Leto XXXVII Št. 47 Murska Sobota 4. decembra 1987 Cena 350 din TOČA PREPREČILA SODELOVANJE RADGONSKEGA KMETIJSKEGA KOMBINATA ODPRLI HLADILNICO PRI LENARTU Pred dnevom republike, v četrtek, 26. novembra, so v Spodnjem Porčiču pri Lenartu odprli nov kmetijsko-skladiščni center s hladilnico. Ena največjih naložb Agrokombinata in lenarške občine je stala 4,7 milijarde dinarjev. Sami takšne naložbe ne bi zmogli, zato so si pomagali s sredstvi iz blagovnih rezerv SR Slovenije (335 milijonov dinarjev), evropskega sklada EGS (1,3 milijarde dinarjev), sklada za nerazvita območja (1,8 milijarde dinarjev), Kreditna banka Maribor pa je prek sovlagateljev prispevala 1,2 milijarde dinarjev. Hladilnica ima zmogljivost 4500 ton sadja, že sedaj pa POROK ZA NADALJNJI RAZVOJ V kolektivu Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti so v dneh pred prazniki proslavili pomembno delovno zmago, saj so predali namenu novo sušilnico z najsodobnejšo opremo ter tako povečali predelovalne zmogljivosti za 80 odstotkov. Novi proizvodni prostori niso le pridobitev za to delovno organizacijo, ki je med uspešnejšimi v sozdu ABC Pomurka, pač pa za celotno pomursko gospodarstvo, zlasti za kmetijstvo in še posebno za živinorejce. Odkup mleka se je v Pomurju iz leta v leto povečeval. Tovarni mlečnega prahu, ki odkupuje mleko od rejcev v soboški in lendavski občini, pa je to narekovalo modernizacijo in razširitev predelovalnih zmogljivosti. V tej delovni organizaciji so si ves čas prizadevali, da bi kakovostno surovino čim bolj ovrednotili; da jim je to uspelo, pa potrjujejo tudi številna priznanja, ki so jih dobili za svoje izdelke na sejemskih in drugih manifestacijah. Izdelki Tovarne mlečnega prahu se ponašajo z najvišjimi priznanji Novosadskega sejma, mariborskega sejma Mleko, so pa tudi večkratni dobitnik zlatega zmagovalca Beograda, kar je dokaz, da šo tudi kupci njihove izdelke dobro sprejeli. Nova sušilnica z najsodobnejšo opremo ni le pridobitev za Tovarno mlečnega prahu, pač pa za celotno pomursko gospodarstvo in še posebno za kmetijstvo. Foto: Albert A Kot smo lahko slišali v slavnostnih govorih ob odprtju novih proizvodnih prostorov, so se v tej delovni organizaciji že pred leti odločili za etapno modernizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti, nova sušilnica z najsodobnejšo opremo pa je zaokrožila ta del njihovih prizadevanj. To pa seveda ne pomeni, da se tovarna ne bi še naprej razvijala, saj so strokovno vodstvo tovarne, strokovne službe in rejci porok za nadaljnji razvoj, kot je v slavnostnem govoru poudaril Gusti Grof, predsednik sozda ABC Pomurka, saj že razmišljajo o novih programih in zagotovo lahko trdimo, da bodo v tej delovni organizaciji že čez dve leti slavili novo delovno zmago. Z novo sušilnico in posodobljeno opremo se bodo predelovalne zmogljivosti v tovarni po- ZA DAN REPUBLIKE - NOVA CESTA Petintrideset let Agroservisa 208 delavcev DO Agroservis je hkrati z rojstnim dnem republike proslavilo tudi 35. rojstni dan svoje organizacije. Agroservis je bil ustanovljen pred 35 leti kot majhna obrtna delavnica Ustroj. Organizacija je imela sedež v Mariboru, že takrat pa seje ukvarjala s servisiranjem kmetijskih in gradbenih strojev. Z leti je postala centralna delavnica Kmetijske strojne službe Maribor in se v letu 1952 preimenovala in organizirala v delovno organizacijo Agroservis. Pred leti so čas, tržišče in gospodarski položaj narekovali iskanje novih dejavnosti. Tako so se ob servisiranju osebnih in tovornih vozil ter kmetijske mehanizacije odločili za poslovno-teh-nično sodelovanje s Tovarno avtomobilov iz Maribora. Strokovni delavci Tama in sozda ABC POMURKA, katerega članica je DO Agroservis, so skupaj z delavci Agroservisa vložili mnogo dela, preden so začeli s proizvodnjo za Tam. Kljub velikim finančnim vlaganjem in težkemu položaju DO, ki je pred leti poslovala z izgubo, so z delom vztrajali. Združevali so sredstva, pri čemer sta največ pomagala Tam in sozd ABC POMURKA. Tačas imajo kljub težavam nove sodobne objekte, opremljene s stroji, in za proizvodnjo usposobljene delavce. Storili so korak naprej tako v servisnih delavnicah kot v proizvodnji in na ta način dosegli zadovoljive poslovne rezultate, kljub tačas nestabilnemu tržišču. Letos so v 9 mesecih ustvarili 3,85 milijarde dinarjev celotnega prihodka, od tega 986 milijonov dohodka in 621 milijonov dinarjev čistega dohodka. Na današnji priložnostni slavnosti so podelili priznanja Agroservisa poslovnim partnerjem, s katerimi že več let sodelujejo na področju servisne in proizvodne dejavnosti. Priznanja so prejeli DO Slovenija avto iz Ljubljane, IMP Panonija iz Murske Sobote, Gorenje Varstroj iz Lendave in ABC POMURKA — DO Agromerkur iz Murske Sobote, Integral — Avtoradgona iz G. Radgone in več posameznikov. Boris HEGEDUŠ, je v njej shranjenih 1600 ton pridelka. Če ne bi bilo poletpega neurja s točo, bi bilo v lenarški hladilnici shranjeno tudi sadje iz sadovnjakov Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Namesto običajnih 100 vagonov sadja, od tega do 80 vagonov najboljše kakovosti, so ga letos pridelali le 50. Prav tako je bilo letos za 35 odstotkov manj grozdja, namesto 200 le od 150 do 160 vagonov. Neurje pa je prizadelo tudi zasebne vinograde, saj so namesto 40 vagonov pripeljali letos na odkupno mesto le 15 vagonov grozdja. Bernarda Peček večale za 80 odstotkov, saj bodo dnevno lahko predelali 200 tisoč litrov mleka, izdelava otroške hrane pa se bo povečala s sedanjih 15 na 300 ton letno. Z novo sušilnico so odpravili tudi ozko grlo v poletnih mesecih, ko niso mogli predelati vsega prevzetega mleka, poslej pa bodo lahko prevzeli in predelali tudi vse presežke mleka v Sloveniji. Naložba, ki sojo minuli petek predali namenu, je stala okrog 200 milijonov dinarjev, zgrajena pa je bila tudi v rekordnem času, saj v novi sušilnici proizvodnja teče že dva tedna. Slovesnost ob odprtju novih proizvodnih zmogljivosti so v Tovarni mlečnega prahu povezali s praznovanjem dneva republike, za to priložnost pa so pripravili tudi pester kulturni program, v katerem so nastopili malčki Vzgojno-varstve-nega zavoda Štefana Kovača in učenci Osnovne šole Karla De-stovnika-Kajuha iz Murske Sobote, ob tej priložnosti pa so podelili tudi nagrade delavcem za 30-, 20- in 10-letno zvestobo kolektivu. L. Kovač Krajani Drakovec so ob dnevu republike, 29. novembru pripravili slovesnost, ki so jo povezali s skoraj 3 kilometri novih cest. 1,8 kilometra je ceste Drakovci—Batjan, ki sodi v sklop občinskega referendumskega programa in za katero so krajani KS Bučkovci morali prispevati 20 odstotkov naložbene vrednosti. Istočasno so asfaltirali tudi 700 metrov ceste skozi Drakovce. Ta denar so prispevali krajani sami, 300 metrov ceste pa je financirala družina Martina Repe. Teh 2,8 kilometra cest je zelo pomembnih za napredek te krajevne skupnosti, zato 50 milijonov dinarjev, kolikor so jih dali krajani, pomeni lasten prispevek k razvoju. Slavnost so povezali s proslavo 29. novembra. Govornika, predsednik skupščine KS Bučkovci Slavko Kranjc in predsednik občinskega izvršnega sveta Ozvald Tučič, sta spregovorila o novi pridobitvi, dnevu republike in aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih trenutkih v domovini in občini, v kulturnem programu pa so sodelovali bučkovski pihalni orkester in učenci osnovne šole tega kraja. D. L. SZOMBATHELY IZOBESILI TITOVO SLIKO, JUGOSLOVANSKO ZASTAVO »Že šesto leto smo se zbrali, da bi proslavili pomembno obletnico iz zgodovine sosednje in prijateljske Jugoslavije, s katere narodi nas veže stoletna preteklost in skupni zgodovinski boji. — Zdaj, ko se' s spoštovanjem spominjamo 44. obletnice ustanovitve prijateljske Jugoslavije, lahko mirno ugotovimo, da se sodelovanje med njo in našo državo vedno bolj krepi. Pri tem imajo pomembno, vlogo narodnosti. Ne moremo dovoliti, da bi se kdor koli od slovenske narodnosti čustveno oddaljil od matičnega naroda in svoje jezikovne skupnosti.« Teh nekaj misli, ki jih je na proslavi v počastitev največjega jugoslovanskega praznika —• dneva republike — pretekli torek na Visoki učiteljski šoli v Szom-bathelyu izrekel Karoly Gadany (vodja slovenske katedre na tej šoli), prav gotovo veliko pove. Predvsem pa nam razkrivajo odnos sosednje Ljudske republike Madžarske do Socialistične fede- I udi letos so v prireditveni dvorani na Visoki učiteljski šoli Szombathely izobesili Titovo sliko, jugoslovansko zastavo in še sliko partizanskega pesnika Karla De-stovnika-Kajuha. Na posnetku spredaj pa sta vodja slovenske katedre Karoly Ge-dany (levo) in dekan Pedagoške fakultete Maribor Borut Belec. (Foto: J. G.). rativne republike Jugoslavije in do slovenske narodnostne skupnosti v Porabju. Ta pa je vsekakor pozitiven. Zdaj že tradicionalne proslave ob 29. novembru se' je letos prvič udeležila tudi delegacija Pedagoške fakultete Maribor, s katero Kaj piše v Že nekaj .časa so v središču zanimanja politične javnosti ustava in ustavne spremembe, pri čemer se kot ključno postavlja vprašanje, ali res mora Jugoslavija vnovič zamenjati osebno izkaznico, kot po svetu pravijo temeljnemu pravnemu aktu države. Glede teme, kakšna naj bi bila z vidika republike Slovenije peta večja sprememba ustave v povojnem obdobju, se krešejo mnenja, ostrijo polemike, sproščajo vsakršne strasti — in pri tem ostaja. Življenje pa gre dalje. Tudi v Pomurju. Ustava ni to, kar je vklesano v bronaste in marmorne plošče, ampak je ustava to, kar je zapisano v srcih ljudi. Tako je že davno od tega menil veliki francoski mislec Rousseau, mi pa si na pragu razglašene ustavne in v razmahu siceršnje družbene krize ne upamo pogledati v srca Iju-tdi — tudi pomurskih — saj bi našli preveč ogorčenja, razočaranja, potlačenosti. Vzemimo samo letošnjo javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala razvidno distanco in rezerviranost Slovencev do predlaganih ustavnih sprememb. Če pa se že ogrevajo zanje, se na področju gospodarskega sistema ter odnosov med republikami, do pokrajin in federacije. Sama razprava je zakoličena med dve skrajnosti: nič spreminjati in kar največ spremeniti. Ostanimo tokrat pri petih slovenskih predlogih, ki, so jih v Beogradu črtali iz osnutka srcih ljudi? amandmajev, čeprav segajo v temeljna ustavna načela. Gre za predloge o monopolnem dohodku, o pristojnosti federacije na področju izobraževanja in organizacije pravosodja, o enotnih temeljih davčnega sistema, o uporabi zveznega zakona v primeru njegove kolizije z republiškim, o pristojnostih zveznega sodišča in 'zveznega javnega tožilca in o financiranju JLA. Zavrnili so tudi slovenski predlog, naj bi zemlji- STRANSKA VRATA ZA SPREMEMBO USTAVE ški maksimum od zdajšnjih deset sprostili na 30 hektarjev. Sleherna zavrnitev bi kajpak terjala komentar, vendar bo za to še čas. Kako sploh do spremembe ustave? S preglasovanjem — kot recimo pri protiinflacijskem programu — z referendumom ali s pogajanji med federalnimi enotami, republikami in s pokrajinama? Tudi o tem so mnenja še deljena. Kaže pa, da bo marsikaj od tega, kar bo sicer obtičalo na filtru javnih ustavnih razprav, nato prišlo v končno podobo ustave skozi že kar pregovorna stranska vrata. Branko Žunec POUKREPNI KRČI POMURSKEGA GOSPODARSTVA Kako lepo se je bilo pogovarjati o devetmesečnih poslovnih rezultatih v Pomurju! Izvozili smo več kot Slovenija, boljša je tudi produktivnost dela. Toda kaj, ko tovrstni podatki zastarajo skoraj tako hitro kot včerajšnji časopis! Ob njih pa se le redki vprašajo, kaj je z nadaljnjim naložbenim zaostajanjem »zelene« pokrajine, kaj je z 12,6 odstotka nižjimi osebnimi dohodki, kot je slovensko povprečje. Kajti, če bi izplačali za ta odstotek več, to znese nič več in nič manj kot sedem milijard in pol dinarjev, kar je ob neznatni akumulaciji kar lep kup denarja, ki ga je manj razvito Pomurje spet prispevalo nekomu drugemu. Podobno je s kmetijstvom, kjer se Pomurje ponaša z izrazito dobrimi rezultati poslovanja v času, ko so cenovna nesorazmerja najmanj v prid kmetu — torej je tudi v tem primeru denar šel drugam. Primerov je še več, pa v kontekstu tega pisanja niso najpomembnejši. Veliko glavobola in upravičene skrbi namreč povzroča zadnji, toliko opisovani in komentirani sveženj, paket, kontejner ukrepov — ali kakorkoli ga že imenujemo, s katerim nas je obdarila in nam ga naložila zvezna vlada. Konkretno za Pomurje je že mogoče reči, da je zavoljo teh najbolj zvilo kovinskopredelovalno industrijo, opekarnarje in predelovalce kmetijskih produktov. Predvsem prvi so na robu obupa — potem ko so vsi po vrsti že imeli resne