poklicna izgorelost šolskih svetovalnih delavcev 102 Marko Jesenšek (ur.), Slovenski jezik na stičišču več kultur 103 Alenka Jensterle-Doležal, Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne 104 Kristina Kočan Šalamon, Natalia Kaloh Vid (ur.), Sanje. Izbrano delo Lermontova 105 Milan Ambrož, Lea-Marija Colarič-Jakše, Pogled raziskovalca. Načela, metode in prakse 106 Marko Jesenšek (ur.), Leopold Volkmer. Prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem 107 Natalia Kaloh Vid (ur.), Творчество М. Ю. Лермонтова: мотивы, темы, переводы 108 Marjan Krašna, Izobraževanje v digitalnem svetu 109 Mihaela Koletnik, Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju 110 Marko Jesenšek, Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika 111 Natalia Kaloh Vid, Sovietisms in English Translations of M. Bulgakov’s The Master and Margarita 112 Melanija Larisa Fabčič, Hybride Textsorten in Ernst Jüngers Werk ‒ zwischen Essayistik, Diaristik und Fragment 292 Zora 1998–2022 113 Irena Stramljič Breznik (ur.), Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga /  Деминутивы в славянских языках: форма и роль /  Diminutives in Slavic Languages: Form and Role 114 Marko Jesenšek (ur.), Rojena v narečje. Akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici 115 Marko Jesenšek (ur.), Toporišičevo leto 116 Mojca Štuhec, Z železnico do modernejšega Maribora 117 Marko Jesenšek, Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi 118 Matjaž Duh, Jerneja Herzog, Tomaž Zupančič, Likovna edukacija in okoljska trajnost 119 Marko Jesenšek (ur.), Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo. Ob 80-letnici Jožeta Lipnika 120 Marko Jesenšek (ur.), Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci 121 Vida Jesenšek (ur.), Germanistik in Maribor. Tradition und Perspektiven / Germanistika v Mariboru. Tradicija in perspektive /  German Studies in Maribor. Tradition and perspectives 122 Alenka Jensterle-Doležal, Ključi od labirinta 123 Silvija Borovnik, Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti 124 Matjaž Klemenčič, Aleš Maver, Izbrana poglavja iz zgodovine selitev od začetkov do danes 125 Eva Premk Bogataj, Časovno v večnem in večnost v minljivem 126 Jožica Čeh Steger (ur.), Simona Pulko (ur.), Melita Zemljak Jontes (ur.), Ivan Cankar v medkulturnem prostoru. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti 127 Alenka Valh Lopert, Mihaela Koletnik, Non-standard Features of the Slovene Language in Slovene Popular Culture 128 Irena Stramljič Breznik, Med besedo in besedno zvezo 129 Marko Jesenšek, Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem 130 Marija Švajncer, Slavko Grum ‒ vztrajati ali pobegniti onkraj 131 Vida Jesenšek, Horst Ehrhardt (ur.), Sprache und Stil im Werk von Alma M. Karlin /  Jezik in slog v delih Alme M. Karlin /  Language and Style in the Work of Alma M. Karlin 132 Matjaž Klemenčič, Tadej Šeruga, Pregled zgodovine slovenske skupnosti v Elyju, Minnesota 133 Mira Krajnc Ivič (ur.), Andreja Žele (ur.), Pogled v jezik in iz jezika. Adi Vidovič Muha ob jubileju 134 Andreja Žele, Mira Krajnc Ivič, Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnični vidik 135 Marko Jesenšek (ur.), Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine. Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar 136 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje: teoretično, praktično in didaktično 293 Zora 1998–2022 137 Natalia Kaloh Vid, Re-translations to Paratexts to Children’s Literature. The Diversity of Literary Translation 138 Matjaž Duh, Jerneja Herzog, Likovna apreciacija v vzgoji in izobraževanju Primeri kvalitativnih raziskav 139 Irena Orel (ur.), Martina Orožen (ur.), Marko Jesenšek (ur.), Vodnikov katekizem. Kershanski navuk sa Illirske deshele vsét is Katehisma sa vſe zerkve Franzoskiga Zesarſtva 140 Matjaž Klemenčič, Milan Mrđenović, Tadej Šeruga, Politična participacija slovenskih etničnih skupnosti v ZDA. Študija primerov Clevelanda, Ohio, in Elyja, Minnesota 141 Marko Jesenšek (ur.), Deroči vrelec Antona Krempla 142 Vida Jesenšek, Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und Parömiologie 143 Tjaša Markežič, Irena Stramljič Breznik, Feminativi v slovenskem jeziku 144 Nada Šabec, Slovene Immigrants and their Descendants in North America: Faces of Identity 145 Marko Jesenšek, Poglavja iz razvoja slovenskega jezika 146 Marko Jesenšek (ur.), Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji 147 Silvija Borovnik, Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu 294 Zinka Zorko je bila ob rojstvu izbrana za pedagoški poklic in določena za vrhunsko znanstveno raziskovalno delo. Rojenice so določile, da bo postala dobra vila slovenskega jezikoslovja, v zibelko pa so ji položile najlepšo popotnico ‒ iz oči ji bo sijala mladost, imela bo srečen in harmoničen zakon ter lepo, umirjeno in prijetno starost. Klotina rdeča barva, topla in pozitivna, jo je spremljala v življenju in do- ločala njene odločitve, ki jih je v delovnem okolju razširja- la s trdno in močno energijo, ustvarjalno življenjsko silo, odločno voljo in vztrajnim ter poštenim delom. Postala je zaupanja vredna oseba. Na eni izmed številnih skupnih poti na simpozij mi je razlagala, da je njena barva rdeča in da ima še posebno rada rdeče tulipane. Rdečo barvo je povezovala s krščansko simboliko Jezusove krvi, ki jo je prelil, da bi rešil ljudi vseh grehov, zato je rdeče pobarvan velikonočni pirh vedno posvetila domu in družini. Pripovedovala mi je o Mariji Magdaleni, ki je oznanjevala, da je videla Gospoda, cesar Tiberij pa je imel do nje nespoštljiv odnos in jo je zasmehoval, dokler se jajce v njeni roki ni obarvalo rdeče. Menda so tudi Grki za srečo barvali rdeče pirhe. Zagotovo pa ji je Lahezis z rdečo barvo namenila najvišje umske spo- sobnosti, voljo in dodatno življenjsko silo, da opravi veliko delo na področju slovenske dialektologije, za katerega je bila poklicana. Marko Jesenšek, 2020: Življenje in delo častne občanke Občine Selnica ob Dravi akademikinje Zinke Zorko. Zinkin zbornik. Selnica ob Dravi: Občina, str. 7. ZORA ◦ 148 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Univerzitetna založba Univerze v Mariboru Cena: 17 EUR