Jasna beseda. Najmočnejši slovenski p'olitičnii stranki  se po svoji tradicijonalni res pristno sloven* • siki navadi med seboj priepirata. Snovi za prepir je sicer vedno v izobilju: davki, ka» Tikature, Orjuna, železniški vozovi itd. Po' časi pa se t)udi ta navjdez ncizčrpna snov izčrpa in premelje tako, da ni več aktualna in ne vleče. Poiskati je treba druge. In če se je ne najde, pa hajdi nad šolo in učiteljstvo! Tq je dzvanredno hvaležen in fes neizčrpen predmet za političnostraTikarske spise. Zalkaj obe politični stranki sta že >od nekdaj nad šo'lo in učiteljstvom toliko grešili, da lahlko polnita predale svojih listov mesece in me> sece. In kljub temu še ne bi bil priniešen do=> kaz, katera je grešila več. Če s>o na eni strani grehi morda številnejši, so pa na drugi toliko izdatnejši. Strankar-sko' politieno življenje namreč ne sloni na temelju islkrenosti, logilke: in dio= slednosti, ampak le na trenutni oportunitieti. Ako zasledimo prj velikih inozemskih pold= tičnih stra:ntkah vsaj nekaj teh lastnosti, ne moremo tega trditi pri nas, ko je strankarsko politično življenjc siltro bujno jin :izpremi» njajoče. Zato opažamo, da se danes objemajo in pcljubljajo včerajšnji največji nasprot« niki. Nikakor pa ni iz^ključeno, da se tai ve= lilka ljubezien že jutri ne razdere, ako bode to oportuno. iPa se zopet začne boj med prejšnjimi prijatelji. Taka je pač politika, kadar je nasprotnik na krmilu, takrat je vse ia nič; takrat postane tudi bela barva — črna. Ko sem bil pa na1 krmilu jaz, takrat je ibilo pa. seveda vse izborno in pravično, dasi so trdili drtrgi, da je črna barva — bela. Ta= ko se pač suče poJitično kolo. Že k tega sledi, da prava stanovska po* litika' ne more in tudi ne snre sloneti na te? meljih dnevno se izpreminjajoče fstradkars ske politike. Zakaj, to bi jo privedlo v talka orotislovja, da bi postala docela nemogoča. Prava stanovska politika mora imeti trden graniitni temelj, 'ki vzdrži ofc vseh mogočih prilikah, katere povzroča tako zek> labilna dnevna strankarska politika. Im.eti mora jasno začrtam) cilj in pot, ki vodi' do tega cilja. Vsaka stranpot, če tudi se zdi trenutno oportuna, j>e škodljiva ter sic trpko maščuje prej ali slej. Vzgledoiv imamo za to v last= nem stanu več kakor dovolj in jih ni tre.ba navajati še piosebej iz .politično strarVkarsko ga življeoja. To je treba povdarjati poTiovno ne radi naših političnih strank, ki so bile in so še vedno učiteljstvu Ie toliko nalklonjene, kolis kor je to oportuno iz njihovega lastnega strankarskega' vidika, ampak povdarjati je treba z ozirom na naše učiteljstvo. Priti mo« ra namreč do tega, da bode motrilo tudi naše strankarsko p<olitično življenje s širšega vi« dika', da bode gledalo na vse z lastnimi, ne pa s tujimi očmi, Ikakor mu Sugerira to aili ono dnevno časopisje. Zakaj resnica je samo cna in še to jc treba iskati s trudom, da se jo najde. Pa da sem Ikonkreten jn govorim v žar* gonu slovenskega strankarskega življenja: Imamo klerikalen režim. Soli in učitcljs stvu ni postlano z Tožicami. Ni kreditov za nastavitev novih učnih oseb, razredi so prazni, učiteljstvo se premešča po stvarni in politično^stranikarski .potrebi, uciteljstTO se odpušča brez vsake preis'kave in zaslišanja, nadzornik se kratkomalo odpusti in namlesti dr"ugi, ker tako želi partija in ne stvarni raz» logi, v dnevnem časopisju se> piše, da pijanci, tatovi, prešestniki in ;pretepači i ne bodo vzgajali naše mladine«. In vse to se godi pod lepim naslovom »čiščenja« ter si gospodje še domnšl.jajo, da vrše koristno in ipotrebno delo. Res je: povsod je čiščenje koristno in potrebnio dlelo1. Kar je gnilega naj se iztrebi in izžge! A čisti naj tisti, ki jc sam čist, bol= nika naj operira zdTavnik. Očisti najprej pred svojim pragOTn, potem idi drugam! Zakaj tudi mi bi lahko rekli; »da pijanci, tatovi, prešestniki in pretepači« ne bodo vzgajaJi našega ljudstva in mu kazali. poti v nebesa. Za vsak slučaj gndlobe .v svojih vrstah.,, na» vedemo lahiko pct, deslet slučajev iz drugih stanov, ne izvzemši duhov&kega. Zakaj vsl smo krvavi pod kožo in najpravičnejši greši devetindevetdesetkrat na dan, kakor kaže sv. pismo. A zaradi posameznikov razsoden človefc ne bo obdolžil celega stanu! Vseh gori neštetih in še drugih krivic, ki jih zadaja šoli in učiteljstvu sedanji re* žim. se posluiuje njegov politični nasprotnik v strankarskeifi boju. Med vnsticami pa -kaže i^a. našo' organizacijo, češ, da si ne upa nu česar, 'ker plava že čisto v klerikalnih vodah. Demokratom smo preklcrikalni, klerikalcem pa smo prehudi demokrati. Naši ljudje pa nasedajo na eni kakor na drugi strani taikim limancam ni vidijo eni našo stanovsko ot« ganizacijo demokrat&l o, drugi pa klerikalno pobarvaio. Slomškarji so> vse demokrate v naših vrs+ah pokierikalili, napriedni elemenli pa vse Slomškarje podemokratili. Kaj ho= čete še več! 2ivela dos.l€dnost! Čiovek bi se smejal tako naivnemu na^ ziranju, če bi se ne čulo tako pogasto tudi v lastnih vrstah. Pri vsaki novi krivici, ki jo prizadene režim šoJi vn stanu, se pdkaže na klerikake in obenem seveda na oirgarazacijo, 'ki je ikajpak brez vsake moči in nie krop ne voda. In to store največkrat ravno tisti ljudje, kateri so> bili preje deležni partizana stva od druge strand. Ako-pažesami niso bild deležni partizanskih dobrot, so jih bili vsaj sokrivi s svojim molkom. Zakaj krivica je krivica, rana je rana, pa naj jio nam zada nož v demokratski, ali pa v klerilkalni roki; vsa» koikrat tcče kri in bodi. In kakor se vse kri* vice maščujejo na tistih, ki jih zadajajo, tako se bodo maščcvale 'tudi sedanjie krivice morda celo preje in hujše, 'kalkor bode marsis komu Ijubo. Kdor pa že hoče biti žoga, naj se potem ne pritožuje, ko dobi — brco. Akio je s pomočjo partizamstva zasedel udoben stoilček, naj ne kliče pozneje .organizacije na pomoč, ko mu ga izpodnese partizanstvo. —ski.