težave in se iz njih bolj ali manj uspešno izkopali in začeli kolikor toliko normalno poslovati, se je zdaj vse skupaj spet obrnilo na glavo, šo na robu prepada. Zato, ker je jeklo vseh vrst izrazito dražje, njihovi izdelki pa praviloma cenejši oziroma pocenjeni. Iz posameznih kolektivov je že slišati, da bodo omejili proizvodnjo, ker je nesmiselno neprestano »proizvajati« izgube. Hkrati s tem bodo na prisilnem dopustu tudi delavci, ker zanje enostavno ne bo dela — tako ravnanje je gotovo še vedno racionalnejše kot povečevanje številk, ki označujejo izgube. Ob tem se pojavlja še splošnejše vprašanje, nevezano ozko na pomursko regijo. Gospodarski osebki so ta trenutek v pat položaju, ko je pred vrati načrtovanje za naslednje leto, pa so kaotične razmere prisilile vsakega, da se sprašuje o smiselnosti načrtovanja. Že zdaj nekateri trdijo, da bodo plani sicer narejeni, vendar jih bo najkasneje januarja ali februarja že nujno popravljati. Čemu torej dragocen čas (in ta je že po ljudskem izročilu denar) za neplodno tavanje v megli? Povsem restriktivno pa ukrepi vendarle ne delujejo. Na primer za izvoznike (seveda le tiste, ki več izvozijo kot uvozijo) drži, da sta devalvacija in (tako vsaj pričakujejo) ustreznejši devizni zakon novi spodbudi za dosego še boljših (beri: izvoznih) rezultatov. V Pomurju je takih ta čas kar nekaj, čeprav ne veliko. Poukrepne razmere v pomurskem gospodarstvu so v splošnem iz dneva v dan težje. Ukrepi marsikomu kratijo miren sen — žal v negativnem pomenu misli. Bojan Peček učiteljska šola iz Szombathelya sicer že okrog 15 let vse tesneje sodeluje, predvsem v interesu pripadnikov slovenske narodnosti na Madžarskem in Madžarov v Pomurju. To sta ob tej priložnosti poudarila tudi dekan iz Maribora Borut Belec in direktor szombathelyske šole Ferenc Sza-lai. O uresničevanju dvojezičnosti v praksi pa je namenil večji del svojega slavnostnega govora (v madžarščini) profesor srednješolskega centra iz Lendave Lajos Bence. Ce so nastopajoči na proslavah, ki so jih pripravljali študenti katedre za slovenski jezik in književnost, na Visoki učiteljski šoli Szombathely običajno bolj nerodno’ izgovarjali nekatere slovenske besede, pa tokrat tega ni bilo čutiti. Kot običajno pa so v kulturnem programu sodelovali tildi srednješolci iz Lendave. Jože Graj aktualno doma in po svetu Takole so v Berlinu štartali letošnji Dedki Mrazi, Božički in kako vse se jim še na tem ljubem svetu pravi... MI DRUGIM-DRUGI NAM V preteklem tednu smo iz sredstev javnega obveščanja izvedeli, da se je član zveznega izvršnega sveta Radovan Ma-kič pogajal z zahodnonem-škim ministrom za gospodarstvo Martinom Bangemannom o dolgoročnem reprogratnira- SLUZBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA DRUGAČE? Služba družbenega knjigovodstva je temelj, na katerem počiva naš sistem za kontrolo izvajanja zakonitosti na področju materialno finančnega poslovanja. Afera Agrokomerč pa je vrgla senco na delo te službe in vzpodbudila številne predloge za reorganizacijo poslovanja SDK. Najpomembnejši je predlog spremembe ustave SFRJ, ki zahteva centralizacijo službe. Na ta način naj bi, po mnenju predlagateljev, našli zdravilo za odpravo nezakonitega poslovanja v državi. Vendar so prav zadnji dogodki v Bosni in Hercegovini pokazali, da je prisl«? eMnn* 100» m mm mm MM Mi MM Tokrat smo se podali na obisk k porabskim Slovencem s povsem določenim namenom: radi bi zvedeli, kako je v tem kotičku slovenskega življa z drobnim gospodarstvom oziroma po domače povedano — z obrtjo. Povsem upravičeno smo pričakovali, da če kje, potem mora biti obrt ustrezno razvita prav v Porabju, saj je to območje, na katerem v preteklosti niso bili uveljavljeni nekateri madžarski državni predpisi. V mislih imamo kolektivizacijo zemljišč. V Porabju so torej podobne kmetije kot na Goričkem in dohodki z njih so — spet enako kot pri nas — preskromni, zato je le nekaj gospodinjstev, odkoder ne bi hodil kdo na delo. | Visoki prispevki Najprej smo se oglasili v Državnem združenju malih obrtnikov (KIOSZ) in referentki Tothovi postavili vpršanje o številu obrtnikov v porabskih slovenskih oziroma narodnostno mešanih vaseh; zanimali pa so nas tudi pogoji pridobitve obrtnega dovoljenja. Pa še o davkih in prispevkih smo povprašali. »V Sakalovcih je po naši evidenci 6 obrtnikov, v Slovenski vasi 10, na Gornjem Seniku 6, Dolnjem Seniku 8, v Števanovcih 5, v Viri-ci in Andovcih pa ni nobenega. Med obrtniki je največ mizarjev, krojačev oziroma šivilj, ključavničarjev, frizerjev, nekaj pa je tudi avtoprevoznikov. Obrtniki imajo v povprečju 1 —2 zaposlena delavca. Predpisi sicer dovoljujejo zaposlitev 6 delavcev ali pa toliko družinskih članov. Obrtnik, ki ima mojstrski izpit, lahko vzame v uk 3 vajence. Za pridobitev obrtnega dovoljenja je več pogojev, najpomembnejša pa sta dva: državljanstvo republike Madžarske in strokovna izobrazba. Za nekatere dejavnosti je dovolj končana poklicna šola, za zahtevnejše obrtne storitve pa je potrebno poleg nje še mojstrsko spričevalo. Nekaj teh dejavnosti: avtomehanika, slaščičarstvo, zidarstvo, električarstvo, stavbarstvo, napeljava plinske in električne inštalacije, avtokleparstvo, popravilo dvigal, kozmetičar-stvo, napeljava centralnega gretja. Poleg rednih obrtnikov imamo — tako kot na drugih območjih Madžarske — tudi v Porabju občane, ki imajo dovoljenja za popoldansko obrt. Največ občanov se je za obrt odločilo po 1981. letu, ne vam pa, kako bo po novem letu, saj napovedujejo višje davke, čeprav se obrtniki najbolj pritožujejo čez visoke prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.« Vrata so bila zaklenjena V Porabju in najbrž v vsej sosednji državi Madžarski je torej, kar zadeva obrt, podobno kot pri nas: formalnopravnih zadržkov za nove obratovalnice ni, so pa visoke obveznosti iz dohodka oziroma ostanka dohodka, torej davki in prispevki. Iz teh vzrokov so v sosednji državi nekateri obrtniki svoje delavnice že zaprli. O tem smo se prepričali na lastne oči; v Monoštru smo namreč hoteli obiskati večjega obrtnika, ki ni opravljal le klasičnih storitvenih del s področja kovinarstva, ampak je imel celo serijsko proizvodnjo, vendar so bila vrata dvorišča trdno zaklenjena, od firme oziroma napisne table pa je ostal le okvir. Kaže torej, da je obrtništvu že dal slovo. Da pa se mu ta dejavnost ni splačala, pa seveda ne smemo trditi, kajti v središču mesta ima nadstropno hišo, v garaži francoski avtomobil. O a CS WD a M E >N 'S 2 E Na treh konjih ne moreš biti Tako kot pri nas v Sloveniji oziroma Jugoslaviji so tudi v Porabju pošteni in delavni obrtniki, ki so zadovoljni z malim. Eden teh je vsekakor 47-letni Jožef Krajcar z Gornjega Senika. Pozdravili smo se kot pravi znanci. Razkazal nam je kovačnico in pripovedoval: »Kovač sem že 27 let. Poklica sem se izučil pri kovaškem mojstru Ferencu Merkliju v Sakalovcih. Opravljam vse kovaška dela, torej tudi podkavam konje. Na tem območju jih je še 20, kopita pa pribijam tudi .soldatskim’ (vojaškim) konjem. V zadnjih letih sem kovačnico nekoliko moderniziral, saj kovaškega meha ne poganjam več ročno, ampak imam ventilator. Tudi ne varim več z ognjem, ampak z varilnim aparatom. Imam tudi spajkalni aparat za žage. Tu so tudi brusilka pa mala stružnica in drugi nepogrešljivi pripomočki, brez katerih več ne moreš shajati.« Ni kaj, Jožef Krajcar je dobro opremil svojo delavnico, zato pa nas je toliko bolj presenetil z odgovorom na vprašanje, kakšni so njegovi načrti, kar zadeva kovačnico. »Zaprl jo bom. Hočem reči, da ne bom več opravljal storitev, kajti na treh konjih človek ne more biti: poleg kovačnice imam še žago in kmetijo. V kovačnici bomo poslej opravljal le vzdrževalna dela za domače stroje in pripomočke, bolj pa se bom posvetil žagi in kmetijstvu.« Ogledali smo si žagarski .obrat’. Ima dve žagi: cirkularko, s katero lahko žaga do 40 centimetrov debele hlode. Te reže predvsem za tramove. Cirkularka je na prostem. V lopi pa je vodoravna tračna žaga, s katero žaga les predvsem v deske in plohe. Tale žaga je precej avtomatizirana, saj hloda ni treba ročno potiskati. Naenkrat lahko reže samo eno desko, debelino desk oziroma plohov pa nastavlja z dvigovanjem oziroma zniževanjem višine žagarske naprave oziroma tračne žage. V osmih urah lahko razžaga 4 kubične metre lesa, kar je za naše (prekmurske) žagarje malo. Jože Krajcar je pač zadovoljen z malim. Rad ima tudi delo na kmetiji, kjer redi 5 krav. Prodaja teličke, reden dohodek pa je tudi od mleka, ki je plačano 8 forintov za liter. V gospodinjstvu sta še žena in 20-letni sin. Sogovornik je povedal, da za svojo gospodarsko dejavnost ne plača visokega davka, le prispevki za zavarovanje so visoki. Mojster za skrinje - Na Dolnjem Seniku so nam povedali, da je najstarejši mizar v njihovem kraju Stefan Pavlič. Zapeljali smo na njegov dom in stekel je prisrčen pogovor s 73-letnim dedkom. »Ja, še vedno imam obrtno dovoljenje, čeprav od leta 1981 nisem mogel redno delati, kajti udaril me je »božji bič« (kap). Težko sem se sprijaznil z usodo, saj bi zelo rad še delal. O meni so pripovedovali, da sem dober mizar. Saj res: izdeloval sem stavbno pohištvo (okna, vrata), kuhinjsko pohištvo (kredence), pa omare in postelje, mnogim pa sem izdelal še zadnje počivališče — .skrinjo’ (krsto). Zanje je najboljši jelšev les, saj na zamočvirjenem terenu dolgo ne strohni.« Po tem zadnjem delu odgovora na naše vprašanje — lahko bi ga označili kot črni humor — je Štefan Pavlič povedal še marsikaj zanimivega. Dejal je, na primer, da je imel strogega mojstra-učite-Ija, da je težko dobil obrtno dovoljenje, vendar je eden izmed naj- MOJSTRI SO, GOSTILN PA NI starejših obrtnikov ne le po letih, ampak obrtnem stažu, saj ima dovoljenje že od 1945. leta. Zdaj se ga celo ne more znebiti in dokument še naprej visi v delavnici, ki je sicer nekoliko vstran od hiše, vendar vanjo često zaide in naredi kaj zase ali pa pomaga sinu. Ta je zaposlen v državnem podjetju, popoldne pa rad prime za oblič. Seveda so v delavnici še drugi mizarski pripomočki, tako tudi skobeljni stroj. Tega si je Štefan omislil že pred davnimi leti, ko na Seniku še ni bilo elektrike, zato pa ga je poganjal bencinski motor. Štefana Pavliča nam je žal, saj mu volje do dela ne manjka. Ko bi ga le ne strla bolezen, ki se je spravila na roke. Z ženo, ki je bila ves čas pri našem pogovoru in v roki stiskala kurje jajce, se zdaj preživlja s 4 tisoč forinti mesečne pokojnine. Kadar pa mojster za skrinje in drugo obuja spomine, kot je to počel ob našem obisku, pa ne pozabi s ponosom povedati, da je izučil 6 mizarskih pomočnikov. Vaška krojačica V Sakalovcih smo postali pozorni na veliko novih hiš, od katerih so nekatere nadstropne. Tako imajo tudi Nemeševi. 31-letne Erže-bet, ki se že dobro 4 leta ukvarja s šiviljstvom. Je preprosta vaška šivilja, ki ji strank ne manjka. Šivam kostime, krila, ženske bluze, bele poročne obleke, popravljam razne vrste oblačil. V mojo delavnico prihajajo tako starejši kot mlajši ljudje. Starejšim šivam oblačila po klasičnih krojih, mlajšim pa po najnovejši modi. Vzorce prinesejo sami ali pa si jih izberejo v katerem, izmed katalogov, ki jih imam. Obleko sešijem v enem mesecu od naročila, v izjemnih primerih, če na primer kdo umre, pa v nekaj urah. Čas izdelave pa je tudi odvisen od vrste naročila: poletne obleke seveda hitreje sešijem, saj jih ni treba podlagati, zimski .gvant’ pa zahteva daljši čas izdelave.