.••p^si&e&i/fe * .h:■ t dO v i && r m -1 49 šlsvllki» «»i 2. decembra 54, ^n. Sfi^Hij» **** to »«!)» s mi te t »aritemt s ¡icS«Jsn}em aa do» s« rde te lo 24 K, po» 1*1» IS K te sa tort ¡e«a C K, — Naratotte« to«» »sgosiarfta X2 K. — Naročata® se poifffa m ,3kwMU&ega Ooetnrtarja* t Miiftom. list »a «opoiUJa de o«H>o«iSi - Ddfc „E»!«It»ep etolto* tofelmge Bi« tewt gpaafem «arotofc», — PonmenA Itett ataej«, «c afesagrale € osmi 40 m 8 efeaceb 60 »te. »• O/^dniatvoi Komika se*Sa iic». 5. - BotopM ae »t «aiSaio. — Bptmlitoi Starali® «rta Ris*, S, sprejem« mfotono, Imuni* fn rcfeteMseiJ«, Ste toarai* a« ^kSal« m «aosfcopss« peifcml« » satol * J-88. Sa oaiteste» ogla»« prtoma posest V «rikteto JM* mummO** »to« teaeiis Sfi «te. —• taernff n aprsj«ns«|s ¡¡že torti c^oMtoi MaiRfiris rakSacsodie »o jMfciteto pečata. List ljudstvu v pouk in zabavo. Slovenskemu ljudstvu! Bwn' dnevi volilne borbe so pretekli. Iz Ijute-ga volilnega boja kakerSnega naša domovina ge ni doživeta, je Slovenska kmetska zveza, oziroma Slovenska ljudska stranka izšla s častno zmago: zdru-Ma je aa sebe največje število volilcev. Kakor prej fe tudi odslej Ljudska stranka najmočnejša stranka rr Sloveniji, Skupnemu naskoku vseh naših sovražnikov se ni posrečilo doseči to, po čemer so vsi ko -prneli, da bi zdrobili našo stranko. Proti šeste rim sovražnikom, ki so nas napadali od vseh sirarn, smo ¿?e morali vojskovati. Hvala Bogu, naše zavedne ur-gčanske kmetste in delavske vrste so stale trdne 1 ¡Kar jih je odpadlo posameznikov, bodo kmalu spozna ti, da so no samo v lasten kvar, marveč tudi na ško-ilo celega kmetskega in delavskega stanu lii na li-manioe laži in hujskanja, katere so jim nastavili nagi nasprotniki. Saj je glavno orožje, s katerim so migi protivniki nastopali zoper nas, bilo laž, kleveta, Hujskanje. Vsa čast Vam, ki ste s ščitom krščanske poštenosti h» zvestobe odbili od sebe vs'e nesramne laži, hudobno obrekovanje in grdobno bujskanle. Hvala Se zlasti tistim, ki se niste zbali dolgega in ponekod prav težkega pota na volišče in ste tamkaj čakajoč vztrajali več ur, na nekaterih krajih cel« i ves dan, da ste mogli svoj glas oddati za našo stranko. Naši politični nasprotniki so namreč v svoji veli-j ki hudobiji z lažjo in zvijačo dosegli tako razporedi-i tev volišč v Sloveniji in zlasti v štajerskem volilnem > okrožju, ki direktno nasprotuje volilnemu zakonu ter ; !e prav mnogim našim volilcem pot na volišče zelo o-' tezkočfla, drugim mnogobrojnim pa celo onemogočila. | Tako je več tisočev naših pristašev od volitve izosta-| lo. V tem Je tudi razlog, zakaj je udeležba pri volitvi i v našem okrožju bila fako slaba. Vam vsem pa, ki \ sto odddali krogl;iee za naše kandidate tor ste se ta-; ko izkazali za odločne in zncčajne pristaše krščan -j skega svetovnega nazlranja, Vam vsem, dragi krae-i tjo, delavci, obrtniki in sploh vsi naši ppisia?!, izre-| knmo svojo iskreno zahvalo. Naša trajna zahvala bo naše dolo za ljudstvo in vse delavne sloje, za našo ožjo in širjo domovino. Z Bogom in z Vami za Vas! Maribor, 1, decembra 1929. Ivan Roškar, Franc Pišek, .iužef Kl°kl, Martia Krajnc, Vladimir Pušenjak, Jožef Skoberne, doktor Anton Korošec, dr. Jos. Hohnjec. Izid yolitev. Uradno še sicer ni objavljen končni izid volitev toda kolikor nam je dosedaj znano, j'e v mariborsko-¡eeljsfceru volilnem okrožju, ki obsega tudi Prekmurje, raamerje oddanih glasov sledeče: Naša Slovenska 3judska stranka oz. Kmetska zveza je dobila 28.894 glasov, izid iz dveh občin še ni znan; Narodno soci-jaJislična stranka 2368 glasov; Jugoslovanska demo-icrafska stranka 4589 glasov; Samostojna 17,822 glasov; Socijalno demokrat;čna stranka 21.284 glasov; Komunistična stranka 5658 in Prekmurska stranka .1971 glasov. Potemtakem odpade na našo Slovensko ljudsko stranko 8 poslancev in so izvoljeni sledeči: Ivan Roškar, Franc PLšek, Josip Klekl, Martin Krajnc, Vladimir Pušenjak, Josip Skoberne, doktor Korošec in dr. Hohnjoc. Na Kranjskem je izvoljenih 7 poslancev naše Slovenske ljudsk8 stranke in sicer: poslanci: Brodar, Gostinčar, Nemanič, Stanonik, Skulj, proi. Sušnik in dr. Gosar. Za Samostojno kme • iijsko stranko so na Štajerskem izvoljeni': Ivan U - i rek, Jožel Drofenik, Ivan Mrmolja in dr. Bogumil 5 Vošnjak, na Kranjskem pa poslanci in sieer Kušarl Majcen, Pucelj in Raier. Za Jugoslovansko demo- kratsko stranko je izvoljen na Štajerskem samo dr, Kukovec, na Kranjskem pa dr. Tavčar in dr. Žerjav. Za Jugoslovansko socijaldemokratično stranko so izvoljeni na Štajerskem Jvan Krušič, Filip Kisovar, Jože! Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun, Ba Kranjskem pa Etbin Kristan. Za komunistično stranko so na Štajerskem izvoljeni: Mihael Koren in dr< Lemež, na Kranjskem pa Zorga in dr. Letnež, Mlakar in Fabiančič. Potemtakem pošlje naša SLS v Beograd 15 poslancev, Samostojna 8, socijalni do-mokratje 6, komunisti 6, demokrati 3 in narodni soci-jalisti 2 poslanca. Dosedaj znani izidi volitev iz drugih delov države. Tudi iz drugih delov države še nimamo natančnih in uradnih podatkov o izidu volitev. Po zadnjih vesteh je izid volitev v državi sledeč: Radikalci 95, demokrati 86, Radičevci 50, komunisti 84, socijalni demokratje 9, narodni socijalisti 2, kmetske stranke 44, Jugoslov, ljudska stranka 30, hrvatska zajednica 4, muslimani 25 in izven strank 2. Ostanemo še tudi p® volitvah vtalmofaeiSa stranka v Slouenlii. Končan Je volilni boj, v katerem smo se morali boriti s šestimi političnimi nasprotniki, katerih volilno geslo je bilo: Pogin in poraz Ljudski stranki in njeni Kmetski zvezi! Spustili smo se v volilno borbo z odkritim o -brazom, krščansko narodnim programom brez praz -nih, proti državi in njenim obstojem hujskajočih obljub, opiraje se edino na naše dosedanje za kmetsko ljudstvo edino rešilro ter uspešno delovanje. Vsi oni dobri, krščansko in narodno prepričani volilci, ki so uvideli ter pripoznali našo delovanje za povzdigo temelja naše države — kraetskega ljudstva, so tudi od- LISTEK. Pismi» fis Parisa. i i Pariš, 25. 16. 1920. Velecenjeni gospod urednik! Neizmerno sem se razveselil, ko sem nenadoma sprajel nekaj številk „Slov. Gospodarja", vedno j&uječega zagovornika kmetskih pravic in neustraše-Šenega bojevnika za program vaše Kmetske zveze. --iJie \em, komu nai se zahvalim, da. je sporočil moj naslov na uredništvo, zato naj gre hvala vam, gosp. urednik 1 Volitve 28. novembra bodo določile zastopnike ljudstva, katerim narod nalaga najhujša bremena — izdelan]« agrarne reforme, vprašanje življenja ali smrti v naši domovini, in drugič zakonodajo, ki bd premostila prepad med delodajalci in delavci, ki bo dala državi socijalni mir in moč gospodarsko-kultur-aega razvoja. Vidim, da ni samo strankarsko-politi-ična zmaga vaš cilj v tem volilnem boju, ampak rešitev vpraianja agrarne reforme in obrana zdravega kulturnega življenja. Stavimo si vprašanje: Zakaj so Francija in Belgija in Nizozemska nekako izven revolucionarnega gibanja naše dobe, zakaj se komunistične teorije ae morejo razpasti v mejah teh držav? Zakaj so pa ravno Rusija zvija t neznosnih porodnih bolečinah, zakaj je ravno v tej nadstomili-jknski državi naravnega bogastva boljševiška revo-iuoija divjala in še divja v obliki, ki se je ne moremo domišljati? In ideja komunizma se iztaka iz sovjetske republike v velikanskih valovih po sosednjih državah in čuda je še, da pod temi rdečimi vodami niso podlegle danes države, ki so v najbližji njeni bližini. Tuja pomoč je rešila Poljsko, še vedno ne-prernagani pruski militarizem je rešil Nemčijo. V pretresljivih sunkih se pojavlja komunistični evangelij v Italiji, kjer srno v zadnjih tednih prisostvovali silo- vitim kmetskim uporom, in v Španiji, kjer štirimili jonska kmetska katoliška organizacija pričakuje, odrešilne revolucije, kakor se je izjavil španski delegat na mednarodnem kongresu krščanskih kmetovalcev v Parizu dne 16. novembra. In ako se omejimo na kraljestvo Slovencev, Hr valov in Srbov, tudi tukaj je vprašanje značilno: za kaj je komunizem bolj doma v Beogradu in Zagrebu kot v Ljubljani? Na eden vzrok tega čudnega pojava bi rad o-fozoril. Zakaj v Franciji ne? Zato ne, ker je iz revolucionarne množice odtegnjen kmet, zato ker ima \ rancija zdravo hrbtišče, zdravega, zadovoljnega kmota, ker je veleposestvo skoroda zginilo in se obdeluje zemlja po malih in srednjih kmetijah. Edini poskus izvesti revolucijo, ki se je izvršil v Franciji v majniku t. 1., je končal žalostno, ker velikanske konzervativne mase kmetov niso voljne priseči na komunistični program, ki proglasu j« razlastitev posesti. Tukaj se država zaveda, da jo je rešil kmet. Ako pa zasledujemo počasni sistematični nastop boljževiške propagande v Rusiji od leta 1904 nadalje, vidimo drugo sliko. Akoravno so tovarniški delavci v prvi vrsti začeli z sovjetsko organizacijo, vendar moramo misliti, da industrijski delavec ni nikdar delal «am, ampak da je bil delavski razred samo revolucionarna glava velike mase nezadovoljnega usuž-njenega obdelovalca zemlje. Delavska revolucija je strašna, a grozovitejša je še, ako se delavski pridruži kmetska. Velike mase