izhaj« v aak dan »«•■ in praanikov. I*»ued dailjr oacept Baturdnja, Sundaya nnd Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE l' i rdnilki ln * pravniški proatoH: 2887 8. Lnwndala Ava. Offica of Publicationi 2667 South Lawndala Ava. Talaphona, Kockw.ll 4904 LETO-YEAB XXVIII. Cena ».U jo |6.00 Entrrrd m ww»< nlm mNn Umvmry II. 1MI. at Um poat-offiM •t Ckicavu. lUiMta. ute Um ad oi Congim of M.rrh t. X«7». CHICAGO, ILU PETEK. 25. JANUARJA (JAN. 25), 1935. Subacription #0.00 Y*arly. STE V.—N UM HER 1H Accaptance for mailing nt apaclnl rato of poataga providad for in aaction 1106. Act of Oct. 8, 1917, authoriaad on Juna 14, 191«. $50 mesečne mezde za tri in leol milijona relifnih delavcev! Nič več ne bodo prejemali, da ne bo konkurence t privatnimi industrijami. Pristasi Roosevel-tove administracije so izjavili v zbornici, da mora biti relifna mezda tako nizka, da ne bo nikogar v privatnih industrijah mikalo po tem delu in da bodo relifni delavci sami skrbeli, da •i čim prej poiščejo boljši zaslužek v privatnih industrijah! v Illinoisu je štirinajst odstotkov vse armade brezpose VVuHhington, D. C., 24. jan. — Tri in pol milijona brezposelnih delavcev, katerim federalna vlada odvzame.relif in jih uposli pri javnih relifnih delih, bo pri tem delu prejemalo pet-"eset dolarjev mesečne mezde. To je prišlo na dan včeraj med ostro debato v nižjo kongresni zbornici, kjer bo najbrž fo danes sprejet načrt relifnega dela, za katero je vlada določila štiri milijarde in 800 milijonov dolarjev izdatkov v prihodnjem fiskalnem letu. Zbornični odsek za apropria-cije je naznanil, da bo vlada storila vse, kar bo v njeni moči, da ne bo tekmovala s privatnim kapitalom. Mezda relifnih delavcev mora biti tako nizka, da ne bo mikala nobenega delavca privatnih industrijah in da bodo relifni delavci primorani delati le toliko časa, dokler ne dobe bolje plačanega dela v privatnih industrijah! . .. V mnogih primerih bodo morali relifni dealvci zapustiti svoj sedanji dom in se preseliti da-v drugo državo. Nekatera relifna dela se lahko začnejo v enem mesecu. V državi Illinois je danes 14 odstotkov vseh brezposelnih delavcev na relifu. Kongresnik Connery (demokrat iz Massachusettsa), predsednik zborničnega odseka za delo, je napadel predlagano me- nečno mezdo $50 kot "akebsko mezdo" in naznanil je, da bo v Rbornici zahteval zvišanje te mezde na stopnjo, katera prevladuje pri takih delih v privatnih rokah. nih v Ameriki NOVA JAPONSKA INVAZIJA KITAJSKEGA OZEMLJA Šanghaj, 24. jan. — Japonske vojaške čete, ki so mirovale nekaj mesecev, so spet začele prodirati na severnem kitajskem teritoriju v provinci Ca-liar. Japonci obstreljavajo tri utrjena kitajska mesta Kujuan, Tungšece in Tušinkov; obenem mečejo bombe na ta mesta in okolice iz zraka. Sovjetski predstavniki so vznemirjeni, kajti ceste napadene province vodijo naravnost v Kalgan in Urgo v Mongoliji, ki je pod kontrolo sovjetov. Zmaga organizirani h voznikov Cleveiand, O. — Sedemdnevna stavka, ki jo je oklicala unija vosnikov, je rezultirala v kapitulaciji delodajalcev. Pristali so na zvišanje tedenske mezde za deset odstotkov in druga .zahteve. Silen mraz v Sev. Ameriki, silna vročina v Južni 73 stopinj pod ničlo v Kanadi in 105 vročine v Argentini Chicago, 24. jan. — Strahovita zima, ki je hotela zlomiti vse rekorde, je zadnje tri dni oplazila Severno Ameriko od arktičnih delov Kanade do tro-pičnih, s palmami obraščenih bregov Atlantika ob Mehiškem zalivu. Silen mraz pod ničlo (Fahrenheit) je bil po vsem za-padu, srednjem zapadu, severo-zapadu in deloma po vzhodu bil° Združenih držav, južne in jugo-od Se 12 Ruto v mora v zapor Moskva, 24. jan. — F. D. Medved, šef sekcije za domače fcadeve v Leningradu, ln enajst njegovih pomočnikov je peraj obsojenih v zapor od zapadne kraje je pa obiskal |reh do desetih let v zvezi z a- Hneg> ko je temperatura padla n tatom na Kirova. Medved ^ stopinjo ledišča (30 F), ln tovariši so bili obtoženi, da. v Chicafru je bilo danes zju-M) zanemarili svoje dolžnosti in traj 8 p^ nič|0( Heverno od Mabo pazili na varnost Kirova.1 Chicaga 20 do 30 pod ničlo, v Število kaznovanih oseb v tej Wisconsinu in Minnesoti 30 do je doslej sledeče: 117 je' 50 ,n v Iroquijl FaUlu> 0nt., »lo ustreljenih in 55 kaznova- Kanadat je termometer z iz- nih z zaporom in deloma nanstvom v Sibirijo. Nasilja v stavki pekovskih delavcev NVvvark, N. J. — Aretacije pekovskih delavcev in napad, ' <«> ga izvršili pobojniki Na-ional Hiscuit Co. v tem mestu, bil prvi nasilni čin v stavki i.VK) delavcev pri tej kompani-». ki je izbruhnila v njenih pod-'tjih v Nevvarku. New Yorku, *hllsdelphl/i, Atlanti in Yorku, V. - Soujeti brisa/i kmetom dolgove Moskva, 24. jan. — Sovjetska "da je odpustila kmetom v »I hot j h (kolektivnih farmah) ' * malega pol milijona rubljev Ta dolg je bil narajen. *Uda dala kolhozom kre-nove stroje, semen je In ["»trvlttfine. Največ tega je bilo v Ukrajini. ijf«. Domače vesti zaznamoval 73 pod ničlo. Popoldne je mraz v Illinoisu nekoliko odnehal. V južnih državah in ob vzhodni obali Atlantika je včeraj divjal sneženi vihar, ki je pokril pokrajine od Virginije do Maina z debelimi zameti. V New Yorku je padlo 16 palcev snega. Na jugu sta sneg in nenavaden mraz dosegla Alabamo, Georgi-jo, obe Karolinl in severno Florido, odkoder poročajo o veliki Akodi na farmah; val zime je zadel tudi Texas. Edina Kalifornija je ostala nedotaknjena. Na jugozapadu, v krajih ob reki Mississippi, je pa mrzlo deževje povzročilo povodnji in nekaj ljudi je utonilo, na tisoče družin je pa izgubilo streho. V kontrastu • silnim mrazom v Severni Ameriki pa čitajte sledeče poročilo is Jqine Ameri ke. kjer imajo poletje: »» ------4 t A --i t — t i— n urni m i < i/%i irnianja 24. jan. — Večji del Južne Amerike se kuha v silni vročini. V Cordobi je bilo včeraj 106 *to-pinj vročina. m JgŠ Star pionir umrl Rib Lake, Wis. — Zadnje dni je v bolnišnici v Medfordu umrl John Jerman, star 79 let in doma iz Pake pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 52 let in brez malega polovico tega časa je živel v Calumetu, Mich., kjer je prva leta rudaril in kasneje farmaril, drugo polovico pa na farmi v tukajšnji bližini. Podlegel je mrtvoudu. Tu zapušča staro ženo Marijo Jerman, v Chicagu sina in tri hčere, v Evelethu, Minn., pa dve hčeri in poleg tega celo vrsto vnukov in vnukinj ter mnogo sorodnikov v Calumetu. Odili v bolnišnico North Chicago. — V bolnišnico v Rocheaterju, Minn., sta se podali Helena Jereb in Silvija Ternovee iz tukajšnje naselbine. Jerebova, ki je članica društva 119 SNPJ, je tukaj prestala že dve operaciji in bila je itiri-najstkrat v domaČi bolnišnici. Želeti je, da bi končno okrevala. Odpotoval na zapad Chicago. — Charles Pogore-lec, tajnik JSZ in upravitelj Proletarca, je včeraj odpotoval na ameriški zapad po agitacij-skih poslih v zvezi z Iistjm in organizacijo. Obiskal bo Colo-rado, Novo Mehiko, Californijo, Oregon, Wa«hington, Montano, Wyoming in Utah. m.. _.