cena 8 dinarjev številka 12 (676) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 24. marca 1983 Osebni dohodki Izvršni svet velenjske občinske skupščine bo tudi v letošnjem letu spremljal gibanje osebnih dohodkov in v primerih, ko delovne organizacije ne bodo upoštevale usmeritev družbenega dogovora, ukrepal. Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za osebne dohodke za letošnje leto določa, da delovne organizacije ne smejo povišati akontacij osebnih dohodkov tako dolgo, da finančno ne izkažejo boljših rezultatov. Da bi to določilo dosledno izvajali, so morale delovne organizacije Službam družbenega knjigovodstva predložiti izjavo samoupravnega organa delovne organizacije o tem kakšno merilo za obračun akontacij osebnih dohodkov bodo uporabljali. Merilo za to je lahko povprečni osebni dohodek na delavca v letu 1982 ali pa povprečni osebni dohodek na delavca v decembru 1982. V občini kot v celoti smo v mesecu januarju izplačali za 4 odstotke nižje osebne dohodke kot znaša lansko povprečje, torej v celoti gledano upoštevamo resolucijska določila. Vendar pa je v tem obdobju kar 35 delovnih organizacij preseglo dogovorjene osnove, za več kot 5 odstotkov pa je dovoljeno višino preseglo 9 organizacij združenega dela. Med prekoračitelji je izredno veliko takšnih, ki so preveč izplačane osebne dohodke obrazložile z napakami pri obračunu, kar seveda ne more biti opravičljiv razlog. Nekaj je tudi takšnih, ki pravijo, da so poračunali lanskoletno razliko. V teh primerih bo izvršni svet preveril lansko in letošnjo izplačano maso za osebne dohodke. Med prekoračitelji pa so tudi delovne organizacije, ki so na račun višjih prispevkov v letošnjem letu povišale bruto osebne dohodke, kar seveda prav tako ni dovoljeno. Vsi tisti, ki so izplačali višje osebne dohodke kot predvideva družbeni dogovor jih morajo najkasneje do konca prvega tromesečja uskladiti. Med slovesnim sprejemom prihoda kurirčkove torbice v našo občino Sprejema so se udeležili številni krajani Pake ter predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščine občine Velenje Titovo Velenje Razstava delavskega tiska Včeraj popoldne so v knjižnici Kulturnega centra v Titovem Velenju odprli razstavo Delavski tisk v Sloveniji in občini Velenje. To razstavo so prvič predstavili novembra lani v počastitev 40. letnice konference Delav-' ske enotnosti in začetka izhajanja glasila Delavska enotnost. Na razstavi je prvič prikazan razvoj strokovnega sindikalnega časopisja v treh obdobjih. Od leta 1895, ko je železničarska strokovna organizacija prevzela izdajanje časnika Delavec, do konca prve svetovne vojne. Med leti 1918 do 1941, ko se je število sindikalnih glasil izredno povečalo, pa do začetka NOB. ko je izhajanje Delavske enotnosti simboliziralo izbojevano enotnost slovenskega delavskega razreda in njegove vodilne vloge v NOB. Razstava bo odprta do konca meseca. Kurirčkova torbica Ta teden jo prenašajo pionirji velenjske občine Kurirčkova pošta, ki je letos posvečena pomembnim datumom iz narodno osvobodilne borbe — štiridesetle-tnici AVNOJ. štiridesetletnici zbora odposlancev slovenskega naroda in štiridesetletnici mladinske organizacije Slovenije, je v ponedeljek začela sedemdnevno pot po velenjski občini. Ob desčti uri so jo pionirji slovenjgraške občine pri grobu padlega partizanskega kurirja Ludvika Blagotinška izročili pionirjem osnovne šole Bratov Mra-vljakov. Preko Lok in Bevč so jo ponesli nato do Obirca, kjer sojo predali pionirjem osnovnih šol Štirinajste divizije in Šentilj. Ti sojo nato prenesli v Ustanovljena skupščina Centra za informiranje V torek je bila ustanovljena skupščina Centra za informiranje, propagando in založništvo. Tako je uresničeno že dolgo načrtovano nadaljne poglabljanje podružblja-nja obveščanja v občini Velenje. Delegati so na konstitutivni seji izvolili organe skupščine, spregovorili pa so tudi o nadaljnih raz vojnih usmeritvah Centra za infor miranje, propagando in založništvo. Osnutki teh dokumentov so sedaj v javni razpravi. Za predsednika skupščine Centra za informiranje so izvolili Draga Bahuna, za predsednika družbenega zbora Martina Budna,*%a predsednika programskega sveta pa Silva Koprivnika. Veliko dni v marcu je bilo lepih, sončnih, pravih pomladanskih. Tudi ponedeljek, prvi koledarski pomladanski dan je bil takšen. Zima pa se očitno vendarle še noče povsem posloviti. V noči od torka na sredo nas je spet »razveselila« s snegom. Kavče, kjer je prenočila. V torek so jg pionirji osnovne šole Štirinajste divizije ponesli na Enclov vrh, kjer so jo prevzeli pionirji iz Pesja in jo nato pri Dežmanu predali pionirjem osnovne šole Skale. Skalski pionirji so zaupno pošto prenesli- na osrednjo prireditev, ki je bila tega dne ob 15.30 na Konovem. Včeraj so pionirji osnovne šole Miha Pintar IV led o ponesli kurirč-kovo torbico v Cirkovce, kjer so jo predali pionirjem tamkajšnje podružnične šole, ti pa sojo nato prenesli na Graško goro, kjer so jo predali pioni-tjem osnovne šole Veljka Vlahoviča. Tu seje kurirčkovi pošti pridružila še lokalna kurirčkova pošta osnovne šole iz Plešivca. Učenci osnovne šole pa so včeraj nadaljevali pot do Raven, kjer je kurirčkova pošta prenočila. Danes jo bodo ravenski pionirji ponesli do Zavodenj, od tam pa učenci te šole do Žonka, kjer jo bodo prejeli pionirji osnovne šole Gustava Siliha in osnovne šole Paka. Ponesli jo bodo mimo Žleb-nika v Topolšico, kjer bo prenočila. Jutri zjutraj jo bodo pionirji osnovne šole iz To-polšice.ponesli do Mostnarja. Tu se bo osrednji kurirčkovi pošti pridružila pošta pionirjev osnovne šole Bele vode. Od tu jo bodo prenesli pionirji osnovne šole Karla Destovnika Kajuha na Trg svobode v Šoštanju, kjer bo ob 14. uri osrednja prireditev na tem področju, od tam pa jo bodo pionirji osnovne šole Biba Roeck prenesli preko Lokovice v Šmartno ob Paki. Pionitji osnovne šole Bratov Letonje jo bodo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne na Gneču predali pionirjem mozirske občine. Ob sprejemu kurirčkove torbice so pripravili učenci osnovne šole Bratov Mra-vljakov prisrčen kulturni program, prisotnim pa je v imenu občinskega odbora zveze združenj borcev spregovorila Francka Povh. V imenu krajevne organizacije Zveze borcev krajevne skupnosti Šalek Bevče pa je mlade kurirje pozdravil Ivan Tamše. Sprejema so se poleg pionirjev in krajanov Pake udeležili tudi številni predstavniki družbeno političnih organizacij ter skupščine občine Velenje. Šoštanj 15. republiška razstava Likovni svet otrok Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju bodo letos že 15. zapored odprli republiško likovno razstavo, ki jo prirejajo vsako leto v spomin na rojaka, partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, ki je padel nedaleč od rodnega Šoštanja. Svečana otvoritev razstave, ki bo tudi letos pod pokroviteljstvom uredništva Pionirskega lista iz Ljubljane, bo v soboto, 26. marca, ob II. uri v prostoru, ki so ga letos odprli in opremili s fotografijami in dokumenti kulturniške skupine XIV. divizije. Kot sta povedala ravnatelj šole Karel Kordeš in njegov pomočnik Tone Bahor — ki imata veliko dela še zlasti zato, ker bo letošnja razstava jubilejna — je za razstavo prispelo okrog 3000 likovnih del v najrazličnejših tehnikah iz 89 slovenskih osnovnih šol, vzgojnih zavodov in šol s prilagojenim programom. Komisija je v sestavi Helene Berce-Golob, pedagoške svetovalke za likovno vzgojo Zavoda SR Slovenije za šolstvo, Iva Mršnika, akademskega slikarja in predavatelja na pedagoški akademiji v Ljubljani, ter Tonke Tacol, likovne pedagoginje iz osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, za razstavo izbrala 350 del, ki so kot je že uvodoma omenjeno, izdelana na temo ,,Življenje in delo na naši šoli". Tudi pri organizaciji letošnje razstave sodelujejo Zavod za šolstvo SRS, Izvršni svet občine Velenje, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, Izobraževalna skupnost, Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Velenje ter Krajevna skupnost Šoštanj — žal pa niso dobili pričakovanega prispevka od' Republiške kulturne skupnosti Slovenije. S pomočjo le-teh, ki so razstavo finančno tudi omogočili, bodo na svečani otvoritvi podelili sedmim šolam in likovnim pedagogom sedem enakovrednih nagrad. Nagrade s priznanjem prejmejo: Osnovna šota vod Smlednik — likovni pedagog Slavko Zupan, OS s prilagojenim programom Matevž Langus iz Kamne Gorice — likovni pedagog Meta Vovk, OS Veljko Vlahovič Maribor — likovni pedagog Ana Kranjc, in OS Anice Černejeve iz Makol, likovni pedagog Bernardina Pajk. Tudi ob letošnji razstavi bo izšel katalog v 800 izvodih, katerega izdajo sta omogočili Izobraževalna in Kulturna skupnost občine Vele- Simon Jenko Kranj — likovni pedagog Jolanda Pibernik, OS Brezovica pri Ljubljani — likovni pedagog Tonka Tacol, OS Veljka Vlahoviča Titovo Velenje — likovni pedagog Tone Skok, Vzgojni za- nie. Ob koncu naj zapišemo še to, da bodo vsi likovni pedagogi kakor tudi vsak učenec razstavljalec prejel katalog v spomin za sodelovanje na letošnji 15. jubilejni razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju. Izvršni svet / 2. stran ★ naŠ CSS_DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO Titovo Velenje ★ 24 . marca 1983 Razvojne možnosti gospodarstva velenjske občine, oblikovane v predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za letošnje leto, so bile osrednja točka zadnjega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Tej problematiki ter nekaterim drugim vprašanjem namenjamo naslednji sestavek. ZNAČILNOSTI LETA 1982 O gospodaijenju v preteklem letu in o bistvenih značilnostih gospodarskih gibanj v letošnjem letu je uvodoma spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Lednik: »Dokončna ocena o lanskoletnem poslovanju temelji na podatkih, ki smo jih zbrali ob pregledu zaključnih računov in z anafizo v posameznih organizacijah združenega dela. Bistvena značilnost je neusklajenost med vrednostnimi in količinskimi rezultati dela, kar velja predvsem za delovni organizaciji RLV in TEŠ. Načrtovane cene so na rudniku dosegli 93 in v elektrarnah 86-odstotno glede na ovrednoteno energetsko bilanco v okviru interesne skupnosti elektrogospodarstva. Ob tem so načrtovani fizični obseg proizvodnje v RLV presegli za 6,4 in v TEŠ za 19 odstotkov. Ob primerjavi rezultatov gospodarjenja se pokaže preveč optimistično načrtovanje v nekaterih delovnih organizacijah, predvsem na področju izvoza. To še posebej velja za delovne organizacije Ve-plas, Sipak in Eso. Naslednja značilnost je visok porast amortizacije po predpisanih stopnjah, saj dosega indeks številko 171, v strukturi brutto dohodka pa seje amortizacija povečala od stopnje 16 v letu 1981 na 20 v lanskem. Na področju delitve dohodka in čistega dohodka lahko ugotovimo nezmanjšan pritisk na rast osebnih dohodkov, predvsem v energetiki. Delovna organizacija RLV ima indeks dviga osebnih dohodkov 135, dohodka pa 128. Za občino v celoti velja, da je rast primerljivega dohodka, na katero je bila lani vezana dovoljena rast osebnih dohodkov, dosegla indeks 135, rast sredstev za osebne dohodke 129, lahko pa bi bila le 126. Družbeni dogovor smo torej prekoračili za 3,2 odstotka. Če ne upoštevamo teh razmerij na rudniku, potem so sredstva za osebne dohodke porasla z indeksom 126. lahko pa bi za 128. Usmeritve družbenega dogovora smo z upoštevanjem tega dejstva torej uresničili. V preteklem letu seje umirila tudi rast zaposlovanja. Število zaposlenih glede na ure je tako 22.000. praktično enaka številka pa velja tudi glede na dejansko stanje. Vendarle pa moram poudariti. da se zaposlovanje glede na sestavo še vedno ni izboljšalo. Zaposlili smo namreč kar 55 odstotkov delavcev ozkega profila, širokega 25. s srednješolsko izobrazbo 9. z višjo 6.7 in z visoko 4 odstotke. Konec leta je bilo brezposelnih 224. od tega 5 z višjo in 2 z visoko izobrazbo. Celovite primerjave med posameznimi gospodarskimi panogami kažejo na navidezno zmanjšanje deleža industrije in rudarstva v strukturi dohodka, vendar je to le posledica nedoseganja cen. Struktura gospodarstva se z naraščanjem trgovine, turizma in drugih dejavnosti torej ni spremenila. Tudi investicijska poraba ni naravnana na prestrukturiranje gospodarstva, saj njen pretežni del odpade na nadomestne objekte jaška Preloge, ki zagotavlja le enako letno proizvodnjo. Poseben problem so seveda tudi visoke izgube v energetiki, v TGO Gorenje in v delovni organizaciji Paka. NADPOVPREČNI IZVOZNI DOSEŽKI Pomembna sestavina gospodarjenja v lanskem letuje tudi izvoz. V celotnem blagovnem izvozu Slovenije smo udeležni z več kot 4 odstotki, v jugoslovanskem izvozu pa z enim odstotkom. Kakovostno merilo je seveda delež izvoza v celotnem prihodku, ta pa je enak kot predlani in sicer znaša 7,6 odstotka. Ta delež je še vedno nad povprečjem, ki ga dosegajo manjša razvitejša gospodarstva, s katerimi se lahko primerjamo. Lani je izvoz v primerjavi z letom poprej nominalno porastel za 22 odstotkov, prav toliko pa tudi uvoz. Tečaj dinarja, izvozne stimulacije in druge olajšave, niso v celoti nadomestile izpada prihodka pri prodaji na konvertibilni trg, v nobenem primeru pa niso ekonomski motiv za povečano prodajo na tuje. Izvozne cene, s spodbudami vred, še v sredini lanskega leta v nobeni izvozno intenzivni panogi niso dosegle domačih cen in so bile v povprečju za 20 odstotkov nižje. Raven cen na domačem trgu seveda zato ni spodbujala izvoza. kar potrjujejo tudi podatki študije, ki jo je pripravila gospodarska zbornica Slovenije. Med izvozniki je razumljivo še vedno na prvem mestu TGO Gorenje, saj nanjo odpade kar 94 odstotkov izvoza. Seveda ne smemo zanemariti dosežkov manjših organizacij združenega dela. Modni salon je naprimer izvoz podvojil, v izvoz pa so se uspešno vključevali tudi Vegrad, Eko. Eso in Sipak. in v njej zaposlili invalidne osebe. Pri samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje stopa v ospredje izgradnja in obnova vodovodnih in kanalizacijskih objektov, ki so posebnega pomena in smo zanje porabili 122 milijonov dinarjev, od tega za sistem Ljubija 106 milijonov. Lani smo zgradili tudi 341 stanovanj. Splošna poraba se je v preteklem letu gibala v skladu z resolucij-skimi izhodišči, presežna sredstva iz proračunskih virov pa smo namenili za nadomestila ter intervencije v proizvodnji hrana; 70 odstotkov teh sredstev pa je za enake namene odteklo na republiko. VISOKE IZGUBE Za konec pa še nekaj več besed o izgubah. Najprej bi spregovoril o prikazani izgubi, kasneje pa še o poravnani. Z izgubo so poslovale naslednje organizacije združenega dela: TES 355 milijonov dinarjev, RLV 86 milijonov, TGO 2.63 milijarde dinarjev. Gorenje Promet Servis 217 milijonov, DO Paka-tozd Turizem 17 milijonov, DO PAKA — tozd Ekonomska propaganda 1,84 milijona in EKO — tozd Komerciala 4,26 milijona dinarjev. V negospodarstvu so zabeležili izgubo RLV — Izobraževanje 870.000 dinaijev in Center srednjih šol — Dom učencev 2,46 milijona. Z uporabo zakonskih določil o razmejevanju amortizacije se je izguba zmanjšala. prav tako tudi s prerazporeditvijo skupnega prihodka. Izgubo so tako poravnali v TEŠ in na RLV, z notranjim pokrivanjem pa se je delno zmanjšala v TGO Gorenje, v Gorenje Promet Servis ter v tozdu Turizem, kjer sedaj znaša 11,3 milijona dinarjev. Ne-krita