ruskih kmetov se niso vpirale komunizmu, ne ker jih je tlačila diktatura, ampak ker so sprejeli vsako siedstvo, katero jim je le malo dajalo nado osvobojeni iz svojega hlapčevstva. Ako bi te neizmerne ruske rodovitne ravnine imele zadovoljnega kmetiča in posestnika, bi se socijalni opori omejili na industrijska središča. Pred par dnevi sem imel priliko govoriti z misijonarjem, ki je ravno došel iz Kitajske. Potrdi! je. ,ua se z neumljivo nagiico razširja sovjetizem po „ne-be5k; deželi", da propaganda, katero vodi dijaštvo , poteguje v triumfu za seboj kmete, sužnje na polju kitajskih1 civilnih in vojaških mandarinov. Eno željo imajo kroetiči: Dajte nam zemljo! Ako je bila mogoča Bela Kunova revolucija na Madžarskem, je razumljivo, ker so zemeljski delavci na ogrskih veleposestvih videli v revoluciji osvobojene in so šli na barikade z industrijskim proletarij-a-fom. Ako mislimo, da se je narod sam otresel na O-grskem boljševiškega režima, se motimo, ker prišla j« mož od zunaj, rumunska vojska, ki je napravila red in pomagala tako n^ noge sedanji vladi, ki si je osigurala stališče samo s tem, da je pregnala popofe uoma komunistične agitatorje. Na Bavarskem je Kmetska zveza zajezila pol boljševiški revoluciji. Na Italijanskem, kjer na širo« kih veleposestvih dela in se poti še nesvobodni kmet, je komunistični agitaciji na stežaj odprta pot, ako se lesno ne poprime vlada agrarne reforme. Ko je na« cijonalizera dobil po rapallski pogodbi svoje zadoščenje, bo nanovo zbruhnilo na flan sooijalno vprašanje v dveh oblikah, na deželi in v tovarnah. S tem nikakor ni rečeno, da je nezadovoljen kmetski stan edini vzrok sedajnim socijalnim burjan; ui aa je edina obramba proti njim, a resnica je, da ie kmetski stan eden prvih činiteljev v vprašanju socialnega mira. Revolucija nikakor ni samo priučena, priagiti« lana, ampak je gnjusen izbruh na nezdravem telesu. Zato bi bila napačna metoda, garje z nožem izreza vali, ampak treba gledati, da se da zdravje nazaj o< boleJemu telasu. Kadar bo kmetič zadovoljen in svoboden, on nikdar ne bo revolucijoniral. In ker tudi naša domovina stoji neposredno pred vprašanjem agrarne reforme, zato se mi zdijc tako neizmerno važne volitve v našo konštituanto, Ne toliko iz stališča avtonomije ali centralizma, ampak" iz dališča: Kako "hočejo stranke rfešiti kmetsko vpra-gani»? Vesel sam poročil o Kmotski zvezi, ki ako ri- _8zr* ; rovno pogodbo med Italijani in našo državo. — Italijanski zunanji minister grof Sforza je zagotovil Slovencem iz nam oropanega ozemlja kar najširšo svo bodo- — D'Annunzio se še kljub miru med Lahi in nami vedno šopiri na Reki in izvaja s svojo roparsko druhaljo bo naših otokih nepopisna nasilja. D' Annunzijeva sodrga. je tudi pokvarila našo luko Ba-7*oš in razdrla žele^iiški tir do luke. — Italijanska vlada se je sedaj odločila, da pozove d'Annunzija najprej na lep način, da se uda mirovni pogodbi, sicer bo začela s silo, da omogoči izpolnitev Jugosla -viji zasiguranih pravic ob Jadranu. Avstrija. V Gradcu so imeli sedaj volitev novega deželnega predsednika in sestavo nove deželne vlade. Predsednik nemško-štajerske deželne vlade je krščanski socijalec, razven njega je prišlo v graš-ko vlado še pet krščanskih socijalcev, 3 socijalisti, 1 kmetski zvezar in 1 velenemec. Predsednik graške deželne zbornice je tudi krščanski socijalec. Cehoslovaška. Na Češkem so bile v zadnjih dneh velike demonstracije proti Nemcem. Izgredi so se sedaj pomirili, vendar ie vsled teh nemirov zavladalo med Cehi in Nemci veliko nasprotstvo. Angleška. Na Trškem so krvavi nemiri še vedno na dnevnem redu, dasi se trudi angleška vlada na vse kriplje, da pomiri puntarske Irce, ki zah-, teva o svo'o samostojnost. Angleški policiji se je posrečilo, da je izsledile obsežno zaroto po Angleškem razpaslih irskih sin fajncvcev (oni Irci, ki se bojujejo za samostojnost Irske). Ti irski zarotniki so nameravali napasti ang -loške ministre in na Angleškem družine onih policistov, ki službujejo na Irskem in s katerimi imajo Irci vedne poulične boje. Zarotniki so hoteli tudi po -žgati vladna poslopja po angleških mestih. Vlada je seda;' zastražila po večjih ansrleSkih mestih vsa javna poslopia, in storila .vse korake, da prepreči pobeg >.arotniških požigalcev iz Anglije. Doslej so že zaprli' ver zarotnikov, ki so hoteli pobegniti na Irsko na neki Indiji. Skrbno zastražene so tudi vse angleške in iiske luke. Poljska. Poljska vojska se peča sedaj z raz-oroževan;em ukrajinskih čet, ki so pribežale pred preganiaiočo jih boliševiško armado na