«■ Jm. - - -a t«.' t neaioni v goznu Calumet, Mich. — Joseph Shaltz iz Osceole se je poškodoval v gozdu, ko je sekal drevo, ki je padlo nanj in mu zlomilo tri rebra. Nov grob v Cleveiand u Cleveiand. — Nagle smrti je umrla Mary Sušel, stara 45 let in doma iz Meri na pri St. Petru na Krasu. Zapušča moža in tri otroke. Viaoit alužba za rojaka Cleveiand. — Inženir . Louis L. Drašler je bil zadnje dni imenovan za divizijskega inženirja okraja Cuyahoga. Doslej je bil uslužben pri državnem oddelku za ceste. Nov grob na zapadu Glenn, Mont. — Tu je umrl Štefan Kambič, star 72 let in doma od Semiča v Beli Krajini. Tu je bil 50 let in zapušča ženo in štiri sinove. LESTVA IZDELANA S HAUPTMAN-NOVIM ORODJEM ' ' I Flemington. N. J., 24. jan. — Zaključek driavne evidence proti Hauptmannu se je zavlekel za en dan s pričanjem federalnega strokovnjaka Arthurja Koehler-ja za les. Koehler, ki j*.direk-tor federalnega lesnega laboratorija v Madisonu, Wia., je ves včerajšnji dan porabil s pojasnjevanjem in tolmačenjem najdrobnejših podrobnosti v zvezi z lestvo, katero je ugrabitelj rabil, da je lahko slozol skozi okno v sobo Lindbarghove hiše in u-kradel otroka. . Koehler ja Imel pred seboj v sodni dvorani lestvo iz treh delov, katero je ugrabitelj pustil v bližini Undberghove hiše, imel je koa deske iz podstrešja Hauptmannove hiše in imel je Hauptmannovo mizarsko orodje, predvsem oblič, ki je bil najvažnejši. Strokovnjak je oblal s tem obličem, nakar je pokazal porotnikom pod povečalnim steklom znake, ki jih je pustil oblič na gladini deske; ti znaki niso vidni o prostim očesom, ampak pod povačalnim steklom se dobro opaaijo. Enaki, do pi-čice enaki znaki so bili vidni na lestvi, kar je bil dokaz, da je bila lestva Izdelana s Haupt-mannovim obličem. DrugI dokaz, ki ga je Koehler demonstriral in ki je presenetil porotnike In celo sodnika, je absolutna enakost lesa v dveh kosih: v kosu, ki j« vdelan v lestvi in v kosu deske iz Hauptman-novega podstrešja. To izpričuje, da je Hauptmann porabil eno desko iz svojega podstrešja, ko je delal lestvo, katera je bila potem prislonjena k oknu Undberghove hiše in puščena v bli- trarnite • ** Hauptmannovi odvetniki so napeli vse sile. da bi ovrgli Koehlerjevo pojasnltve in dokazovanja; neprestano so vztrajali, da takega eksperta ni na svetu, ki bi mogel dognati zvezo različnega lesa, toda sodnik je zavrgel vse njihove ugovore in dovolil Koehler ju, da je pričal do konca. JEKLARSKA KORPORACIJA GROZI Z NASILSTVI Vsi aktivni unionisti so nevarni boljševiki, ka* tere je treba izgnati iz mesta unija hoče ta« kojsnje volitve Relifni delavci v N. 7. pozvani na stavko Newark, N. J. — Državna federacija brezposelnih In Federacija relifnih delavcev sta pozvali na stavko vse relifne delavce v državi New Jersey. Organizirani relifni delavci zahtevajo minimalno plačo $18 na teden za navadne delavce in unijsko lestvico za izurjene. Nadalje skrajšanje tednika na 24 ur in pravico samcev in samic do uposlenosti brez diskriminaci-moč socialisti, komunisti in šteje. Stavkarjem ao obljubili po-vilne unije. Sovjetski kongres zboruje Moskva, 24. jan. — Sedmi vseunijski kongres sovjetov se začne jutri v Moskvi, da pregleda delo sovjetske vlade zadnjih Mirih let. l*ta 1931 je bil zadnji kongres te vrste, ki je teoretično najvišja oblast v Sovjetski uniji. Navzočih bo 1500 delegatov iz vseh krajev Rusije, ki so jih Izvolila pokrajinska sovjetska zborovanja. Avtni mehaniki izvo-jevali izboljšanje St. Paul, Minn. — Stavka avtnih mehanikov v tem mestu in Minneapolisu je bila odpoklicana, ko so podjetniki pristali na nekatere zahteve. Garaž- ZZ* Duquenne. Pa. — (FP) — "V tem mestu je dosti dreves in tudi vrvi se lahko dobe." Ta stavek je najznačilnejši v uvodniku, ki ga je prinesel list "Du-quesne Timea", ki je pod kontrolo U. S. Steel korporacije, na prvi strani. Uvodnik je bil objavljen, ko je federalni delavski odbor razpisal volitve v tukajšnjih tovarnah omenjene korporacije. Krajevna unija jeklarskih delavcev, Članica Amalgamated Assn. of Iron, Steel * Tin Work-ers, je odgovorila na ta isbruh v glasilu jeklarske korporacije s pozivom, naj ae delavci .pripravijo na volitve, ki jih je razpisal vladni odbor in katerim se korporacija protivi. Vprašala je že za injunkcijo na sodišču z namenom, da prepreči volitve. Uredniški štab "Timesa", ki je zapretil z drhalskim nasiljem aktivnim unijskim voditeljem, posnema Hearstovo časopisje v Pittsburghu, ki grmi o "rdeči nevarnosti"^ V očeh tega štaba so uradniki k rajo v ne unije jeklarskih delavcev tolpa komunistov, "hunkijev", lopovov, med knterlml Jr tudi nekaj zamorcev In vse je treba izgnati iz mesta. "Vsi ti so prav tisti pošteni delavci, ki garajo že leta in leta v tovarnah jeklarske korporacije," se glasi izjava unije. "Dokler trpijo neznosno izkoriščanje, priganjaštvo In diskriminacije, so po mnenju njih gospodarjev dobri delavci. Kakor hitro pa se skušajo organizirati, se izrečejo za boj v svrho izboljšanja svojega položaja, jih korporacija zmerja s komunisti in prevratnimi elementi, katere Je treba obesiti na bližnje drevo." Krajevna unija Je bila zastopana na zadnji konferenci A-malgamated asociacije, kl se Je izrekla za enforsiranje zahtev, katere so bile sprejete na njeni letni konvenciji. Te zahteve u-ključu jejo dolar plače na uro, šesturnik, trideseturnl delovni teden, priznanje unije, odpravo kompanijske unije in sprejetje Lundeehovega načrta socialnega zavarovanja. nim delavcem so garantirali najmanj '10 ur dela na teden in 65c plače na uro za mehanike s štiriletno prakso. Priznali so tudi unijo. NOVA STAVKA OB-LACILNIH DELAVCEV V BOSTONU? ItoMton. — (FP) — Ce se podjetniki ne premislijo, bo sredi prihodnjega meseca, ko potečo pogodba, zajela stavka vso oblačilno industrijo ženskih oblek, ln znamenja ni nobenega, da se bodo podjetniki premislili. Sedem velikih družb je pismeno obvestilo osrednji odbor krojaške unije International ladies Garment VVorkers, da ne mislijo več obnoviti pogodbe, ki poteče 15. februarja. Ostali tovarnarji, ki so organizirani v Boston Cloak A Sult Manufac-turing asociaciji, so pa uniji sporočili, da so pripravljeni obnoviti |>ogodbo le, če pristane na redukcijo metd aa 10% in u-vedenje dela od kosa. Ob času tega poročila unija se ni objavila svojega stališča. Upravnik osrednjega odbora Philip Kramer se je podal v Nevv York na konferenco s prod-sednlkom I. L. G. W. Davidom Dubinskyem. Skušal ga bo pridobiti za stavko in sa finančno podpiranje stavkarjev po mednarodni uniji. Da je stavka skoraj neizogibna, je razvidno tudi iz razpoloženja krojaških delavcev, kl so silno nezadovoljni t obstoječimi razmerami, Podjetniki grizejo pogodbo Jn pravilnik, kjer ju morejo. H5-umi tednik je le na papirju in prav tMko tudi le-stvlčne plače, pravijo delavci. Štirje farmarji aretirani radi organiziranja Mena. Arkan. — Fevdalce v tej državi je pridela strašiti