izguba gospodarstva občine Velenje tako znaša 2,454.447.000 dinarjev, kar je 142 odstotkov več kot v letu 1981. ENERGETIKA Na področju energetike moramo nadaljevati s prizadevanji, da se v sistemu interesne skupnosti za energetiko in v sistemu sozda EGS, prerazporedi pridobivanje skupnega prihodka in dosega realna in dogovorjena cena energije. Kiji® 25-odstotnemu povečanju cen. v sistemu EGS še vedno ocenjujejo izgubo na 6 milijard dinarjev. To je seveda ocena, ki bo popravljena in preverjena, pripravili bodo tudi predlog dru- gačnega razporejanja skupnega prihodka, ko bodo v interesni skupnosti za Energetiko obravnavali zaključne račune elektrogospodarstva. Ne glede na to je stalna aktivnost na tem področju nujna, kajti obseg teh izgub je tolikšen, da obstaja velika nevarnost, da bi enostavno zmanjkalo možnosti za njihovo pokrivanje. Poseg v razširjeno reprodukcijo, to se pravi v ustavitev načrtovanih gradenj, je seveda možen, toda vsi vemo kam to vodi. GORENJE Izredno visoka izguba v sistemu Gorenja je pretežno posledica prevzete izgube delno za leto 1980 in za leto 1981 podjetja Gorenje-Korting. Tu ni zajeta izguba iz leta 1982, ki je bila objavljena v prvotnih sporočilih kot realen prikaz poslovanja. Pri upoštevanju zakonskih določil, ki dovoljujejo prevzem znane izgube, znana pa je le za leto 1981. Za lansko poslovno leto bodo podatki na voljo konec marca, kot je običaj v Zahodni Nemčiji. Vendar že velja preverjena ocena, da se izguba ne bo oddaljila od predvidevanj sanacijskega programa, to pa je 32 milijonov nemških mark. Ne glede na to je 2,44 milijarde dinarjev izgube tolikšen znesek, da zahteva akcijo združenega dela ne le Slovenije, temveč vseh poslovnih povezav v Jugoslaviji. Kolikšno je to breme priča podatek, da je v vsej Sloveniji nekritih izgub za 4,43 milijarde dinarjev, delež Gorenja in IMV Novo mesto pri tem pa je 76,5 odstotka. Iskanje potrebnih rešitev mora predstavljati krepitev vezi v združenem delu, ne pa čakanje na rešitve izvršnega sveta, ali drugih republiških organov. Najprej je treba upoštevati povezovanje znotraj sistema, kar so v TGO Gorenje že opravili, na ravni sozda so združili sredstva za kritje 5 odstotkov izgube; banke, ki so sodelovale pri teh odločitvah. morajo po zakonskih določilih združiti sredstva za pokrivanje 20 odstotkov izgube; gre tudi za združevanje občinskih rezervnih skladov in za sodelovanje vseh povezav v reprodukcijski verigi. RTC GOLTE V reševanje problemov na Golteh so se vključile regijske ustanove. Pred ustanovitvijo je konzorcij, ki bo sodeloval pri nadomeščanju izpada dohodka v naslednjih letih. Predlog za letošnje leto predvideva sodelovanje rezervnih skladov občin Celje, Žalec, Mozirje in Velenje z ustreznimi deleži, občina Velenje naj bi prispevala 2.5 milijona dinarjev. Poleg tega naj bi v bodoče sodelovale tudi telesnokulturne skupnosti s po 5 odstotki sredstev, kar bi letno prineslo 4 milijone. Na ta način bi žičniški del turističnega centra iahko posloval brez izgube, amortizacijo uporabljal za obnovo in širitev zmogljivosti, gostinski del pa je že dokazal, da lahko ustvarja dohodek im celo pomaga žičniškemu delu. Čiste račune zagotavlja tudi reorganizacija v DO Paka, saj je RTC Golte od začetka letošnjega leta samostojna temeljna organizacija, kar bo razbremenilo tudi tozd Rdeča dvorana.« Ob koncu je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Lednik, spregovoril še o trenutnem položaju v občini Velenje in v širši družbeni skupnosti ter o predvidevanjih, ki bodo opredeljevala letošnje gospodarjenje. Resolucijske usmeritve Kako torej v sedanjih pogojih gospodarjenja določili takšne kvalitetne dejavnike razvoja, ki bodo omogočili nadaljne večanje rasti družbene produktivnosti ter ob naslonitvi na lastne možnosti nudili boljše in trajnejše razvojne programe. Več kot jasno je, da je nujno povečati tehnično in tehnološko raven proizvodnje ob maksimalni uporabi zmogljivosti, modernizaciji proizvodnih procesov, sodobnejši organizaciji dela in predvsem večjem deležu znanja in raziskovalnega dela v doseženem družbenem proizvodu. Zato so takšna izhodišča opredeljena tudi v predlogu resolucije o politiki izva-j; nja družbenega plana občine \;lenjc v letošnjem letu. Temeljni c lji družbeno ekonomskega razvoja so, kot je zapisano v tem dokumentu, učinkovitejše gospodarjenje na osnovi večje strokovnosti, boljših delovnih navadah, ustreznejši organizaciji, kooperaciji dela, večji intenzivnosti dela, boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in znanju ljudi. Nenehna mora biti skrb za odpravljanje motenj in izgub v poslovanju, nadaljnje povečanje izvoza blaga in storitev, predvsem na konvertibilno področje in dežele v razvoju, izvajanje ustrezne politike zaposlovanja, povečanje proizvodne hrane, zagotavljanje enakovrednejšega družbeno ekonomskega položaja delavcev, zadrževanje vseh oblik porabe, zagotavljanje večje kvalitete dela in storitev, nadaljne prilagajanje gospodarstva novim zahtevnejšim ra/meram poslovanja ter sprotno spremljanje in usmerjanje gospodarstva in družbenih gibanj. LETOŠNJE RAZVOJNE MOŽNOSTI O materialnih okvirih razvoja občine Velenje smo sicer v prejšnji številki že pisali pa vendar poglejmo še enkrat nekatere številke. Rast družbenega proizvoda bo 1,6 odstotna, dosegli pa jo bomo z eno odstotnim povečanjem zaposlenih in 0.5 odstotnim povečanjem produktivnosti. Izvoz bomo povečali realno za 38 odstotkov na konvertibilno področje, uvoz s konvertibilnega področja pa bo realno večji za 22 odstotkov. Osebni dohodek bo naraščal 35 odstotkov počasneje od rasti dohodka, skupna in splošna poraba pa 50 odstotkov počasneje. Delež rovih naložb v gospodarstvu bo dosegel 13,5 odstotkov družbenega proizvoda (brez energetike). Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev prestrukturiranja bomo vlagali, razen , v premogovništvo, le v tiste investicijske projekte, ki bodo zagotavljali vsaj 50 odstotkov celotne proizvodnje za izvoz na konvertibilno tržišče. Poleg teh investicij bomo razpoložljiva sredstva Daljf na 3. strani PORABA IN VLAGANJA Še nekaj o investicijski porabi, kije lani zajemala tekoče naložbe in sredstva za odplačevanje letnih anuitet. Glede na leto 1981 so ta sredstva porasla za 25 odstotkov, v brutto dohodku pa znašajo 22,5 odstotka. Za komunalno in stanovanjsko izgradnjo smo namenili 970 milijonov dinarjev, ali 27 odstotkov vseh investicijskih sredstev. Večja vlaganja lani in še letos so prestavitev jaška Preloge, PTT center, novogradnja zdraviliškega in hotelskega objekta v Topolšici, tozd Zmrzovalniki, Vemont, Ve-kos, čistilna naprava in zbiralnik Ljubija. Lani smo zaključili devet naložb. Glede skupne porabe velja povedati, da se je gibala v skladu z resolucijskimi usmeritvami. Glede na prevrednotenje programov občinskih samoupravnih ^interesnih skupnosti dosega mesek skupne porabe 22 milijonov dinarjev. Komite za družbene dejavnosti in izvršni svet predlagata valorizacijo prednostnih in zakonsko pogojenih programov, ki glede na prvotne denarne možnosti niso bili uresničeni, ali so bili le deloma. Zlasti pereč je problem naložb, za katere so se sredstva v primerjavi z letom 1981 znižala za 35 odstotkov, če pri tem visoke stopnje inflacije sploh ne upoštevamo. Gre za 56 milijonov dinarjev in zato načrtovane gradnje industrijskih objektov ni bilo moč uresničiti. Naložbena sredstva so bila vrednostno usmerjena na področje izobraževanja, to je za nadgradnjo osnovne šole Anton Aškerc in enega nadstropja centra srednjih šol ter za plačilo obveznosti za investicije v zdravstvu. Na tem področju se kažejo potrebe zlasti v osnovnem zdravstvu. Morali bi pričeti razmišljati o prizidku k zdravstvenem domu, ki ne zadošča več potrebam. Sredstva bo treba usmerjati tudi v izobraževanje, gre za šesto osnovno šolo. potrebe se kažejo pri otroškem varstvu, zlasti pereč je vrtec v Šmartnem ob Paki. na področju socialnega varstva pa naj bi končno uresničili zamisel o delavnici s posebnimi pogoji *> 17. marca 1M3 * Titovo Velenje DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO nOŽB ftflB * 3tran 3 Seje zborov skupščine občine Velenje Resolucijske usmeritve Nadaljevanje z 2. strani usmerjali tudi v pridelavo in proizvodnjo hrane, v programe, ki temeljijo na domačem znanju in so tehnološka osnova prestrukturiranja ter zagotavljajo vsaj 30 odstotkov proizvodnje za izvoz na konvertibilno tržišče, v programe, ki s svojo proizvodnjo nadomeščajo uvoženo tehnologijo in reprodukcijski material, v zagotavljanje nemotene preskrbe prebivalstva ter za zagotavljanje najnujnejše komunalne oskrbe. V letu 1983 bomo zagotovili tudi izgradnjo 240 družbenih stanovanj. Na področju družbenih dejavnosti pa bomo sredstva namenili za dokončanje že začetih investicij, nujna vzdrževalna dela, za združevanje sredstev za skupne investicije v regiji ter za pridobitev nujnih vzgojno varstvenih zmogljivosti. V letošnjem letu si bodo morali delavci OZD še bolj prizadevati za izboljšanje likvidnosti svojih organizacij združenega dela. Zato morajo pri pripravi planskih dokumentov kritično presoditi finančno in materialno poslovanje in sprejeti ukrepe za večjo gospodarsko uspešnost. Prav tako morajo kritično presoditi politiko delitve dohodka in čistega dohodka, ter predvsem poskrbeti da bodo z razporejanjem sredstev povečali obratna sredstva. Izboljšati morajo načrtovanje likvidnosti ter smotrneje razpolagati z denarnimi sredstvi. Politika cen bo v letu 1983 restriktivna in selektivna. Kriterij selektivnosti bo dosežen tako, da se bodo cene povečevale praviloma le na področnih, ker je v stroških velik delež energije in kjer cene bistveno zaostajajo za dejanskimi stroški. Ta področja so toplotna oskrba, stanarine, komunala, vodooskrba in cene gostinskih storitev. Posebno skrb bomo morali nameniti kadrovski politiki in zaposlovanju. Izoblikovati moramo takšno kadrovsko politiko, na osnovi katere bomo izdelali srednjeročne in dolgoročne kadrovske plane, ki so osnova ustrezne štipendijske politike in preusposabljanja. Na področju zaposlovanja bo letos sprejet letni načrt zaposlovanja, ki bo še posebej izpostavil prednostno zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve, zaposlovanje pripravnikov, preusposabljanje in zaposlovanje ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev ter neustrezno zaposlenih delavcev. Pri uresničevanju socialne politike bomo na področju uveljavljanja pravic socialnega varstva upoštevali načela domicilne socialne varnosti in denarne prejemke nadomeščali s funkcionalnimi oblikami pomoči. Pri nadomestilih osebnih dohodkov bomo uvedli merila, ki bodo za krajše odsotnosti z dela določale nižja nadomestila od nadomestil za daljšo odsotnost z dela. Ob vseh teh nalogah pa bodo interesne skupnosti vseh dejavnosti izdelale sistem razbremenitve izvozno usmerjenih organizacij združenega dela. KAJ NAČRTUJEJO DELOVNE ORGANIZACIJE Delovna organizacija RLV oo v tem letu nadaljevala z modernizacijo in mehanizacijo rudnika. Ena od poglavitnih usmeritev je tudi povečevanje obratovalnega časa in zmanjševanje delovnega časa v težjih pogojih dela. Prav tako bodo nadaljevali z raziskovalnim delom, ki naj tn omogočilo večje izkoriščanje premoga, sanacijo rudniških ugreznin ter računalniško vodeno preventivno in sistematično vzdrževanje opreme. SOZD REK načrtuje ustanovitev inženiringa, ki bo skrbel za področje planiranja nadzora in izgradnje rudniških objektov ter tehnologije in opreme odkopa in transporta. Z že obstoječim inženiringom v DO TES bodo lahko nudili storitve s področja celovitih termoenergetskih sistemov. Delovna organizacija EFE predvideva razširitev programa gradbene konfekcije z elektrofil-terskimi elementi, pa tudi nadaljevanje razvoja uporabe elektrofil-terskega pepela v gradbeništvu, kmetijstvu in rudarstvu. ludi v delovni organizaciji Avtoprevozništvo in servis bodo poleg že uvedene servisne dejavnosti za motorna vozila razvili še dejavnost pregledov za osebna in tovorna vozila ter se vključili s svojimi zmogljivostmi v mestni in primestni potniški promet. Delovna organizacija Sipak bo predvsem poglabljala in razširjala sistem povezovanja paketov in izdelave celovitih transportno povezovalnih linij s poudarkom na proizvodnji standardnih avtomatov za povezovanje paketov, pol-avtomatov povezovalnih paketov,' Kompletne avtomatske transportne linije, priteznih spon in poteznih naprav različnih velikosti. Delovna organizacija ESO bo skladno s programom preustruktu-riranja proizvodnje osvojila izdelavo hidravličnih krmilnih sistemov in pričela z izgradnjo preizkusnega objekta za to podporje. Povečevali bodo tudi delež predsestave montažnih elementov v delavnicah za potrebe inštalaterskih dejavnosti. Prav tako bodo pričeli s proizvodnjo stikal za avtomatizacijo transportnih sredstev. Načrtujejo še razvoj posebnih reduktorjev za potrebe proizvodnega programa rudarskih strojev ter nekatere nove elemente v programu izdelave tlačnih posod. Delovna organizacija Era pa bo največ skrbi namenila za izboljšanje oskrbe prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi artikli, pristopila bo tudi k izgradnji trgovine v Saleku II., v sodelovanju s krajevno skupnostjo Skale k izgradnji trgovine v Skalah, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Gorenje pa k izgradnji trgovine v krajevni skupnosti Gorenje. Delovna organizacija Paka bo v letošnjem letu skrbela predvsem za spreminjanje razmer na področju gostinsko turistične dejavnosti, zato se bo trudila predvsem za izboljšanje kvalitete storitev in oblikovanje skupne ponudbe in prodaje zmogljivosti v občini Velenje. TGO Gorenje pa bo v letošnjem letu vse aktivnosti usmerilo v učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov za slab ekonomski položaj. Prizadevali si bodo predvsem za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in na povečanje konvertibilnega izvoza. Postopno prestrukturiranje proizvodnje bodo v letošnjem letu GIP Vegrad bo nadaljeval začete razvojne naloge s področja tipizacije elementov VEMONT konstrukcije, VELAK konstrukcije betonskih fasad, in streh za kmetijske objekte. Nadaljevali bodo tudi z razvojem tehnologije ostrešij z ježevkami, fasadnih sten za tunelsko izgradnjo in montažnih jaškov za dvigala. Tovarna usnja Šoštanj bo poleg obstoječega programa uvajala nove proizvodne programe, ki naj bi omogočili izkoristek živalskih odpadkov (organska gnojila, pospeševalci konpostiranja, substrati za sajenje in podobno). Pripravljajo tudi študije s področja hranilnih raztopin v hidrokulturah. Delovna organizacija EKO načrtuje na področju strojegradnje osvojitev proizvodnje poteznih in dvigalnih naprav. Na področju elektroopreme je predvidena razširitev programa usmernikov ter razvoj elektroopreme za sistemske prostore. S programa strešnih elementov pa načrtujejo proizvodnjo strešnih oken v novi obliki in z novo funkcijo. Predvidevajo tudi proizvodnjo novih stikal brez dotika. Poslovna skupnost Farmin in delovna organizacija Farmin Inženiring načrtujeta zaokrožitev proizvodnje perutninskih farm za manjša gospodarstva ter uvajanje farm za rejo kuncev in prašičev. Veplas bo nadaljeval z razvojem obdelave poliestra ter s poglavitnima izdelkoma iz tega programa, to je z jadralno desko z jamborom. Seveda pa bodo ob tem osvajali še nekatere druge proizvode. Modni