206
Še nekaj zastran korunove bolezni.
Lanjsko leto sim si iz več krajev po Krajnskim koriina nabral in ga zavoljo njegove bolezni na tanjko ogledoval. Kar je bilo zdraviga viditi, sim ga čez zimo spravil v klet in ga položil na zidek blizo okna, kakih 6 čevljev visoko od tal. Nekaj tega sim letašnjo spomlad posadil, nekaj pa za prihodnje ogledovanje še v kleti ležati pustil. De je bilo med tem korunam veliko taciga, ki je bil po polna m a zdrav, sim se iz tega priprical, ker sim ga lani prerezal, tudi od znotraj na tanjko ogledal in pri natanjčnim ogledi nič bolniga našel. Tako prerezaniga sim spravil v kleti.
CJnidan spet pregledujem spravljeni koriin in lejte! kaj sim zapazil? Na 3 do 4 palce dolzih poganjkih je obrodil — pa brez perja — veliko mladih korunčkov, po lešniki ali orehi debelih, ki so bili večidel letašnji korunovi gnjilobi p od ver ženi! Pokazal sim tako bolan koriin častitljivi Ljubljanski kmetijski družbi in ga po nji tudi vsim drugim avstrijanskim kmetijskim družbam na ogled in za presodik poslal.
Ta koriin je bil lani zdrav, ali je bil saj zdrav viditi;  ni prišel ne v ilovnato, ne pešeno, ne slabo ne
dobro gnojeno zemljo; ni imel nič mokrote; ni imel clo nič perja, po kterim, kakor nekteri pravijo, bi bila mogla kužna vunanja sapa in boiezin va-nj iti; tudi na vunanji sapi ni bil in tudi na sonci ne — in vunder se je mladih korunčkov gnjiloba in trohljivost p e r j e 1 a!
Kaj nam neki ta prigodba, ktero so že tudi drugi kmetovavci skusili, spričuje in kaže? Po mojih mislih nič druziga, kakor de je natora našiga koriina popačena in de je koriin oslabel, kar ga nismo začeli že davnej iz semena rediti. Bog daj, de bi res ne bilo, kar se bojimo! Vse pa nam spričuje , de bomo mogli prihodnjič na ta silno koristni sadež, brez kteriga bi ljudje le teško shajali, veliko veči skerb obračati, in de se ne sme, kakor dozdaj, gerdo z njim ravnati, ampak de potrebuje pazljive skerbi umnih kmeto-vavcov!                                                      F. Šmidt.