Southern Tanant Farmer« unija, kl je bila ustanovljena lan sko leto za protekcljo najem ninskih farmarjev. Razvila se je že toliko, da so bili aretirani štirje organizatorji, dva belo-poltna in dva zamorska farmarja, val socialisti. Pred sodišč« pridejo pod obtožbo, da so "motili delavce". V slučaju obsodbe bodo poslani na državno kaznilniško farmo. Brezposelni pike- tirajo relifnike Marion. III. — Ker relifni administrator okrajs VVilliamaon noče priznati In imeti odnošajev s pritožbenim odborom tukajšnje poatojanke Illinois VVorkers Alliance, organizacije brez-j poeelirih, so njeni člani pričeli piketirati relifno pontajo. Za državno policijo, ki je bilo po-klieane, al r nih poslajn, sa ne zmenijo. Niti za intimidacije < Voditeljem no zagrozili z aretacijo, če ne prenehajo s piketira njem. » a, . Rrezfoaelai čika&ki delavec, ds pnitAsH prazen Jelodec, a al« lil M red % »topil r reetavrarijo. ia denarja. Samo 1,250,000 delavcev dobi reHfno delo Poročilo v Rooseveltovi poslanici se zmot« no tolmači WnahIngtim, i>rr. — (FP) — Načelnik federalne relifne administracije Hopkins Je v razgovoru s časopisnimi poročevalci izjavil, da bo le 1,250,000 delavcev, ki so sedaj na federalni relifni listi, dobil« zaslužek v ' smislu Kooaeveltovega programa, ki ga Je predložil kongresu in za čigar izvajanje je zahteval od kongresa štiri milijarde dolarjev. HedaJ Je u-poslenih pri vladnih projektih 2,250,000 in število ae bo |mve-čalo na 3,500,000 v prihodnjem marcu. Mnenje, da bo toliko novih delavcev u|>oalenih pri teh projektih, ki se Je vzdrže-valo po objavi Rooaeveltove po-•darilce, je bilo zmotno. Nadaljnja vprašanja, ki ao Jih stavili poročevalci llopkin-au, mt odkrila, da mnogi, kl se aedaj »matrajo m "uposljlvt", hod o najbrž u ključe ril v razred "neujiosljlvih". To jMimeni, da bodo brlita tli s federalne relifne li»te In njih oakrlm bodo morale prevzeti okrajne in d ris v ne avtoritete llopkina je rekel, da ho veliko delnvcev; kl mi aeddj upoaleni pri vlndnih delih, kln-aificiranih kot "neup«»aJJivJ", drugI, ki mislijo, da ne spadajo v to kategorijo, pn ne bodo mogli dobili deln pri velikih Indu-atrijskih koftcernih. Vladni u-rndniki, ki bodo preiakovall po-aamezne alučaje, IhhIo odločili, kdo apade in kdo ne spndn v ka trg'»riJo "fieupostjivlh" delavcev* NOVI GOVERNER V PENN1 JE VELIKO OBLJUBIL Kapitalistom je obljubil, da bo protektiral njih profitni sistem, delavce pred izkoriščanjem, male davkoplačevalce pred visokimi davki, starim bo dal penzije bankiITjem pa NlClO) Harriahurg, Pa. — Novi penn-sylvanski governer George 11. Earle je ob vstoličenju bil Izredno gene rosen i obljubami. Tako Jih Je metal Is velikega ftaklja na vse strani, da je prekosil celo Roosevelta samega, sigurno pa Pinchota. Vsakemu sloju Je nekaj obljubil, Kapitaliste Je na primer zagotovil, da "veruje v profitni motiv In privatno svojino, ker tvorita edino bazo zn nadaljnji napredek naše obstoječe civilizacije." Morali pa se bodo nekoliko "poboljšati", za kar bo skrbela njegova' demokratska administracija. Delavcev no bodo smeli več tako lakorlščatl kakor so jih navajeni. ' Skratka, Pennsylvančanom je obljubil "nevv deal", Kapitalistom je zagotovil pravico do "smernega" proflta, njih suft-njem, delavcem, pa nekoliko več protekcljo od države. Za brezposelne naj bi bila ta protokol ja v nekoliko večji doli, za Isgara-ne starčke in starke, kl so brez sredstev, pa penzlja. Glede pro-tekcije uposlehlh Je govoril nekaj o potrebi kontrole strojev, karkoli že to pomeni. Mlekarskemu trustu in Jav-nonaprnvnlm magnetom Je povedal, da nekoliko preveč tulijo farmarje in odjemalce. 'Pokazal je na širjenje gibanja za poob-člnjenje javnih naprav. Ker je pa on proti javnemu lastništvu, je Vsem prizadetim magnatom povedal, da se bodo morali podvreči strožji državni — kontroli. To poatduio zadene elektrar-ske barone pa tudi mlekarski trust. Sploh je bil Karlejev govor prežet z državno kontrolo in regulacijo, kar Je star evangelij "liberalnih" reformistov. Demokratje "novega deala" so ga le prepleskall in oblekli v novo suknjo in ga privlekli na dan kot rešitelja gnilega kapitalizma. Ker Je novi governer največje industrijske države v Ameriki toliko poudarjal potrebo vladne kontrole In regulacije, Je dobro omeniti, da se kapitalisti tega pre|>erel«ga evangelija nič več ne bojo. Vprašajte kateregakoli Javnonaprsvnega magneta, če Je za državno regulacijo, iu vam bo odgovoril 8 velikim l>A. Kapitalizem Je namreč s|M»znal, predvsem pa javno-neprevne družbe, da Je državna regulacija njegova najboljša zaščite preo podržavljanjem. (>-ne in profite Itak nastavlja sam, ker kontrolira državne regulacijske komisije. ' Te kriza Je ameriške kapite-liate Ae poM>bno uverila o potrebi Vladne "kontrole". Saj delajo vae javiionapravn« družbe nkozi v no krizo skoraj prav tako velike profite kakor so Jih v Ojolidgevi eri, nekatere še celo cečje. Tudi velebizilis ns aploš-no Je izredno navdušen za "new-deel»ko" regulacijo, ker mu daje večjo evoltodo pri narekovanju morio|»ol*kih cen In organizaciji kakor Jo Je imel kdaj prej po aprejetlo nntitrustne zakonodajo ob zitonu zadnjega stoletja, 14 bankirjem ni novi perm-Nylven»ki governer ničesar obljubil. Obratno Jih Je pokaral, de ne lwi frprl n|lh loblntov v |l>ai>« aa 8. atrnni.) PROSVETA the knli<;htenmrrt glasilo ih lastnina slovsnskb naboonb jbdnots Orgaa «f m4 N*r«t*in« m UnkM Irtor« (la«M CUasd la hm M M.. SN •• H I« lis m MK um; m CMn» I« CtMT* «7 M M Mlu Wu>. M U m M teto i to men 11 t$M. ■ jfci«i»l)in raua: for th« United Blataa (!■■»>« (*!■») lito Cen*4e M 0* prr y«ur. CktMf« ao4 Ctoar* 17 A« M* »•». twN|i MHUiM » H par trnu. Om giiuv« i« 4«<*v«ru -lUtvU dopfaev to IimiiImS flack** m •• vrsteto. S<*<*M literarna »aafclna (tnlM. P#-mu. 4rm> p~<»i iu.) m »rflljatelju to v al«**, to pritoill stalno , A4>«rttoinf ralaa im mrmrmrnut —Mammmrt»H «f MU« u4 iimoUcS«! MticlM wiu rKH k« raturna* OtW MaMcrtpt*. M *t«rwi. »tor*. portirala Iz Avstrije habsbur-škegs nadvojvodo Maksimilijana, katerega je oklicala za mehiškega ceaarja. Združene države so bile takrat zapletene v lastno civilno vojno In niso se mogle brigati za Mehiko. Mehiški revolucionarji so bili prepuščeni sami sebi, vendar so s herojsko silo premagali nasprotna vojaške armade In ujeli ce-aarja Makiimilljana ter ga ustrelili. Cerkev je bila i*[k*t |M>ražena in "prekleta" ustava je bila v veljavi €0 let. Današnji konflikt v Mehiki se je začel leta 1H10 z revolucijo proti Diazu. ki je bil predsednik JHi let in ki se je iz "prekletega" revolucionarja v mladih letih prelevil v največjega tirana ua svoja stara leta. Diaz je bil strmoglav-Ijen in nasledil ga je liberalni Madero, ki pa je bil kmalu zavratno ubil. Za njim se je |>olastt! pretUedništva klerikalec Vittoriano Huerta. toda tega Je strmoglavil ameriški predsednik Wilson. ki je s|Himladi 1914 interveniral v Mehiki z vojaško silo. Nato no ne menjali razni liberalni režimi in za časa predsednika Carran-ze leta 1917 je bila sprejets nova, liberalna ustava, ki je cerkvi zelo pristrigla peruti. Posvetnega in cerkvenega fevdalizma v Mehiki je Glasovi u naselbin Zanimive beležke ti razaih krajev Z letaš eeje SDD Collinwood. O.