salon bo razvijal proizvodnjo zahtevnejših programov s področja obdelave in izdelovanja športnih oblačil, oblačil za prosti čas ter oblačil visoke mode. Delovna organizacija VEKOS bo skrbela za hitrejše odpravljanje motenj v komunalni oskrbi, za postopno izenačevanje komunalnega standarda ter za skrbno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti. uveljavljali z serijsko proizvodnjo terminalov in srednjih računalnikov, zaokrožiti nameravajo paleto izdelkov medicinske elektronike, uresničiti prenos proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov, razviti sistem teleteksta in video-teksta, nadaljevati z razvojem in proizvodnjo avtomatizirane in robotizirane tehnološke opreme, osvojiti redno proizvodnjo toplotnih črpalk in uresničiti še nekatere druge zahtevne naloge. Delegati so v razpravi o resoluciji posebno skrb namenili problematiki izgub v občini Velenje. saj je razrešitev tega vprašanja osnova za nadaljni napredek gospodarstva v občini. Spregovorili so tudi o težavah kmetovalcev, kjer neusklajene cene onemogočajo večjo proizvodnjo. Posebno vprašanje pa je bilo namenjeno zaposlovanju, saj so delovne organizacije načrtovale večjo rast zaposlovanja kot pa jo predvideva občinska resolucija. S kasnejšim dogovorom je bilo tudi to vprašanje razrešeno in naravnano na resolucijsko usmeritev. Seveda je sedaj naloga delovnih organizacij, da sprejeto obvezo tudi dosledno uresničimo, saj bo drugače izvajanje resolucijskih usmeritev povsem onemogočeno in se bo dogodilo, tako kot že večkrat v prejšnjih letih, ko so resolucijske usmeritve podirale marsikdaj premalo odgovorne odločitve (predvsem na področju zaposlovanja) delovnih organizacij. Na seji vseh treh zborov skupščine so delegati obravnavali še nekatere dnige točke dnevnega reda. Te bomo podrobneje objavili v prihodnji številki Našega časa. Naj na koncu omenimo le še to, da je delegat krajevne skupnosti Edvarda Kardelja pod točko razno ponovno zahteval odgovor, zakaj podjetje za PTT promet v tej krajevni skupnosti ne priklaplja telefonov. To vprašanje je bilo postavljeno že na prejšnji skupščini, vendar odgovora PTT podjetje še ni dalo. SIS družbenih dejavnosti Manj sredstev za izvajanje nalog Leto 1983 bo za področje družbenih dejavnosti še posebno kritično leto. Sredstva za skupno porabo so namreč že v preteklih letih naraščala enako, zadnja tri leta pa začela postopoma zaostajati za rastjo dohodka. V letu 1983 bodo ta po resolucijskih izhodiščih zaostajala kar za 45 do 50 odstotkov za rastjo dohodka. Sicer pa je delež družbenih dejavnosti v narodnem dohodku začel padati leta 1979 in je že v letu 1980 dosegel nivo izpred desetih let. Neurejeni dohodkovni odnosi v energetiki, uveljavljen sistem bruto osebnih dohodkov, obračunske kategorije za celotno porabo ter občutno nižje planirana rast dohodka kot v preteklih letih, postavljajo občino Velenje na področju družbenih dejavnosti v izjemen položaj. Nič več namreč ni možno dohitevati vseh potreb, ki se na tem področju pojavljajo in so predvsem posledica ekstenzivnega zaposlovanja v preteklih letih, pa tudi neučinkovitega gospodarjenja v sedanjem obdobju. Tako se sedaj ob 11,7 odstotnem povečanju skupne porabe v občini programi na nivoju republike, pa solidarnostne in skupne naloge, povečujejo občutno hitreje. In kakšne naloge načrtujejo posamezne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v letošnjem letu? Občinska skupnost otroškega varstva načrtuje, da bo v vzgojno varstvenih dejavnostih delovalo v prvih osmih mesecih 78 oddelkov, zadnje štiri mesece pa še štirje novi oddelki, ki jih bodo pridobili s preureditvijo prostorov v Domu učencev. Skupaj z družinskim varstvom bo ob koncu leta 1983 v dnevnem varstvu 1920 otrok ali 38,8 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Priprava otrok na šolo v celodnevnem trajanju za vse otroke zadnje leto pred vstopom v šolo, pa je glavna novost programa za letošnje leto. Vsi otroci izven dnevnega varstva bodo skozi celo šolsko leto obiskovali dnevni triurni program. Sicer pa je že sedaj 65 odstotkov šestletnih otrok v dnevnem varstvu, tako da bo triurni program potrebno organizirati za 270do 300 otrok. Občinska izobraževalna skupnost bo na osmih centralnih in desetih podružničnih šolah ter na šoli s prilagojenim programom zajela v 205 oddelkih 5165 učencev. Od prvega septembra dalje pa bo odprtih še šest novih oddelkov za 230 učencev. V celodnevno šolo bo vključenih 34,5 odstotkov vseh učencev. Občinska izobraževalna skupnost bo v letu 1983 zbirala namenska sredstva za sofinanciranje delavnic pod posebnimi pogoji v Celju, iz sredstev valoriziranega programa za preteklo leto pa je namenjen denar za sofinanciranje adaptacije šole v Paki ter sanacijo podružnične šole v Pesju. Občinska kulturna skupnost bo v letošnjem letu zagotovila sredstva za izvedbo programa kulturnega centra Ivan Napotnik, zavoda za spomeniško varstvo iz Celja in zgo- dovinskega arhiva iz Celja ter sredstva za izvedbo programa amaterskih skupin in za izvedbo programov glasbene mladine Velenje. Predvidenih pa imajo tudi nekaj posebnih kulturnih akcij. Na področju varstva kulturne dediščine načrtujejo sredstva za obnovo velenjskega gradu, skladno s petletnim načrtom sanacije. Želijo pa tudi zaščititi cerkev v Saleku pred nadaljnim propadanjem. V sodelovanju z Mladinsko knjigo bodo izdali Napotnikovo monogra- sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje invalidnih oseb. Precej sredstev bo potrebno namenili za solidarnostno dopolnjevanje 'zagotovljenih programov. Občinska zdravstvena skupnost bo velik del skrbi namenila spremljanju in uresničevanju sprejetih samoupravnih sporazumov ter nadaljnjemu prilagajanju razvojnih možnosti zdravstvenega varstva dohodkovnim možnosti m združenega dela in s tem povezanim izvaja- fijo. Sicer pa kulturna skupnost načrtuje v letošnjem letu še sredstva za sanacijo doma kulture v Smartnem ob Paki. Občinska telesno kulturna skupnost si bo prizadevala za nadaljni razvoj množične rekreativne dejavnosti. Zaradi omejenih finančnih sredstev pa ne bodo razširjali programov na področju tekmovalnega športa, prav tako pa bodo zmanjšali nekatere oblike dejavnosti med katere sodijo predvsem organizacije raznih prireditev, velikih praznovanj ter srečanj, zato pa bodo vse sile usmerili na področje amaterizma v športih tekmovalnega značaja. Posebno skrb bodo namenili tudi vzdrževanju telesno kulturnih objektov. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo zagotavljala sprejete naloge s tega področja, med katere s&dijo svetovanje pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju, diagnostično svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi osebami, pomoč pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok, pomoč pri preprečevanju in zdravljanju alkoholizma ali drugih oblikah zasvojenosti ter njem nalog gospodarske stabilizacije. Skrbela bo za hitrejši razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, poglabljanju zdravstvene vzgojne dejavnosti, zmanjševanju obsega bolnišničnega zdravstvenega varstva ter organiziranosti in celovitosti delovanja obratnih ambulant. Občinska skupnost za zaposlovanje pa bo v sedanjih gospodarskih razmerah morala posebno pozornost nameniti zaposlovanju mladine po zaključku šolanja, zaposlovanju nezaposlenih delavcev, zaposlovanju invalidov ter zaposlovanju delavcev, ki se vračajo iz začasnega dela v tujini. Pri tem bo potrebno zagotoviti, da bo problematika zaposlovanja postala sestavni del programov razvoja in stabilizacije temeljnih organizacij. Občinska raziskovalna skupnost bo v letošnjem letu večino sredstev in tudi glavno skrb namenila izvajanju projekta Velenje 2000. Važna naloga te skupnosti pa bo tudi pospeševanje inventivne dejavnosti. Občinska skupnost. socialnega varstva ima med poglavitnimi nalogami dodeljevanje socialnih pomoči ter zagotavljanje enotne socialne politike. Prav tako bo skrbela za varstvo invalidov ter borcev in drugih ostarelh občanov. Preskrbljenost tržišča s proizvodi široke potrošnje V lanskem letu je bila preskrba z osnovnimi prehrambenimi proizvodi ter tudi nekaterimi drugimi dobrinami, ki so nujno potrebne, pogosto zelo motena. Sprejet je bil sicer družbeni dogovor o ukrepih za preskrbo enotnega jugoslovanskega tržišča s proizvodi posebnega pramena, ki podpisnike obvezuje, za normalno in enakomerno preskrbo z mesom oziroma pro-teinsko živalsko hrano, pšenico, jedilnim oljem, sladkorjem, kavo, limonami, surovim maslom, detergenti, zdravili in sanitetnim materialom. Kljub temu dogovoru pa tržišče še vedno ni bilo zadovoljivo preskrbljeno s temi in še vrsto drugih življenjsko sicer manj pomembnih proizvodov. Tako je bila zelo motena preskrba z mesom, v velenjski občini pa smo v posameznem obdobju zagotovili komaj polovico potrebnega mesa. Težave so bile najbolj očitne v spomladanskih mesecih, medtem ko smo jih v drugi polovici leta omilili tako, da smo iz sredstev proračuna pokrivali razliko v ceni mesa. Težave so bile tudi pri preskrbi z mlekom in mlečnimi izdelki, saj proizvodnja ne zadošča potrebam našega tržišča. Tako je poleg konzu-mnega mleka primanjkovalo predvsem alpsko mleko, določenih vrst sira ter maslo. Ukrepi za zmanjšanje ma-ščobnih enot v mleku, ki naj bi omogočili pridobitev večjih količin masla tudi niso bistveno omilili pomanjkanja. Sladkorja in olja v preteklem letu sicer ni primanjkovalo. težave pa so se pojavljale občasno zaradi embaliranja. Nekaj težav je bilo pri oskrbi z moko, saj od pšeničnih mok včasih ni bilo črne moke, dalj časa pa tudi ajdove moke, zato v prodaji občasno tudi ni bilo črnega in ajdovega kruha. Preskrba z rižem, jajci ter soljo je bila zadovoljiva, prav tako pa tudi s sadjem in zelenjavo, čeprav je tu ves čas primanjkovalo južnega sadja. Velike težave so bile pri preskrbi s pralnimi praški. Preskrbljenost pa je bila najbolj kritična v jesenskih mesecih. Vse leto je primanjkovalo tudi raznih vrst sanitetnega materiala. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta preskrbljenost tržišča s posameznimi proizvodi še naprej šepa. 4. stran ★ H8S C8S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Vetenje * 24. marca 1983 SANITARNA INŠPEKCIJA • SANITARNA 0K ZKS Mozirje Potrditev pravilne usmeritve Prejšnji teden je bila v nazar-skem delavskem domu seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Člani komiteja so poročali o uresničevanju sklepen prejšnjih sej, obravnavali in sprejeli so zaključni račun komiteja za lansko leto, spregovorili o nekaterih kadrovskih zadevah, osrednjo točko dnevnega reda pa so namenili oblikovanju nalog in ukrepov za povečanje idejne in akcijske usposobljenosti tomimBtoi v občini Mozirje. Dejstvo vsekakor je, da so kongresne opredelitve, predvsem pa zaostrene gospodarske razmere, močno razgibale dejavnost občinske organizacije zveze komunistov. Zato so komunisti mozirske občine idejni in akcijski usposobljenost« v minulem obdobju namenili veft-ko pozornosti. Razprave po osmo- iiuiiui ugam/acijah in na komiteju so potrdile pravilno usmerjenost zveze komunistov in prejšnjo sredo sjmejieti ukrepi so pravzaprav le opcraciaaaEzacija sklepov prejšnjih s založništvo Velenje, enta KTMsRka Foita 10. .JN1AŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. Kip MS; do I. januarja 1973 jjr »fcajjai kot štirinajstdnevnik „Šafcš*i radar", kot tednik na b-k*ja e»" od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mu gerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinatji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317.850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev) Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela. delov- ne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter iaseb-ne obrtnike pa znaša 600 din je vplačliiva vnanrei Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603- Grafičaa priprava, korekture, tisk in od prema: ČGP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ae vračamo. Za ..Nas čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ar plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 24. marca 1983 ★ Titovo Velenje__OD TU IN TAM _n§S CSS * stran 5 V lokalu (na posnetku — naredili smo ga v Šoštanju) je bila nekoč mesarija. Ali bodo v tem prostoru še kdaj prodajali meso, ne vemo, takole urejen pa gotovo kvari videz kraja. Izjava JR št. 91 Govor športnih novinarjev Svetozar Kobav iz Kopra nas med drugim sprašuje: ,,. . . Je prav, da reporterji pri prenosu tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju dosledno govorijo o vmesnem rezultatu ali izidu. Sam menim, da bi morali reči vmesni .čas, kajti rezultat ali izid je lahko samo nekaj dokončnega, nekaj, po čemer se ne bo zgodilo nič več." V konkretnem primeru se z njim ne moremo strinjati, saj slišimo vse tri izraze, ki so enakovredni, čeprav je vmesni izid najmanj primeren; uveljavil se bo tisti, ki je najlažje izgovorljiv in najbolj gospodaren. — Dopisnikova pripomba pa je primerno izhodišče, da spregovorimo nekaj več o govOru športnih novinarjev. Jezik je delovno orodje novinarjev, vendar ga premalo poznajo in slabo uporabljajo. Tako se novinarji radi navzame-jo govornih obrazcev in klišejev, razbohotita se gostobesednost in frazerstvo in naenkrat ni več jasne in natančne misli, kakršno terja poslušalec in gledalec. Novinarji se jezikovno in govorno premalo izpopolnjujejo, trdovratno se oklepajo zlasti napak, ki so jih podedovali, zvečine pa so tudi gluhi za vse pripombe in nasvete o boljšem govoru. Dober novinarski jezik se pridobi z izkušnjami, šolanjem in pravilnim odnosom do jezika; ni čudno, da najbolje govore prav naj- starejši rtv-novinarji (Urek, Rožman). Napake so različne. Nekatere najbolj ,,zabavne" so opazili že njihovi kolegi pri časopisih (dobila je kol med noge, sodnik je podelil tri rumene kartone in enega rdečega kartona). Nekaterim novinarjem manjka elementarno znanje jezika: ne poznajo npr. ne sklonov ne spola samostalnikov (z vraticami nam. z vratci, zadela je ob vratico nam. ob vratca). Posebno poglavje v jezikovni malomarnosti športnih novinarjev so tuja imena, recimo francoska, ruska ali poljska, kjer veliko grešijo pri izgovarjavi, naglaševanju in tudi drugače (z Andrejevim nam. z Andreje-vom). Reporterje košarkarskih tekem v studiu zapeljuje drugi jezični komentator, tako da osebna imena sklanjajo npr. kar po hrvaško (Andro Knego: koš Andre Knege nam. Andra Knega). Pogosto si tudi izberejo za pomoč jezikovno neustrezne sogovornike strokovnjake, ki (npr. pri alpskem smučanju) delajo prav neverjetne jezikovne spake. — Za materinščino moramo sami ves čas skrbeli, posebno če nas delovna organizacija ne spodbuja k primernemu govornemu izobraževanju. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske-ga 7. Zdravstveni center Velenje - Referat za zdrv. vzgojo Po prvi menstruaciji, ki jo strokovno imenujemo menarha in ki se v naših krajih pojavlja okoli 13 leta starosti, postane dekle fizično aktivna za reprodukcijo. Obstojajo določene razlike med spoloma po spolni aktivnosti, ki so fiziološko in psihološko pogojene. Medtem ko pri fantih doseže spolni nagon svoj vrhunec med 15. in 19. letom, torej v dobi adolescence, se pojavlja pri dekletih od 20. do 25. leta. Kljub vzgoji in želji po spolnem kontaktu in da bi svoje prve spolne izkušnje prenesla na kasnejše življenjsko obdobje, pa se dogaja ravno obratno, da dekleta v mnogih državah doživijo svoje prve spolne izkušnje ravno v času adolescence. Spolnost je sila, ki ima na nas večji vpliv, kot navadno mislimo. Spremenili so se tudi pogledi in stališča družbe do seksualnosti adolescentov. Spolnost danes ne pomeni nekaj grdega, nekaj prepovedanega, zlasti ženskam. Mladina somatsko prej dozoreva, kar se manifestira z zgodnjim pojavom prve menstruacije, kar Kontracepcija v adolescentni - mladostni dobi vodi v zgodnjo spolno aktivnost. Spolnost je naravni nagon, toda človek je kot družbeno bitje vse svoje nagone in tudi spolnega kultiviral. To pomeni, da spolnega nagona ne gre zanikati. Treba gaje le spoznati in ga obvladovati. Spolnost more ljudem življenje obogatiti ali pa jim ga uničiti. Lepota ljubezni in ljubezenskih odnosov je izredna, če je spolnost pravilno usmerjena. Zato ne govorimo o dušenju temveč o pravilnem usmerjanju tega nagona, da postane izvor sreče, medsebojnega prijateljstva in ljubezni. Mladi ljudje so nedvomno že zgodaj sposobni za spolno občevanje in imajo lahko otroke med 16. in 18. letom, vendar v teh letih še niso dorasli vsem odgovornostim ki iz teh odnosov izhajajo. Zato je treba povedati, da obstojajo v teh odnosih poleg pravic tudi dolžnosti! Da bi se mladina izognila raznim nevšečnostim, kijih spremlja spolnost, ji svetujemo, da poseže po sredstvih, ki preprečujejo ne-zaželjeno nosečnost. Danes je mladina tako v razvitih kot v nerazvitih državah premalo seznanjena z načini preprečevanja nosečnosti. To ie tudi vzrok številnih nezaželenih nosečnosti pri ado-lescentkah. Anketa, ki je bila napravljena pri srednješolsld mladini v eni izmed naših republik je pokazala, da 68 % deklet, ki so imele spolne odnose ni uporabljalo nobene kontracepcije. Glavni vzrok, zaradi katerega adole-scentke ne uporabljajo kontracepcije. je njihova predpostavka, največkrat napačna, da ne morejo zanositi, da so premlade in da imajo redko spolne odnose. Katera kontracepcijska sredstva pridejo v poštev? Ker gre za mlado, dozorevajočo osebo, mora biti izbor kontracepcijskega sredstva ali metoda še strožje individualen kot pri odraslih osebah, da bi se izbralo najboljše sredstvo in se preprečil kakeršenkoii škodljiv vpliv na nadaljnji razvoj adofescentne osebe. Zato moramo biti previdni pri somatsko še nezrelih osebah. da ne predpišemo hormonsko kontracepcijo. Večina so to dekleta, ki še niso rodile, zato moramo misliti Dri izboru na sredstva, ki ne bi kasneje škodila oploditveni sposobnosti. Zdravnik je dolžan poučiti ado-lescentko o pomanjkljivosti metode. za katero ona smatra, da bi ji najbolje odgovarjala. Po splošni ginekološki, seksualni in reprodukcijski informaciji ter splošnega in ginekološkega pregleda se odredi tista metoda kontracepcije, ki je najbolj primerna za posamezno osebo. Adolescentko seznanimo z navodili za uporaBo in naročamo na kontrolne preglede, ki morajo biti pogostejši, kot pri odrasli ženi, in ki naj si sledijo na 3 do 6 mesecev. Z ozirom. da lahko adole-scentka uporablja vsa sredstva, ki jih uporablja odrasla oseba, želim navesti vse metode s posebnim ozirom na prednostih in pomanjkljivostih v adolescentni dobi. (Dalie Drihodniič) dr. Franc Sadar spec. ginekolog Na fotografiji: Ivana in Andrej Lesjak pred svoji hišo v Ravnah št. 1 V. K. Ribiška družina Šoštanj Dobili bodo prapor Člani ribiške družine Paka Šoštanj so se konec preteklega meseca zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru, na katerem so ocenili svoje delo v preteklem letu, v katerem so bili doseženi vidni uspehi pri gospodarjenju z vodami Paškega ribiškega okoliša. V letu 1982 so končno člani šoštanjske in velenjske ribiške družine podpisali samoupravni sporazum o delitvi voda Paškega ribiškega okoliša med obe družini. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani, med gosti pa so bili tudi predstavnik ribiške zveze Slovenije, zveze ribiških družin Celje ter sosednjega društva. Na.zborovanju so podali izčrpna poročila o delu družine v preteklem letu predsednik, blagajnik, gospodar, referent za mladino, predsednik tekmovalne komisije ter nadzornega odbora, v katerih so ugotovili, da je bilo delo družine pri gospodarjenju z našimi vodami in ribjim zarodom rasnično uspešno. Družina je v letu 1982 namenila vso skrb vzgoji ribičev, čuvajev, gospodarjev in mladine. Pripravila je razne seminarje, izpite in tekmovanja, na katerih so člani te družine dosegli vidne uspehe. Na zveznem tekmovanju je republiška ekipa v peteroboju v kateri sta tudi Vlado in Rudi Me-šič, osvojila prvo mesto med republikami na tekmovanju v Osijeku, Vlado Mešič pa je na tem tekmovanju osvojil naslov državnega prvaka v peteroboju. Ekipa ribiške družine Šoštanj je na tekmovanju športnih ribičev za pokal Jugoslavije v Ptuju v suhih disciplinah v peteroboju dosegla prvo mesto, tudi mladinci so bili na tem tekmovanju med svojimi vrstniki najboljši. Uspešni so bili še posamezniki. Članska ekipa te družine je zastopala Jugoslavijo na mednarodnem tekmovanju v peteroboju v Karlovyh Varyh na Češkoslovaškem in tudi tu dosegla lep uspeh. Za vse te dosežke je bilo potrebno veliko požrtvovalnosti, vztrajnosti, trdega dela in samoodpovedo-vaiija Sklenjeni samoupravni spo- razum, podpisan je bil v začetku "decembra lani, je Paški ribiški okoliš razdelil med obe družini tako, da od izvira Pake do mostu čez njo na cesti, ki se v Pesju odcepi proti novemu jašku in Ležnu, lahko namakajo svoje trnke in gospodarijo člani ribiške družine Titovo Velenje. Od mostu v Pesju, revir 1, s Pako do izliva v Savinjo z vsemi pritoki in gojitvenim potokom Ponikve, ostalimi gojitvenimi potoki in šoštanjskim jezerom upravlja in gospodari ribiška družina Paka Šoštanj. S tako delitvijo voda je rešen obstoj obeh družin naše občine. Obe sta sprejeli še samoupravni sporazum o vzajemni pomoči pri upravljanju in gospodarjenju, vzgoji kadrov, za napredek ribiškega gospodarstva v Paškem ribiškem okolišu ter v skrbi za čistočo voda ter varstvo naravnega okolja. Zaradi delitve Paškega ribiškega okolja sta družini morali dopolniti Statute in druge normativne akte, dopolniti srednjeročni ribiško-gojitveni načrt 1981—85 ter ribiško gojitveni načrt za to leto. Na zborovanju so ugotovili, da se z regulacijo Pake in pritokov zmanjšujejo lovne površine. Zaradi porušenih jezov za žage in mline, kjer niso zgrajeni pragovi, ki bi umirjali hudourne vode in dajali ribam zaklonišča, ,.jemlje" pitna voda pogoje za življenje in razvoj ribjega zaroda. Ta se zmanjšuje tudi zato, ker vodo onesnažujejo nezadostno prečiščene industrijske ter druge odplake. Člani ribiške družine Šoštanj močno upajo, da bosta kolektor in čistilna naprava, ki naj bi bila kmalu zgrajena, očistila vodo in omogočila ribam in zarodu boljše pogoje za življenje v reki Paki. Na rednem občnem zboru so člani družine sprejeli delovni program za letos in se dogovorili, da v tem letu nakupijo prapor družine. Ob koncu zbora pa so najzaslužnejšim članom podelili republiška priznanja II. in III. stopnje. Miloš Vovk Mama si videla mrtvega psa v travi? Gledališki recital z izraznim plesom Andreju Lesjaku v spomin Skupina mladih kulturnih ustvarjalcev v Titovem Velenju se je pod okriljem Zveze kulturnih organizacij lotila dokaj nenavadnega, vendar še kako aktualnega dela. Na oder so postavili prozni tekst, ki ga je dopolnjevala in združevala poezija mladih pesnikov in dopolnjevala skrbno izbrana glasba z izraznim plesom. V Domu kulture je v soboto zvečer bilo kaj nenavadno. Priznati je treba, da organizatorji niti niso pričakovali polne dvorane in dobra polovica razprodanih vstopnic je bilo dokajšnje zagotovilo, da predstava ne bo šla neopazno mimo nas. Tekst, napoved vsebine, naslov, glasba, izrazni ples ... To je ob spretnosti osvetlitve in nenazadnje dobri igri vseh prispevalo, da so obiskovalci odhajali dostojni, kot je dostojno potekala tudi vsa predstava. Zgodba ali drama o družini, ki jih je veliko, pa je vseeno nenavadna, je bila podana prav tako nenavadno, izredno izvirno in reči je treba, da kaj podobnega še nismo videli. Naslovni prozni tekst je prispeval Franjo Frančič, režiser Vlado Repni k pa je izbral kot dopolnitev tudi pesmi, ki so objavljene v reviji Hotenja. Irena Krivec v vlogi matere, Miran Rihtar v vlogi očeta, ki se oglaša iz groba, sina je predstavil Janez Skela, vedno prisotno smrt pa je odigrala Helena Hliš. Plesali sta Jana Tajnik in Alenka Košir. Ton je delo Dušana Brešarja, luč Darka Vidmarja, koreografija Sonje Lubej, šepetalka je bila Alojzija Mihalinec. Predstavo si je ogledala tudi strokovna žirija in ocenila predstavo izredno dobro. Na pogovoru po predstavi, na katerem so bili prisotni avtorji pesmi in avtor teksta Franjo Frančič, pesnik Franček Rudolf, izvajalci in člani žirije, smo lahko slišali različna mnenja, pohvale in kritike. Žirija, kot že rečeno, je dala predstavi domala vse ocene odlično — ugledališčenje teksta, glasbena scena, nekaj manj pa koreografiji in dikciji, čeprav velja poudariti, da so igralci svoje vloge odigrali zares doživeto, enkratno. Predstava zasluži ponovitev in uvrstitev na tekmovanje Naša beseda 1983. Pogovor je potekal tudi o delu mladih literatov, mnenja so se kresala, znova vračala k predstavi in drznosti vseh, ki so kakorkoli udeleženi pri tej ,,predstavi sodobnega teksta", kot jo je ocenil Franček Rudolf. Hinko Jerčič Ivana in Andrej Lesjak iz Ravn pri Šoštanju sta pred kratkim slavila 60-letnico skupnega življenja in opravila obred biserne poroke. Ob tem visokem jubileju smo želeli napisati nekaj besed o njuni več kot polstoletni skupni poti. Žal pa je kmalu po tem veselem in svečanem dogodku na matičnem uradu v Šoštanju Andrej Lesjak umrl. Zato mu ob tej priliki lahko posvetimo le par besed kot nekdanjemu borcu prostovoljcu za severno mejo iz leta 1918—19 in vestnemu delavcu v tovarni usnja v Šoštanju. Andrej se je rodil 23. oktobra 1899. leta v Topolšici v številni kmečki družini. Kot mladenič je leta 1917 bil vpoklican v prvo svetovno vojno ter bil na bojiščih na ozemlju sedanj Romunije. Po razsulu Avstro-ogrske je pristopil k Maistrovim borcem in služboval v topniškem polku v Mariboru. Kot zanimivost naj zapišemo, da je bil tudi kočijaž komandanta polka majotja Poža, večkrat pa je vozil v kočiji po Mariboru samega generala Maistra. Po demobili-zaciji je vse do vpoklica v drugo svetovno vojno delal v tovarni usnja, kjer je bil ob veliki stavki leta 1935 tudi delavski zaupnik. Leta 1941 so ga v Karlovcu ujeli Nemci in odpeljali v ujetništvo v Nemčijo, od koder se je vrnil na- slednje leto in nato vse do upokojitve 1954. leta delal v tovarni usnja v Šoštanju. S svojo izvoljenko Ivano Polko seje poročil leta 1922 in v srečnem zakonu se jima je rodila hčerka Kristina. Tako je teklo skupno življenje polnih 60 let, dokler ni Andrej pred kratkim umrl. Te vrstice naj mu bodo v spomin kot enemu izmed redkih Maistrovih borcev v naši občini. 6. stran * nSS CSS MASI KRA II |N LJUDJE Titovo Velenje * 24. marca 1983 Vida Šumah Ivo Glasenč nik Zavodnje Največ dela v tem letu čaka krajane Bevč pri izgradnji telefonskega omrežja Krajevna skupnost Bevče Nadaljnja napeljava telefonskega omrežja V krajevni skupnosti Bevče, v kateri živi in dela nekaj vec kot 240 krajanov, so z opravljenim delom v preteklem letu upravičeno zadovoljni, saj so uresničili skoraj vse načrtovane naloge. Dobili so vrsto novih objektov, ki so za razvoj te krajevne skupnosti Šaleške doline še kako pomembni in potrebni. »Čeprav smo si v letu 1982 »naložili na ramena« obsežen delovni program, smo ga skoraj v celoti uresničili. Dograditev večnamenskega doma, v katerem imajo svoje prostore člani našega gasilskega društva, v njem paje še majhna dvorana ter delovni prostori krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju, pomeni. za krajane Bevč ogromno. Velikega pomena za nas je tudi asfaltirana cesta Bevče zgoraj ter izgradnja telefonskega omrežja, saj smo bili vse do lanskega oktobra še edina krajevna skupnost v občini Velenje, ki ni imela niti enega telefonskega priključka,« je na kratko povedal o delu krajanov Bevč v preteklem letu predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Ramšak. Tudi letos so si Bevčani zastavili precej zahteven delovni program, ki ga bodo, tako kot vselej doslej, poskušali kar najbolj dosledno uresničiti. Gospodarske omejitve so sicer okrnile njihove potrebe in zmanjšale vsoto denarja, vendar bo dela kljub temu za vse še dovoli. In katerih načrtovanih nalog se bodo lotili krajani Bečv letos? »Največ dela nas čaka pri nadaljnji napeljavi telefonskega omrežja. Telefon naj bi letos zazvonil v 33 domačijah. Krajevna skupnost bo za uresničitev te naloge primaknila 800 tisoč dinarjev, in sicer iz programa samoprispevka, ves preostali manjkajoči denar pa bodo morali dati naročniki. Da ne bi bili stroški izgradnje previsoki, se bomo morali pošteno lotiti dela vsi krajani in opraviti nekaj udarniških ur. Tudi pri dokončni izgradnji večnamenskega doma riam je ostalo še nekaj nedokončanih del. Napeljati moramo še centralno kuijavo in prostore opremiti. Vendar so to zazdaj samo še želje, saj nimamo za to nalogo do sedaj še niti dinarja. Zanjo bi rabili okoli 800 tisoč dinarjev,« je povedat naš sogovornik. Precej udarniškega dela bodo imeli krajani Bevč še na cesti Bevče zgoraj. Potrebno je urediti nekaj priključkov in sanirati plazove. Kot načrtujejo, bodo za uresničitev te naloge imeli 300 tisoč dinarjev dovolj. V delo- vnem načrtu za letos pa imajo Bevčani zapisano še redno vzdrževanje ostalih krajevnih cest, saj je precej še makadamskih. Urejeni okolici ponekod namenjajo kar veliko pozornosti. Zakaj tudi mi ne bi poskrbeli za lepši videz našega kraja, poudarjajo krajani. Da bi odpravili divja odlagališča odpadkov in uredili še marsikaj za urejeno okolje, bodo Bevčani pripravili več očiščevalnih akcij. V srednjeročnem programu te krajevne skupnosti je predvidena izgradnja cestne povezave Šalek—Gorica. Za to nalogo imajo zazdaj le še milijon 500 tisoč dinarjey, kar pa je presneto malo. »Če bi uspeli narediti vse, kar smo si zastavili v tem letu. bomo zelo zadovoljni, saj za vse želje in potrebe nimamo dovolj denarja. Seveda se bomo morali vsi pošteno potruditi in opraviti kar nekaj udarniških ur. Samo pri izgradnji ceste Bevče zgoraj smo krajani lani porabili preko 2200 udarniških ur. pri izgradnji večnamenskega doma prav toliko. Zato tudi letos ne bomo skoparili z njimi. Zavihali bomo rokave, krepko prijeli za delo in gotovo bomo kos vsem načrtovanim nalogam,« so prepričani krajani Bevč. Takšna volja in pripravljenost pa tudi nekaj velja, marne. Mladi ne počivajo Marsikdo misli, da mladi, zlasti na kmetih, v času ko polja in travniki mirujejo, nimajo kaj početi, točneje, da nič ne delajo. Toda to ne drži, saj so se mladi v prene-kaleri krajevni skupnosti v zimskem času lotili tistih aktivnosti, za katere poleti največkrat ni časa. Seveda je takšno aktivnost mnogo bolj čutili lam, kjer je delavna ludi osnovna organizacija zveze socialistične mladine. Med zelo aktivne mladinske organizacije sodi bržkone tudi osnovna organizacija v Zavod-njah. Dokaz zato so številne doslej uresničene naloge. Prav v teh dneh je na njihovo pobudo velenjsko združenje šoferjev in avtomeha-nikov v njihovem