« Sakalovska krojačica (šivilja) ERŽEBET NEMEŠ je imela te dni največ dela s šivanjem dekliških bluz. Eržebet se je krojaško-šiviljskega poklica izučila v državni obrtni delavnici, šolanje pa je (po treh letih) sklenila v Kormendu. Nekaj časa je delala v državnem podjetju, potem pa se je odločila za samostojno delo. Na vprašanje, ali več zasluži zdaj, ko je obrtnica, ali pa bi ji bilo boljše, ko bi še naprej hodila v službo, je odgovorila, da kot obrtnica ne zasluži več, je pa lahko ves dan pri svojih otrocih (ali pa oni pri njej v delavnici). Ugodno je tudi to, da prva tri leta ni plačala davka, zdaj pa letno za davke in prispevke za zavarovanje odrine 13 tisoč petsto forintov, kar pa ni lahko. Boji se, kaj bo po novem letu, saj država napoveduje še hujše davčne obremenitve. Bojazen pred večjimi izdatki jo tudi odvrača, da bi vzela v uk kako deklico, čeprav se jih več zanima za šiviljstvo. Stevanovski zidar Nazadnje nas je pot vodila še v Števanovce, da bi predstavili enega tamkajšnjih obrtnikov. Ko smo pri novi hiši, last zidarskega mojstra Jožeta Dončeca, zagledali lado kombi, smo se razveselili, saj smo sklepali, da ga bomo našli doma. Pa so bila vrata zaklenjena. Morda bi utegnil biti v bližnji gostilni, smo pomislili. Med množico gostov, ki so bili večinoma oblečeni v črne .gvante’, smo zagledali tudi Jožefa. Kaj ga ne bi spoznali, ko pa smo se večkrat srečevali z njim, ko je bil še eden najbolj vnetih privržencev domačega nogometnega kluba in je z nogometaši prihajal tudi na gostovanja v Slovenijo! Ko je bil predsednik kluba, smo ga celo predstavili v od I I I I I I I I I I daji Radia Murska Sobota Doma in onkraj meja. Tedaj smo tudi zvedeli, da se je kot zidar podal med zasebne obrtnike. In ko smo ga sedaj obiskali, je imel prost dan, saj je bilo treba iti na pogreb enega izmed domačinov. »Zdaj, ko sem sam svoj .direktor’ in delavec, si seveda delovni čas lahko uredim, kot mi ustreza. Spomladi in poleti delam tudi po 16 ur na dan, sedaj imam lahko proste dneve, ker je gradbena sezona že minila. Preden sem postal obrtnik, pa sem delal več let v Budimpešti in drugih krajih. Čeprav sem sam zaposlen, zidam tudi nove hiše. Tudi v Porabju je taka navada, da imamo, ko končamo zidarska dela in so potem na vrsti tesarji, ki postavijo ostrešje, likof. Takrat ,vertinja’ prinese vino in okrašeno smrekovo vejo ali šop rož, da ga zidar postavi na najvišjo steno. Vino pa nese tesar, ga nekaj spije, nekaj pa poškropi naokrog in zaželi, da bi hiša dobro stala in da bi bilo pri njej veliko otrok.« Tudi njega smo' povprašali, kako je z dajatvami. Zaenkrat se še ne pritožuje, saj je z zaslužkom, ki mu ostane po odbitku dajatev, še kar zadovoljen. Tako ši je v tem času lahko zgradil tudi novo hišo in si kupil nov avtomobil. No, če bi delal le 8 ur na dan, bi bilo najbrž drugače. Da bi še kdo delal z njim, pri njem zaposlen delavec, pa zaenkrat ne razmišlja, saj bi potem moral tudi pozimi zanj priskrbeti plačo, čeprav 3 do 4 mesece ni dela in torej tudi zaslužka. Za vsak delovni dan pa mora voditi evidenco, saj to zahtevajo predpisi, kontrolirajo inšpektorji. Kazni za neupoštevanje predpisov pa so precej visoke. Jožefa na srečo še niso .prijeli’. In kje vse zida števanovski mojster, nas je še zanimalo. »Največ dela imam v Števanovcih, zidat pa hodim tudi na Virico, v An-dovce, Monošter, Slovensko ves, Farkašovce in še v druge kraje. Nazadnje sem začel zidati hišo v Slovenski vesi. Do polovice so dela končana, preostalo pa bom nadaljeval prihodnje leto. V zadnjih letih, ko daje država ljudem ugodnejše možnosti (posojila idr.) za gradnjo hiše, je dela vse več.« Kako pa je z gradbenim materialom, smo ga še povprašali. »V glavnem se dobi vse, zgodi pa se, da morajo nekateri čakati na cement ali apno tudi mesec dni.« Bolje najemnik kot obrtnik? | S kakšnimi vtisi smo se torej vrnili z .obrtniške’ poti v Porabju? Večina mojstrov se pritožuje nad velikimi dajatvami, kljub vsemu pa g je videti, da gre skoraj vsakemu bolje kot prej. Pri KIOSZ v Monoštru imajo na spisku 35 obrtnikov, ki so doma v tej ali oni vasi, kjer živijo Slovenci. Kaže, da med mladimi skorajda ni zanimanja, da bi " začeli na svoje, ker se jim bolje godi, če delajo 8 ur v tovarni, potem pa so prosti. Večina obrtnikov pa mora delati od jutra do večera. Kakšnih večjih obrtnih delavnic tudi nismo našli. Zvedeli pa smo, da jih ima precej tako imenovano popoldansko obrt, pač nekaj podob- H nega kot pri nas. V zadnjih letih pa je vse več primerov, da posamezniki vzamejo v najem od družbenega sektorja gostinski lokal in celo manjšo trgovino. Tveganje je menda v takem primeru mnogo manjše in tudi z dajatvami ni toliko skrbi, kot jih imajo redni obrtniki. Večine prispevkov pa so oproščeni tudi stari obrtniki, ki so se " imeli priložnost upokojiti, vendar jih po vaseh še zelo potrebujejo, da ni treba za vsako stvar v mesto. In to mesto je seveda Monošter (Szentgotthard), kjer je kajpak obrt mnogo bolj razvita kot v okoliških krajih. Tam lahko, na primer, najdete tudi zasebno trgovino z " avtomobilskimi deli. Pa še to smo ugotovili, da v nobeni porabski vasi (kjer živijo Slovenci) ni nobene zasebne gostilne ali bifeja, v njih pa sicer večinoma delajo bivši lastniki, ki obenem strežejo tudi v trgovinah. Oboje je namreč v eni zgradbi, ki so jo nekoč nacionalizirali. Zgradili pa so tudi nekaj novih (državnih) trgovin z gostinskimi lokali. Posode z vinom za »špricarje« pa so marsikje vgrajene v točilno mizo, kot je to bilo nekoč pri nas. In za točenje uporabljajo posebne merice. Pa na zdravje! Štefan SOBOČAN Jože GRAJ STRAN VESTNIK, 4f DECEMBRA 198? kulturna obzorja Med sanjami in nebudnostjo Ni naključje, da je najnovejši roman Ferija Lainščka Razpočnica (PZ, 1987) še ob izidu opozoril nase, kajti avtorje vzbudil precej pozornosti že s Peronarji (1983), z »inačico underground literature, ki ji slovenski avtorji nikoli niso posvečali pozornosti« in kasneje z Razo (1986), ki je zapolnila »predpražnik srednje Evrope« z novo travmo (skepso) posameznika, ki ne le, da ne najde svoje identitete, temveč postane žrtev tega, mestoma kar bolnega iskanja. Če se je v Peronar-jih le vračal v Prekmurje, osrednje dogajanje pa se odvija v Ljubljani, je v Razi potenciral panonsko zamejenost z zgodovinsko fiktivnostjo, z brezizhodnostjo posameznika, ki mu je katastrofičnost usojena, v Razpočnici pa se je dogajanje nenadoma preselilo na locus delicti, ki ga samo od daleč ilustrira podoba skrivnostne Verenove vile. V njegovem tretjem romanu, Razpočnici, ne postane le kraj neka imaginarnost, temveč mesto samožrtvovanja, ki ga determinira dinamičnost zunanjega dogajanja iz Peronarjev ter travmatičnost in blodnost glavnega lika iz Raze. To je poskus bega »tistih, ki na eni strani premagujejo dvome, in drugih, ki so v dvomih zašli«, to je poskus sa-mobega pred drugim jazom. V Razpočnici je te poetološke komponente združil v navidez nenavadno, težko razpoznavno notranjo zgradbo: če je v Peronarjih izrazita sintetičnost, v Razi pa zamik k asociativnemu toku, se v Razpočnici oba prijema zlijeta, kot pravi dr. T. Kermauner na zavihku, v sestavljenko, ki se dogodi na koncu romana. , Pisatelja izziva problem simultanosti (vzporednosti) notranjega dogajanja. Zavedanje, da preteklost prinaša usojenost, ki smo jo slutili že takrat, ko smo bili najbolj veseli, ga naravnost omami. Ne le relacija zločin—kazen, temveč krivda—nezločin, saj v bistvu nikjer ne gre za umazano umivanje rok, temveč za otapljanje krvi s prstov, ki so ubijali nezavedno. Protagonisti živijo nezavedno, intuitivno, prepuščeno svoji brezizhodnosti, času in okolju, vendar pod nevzdržnim pritiskom pred prihodnostjo, ki se razlije v socrealistični privid žene z varilnim aparatom ali resignativnim begom starke s pletilkami v park, kjer razpreda svojo nedorečeno zgodbo. Prav zadnji stavek romana »midva si bova medtem pravila drugo zgodbo« dopušča bo misel. SANDI ČERVEK: SLIKA 1987, olje-platno. V slikah Sandija Čerreka, ki jih je ustvaril zadnjega pol leta, zasledimo nekaj pomembnih premikov. Prejšnjo figurativnost nadomesti tako imenovani slikovni nosilec, ki postane zdaj sam nekakšna avtohtona vsebina-slikar-sko telo, napolnjeno s fluidom, nevidnim tokom energije, skozi katero se zrcalijo slikarjeva eksistenčna stanja. Ekstenzivnost eruptivno nanešenih barvnih vrednosti zamenja intenzivnost rahlo prevladujočega barvnega tona, na primer modrega in vijoličnega, s katerim sicer umiri prejšnji izrazito močan kolorit, s tem pa doseže koherentnost pigmentne strukture barvnega polja. To še bolj poudarja strukturalna gradnja kompozicije, ki je izvedena s pomočjo rahle linijske ritmične razdelitve na številna med seboj povezana prostorska polja, raztezajoča se večsmerno v vertikali ali horizontali, višini ali globini... Tako je Červekovo delo v katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave del petih prekmurskih likovnih umetnikov v soboški galeriji, označil njen vodja Franc Obal. Pripišimo še, da se prav v teh dneh Sandi Červek s svojimi deli predstavlja na razstavi 15. mednarodne likovne kolonije v galeriji Lendava, bb PETEK, 4. DECEMBRA MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 koncert mešanega pevskega zbora Zanatlija iz Varaždina, ki ga je v goste povabil sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač. Nastop pevcev — varaždinskih obrtnikov tako sodi v okvir izmenjave med zboroma. Razstave V MURSKI SOBOTI SPREJETA OSEBA Bralec je venomer priča dvem pripovedim, ki pa nikjer nista zamejeni. Gre za pokrivanje v odtenkih, bi rekel eden izmed glavnih junakov, prvoosebni pripovedovalec slikar Viktor, gre za izpoved Hane, pianistke v nemškem kurbišču, in slikarja, ki sicer ne spada v njeno generacijo, temveč generacijo »potem«, zaveda se lis na Verenovi vili, ki preide po vojni v roke zmagovalcem, čeprav je bila med vojno zabavišče nemških in italijanskih oficirjev, v njem preživita vojno, ves čas pa sta polzavedno povezani, namreč Vilma in Hana, z uporom, zato umori Jožefa Rebota, Bartarellija in Josefa Lederhasa delujejo na kocbekovski relaciji strahu in poguma. Njuna mejenost je le maska spodmikajočih se tal. Šele osvoboditev jima razkrije drugo plat: naenkrat se znajdeta v precepu sovražnik—prijatelj, oficir Peter, poosebljenje oblasti, pa doživlja svojo notranjo katastrofo z izgubo moškosti, ki ga odvede v delirij. Verenova vila visi v zraku kot travma, kot grd privid. Današnja oblast se je boji, jo prikriva, zato je slikarjeva radovednost kaznovana. Ne le, da ga prebijejo na policijski postaji, temveč mu vcepljajo svoj odtenek strahu pred resnico. In prav tu je treba iskati idejo Lainščkove pripovedi: strah zmagovalca. Kajti vsi »prebivalci« Verenove vile, od Oranca, ki se v obupu obesi, Vilma pa ga mora zakopati, ker komisar ne ve, kaj bi z njim kot samomorilcem, do blodne Hane, ki obnavlja svoj krog okoli samopostrežbe, nosijo pečat zalomljenosti in nezavedne krivde. Njihovi obrazi so podobni stavcu na železniški postaji, ki se spremeni v uniformiranca z obrazom iz dveh polovic: iz »tiste, ki ji je lunina svetloba izrisovala strogi starčevski profil, in iz tiste, ki ji je tema povsem zabrisala obličje.« Razpočnica je roman metamorfoze (preobrazbe), vendar ne kafkovske, niti tiste iz Raze, čeprav sta naslova semantično sinonimna (obakrat gre za pretanjeno gledanje skozi razo, razpoko), temveč prividna, metamorfoza v Razi je izraz zunanje posledičnosti, v Razpočnici pa se dogaja znotraj, osebe so na videz nevpadljive, znotraj pa živijo na robu realnosti in shizoidnosti. Goni jih silovit notranji, skorajda patološki strah, dvom in obremenjujoča preteklost, zunanji svet, tudi spolnost, je le kulisa njihovega doživljanja, ki meji med sanjami in nebudnostjo. Grozljivo rojstvo na sliki Vladimirja Ve-ličkoviča na ovitku tako popelje bralca v notranji krog dantejevske usojenosti, skepse v resnico in morbidnosti, Lainšček pa se ji približuje skozi optiko blodnega posameznika nekje med včeraj in jutri. Zanj je danes pretekla imaginacija. Sumljiva oseba je gledljiva in odzivna gledališka predstava. Odzivna zato, ker je komedija in komedije imajo svojo široko publiko. Ce je še Nušičeva toliko bolj, čeprav iz njegovih zgodnjih let ustvarjanja in zato še ne povsem izpiljena in na ravni njegovih kasnejših del. Njena nadgradnja (in v prid odzivnosti) je prenos v to okolje — točneje v Mursko Soboto leta 1951. V čas po vojni s parolami (ki po časovni distanci in v krizi, v kateri smo, zvenijo kot smešni-ce ali celo psovke), ko neumnosti ni bilo kaj prida manj, nasprotno, morda še za kanček več kot danes. Je pa že v uvodu poudarek na včeraj, ko uvodnemu radijskemu razglasu sledi slikovni prikaz Murske Sobote iz petdesetih let z diapozitivi, ob katerih se marsikateremu, pa ne le prijetnejšemu Sobočanu, izvije nostalgični vzdih ob pogledu na panonsko mesto nizkih hiš in trgovin, ki so jih urbanisti črtali z obličja zemlje, ne pa tudi iz spomina. Prav to poznavanje okolja pripomore k sprejemljivosti predstave, poleg duhovičenja z namenom, izzvati smeh, in sočnih pripomb, ob katerih je težko ostati resen. Dobra igra gledališčnikov v režiji Duše Škof potrjuje, da so vedno bolj uigrana skupina. Jani Žilavec je sprejemljiv v naslovni vlogi topoglavega in samovšečnega šefa Udbe, prepričjiv Miki Roš, kot njegov (odrski) pribočnik in neuslišani zet, posebej opazen ter glasen, pa strah zbujajoč Bogdan Bogdanovič (odlični Dušan Radič) kot protiutež skrivenčeno nebogljenemu Filipu (Borutu Siherlu), prestrašenemu — zalotenemu zaljubljencu Gustiju (Borut Tanjšek), tokrat dekliško nežni in obenem za izbranca vztrajni Moniki (Brigita Perhavec), njeni materi (Berta Kološa) in ostalih v pomlajenem delu gledališke skupine kultur-noumetniškega