—Dne H. in 17. januarja se je vršila letna seja delničarjev Slovenskega delav skegs doms na Waterloo rd. Za to sejo so se organizirali nsši slovenski demokrstje, kojim pa demokracija nI znana ne poznana. Organizirali so se le vsled bojazni, da njihov kampanjski vodja ne izgubi pravice do sedeža kot direktor. Tods smsgal Je, Slovenski dom ps je spet zs eno leto rešeni 2e pred dobrim meeecem me Je neki član klube št. 49 JflZ o-pomnil, da Je slišal, da je Barbič v zvezi z Jožkom Penkotom, zastopnikom "Ameriške Domovine". Dotični član je bil hud, ko me Je vprašal, če je to ree. Pojasnil sem, da Joška nieem videl že mesec dni, kam šele, da bi bil s njim v kakšni zvezi. Pri tem pa sem takoj opszil, da nekdo širi šušljačodo kampanjo s trikom, čsš: "Poglejte Barbiča, s kom se pajdaši in za koga!" Kajti s takimi triki se lahko napravi razkol med socisiiati in naprednim elementom. Vinko Godina je bil v direk-toriju SDD do prošle aeje. Leni je prišel nekaj v spor z ostalimi. Kot se je on izrazil, bi po njegovem mnenju moralo biti več dobička. Vinko red kaj pove Johnu Rožsncu, staremu direktorju, ki je tudi demokratski vodja v našem wardu. To je Go-dinova napaka. Kajti podvodja demokratov takoj obvesti ostale elovenske demokrate. Tako je bil obveščen John Lokar ml., ki je šel brž k dvema drugima direktorjema v SDD in dejal: "0-ni se organizirajo, dajmo se še mit" Eden mu je odsvetoval z 'ne", ker ni demokrat. Hmpek — organizirali so sel 8edaj pa je bil strah, da stojim Jaz zs "blokom". Kajti tudi meni* %e je svetovalo, naj se nikar ne organiziramo. Povedal sem, d^.meni ni ničesar znanega ter da nisem v nobenem "bloku", ker v resnici nlaem bil; sem preža* poslen z drugim delom. Ko smo se pričeli abirati na eejl, sem takoj opazil ljudi, ki se Jih navadno r\e vidi na NVatcrloo rd., pač pa na Holmes ave. in okolici. Takoj sem spoznal, kje smo. Pozneje ml Je prijatelj pravil, da je moj naaprotnik hodil po hišah kot Paul Revere, ki Je jezdil na konju in klical k usta-Jl. "Oho", sem si mislil: "To Je eden onih, ki so svoječssno pisali kako je Barbič hodil okrog In nagovarjal ljudi, naj pridejo na sejo." J. Zaje, ki prihaja iz Minne-sotc, me je vprašal že pred me secl, če bom sprejel kandidaturo za predsednika, da bo seja prej končana, če jo bom jaz vodil. Dejal sem, da bom, če bodo tako želeli. Ampak topot so demokratje že izvolili avojega demokratskega vodjo, ln ko sem kandidaturo sprejel, jo je "po navodilu" tudi Rožanc. Potem je stavil predlog, naj ss kar javno voli, da bo prej končano. Bil je gotov zmage, in zmagal je. Nismo pa dovolili javnih volitev, ker ko nelegalne. Zanj Je bilo oddanih hm demokratskih, ssme ps 61 treznomislečih glasov. Rsdi te gs smo zborovali dvs dni s čec časom, mesto en večer, kot smo prejšnji dve leti, ko sem jsz predsedoval. Oni "preko mosts" in ženice-—vse je bilo za demokrate. Za pomoč Je dobil tajnika jugoslovanskih demokratov Ms riana Urbančlča. 8 tim je bilo vprašanje demokracije rešeno Ze koj prvi večer mi je hote pokazati svojo moč, a Je nisem hotel videti, ker se malo tudi jas je razumem na rasna vprašanja bilo z uveljavljen Jem te ustave konec, ftele te-v Pri vsem tem eo seveda naj bil sa čitalnico, a je ista ns strankaiskl podlagi. Toda Louis se moti. Časopisje in knjig« vo priča, na kakšni podlagi je Čitalnica SDD. Znano je, da oni rojaki, ki so proti strankarst v u, so navadno največji strankarji, in navadno tudi najbolj nesposobne upravne stranke. Tudi itožanc, ko je zavzel mesto predsednika, je apeliral na delničarje, naj bodo nepristranski, on sam pa je prišel na sejo kot strankarski demokrat. Delničar Vinko Godina Je poročal, ds je bilo v januarju 1964 oddanih zanj šest glasov, našte-ta pa sta bila le dva. Tonetu Rupniku, ki se ga smatra kot komunista, se je to dopadlo in se je Vinku smehljal. Tone je menda pozabil, da v sovjetski republiki kršilce zakonov in predpisov postavijo ob zid. Zbornico in njenega predsednika sem vprsšal glede spora z delnico IVana Jon teza. Lokar ml. je izjavil, da je on nastopil proti, ker da se je Jontez izrazil, da bo "sfiksal" njega (Lo-karja), ko pride v domov direk- Morda se bo kdo hudoval nad mojim poročilom. < Glede tega moram povedati, da sem poročal po ameriško in demokratsko tako. kot se je godilo. Tako se tudi meni dopade. Škodovalo ne bo nikomur, koristilo ps lahko, da se v bodoče kaj takega "kar ni v pravilniku NRA", ne bo več dogajalo. Med našimi rojaki in rojakinjami jih Je le malo, ki bi imeli razvit čut humorja. Kajti na tej seji sem opazil, da so nekateri imeli kisle obraze ko Heinzove kumarce, drugim pa je švigal blisk Zvobrazov. Meni so vsi taki prizori v dopadenje. To moje poročilo je res precej dolgo in obširno. Ker pa Že dolgo nisem nič poročal iz naše metropole, iz-vzemši pred par dnevi o zaključku imenovane seje, sem pa sedaj več.—Frank Barbič, 63. Svet ee giblje ... Biwabik, Minn.—Prigibno pošiljam naročnino našemu koristnemu dnevniku Prosveti in obenem želim napleati par besed, da ne bodo čltatelji mislili, da me ni več med Živimi. c V Prosveti sem čital, da so se zdravniki na Angleškem organizirali in pridružili delavski organizaciji, To je novica, ki me je zelo razveselila. Upam, da je razveselila tudi druge delavce, torij. Zato "pa je sedaj on njega kajti U vest pokazuje, da svet daj je Mehlks dobila civilne in politične nvoI>o I Muc. kolikor ao bile izvajane. Kljub avojim prejšnjim porazom je mehiška hierarhija *pet napovedala vojno novi u-tavl. V zadnjem desetletju sta bili izzvani dve klerikalni revolti—in cerkev je doživela dva nova poraza Tt»da cerkev nikakor ne odneha Clm /h»Ij ae liberalni režimi v Mehiki trudijo, da dol>e pioate roke, tem bolj hierarhija vztraja, da dobi nazaj nekdanjo kontrolo nad šolami, nad ogromnimi fevdalnimi poaeatvi, nad politiko in nad vsem . . . Ameriški klerikaUi zahtevajo varako svobodo \ Mehiki—svobodo, kak r*no uživajo vse cerkve v Združenih državah—pri tem pa sata-je resnico, da mehiška cerkev noče aamo tega Mehiška hieiaiMJa ne mara bttt točena od države. ona hoče—kontrolo nad državo In vaem To je vzrok, da gre mehiška vlada akoro do (Dalja v sadio- kolaat.) (Jonteza), kajti dotična delnica ni bila pravilno izdana. Jontez ni bil navzoč in se ni mogel zagovarjati, bil pa je prej, ker je zastopal klub št. 49 JSZ, ampak Je že odšel. Govorilo se je, da legalno Jontez ni » ^Pobijanje verskih dogem še ni soci^lii** Prav tako nimajo mehiški teroristi. zlvajo "Rdeče srajce" In ki napadajo nič skupnega s sociadlsti zunaj Mehike. AJ riška klerikalna propaganda, seveda ime "Rdeče srajce" na rovaš socialistov in menoma meče vse, kar Je rdeče pobans socialistični lonec. ^ Bistveno gre v ®ehiškero konfliktu »f alternativi: adi naj gre Mehika naz» r ^ razmere, ki jih zastopa cerkev. alH*J * vija svobodno—kolikor lo dopušča pitalizem!