kraju pripravilo tečaj za bodoče voznike. Kako je bil takšen tečaj potreben, pove podatek, da se ga je udeležilo kar petnajst mladih, ki so s tem prihranili pot in čas, ki bi ga sicer porabili za tečaj v Šoštanju ali celo v Titovem Velenju. O tem nam je predsednik osnovne organizacije ZSMS Zavodnje Milan Rogeljšek takole pripovedoval: ,,Zelo smo veseli, da smo uspeli pripraviti tečaj v domačem kraju, kajti po številu prijavljenih ugotavljamo, da je bil resnično potreben, če že ne za kandidate za voznike osebnih vozil, pa vsaj za tiste, ki imajo traktorje. V začetku smo imeli nekaj prostorskih težav, ker so v šoli začasno bivali učenci, ki so imeli šolo v naravi. Kasneje se je to uredilo in z razumevanjem šole smo uspeli. Tudi za tečaj prve pomoči in za zdravniške preglede so na združenju poskrbeli in nam tako prihranili skrbi ter poti, ki bi jih sicer morali opraviti." Ob koncu tečaja za bodoče voznike nam je Vida Šumah iz Zavo-denj povedala naslednje: ,,'Tečaj v našem kraju,_ ki je precej oddaljen od mestnega središča, je seveda dobrodošel za vse, ki želimo čimprej postati vozniki. Tudi zato, ker nam je zaradi oddaljenosti delovnih mest avtomobil nujno potreben. Vse je bilo zelo lepo organizirano, želim le še, da bi bilo tako tudi oh Draktični vožnji." Med tečajniki, ki so v petek sklenili tečaj teoretičnega znanja, je bil tudi Ko Glasenčnik: ,,S tem, ko je bil tečaj organiziran pri nas, ga je lahko obiskovalo več tukajšnjih ljudi, zlasti s kmetij, ki jim je čas še posebej dragocen. Menim, da se sicer tečaja ne bi udeležila vsaj polovica kandidatov. Stroškov, ki smo jih na ta način prihranili, sploh ne bi omenjal. Razveseljivo je tudi to, da je bil tečaj pripravljen za vse kategorije voznikov. Sam sem se zanj odločil zato, ker nujno potrebujem avto za prevoz do mesta, pa tudi v službi." B. Mugerle Marjeta Tomažič Znanka z velenjske tržnice Vrtičkarji imajo v pomladanskih dneh seveda polne roke dela. Zemljo je treba skrbno pripraviti za setev in sajenje. Časa ni veliko, saj se zgodnje povrtnine in zelenjava seje-jo že zelo zgodaj. Ob vsem tem seveda nujno potrebujemo primerno in kar najbolj kakovostna semena. Žal, so ta velikokrat slabša, kot bi morala biti, posledica vsega pa je slab ali ničev pridelek. Najrazličnejša semena lahko v tem času kupimo v semenarni in nekaterih drugih prodajalnah, na voljo pa so tudi pri branjevkah na tržnici. Ena izmed njih je tudi Marjeta Tomažič, 'sicer doma iz okolice Ptuja, vendar stara znanka velenjske tržnice. Kako tudi ne, saj že več let zapovrstjo v tem času vsak dan stoji ob stojnici in prodaja izključno doma pridelana semena. Tudi tokrat, ko smo jo za trenutek zmo- čistoplemenske male živali Razgibanja dejavnost društva V Titovem Velenju že dobro leto deluje društvo gojiteljev fislo plemenskih malih živali. Zamisel o ustanovitvi tega društva v naši občini se je porodila lanskega februarja. Osnovni namen ustanovitve je v občini pridelati čimveč lastne hrane, zlasti mesa, kar je v sedanjem času brez dvoma izrednega pomena. Sprva je bilo v društvu včlanjenih skromno število gojiteljev, danes pa jih že več kot sto. Zlasti veliko je med njimi rudarskih upokojencev, ki tako na kar najbolj koristen način izrabljajo prosti čas. Sedaj člani gojijo preko 500 različnih vrst kuncev, število vrst pa želijo zmanjšati in ohraniti le tiste čistopasemske vrste, ki so znane po teži, hitrem prirastku in dobrih kožuhih. Med te prav gotovo sodijo belgijski orjaki. Seveda gojijo ttidi male okrasne kunce, pa perutnino, od okrasnih kokoši, do dobrih nesnic. O tem. kai je najbolj primerno gojiti, kakšno hrano uporabljati, kaj storiti ob morebitnih boleznih in še o vrsti drugih vprašanj, težav in uspehov, se člani pogovarjajo na svojih rednih sestankih vsak prvi četrtek v mesecu. Sestajajo se v gasilskem domu Pesje, kjer je trenutno sedež društva, na sestanke pa vabijo tudi nečlane. V začetku se je društvo srečevalo s prenekatero težavo. Niso imeli primernega prostora za sestajanje, vendar so to z razumevanjem ga- silskega društva Pesje kmalu uspešno odpravili. Naslednja težava je bila v tem, da niso imeli dovolj lastnih sredstev, kajti članarina in vpisnina sta tako skromni, da ne zadoščata niti za osnovne potrebe. Nekaj več denarja so si zagotovili z razstavo malih živali, ki so jo pri- pravili lani v Titovem Velenju. Veliko so k prihrankom prispevali tudi člani sami, saj so zlasti pri izdelavi razstavnih kletk, opravili veliko prostovoljnega dela. Tudi-za letos načrtujejo podobno razstavo, vendar večjo, radi pa bi jo organizirali v Rdeči dvorani. Lani so so- Za uspešno v zrejo kuncev so potrebne tudi primerne kletke delovali tudi na republiški razstavi v Ljubljani, kjer sta dva njihova člana za razstavljene kunce prejela priznanje šampion. Pred nedavnim so člani društva gojiteljev čistoplemenskih malih živali imeli občni zbor, na katerem so se pogovarjali o dosedanjem delu in izkušnjah ter o tem, kaj bodo delali letos. Nalog ni malo, tajnik društva Anton Košir pa je poudaril, da jim bodo zanesljivo kos: ,,Letos načrtujemo, da bomo skupno vzgojili 3.000 do 5.000 kuncev različnih vrst. Za to potrebujemo primerno zemljišče, kjer bi postavili manjše lesene objekte in v njih organizirano vzrejali kunce, kokoši in drugo okrasno perutnic no. S prošnjo za pomoč smo se obrnili na razvojno-tehnični oddelek rudarskih škod pri Reku in od njega pričakujemo polno razumevanje in uspešno rešitev. S tem bi rešili tudi vprašanje svojih lastnih prostorov. V ta namen smo že ustanovili gradbeni odbor. Naslednja naša skrb bo kar najtesnejša povezava z nekaterimi delovimi organizacijami, zlasti s Farminom, Merxom in Ero, katerih sodelovanje je za naše nadaljnje delo izrednega pomena. Seveda bomo sodelovali tudi z zavodom za urbanizem, ki bi naj pripravil predloge za postavitev naših objektov, ki bi bili v skladu z zahtevami urbanistov, predvsem v primestnih krajevnih skupnostih." B. Mugerle tili pri delu, je imela bogato založeno stojnico« semeni, manjkalo pa ni tudi čebulčka in različnih vrst fižola. Po besedah Marjete Tomažič je povpraševanje letos nekoliko manjše kot prejšnja leta. Cen letos ni bistveno povečala, že zavoljo stalnih strank, ki jo vsako leto zanesljivo obiščejo. Za primer naj povemo, da četrtlitrska merica čebulčka velja 30 dinarjev. ,,Pri nas doma se je s pripravo semen pričela ukvarjati že moja mama, pred menoj pa je na velenjski tržnici prodajala že sestra. Tudi v zimskih mesecih je s pripravo semen veliko dela. Po sušenju jih je treba očistiti, prebrati in pripraviti za prodajo. Pri tem in pri drugih delih mi veliko pomaga hčerka, čeprav dvomim, da bo nadaljevala z mojim delom. Res bi bila škoda, če bi kot mnoge druge, izumrla tudi ta obrt. Na velenjsko tržnico bom še prišla, saj se v tem mestu dobro počutim, pa tudi go- Marjeta Tomažič spodinje so zelo prijazne," je sklenila pogovor prijazna branjevka. B. M. Gornji posnetek smo naredili ob zadnjem snegu ob cesti proti Gaberkam. Sneg je v glavnem skopnel. Je tudi okvir nazaj dobil svoje ogledalo? 24. marca 1983 * Titovo Velenje DELO ORGANIZACIJ, DRUŠTEV Mladinska organizacija Šentilj Uresničili vse naloge Osnovno organizacijo ZSMS Šentilj so na novo ustanovili leta 1974. Sedaj je vanjo vključenih 135 mladih. Predsedstvo šteje 21 članov, sestavljajo ga predsedniki komisije za kulturo, informiranje, delovne akcije, za idejnopolitično delo ter referenta za šport in splošni ljudski odpor. ,,Mladi Šentilja sestavimo svoj delovni program za polovico leta, od januarja do junija ter do julija do decembra. Ta je bil v preteklem letu dokaj obširen ter pester in smo ga v celoti uresničili," je pričel pogovor njen predsednik Drago Potočnik in nadaljeval: ,,Še posebej smo se lani izkazali na kulturnem področju. Tesno smo sodelovali s prosvetnim društvom Enotnost Šentilj in podružnično osnovno šolo. Ni nas manjkalo na nobeni proslavi ali prireditvi ob kulturnem prazniku v kraju. Pripravili smo pustno veselje, sodelovali na zabavnih večerih prosvetnega društva, nastopili smo na kvizu Tito, revolucija, mir." Šport je tisto področje, kjer se mladi najraje udejstvujejo. Tudi mladi Šentilja niso izjema. V letu poprej so pripravili vrsto nogometnih srečanj z ekipami mladinskih organizacij naše občine, nastopili so v ligi mladih, udeležili so se tekmovanja za Kajuhov pokal in še in še bi lahko naštevali. Za še pestrejšo dejavnost na tem področju pa mladi Sentiljčani nimajo pravih pogojev, saj je športnih objektov v njihovi krajevni skupnosti presneto malo. Čeprav so si uredili športno igrišče, ga lahko uporabljajo le poleti. Komisija za informiranje pri mladinski organizaciji Šentilj tesno sodeluje s takšno komisijo pri krajevni skupnosti. Skupaj izdajata bilten in z njim seznanjata krajane o pomembnejših nalogah ter obveščata o tistih, ki jih bo potrebno še opraviti. Naloga komisije za informiranje pri osnovni organizaciji ZSMS pa je še urejanje oglasnih desk. Marljiva v preteklem letu je bila tudi komisija za delovne akcije. Skrbela je za to, da se je udarniških akcij pri izgradnji novega gasilskega doma udeležilo kar največ mladincev. Pridno so vihteli krampe in lopate člani te mladinske organizacije še na raznih delovnih akcijah krajevne skypno-sti. Učencem tamkajšnje podružnične šole so mladinci pomagali pri ustanavljanju kmetijske zadruge. ,,Sodelovanje z vodstvom krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju je v zadnjem času res dobro. Mladi smo dobili malo več zaupanja, sodelovanje pa se je tako okrepilo," je povedal Drago Potočnik. Vsepovsod pa le ni teklo delo tako uspešno. Idejnopolitično področje je že tisto, kjer se s prizadevnim delom člani mladinske organizacije Šentilj ne morejo pohvaliti. Takole pravi Drago Potočnik: ,,Na začetku delovanja smo poskušali naše mladince z raznimi referati seznanjati z zunanjo in notranjo politiko naše domovine, težavah gospodarjenja. Mlade pa to področje ne zanima najbolj, zato je vse ,,padlo v vouo". Pionirjem, sprejetim v naše vrste smo povedali kakšne so njihove dolžnosti in pravice v mladinski organizaciji. Tesneje smo se povezali še z osnovno organizacijo t zveze komunistov v krajevni skupnosti. Le ti dve nalogi smo uspeli uresničiti na idej-nopolitičnem področju," je pokaral delo te komisije naš sogovornik. Poleg tega so člani komisije za Drago Potočnik idejnopolitično delo sodelovali še pri obrambnem dnevu šole. Izdelali so traso za orientacijski pohod in bili vodje ekip. O težavah ne govorimo radi, saj jih je preveč. Zato naj omenimo le največje, ki pestijo člane osnovne organizacije ZSMS Šentilj. Svoje delovne prostore imajo v prosvetnem domu, ki pa je neogrevan in je zlasti pozimi v njem nemogoče delati. Delijo pa jih še z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in seveda prosvetnim društvom. Mladi upajo, da bodo dobili streho nad glavo ko bo dom obnovljen. Primanjkuje jim tudi športnih objektov. Posebne težave so se pokazale pri volitvah novih delegatov v samoupravne interesne skupnosti. Veliko članov mladinske organizacije je bilo evidentiranih v raznih delegacijah. Rezultati volitev pa so pokazali, da jim starejši krajani resnično ne zaupajo preveč, saj jih namreč kar polovica ni bila izvoljena. Kakšen pa je letošnji delovni program mladih Šentilja? Bistveno se ne razlikuje od lanskega polletnega. Letos smo na novo ustanovili dramsko skupino, ki bo delala pod okriljem prosvetnega društva Enotnost ter se povezovala še s podružnično osnovno šolo. Skupen program bodo pripravili že ob letošnjem praznovanju praznika dela. Krajevna skupnost Šentilj bo slavila svoj krajevni praznik 20. junija. ,,Da bi praznik proslavili kar najbolj svečano, smo na ravni krajevne skupnosti izvolili sedemčlanski koordinacijski odbor, v katerem so tudi naši člani. Mlade Sentiljčane tako čaka veliko dela," je povedal nekaj o najpomembnejši nalogi mladh te organizacije do junija Drago Potočnik, froslave, Športna srečanja so sestavni del programa. Prav tako tudi pohod na bližnje vrhove. Kot je dejal sogovorniic, bo letos kulturna dejavnost okrnjena, saj bodo čez mesec dni pričeli obnavljati tamkajšnji prosvetni dom. Poleg sodelovanja s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju bodo mladi Šentilja Še okrepili sodelovanji z vrstniki Ravn, Skal, Cirkovc ter mladimi delavci delovne organizacije Eso, tozda Strojni obrati. V svoje vrste pa bodo poskušali pritegniti še več novih članov. Šoštanj Delo in uspehi godbe Zarja V prijazno urejeni sobi, ki jo ima v tovarni usnja v Šoštanju na voljo 52 godbenikov delavske godbe Zarja, so se le-ti pred dnevi zbrali na redni letni občni zbor. Sobo, ki jo krasijo številna priznanja in diplome ter vitrine z raznimi spominskimi darili, plaketami in pokali, ki jih je godba dobivala na svojih koncertih, gostovanjih in tekmovanjih, so do zadnjega kotička napolnili godbeniki, gosti in predstavniki družbeno političnih organizacij občine Velenje in Šoštanja. Poročilo o dveletni dejavnosti je podal predsednik Aleksander ' Samobor, ki je uvodoma povedal, da godba deluje kot sekcija delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj, vendar s povsem samostojnim delokrogom, kar se odraža predvsem s samostojnimi sporazumi o sofinanciranju s TGO Gorenje, termoelektrarnami in Tovarno usnja Šoštanj. Ti sporazumi se v glavnem nanašajo na finančno pomoč, ki so jo v zadnjem obdobju uspeli dobiti tudi od rudnika lignita in Občinske kulturne skupnosti, tako da bodo odslej lažje reševali finančne težave pri nabavljanju instrumentov, uniform, notnega in drugega inventarja. Za protiuslugo pa imajo do vseh teh sofinancerjev tudi posebne dolžnosti, še zlasti z igranjem na različnih prireditvah, pogrebih in manifestacijah. V zvezi s temi sporazumi ima godba dokaj velike obveznosti, ki jih bodo po besedah tovariša Samoborja zmogli le v discipliniranem izpolnjevanju dolžnosti vsakega posameznega godbenika. Se zlasti pa bo treba utrditi redno vadbo predvsem zato, ker so v svoje vrste sprejeli nekatere mlajše godbenike, katerim bodo starejši morali biti za vzgled, če bo godba želela obdržati dosedanji kakovostni renome. Te besede je predsednik podkrepil zato, ker so se na lanskoletnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije uvrstili precej slabše kot na prejšnih tekmovanjih. Tudi v bodoče si želijo še več mladih godbenikov izšolanih v glasbeni šoli, kateri naj bi sčasoma nadomestili starejše godbenike, ki odhajajo v pokoj. Za boljšo informiranost o napredku v svetu so se letos februarja štirje člani udeležili svetovnega sejma glasbil v Frankfurtu in prišli nazaj z najlepšimi in dragocenimi vtisi. Godba ima tudi vrsto prijateljskih stikov z drugimi godbami, še zlasti pa z rudarsko godbo iz Titovega Velenja, kar je na zboru poudaril tudi dirigent rudarske godbe Ivan Marin. Sicer pa so lansko leto razen domačih nastopov in gostovanj igrali tudi v krajih sosednje Avstrije in Italije. Se zlasti pa si želijo obuditi stike z zamejskim slovenskim društvom Slovan iz Padrič in Gropade pri Trstu. Med uspehe štejejo tudi temeljito obnovitev godbene sobe, pri kateri seje zlasti izkazal Janko Zacirkovnik, imajo pa še nekaj problemov glede obnove pohištva in instrumentov. Za 60-letni jubilej, ki ga bodo slavili leta 1985, si želijo novih uniform kakor tudi izdajo almanaha in jubilejne značke. Seveda se bodo