društva Štefan Kovač (Stanko Jančar, Simona Zadravec in Boštjan Celec). K odzivnosti predstave pripomore tu razumljiva govorica, ki je mešanica prekmurskega in prleškega dialekta ter knjižne slovenščine. Ta je bila tudi pogoj, da je soboška gledališka skupina (po sicer delno realiziranem dogovoru z republiško Zvezo kulturnih organizacij) lahko gostovala v Porabju. Bo pa morala še kje, za pokritje stroškov predstave, ki so jo ljubitelji gledališča postavili na oder v rekordnem času, ostali pa opeharjeni za plačilo iz republike, kar je prav nerealizirani del neprofesionalnega dogovora z občinsko Zvezo kulturnih organizacij. To, da bodo gostovali naokoli, sicer ni slabo, saj je predstava vredna ogleda tudi zaradi dinamičnosti in zanimivega pristopa oziroma dramaturške obdelave zastoja v gibanju, ki ponazarja prehod na drugo sliko dogajanja. Pa tudi kratka je, da ne obremeni z dolgo-veznostjo, kar pa ni v škodo njeni prepričljivosti, z uvodnim in končnim razglasom o dogajanju v letu, ko je bila v Murski Soboti sumljiva oseba. Brigita Bavčar SPET S TAMBURICO O delih Laszla Doczija smo že pisali ob otvoritvi razstave v galeriji Lendava. Tokrat jih bomo imeli priložnost videti tudi v soboški galeriji, kjer bo razstava odprta do 14. decembra. Umetnik se je rodil leta 1943 v Za-laegerzsegu na Madžarskem, Pedagoško akademijo je končal v Pečuju, Akademijo za likovno umetnost pa v Budimpešti. Sodeloval je na likovnih kolonijah v Tokaju in Gradcu, s samostojnimi razstavami pa se je predstavil v Vasvaru, Lentiju, Zalaszentgrotu, Zalaldvu, s skupinskimi razstavami pa gostoval tudi v Mariboru in Murski Soboti. MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava del akademskega slikarja Lazsla Doczija iz Szombathelya. Odprta bo do 14. decembra, posreduje pa jo galerija Lendava. V Pokrajinskem muzeju je še vedno ogleda vredna razstava Antični pokop v Pomurju. V Pokrajinski in študijski knjižnici je priložnostna razstava knjig ob 200. obletnici rojstva Vuka Stefanoviča Ka-radžiča. LENDAVA — V Galeriji Lendava je razstava 15. mednarodne likovne kolonije, na kateri so sodelovali: Sandi Červek, Ferenc in Magdolna Kalmar, Istvan Kotnyek, Erich Novoszel, Alenka Sottler in Ivan Simon. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled dokumentarna razstava 50 let od Titovega prihoda na čelo KPJ, ki jo posreduje muzej NOB iz Maribora. Milan Vincetič Feri Lainšček Prvič se je javnosti predstavil v pesniški zbirki treh — Kot slutnja radovedno, ki je izšla pri Pomurski založbi. Se kot pisatelj potrdil v prvem romanu Peronarji, navdušil z Razo (za katero je lani prejel Kajuhovo nagrado), vmes izdal knjigo otroških pesmi Cicibanija in zdaj Razpočnico — poročilo o bengalični slepoti, kot je podnaslovi! knjigo, v kateri je uvodni verz iz pesmi Zvonimirja Baloga: Lahko kdorkoli od ljudi reče da ve, koliko je ura, ki v njem teče? — književnik (Odlomek iz Razpočnice) Zaradi tega je vse bolj bežala. Bežala na čuden, nedojemljiv način. Kot da je moč ubežati v sanje, se sprehoditi na oni strani, kjer vsi ti ljudje živijo povsem drugačni. Vilma je recimo v tistem svetovju debelu-škasto nedoraslo dekletce, ki se hrani s svojo radovednostjo in vedri s svojo naivnostjo, Peter je dobrikav in šegav možakar, ki si dan za dnem oblači lovsko uniformo in se odpravlja v gozdove, iz katerih se potem vrača praznih rok, a vendar zadovoljen. In partizani in Nemci in beli so zgolj ljudje, ki se prerekajo zaradi neznatnih nesporazumov in zgolj naključno. Da: na hipe sem se tako zamaknila, da sem jih prepoznavala: Josefa, Rusa, Bartarellija, Oranca, Greto, Rebota, Vido, Marijo... In vsi so bili v tej čarovniji drugačni, kot sem jih spoznala. Ko sem jim potem pravila o njihovi resnični usodi, so le zmajevali in niso verjeli. Celo Vilma, ta radoživa, ta lahkoverna deklica, se mi je neverjetno nasmihala in ni hotela iz sanj... Večkrat sem se potem zalotila med košarami in povoji, kako sem segala po namišljenih klaviaturah in izvabljala neko prav zanosno melodijo. V njej preštevilnih zvokih so se rojevali in umirali obrazi, zidale in rušile so se znane in neznane pokrajine, čas se je pridodajal in odvzemal, da se je včeraj začenjal z jutri, da je sleherno bitje živelo tisočero življenj sočasno... Tamburaški orkester je skupina tamburašev, godcev na tam-buro in tamburico, ki igrajo na tamburicah različnih velikosti, bodisi za spremljavo petja, ali plesa, ali samostojno. Včasih se pridružijo še drugi inštrumenti (violina, cimbale, harmonika). Poklicni tamburaški orkestri nastopajo koncertno in je zanje napisana precejšnja literatura. Vse to zvemo iz Leksikona Cankarjeve založbe — Glasba. To so podatki, ki pa se spremenijo v čudovito doživetje, če imaš tambu-raške orkestre priložnost slišati na srečanju tamburaških skupin, kjer se zberejo najboljši. Sicer pa je bilo letos srečanje že osmo po vrsti, tokrat v Gornji Radgoni, v OŠ Jože Kerenčič in v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Združenja tamburaških skupin Slovenije in Zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona. V Sloveniji deluje 67 tamburaških skupin. Nekatere delujejo izključno kot spremljava folklornemu plesu, druge samostojno. Na srečanju se je predstavilo 12 skupin; tamburaški orkestri iz Črešnjevec, Griž, Ptuja, Vučje vasi, Metlike, Reteč, Črnomlja, Artič, Celja in dve iz Ljubljane. Kot gost pa je nastopil tamburaški orkester Glasbene šole iz Križevec na Hrvaškem. V osmih letih prirejanja takšnih srečanj je bilo že zagnanosti in množičnih udeležb, potem pa se je komisija odločila, da naj nastopijo le najboljši. In bilo je veliko težav. Tamburica je ljudski inštrument, ljudskosti mu zato ne smemo vzeti, so rekli in se odločili, da nastopov ne bodo več omejevali, čeprav je še vedno namen, da prikažejo najbolj kakovostno igro, tudi z nekoliko zahtevnejšo literaturo. In uspeli so. 8. srečanje je prineslo nekaj zelo kakovostnih izvedb, priredb in dobrih solistov. Poleg tradicionalno zanimivih tamburašev skupine Tine Rožanc iz Ljublja- ne, ki deluje izključno kot spremljava plesalcev, so se tokrat izkazali prav posebno še Artičani pod vodstvom Dragutina Križaniča, ki ne slavijo po tradiciji, a vendar jim je uspelo pripraviti čudovit nastop. Izbrali so težki program: B. Ipavec, A. Groebming — Podoknica (iz opere Teharski plemiči), J. Offenbach, D. Križanič — Barkaro-la in E. Adamič — Koncertno kolo. Program so izvedli na visoki umetniški ravni, kakor tudi Celjani, ki so se predstavili v zanimivi orkestralni zasedbi. Orkester se imenuje Revijsko-tambu-raški orkester Akord, ki poleg tambur vključuje violino, flavto, klarinet, saksofon, boben in kita- ro, vodi pa ga Srečko Cizelj. Spodbudno je, da v vseh skupinah sodelujejo v glavnem mladi ljudje, žal pa v Sloveniji ni strokovnih vodij in so to v glavnem starejši ljudje. Zato ob vsakoletnih seminarjih Zveza kulturnih organizacij Slovenije vselej poskrbi za predavatelje od drugod. In tako se v našem slovenskem prostoru vračamo k tamburici in ona k nam, saj obiskovalcev na tej prireditvi v Gornji Radgoni ni bilo malo. In če se vračamo k ljudskosti, petju podoknic in skupnemu muziciranju, je tamburica izvrstno glasbilo za doživljanje vsega čudovitega, kar človeku prija. Smilja Gaber .Kino Na platnih pomurskih kinematografov v Murski Soboti in Lendavi bo te dni madžarsko-nemško-avstrijska drama Polkovnik Redi. Film ni samo izjemne dolžine, ampak tudi izjemne kakovosti. V naslovni vlogi je odličen Klaus Maria Brandauer, ki se ga spominjamo iz Mefista, Moje Afrike in drugih filmov. JEZIK NI/ JE MAČEHA Likovniki — vsak ponedeljek Tisti, ki jim je kaj do kuture na tem našem koščku domovine, so veseli vsakršnega dogodka, povezanega z njo. In prav njim je namenjena vest, da je po dolgem spodujanju občinske Zveze kulturnih organizacij in Kuda Štefana Kovača končno ponovno oživelo delo likovnih ljubiteljev, združenih v sekciji LIKOS. Nov koncept dela bo morda vendarle spodbudil številne posameznike, ki imajo kaj talenta in volje za likovno delo, da se bodo tesneje in predvsem aktivno združili v ponovno obujenem društvu. Tokrat velja ta vest predvsem kot povabilo vsem nekdanjim članom in vem tistim, ki bi se v društvo šele želeli vključiti, da se pridružijo. Člani se redno shajajo vsak ponedeljek, ko potekajo različne aktivnosti po vnaprej sestavljenem programu. Za strokovno plat teh srečanj skrbi mentor društva — akademski slikar Ignac Meden, obsegajo pa spoznavanja najrazličnejših tehnik in stilov ter sploh vseh izraznih možnosti — v obliki debat, predavanj, eksperimetiranja in konkretnega dela. V programu bodo tudi skupni ogledi razstav, strokovne ekskurzije, upodabljanja v naravi in še marsikaj. Da jih boste laže našli, še točen čas in kraj srečanj: vsak ponedeljek ob 17.30 na Srednji ekonomski šoli v M. Soboti, Titova 8 (učilnica št. 31, v drugem nadstropju). Program za mesec december pa je naslednji: 7. 12.: Razgovor in diskusija ob lastnih prinesenih delih. 14. 12.: Oblikovanje in izdelovanje novoletnih voščilnic (potrebni material' je treba prinesti s seboj). 21.12.: mentorjevo predavanje — spremljano z diapozitivi : Kako se je razvijalo prikazovanje prostora v slikarstvu. Pridružite se! (ap) iio 2 Obdelujemo glasova ii in 6, ki ju slovenski knjižni jezik ne pozna, zato bi ju morali izgovarjati z najbližjima knjižnima, torej i in e. Pravim: bi morali, ker nas na Slovenskem vsi priročniki že dolgo tako učijo, v praksi pa je še vedno drugače. Mnogi, ki so se glasova (enako seveda tudi drugih, značilen je npr. francoski oz. angleški r) naučili izgovoriti ob učenju tujega jezika, zdaj svoje (ne)znanje dokazujejo tako, da hočejo na vsak način izstopati in vztrajajo pri izvirni glasovni podobi tujega glasu. Nekoliko drugače pa (še vedno) gledajo na to npr. Prekmurci, saj se ne morejo sprijazniti s takim izgovarjanjem. Če bi se še nekako pri drugem, pa se nikakor ne pri osebnih imenih oziroma priimkih. Se vedno se jim zdi nezaslišano priimek Morec/Cigiit izgovoriti kot [Merec/Cigit], ker menijo, da gre pri tem za nedopustno spreminjanje imena, ji je vendarle zaščiteno z Ustavo in še čim. Realnost pa je pač taka, da s(m)o se zdaj že davnega 12. avgusta 1919 s priključitvijo Sloveniji/Jugoslaviji menda strinjali, da tudi v tem delu Slovenije uporabljamo slovenski knjižni jezik. Pri tem seveda ne more nihče preprečiti človeku, da izgovarja svoj priimek kot želi, po drugi strani pa ta tudi ne more zahtevati, da npr. Ljubljančan njegov priimek izgovori z il-jem ali b-jem, če teh glasov ne zna izgovoriti, posiljenost pa, kot smo dejali že prejšnjič, ni nikoli dobra. (mm) STMIK A nFC.FURRA 18R7 STRAN 7 Salovci ne bodo Lipa Kdor se pelje po cesti proti Hodošu, prav gotovo opazi več novih gradbišč, na katerih je te dni dokaj živahno. Tako v Mač-kovcih postavljajo novo poslopje za žago, v Gornjih Petrovcih končujejo dela pri zgraditvi novih piščančjih farm, v okolici Ša-lovec in Hodoša pa opravljajo regulacijska in melioracijska dela na tamkajšnjih zamočvirjenih poljih in travnikih. Mar torej v ta predel Goričkega ne prihaja spet napredek? Najprej smo se ustavili med Petrovci in Šaiovci, kjer smo sre »Za nas je to zdaj že tretja melioracija. Prvič so jo izvedli pred sedmimi ali osmimi leti na levi strani Krke proti Hodošu, potem pa so meliorirali še zemljišča na desni strani Krke. Najprej smo tudi pri nas imeli probleme, kako zemljo zaokrožiti in si jo pravično razdeliti. Sami smo namreč morali izmeriti in se dogovoriti. Pri drugi komasaciji so predlog pripravili kmetijski strokovnjaki in takrat smo v enem dnevu vse rešili. Če je kdo dobil zemljo nižjega kakovostnega razreda, so mu zato prisodili večjo površino »Ko bomo mi odšli, bo tu ostala zemlja, ki bo bolj propustna za vodo in tako manj zamočvirjena,« nam je dejal pomočnik vodje regulacijskih del Peskovskega potoka Anton Kurnik (na levi). čali tudi pomočnika vodje gradbišča pri regulaciji Peskovskega potoka Antona Kurnika. »Mi smo delavci Vodnogospodarskega podjetja Maribor — tozda Hidrogradnja in naša naloga je, da uredimo strugo tega potoka, in to od gojitvenega lovišča Kompas do izliva v Dolenski potok. Polovico del smo približno že opravili. Istočasno pa druga skupina delavcev izvaja melioracijska dela na okrog 180 hektarjih polj in travnikov. Če bo vre-' me vzdržalo, bomo predvidoma do konca leta v glavnem vse po- in obratno. Tudi sedaj nameravamo tako storiti. Verjetno ne bo šlo vse gladko, vendar se prav gotovo ne more zgoditi nekaj takega kot v Lipi. Ljudem je treba namreč vse razložiti, se dogovorov držati in nihče se ne sme in ne more okoristiti. Medtem se celo pogovarjamo, da ne bi najeli kreditov za odplačevanje lastnega deleža, ampak da bi do L aprila vsak poravnal svoj dolg v celoti. Tako bi se izognili visoki obrestni meri v višini 131 odstotkov. Za hektar meliorirane zemlje pa je treba plačati 119 tisoč »Poglejte, tu je zemlja že meliorirana in zaokrožena. Zdaj pridelamo veliko več kot prej, je zadovoljen Štefan Šebbk iz Šalovec. storili,« nam je na kratko opisal njihovo delo. — In ko boste odšli? smo ga še povprašali. »Tu bo ostala zemlja, ki bo bolj propustna za vodo in tako manj zamočvirjena. Najbrž jo bodo tudi komasirali. Vse to pa bo prispevalo, da bo pridelek precej večji, kot je bil doslej.