—v smeri socialnega napr«^* Vesti iz Jugoslavije - .0MB* ZSILJEVALSKI 2URNALI8TI podjetji* ki ae dajo izsiljevati V Zagrebu je te več mesecev zhajal li»t z naslovom "Naše enzacije." Bil je to tako ime-kovani revolverski list, hlastal ie po senzacijah, toda ne po obi-•ajnih, ki računajo z instinkti jralcev, ampak po takih, od ka-erih so si obetali denarne koristi. Priobčevali so napade na posamezne osebe in podjetja, ki k, jim očitali take in take zadele. Po navadi so taka podjetja opozorili vnaprej, češ, Imamo lanek o vaših početjih, objaviti fa moramo, a če se kako dogovorimo ... In podjetje jim je rajdi plačalo tisočake, kakor pa la padejo v blatno obrekovanje Naših senzacij." Redakcija te-fa lista je bila precej številna, organizacija dobro razpletena. 'i uredniki so se pogosto v pri 0 strank pogovarjali telefonič- 10 s svojimi pajdaši ter v takih ugovorih stalno govorili: Go-pod minister, gospod načelnik td.—s čimer so pač prepričali tranke, da gre tu za redakcijo, 11 ima vplivne zveze. Zaradi vsega tega je list uspe-al. Ljudje, željni senzacij ln brekovanj, so list kupovali, pod-etniki in trgovci so se odkupo-ali pred obrekovanjem z denar em in vse je šlo lepo. Lovili so aline tudi po drugih mestih. >riiel je takle urednik v pode-elsko mesto, sedel v kavarno, zel iz aktovke svojo mapo, razbil korespondenco po mizi, zra en svojo vizitko s kakšnim vi-okim naslovom ("Urednik iz ieograda," načelnik ministr-tva" itd.), sedel nekaj časa za lizo in vneto pisal, nato pa se alašč odstranil za nekaj časa iz avarne ter pustil na mizi svoje vari, da so natakarji pregledali 1 prebrali vizitko ter razširili led gosti novico o visokem golu. Potem je takle urednik ali ačelnik lahko dobil odjemalce; ar sami so letali okrog njega. Nazadnje pa je policija po-ejd« vmes in zaprla vse uredni-teh "Senzacij" Z obtožbo, da ) izsiljevali. Toda nekaj zanima javnost Bekakor še posebej: tisti tr-ovci in podjetniki, ki so se dali siljevatl, ki so torej plačevali sočake, da ne bi bili osramo-fni v tem revolverskem listu, imeli pač resnično grehe na foji vesti, sicer ne bi tjavendan ačevali odkupnine. Javnost inima, ali so tudi proti tem tr-Dvcem in podjetnikom uvedle lasti preiskavo, da se dožene, BkAne so tiste umazane zade-f ki je zaradi njih marsikateri Kijetnik rajšj plačal težke tl-Hake, kakor pa da bi prišle v Ivnost. Pri izsiljevanju sta nerom dva krivca: izsiljevalec tisti, ki se da izsiljevati, ker na pač grehe na grbi. Toda o m nam novice iz Zagreba nič 1 poročajo. Za zagrebškega bana je bil penovan bivši miniater dr. arko Kostrenčič. Kakor zna->. je bil prejšnji ban dr. Pero-P<> kraljevi oporoki določen člana regentskega sveta ter bil Aele zdaj imenovan njegov slednik na zagrebški banski [>ravi. Priznal je umor svojega dekle-V novomeškem zaporu se M leta nahaja 36-letni Va-htin PiHanec. ki je služil v Kr-«"m m hlapca. Osumljen je I umora svojega dekleta. 38-tne Nete Zalokarjeve iz I^es-,vcs. Osumljenec pa je ves * preiskave tajil sleherno Mo, šele zdaj po šestih me-hh upora je priznal svoje de-*je. Meseca junija so nam-našli v samotnem gozdu remencl blizu Boštanja razpa-ijoče žensko truplo. Oblastve-1 komisija je dognala, da » ž«*nska pred nekaj dnevi le h topim predmetom. Imela poleno lobanjo, po obleki je »ojnkina aestra ugotovila, da umor jen ka njena aestra. 38-r,» Neža Zakikarjeva. Nasta J« vprašanje, kdo Jo je ubil? >tr» Je izpov edala. da Je šla r* ••■tra nekaj dni poprej v k mj»ko dolino okopavat krom-z«,, it, to v družili *vo-f- / ■ ta -16-Ieinega hlapca ■♦mina l'i-Miua l'mora osu-fanta ter ga areti-Toda ta >e tajil sleherno la JegoefevtR) krivdo. Prizal je, da je imel z Zalokarjevo ljubezensko razmerje, da pa on zanjo ni dosti maral in je bil jesen, ker mu je bila zmerom za petami. Zdaj po več ko šestih mesecih zapor^ pa se je Plsancu razvezal jezik izpovedal je, da je res on morilec Zalokarjeve. Zdaj se bo v kratkem vršila pred novomeškim sodiščem razprava proti Plsancu. Nezpanec v Ljubljanico—Dne 29. decembra je več ljudi opjusi-lo, da se je š Hradeckega ceste vrgel v Gruberjev prekop neznan moški, ki je dalj časa hodil po nabrežju, nazadnje pa se le pognal v vodo. Kdo bi bil ta obupanec, ni znano, ugotoviti bo mogoče šele, ko ga bo voda kje naplavila. Pokkušen samomor v ljubljanski jetniftnici.—V Ljubljani je v jetnišnici odsedeval svojo dftljšo zaporno kazen 18-letni France Samec iz Radeč pri Zidanem mostu. Obnašal seje mirno in nihče ni slutil, da je fant v takem obupu, da si bo skušal na tako strašen način vzeti življenje. Ko je 2. januarja zjutraj prišel v jetniško mizarsko delavnico, je bil prav tako miren. Ko pa je šel na stranišče in ga dolgo ni bilo nazaj, so postali pozorni. Sli so ga klicat, a iz stranišča nI bilo glasu. Nasilno so odprli vrata ter našli Samca v mlaki krvi nezavestnega, iz prs pa mu je štrlelo mizarsko dleto. Prepeljali so ga naglo v bolnišnico, kjer se je kmalu opomogel toliko, da upajo zdravniki, da bo okreval. Kaj ga je gnalo v smrt, ni težko uganiti. Biti star 18 let in biti od teh osemnajstih let zadnji dve leti v zaporu, to le hudega zakrknjenca ne stare. Artukovič bo izročen Jugoslaviji.—V zvezi z aretacijami hrvaških teroristov po marsejskem atentatu v Franciji, je bil v Franciji aretiran tudi znani hrvaški ustaš dr. Andrej Arluko-vič. . Ta je precj leti pomagal organizirati puč kmetov v Liki, ki jim je iz Zadra preko planin dobavil orožje. Blizu sto kmetov, ki so se udeleževali tistega puča, je bilo pred beograjskim izrednim sodiščem obsojenih na daljše zaporne kazni. Glavni voditelji puča pa so pobegnili v Italijo. Med temi je bil tudi dr. Artukovič. Zdaj je francoski iustični minister obvestil beograjsko vlado, da ji je dr. Artukovič na razpolago in da lahko pošljejo ponj. Prepeljali ga bodo v beograjske zapore najbrže po morju do Splita in odtod v Beograd, kjer se bo moral zagovarjati zaradi puča v Liki. Berač z revolverjem.—V Pre-dosljah pri Kranju je neki brezposelni moški potrkal na vratu posestnika Tomaža Stularja ter prosil za vbogajme. Posestnik je dejal, da je Še mlad in bi luh-ko delal. Berač je potegnil revolver, Stular je brž udaril po njegovi roki, revolver se je sprožil ln krogla je obtičala Stularju zapeatju. Stularja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali. Neznani brezposelni pa Je pobegnil. Ustrelil vasovalca avoje hčere.