PREDSEDSTVO IN KOMITE ZKS Oddaja na Radiu Študent je bila groba provokacija »Dogodek, ki so ga »pripravili« na Radiu Študent zagotovo ni nikakršna pomota in niti spodrsljaj, ampak povsem groba provokacija in družbena in politična diverzija«. Tako je izzvenela dveurna razprava članov predsed-stva OK ZKS, ki so se seslali po seji MK ZKS 14. V. 1984, da bi proučili in razčislili ter ne nazadnje ocenili krivdo komunistov, ki delajo na Radiu Študent putem, ko je bila med novi-cami ob 14. uri, v ponedeljek, 14. maja pre-dvajana pesem »Der lied den Deutschen« in skrajno žaljiv komenlar, ki grobo in neokusno blati vrednote družbenosamozaščitnega obna-šanja ubčanov ter vlogo varnostnih sil. Dogodck jc prcccj razburil javnost, pred- vsem pa jc povzročil zgražanje, negodovanjc in nasprotovanjc. Člani prcdsedstva so po- udarili, da oddaja nikakor ni doscgla žclcncga učinka, tudi mcd mladimi ne, saj večina zgo- ¦ dovine pesmi sploh ne pozna. Zato pa jc zclo ; vzncmiriia vse tiste, ki so sc borili proti oku- patorju in ncposrcdno ali posrcdno občutili in doživljali strahotc nacističnc Ncmčijc. Dejstvo je, da skušajo v tcm času zaostrcnih ' gospodarskih razinor, ko skušamo na vsc nači- \ ne premagati težave, nekatera mladinska In studentska glasila s takšnimi provokativnimi dejanji omehčati voljo ljudi in morda sc za (em skriva še kaj več. Mladinska glasila in Radio Študent so prav gotovo mediji, kjer si lahko mladi »privošči-jo« ostrejšo besedo, napcrjeno proti napakam v naši družbi vendar to nc pomeni, da lahko žalijo in blatijo našo državo, sistcm in izničijo našo zgodovino. Punedeljkova oddaja ni prvi »spodrsljaj« Radia Študent, saj so sc podobne stvari doga-jale tudi v preteklosti. Vprašanje pa je, koliko so za to; da je taka oddaja šla v »eter«, krivi člani osnovne organizacije ZK v Radiu Štu-dcnt. Osemčlanska osnovna organizacija Radia se je sestala naslednji dan po oddaji (dopol-dne), da bi ugotovila, kaj se je pravzaprav zgodilo in tudi določila odraz komunistov, da se je to lahko zgodilo. Na sestanku osnovne organizacije so njeni člani sprejeli odstop glavnega urednika Iztoka Saksidc, ki je ponu-dil svoj odstop, ker naj bi tako priznal, da«e zaveda svoje krivde. Komunisti Radia so obe-nem sprejeli dogodek kot nesporazum in opravičilo za predvajanje naj bi bilo prepriča-nje, da predvajanje pesmi in tudi spremljajoče besedilo ne pomenita niti provokacije niti di-verzije, saj je pesem leta 1974 posnela levo usmerjena pevka Niko, pesem pa je še zdaj himna ZRN. Takega zaključka sestanka osnove organi-zacije ZK Radia Študent pa predsedstvo OK ZK ni bilo pripravljeno sprejeti, saj je bila reakcija komunistov preveč mlačna in neod-ločna. Čeprav komunisti Radia Študent niso reagi-rali na dogodek tako kot bi morali, pa to ne pomcni, da ne bi mogli. Čeprav je bilo iz razprave čutiti, da jc marsikdo pomislil na razpustitev osnovnc organizacije, je bil končni sklcp drugačen. Osnovna organizacija ZK mora oslali, vcndar mora v prihodnje reagirati bolj odločno in odgovorno. Obenem pa so člani predscdstva naše OK ZK soglašali s !cm, da nc sprcjmejo odstopa odgovornega urcdnika I/.toka Sakside, arhpak so sc zavzcli za to, da mu jc treba izroči nczaupnico oziroma niora biti razrešen svojc dolžnosti kot odgovorni urcdnik, saj jc član Zvez.e komunistov. ("lani prcdscdstva OK ZKS so tudi poudar-ili, da jc Ircba izbiri urednikov Radia Sludcnt očitno poNvctiti vcliko vcč pozornosti, da sc laki »spodrsljaji« nc bi vcč ponavljali, in da bi morali komunisti osnovnc organizacijc ravnati bolj odgovorno pri »nadzoru« tekstov in od-daj, ki jih pretlvajajo. Vloga študenlskih in mladinskih mcdijcv nam.rcč ni rušenjc našcga sistcma, ainpak jc lahko lc možnost izra/anja lako nczadovoljstva kut tudi rcvolucionarno-sli mladih Ijudi, prodvsc-m pa krcativncga in konstruktivncga sprcmljanja dru/hcnc stvar-nosti. Razprava sc jc nadaljcvala tudi na scji