tudi letos udeležili republiškega tekmovanja pihalnih orkestrov, zato je predsednik še enkrat opozoril na nujno disciplino ter redno prihajanje na vaje, da se ne bi ponovile pomanjkljivosti iz prejšnjega tekmovanja. V dveletnem obdobju je godba prejela tudi nekaj priznanj ter srebrnih in zlatih piaket od domačega turističnega društva, nogometne sekcije Partizana in v italjanskih Ronkah za uspešno sodelovanje in koncerte. Občinska kulturna skupnost pa jih je nagradila tudi z Napotniko-vo diplomo, Franc Klanfer in Rudi Rožič pa sta prejela Napotnikovo priznanje. Bronasto Napotnikovo značko je prejelo 17, srebrno 14 in zlate 15 godbenikov. Ob koncu svojega poročila se je tovariš Samobor zahvalil vsem, ki so godbi pri njenem kulturnem delovanju kakorkoli pomagali, še zlasti pa dirigentu Silvu Tamšetu. Sledilo je še poročilo dirigenta Silva Tamšeta, ki je kritično analiziral vse nastope, nanizal nekaj tehničnih problemov, se zavzel za večjo angažiranost pri študiju novih skladb ter pohvalil vse godbenike, ki vkljub različnim težavam zaradi oddaljenosti in dela v različnih podjetjih, prihajajo dokaj redno na vaje. Se posebej je pohvalil mladinca Jožeta Justina in Janeza Suligoja ter Mirka Bili-ča, ki vestno in dogovorno opravlja svoje delo pri godbi. Če pa bi se vsi godbeniki redno udeleževali godbenih vaj, bi se to vsekakor še bolj odražali) v kakovosti na številnih nastopih in tekmovanjih predvidenih v letošnjem letu, še zlasti pa v zvezi s predstoječim 60-letnim jubilejem. Po razpravi in poročilu nadzornega odbora sta se v imenu krajevne konference SZDL in skupščine krajevne skupnosti Šoštanj godbenikom zahvalila za njihovo sodelovanje na številnih proslavah in manifestacijah še Franc Pečovnik in Rudi Bajec, ki sta hkrati povdarila tudi veliko vlogo ter kulturno poslanstvo godbe Zarja na področju mesta Šoštanj in širše okolice. Ob zaključku naj zapišemo še to, da bosta godbo Zarja še naprej vodila dirigent Silvo Tamše in predsednik Aleksander Samobor. V. Kojc Na enem od nastopov v domačem kraju Drago Brodnik z enim izmed svojih del Drago Brodnik Mladi ustvarjalec Vsak po svoje izpopolnjuje svoj prosti čas. Nekateri ga prelenarijo, kar seveda ni prav, drugi se aktivno udejstvujejo na Športnih ali drugih področjih. Končni rezultat pokaže, koliko volje in truda je bilo vloženega. Konjiček, s katerim se ukvi^a dvaindvajsetletni Drago Brodnik iz Gaberk, po poklicu finomehanik, je žga-nje v vezano ploščo. Že v osnovni šoli je Draga privlačevalo risanje. Na pobudo slikaija Jožeta Svetine, je preživel nekaj dni med mladimi kiparji v Napotnikovi koloniji v Zavodnjah. Nad delom je bil zelo navdušen, zato je temu začel posvečati vedno več pozornosti. Sprva je kiparil, kasneje pa se je preusmeril na žganje v vezano ploščo. Riše tudi s tušem. Žganje v vezano ploščo je dokaj nepoznana veja likovne umetnosti. Takole jo je predstavil: »V vezano ploščo, ki jo uporabljam za podlago, izžigam motive z žarilno nitko, ki je priklopljena na transformator. Različne barvne odtenke dobim z različno segre-tostjo žarilne nitke. Zgati moram natančno in brez napak, ker ne morem brisati. Izžiganje je dokaj dolgotrajno. Potrebno je veliko volje in potrpljenja. Najraje upodab- ljam motive iz narave in zgodovine.« Tudi okvirje dela sam. Ponavadi so iz lesa, kije ožgan in otemnjen. Drago posveti svojemu konjičku skoraj ves prosti čas, posebno še sedaj, ko se pripravlja za razstavo. Skupaj z Ludvikom Štrase-ijem bo prihodni mesec razstavljal v domu družbenopolitičnih organizacij v Ga-berkah. ^ »Zelo vesel bom, če bom imel- kdaj priložnost razstavljati v Napotnikovi galeriji v Šoštanju, saj tega našega umetnika zelo cenim in dobro poznam njegova dela,« pravi Drago. Glede na to, da ima do tega dela res veliko veselje in delovnega poleta, smo lahko prepričani, da se bodo njegove želje uresničile. Dora Tertinek Planinska sekcija Gorenje Akcija »trideset vrhov Živimo v času, ko se je močno spremenil ritem in način dela ter življenja, s tem pa so se povečale tudi enostraske obremenitve človeškega organizma. Da to neenakost vsaj delno * razbremenimo, se moramo aktivno ukvarjati z rekreacijo. Oblik je brez dvoma več, zagotovo pa je ena izmed najbolj priljubljenih in vse bolj množičnih planinska dejavnost. Planinstvo ni pomembno le z vidika rekreacije, temveč ima splošen družbeni pomen. Poleg spoznavanja lepol v naravi navaja planince k sapiostojnostl, tovarištvu in disciplini. Zbuja ljubezen do domovine in vzgaja vsakogar, da bo znai ceniti in varovati pridobitve naše izgradnje. Na podlagi takšnih spoznanj so pred petimi leti ljubitelji gora in vneti zagovorniki planinstva v Gorenju ustanovili planinsko sekcijo, ki je iz leta v leto vključevala vse več članov. Tako se je rekreativna dejavnost, ki je v Gorenju že sicer zelo razgibana, še povečala. Sekcija ima 7-članski odbor, ki ga sestavljajo planinski vodniki in je bila v vseh teh letih zelo uspešna. To najlepše dokazujejo smelo začrtani letni programi in njihovo uspešno uresničevanje. Za prenekatero dejavnost se seveda odločijo sproti na sestankih, ki jih imajo enkrat mesečno po delu.. Ua je ta dejavnost zares ljubiteljska, pove tudi podatek, da vse stroške za izlete, razen prevozov z avtobusi, ki jih krijejo iz sredstev za rekreacijo, nosi vsak sam. Razumljivo je, da sekcija, ki deluje v okviru planinskega društva 'Veleti, ne bi bila tako aktivna, če ne bi sodelovala z drugimi sorodnimi dejavniki. Zlasti uspešno sodelujejo s planinskim društvom iz Samobora. Lani so program izletov načrtovali tako, da je bil čimbolj privlačen in pester za vse člane sekcije, saj se je vsakega izleta udeležilo 40 planincev. Pnpravili so jih dvanajst in obiskali vse najvišje vrhove v Marinka Prosenjak Sloveniji. Tudi za fotografsko dejavnost, ki ^e tesno povezana s planinstvom, je med člani vse več zanimanja. Zal', so ob tem dokaj slabo obiskana predavanja, ki lan-ko vsakemu okrepijo osnovtio znanje o planinah. Zato bodo v prihodnje temu vprašanju namenili več pozornosti. Sicer pa nam je dof§dtefna predsednica planinsk*>, sekcije v Gorenju Marinka Prosenjak o letošnjih načrtih povedala naslednje: ,,Ze dosjej smo največ pozornosti namerifali izletom in tako bo tudi v prihodnje. Pripravili bomo več eno ali večdnevnih izletov po savinjski in šaleški transverzali, kasneje pa bomo obiskali Karavanke, Julijske in Savinjske Alpe. Ker je za fotografsko dejavnost precej zanimanja, bomo v ta namen v letošnjem letu pripravili tudi razstavo uspelih posnetkov in diapozitivov. V začetku smo bili v naši sekciji brez usposobljenih vodnikov, zato smo izobraževanju že doslej namenjali veliko pozornosti. Tudi letos se bo nekaj naših članov udeležilo tečaja za mladinske vodnike v letnih in zimskih razmerah, eden pa se bo udeležil tudi izpopolnjevanja na ledenikih. Popestrili bomo tudi sodelovanje z drugimi sekcijami, društvi in ostalimi dejavniki. Sodelovali bomo na planinskem taboru, ki bo julija v Logarski dolini, namenjen pa bo učencem sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Ob 30-letnici Gorenja bomo 5e posebno pozornost posvetili akciji „30 vrhov". Pot nas bo vodila po slovenskih hribih in gorah. V ta namen smo izdelali priročni dnevnik, v katerem so med drugim opisane vse kontrolne točke. Vsi, ki bodo osvojili vseh 30 vrhov bodo prejeli spominsko značko, Seveda pa bomo naš program sproti dopolnjevali v skladu z amcijami planinskega društva Velenje," pravi Marink« Prosenjak. B. Mugerlc s. stran ★nas cas OD TU IN TAM Titovo Velenje -k 24. marca 1983 Teh naših 50 let... Minulo soboto zvečer so se v restavraciji Nama zbrali sošolke in sošolci rojeni leta 1932 na tradicionalnem srečanju Abrabamoveev. Vabilu na srečanje so se odzvali skorajda vsi, ki so se tega leta rodili v Titovem Velenju, Skalah, Šaleku, Šentilju, Pesju in dugih bljižnjih krajih. Več kot 150 jih je bilo, prišli pa so tudi mnogi tisti Velenjčani, ki so še sicer tu rodili, pa jih je pozneje pot življenja ponesla drugam. Tako so prišli iz Kranja, Maribora, Raven na Koroškem, Celja in še od drugod. Domačinom pa so se pridružili tudi jubilanti, ki so bili rojeni drugod, vendar živijo v Titovem Velenju ali pa v Šaleški dolini že več kot 20 let. Tako se je srečanja udeležilo več kot 300 povabljenih. V prijetnem večeru, ki ga je s svojim programom obogatil še Jaka Šraufenciger ter številni drugi udeleženci, so udeleženci preživeli prijetne trenutke ob obujanju spominov na mlade dni, na preživete lepe in tudi težke trenutke, vsi pa so si bili edini v tem, da praznovanje Abrahama še ne pomeni tudi konec lepega in bogatega, temveč se življenje nadaljuje še z večjo vnemo in elanom in to tudi daje človeku tisto lepoto ki jo človek zazna šele ob preživetem polstoletju. Velja omeniti, da je bilo to srečanje že 12. po vrsti, da vsa pripravlja in organizira pripravljalni odbor, ki ga že vsa (a leta uspešno vodi Ivo Rahten ob neutrudni pomoči Toneta Blago- tinšeka, Jožeta Ževarta in še nekaterih drugih. Tokratno srečanje je v lepih pozdravnih besedah pozdravil tudi Tone Šeliga, predsednik občinske konference SZDL Velenje, ki je bila tudi pokrovitelj te tradicionalne prireditve. Udeleženci so se ob obljubi, da se bodo še večkrat srečali, zanesljivo pa ob njihovi 100-letnici, razšli vsi veseli in razigrani šele v jutranjih urah. l. Gorogranc SOZD REK Rudarsko elek troenerge tski kombinat n. o. sol. o., Velenje Rudarska 6 63320 Titovo Velenje Poklic-program Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij — dipl. inž. rudarstva (za podzemno pridobivanje surovin) VII 10 — dipl. pravnik VII 1 — dipl. inž. elektrotehnike — elektroenergetika VII 1 — dipl. inž. strojništva VII 2 — inž. gradbeništva VI 1 — inž. elektrotehnike — elektroenergetika VI 1 — inž. strojništva VI 2 — rudarska usmeritev (za podzemno pridobivanje surovin): pomočnik rudarja II 30 rudar in rudarski tehnik IV, V 240 — elektrotehniška usmeritev: elektrotehnik energetik (jamski) V 8 elektrotehnik elektronik (jamski) V 2 elektrikar energetik (jamski) IV 10 — kovinarska usmeritev: strojni tehnik (jamski) V 12 preoblikovalec in spajalec kovin (jamski) IV 15 — usmeritev — gradnja: gradbeni tehnik V 2 gradbinec — zidar 8 IV 15 — tesar 5 — železokrivec 2 strojnik gradbene mehanizacije IV 1 — lesarska usmeritev: lesar širokega profila — mizar IV 4 DO TERMOELEKTRARNE SOSTA1MJ Poklic-procjram Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij — dipl. inž. elektrotehnike — energetik — dipl. inž. strojništva - energetska smer — elektrotehniška usmeritev: elektrotehnik energetik elektrotehnik elektronik — kovinarska usmeritev: strojni tehnik - energetik obdelovalec kovin — varilec DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO) p Poklic-program — dipl. inž. elektrotehnike — avtomatika — dipl. inž. strojništva — elektrotehniška usmeritev: elektrikar energetik — kovinarska usmeritev: preoblikovalec in spajalec kovin oblikovalec kovin monter in upravljalec energetskih naprav DO SIPAK - SISTEMI PAKIRANJA Poklic-program VII 1 VII 1 V 2 V 2 V 4 II 2 Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij VII 1 VII 7 IV 6 IV 14 IV 17 IV 15 Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij kovinarska usmeritev: oblikovalec kovin — orodjar 3 — rezkalec 3 — strugar 3 metalurška usmeritev: preoblikovalec (kalilec) IV IV DO AVTOPREVOZNlSTVO IN SERVISI (APS) Poklic-program Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij dipl. inž. strojništva kovinarska usmeritev: VII RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 strojni tehnik vzdrževalec vozil in strojev — elektrotehniška usmeritev: elektrikar elektronik — avtoelektrikar DO TISKARNA Poklic-program V IV IV Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij — grafična usmeritev: knjigovez (industrijska vezava) DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI (EFE) Poklic-program IV Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij — kovinarska usmeritev: preoblikovalec in spajalec kovin DSSS SOZD Poklic-program IV Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij dipl. inž. strojništva VII dipl. ekonomist — finančna smer VII DSk AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV (AOP) Stopnja Poklic-program zahtevnosti Število poklica štipendij — dipl. inž. računalništva — usmeritev 9- računalništvo: programerski tehnik DSk DRUŽBENI STANDARD Poklic-program VII V Stopnja zahtevnosti Število poklica štipendij — gostinska in turistična usmeritev: / natakar |\/ 3 PRIJAVLJANJE Kandidati za štipendije naj pošljejo prošnje na naslov „SOZD REK TITOVO VELENJE, Izobraževalna služba, 63320 Titovo Velenje, Rudarska 6", v roku 30 dni od objave tega razpisa. Prošnjo za štipendijo je treba vložiti na obrazcu DZS 8,40 (Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic) in ji priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce), — potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo predpisanih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto (velja za študente), — ob koncu šolskega leta: spričevalo o končani osnovni šoli potrdilo o vpisu v šolo Za kadrovsko štipendijo se lahko prijavi kandidat, ki pripada družini, katere dohodek na družinskega člana ne presega 85 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. če bo takih prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, bomo upoštevali tudi prošnje kandidatov, ki presegajo navedeno dohodkovno omejitev; vendar le prošnje tistih, ki so se odločili za poklic, študijsko smer, ki je v občini Velenje deficitarna. Višine kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov združenih organizacij v SOZD REK Titovo Velenje so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Kandidate, ki se bodo prijavili V navedenem roku bomo o rezultatih obravnave njihove prošnje obvestili do 13. junija 1983. Od kandidatov za razpisane kadrovske štipendije za poklice — programe rudarske usmeritve od II. do VII. zahtevnostne stopnje bomo zahtevali posebno zdravniško spričevalo za delo v jami. To zdravniško spričevalo bomo zahtevali tudi od učencev elektrotehniške in kovinarske usmeritve, ki se bodo usposabljali za delo v jami. Štipendije, ki jih razpisujemo na podlagi kadrovskih potreb za poklice, ki so vezani na PODZEMNO PRIDOBIVANJE SUROVIN in terjajo stalno ali občasno delo V JAMI, bomo nudili le mladini moškega spola, kajti Jugoslavija je med drugim podpisnik ene izmed ženevskih konvencij, ki nas obvezuje, da zaradi narave dela, ženske populacije ne zaposlujemo v jami. Štipendije za zahtevnostno stopnjo II., V., ki jih razpisuje DO TEŠ, so vezane na kadre, ki delajo na vzdrževanju in upravljanju energetskih objektov in so primernejše za kandidate moškega spola. Otroško varstvo Začela se je celoletna mala šola Prejšnji mesec sta velenjski in šo-štanjski vzgojno varstveni zavod pričela izvajati celoletno pripravo otrok na šolo tudi za vse tiste otroke, ki redno niso vključeni v vrtce. To je obveza, ki jo je sprejela republiška skupnost otroškega varstva. O uvedbi celodnevne male šole za vse otroke smo se pogovarjali S predsednico sveta za razvoj vzgoje in varstva otrok pri skupščini otroškega varstva Velenje Elfrido Ambrožič ter sekretarko te skupnosti Marijo Kuzman. S kakšnimi nameni in cilji uvajate celoletno malo šolo tudi za otroke, ki redno niso vključeni v vzgojno varstvene ustanove? ,.Otroci, ki