poljsko ozemlje Razmere med Poljaki in Rusi se baje zopet po-ostrujejo. Rusija. Očividci, ki prihajajo iz Rusije, pripovedujejo. da so razmere na Ruskem nevzdržljVe in naravnost obupne. Tedenske novice. Župnija Rtšt je dubil č. g. Janko lic, dolgoletni kaplan istotam. Župnijo Sv Venčesl na Pohorja je dobil č. g. župnik Jože Plcpelec od Sv. Etne. Ženin inženir Pitamic na Muti je ustrelil preteklo nedeljo zjutraj svojo nevesto. Pravijo, da se mu je samokres sprožil slučajno in zadel zaročenko ravno v sence, da j« bila pri priči mrtva, Poretao zasedanje v Celja. V Celja a% začne porota» zasedanje dne 6. deeembra 2. d6#ai»*w» t&M, (Mäaja trafik. Vse dosedaj podeljeaa fcoa«es¿js> zu trafike, se bodo baje razveljavile in se bodo izdali nove koncesije izključno le invalidom, b* se i -melo zgoditi takoj po novem letu. i' 120 oižnikov v Jugoslaviji je iaüo «bito od \ osvobojenja pa do 1. decembra t. 1. Žalostna , stastistika! R*-atje 20 in velikonemci 4 zastopnike. Koroško zastopajo po 1 krščanski socijalec socijalni demokrat in velikonemec. Granata v peči. V topilnici za železo v mesto Stadfau na Nižje Avstrijskem so topili staro že-leznino. Med starim železom se je nahajala tudi granat», ki je bila še nabita. Nastala je razstrel ba, katera je topilno peč popolnoma raznesla Kosi železa r oadali po 59 m na okoli. Težko ranjenih je i>iio 5 delavcev. N»j\i§ia s;0>a v E-r fpi Mont Blanc se podira Utrgali so ae najvišji vrhovi te gore in oridrveli na italijanski strani do ledenika Brenoa. Plaz ni zahteval nobenih človeških žrtev. Kat lMko giba ¡fe v Ameriki je postalo tako krepko, kakor menda v nobeni drugi državi. V tem letu je pristopilo v katoliško cerkev 23.635 izpreobrojencev ponajveč iz anglikanske cerkve. Število katoličanov v Združenih državah Severne Amerike je naraslo na 17 in en četrt milijona duš Za volil i sklad Kmetske zvez'. so nabrali nt* gostiji 0«mec Mohorič pri Sv. Miklavž i pri Or mežu, 180 K; tamošaja Marijina družba pa je nabrala 62 K Fraaca Kitak v Stuieac h nabra la 150 K. Pri blagoslavljaaju Roparjeve kapele pri Sv. Antonu v Slov. gor so nabrali 172 K. Na gostiji Kolar-Beranič v Laoorju nabrali 180 K. Dekliška zveza pri Sv. Križu na Slatini 408 K 24 v. Leopold Napotnik, administrator v Sve-čini daroval 100 K. Jožef Goiavšek pri Št. Jurjc ob Taboru nabral 373 K. Na gostiji Kramberger-Ivančič pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. se nabralo 160 K. Matevž Deželak pri Sv. Miklavža n. Laškim 316 K. Zborovalci na shodu KZ pri Sv. Lovrencu na Pohorju 458.40 K. Delavec Giaseuč* I nik Ivan v Razborju 10 K. Na gostiji Orla Fr„ ; Koser in Mar. Mesarec pri Sv. Mar'inu pri Vur~ bergu nabrali 80 K. Jak. Zupanič, žup iik v p.3 Gotovlje. 30 K. Neimenovana kmetica v Gotov-ljah 20 K. Posojilnica na Frankolovem 50 K, Gostje na gostiji Sebastijana Vogrinc in Marije j Potočnik v Nadolah pri Žetalab 244 K Iv. Jur-ko, župnik, Staritrg, 120 K. Kosi, kaplan, Stari-! trg, 100 K. Žene in mladenke v Staremtrgu 180 K. Franc Plat> js, Sv. Jakob v St. g »r., 100 K. i Matija Pek I ar, Sv. Jakob v Slov. gor 100 K, Kari Knnplež, Sv. Jakob v Slov. go'., 60 K. LJ, Mere, Sv. Audiaž v Halozah 56 K. Nu gostiji Ludovik Kardinar—Franca Brumen na Gornjem Krapju 1»6 K. (Dalje prihodnjič). Poslal nam Je g. glavar Kaki iz Guštanja sle deči popravek: Ni res, da je moja žena strastno » -gitiiftla za Nemško Avstrijo, pač pa je res, da je figi tir ala pri nekaterih ženskah za Jugoslavijo. Tak© " n. pr. ena Ženska ravno radi prigovarjanja od moje . Zene, da naj glasuje za nas, ni hotela nam več sin -: *iti Tudi ni res, da je moja žena glasovala za Nem-J 8k« Avstrijo, rta je, da je moja žena bila po prtzfar* 2. decembra 1' »d nemške strani iz glasovalnega imenika izbrisana, ia vsled tega ni mogla glasovati. Ce so Nemci izre-klamirali mojo ženo iz glasovalnega imenika, so bili i torej prepričani, kar je samo ob sebi umevno, da bi 1 glasovala za Jugoslavijo, če bi imela glasovalno pravico. Ni res, da jaz nišam šel k glasovanju^ res je,, da sem glasoval. Ni res, da sem se potegoval za nem» Ško-avstrijsko službo, torej tudi ne more biti res, da me Nemška Avstrija ni hotela sprejeti. Res pa je, do &o Nemci agitirali pri kmetih pod šlagerjem „Koroško Korošteem" z mojo osebo, da v Nemški Avstriji itak jaz ostanem glavar, da potem lahko glasujejo za N.Avstrijo. Ni res, da sem jaz dajal Nemcem pbtuho in jih podpiral, res je, da niti en takšen slučaj se ne bi mogei navesti in sklicujem se jaz ravno na pride!jene konoeptne in kanelijske uradnike. Ni res, da zavedni