—Mariborsko sodišče je te dni sodilo in obsodilo 63-Ietnega prevžitkarja Janeza Kolednika iz Trnca pri Rogatcu, ker je ustrelil oktobra meseca dela\'ca Gabriela Brusar j za njegovo hčerjo. Koledniku ni bilo všeč, da se druži njegova hči Ana z Brusarjem, ki je bil na slabem glasu, ter je Brusar-ju prepovedal hoditi za hčerjo. Zaradi tega je Brusar večkrat grozil, da se bo Koledniku ma-J#®val, z njegovo hčerjo pa jie je še zmerom sestajal. Oktobra se je Brusar vrnil iz Avstrije, kjer je delal, ter prišel pijan pred Kolednikovo hišo ter klical starega Kolednika na ko-rajžo. Kolednik je stopil iz hiše s puško v roki ter zagrozil z njo Brusarju. Ta je potegnil nož, Kolednik je ustrelil in Brusar je obležal težko ranjen in je Čez nekaj hipov umrl. Na procesu so priče izpovedale ugodno za Kolednika, Češ, da je bil Brusar nasilen človek in na slabem glasu. Kolednik je padel pred sodniki na kolena ter prosil, naj se ga usmilijo. Sodniki so obsodili Kolednika le zaradi nepremišljenega ravnanja z orožjem na pol leta zapora. Za božič je bil ia-puščen ter bo po 15. januarju odsedel nadaljni ostanek kaznih Uboj Iz malenkostnega vzroka.—Med Sčavnico in Selnicami ob Muri se je dogodil te dni umor iz nenavadno majhnega vzroka. Anton Greifonec, oskrbnik iz Selnice ob Mur\ je šel vabit brata in svaka v Sčavnice na koline. Spotoma so se oglasili pri nekem sorodniku ter zaužili nekaj pijače, najbrže preko mere. Blizu Ploderšnice sta prišla družbi nasproti dva moška, eden med njima 30-letni viničar Ivan Horvat. Prav tedaj pa je Grei-foner kihnil parkrat zaporedO-ma. Tista dva moška sta mislila, da Greifoner s tem izziva ln Horvat je brž posvetil Greifoner ju s cigareto pod nos. Ta še je takoj zelo razburil, potegnil je nož ter ga zasadil Horvatu v vrat. Prerezal mu je žilo odvodnico in Horvat je kmalu izkrvavel. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Mariji Snežni, Greifoner pa je ves obupan šel domov in jokal, naslednji dan pa so ga aretirali ter odvedli v šentlenartske zapore. Priznava dejanje, a pravi, da res Tn hoUl Horvata ubiti, ravnal je le v hipni razburjenosti. Viničar Horvat zapušča, vdovo in dva otroka. Ponarejevalci denarja. — Meseca avgusta so se pojavili v Ljubljani in v krški okolici ponarejeni kovanci po 10 in 20 I)in. Ljubljanska policija je na ovadbo nekega trafikanta prijela tri ljubljanake ponarejevalce ter posestnika Franceta LajkoViča iz Velikega Mraševega, ki so ponarejali te kovance. Državni pravdnik je na sedanjem procesu proti njim zahteval najstrožjo kazen, češ, da prav taki ljudje rušijo ugled države! In je so-dišče res, precej strogo obsodilo vse obtožence: Lajkoviča na 3 leta robi je in 240 Din globe, ključavničarskega pomočnika Edvarda Longa na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, posestnika Zarna na 3 mesece zapora, četrtega obtoženca pa na šest mesecev zapora. Ponaredili so vsega skupaj 35 kovancev po 10 Din in 7 kovancev po 20 Din, Zarn pa je sploh samo poizkušal ponarejati. • Njihove izdelke pa je sodišče poslalo v Beograd po-aebnemu muzeju fHinarejenih kovancev. rkPIV^TA Kdo kuje dobiček iz s ladko rne pese na zapadu? Ne farmarji ne delavci, marveč sladkorni baroni, ki so ogoljufali prve za<9+000,000 Denver. — (FP) — Medtem, ko gredo afrmarjl, ki pridelavg-jo sladkorno peeo, na kant ln delavci, ki delajo na njih poljih, ne sasluiilo niti sa najbor-nejše življenje, pač pa jih mora vzdržati relif, dela Great West-ern Sugar kompanija tako velike profite, da ftktično delajo preglavico njenim direktorjem. Najnovejše odkritje o tej bogati družbi je trik, katerega se je poslušila, da aakrije avoje velikanske profite. Njen predsednik Willlam D. Lippitt, ki ftivi v New Jerseyju, je pred tamoš-njim državnim komisarjem Ba-ckesom priznal, da je drušba u-stanovila "holding" kompanljo z namenom,« da-razdeli nadprofite tako, da ne bodo ne farmarji ne delavci nič sumili o tem. In razdelila jih je devet milijonov pod roko. * ■» Radi tega -trika so farmarji in delavci postali furioznl, ker se Čutijo ogoljufane za to vsoto. Družba namreč prihaja vsa-ko leto pred ie farmarje s povestjo o slabem biznisu in nizki ceni. In ker ima monopol, plača farmarjem za sladkorno peso kolikor pač hoče. In ker farmarji ne dobe dosti za svoj pridelek, je naravno, da slabo plačujejo tudi delavce. V preteklih letih so to delo opravljali večinoma Mehikanci, v krizi so jih pričeli pa izpodrivati domačini. In ta drutba v resnici dela velikanske profite. Ustanovljena je bila leta 1906. Prednostnih delnic je prodala za 15 milijonov, kar predstavlja faktlčno vloženi kapital. Z vsako prednostno delnico je kupec dobil zastonj eno navadno delnico. Veliko večino delnic je pokupil majhen krotek milijonarjev. Finančna zgodovina te družbe je med naj bol j doblčkanosnl-mi podjetji v deželi. Samo v zadnjih petih letih je družba napravila 65 milijonov profita ali nad štirikrat več kakor znaša faktlčno vložena glavnica. V zadnjih 12 letih sta bili le dve "suhi"; eno leto Je družba naredila 3%, drugo pa 6% deficita. Vseh ostalih deset let je družba spravila pa od 17% do 80r/< profita, povprečno nad 4Qwm 9. ^m aJtrdi M." 1 <**T m Mk i ^ fi ffflfffi/ tfffttt. .ill ti* t fiii a hm t W Ameriški Nemci v K*m Wku vije jo Hitlerjeve zmage v P popadeno delo staršev in otrok, ki ae plazijo po njivah prav tako od ranega jutra do večera in v šolski seaoni na račun svoje izobrazbe. In ker ne zaslužijo dovolj niti za naj bedne j šo prehrano, jih mora vzdrževati država. Res čudna dežela je ta naša Amerika. Politika uprave RFC izzvala odpor železničarjev Predsednik vladne korporacije odklonil posojilo in nad tri tisoč delavcev bo morda ix-gubilo saslužek VVaahington, D. C.—Boj, da 3400 delavcev ne izgubi zaslužka, se je pričel na več frontah. Za situacijo je odgovorna politika uprave vladne korporacije za rekonstrukcijo financ. Jesae H. Jones, načelnik vladne korporacije, je namreč odrekel finančno pomoč Minneapolis A St. Louis železnici, nakar je sodišče odredilo, da ae železnica proda na javni dražbi 11. februarja. Ako pride do tega, je gotovo, da bo lastnina železnice prišla v roke drugim Železniškim družbam in delavci bodo vrženi v vrste brezposelnih. Uprava Minneapolis A St. Louis železnic« je vprašala vladno korporacijo za posojilo, ki bi ji omogočilo reorganizacijo, da bi lahko še nadalje operirala ned dva tisoč milj dolgo železniško \ progo v državah Minnesota, South Dakota, Illinois in lowa in obdržala vse delavce ua delu. Jones je apel odklonil in povedal, da je sa to, da ae lastnina železnice razdeli. Vsaki železnici, ki bi hotela kupiti del lastnine, je ponudil tudi posojilo Iz sklada korporacije. Jonesova ponudba je dala povod raznim govoricam. Domne va se, da se on strinja a Prlnco-vim načrtom, ki Je bil prodložen pred enim letom in določa konsolidacijo vseh ameriških železnic v sedmih velikih sistemih, ki bi, ako se bo izvršila, vrgla najmanj 300,000 Železničarjev na cesto. Da ta domneva nI brez podlage, dokazuje dejatvo, da je John W. Barringer, avtor omenjenega načrta, glavni Jone sov svetovalec v zadevah, ki se nanašajo na železnice. - Vae bratovščine žejetnjčarjev uaeprotujejo temu načrtu in prodaji železnice ua javni dražbi. Proti temu so nastopili celo lastniki obveznic, ki želijo, da ostane lastnina železnice nedotaknjena. Vsi ti lnteroai Insisti-rajo, da železnica ne bo delala izgub, ako bo ekonomično upravljana. Protesti dežujejo na člane kongresa in upravo RFC od železniških unij ln drugih, ki so zainteresirani v stvar In proti odalovitvi velikega števila železničarjev. ZADRUCARJI VI-DIJO FAŠIZEM V TENDENCAH NRA v I i. m «— t Ne* York. — OP) — Na konferenci korizumarskih klubov in zadružnih organizacij je bilo izrečenih precej pikrih be-aed na račun "novih dealerjev". Na konferenci je bilo zastopanih 20 organizacij z okrog 100 zastopniki. . E. J. I>ever, predsednik ('o-operative Dlatributors, Inc., vidi v NKA "vae elemente vstaja-jočega fašizma, Blznlški interesi se pripravljaš" na rojv na pad. Prvi snakl ao.