so v predšolskem obdobju vključeni v organizirano varstvo imajo ob vstopu v šolo precejšnje prednosti in se aktivneje in uspešneje vključijo v delo. Prav zaradi tega si skupnost otroškega varstva prizadeva, da bi kar največ šestletnih otrok vključili v organizirano dnevno varstvo. V velenjski občini smo že nekaj let sprejemali vse male šolarje, ki so želeli v vrtce. Ker pa vsi starši ne potrebujejo dnevnega varstva za otroke, približno 35 odstotkov malih šolarjev ni vključenih v vrtce, smo doslej zanje pripravljali 120 urni, skrajšani program priprave na šolo. Po novem pa bodo imeli tudi ti otroci preko celega šolskega leta vsak dan po tri ure program priprave na šolo. Tako bodo ob vstopu otrok v šolo pogoji otrok izenačeni. To pa je tudi osnovna želja Skupnosti otroškega varstva Slovenije." Kako pa se bo financiral ta program, ki je razširjena dejavnost Skupnosti otroškega varstva? Glede na to, da sredstva namenjena za otroške dodatke otrok ostajajo neizkoriščena, delegati Skupnosti otroškega varstva pa so menili, da bi jih v kakšni drugi obliki porabili za otroke, je bil izoblikovan predlog, da uvedemo celoletno malo šolo. Tako skupnosti otroškega varstva za razširitev svojega programa ne bodo zbirale dodatnih sredstev. Menimo, da je to zelo prav, saj je bilo prej preveč sredstev porabljenih le za peščico otrok." Kje vse na velenjskem področju izvajate programe male šole? Po zakonu je normativ za oddelek male šole 24 otrok. Seveda tega normativa v manjših krajevnih skupnostih ne dosegamo in pripravljamo programe tudi za manjše število otrok. V nekaterih primerih pa se odločamo, da vključimo v to obliko dejavnosti tudi manjše otroke. Letos, ko smo uvedli prvič to celoletno obliko dejavnosti, bodo šestletni otroci oblikovali program od februarja do konca junija, v prihodnje pa celo šolsko leto. Imamo 14 oddelkov male šole v katere je vključenih 300 šestletnih otrok. Na šoštanjskem področju imamo štiri oddelke male šole in sicer v Šoštanju za otroke iz bližnje okolice, saj so vsi šestletni šoštanjski otroci v dnevnem varstvu. V Ravnah imamo oddelek, v katerem je 13 otrok, v Gaberkah 12 otrok ter v Smart-nem ob Paki, kier v redno varstvo nismo uspeli sprejeti vseh malih šolarjev, oddelek s sedmimi otroki. V Zavodnjah in Belih vodah ni bilo vpisa v šolo, zato tudi programa tam ne izvajamo. Na področju mesta Titovo Velenje imamo 8 oddelkov male šole, poleg tega pa izvaja vzgojno varstveni zavod Velenje pripravo na šolo v v krajevnih skupnostih Paka in Šentilj, kjer imajo skupini po 15 otrok. Iz Cirkovc in Plešivca bodo vozili otroke v pripravo na malo šolO-v dnevno varstvo v škal-ski vrtec." Verjetno ste se pri organizaciji celoletne priprave otrok na šolo srečali s kakšnimi težavami? „'Težav pri organizaciji tega razširjenega programa občinske skupnosti otroškega varstva Velenje ni manjkalo. Največ težav pa nam je povzročalo pomanjkanje prostorov. Vzgojiteljice, ki smo jih zaposlili v ta namen, morajo izvajati pripravo na malo šolo v dveh skupinah. Ker dopoldne v vrtcih ni prostora, lahko prične prva skupina delo ob pol enih, ko otroci iz dnevnega varstva zaspijo. Druga skupina tako delo konča šele ob sedmih zvečer, kar pa je glede na to, da so ti otroci še zelo majhni, pozno. Največ prostorskih težav imamo na področju mesta Titovo Velenje, kjer si prizadevamo, da bi pridobili ustrezne prostore izven vrtcev, kjer bi lahko opravljali delo tudi v dopoldanskem času. Nekaj težav je tudi s prevozi, saj okoliške krajevne skupnosti nimajo rednih avtobusnih zvez. Prav tako pa so težave tudi v vrtcih, predvsem zaradi tega, ker so otroci v dnevnem varstvu tudi do 16. ure ali celo dlje in tako garderobe in nekateri drugi prostori niso prosti. Prostore je tako potem tudi lažje očistiti. Vendar pa moram povedati, da vrtci teh težav ne izpostavljajo, da so nov program sprejeli z vso pripravljenostjo. Naj omenimo še to, da izvajamo programe male šole v krajevni skupnosti Šentilj v prostorih doma družbeno političnih organizacij, kjer so krajani z udarniškim delom uredili poseben prostor. Podobno pa je bilo tudi v Paki." Je ta program za starše brezplačen? ,,Po zakonu o vzgojno varstveni dejavnosti je program priprave otrok na šolo za starSe brezplačen. Brezplačno je zanje tudi vzgojno delo v dnevnem varstvu. Dolžni so pokriti le stroške čiščenja in vzdrževanja prostorov, režijske stroške ter-stroške individualnih potreb. V dnevnem varstvu pa še stroške prehrane in varstva. Zaradi uvedbe celoletne male šole, bodo tudi starši, ki imajo otroke v dnevnem varstvu, zadnje leto, ko ti obiskujejo malo šolo, plačevali znižane zneske." Se ne bojite, da bi starši zaradi tega, ker bo ta oblika dejavnosti precej cenejša od dnevnega varstva, jemali otroke iz vrtcev? ,,Ta bojazen je seveda obstajala, storili pa smo vse, da smo finančno izenačili obveznosti obojih staršev. Če pa bi se kljub temu to dogodilo, bomo vsak posamezni primer obravnavali in skušali razrešiti vzroke zanj. Otroke bomo v vsakem primeru zaščitili. Nedopustno bi bilo namreč, da bi bili otroci staršev, ki so zaposleni in bi obiskovali program male šole tri ure na dan, ostali del dneva sami, brez prehrane. V tej obliki male šole otrokom hrane namreč ne bomo zagotavljali." Nekaj začetnih težav so skupnost otroškega varstva in seveda tudi izvajalci, vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj v začetku seveda imeli. Vendar pa so jilh dokaj uspešno premostili in zagotovili, da obiskujejo malo šolo vsi šestletni otroci naše občine. Tudi v prihodnje pa si bodo prizadevali, da bi kar največ malih šolarjev vključili v dnevno varstvo. Ti bodo imeli tudi v prihodnje pri vpisu v vrtce prednost. Mira Zakošek Z uvedbo celoletne male šole bodo pogoji otrok ob vstopu v osnovno šolo izenačeni Pohištvo, okna, vrata in gradbeni material, vse na enem mestu, pri Slovenijales, Slovenj Gradec, Slovenj Gradec davni trg 26 Priporočamo se za obisk in nakup | OBVESTILO! KIT ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE obvešča, da bo po ugodni ceni RAZPRODAJALA 2lVE KOKOSl od 25. marca 1983 dalje pri kooperantu Ana PRISLAN, fladmirje 7, Ljubno ob Savinji. Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo! Razprodaja je ves dan v navedenem roku. Teli i ektrarne Šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD VZDRŽEVANJE Komisija za delovna razmerja objavlja razpis za dela in naloge 1. SKUPINOVODJA ZA KLEPARSKA IN IZOLATERSKA DELA 2. KV MEHANIK 3. SKUPINOVODJA KOMUNALNE SKUPINE pod naslednjimi pogoji: Pod točko 1.: — delovodska šola strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj Pod točko 2.: — poklicna šola strojne smeri — 1 leto delovnih izkušenj Pod točko 3.: — poklicna šola gradbene smeri — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh na naslov: DO Termoelektrarne Šoštanj, Kadrovska služba, Ivo Lole Ribarja 18, 63325 Šoštanj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. VETERINARSKA POSTAJA RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Ponedeljek, 28. marca 1983 ob: 7JO VELENJE pri gasil, domu 9.00 ŠALEK pri Kavčiču 1030 KONOVO pri Rihtarju 12.00 PAKA pri šoli 13.00 BEVČE pri Korenu 15.00 VELENJE pri gasil, domu 17.00 PESJE Dri Levcu Torek, 29. marca 1983 ob: 8.00 SKALE pri Hudourniku 930 PLEŠIVEC pri Dolarju 11.00 HRASTOVEC pri Vovku 12.00 CIRKOVCE pri šoli 15.00 LAZE pri Venturinu 16.00 ARNACE pri Goršeku 17.00 LOŽNICA pri Kuharju Sreda, 30. marca 1983 ob: 730 REČICA OB PAKI pri Pirtovšku 830 ŠMARTNO/PAKI - Krajevni urad 10.00 GORENJE pri gostilni 1130 SKORNO pri Pirečniku < 1230 FLORJAN pri Ostrouhu 15.00 RAVNE pri Jazbecu 16.00 RAVNE na Marovški graščini Četrtek, 31. marca 1983 ob: 8.00 BELE VODE pri gost. Mazej 9.00 BELE VODE pri gost. Grebenšek 10.00 TOPOLŠICA pri Menihu 12.00 ZA VODJE pri Vidi 15.00 ŠOŠTANJ Veterin, postaja Petek, 1. aprila 1983 ob: 8.00 GABERKE pri gost. Kotnik 930 GABERKE pri Plešeju 11.00 LOKOVICA pri Trnšeku DO ,,ERA" TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA OBJAVLJA prosta dela in naloge za nedoločen čas POMOČ PRI VODENJU poslovne enote Keramika Gorenje (v Gorenju — Šmartno ob Paki) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — KV prodajalec — najmanj tri leta delovnih izkušenj v blagovnem prometu — smisel za vodenje in organiziranje — zaradi specifičnosti predmeta poslovanja v tej poslovni enoti je zaželjeno, da so kandidati moškega spola. Za objavljena dela in naloge je določeno poskusno delo 45 dni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO „ERA" — Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA, Titovo Velenje, Kersnikova 1, najkasneje 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO KOLEDAR Četrtek, 24. marca — Simeon Petek, 25. marca — Minka Sobota, 26. marca — Evgenija Nedelja, 27. marca — Rupert Ponedeljek, 28. marca — Milada Torek, 29. marca — Jernej Sreda, 30. marca — Branimir MALI OGLASI INSTRUIRAM ANGLEŠČINO Informacije dopoldan po telefonu 851-000, int. 718. PODARIMO MLADEGA PSA (brez rodovnika) ljubitelju živali. Telefon 850-855, Jevšnik, Selo 14, Titovo Velenje. SPREJMEMO OTROKE V VARSTVO. Naslov v uredništvu. PROSVETNI DELAVEC išče opremljeno garsonjero ali sobo s posebnim vhodom v Titovem Velenju. Javite po telefonu 852-273 ali pod šifro ,,Nekadilec". INDIJSKO GLASBO (Kirtan mantre itd. . . ) na kasetah prodam. Bahti mantre in avstrijske verske pesmi z zvonovi kupim. Goltnik, Gaberke45, Šoštanj. REDNI TEDENSKI TURNIRJI BRIDGE KLUBA VELENJE BODO OD 28. 3. NAPREJ OB PONEDELJKIH. NUDIM FOTOGRAFSKE USLUGE (črnobela in barvna tehnika) razen ponedeljka vsak dan od 14. do 18. ure. Nedelja od 10. do 13. ure. Sprejemam tudi naročila za fotografiranje na domu, proslave, poroke, pogrebi . . . Prepričajte se v ugodnost in kvaliteto naših uslug! FOTO ACO, Celjska 39, Titovo Velenje, telefon 852-769. PRODAM OSEBNI AVTO FIAT — 750, letnik 1976. Informacije po telefonu 852-808. PRODAM BARVNI TV GORENJE, letnik 1977, informacije po telefonu 851-270 popoldne. VRTNICE VELIKOCVETNE, junogocvetne in vzpenjalke različnih vrst, lahko dobite pri Grilu, Laze 30, Šentilj, Titovo Velenje. PRODAM BARVNI TV PANORAMA — 73, brezhiben po ugodni ceni. Naslov v uredništvu. PRODAM PONY EXPRESS. Cesta III. št. 11, Titovo Velenje. Telefon 850-560. ODDAM PROSTORE ZA OBRT. Ogled mogoč vsak dan, ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro ,,Obrtnik". NUJNO PRODAM zaradi odhoda v JLA fiat — 850, letnik 1971, registriran do 23. 2. 1984. Cena po dogovoru. Bojan Stropnik, Kavče 40, Titovo Velenje. PRODAM kolutni studijski štiri-stezni, trimotorni stereo magnetofon Grundig TK 248 Fili s trakovi skupaj za 30.000,00 din ter stereo avtoradio z zvočniki popolnoma nov za ceno 9.000,00 din. Informacije po telefonu 852-292. GLINOPOR TALNO IZOLACIJO prodam. Naslov v uredništvu. PRODAM dobro ohranjen NSU-1200. Telefon 850-340 int. 66. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELEN-IE Četrtek. 24. marca — dr. Zupančič (dnevni), dr. Lešnikova (nočna) Petek, 25. marca — dr. Prenc (dnevni), dr. Zičkar (nočni) Sobota, 26. marca — dr. Kunej (glavni), dr. Hrastnikova (notranja) Nedelja, 27. marca — dr. Kunej (glavni), dr. Hrastnikova (notranja) Ponedeljek, 28. marca — dr. Grošelj (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 24. marca — dr. Dov-šak Petek, 25. marea — dr. Pirtovšek Sobota, 26. marca — dr. Pirtovšek Nedelja, 27. marca — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 28. marca — dr. Lazar Torek, 29. marca — dr. Lazar Sreda, 30. marca — dr. Stupar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 26. marca — dr. Ranko Bakulič, Sercerjeva 13, Titovo Velenje Nedelja, 27. marca — dr. Ranko Bakulič, Sercerjeva 13, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 25. marca do četrtka, 31. marca — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253. GIBANJE P MATIČNI URAD TITOVO VELENJE Poroke: Milan HERLAH, roj. 1957, rudar iz Titovega Velenja in Ema SAJT, roj. 1951, kuharica iz Titovega Velenja; Dominko BOŽIČ, roj. 1962, čevljar iz Titovega Velenja in Nada KAJIČ, roj. 1964, gospodinja iz Titovega Velenja; Damijan KLJAJlC, roj. 1959, uslužbenec iz Titovega Velenja in Danica DOBNIK, roj. 1955, uslužbenka iz Titovega Velenja; Ivan GODLER, roj. 1947, prometni tehnik iz Titovega Velenja in Nada SlŽGORlC, roj. 1952, administratorka iz Titovega Velenja; ENVER HASANOVIČ, roj. 1956, strojevodja iz Titovega Velenja in Fehrija BRKIČ, roj. 1961, daktilografkinja iz Titovega Velenja. REDNI KINO VELENJE Četrtek, 24. 3. ob 18. in 20. uri ZMEDA V BETL CREECU + hongkonški, akcijski. V gl. vlogi: Jackie Chan. Petek, 25. 3. ob 10. uri PETEK 13. — ameriški, grozljivka. V gl. vlogi: Betsy Palmer. Petek, 25. 3. ob 18. in 20. uri ČRNI SIN — ameriški, komedija. V gl. vlogi: George Segal. Sobota in nedelja, 26., 27. 3. ob 18. in'' 20. uri PETEK 13. — ameriški, grozljivka. V gl. vlogi: Betsy Palmer. Nedelja, 27. 3. ob 16. uri — OTROŠKA MATINEJA — TOVARIŠIJA PETRA GRČE — jugoslovanski. Ponedeljek in torek, 28., 29. 3. ob 18. in 20. uri NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO — ameriški, policijski. V gl. vi.: Dar-vin Joston. Sreda in četrtek, 30., 31. 3. ob 18. in 20. uri RDEClLO ZA USTNICE — ameriški, psihološka drama. V gl. vi.: Margaux Hemmingway. NEPRIMEREN MLADINI DO DOPOLNJENEGA 15. LETA! KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 24. 3. ob 20. uri ČRNI SIN — ameriški, komedija. V gl. vlogi: George Segal. Nedelja, 27. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — TOVARlSlJA PETRA GRČE — jugoslovanski, mladinski. FILMSKO GLEDALI34E Ponedeljek, 28. 3. ob 20. uri TESSA — ^ISTA ŽENSKA — francosko-britanski, drama. V gl. vi.: Nastasia Kinski. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 26. 3. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA — TOVARlSlJA PETRA GRČE — jugoslovanski, mladinski. Sobota, 26. 3. ob 19.30 ČRNI SIN — ameriški, komedija. V gl. vlogi: George Segal. Nedelja, 27. 3. ob 17.30 in 19.30 uri ZMEDA V BETI CREECU — hongkonški, akcijski. V gl. vlogi: Jackie Chan. Ponedeljek, 28. 3. ob 19.30 uri PETEK 13. — ameriški, grozljivka. V gl. vlogi: Betsy Palmer. Sreda, 30. 3. ob 19.30 uri tesSA — čista Ženska — fran- cosko-britanski, ljubez. drama. V gl. vi.: Nastasia Kinski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 25. 3. ob 19. uri PETEK 13. — ameriški, grozljivka. V gl. vlogi: Betsy Palmer. Nedelja, 27. 3. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — TOVARlSlJA PETRA GRČE — jugoslovanski, mladinski. Torek, 29. 3. ob 19. uri TESSA — ČISTA ŽENSKA — francosko-britanski, drama. V gl. vi.: Nastasia Kinski. KINO DOI.IČ Sobota, 26. 3. ob 18. uri ZMEDA V BETL CREECU — hongkonški, akcijski. V gl. vlogi: Jackie Chan. XXX Kinoobiskovalce obveščamo, da lahko rezervirajo vstopnice za filmske predstave' v REDNEM KINU in tudi v DOMU KULTURE po telefonu 850-815 (Kino Velenje) vsak dan od 7.