Slovenci pri meni niso imeli nobene zaščite, a res je, da so se ravno Slovenci zmiraj in pri vsaki priliki podpirali, kolikor je bito le mogoče. Z ogorčenje» zavračam trdilo v dopisu, da sem zabavljal če? larje, res je, da ostudna beseda „far" sploh nikdar n« prida čez moja usta. Grel* bi storil, če bi i«z zabavljal čez koroške duhovnike, te narodne mučeniko i» prve boritelje, s katerimi me veže prijateljska vez. Ni res, da mi je bilo neprijetno, če je -v kakšnem za-siopu sodeloval kak duhovnik, ampak res je, da.sem iavno jaz vedno povdarjal, da se morejo pritegniti koroški duhovniki kot najboljši poznavalci koroškega slovenskega ljudstva k vsakemu propagandnemu delu. Tako sta n. pr. ravno na moj predlog bila gimnazijski profesor veronauka Hribar in poslanec Smo dej povabljena k sejam Narodnega sveta. Na mo' predlog je prevzel prof. Hribar blagajništvo pri Narodnem svetu in na moj predlog je bil poklican župnik Rudi v Narodni svet. — Matej Kaki, okrajni glavar. Nič ni taVe skrito . , Župniku Aruušu v Kot znarivesi pri Celovcu je bilo lansko leto okoli Božiča ukradena velika pitana svinja. Vso iskanje je bilo zam n. Dognalo se je le toliko, da se je snedia v gostilni pri „Zlatem studencu" v Celovcu. Te dni pa se razvije na „Koroškem kolodvoru" v Mariboru med dvema delavcema sledeči razgovor: „Ti si iz Koroškega?" „Da", „Jaz sem pa bil pri vojakih pori. To smo ži veli! Poznaš tisti grad tam pri Borovljah?" „Seveda Humberg". „Veš tam smo vojaki ukradli enkrat eno veliko svinjo. Vstrelili jo smo v hlevu, potem pa odrezali glavo i a jo (glavo) kar tam pustili. Drugokrat smo pa pa šli še neko liko dalje k enemu farju. Tam pa se nam je bolj slabo god Io. Vse krave so nam ušle iz hleva in smo jih morali okrog loviti. Potem smo ubili s sekiro svinjo, jo vlekli nekoliko vstran za en grm, jo odrli, eden je pa stal na straži in bi vsakega ustrelil, če bi kdo prišel. Drugi dan smo jo pa predali v Celovec." „Ja, ja", je bil odgovor, „vidiš, to je bila svinja mojega strica, ki je zdaj v Mariboru. Jaz bom mu seveda to vse povedal." Harcdno jespedarstva. Fm tijska podružnica Ma ibor »a okoliš priredi v nedeljo, 5 decembra, v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta) predavanje o živinoreji. Predava g. višji živint zdravnik P mat. Začetek ob 9 uri Pristop k predavanju je vsakomur dovoljen; posebej se opozarja ženstvo in mladina, da ne zamudi iz ust izkušenega strokovnjaka slišati velekoristoe nauke za umno živinoreje.— Za naročitev modre galice je zadnji čas; naročila, preplačila in tudi udnine za I. 1921 se spre jemajo v trgovini Kla nšek in Penič (Vetrinjska uli 'a). Kdor udnino c"o 5 decembra ne vplača, v 1. 1921 ne more dobivati „Kmetovalca " Gali-ca je 98—99°/0na, torej prvovrstna in že na potu. 1 kg stane 25 K. Kmalu se bo moglo začeti z razdelitvijo; obenem se bo tudi oddajalo vino-granno žveplo, ki je je preskuševalni zavod v Mariboru spoznal kot dobro in vsega priporočila vredno blago Letošnje leto je vinogradu ki m dovolj jasno dokazalo, da je oidij treba na vso moč zatirati, ako se hoče kaj brati. Najuspešneje sredstvo zoper to bolezen pa je, kakor je danes dogaano, dobro žveplo. Zato je pač neobhodno, da vinogradnik poleg denarne žrtve za galico še tudi doprinese denarno žrtev za žveplo. Tlžitninskl davek na vino. Kakor znano, je demokratski finančni minister hotel upeljati davek na vino v znesku 5i2 vinarjev na liter, na sadno vino in sadrii mošt na v znosim 8 vinarjev pri litru. Ta davek bi tudi moral kmet plačevati za t!s!o vino in tisti mošt, ki bi ga izpili doma s svojo družino ln s .svojimi delavci. Vrhtega ie minister J+otol povišati (rošuririsk: davek na meso, in sicer n,a 12—24 kron. Slovenska kmotska zveza in njen poslanec dr. Korošec sta j; odločno uprla tem nakanam ! nančnega ministra Po dolgem nasprotovanju se jo demokratski finan'v .dster vendar moral udafi, Izdal je spre-nomk-.o določilo k žo objavljenemu finančnemu zakoni Po tem določilu se s 1. decembrom 1920 ukinja pobirr :je trošarinskeaa davka na sadno vino in ne. SLO'VSNSKI SOIPODifc, sadni mošt. Ukinja se tudi povišanje davka na meso. Kar ss Lče vinskega davka, se proizvodni davek no vino ukinja. Vinski davek se bo smel pobirati samo kot trošarinski davek pri konsumentu v znesku 32 pri litru. Opozarjamo kmetovalce na določbo, da j-j pobiranje vinskega davka dovoijeno samo, ako se Vino proda, oziroma kupi. Vino, ki ga pridelovalec u-porabi doma za sebe, za družino, za delavce, je pro sto davka. Kmetje, pazite! Bavek na prirastek od vrednosti nepremičnin na