« Seveda smo se napotili tudi k domačinom, da bi slišali njihova mnenja o teh posegih v zemljo. In tako nas je pot pripeljala h kmetovalcu Stefanu Šeboku, ki je obenem tudi predsednik melioracijskega odbora v Šalovcih. dinarjev. Mislim, da to ni veliko, saj je toliko vredno že umetno gnojilo, ki ga uporabijo za založno gnojenje. Ne strinjamo pa se, da bi med polji pustili nekakšne varnostne pasove pred vetrom, ker to ne bi bilo'nič drugega kot zavetišča za divjad. Zanjo pa je dovolj prostora v gozdovih, ki zavzemajo 1/3 površin. Mar naj zato več pridelujemo, da bo lahko več pojedla divjad? Za zaščito pred vetrovi pa niso potrebni varnostni pasovi, ker je dolina ozka in obdana z gozdovi.« Jože Graj V Kotu se premika na bolje Kot, vasica ob Muri, je ena najmanjših v lendavski občini. Spada v krajevno skupnost Hotiza. Mladi so tako kot v drugih vaseh svojo življenjsko usmeritev našli v delovnih organizacijah. Menda v vasi ni ostal nihče, ki je končal osemletno šolanje, na kmetiji. Vas šteje 136 prebivalcev, od tega jih je kar 30 zaposlenih, ali drugače povedano: vsaka domačija ima po enega zaposlenega. Samoprispevek je tudi v Kotu osnovni vir dohodkov za urejanje vaških problemov. S pomočjo samoprispevka so asfaltirali vaške ulice, sofinancirali gradnjo transformatorja in pred nedavnim kupili hišo, ki je bila zapuščena, v njej pa bodo uredili vaški dom. Načrtov za prihodnost je še več, urediti bo potrebno ulično razsvetljavo in organizirati kulturno življenje v vasi. Mladi, ki živijo v Kotu, so vključeni v kulturno društvo Kapca. Življenjske razmere so se izboljšale, vas je z asfaltom povezana s Kapco in drugimi kraji, zato bo za mlade ugodno, če bodo zidali hiše doma. Največja skrb pa je namenjena čimprejšnji ureditvi vaškega doma. Jani D. POPRAVEK----------------------------------- Če ste morda prebrali tudi pripis k odmevu na članek z naslovom Zgubili ključ, kar je bilo objavljeno v 45. številki Vestnika (str. 14), ste najbrž ugotovili, da je v njem nekaj narobe. Kritizirali smo namreč, da na tabli z voznim redom v M. Soboti piše, da vozi avtobus v Zalaegerseg (= dobeseden prevod Žalska rit), moralo pa bi pisati Zalaegerszeg, in v pripisu je zares tako pisalo. Ugotovili smo, da so namerno napako popravili v tiskarni. Morda je sedaj tudi na tabli že pravilno napisano. OBISK FRANCA PRELOGA IZ ŽETINEC V RADGONSKEM KOTU NE MOREŠ PRESKOČITI LASTNE SENCE! Kdo si, popotnik? Od kod in kam? Ti naj rečemo boem* ali kar svobodni umetnik? Umetnik na svobodi? Praviš, da si (do)študiral gledališko režijo v Gradcu, veliko popotoval, živel po vsakršnih komunah (združbah mladih, sebi podobnih) in azilih** po Evropi. Govoriš narečno (štajersko) slovenščino, kar se nam zdi za kraj, kjer so tvoje korenine — obmejni Žetinci v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem — samoumevno. Presenečenje je popolno, ko praviš: »Rad bi živel kakšno leto pri vas, se zaposlil, ustvarjal z vašimi umetniki in kulturniki!« URADNA PREPOVED NASTOPANJA Povsem nenadejano se je znašel v našem uredništvu: visokorasel, širokopleč štiridesetletnih, opravljen v usnjeno, zguljeno jakno, opremljen z nahrbtnikom — kot daje namenjen kam v hribe. Brez odlašanja smo prisluhnili njegovim svojevrstnim, rahlo čudaškim izpovedim, ki na prepričljiv način razkrivajo vzpone in padce neke usode, ujete v sile časa in razmer. Žal usode, ki v marsičem spominja na siceršnjo, od zgodovine odvisno travmo ro- jakov na avstrijskem Štajerskem. »Pred desetletjem in več smo z gledališko skupino nastopali po avstrijskih krajih in mestih, šolah in drugih ustanovah. Nekaj podpore je dala država v denarju, sicer pa se je bilo treba preživljati, kakor smo vedeli in znali. Morda smo bili preveč revolucionarni, kajti otrokom smo predstavljali odrsko delo, ki govori o seksualnosti. Uradno so nam prepovedali nastopanje in nas nagnali s Štajerske.« Pripovedoval je raztrgano, prizadeto; tudi osebnim stiskam se ni ognil. Po tem, ko se PREJELI SMO Po našem mnenju je mladinska organizacija občine Ljutomer potisnjena na obrobje političnega dogajanja prav zaradi neustrezne sestave sedanjega predsedstva, zato pozdravljamo odločitev o začetku postopka za izvolitev novega predsedstva. Ker menimo, da brez javno predstavljenih programov vseh kandidatov za določeno funkcijo ni pravih volitev, skupina evidentiranih — Goran Šoster za predsednika, Tomi Nemec za podpredsednika; Roman Plohl za sekretarja, Matjaž Šumak, Leon Filipič, Jasna Ma-žgon, Roman Caf, Slavko Osterc, Marjan Grnjak, Ivo Žajdela, Klaus Dieter Požgan, Zlatko Gnezda, Bojan Pintarič za člane predsedstva — predlaga Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Ljutomer svoj program: Za razliko od mnogih drugih se zavedamo, da namen političnih organizacij ni zgolj v tem, da družbene probleme obravnavajo, analizirajo, da sprejemajo stališča ipd., pač pa je namen političnih organizacij v tem, da DRUŽBENE PROBLEME RAZREŠUJEJO! In ZSMS je politična organizacija. Zato ne bomo pisarili o tem, kaj vse bomo obravnavali, o čem bomo sprejemali stališča, temveč o tem, kaj kanimo (v kolikor bomo izvoljeni) kot predsedstvo OK ZSMS SPREMENITI. 1. Zagotovili bomo pogoje za avtonomno delo osnovnih organizacij v skladu z interesi njihovih članov. Osnovnim organizacijam ne bomo delili NIKAKRŠNIH nalog, pač pa jim bomo zagotovili pomoč v primerih, ko bodo to osnovne organizacije same želele (pomoč pri pridobitvi prostorov, pripravi raznih prireditev ipd.). Prav tako jim bomo posredovali vse želene informacije o našem delu, kot tudi o delu drugih subjektov odločanja v občini. 2. Ustanovili bomo klub mladih in pripravili odprto kulturno sceno. 3. V kmetijstvu se bomo zavzemali za odpravo zemljiškega maksimuma in za prevlado ekonomskih (in ekoloških!) zakonitosti nad političnim voluntarizmom. Sprožili bomo iniciativo za ustanovitev neodvisnega sindikata kmetov, katerega poglavitna naloga bi bila, da z organiziranim bojkotom prodaje kmetijskih pridelkov pod vsako realno ceno zagotovi kmetu za.pošteno delo pošten zaslužek. 4. Razrešili bomo finančno problematiko OK ZSMS, saj menimo, da je povsem nesprejemljivo, da ogromno večino sredstev, s katerimi razpolaga občinska konferenca, porabijo za osebna dohodka sekretarja ter tajnice in le majhen del za opravljanje dejavnosti občinske konference, namesto da bi bilo obratno. 5. Ustanovili bomo mladinski servis, ki bo posredoval občasna dela (po možnosti tudi v tujini) študentom, dijakom in brezposelnim. Hkrati bomo zagotovili pogoje za ustanovitev »male produkcijske enote«, ki bi, odvisno od interesa, zaposlovala visokokvalificirane mlade strokovnjake, ali pa bi združila mlade, ki si želijo pridelovati hrano in ostale izdelke na alternativen način (brez strupov, brez nepopravljivih posegov v naravo). 6. Zagotovili bomo pogoje za avtonomno delovanje raznih skupin (»družbenih gibanj«). V skladu s pravico do samoorganiziranja, ki je temelj samoupravnega angažmaja. To pomeni, da bomo tem skupinam nudili prostore, zagotovili tehnična sredstva. Po potrebi pa jim bomo pomagali še na druge načine. 7. Zavzemali se bomo za pravičnejšo ureditev stanovanjske problematike, ker menimo, da ne more zgolj mlada generacija (tudi na tem področju) nositi bremena, ki so ji ga s svojim življenjem nad možnostmi naložile vodilne garniture starejše generacije. 8. Dosledno bomo povsod zahtevali svobodo tiska in pravico javnosti do obveščanja o političnih vprašanjih. S tem v zvezi ne bomo imeli tajnih, ali,tako imenovanih zaprtih sej. Naši predstavniki pa bodo obveščali javnost o sejah tako imenovanih političnih koordinacij, tudi če bodo le-te zaprte za javnost. 9. Zavzemali se bomo za nove pristope k razreševanju energetske problematike, ki bodo omogočili življenje v harmoniji z naravo tako nam kot tudi našim znancem, kajti — kaj nam bodo vse te luči, ko pa morda ne bo nikogar več, ki bi jih prižgal (ali ugasnil)! Za nas so sprejemljive samo tiste rešitve, ki razvijajo zgolj tolikšno in tako energijo, ki jo dopušča narava. S tem v zvezi bomo zahtevali ustavitev megalomanskih kapacitet na Jesenicah in v Kidričevem, ustavitev JE Krško in rudnika urana Žirovski vrh. Prav tako se bomo z vsemi sredstvi zoperstavili načrtovanemu barbarskemu skrunjenju naše reke Mure z graditvijo hidroelektrarn. 10. Zahtevali bomo vsestransko priznanje ugovora vesti (tudi v medicini, psihiatriji...) ter uvedbo civilnega vojaškega roka. 11. Po potrebi bomo sami podpirali stavkajoče delavce, če tega ne bo storil sindikat. 12. Zahtevali bomo odpravo smrtne kazni. 13. Preko OK ZSMS bo lahko zadovoljevala svoje interese tudi verna mladina, s katero so doslej v političnem življenju manipulirali. Vernost ne more in ne sme biti ovira za bitje in sožitje mladih ljudi. 14. Zahtevali bomo odpravo mišljenjskega delikta. 15. Zavzemali se bomo za odpravo posledic v preteklosti storjenih nesmiselnih posegov v izobraževalni sistem. Kljub strahu pred sposobnimi in izobraženimi kadri, ki ga zaznavamo med vodilnimi v politiki in gospodarstveniki občine, bomo storili vse, kar bo v naši moči, da se poveča delež visoko usposobljenih med zaposlenimi naše občine. Ne sodimo med tiste tragične junake naše nedavne preteklosti (in žal tudi sedanjosti), ki so menili (in žal nekateri menijo še danes), da je pomemben samo cilj, ne pa tudi sredstvo za dosego tega cilja. Zaradi tega bomo na kratko predstavili tudi poti, po katerih mislimo hoditi, da bi dosegli že naštete cilje. Po eni strani bomo delovali preko naših delegatov v RK ZSMS, občini, SZDL. In kolikor bolj bodo te poti zaprte, toliko bolj bomo delovali kot pripadniki družbenih gibanj z organiziranjem javnih manifestacij, protestnih shodov, demonstracij in podobnim. Komur ni vseeno, kaj se dogaja tako tukaj v naši občini kot tudi širše, naj se nam pridruži! Za skupino evidentiranih: Goran Šoster Tomi Nemec Roman Plohl Štajerski rojak Franc Prelog iz Žetinec v našem uredništvu. (Slika: Marjan Maučec) je skupina razšla in mu je razpadel zakon, je sledil povratek v rodne Žetince. Kot nekakšno zatočišče mu je kraj, kjer se more ob materi, narodnostno trdni, kulturno vsestransko razgledani, pa hkrati preprosti kmečki ženski, ogreti s toplino slovenstva in samozavesti. Ž velikim zanimanjem smo prisluhnili, kar nam je razodel o tamkajšnjem območju in ljudeh, ki so — po besedah Franca Preloga — po svoje »utesnjeni, osamljeni, odmaknjeni« in bi bili potrebni kulture, srečanj, shodov, slovenske pesmi in besede — kot nekoč, čeprav slednje še ni povsem zamrlo ali utonilo v pozabo. Rad bi ustavil ta svet in izstopil, nam pride ob tem ria misel in še bolj nam je prišlo, ko je sobe- sednik nekajkrat ponovil željo po hiši nekje na samem, kjer bi lahko njegova ustvarjalnost dobila polet. Bil je na Dunaju, v Maroku, marsikje po Evropi, okusil, kaj pomeni živeti na dnu življenja, preganjan, zaprt, kako je, če uživaš mamila, če te premami alkohol. Bral bi rad, ustvarjal. Študiral je Brechta, Nietzscheja, Marxa, Galilea, se poskušal v skupini koroškega kulturnika Petra Turmija. Eno samo iskanje, tavanje, bezanje — in vračanje domov. »Tak pač sem. Ne moreš preskočiti lastne sence,« smo razumeli njegovo nemirno naravo, iščočega duha in prepričanje. FILOZOFSKI MONOLOG ZA KABARETNI PROGRAM »Zdaj pripravljam kabaretni program in rad bi, da izzveni kot pravljica. Začel se bo s filozofskim monogolom na izkustveni ravni: kdaj se opravlja kakšno kmečko delo, kako, koliko časa, s kakšnimi orodji in pripravami. Vpletel bom vandranja po svetu in vse, kar sem domislil ali premišljal ob branju Freuda, Darwi-na in drugih velikih mož,« je raz-glagal načrte, spremljajoč s sencami davnih prednikov. Zdaj čaka, piše, ustvarja. V Žetincih. In že razmišlja o nastopih na Dunaju, Gradcu in drugje. Bo prišlo do sodelovanja z našimi umetniki, kulturniki, ki si ga želi? Branko Žunec * nadarjen, a reven izobraženec individualist — zlasti literat, slikar ali umetnik sploh — ki živi neurejeno ali lahkotno življenje (od danes na jutri) ** zavetje, zavetišče, zatočišče, pribežališče (za preganjane, onemogle ali brezposelne) IMP, TOZD BLISK MURSKA SOBOTA, Bjedičeva 3 OBJAVLJA prosta dela in naloge VODJA OPERATIVNE IZVEDBE STROJNE MONTAŽE za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo: — visokošolska izobrazba tehniške smeri — energetika (VII. stopnja), — 4 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit s področja gradbeništva. Če se ne bo prijavil kandidat s VII. stopnjo strokovne izobrazbe, bo izbran kandidat s VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Kandidati se lahko prijavijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: IMP, TOZD BLISK, MURSKA SOBOTA, Bjedičeva 3. K vlogi je potrebno priložiti ustrezna potrdila. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku objave. B tehnostroj DO Tehnostroj Ljutomer, industrija vozil in kmetijske mehanizacije, p. o., Ljutomer, Prešernova c. 40 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — pomoč pri vodenju delovne organizacije Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehniške smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Kandidat bo izbran na razpisana dela in naloge za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: DO Tehnostroj, industrija vozil in kmetijske mehanizacije, p. o., Ljutomer, Prešernova c. 40, z oznako »za delavski svet«. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi delavskega sveta. VIZ LENDAVA, tozd OŠ Vinko Megla, ODRANCI Komisija za delovna razmerja na OŠ Odranci razpisuje dela in naloge PII za nemški in slovenski jezik za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: PU ali P za nemški in slov, jezik. STRAN 8 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 šport /"SKUPŠČINA ZTKO MURSKA SOBOTA VEG AKTIVNOSTI-MANJ DENARJA V soboški občini, kjer imajo razvitih 26 športnih panog in deluje 130 osnovnih telesnokultur-nih organizacij, uspešno uresničujejo zastavljene naloge v športni rekreaciji, šolskem in tekmovalnem športu. Kljub nekaterim težavam se povečuje število nosilcev športnorekreacijske dejavnosti in pojavljajo nove oblike delovanja. Tako se trenutno v soboški, občini s telesnokulturno dejavnostjo ukvarja okrog 20 tisoč občanov. Za doseženo stopnjo razvoja imajo vsekakor največ zaslug prizadevni amaterski telesnokulturni delavci. Za tako razvejeno telesnokulturno dejavnost pa primanjkuje denarja. Kot kaže, pa se z novim načinom zbiranja sredstev f„lm„t kulturi piše še slabše. Prispevka za telesno kulturo namreč ne bodo plačevali tisti ozdi in skupnosti, ki'bodo poslovali z izgubo. Poleg tega pa bodo prispevki za telesno kulturo ostajali v tisti občini. kjer je delavec zaposlen, in ne bodo prihajati v tisto, kjer živi. Ta problem naj bi reševali s solidarnostjo, kjer pa še marsikaj ni dorečenega. Zato ni čudno. da so delegati na skupščini ZTKO večji del razprave namenili vprašanju zbiranja denarja za telesno kulturo, ki ga je že doslej bilo zdaleč premalo, v prihodnje pa naj bi ga bilo še manj. Po drugi strani pa si prizadevamo. da v Sloveniji s projektom Razgibajmo življenje razvijemo nove aktivnosti, s katerimi bi po-' večali množičnost v športni rekreaciji. Na skupščini, na njej je bil tudi sekretar ZTKO Slovenije Rudi Ziernicki. pa so delegati kljub predvidenim materialnim težavam sprejeli programska izhodišča za prihodnje leto, v katerih je rečeno, da bodo skušali ohraniti vse. dosedanje oblike dejavnosti ter si prizadevali povečati število aktivnih udeležencev v telesnokulturni dejavnosti: V občini se bodo tudi dogovorili o prednostnih športnih panogah, ki bodo deležne večje finančne podpore. Sprejet je bil tudi sklep, da bi v občini ustanovili računovodski servis za potrebe osnovnih telesnokulturnih organizacij. Feri Maučec --STR E LST V O-—------------------------- DVOJNA ZMAGA SOBOTE V počastitev dneva republike je bilo v Lendavi tradicionalno medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Največ uspeha so imeli strelci in strelke iz Murske Sobote, ki so zmagali v obeh konkurencah. Pri moških je zmagala Murska Sobota s 729 krogi pred Radgono 720, Ljutomerom 706, Ormožem 702 in Lendavo 698 krogov. Med posamezniki pa je bil prvi Bukovec (MS) s 187 krogi pred D. Špindlerjem (Lj.), 185, Horvatom (MS), 185, Šijancem, 183, in Kocbekom (oba Rad.), 182 krogov. V konkurenci žensk je ekipno zmagala Murska Sobota s 702 krogoma pred Ormožem, 662, Ljutomerom, 643, Lendavo, 639 in Radgono, 456 krogov. Najboljša posameznica je bila Balekova s 184 krogi pred Rengeovo 177, Verbajevo (vse MS), 175, Peischlovo (Lj.), 172, in Meletovo (Or.), 172 krogov. A. Zver Vodijo Noršinci in Gančani V pomurski in občinskih strelskih ligah Murska Sobota je bilo na sporedu peto kolo. V pomurski ligi vodijo brez poraza Noršinci z 10 točkami pred SD Jovo Jurkovič Videm in Panonijo MS po 8, SD K. Flisar Tišina in Muro MS po 6, SCT in Elradom po 4, Ljutomerom, in Avtoradgono po 2 ter SD Š. Kovač Turnišče brez točke. Med posamezniki vodi Bukovec (Nor.) s 1870 krogi pred Pertocijem (Tiš.), 1842, in Rojkom (Videm), 1827 krogov. V občinski A ligi vodijo brez poraza Gančani z 10 točkami pred ABC Ml, Grafičarjem in Sebeborci po 8, Graničarjem in Tromejni-kom po 6 točk. V občinski B ligi pa vodi druga ekipa Noršinec s 76 krogi pred tretjo ekipo Noršinec, 69, in drugo ekipo Panonije, 58 točk. Med posamezniki je na prvem mestu A. Horyat (Nor.) s 1795 krogi pred Harijem (Trom.), 1792, in Ivaničem (Nor.), 1792 krogov. V občinski pionirski ligi vodi po 5. kolu ABC Ml s 55 točkami pred Noršinci, 47, in Krko Šalovci, 41 točk. Med posamezniki vodi Markoja z 871 krogi pred Kovačičem (oba Nor.), 825, in Trplanom (ABC), 823 krogov. Hrastnik in Horvat prva SD Mura iz Murske Sobote je v počastitev dneva republike pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je rekordno število — kar 34 ekip iz severovzhodne Slovenije. Ekipno je zmagal Rudar iz Hrastnika z 830 krogi. Mura je z 826 krogi zasedla tretje, Noršinci pa z 822 krogi četrto mesto. Med posamezniki je zmagal član SD Mura Janez Horvat z 282 krogi. Vlado Horvat (Mura) in Pertoci (Tišina) sta dosegla 278, Bukovec (Noršinci) in Turner (Panonija) pa po 277 krogov. “ŠD Tišina-------------------------------- ŠTIRINAJST REKREACIJSKIH PRIREDITEV Športno društvo v KS Tišina je izredno aktivno. V njegovem okviru delujejo številne sekcije, katerih člani sodelujejo na raznih tekmovanjih. Poleg rednih, kjer uspešno sodelujejo nogometaši, rokometaši, strelci, košarkarji in kolesarji, je športno društvo organiziralo štirinajst rekreacijskih prireditev, na katerih je sodelovalo nad tisoč krajanov iz domače in drugih krajevnih skitpnosti. Prizadevni člani športnega društva pa se uveljavljajo tudi s prostovoljnim delom. Tako so člani strelske družine opravili okrog 800 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji strelišča nad krajevnim uradom. Pri obnovi rokometnega igrišča v Murskih Črncih je bilo opravljenih 1200 prostovoljnih delovnih ur. Skupna vrednost obeh naložb pa znaša preko deset milijonov dinarjev. Do konca leta bodo izvedli še nekaj prireditev, nato pa razglasili najboljšega športnika v krajevni skupnosti in najboljšo vas. Košarka POKAL KŠP MARIBOR ŠŠD Enotnost na SŠCTPU Murska Sobota je v počastitev dneva republike organiziralo 35. tradicionalni in 20. jubilejni košarkarski turnir za memorial Stanka Bloudka. Sodelovalo je pet ekip. Finalni rezultati — KŠP Maribor:Enotnost 42:32, Veterani :Enotnost 50:43 in KŠP Maribor:Veterani 40:39. Zmagala je ekipa KŠP Maribor pred Veterani, Enotnostjo, SDEŠ Murska Sobota in Ljutomerom. Najboljši strelci: Juteršnik (KŠP) in Merklin (Vet.) po 45 in Kle-mar (Ve.) 43 točk. VANČAVASPRVA ŠD Tišina je v počastitev dneva republike pripravilo košarkarski turnir v krajevni skupnosti. Sodelovalo je devet ekip in so bile zastopane vse vasi v krajevni skupnosti razen Rankovec. Zmagala je Vanča vas pred Murskimi Črnci, Tišino, Petanjci, Gradiščem, Tro-povci, Borejci itn. Zaradi velikega zanimanja za košarko bodo organizirali zimsko ligo v KS Tišina. Zmagal Ljutomer V Ljutomeru je bil v počastitev dneva republike košarkarski turnir, ki je hkrati štel za občinsko prvenstvo. Med 6 ekipami je zmagal Ljutomer pred Veržejem in Križevci. — ROKOM ET---------- Poraz Polane V zaostali tekmi zadnjega kola jesenskega dela tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi je Iskra v Šentjerneju premagala Polano s 30:20. Najučinkovitejše pri Polani so bile: Bačvičeva 6, Horvatova 5 in Gamzetova 2. ODBOJKA Pokal Lenartu Partizan Gornja Radgona je v počastitev dneva republike pripravil 4. tradicionalni odbojkarski turnir. Sodelovale so tri moške ekipe. Rezultati — Radgona :Po-murje II 1:2, Pomurje II:Lenart 0:2 in Lenart:Radgona 2:0. Zmagal je Lenart pred Pomurjem II in Radgono ter prejel prehodni pokal. Uspeli sejmi zimskošportne opreme V Gornji Radgoni, Ljutomeru in Murski Soboti so bili sejmi zimskošportne opreme, ki so jih, tako kot vsako leto, pripravile te-lesnokulturne organizacije. Izredno dobro sta bila obiskana sejma v Murski Soboti in Gornji Radgoni, manj pa v Ljutomeru. Na sejmu je bilo največ otroške opreme, zanjo pa je tudi največje zanimanje. Cene so bile primerne. Škoda le, da so bili vsi trije sejmi naenkrat. —ŠAH-------------- Neodločen izid Lendave V tekmovanju druge republiške šahovske lige — vzhod je Lendava igrala s Polskavo neodločeno 3:3. Zmage za Lendavo so dosegli: Gerenčer, Vuk in Iva-nec. V naslednjem kolu igra Lendava z Impolom. J. G. DRUŠTVENO TEKMOVANJE Končano je bilo predtekmovanje Šahovskega društva Radenska Pomurje iz Murske Sobote, ki je potekalo v dveh skupinah. V prvi je zmagal Kovač pred Igorjem Kosom, Gaborjem in Logarjem. V drugi skupini pa je bil najboljši Alojz Kos pred Gaberjem, Neratom in Bolčičem. Teh osem igralcev se bo borilo za naslov društvenega prvaka. Šahovsko društvo Radenska Pomurje je pripravilo novembrski hitropotezni turnir za pionirje. Med 24 pionirji in pionirkami je zmagal Kelemen pred Pršo, Buzetijem, Maričevo in Jerebicem. Delavski šport Končan je bil prvi del tekmovanja delavskih športnih iger občine Gornja Radgona v malem nogometu, namiznem tenisu, rokometu in ribolovu. Rezultati — mali nogomet: L PM Radgona. 2. Radenska, 3. Gorenje Elrad; namizni tenis: 1. Mercator Sloga, 2. Avtoradgona; rokomet — moški: L Gorenje Elrad, 2. Prosvetni delavci; ženske: L Prosvetne delavke, 2. Moda Mura, 3. Gorenje Elrad; ribolov: 1. Obrtno združenje (Optika), 2. Avtoradgona, 3. Ptt Radgona. s7rejem7a“ ILENDAVSKE SPIDVEJISTE! Predsednik skupščine občine Lendava Rudi Leiner je pri- pravil sprejem za spidvejiste AMD Lendava, ki so v letošnji tekmovalni sezoni dosegli enkratne in doslej največje uspehe. Posta-Ili so namreč ekipni republiški in državni prvaki. Med posamezniki je Artur Horvat postal republiški in državni prvak, Čaba Lazar je bil na republiškem prvenstvu tretji, na državnem pa drugi, Andrej Matjašec pa je zasedel peti mesti na republiškem in dr-Ižavnem prvenstvu. Na slovesnem sprejemu, kjer so bili poleg tekmovalcev, trenerja in članov AMD tudi predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in telesne kulture občine, je po krajšem nagovoru lendavskega župana, ki je čestital junakom z jeklenimi konjički k doseženemu uspehu, stekel sproščen razgovor o spid-I veju v Lendavi in o možnostih nadaljnjega razvoja. Razšli pa so se z željo, da bi težave, s katerimi se srečujejo, čim uspešneje re-h ševali in se drugo leto zopet srečali na sprejemu. Feri Maučec Deset let NK Polana Nogometni klub Polana iz Velike Polane praznuje letos 10-letni-co delovanja. Ustanovljen je bil leta 1977 na pobudo mladinske organizacije. V začetku delovanja so se srečevali s težavami, saj niso dava, kjer so jesenski prvak. Naj-večji uspeh so dosegli lani, ko so v pokalnem tekmovanju premagali lendavsko Nafto in soboško Muro ter postali pomurski pokalni prvak. Iz nadaljnjega tekmovanja Lepo urejen športni objekt v Veliki Polani. UtJtl pivillljcv m JZ« a v ivsimv, imu a i> vv v 9 ni |,iiunv teri se že tudi pripravljajo na tekmovanja v pionirski in kadetski konkurenci. K rekreacijski vadbi pa vabijo tudi odrasle. Za te bodo organizirali vadbo enkrat tedensko, in sicer vsako soboto ob 12. uri v domu Partizana. Na fotografiji skupina pionirjev za- B. Sušeč —ATLETIKA-------------- Super maraton v Zagrebu V počastitev pomembnih jubilejev je bil od Zagreba do Čazme super tekaški maraton, dolg 60 km. Sodelovalo je blizu 80 tekačev, med njimi tudi Štefan Zver iz Lipe in Dragan Djuri-čič iz Beltinec. Maraton je bil naporen, saj mnogi tekači niso prišli do cilja. Zver je zasedel petindvajseto, Djuričič pa štiriintrideseto mesto. ŠAH Doslej le ena zmaga Pomurja V tekmovanju prve republiške šahovske lige so odigrali štiri kola. Ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote je zabeležila le eno zmago. Premagala je Novo mesto s 6,5:3,5 ter izgubila s Kovinarjem 4,5:5,5, Ptujem 4:6 in Vrhniko 3:7. PRL — moški Jesenski del Sl. Gradec II 9 0 2' 300:265 18 Jadran 11713 279:253 15 Šoštanj 117 0 4 269:236 14 Prule 11 7 0 4 237:224 14 Inles 11614 279:275 13 Rudar 11 5 I 5 281:279 11 Ajdovščina 11515 253:250 11 Črnomelj II 5 1 5 242:250 II BAKOVCI 115 0 6 274:268 10 Termopol 1 1 4 0 7 236:250 8 Sevnica 11 3 1 7'249:273 7 Usnjar 11 0 0 11 223:299 0 PRL — ženske Jesenski del Kranj 11110 0 260:153 22 Branik 11812 213:190 17 N. mesto 11 8 0 3 311:229 16 Mlinotest 11 8 0 3 264:197 16 Iskra 11713 278:211 15 Olimpija 117 13 267:223 15 Burja 11 5 0 6 216:227 10 POLANA 114 0 7 213:244 8 Cerkno 11218 181:243 5 Šmartno 112 0 9 206:29! , 4 Kočevje 11 l 0 10 188:292 2 Alples -TIŠINA—- 110 2 9 181:291 2 imeli svojega igrišča in so morali tekme igrati na Hotizi in v Kapci. Delo je bilo lažje, ko so si skupaj z osnovno šolo zgradili igrišče. Šest let so tekmovali v drugi občinski ligi Lendava. Leta 1984 pa so se kot prvak v drugi občinski ligi uvrstili v prvo občinsko ligo Lendava. Po enem letu so se uvrstili v pomursko ligo, kjer pa so žal tekmovali le eno leto in sedaj ponovno nastopajo v prvi občinski ligi Len- jih je izločilo moštvo Maribora. V času delovanja so v Veliki Polani zgradili tudi lep športni objekt — slačilnice, ki jih s pridom uporabljajo nogometaši in rokometašice ter drugi. Tako ima športno društvo Polana lepo urejeno nogometno in rokometno igrišče ter klubske prostore, pri čemer so Polanča-ni opravili tudi veliko prostovoljnega dela. Feri Maučec NAMIZNI TENIS ZMAGI V BERLINU Sobočani so tudi letos postali zmagovalci tradicionalnega turnirja, ki ga v počastitev 29. novembra prireja ŠD SLOVENIJA iz Zahodnega Berlina. Že tretjič zapored so zmagali v obeh konkurencah, tako v članski kot mladinski, ter dobili prehodna pokala v trajno, last. Letos je bila konkurenca daleč močnejša kot prejšnja leta, saj je gostiteljem uspelo angažirati najboljše berlinske igralce in ekipe, ker so si Sobočani s svojimi igrami pridobili velik ugled. V mladinski konkurenci so prepričljivo premagali najboljšo reprezentanco Berlina, v kateri je bilo nekaj odličnih igralcev. Za Sobočane so nastopili Unger, Ori, Smodiš in Sinic, v odločilnem dvoboju pa sta igrala še Benko ter Kuzma. Članska ekipa - Kuzma, Benko, Benkovič, Veren — se je v odločilnem boju za prvo mesto pomerila z odličnim nemškim drugoligašem Rudowom in po izredno dobri igri vseh igralcev, zlasti še Kuzme in Benkoviča, slavila zmago, kar je bilo presenečenje za vse navzoče, pa tudi zmaga je bila veliko težja, kot kaže rezultat. Sobočani so tako ponovno dokazali svojo kakovost, hvaležni pa so gostiteljem za izredno pozornost med bivanjem v Berlinu, ki se jim bodo skušali oddolžiti prihodnje leto, ko bodo spet sprejeli njihove igralce na priprave v Murski Soboti. Rezultati mladinci: SOBOTA-SLOVENIJA 7:0, BERLIN I 7:1, BER-LLN 11 7:1; člani: SOBOTA-SLOVENIJA 7:0, FUCHSE 7:1, RUDOW 7:2. M. U. Ustanovili bodo šahovsko sekcijo Športno društvo Tišina vabi ljubitelje šaha iz celotne krajevne skupnosti, da se udeležijo ustanovnega sestanka šahovske sekcije. Sestanek bo v nedeljo, 6. decembra 1987, ob 10. uri v go-, stilni Casar na Tišini. Dogovorili se bodo o načinu tekmovanja in programu dela. Delovna skupnost pomurske območne skupnosti ZS TRIGLAV na podlagi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja objavlja prosta dela in naloge referenta za avtomobilska zavarovanja. Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati višješolsko izobrazbo tehniške smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s poskusnim delom, ki bo trajalo 3 mesece. Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe. Kandidati naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost TRIGLAV, Pomurska območna skupnost Murska Sobota, Titova 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan o ž Skrivnostno gorsko bitje Velika noga PO PLANINAH OREGONA IN WASHINGTONA NAJ BI SE KLATILO SKRIVNOSTNO BITJE, KI MU PRAVIJO VELIKA NOGA ALI SASQUATCH. Vse do letos je bilo skrivnostno gorsko bitje za večino resnih raziskovalcev le plod domišljije, halucinacij in namernih laži. Antropolog Grover Kranzt z washingtonske univerze pa je v skrivnostno bitje verjel in marljivo zbiral dokaze. Letos spomladi je prišel do štirih novih odtisov stopal Velike noge. Preveril je vse dosedanje najdbe, od dlak do odtisov, ter na osnovi raziskav ugotovil, da Sasquatch zares živi. Ker gre za resnega znanstvenika, se je zaradi Velike noge ponovno vnel spor med strokovnjaki. Večina jih meni, da je znanstveno raziskovanje skrivnostnih bitij, kot so Nessie, Velika noga in Jeti, pravzaprav neznanstveno početje. Na univerzi Yale v ZDA so ugotovili, da se pijanec v treznosti ne spominja snovi, ki se je je naučil med pitjem. Zadeva se ponovno najde v spominskih predalih, ko se učeči se osebek ponovno napije. Leta 1939 je Američan Ernest Vincent Wright napisal in objavil roman Gadsby, ne da bi enkrat samkrat uporabil črko e. Leta 1824 je lord Holland napisal in tudi objavil novelo Eve’s Legend (Evina legenda). V tekstu nastopa od samoglasnikov samo e. PA SE VENDARLE ZGODI Za hude zlome Pri zdravljenju težjih poškodb kosti kirurgi nimajo kaj dosti izbire. Manjkajoče dele kosti nadomestijo z vsadki, vzetimi s pacienta ali kadavrov, nekatere dele kosti tudi nadomestijo s plastiko in kovinskimi protezami, medtem ko morajo hudo zdrobljene kosti spenjati s kovinskimi sponkami, vijaki in podobnim. Slednje zahteva kar dve operaciji: prvo ob uravnavanju in drugo po ozdravitvi, da vzamejo tujke iz telesa. Po zaslugi sovjetskih medicinskih raziskovalcev pa poslej ne bo več potrebna druga operacija. Sovjetski kirurgi že nekaj let uspešno uporabljajo v praksi sintetične, biološko združljive spone, narejene iz kopolimemerov in okrepljene s sintetičnimi vlakni. Z njimi spno poškodovane dele kosti. Spone so močne kot kovinske, a vendar jih je med operacijo leže oblikovati in vstavljati. Najpomembnejša lastnost sintetičnih spon pa je, da se čez čas same razkrojijo v telesu in jih ni potrebno operativno odstraniti. Evropski in ameriški zdravniki so tudi že začeli uporabljati sovjetski izum. Zaenkrat je to edini izdelek, ki regenerira poškodovano kostno tkivo. Poglejmo, kakšno je skrivnostjo bitje Velika noga. Lovci in druge priče trdijo, da je Sasquatch pravi orjak. Težak naj bi bil okrog 400 kilogramov in visok blizu tri metre. Cez ramena meri več kot meter. Po telesu je ves poraščen z gosto dlako, obraz, stopala in dlani pa naj bi imel neporaščene. Telo in noge ima v podobnih razmerjih kot človek, le roke precej daljše. Glavo ima močno, z izrazitimi ličnicami in čelnicami, medtem ko ima čelo nizko in nagnjeno nazaj. Orjaško bitje naj bi se hranilo predvsem z rastlinsko hrano. Videli so ga nemreč pri uživanju jagod, različnih plodov in koreninic, a tudi pri žretju malih glo-dalcčv. Če že izjavam lovcev in drugih, ki so se v gorah in gozdovih srečali z Veliko nogo, ni mogoče verjeti, pašo nekaj drugega materialni dokazi. To so odtisti stopal, ki so jih naredili na terenu. Zbranih je nekaj več kot deset odlitkov, med njimi pa so še posebej verodostojni odlitki odtisov, ki so jih naredili leta 1982 državni gozdni čuvaji. Antropolog Krantu ob pomoči ekspertov trdi, daje na njih mogoče prepoznati kožne brazde, nožne »prstne odtise«. Odkril je tudi znoj-nice in znamenja obrabe kožne- Uradna rezidenca londonskega župana se imenuje Mansion House. Prvi mož angleške prestolnice lahko v.njej prebiva zastonj, iz svojega žepa pa mora plačati vsa tekoča popravila in pranje oken. Delfini iščejo morske Ko je leta 1906 Anie Oaklay, slavna strelka z Divjega zahoda, potovala po Nemčiji, je nastopila tudi na cesarskem dvoru. Cesar Viljem II., precej neustrašen mož, se je Anie galantno ponudil za demonstratorja oziroma asistenta pri njenem natančnem streljanju. Predlagal je, naj bi Amazonka z razdalje 30 metrov zadela prižgano cigareto, ki jo bo on držal v ustih. Američanka je to odbila, češ da je to prenevarno, in predlagala, da bi tisto cigareto raje sama ugasnila. Odveč je povedati, da je za to potreben še bolj natančen strel. Kar je bilo rečeno, je bilo tudi storjeno. mine V Perzijskem zalivu je iz dneva v dan bolj napeto. V njem je zaradi širjenja iransko-iraške vojne riške vojne mornarice še eno pomembno nalogo. Postali so tudi stražarji plavajoče baze, na kateri ta čas živi okrog 200 vojaških ga tkiva, kar bi bilo vse zelo težko oziroma nemogoče ponarediti. Raziskave pod mikroskopom so pokazale, da gre za »popolnoma pravilno anatomijo stopal«, zatrjuje antropolog Krantz. Po mnenju tega znanstvenika bi moral biti tisti, ki je namestil lažne odtise, res vrhunski strokovnjak in neverjetno spreten ponarejevalec. Izračuni in merje- nja stopalnih odtisov so pokazali, da ima bitje gleženj pomaknjen nekoliko bolj naprej, kot jih imajo primati in človek. Samo stopalo s tako pomaknjenim gležnjem lahko nosi veliko težo, kot jo pripisujejo Sasquatchu. To je anatomska podrobnost, do katere se lahko dokoplje le izvrsten poznavalec anatomije. Stopalne odtise je doslej pregledalo tudi že 40 strokovnjakov za prstne odtise. Na splošno se strinjajo, da gre za avtentične odlitke. Antropolog Vincent Sarich (ime kaže, da je najbrž potomec naših ljudi), ki sicer ne verjame v Sasquatcha in je pripravljen staviti svoje življenje, da bitje ne živi, celo pravi, da ni mogoče, da bi lahko kdo tako natančno ponaredil kožne brazde. Anketa med severnoameriškimi antropologi je pokazala, da jih samo 12 odstotkov le dopušča možnost, da Velika noga zares živi. »Problem je v tem, da Sasquatcha ni mogoče vtakniti v nobeno od sprejetih teorij razvoja primatov,« pravi antropolog Frank Poirier z ohijske državne univerze in dodaja, da so odtisi stopal kljub temu, da Sasquatch ne obstaja, izredno zanimivi. Vprašanje ne bo prej razrešeno in pojasnjeno, dokler ne bodo znanstveniki na svoje oči videli prvega primerka skrivnostnega bitja, naj bo živega ali mrtvega. Krantz ima v načrtu, da bo to pomlad iz helikopterja preiskal odmaknjene predele na območju, kjer so našli sledpve in videli Veliko nogo. Infrardeči detektor naj bi mu pomagal najti, če že ne živega Sasquatcha, vsaj njegovo truplo. vse več ladij, orožja in vojakov pod zastavami skoraj vseh sve- strokovnjakov, tehnikov, pilotov Leto 1988 bo železno! Za nas bo leto 1988 železno iz več razlogov. Za Italijane in druge ljubitelje sodobnega oblikovanja pa predvsem zato, ker metalno leto napoveduje vrsta najuglednejših industrijskih oblikovalcev. Svoje bleščeče sposobnosti v oblikovanju pohištva, predvsem stolov in svetilk, pa tudi drugega, žele zdaj na novo preskusiti s kovino, v prvi vrsti z oblikovanjem železa. Da ga je mogoče s pridom uporabiti, zgovorno kažejo eksponati s fotogra- tovnih velesil. Američani so, kot se je zvedelo nedavno, v Zaliv pripeljali poleg drugih še posebne »vojake«, katerih naloga je, da s svojimi izjemnimi lastnostmi okrepijo mornariške sile. Gre za trenirane delfine, katerih naloga je pomagati pri iskanju in deaktiviranju morskih min. Mornarica jih je že pred leti preskusila kot nadvse koristne sodelavce pri iskanju izgubljenih torpedov in druge opreme. Izkazalo se je, da so odlični tudi kot iskalci min. Vendar ima šest delfinov ame- helikopterjev, komandosov in pripadnikov drugih posebnih enot. Delfini plavajo v vodah okrog velikega baznega plovila in skrbe za podvodno varnost. Pametne živali so tako naučene, da bi potapljača, ki bi se poskušal pod vodo približati bazi, zasledile, ga ulovile in mu nataknile uteži, da bi ne mogel hitro odplavati proč, potem pa naj bi splavale na površje k baznemu plovilu in z nosom pritisnile na alarmni zvonec. S sovražnikovim potapljačem bi nato opravili drugi- Krvavi smaragdi Podobno kot Južnoafriška republika nakoplje daleč največ diamantov na svetu, je Kolumbija daleč pred vsemi v pridobivanju smaragdov. Drago kamenje zelene barve iz njenih tal predstavlja 90 odstotkov vse svetovne zaloge smaragdov. Toda za razliko od Južnoafriške republike, kjer je pridobivanje diamantov strogo nadzorovano, je v Kolumbiji kopanje smaragdov pravzaprav odprt lov. Pravice do kopanja so sicer uradno razdeljene