—14. ure, razen ob sobotah in nedeljah! ZAHVALA V 82. letu je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Bernarda Felicijana upokojenega rudarja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala družinam Šket, Britovšek in Koren za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikoma prim. dr. Fijavžu in dr. Reberniku za skrbno zdravljenje v času bolezni. Iskrena hvala tudi obema govornikom a Maksu Krajncu in Vladu M iklavžini za poslovilne besede. Lepa hvala rudarski godbi, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Marica, Beba in Anica z družinami, sinovi Slavko, Berto, Jože, Ivek in Toni z družinami, sin Romi, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo. Iz filma: Petek 13. Kino Velenje vabi k sodelovanju KIIMOOPERATERJE z opravljenim izpitom za občasno nadomeščanje. Prijave pošljite na naslov: Kino Velenje, Koroška 44, Titovo Velenje. Otvoritev razstave Otvoritev razstave in turnir Ob mednarodnem dnevu invalidov je aktiv invalidov velenjskega Gorenja priredil v avli osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju razstavo o narodnem heroju Grgi Jankesu, človeku, ki je pionir na področju organiziranja športno rekreativne dejavnosti za invalide. Bil pa je tudi prvi predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Umrl je leta 1974. V drugem delu prireditve pa je bil v telovadnici turnir za prvenstvo Slovenije v sedeči odbojki. Otvoritve razstave pokojnega Grge Jankesa-Marijana so se med drugimi udeležili tudi njegova soproga, Milan Zeželj, predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije, Drago Sobot, sekretar Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije in Miro Vesel, predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije. UD otvoritvi so pripravili lep kulturni program, v katerem so sodelovali člani mešanega pevskega zbora Gorenje, učenci velenjske glasbene šole. Prisrčno pa so goste pozdravili pionirji. Dobrodošlico jim je zaželel tudi predsednik športne komisije društva invalidov Titovo Velenje Edo Centrih. Za organizacijo razstave o pokojnem možu in za prisrčen Tekme so bile zelo zanimive sprejem se je zahvalila njegova soproga Maja Jankes, general polkovnik Milan Zeželj pa izročil najvišje priznanje Zveze za šport in rekreacijo Jugoslavije, kolektivu Gorenja sozd. Kot je dejal, jim je zveza to nagrado izročila kot priznanje za razvejano invalidsko dejavnost in splošno skrb za invalide. V tekmovanju v sedeči odbojki je po otvoritvi razstave nastopilo pet klubov: Olimpija Ljubljana, Šamorastnik Ravne, ZUIM Kamnik, Murska Sobota in Titovo Velenje. Prvo mesto so osvojili igralci Samorastnika, drugo Olimpija, tretji je bil Kamnik, četrto mesto je osvojila ekipa Titovega Velenja in peto Murska Sobota. Velenjčani so premagali Mursko Soboto 2:0, izgubili pa s Kamnikom in Samorastnikom. Smučanje Nastopi mladih Velenjčanov Najmlajši kategorizirani smučaiji velenjskega smučarskega kluba so se v zadnjih dveh tednih Domerili Se na prvenstvu vzhodne smučarske regije, ki vključuje smučarje celjskega, mariborskega in koroškega področja. Na mariborskem Pohorju je bilo tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo veliko število cicibank in cicibanov, mlajših pionirk in mlajših pionirjev. Med mlajšimi pionirji je sedmo mesto zasedel Robert Ravniak. deveti je bil Matej Majovšek, 26. Boštjan Marolt, 30. Niko Bogataj itd. Med cicibani se je v veleslalomu izredno izkazal Matej Košič, ki je bil tretji in dosegel tudi odličen čas. Na deseto mesto seje uvrstil Jani Živko, 22. Tomo Gorišek. 28. Gašper Suhadolnik, 33. Matjaž Simončič, uvrstilo pa se je še deset velenjskih cicibanov, ki so si priborili nove kategorizacijske točke. Med pionirkami je bila Jana Šrešnik štirinajsta Medcicibankamijenajboljšičasmed Velenjčankami dosegla Jerneja Kem-perle. z desetim mestom, 12. je.bila Zvonka Paršič, 15. Darja Ravnjak, 18. Tatjana Škrubej, itd. Zadnjo nedeljo pa je bil na Kopah slalom, ki pa je prinesel zmago tudi velenjskemu cicibanu Miranu Ravte-rju. Medtem ko so nekateri najboljši morali s proge, je takšna usoda doletela tudi izrednega slalomista Mateja Košiča. Zato pa so preostali velenjski ' tekmovalci dosegli vrsto najboljših uvrstitev na podobnih tekmovanjih. Prvak je tako postal Miran Ravter. 4. Tomo Gorišek, 7. Janez Zivko. 23. Gregor Suhadolnik, 51. Sergej Sala-mon. Med cicibankami pa se je najbolje uvrstila Jerneja Kemperle in za las zgrešila tretje mesto. Torej uvrstitve: 4. Jerneja Kemperle, 13. Ksenija Gorišek. 14. Mojca Zagožen itd. Če bodo snežne razmere še ugodne, bodo priredili za zaključek še klubsko prvenstvo vseh kategorij. Hj Strelsko tekmovanje Na republiškem prvenstvu v streljanju nacionalnega programa v Hra-sniku so nastopili tudi velenjski strelci. Sodelovalo je kar 283 tekmovalcev. Od velenjskih strelcev je najboljši uspeh dosegla ekipa mladincev, kije osvojila 3. mesto s 1068 krogi. Za ekipo so nastopili: Janez Hiršel 359, Renato Šter-man 356 in Dani Pristovšek 353. V posamezni uvrstitvi je nastopil Sandi Jovanovič kije nastreljal 343 krogov. V pmsamezni uvrstitvi mladink je Mi-rjana Žučko s 353 krogi osvojila 7. mesto. V konkurenci članov so Velenjčani ekipno nastreljali 1078 krogov. Za ekipo so streljali Franjo Žučko 364, Franc Trebše 362, Hinko Bola 352. Norme za državno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Beogradu, so izpolnili mladinci Janez Hiršel, Renato Šterman in Dani Pristovšek, mladinka Mirjana Žučko in člana Franjo Žučko in Franc Trebše. V zadnjem kolu republiške strelske lige pa so se pomerili na strelišču Mroža domačini in strelci iz Celja. Več usDeha so imeli domačini, ki so nastreljali 1452, Celje 1443 krogov. Za Velenje so nastopili: Hinko Bola 368, Franc Trebše 365, Renato Sterman 360 m Janez Hiršel 359. Od celjskih strelcev je največ nastreljal Jože Jeram 373 krogov. S to zmago so si Velenjčani zagotovili obstanek v slovenski ligi. zbrali so 8 točk in 15906 krogov. Kegljanje V soboto za pokal ZKZ V 5. kolu tekmovanja v prvi regijski kegljaški ligi so se kegljači ZKZ Mozirje doma pomerili z ekipo celjskega Ingrada. Kljub velikemu optimizmu gostov so bili domačini prepričljivo boljši in so podrli kar 82 kegljev več. Rezultat je bil 5009:4927. pri domačinih pa sta se še zlasti izkazala Marko kramer in Peter Kranjc. ki sta podrla 891 in 879 keeliev. Mozirski kegljači so doslej osvojiii 4 točke, v prihodnjem kolu pa gostujejo v Storah. Povedati velja še, da bo v soboto na mozirskem kegljišču ekipno tekmovanje za pokal Zgorniesavinjske kmetijske zadruge. Šestčlanske ekipe so za tekmovanje prijavili Kegljaški klub ZKZ. športno društvo Vrbovec Nazarje. Partizan Mozirje in športno društvo Mladost z Rečice ob Savinji. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri. Prvenstvo celjske regije Pred nedavnim so v Celju odigrali ekipno prvenstvo celjske šahovske regije. Med šestimi ekipami je prepričljivo zmagala ekipa Celja, druga je bila ekipa Žalca, tretje mesto pa je osvojila ekipa Velenja, ki je igrala v naslednji postavi: Goršek 5,5 točk, Kristan 7,5. Matko 5 in Brešar 5,5 točk. Ekipa Šoštanja paje osvojila 5. mesto v postavi: Stropnik. Novak. Zaje, Huskič in Pečečnik. Za prehodni pokal Tretjega mesečnega hitropoteznega turnirja za prehodni pokal se je udeležilo 19 igralcev. Tokrat je zmagal Goršek s 15 točkami pred Vedenikom pri 14. Kristanom in Matkom 13,5 točk itd. Vodstvo v skupni razvrstitvi je sedaj prevzel Goršek z 27 točkami pred Matkom 26 itd. Rekreacija V odbojki 15 ekip Že nekaj časa poteka v Šaleški dolini ženska in moška rekreacijska liga v odbojki, ki jo je organizirala ZTKO Velenje. Nastopa 7 ženskih in 8 moških ekip. Ženske so odigrale že pet kol, moški pa štiri. V petem kolu so bili med ženskami doseženi naslednji rezultati: Topolšica: VVZ 2:0. Šmartno: K.D.K 0:2. REK : Gorenje 2:0. ekipa TEŠ je bila prosta. V vodstvu je Topolšica 10 točk. druga REK 6. tretja TEŠ 6, 4. K.D.K. 4. 5. VVZ, na 6. in 7. mestu pa sta ekipi Šmartnega in Gorenja brez ločk. Moški — rezultati 4. kola: Topolšica: TES 0:2. Rek : Gorenje 0:2, VIZ : RŠC - tozd EKS 0:2, B.B.. Skale : Topolšica 0:2, B.V. Vrstni red: 1. TES 6 točk. 2. Gorenje. 3. TOZD EKŠ, 4. Topolšica. (vsi po 6 točk) Karate Preteklo soboto je karate klub Slovenj Gradec pripravil regionalno prvenstvo Koroško Šaleške regije za člane. Od vseh so bile najbolj zanimive borbe v absolutni kategoriji, saj so se v finalni del tekmovanja uvrstili vsi štirje reprezentanti. V lahki kategoriji je slavil Velenjčan Jeromel. Ahmetovič paje osvojil tretje mesto skupaj s Feletom (Mislinja). Gubennič (RŠC Velenje) je bil najboljši v polsrednji kategoriji, drugi je bil Korpnik. tretji pa Miklavc (vsi Velenje). Srednja kategorija: 1. Vah (Velenje); poltežka kategorija: 1. Kuhar (Slov. Gradec), 2. Smajlovič (Velenje); težka: 1. Lukič (Ravne); absolutna: 1. Miklavc, 2. Smajlovič (oba Velenje). Ekipno: 1. Velenje, 2. RŠC Velenje, 3. Slovenj Gradec, 4. Ravne. Goool!... Po številnih priložnostih so igralci Šmartnega dosegli le minimalno zmago. Na posnetku drugi zadetek, ki ga je dosegel Prašnikar. Zanj paje enako zaslužen tudi Hren, kije ..izvlekel" gostujočega vratarja. (S. Vovk) Slovenska nogometna liga Točki le za Šmartno Začet se je spomladanski det prvenstva v slovenski nogometni Jigi. Nogometaši Šmartnega so na domačem igrišču premagali mariborskega Železničarja z rezultatom 2:1 (1:0), Velenjčani pa so tekmo igrali že v nedeljo dopoldne v Mariboru, kjer je bil njihov gostitelj Kovinar. Domači nogometaši se kljub vodstvu Velenjčanov (zadetek je dosegel Kaligaro) ob polčasu rezultat izenačili, v nadaljevanju pa dosegli še dva gola in zmagali s 3:1. Srečanje v Šmartnem je bilo zanimivo, predvsem pa borbeno. Domači igralci so zasluženo zmagali z: zadetkoma Kodreta in Prašni-karja, po prikazanih priložnostih pa hi bila lahko razlika višja v njihovo korist. Izrazite prilike za zadetek sta imela predvsem Hren in Kodre. No, pozna se, da je bilo to šele prvo kolo in da streli napadalcev še niso tako natančni kot bi morali biti. Velenjčani so se pred nadaljevanjem prvenstva -znašli v precej-' šnjih težavah, večina izmed njih je Že znanih. V blagajni je še vedno a več kot 3 milijone dinarjev pri-mankljaja. Klub nima — kot je deial trener Stakič — niti toliko denarja, da bi si igralci privoščili čai po treningu. Število igralcev se ie pred nadaljevanjem prvenstva precej zmanjšalo. Novak in Miše-lič sta odšla v Šmartno, mladi Su-šnjar in Sivečič v Elkroj, iz kluba ie odšel tudi vratar Roganovič. Omladič že nekaj časa ne trenira, v prvem kolu zaradi kazni ni smel igrati Buškovič. vratar Cvetkovič pa v Mariboru ni nastopil zaradi poškodbe, ki jo je staknil na prijateljskem srečanju z Elkrojem na domačem igrišču. Tako je moral trener v vrata postaviti neizkušenega Hrasta. Ob vsem tem je nerazumljivo, zakaj so se odrekli uslug Sivečiča, pa tudi mladih Novaka in Šušnjarja. Z nedeljskim porazom so nogometaši Rudarja zdrknili za mesto navzdol po lestvici. Tako so sedaj četrti, nogometaši Šmartnega pa so po nedeljski zmagi tretji. Oboji pa za prvo-m rščenim Slovanom zaostajajo za 8 ločk. za drugo Izola pa za 3. V drugem spomladanskem kolu se bodo igralci Šmartnega srečati v gosteh z ekipo Tabor-Jadran, Velenjčani pa bodo na igrišču pri jezeru gostili enajsterico Kopra. Ta tekma se bo začelo ob 15.45. I. B Zvezna rokometna liga — žen skd Začele s porazom Igralke Velenja so v prvem spomladanskem kolu v 1. B zvezni rokometni ligi gostovale v Novem Sadu. Srečanje so izgubile z rezultatom 25:21. V prvem polčasu so dobro igrale, saj je bila prednost domačih igralk le za gol (13:12). V nadaljevanju paje bilo srečanje slabo, tudi grobo, v odločilnih trenutkih sta tudi sodnika bila naklonjena domačim igralkam. V takšnih okoliščinah je bil za gostujoče igralke poraz neizogiben. V soboto bodo Velenjčanke igrale pred domačimi gledalci. Ob 1930 se bodo v Rdeči dvorani sestale z ekipo 3orova. Sicer pa bo v soboto v Rdeči dvorani še ena tekma. Ob 1730 se bodo roko-metaši Šoštanja v I. spomladanskem kolu II. zvezne rokometne lige srečali z Istraturistom iz Umaga. Šah Sindikalna liga V sindikalni šahovski ligi občine Velenje letos sodeluje deset osemčlanskih ekip. Vsekakor je to tekmovanje. poleg Kajuhovega pokala, najbolj množična šahovska prireditev v občini. Doslej so v ligi odigrali štiri kola, v vodstvu pa so šahisti Vegrada. ki so zbrali 25.5 točke. Sledijo jim REK 23, Gorenje 22, VIZ 21,5, RSC 15,5. društvo invalidov 15, društvo upokojencev 15'itd. D.Kristan Rokometni klub Šoštanj Še bolje kot jeseni V soboto bodo zaigrali tudi za prvenstvene točke rokometaši Šoštanja. V 1. spomladanskem kolu se bodo v Rdeči dvorani sestali z ekipo Istra turist iz Umaga, s katero so v i 'senskem delu prvenstva izgubili za gol ra/like. Po jesenskem delu pr enstva so Soštanjčani s 15 točkami na petem mestu. Za vodilnim Umagom zaostajajo le za dve točki. V jesenskem delu želijo, po besedah trenerja Mira Požuna, uvrstitev še izboljšati, zato so se na nadaljevanje prvenstva nadvse marljivo pripravljali. Trenirati so začeli že v januarju. To še niso bili sicer pravi treningi, saj so starejši igralci vadili le dvakrat na teden, mladinci pa vsak dan zaradi priprav /a nastop na državnem prvenstvu (kot je znano, so osvojili republiški naslov), na katerem so se uvrstili na 7. mesto. V februarju so že imeli vsi skupaj 4 treninge na teden, v tem mesecu pa so prešli na 5 treningov na teden-. V pripravljalnem obdobju so odigrali 7 tekem predvsem z lažjimi — republiškimi ligaši. V vseh srečanjih so bili Soštanjčani zmagovalci. Udeležili pa so se tudi dveh močnih turnirjev, in sicer v Senovem ter v Ribnici in obakrat zasedli drugo mesto. Na prvem turnirju so premagali Aero Celje, v finalu pa izgubili z Inlcsom. Na drugem turnirju so premagali Jadran, v finalu pa je bil spet njihov nasprotnik Inles, vodilna ekipa v drugi ZRL. Tudi v Miro Požun Ribnici jc bil I n les boljši od Sošta-. nja. Trenci Miro Požun jc prepričan, da bodo njegovi varovanci v spomladanskem delu prvenstva poka/ali še boljšo igro kot v jeseni in ob koncu pristali bliže vrhu, čeprav imajo težave z igralskim kadrom. Jambrovič je prenehal igrati, mladinski reprezentant Rehar pa je odšel v JLA. Na pomoč je klubu priskočil krožni napadalec Stvarnik, ki jc znova oblekel rokometni dres in na veselje, tako uprave kot gledalcev, bo spet zaigral v spomladanskem delu prvenstva. Drugi krožni napadalec bo Cigoj, v ratarja Zupane in Vajdl sta poka- zala solidno forrrao v pripravljalnem obdobju, največje breme pa bodo nosili starejši izkušenejši igralci Potočnik, Potušek in Toplak. ,,Prav od njihove prizadevnosti ter discipline v igri bo precej odvisno, kako se bomo uvrstili na koncu." je dejal Miro Požun. Na krilih so si mladi Lesjak, Požun in Strigl že nabrali nekaj izkušenj v zvezni ligi, zato bo v nadaljevanju prvenstva tudi zanje lažje kot je bilo v jeseni. Najbolj pa je napredoval Puc, ki naj bi predstavljal nekakšno skrito orožje ekipe. Na vra-m prvega moštva pa trkajo tudi mladi kadeti (letos so osvojili 1. mesto v republiki) Kočevar, Oevirk, Medved in Plaskan. Soštanjčani imajo v spomladan-skcrti-dclu prvenstva ugoden razpored. * tekem bodo igrali doma, v gosteh pa od boljših ekip le z Mo-slavino in Lipo. Prav zato pričakujejo, da bodo ob koncu prvenstva še bolje uvrščeni, kot so bili v jesenskem delu. V tem so doživeli le tri poraze, eno srečanje so igrali neodločeno, 7-krat pa so zmagali. V prvem delu prvenstva so izgubili tudi s sobotnim nasprotnikom in zato se jirp želijo oddolžiti za poraz. ,,Ce zmagamo in če Inles premaga Moslavino, bi na lestvici prehiteli oba nasprotnika, za zmago pa nam bo zelo potrebna pomoč gledalcev, zato iih v soboto ob 17.30 vabim v Rdečo dvorano," je dejal Miro Požun.