Kranjskem in Koroškem, ki se jo že tudi pobiral na Štajerskem, je odpravljen. Novöanice po 5 in 10 dinarjev. Za Časa ko je bila Srbija okupirana bilo je ukradenih večje štev.lo •5 in 10 dinarskih novčanic, katere so b le po okupacijski oblasti preluknjane. Te novčanice so se sedaj z jako dobro zalepljenimi luknjami pojavile v prometu. Narodna banka opozarja občinstvo, da so te novčanice brez vsake vrednosti. Ker kroži tudi pri nas veliko število novčanic emisijske banke bivše kraljevine Srbije naj se vsakdo dobro pazi, da ne nasede kakemu prelngancu. Kanadska pšenica. Ministrstvo poljoprivrede je nabavilo in razdelilo med ljudstvo lansko leto v nekaterih delili Srbije takozvauo kanadsko pšenico. '>' moravski dolini je pokazala sledeči rezultat: jesenska seiev slabša nego spomladanska, ki je da,la 2—3 krat \eč. Kruh od te pšenice je baje slajši in dkiisnejši nego od naše pšenice. Edina neljuba njena lastnost je ta, da zrno ne gre rado iz pleve ter se da oni!.' -i ii dobro edinole s parno mlatilnioo. Zane cene v Voj odi d. V Vojvodini stane mo terski stot pšenice od 930—950 K. Cena za ko ruzo (staro) % 6'Vo primesi od 350—390 K, slab ša od 250—320 K iu zelo slaba od 250—320 kron za meterski stot. Koruza čiukvantin ▼ zr nu 460 K, v storših 340—350 K, bela letošnja koruza v zre>u 4 0 K. Oves 300 K za metersk stot Cena pšenici v Novem Sadu zelu naraščs in znaša sedaj 990—1000 K. Cena štajerskih MoIm v Nemčiji narašča ve dno bolj. Nemčija je pokupila na Štajerskem o krog 2000 vagonov jabolk. Cene štajerskim ja bolkom so per libra 1 30 -1 40 mark. Izvok štajerskih jabolk na Nizozomsko se vsled dobre nizozemske valute ni posrečil. Uvoz vina na Cehoslovaško. „¡"Jugoslovenski Lloyd" poroča: „O priliki sklepa trgovske pogodbe z Cehoslovaško republiko se ni vpostavila v pogodbo ni kaka postavka glede uvoza vina, kateri jo bil posebno znaten iz dalmatinskih krajev. Na zadevno vpra-' Sanje spi'tske trgovske zbornice, je vlada odgovorila, da te postavke ni bilo treba posebej navesti v pogodbi, ker je izvoz vina itak dovoljen. Sedaj pa javlja čelioslovaški konzulat v Splitu še ofiicijelno: Uvozu vina iz Jugoslavije ne stavi Gehoslovaška republika nikakih zaprek. Poljedelski stroji in orodje. Ministrski svet je dovolil kredit, s katerega pomočjo je nabavilo min; -sirstvo poljoprivrede večjo množino poljedelskih strojev in orodja, ki se bo prodajalo kmetovalcem po znižanih cenah. Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerejcem, sestavil živinozdravnik Lovro Tepina, vodja državne pocikovske šole v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 45 K. — Konj, ki nima dobrih in zdravih kopit, pa naj bo drugače še tako brhek, čvrst in isker, ni mnogo vreden; ni mogoče, da bi taka žival opravljala na trdih tleh težko deio. Da pa konj ohrani kopita zdrava in ostane za delo sposoben, treba kopita negovati in snažiti. Ce pravilno negujete že žrebe, se kopito naravno razvija in okrepi. Knjiga pouči konjerejca, kako naj kopito neguje. Kopito ne obstoji, kakor se nam na prvi pogled dozdeva, iz kepe roga; temveč roženi deli kopita obdajajo (podobno kakor čevelj stopalo) zelo žilnate in mesnate dele, v katerih tiče kopitne kosti. Podkev pa daje konju trdno oporo in varuje, da se rog preveč in prehitro ne obrabi. Da pa je podkev kos svoji nalogi, mora odgovarjati obliki kopita in usposobiti konja za gotovo delo. Podkve so zelo različne: podkve za vprežne konje, za jezdne in za konje tekače in dirkače; sklenjene, kresalne, tričetrtne, podkve za stisnjena kopita, raztezne, kljunaste, pokrite, turškeJ 1 a tudi kopita so zelo različna z ozirom na to, če so pravilna ali ne, zdrava ali bolna. Tepina razločuje: pravilna kopita, položna, strma, kozja, spačena, polna, ploščnata, stisnjena in na pol stisnjena. „Konj se kreše" in „konj kloplje', slišimo tako pogosto govoriti naše voznike; piseo to napačno hojo zelo obširno obravnava in daje primerne nasvete. Posebno konje-re.icu je namenjen odstavek o negovanju kopit. Kopitne bolezni zavzemajo malodane eno tretjino celega besedila; tu nas uvaja, kakor preiskujemo šepastega konja, nato obširno opisuje kopitno vnetje, otiško, O-kosteneli kopitni hms anee, zakov-anje, podplatni o -bod, poškodbe podplata in svitka, pijavko kopitnega hrustanca, strelno gnilobo, kopitnega raka. razpoke, ločene in votle stene, drobljiv in mehak rog. Podkovan je govedi zaključuje knjigo. Delo krasijo 104 lepe slike, ki že same Jugostovensko knjigarno najboljše priporočajo. Tepina je bil, kakor noben drugi, poklican, da nam napiše pouk o