že vidni v| naraščajočem Ignoflranju odje-mal«klh Interesov a atrani vlade, še bolj pa s atrani pravilnikov." Vlado je kritiziral tudi tajnik Ameriške zedružne ligi« K. K Bowen "Tisti konzuffM-nti, ki ae zanašajo na vladno pro-tekcijo, bodo doživeli res^ara nje," je poudarjal oq. "Vlada ae nagne le na tiete atran, s ka*, tere prihaja največji pritisk In če" se kofizum«*nti iw organi tirajo in prevsamejo bitni«« v a\oJ*• rKR, gl. tajnik.............2M7 S. UendaU Av.„ Chkago, III. LAWRKNCK 6RADI6HEK, taj. bol. »dd.*tft?8. Uwndsl« Av«.,Chicago,III. JOHN VOORICH, gl. blagajnik........ 1WST B. U»ndal» Ava., Chleago, 111. FILIP GODINA, uprevltolj glasila,,... mi 8. Lawndal« Avt., Chlsago, 111. JOHN MOLEK, uiednlk glasila.........ae67 8. Uwndalt Avs., Chicago, III. ODBORNIK 11 FRANK SOllRAK. prvi podprvdiatlnik......UM E. 74th 8t„ Clavalaad, O. JOHN E. LOKAR JR., drugi podprodudnlk..IlUS K. 170th 8t„ Clavoland, O. UOSPOOAR8KI ODHKKi MATH PETROVIČU, pr*d««lnlk............60& E. MOth St., CUvsland, O. ANTHONV OVETKOVICH..............m 8«n«ca Avo., Brooklyn, N. Y. JOHN OLIP...................,14» 8. Prospact Avs., Clarondon Hllls, III. POROTNIODBBK: JOHN GORdEK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield* lil. ANTON ŠU 1,Ar: f..................TT7TT7TTT.. ."T:. Bos it, AVma, ttna. JOHN TRČttU...................................Box 2B7, 8trabane, Pa. FRANK PODBOJ .................................Bas 61, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH...................10010 Parkgrovt Ave., Cleveland, O. NADBOKNI ODSEK: FRANK ZAITK, predsednik................MŠD W. Mth 8L, Chicago, HI. FRED I1ALGAI................................8Š Central Park, Peru. III. JACOB AMRROZ1CH.......................418 Plere« St., Evelelh, Mina. „, — . eosoa i—■ auvmim« »summi, ai 4tUi» « ei me, m vri i um« i vsa rusa. u m mmitii m »mi« «1. »isiaai, mu m m »»aieiiu«. vsa tobnasna MlllitO* la alvsrl. hI m tlS*|* «1. i,n«m|* MM« im JmU.i. Ml m e*«Uieie as «1. Ujnlftl«*. Vss hIin, uasjsl« ss Malta« Mer«, asi ee »eftUJaJs «• M. taiiHAl««. • Vm mSsm v avssl s Mmjatttlml »ssll. se pellllsis ns MsasJuUtv«. VSS aairošaa «M« p«4s*siUe t «1. «h*wmsi iSih Mi es aeMUaja riuk Sejse. VSI eaiSIVI m ti. terasi atfmfc sv nsi m y K.M Mednarodni delavski zvegi (a- ' .a,^« ,rUn ABCSgfl VINO narhlsličoa Iriternaclonala) in 1 mmmW9w OBtSHI VIRU tudi Pariarneriskl anarhistični stimulira pn»t«»k a«»kov v telodau, gvegi Da ni močnejša, skrbi ojačuje miške čreveeja. odšena im to vlada, ki anarhiate stalno Sa^tUnke, kal« ri siruja vaš sl- prejranja K#>nfereaca je t«»glaan«» spre t« la r«»«r»lu( ijo, v kateri urgira1** k«Mipr«*i» na apre|ot|e dovoli itnv*«s sak«na sa pniitrkeljo odjamekev a pr«*d|Maovanjem U-orp., kvalitete blaga. *tem In vam povzročajo glavobol, ti je vsrok zakaj ga nI boljšega zdravila za alučaje zaprtni* plinov, glavobolov, slabega ai«* i—I PETEK, 26. JANTTaa,1 A tir in ti: DAMIJANOVA LJUBEZEN Damijan se je vrnil tisto so-boto zvečer iele po večerji domov, har je bilo proti njegovi navadi. Gos|>odinji, ki mu nI odgovorila na njegov pozdrav lK>' ducata in ga ošvrknila z jeznim poglo-. "smilila? dom, je rekel: | — Tega ne bom privezal na — Vidiš, Franca, dobra žen- j veliki zvon; ko prid«' čaa, boš že — Cas Je že, mu Je odgovorila. Po kratkem molku'in kakor da išče prave besede, je nadaljevala: Vse so se ti omožile pred nosom. V vsako goatilno si zahajal*,kjerkoli so imeli dekleta ; povsod si se ženil, ftodaj jih je ostalo samo še kakega Katera pa se te bo ska si drugače, t<»da preveč kislo se držiš; vsaj ob sobotah bi morala imeti praznično lice, ko je tudi vse drugo veaelo. Cfonpodinja Franca, o kateri je njen mož »am rekel, da je dobre volje samo enkrat na mesec, to je na plačilni dan, ko dobi denar <»d fantov, je ljubila točnost pri jedi. posebno ob aoUttah, ko se je \ saj zvečer lahko nekoliko i»t»očila <»d na|Hirnega dela z dva-najHtimi fanti, katere je Imela na stanovanju in hrani. Damijan je bil eden iamed njenih ao-iidnih fantov, ki niao prihajali domov pijani In so bili točni in tudi snažni. Da se je ta dan zamudil. je vzbujalo začudenje pri gos|K>dinji. ki je slutila ne. kaj |M»aebnega za tem. Ko mu je položila večerjo na mizo. va je vprašala: > Menda ae spet ženiš, drugače bi priprl o pravem čaau k ve-čerjl. — Ženim pa ženim — in se-daj bo resno, da veš. izvedela! Ce sem se dolgo ženil, je bilo krivo to, ker sem iskal prave, take, ki ima denar, ki je pridna in tudi poštena; in takšno nem sedaj našel. — Dosti jih že ni imela na razpolago, če je tebe čakala, ga je zbadljivo - zavrnila gos|>odi-nja. To Je Damijana razjezilo, da je užaljen odgovoril: — Kdor »Ačo, najde. Meni se ni mudilo! Poprej sem hotel priti do boljšega zaslužka in imeti tudi nekaj pod palcem. Včeraj sem bil prestavljen; sedaj bom dobival |mi dva dolarja plače na dan in imel tudi boljšo delo. Petindvaj- — Damijan, je rekel—ko sem te dobil v Ameriko, aem ti rekel, štedi denar, ostani sam in predno boš star trideset let, boš imel dovolj prihrankov, da greš v stari kraj in si poiščeš bogato nevesto ter si kupiš lepo posestvo. Vidiš, ti si pozabil na svojo obljubo in tudi na avojo mater. Pozabil si, kako se je mučila a teboj in kako Je bila zaničevana, ker si bil rojen izven zakona. Tebe samega so potiš kali iz kota v kot, od kmeta do kmeta, medtem ko je mati za puščena in revna garala ln še gara po njivah. Tisti, ki Je tvoj oče, se je poročil z bogato sosedovo hčerjo; tvoja mati je bila zanj dobra za igračo, potem pa jo je pahnil cM sebe, ker je bila revna. Vidiš, sedaj je tisto posestvo naprodaj; on slabo gospodari in tudi slabo gospodi njo ima. Ti si me vsa leta ubogal, štedil denar In se veseli dneva, ko boš lahko kupil tisto posestvo in vzel k sebi mater, k bi tako postala gospodinja na *et centov več na dan. je že ne-1 tistem posestvu, na katerem bi I tera mu je z kaj; aedaj •• lahko lenim. |morala po božjih ln človeških V sobi, kjer je stanoval skupaj s stricem. Je naM sorodnika sedečega na pottelji. Strio je slišal razgovor z gos|x>dinjo in je sedaj zrl na nečaka z začudenim (»ogledom, kakor da ne verjame, kar je ališal. Po daljšem molku je Damijana ogovorili * postavah, če bi ae take postave upoštevale, že davno bit Sedaj pa ae iieM tukaj ženiti in misliš, da ti bom jaz pomagal. 1* kar pozabi na to! Ker nisi držal ti heeede, je tudi jaz ne bom! Ce bi šel v stari kraj. bi ti po-magal kupiti Grabnovo, toda sedaj je vse končano. ae, stric, ko ti vae povem, ae boš emejal. Ko Je atric končal, se je Damijan vefcelo zasmejal. — Stric — je rekel, saj še niaem vaega povedal, kaj nameravam. Tista, ki jo bom vzel, ima denar; oaem sto ima, jaz Imam pa tri stotake, in sedaj še boljšo plačo. Vzela se bova; ona bo vzela fante na hrano, deset, d vaj Bet fantov, če bo treba, in kar bom zaslužil, bo šlo na strsn. Zvečer bom pretakal pivo v steklenice in gs prodajal; todi v tem je denar, doati denarja, če človek zna. Stric je aedaj vsel ostanek amodke iz uat, pogledal začudeno nečaka in rekel; — Oaem sto, praviš, ima in ti imaš tri sto? Ti ai možak, Damijan, aedaj pa al gotov tudi mojega tisočaka, da veš. Se tri leta bomo itedi-11, potem pa odjadramo na Grabnovo posestvo. Damijan, vesel sem, da imaš tako srečo! i » e e Damijan pa ie tisti večer nI imel neveste; niti ljubice ie ni imel. V Jsrnikovi gostilni v Harbor streetu ja služila ie iest Jet Jerca, močna, nekoliko ko-ičena, toda čedna deklica. 2e več tednov je Damijan stalno zahajal k Jarniku in sicer zaradi posebnega vzroka. Jarnikova žena mu je zaupala, da bosta šla z možem že na jesen v atari kraj in Jerca neče iti v drugo službo. Pri Jarniku so bili nsvajeni, da se je vsaka njihovih dekel omožila in da sta bila Jarnika tudi botra njenim otrokom. V desetih letih, odksr sta vodila gostilno, je prišlo lepo število deklet is starega kraja k njima; služile so za stanovanje in hrano ter obenem hodile v tovarno. V nekaj letih si je vsaka prihranila nekaj atota-kov, obenem pa so si našle primernega moža. Tako so prihajale in odhajale vsa ta dolga leta, druga sa drugo. Pri Jarniku so se vršile svatbe in vsaka nevesta je dobila tudi primerno darilo, predpo je odšla iz hiše. Vsi ti pari pa so se večkrat zbirali v gostilni, kjer so se pogovarjali o starih časih, s ponosom kazali svoje otroke in kaj radi pripovedovali o svojih prihrankih. Ko je Damijan tistega dne naznanil Jarnici, da so mu zvišali plačo in mu dali nekoliko boljše delo, je rekla: — Sedaj pa se lahko ženiš, Damijan. Postaven fant si, denar imaš in tudi priden delavec si; vsaka te bo rada vzela. Damijan je že dolgo Iskal prilike, da govori baš o tem z Jarnikovo ženo, do katere je mel neko poeebno zaupanje, toda bil je skromnega značaja, molčeč in tudi počasnih misli. Vso svojo mladost je preživel v gozdovih, sredi dolenjskih vinogradov. V gostih bukovih gozdovih je pasel živilno in rad aanjal. Dolge ure je lahko sedel ob bistrem studencu, ki je žibo-rel med grmičevjem in akalov-jem, zrl na črno sidovje starega Hmelniškega gradu, visoko gori na strmih skalah, ali pa o-pazoval sokola, ki je plaval v sinjih višavah prežaje na plen. Ker je bil sin nezakonske matere, obenem molčeč in boječega značaja, ni imel prijateljev tudi ne med otroci, še manj pa med odraslimi. Kakor vsi taki otroci, je tudi Damijan moral preslišati mnogo zbadljivk in tudi psovk. Ker je biP "večna neroda" in ni ničesar prav napravil, je končno aam verjel, da je brez vsakih sposobnosti; to mu je polagoma vzelo vsak pogum, še v večji meri pa samozavest. Tak je ostal, ko je že slutil za hlapca in tudi v Ameriki, kjer se je zadovoljil z najslabšim delom v usnjarni. Bilo je torej nekaj samoumevnega. da se je v taki kočljivi zadevi, kakor je snubitev ali ženitev zatekel k ženski, ka-veeeljem prihitela na pomoč, razumivšl njegove zapreke in njegovo neodločnost. Is njenih lieaed je slutil, da mu želi vse dobro ter privošči, da bi dobil Jerco. Toda zaman je iskal sedaj primernih besed, baš M»daj. ko je bila lepa prilika. Pa mu Je prišla mati Jarnica na pomoč. Vidiš. Damijan, Jerca bi -triw»tiil Pkctura* Brezposelni delavci v New Yorku so organizirali pohod pred mestno hišo, katerega pa ies* eija razbila. m. * Leta 1934 "Snoči sem bila v operi," pripoveduje kuharica svoji prijateljici. "Nu, pa kako ti je ugajalo?" "Imenitno! Vso predstavo je bila godba — rečem ti, kakor v kinu!" "Nu, Jurček, ali si pismo v redu vrgel v nabiralnik?" vpraša mama. "Sem, mamica," prikima zadovoljno Jurček. "Denar sem ti pa nazaj prinesel, sem kar brez znamke vrgel noter, ker me nihče ni videl." Erotika "Mama, kaj je to erotika?"g. prašuje nadebudno najmlajii. "Moj Bog, kako naj vem?"* vrne mati in vzdihne. "Enij^ otrok sem morala vzrediti —W naj bi pa potem vzela čas, da« brigam za takšne reči.. Lastniki v"V' Dvonastropnih m hiš «n Bungalows in Stanovanjskih HiS - KAKO NAPRAVITE < Gorkejši dom po zimi, in st po letu, m to EKONOMIČNO Vaša plinska družba vam nudi avtomatično plinsko gorkoto, poleg tega vam insulira streho, na petletni, lahko odplačilni pogoj. Ta kombinacija vam nudi: —— - Manjši račun za kurjavo po zimi. Do 15 .stopinj hladnejAe po letu. Poizvejte kaj ta ponudba pomeni za vašo lastno poslopje. Ni nobene obveznosti. Izpolnite in pošljite priloženi kupon ali pa telefonirajte: Wabash 6000. £ . THE PEOPLES GAS LIGHT ' AND COKE COMPANY 1 I 122 So. Michigsn Ave., Chicafo I • Proaim poAljite mi podrobnosti I I o Vaii .ponudbi ra insulacijo j | strehe. | /me ................................................. | I Nanlov ..............................{..........j J Mmto ..............................................j Ca.* Hcating D/v/jrtoe THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANV se lahko že davno možila, toda ne mara vsakega. — To je, mati, ker ne mara vsakega. Vem, da bi se že lahko možila, pa se ni hotela. — Vidiš, Damijan, ona se ni hotela, ker še ni prišel pravi. Ona hoče takega, ki ima kaj pod palcem in je delaven in ne pijanec. pa tudi ne babjak. Ti si se zmerom lepo obnašal, zato te bi že hotela; samo korajžo imej, pa spregovori, saj te ne bo u-grhmila! Tako ga je tisto soboto popoldan učila Jarnikova žena ter mu dala še več drugih nasvetov. Ko pa je končno prišla Jerca. je gospodinja odšla, toda mimogrede je Damijanu še rekla: No, pa se lepo kaj pomenita z Jerco. — Sedaj sem pa na konju, je rekel končno Damijan, ko je povabil Jerco na čašo piva. —- Kako pa. na konju? ga je nekam začudeno vprašala Jerca, slutivši, kam meri ta večni ženin, kakor so ga dekleta po gostilnah v šali rifienovale. (Dalja prihodnji*.) TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA s Najzanesljivejše dnevne delavske vesti no v dnevniku **Prosve-ItL" Ali jih čltate vsak dan? v tiskarsko obrt spadajoča dej* Tiska vabila za veselice in shode, vlzitnice, č-—a knjige, koledarje, letake itd. v alovenakem. hrvstik* alovaškem. čelkem. nemškem, angleškem jeziku in tm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN3*1 S.N.I\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V »a pojasnila daj« vedstvo tlakam« Cen* tmero*. unijako dalo prva vnte Pilite po Informacije na naalav: S. N. P. J. PRINTER* 2657 59 SO. I.AWNDALE AVENU« Telefon Rorktrell 4«»0< C HICAGO, ILU Tem ae doU aa Ulja tadi vsa aaUaena pejasaSs