podkovstvu. V ddlgi vrsti let se je kot vodja podkovske šole vglobil-v predmet in v predstoiečem delcu srečno združil teorijo s prakso. Knjiga zasluži, da si jo vsak konjerejec nabavi ter to pazljivo in ponovno prebira. Za kovača Je pa knjige nujno potrebna. Straft $ (ynvHTOVnutmWMiu t» Dopisi. Črna pri Prevaljah. Pri volitvah je aaš stranka podlegla kljub temu, da je bil volilni shod dne 21. p. m. zelo dobro obiskan in sta-tudi sicsr storili svojo dolžnost. Naša strank je dobila 143 glasov, rdeči protiverci p» 339 ; naravnost neodpustljivo je, da je 168 večinoma naših ostalo doma za pečjo. Na neverjeten izid so vplivale gorostane laži rdečih brezvestnežev Tako so v zadnjem trenutku raztrosili laž o ko-privškem č. g. župniku, da je na zvijačen nt čin nabiral v svoji župniji vojake in jih proda v Macedonijo za sužnje. Med volilni v Ludrar sketn vrhu pa so agit rali z lažjo, da je na enak način neki škof v Jugoslaviji oskruni! sve je roke. Mi nismo več mogli na te laži vspešno reagirati, in zato je umljiv tak izid. Pomilovanja vredno delavstvo in drugi, ki verujejo in po žirajo take kosmate. Vsa čast pa Koprivcem! i&cedaa. Volitve v državni i:zbor so se pri nas vršile dokaj mirno, le znani razgrajač K Samostojne", Guagl je kar besnel od jeze in bi bil najraje pogoltnil vse naše volilce. Kljub temu je naša Kmet3ka zveza v Jarenini sijajno zma gala. Dobila je 118 glasov, „Samostojna" pa z naporom vseh sil komaj 72 glasov. Možakar GungI, sprejj« | Stakac kjerkoli. «uso pri: ALOJZU AB0HITER, PAfeiibor, Diav-iia ckca žt, 18, (pri starem »Wta). 401 Icj^skoli t prometnem kraju «e mme v najem aH kupi. Ponudbe na upravo ¡ista god „Pekarija \ 964«. 954 Pekarno ;eZ.b,£d «do ugodnimi pogoji, se da v najela. Jak»r> Zugaac, posestnik i Žičah, ¡kita 8f. Dah-Loče. 963 teik»' PlemSD8ka mjMilii; g let stara, ae zamenja na telo težkega konja v Ribiiki «lici 9, Maribor. 967 ,,-j čedna in pridna de- ' ' ; • ■■ Í Protokolfraoa tvrika IVAN HAJNY MARIBOR Alekstndrrva cesta 45 nasproti g'ivnemi kofedvcru, priporoča ceRlenim posetnikoro svožo velike zalego Sferno prvovrstni poljedelskih strojev kot: vitle, mlatilnice za rožni pcgor, na vitel, iitae žiitiiie »lin«, trijerje ali iitsc oabiral-nfke, siamerezniee, iivrstne sadre si ne, grozdne nliue, stiskakice, kortzno rotkarje veije in tudi SEicjSe, leporeznice, unirerzalsc pit gf, gnejaičte irpike, isvrstte pocinkane brze-parilnike v velikosti 50 do 160 1, železne kotie, stalne ia prersžujeie motorje ter Šivalne stroj«. Priporoiara tudi izrrstne mlečne cemtriiage »li eepsntorje. Otkib k slamorezse nože ter popravila vsakovrstnih strojev. Postrežba ti in» in («litina. Na jiem. vprašanja dajem odgovor. Selidsi !a marljivi zastopniki et «prejemate v vseli krajih. Ubog* „_, kfce«, smožna slo-vooičine in nemSčine, od 8 do 9 let stara, ae vzamo brezplačno aa hrano pri gospej Hochnegger, Maribor, iCcJo»ka crsta 43. 1002 Zamenja se na Štajerskem ali pa tudi preda malo posestjo v Slov. Plajberku pri Bo'Ovljah na Koroškem. Hiša tik iapne eer ve i ca malo trgovino, nov skedenj, nor vodovod 4 ha SI a gozda in 1 ha 55 a njive in travnikov. Zelo pripravno sa trgovino ia obrt Več pove: Satana Rotter na Rudi. iioroško. S84 , .7;........■ ... ;„.:■ m Perutnino, gt is k epa je vsak čas po najboljših dnevnih etnah V Ijeia Abt, Melja Maribor. 981 ÍUI 'L1 rs^iea0 knielj-5 Sal 8j|0 gašiloico veli- Vinski kamen V najem se da er a JTvAvl i trgovina in gostilna na račun, na deželi. Izve se M npravništro. 998 M tipi mm i Pgtrolejske kante dve ■ zabojem, plačamo po 58 K josamesue po 20 K, vsaka želez-aiika posoja. Sever & Kom., Lju-Mj»na. 877 Suhe gobe lan eno seme, k umno te; vse droge deželne pridelke kupuje trgoviaa s semeni Saver A Kesp., Lisbljana. 848 Kosti, ščetine, staro železo, cunje otapnje vsako množino po najviijik cenah. JCAREL SMA, POLJČANE. Kup kost 6—10 m*. Podatki z navedbo cene pod šifro „»ušilnica 97^* nt upravo lista. 978 kavi vsako množino veletrgovina Anton Koleno r Celja, kilogrtm po 16 K. t 9>7___ Kupim sledeče «^170 Vi • ZaK° a,i ml'E< Ot Vili 1 • Btiin0( malo vili), go:d, posestvo, četudi v hribih, eden polnojarmenik (lolgaier), no parno lokomobilo 15 do 20 PH. Ponudbe z natančnim popisom in ceno na A. Marino, Gomtfsko pri Celja. 9li se i Kdor si želi nabaviti pristno in mano halosko vino se naj blagovoli poslužiti „Prve halužke trgovine z vinom Ante Korenjak i a drag pri Sv. Barbari v Halozah. 851 Cepljene trte kakor tndi beh necepljeno šmar-nico ima v zal gi Anton Slodnjak trtnar v Juriincih pri Ptuju. 682 Malo posestvo tik vel ke ceste, blizu cerkve, 10 minut od želetnižke postaje se proda. Posebno se nabija v dob-rem stanju, meri 2 orala, je pri- i mer no za kakega rok»de;ca ali penzijoiiist». Več se izve pri Jakoba Zupane, posestnik v Žičah, : p. Sv. D ah Loče. 964 i Nova hiša MiJ' Smttacc», al 50, dveaadstropna, vseboje 11 sob, 11 kobinj in 11 drvarnic na zračni solnčni ligi, več se isve pri Antonu Vralil, p. Križe f«si pri Ljutomeru. 933 iTImarA P0Bt0lJe' no4n0 uiIli51 »ariee, lepo iski-r&ne ima za predati Alojz Rjjko, mii&r v Maribora, Vojt^nii^a ulica 8. 8.7 Hiša v Mariboru 5 minut od Glavnega trga, z vrtim in s svinjskimi hlevi, se zamenja za pozd, ali kako g:zdno posestvo. V hišo se takoj lahko oaseli. Oiirslo se bo saoio na r ene ponudbe. Ponudbe pod naslov ,,Hi-ia v Mariborul; na upra?ničtvo Cepljeno trsje: k? t bargandec beM in rndeča, žlabtnind rdeča in bela, Latfrt rizling, dišeči tramicec, beli ran-ioL Muškat bI-sb««, Šoiamica btk na pr^dej pri Janezi Vrbnjak trtničarju, Breg pri Ptuju. Cena po dogovoru. 888 En par težkih konjikih hometov. dobro ohranjeni, proda za 2000 K sedlarski mojster Strauss, Pesnica pri Mi-ribora _693 Vicogradniki pozor! Naznanjam ram, da imam okori S( .000 komadov prvovrstno vkoreninjenih trt (šmarnise) pri kateri ne ootreb ijete nikoli galice, na prodaj. Garantiram sa 10 let. Tone Zagoršek, trsmčar v Dorna-vi, p. ^o»kaojii.__S99 Korenja J^it' rane «a svinje se proda. Koroška cesta 128, Maribor, 982 Na prodaj so postelje in omare pri gospej Gorjak, Krčtvina 198, Maribor. 975 T^ATIPiti »tr»>aa olja, ei-UBI11/II1, lindrovo olja in anto olje ima oddati Zveza slovenskih trgovcev v Celju. 944 Cepljeno trsje ima na prodaj Mitija Jaani pri Sv. Marjeti ab Femiei, občina Vosek. 98g Službei \ n i....... nm\mmmmmmfmssxas3 Dva volarja in tri hlapce upre jam se iščejo Plača po dogovoru. prosto stanovanje, kurjava in polje. Prednost imajo prosilci z več dažinskimi delarsk mi močmi, kattri dobe za vsak dan običajno dnino. Vstop *akej ali naj posnele s 1. januarjem. Ponudbe je poslati na Knezovo oBkrbcištvo v Konjicah. 981 in cerkovnik želi spremeniti svojo službo. Jo sprsten Ceeilijanec z d brim šolskim spričevalom, ter z dobrimi spričevali od 6. dahovžčine. Najraje kje v svojem domačem kraju v SL>v. gor. Služba aaj bi bila taka, da ena obitelj z&more živeti in da je zbirca v srnja in dostojno stanovanje. Naslov v upravništvo, 950 Viničarja SLftt sestro v Vodolah sprejme major Sabotbj, Maribor, Prešerno?» ulica 18. 955 Mizarski učenec se sprejme. Urbanova ulica 26. Maribor. £98 TTČAmPii nadarjenega, za po- g U «jClim dobarako obrt, »prejme Iv. Soje, pedobar v Maribora, Cunkarjtva ul. 26. 990 Za CEHTBALA t SPLIT PODRUŽNICE: MARIBOR --- ZAGREB ■■■ NOVI SAD Afilijacija: Zadružna banka Reka, Zadrnžna štedlonica Trst. OSliOVirA «lAVililCA SO mil. K mi miiriiiiniiiiiiiM BAKIOUNI ODDELEK: Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila na vsa tnzemska |i in inozemska tržišča, pffd nsjngodnejšimi pogoji. BLAGOVNI ODDELEK: Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode. MENJACNICA: Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekemorske proizvode. ULOGE:? Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. ——........................''"■■niTTTrOT^MBHi PODRUŽNICA MARIBOR GOSPOSKA ULICA It 20 (Pircbanova biša) pfiine 3 pcslciciiicm ¿ne 1. cf£ccmbra 1920- Državna razredna OTERIJA Prvo irebanle bo 3 in 4. ianuarja 1921 100.000 srečk - 50 000 dobitkov 5 premij od 60.000 do 600.000 dinarjev ali 240.000 do 2,400 000 K (dva milijona štiristotisoč kron). Vsaka drusa sreika mora dobiti! Izplačevanje vseh dobitkov brez odbitka. Naj ečj dobitek v srečnem s!u:aju - DINAEJEV 1,000.000 (en milijon), «li KR0R nadalje: 150.000-80.0«0—, 40.000 od 109D0 2 600 000-240.000-160000--80.000- I (štiri milijone), 600.000 —, 400.000 -, 200.000-—, 100.000 —, 80.000-70000 —, -, 50.000-—, 50.000-—, dva po , 5 po 30.000 —, 18 po 30-000 — DINARJE? ,440.000 —, 1,600.000-8C0.000 400.000"—, 320.000-, 280000--, 200-000'—, 200000—, dva po pet po 120.000—, in 18 po KRON itd. bpez odbitka.! Gene srečk za vsak razred: Vi srečka V» srečke Din. 48-- Din. 24-— aU K 192 - ali K 96-- l/i sreéke V« srečke Din. 12*— Din. 6-— ali K 48 - ali K~24r— Točno in hitro izplačevanje vseh dobitkov zaiamieno! Naročila iz cele država naj' se pošljejo po polt. nakaznici pooolaž6eni , glavni kolektivi Medjunarodna banka D. D. oddelek razredne loterije Gajeva 8 Zft GREB Gajeva 8 Največja izbera številk.] 978 ¿8ia$a&®¡t asa ts&i&mik tisbz&mu mwfiwto, v f _______ _