rudarskim družbam, vendar predstavlja legalen izkop smaragdov le petino vsega bogastva, ki se vsako leto izlije iz dežele na svetovni trg. Kar štiri petine smaragdov nako- DRUGJE SMO PREBRALI Deca, pazte, prihaja Miklouš pa vrag de biče pleo z vaši kouž. Či dobro nastavite cipele, črejvle dosta lejpoga notri se zdejvle. Za edne pač prijde Božiček, globoko v žezko segno de striček. Tej morajo tildi Boga moliti pa redno, perse, tilj v cerkef oditi. Gnesden najbole v moudi je stari Dedek Mraz se njemi pravi. Tala bonbone, pa šoulaj odi, dobro je biti z njim si v rodi. V ednon tej sveči so si ednaki, bogatim več talajo kako siromaki. Kakšakoli imena si zvolijo, brez ppuni turb naj okoli ne odijo. S palcem na nogi lahko odrasli človek dvigne deset do trideset kilogramov. XXX Najbolj zagrizen vegetarijanec je bil petrolejski multimilijonar Rockefeller. Ko je bil že starejši, je na dan pojedel le po deset suhih sliv, samo da bi dočakal sto let. Pa mu ni uspelo, umrl je leta 1937, star 89 let. XXX Za nastanek sloja zemlje, debelega tri centimetre, je potrebnih 300 do 1000 let. pijejo nezakoniti rudokopi, ki jim pravijo guaqueros, na trg pa jih spravijo tihotapci. TaKega nadzora kot pri kopanju diamantov pri pridobivanju smaragdov ni mogoče opraviti, ker je tehnologija pridobivanja drugačna. Rudarske družbe opravijo površinski izkop in z izpiranjem dobe predvsem večje kamne, medtem ko veliko drobnih odteče med izpiranjem. Tu nastopijo guaquerosi, ki rijejo po naplavinah, razbijajo manjše kose skal in nabirajo manjše smaragde. Delajo v skupinah, ki si izkupiček razdelijo. Samostojnega nabiralca smaragdov ni. To je trdo in umazano delo in le redki zares obogatijo. Kljub primitivnemu izkopu pa pravi rudarji v najboljšem primeru dobe le tretjino smaragdnega bogastva, ostalo množice gua-querosov. Ti ne le trdo delajo, pogosto so tudi žrtve roparskih tolp. Roparji čakajo, da rudokopi naberejo dovolj vredno zalogo in potem napadejo. Za seboj ne puščajo živih prič. Običajno pokoljejo ali postrelijo vso skupino. Dogodi se tudi, da se preoblečejo v vladne vojake, da preslepijo čuvaje in oboroženo spremstvo guaquerosov. Kolumbijska vlada je poskušala pred 40 leti narediti red pri kopanju dragega kamenja in je nacionalizirala smaragdne rudnike, vendar pa se je hitro pokazalo, da se ni nič spremenilo. Še slabše je bilo, ropanja in grabeža pa več kot poprej. Okrog rudnikov je prihajalo do strahovitih množičnih pobojev. Ko so pred dobrimi desetimi leti pri enem od rudnikov pobili okrog 900 ljudi, je kolubijska vlada ponovno dala rudnike v najem zasebnim družbam. Te pač nakopljejo, kolikor morejo. Ledena velikanka Kartografi bodo morali znova narisati zemljevid bele celine, kot pravimo Antarktiki. Nič več ni Kitovega zaliva, saj se je del ledene obale, ki je sestavljala zaliv, odlomil in zdaj pluje po Rossovem morju kot giganska ledena gora, kakršne doslej še niso izmerili. Dimenzije ledene gore so zares komaj verjetne. Dolga je 157 kilometrov. Debelina gigantske ledene plošče pa znaša povprečno 230 metrov. Znanstveniki, ki so premerili in raziskali ledeno goro, so izračunali, da je v njej ujete v led toliko pitne vode, da bi zadoščala za potrebe večmilijonskega mesta za čelo tisočletje. Znano je, da so se nekateri že ukvarjali z mislijo, kako bi velike ledene gore potegnili do obal Afrike in Arabskega polotoka, da bi tako sušnim in puščavskim krajem zagotovili poceni vodo za pitje in namakanje. Nova velikanka je seveda mnogo prevelika, da bi bilo mogoče kaj takega narediti z njo. Japonca Hirokichi in Sute Uenishi sta pred nedavnim dočakala 80 let zakonskega življenja, stara pa sta vsak 98 let. Za poklon sta dobila uokvirjen napis: »So Hyaku Fukuyu«, kar pomeni željo, da živita še 200 let. Jubilanta trdita, da sta zelo trmasta in da se pogosto prepirata. Rekorder v tem pogledu je neki indijski par, ki je naštel kar 86 let na skupni življenjski poti. znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*.* BXOLACME SERVIS & CO PTUJ SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA zarodnih* h Mnih ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašam domu ne zaračunavamo KILOMETRINE wWsioii*ilM Mm «mul8Rtr.nRrt!n»io ziMtanuTnt«, vrt™ zatri INDUSTRIJA n.»ot o. ...JEPAC PAŠTETA KEKEC! STRAN 10 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 za vsakogar nekaj Kako pogosten je revmatizem Revmatičnih obolenj v Jugoslaviji ne prijavljamo, tako kot vodimo register za rakasta in infekcijska obolenja ali kardiovaskularne bolezni. Po nekaterih podatkih je že vsak četrti pacient, ki pride k zdravniku, revmatik. Sicer pa statistiki uvrščajo rematične bolezni po pogostosti že na drugo mesto. Kot vzrok za bolniški dopust pa so revmatične bolezni že dolgo na prvem mestu. Ali akupunktura pomaga pri zdravljenju revmatičnih bolezni? Z akupunkturo lahko zmanjšamo bolečine, ki spremljajo revmatična obolenja. To pa je zelo pomembno, zlasti pri bolnikih, ki zaradi močnih stranskih učinkov ne smejo jemati zdravil, antirevmatikov. Pri vnetnih kroničnih revmatičnih obolenjih pa akupunktura ne pomaga. • Ali prepih lahko povzroči revmatično obolenje? Prepih lahko povzroči, da se mišice in krvne žile na kakem delu telesa stisnejo, posledica pa je krč, ki seveda povzroča bolečine. Toda to bolezensko nadlogo je mogoče dokaj hitro pozdraviti. Hudih kroničnih revmatičnih bolezni pa prepih ne more povzročiti. Če pa je kdo že bolan ali se nagiblje k revmatizmu in seje bolezen pri njem le potuhnila, čakajoč na pravi vzrok, da izbruhne, je lahko ta vzrok tudi prepih ali pa kakšna druga nadloga. Tudi zračno hlajenje vpliva na revmatične bolnike. Pri občutljivih ljudeh lahko pride do mialgije, do bolečin v mišicah, vendar to ne sodi med revmatične bolezni. Toda če bi bilo zračno hlajenje pravilno narejeno, sploh ne bi smelo povzročati bolezenskih tegob. Univerzalno črno krilo Črno krilo je del obleke, ki je v tej sezoni zelo moderen. Biti moderno oblečen brez črnega krila je nemogoče. Največkrat so ozka in ravna, dolžine do kolen. Narejeno iz kože, trikotaže ali drugega materiala. Priporočljivo je imeti vsaj eno črno krilo v omari, saj je mogoče veliko število kombinacij. Skorajda ni stila, v katerega se črno krilo ne bi vključilo. Z menjanjem bluz, majic, jopic, puloverjev in nogavic ter obutve dobi črno krilo dnevni ali večerni videz, športnega ali romantičnega. RADIO MURSKA SOBOTA ODDAJA 21 232 - LAHKO SI JIH ZAŽELITE 1. Toy boy — Sinitta 2. Everlasting love — Sandra 3. Le besedi dve — Magnet 4. Govorijo, da bo drugi prstan dal — Andreja Makoter 5. La bamba — Los Lobos 6. Causing a Comotion — Madonna 7. Slovo — Dinamit 8. Oprosti — Doris Dragovič 9. Bad —- Michael Jackson 10. I promise you — Samantha Fox 11. Balla, Balla — Francesco Napoli 12. Moj Maribor — Fliser&Šimek ‘13. Kaj si za svejt dobroga dal — Lado Leskovar 14. Faith — Georg Michael 15. I just want to dance with somebody — Whitney Huston 10. Nocoj — 12. nasprotje 17. Oh, ljubi odpade — Miha Balažič in Dragica Balek 18. Oh la la in L.A. — Slade 19. I just cant stop loving you — Michael Jackson 20. O vem, da njena mati joče — Don Juan 21. Andželi se dosadžuju — Parni valjak 22. Who’s that girl — Madonna 23. Brilliant disguise —- Bruce Springsteen 24. Samo milijon nas je — Agropop 25. Let’s work — Mick Jagger Oddaja 21 232 bo na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 Mhz ali SV 648 kHz) v petek, 4. decembra, od 18.00 do 19.00. NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS — Cene posejane ob mlaju, izkupiček največji nam dajo. (Srečko R.) — Pričakujemo nenapovedan — MRK! (Regina O.) — In luna zaman tam išče skrito lice, njega, ki kriv inflacije je velike. (Milica R.) — Kar se ponoči zgodi, to se pri belem dnevu govori. (Marjana Ž.) — Triglav po devalvaciji. (Cilka Ž.) — Luna sije, kladivo bije Jugovičem — zadnje ure. (Martin M.) Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 10. decembra na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo. I Za dobro prehrano uporabljamo danes veliko novih začimb. “ Da ne boste v dvomu pogledovali na police z začimbami, vam bo-Imo povedali, kakšne so začimbe, ki jih največ uporabljamo, s čim se najbolje ujemajo in kako moramo z njimi ravnati, da zares dajo od sebe značilno aromo. _ NAGELJNOVE ŽBICE: Nekateri jim pravijo tudi klinčki. To so posušeni cvetni popki drevesa, ki se imenuje dišeči klinče- vec. Podobni so temno rjavim žebljičkom, dišijo ostro in sladka- sto. Uporabljamo jih za začinjanje govedine in svinjine, divjači- ZAČIMBE V PREHRANI I ne, rdečega zelja, nekateri jih imajo tudi v kislem zelju. Brez njih I ni okusen, na primer, jabolčni kompot. Klinčkov ne kupujemo " mletih, ampak jih stremo tik pred uporabo. INGVER: Ingver je mesnata korenika rastline, ki je podob- na naši peruniki. Ima zelo izrazit vonj in pekoč okus. Uporablja I se svež, posušen, konzerviran in kandiran. Je priljubljena začimba za sladice, narastke, pudinge, pecivo in kekse. — KORIANDER: Koriander raste v grmičih, doma je v Sredo- zemlju. Na kobulah dozorijo rjave kroglice, malo manjše od po- provih zrnc. Zrelo seme ima močan vonj in pekoč okus. Z njim izboljšamo okus pečenki iz svinjine, divjačini, ker pripomore, da n postane maščoba laže prebavljiva. Ponekod ga dodajajo zelju in stročnicam. MUŠKATNI OREŠEK: Orešek, posušen plod muškatnega drevesa, je majhen in ovalne oblike, z razbrazdano površino. Mo- čno aromatičen je in rahlo greni, zato ga moramo odmerjati var- I čno. Z oreškom začinimo mesne jedi in omake, klobase in sala- | me, nekatera peciva, krompirjeve jedi in zelenjavne juhe, vse jedi _ s sirom. Muškatni orešek naribamo v jed. KAKŠNA OČALA Ovalen obraz: K tako oblikovanemu obrazu pristajajo vsakršni okvirji. Ovalni, okrogli, oglati ali metuljasti. Posebno čedni so lahko okviri iz umetnih snovi v raznih barvnih odtenkih, z veliki stekli. Toda očala od strani ne smejo štrleti od obraza. Pričeska naj bo brez prečke po sredini glave. Oglat obraz: Idealne so okrogla in ovalna očala, oblikovana tako, da poudarjajo oči in senca. Oblika obraza je takoj mehkejša. Okvirji naj bodo na spodnjem robu svetlejši, da so lica videti mehkejša in ožja. Pričeska naj bo košata, na čelo naj uhaja tanek kodrček. Trikoten obraz: Kot naročena za to obliko obraza so po dolgem ovalna in velika okrogla stekla. Vrhnji rob okvirja ne sme biti dosti višji od loka obrvi, da ne bi očala preveč poudarjala čela. Srednje dolgi lasje in še resice na čelu so trikotnemu obrazu v prid, ker odvrnejo pogled od brade. Okrogel obraz: Zanj so primerna ovalna in malo oglata očala, ki naj imajo zgoraj raven okvir. Taka očala obraz podaljšajo. Okvir naj bo svetle barve. Tudi pričeska mora podaljšati obraz. Resice naj segajo nizko na čelo, tudi ob straneh si potegnemo nekaj pramenov proti licem. Strah s prahom Težave s požiranjem, hripavost, žeja: čim smo vključili centralno kurjavo, že nas praska in žgečka v grlu. Mnogi zato krivijo presuh zrak, toda vzrok je često drugje: prah. Toplota zvrtinči številne majhne delce, ki krožijo po sobi in pridejo v usta, sapnik in pljuča vseh domačih. Proti temu pomagajo naslednja pravila. Najprej povsod obrišemo prah, potem če je potrebno, zrak umetno vlažimo. Prah sesamo in brišemo le pri široko odprtih oknih. Še pred nastopom mraza moramo odstraniti skriti prah s preprog, zaves in knjižnih polic. Če se grlo oglasi kljub vzorni čistoči, ne zadostuje le vlažilec zraka, tudi sobne rastline, predvsem tiste z velikimi listi oddajajo veliko vlage in občutno izboljšajo ozračje v prostoru. Izvedenci priporočajo električne vlažilnike zraka predvsem za velike prostore, v katerih biva malo oseb. ANEKDOTE Ko so Kitajci še nosili kito, se je kitajski poslanik v Združenih državah udeležil neke javne prireditve v Chicagu. »Zakaj pa nosite tisto smešno reč zadaj?« ga je vprašal domačin. • »Zakaj pa vi nosite svoje sme- SAJENJE DREVES Drevo naj bi desetletja raslo na istem prostoru in se zdravo razvijalo. Preden ga posadimo, natanko razmislimo, katero drevo bi radi in kaj bi rado drevo? Koliko sonca potrebuje? Vsako drevo je kot sadika majhno, potem pa kar ne opazimo, kdaj preraste hišo. V vrtu, ki meri komaj sto kvadratnih metrov, ne sadimo visokih dreves z bujno krošnjo. V hiši bi bilo temačno. Pomislimo, da včasih eno samo drevo sestavlja s trato ubrano celoto. Nikar ga ne posadimo na sredo trate, ker bomo gledali samo drevo, skladnost vrta pa se bo razgubila. Preudarimo tudi, kaj od drevesa pričakujemo: senco, zaščito pred vetrom, zaščito pred radovednimi očmi. Torej smo sklenili, da bomo imeli na vrtu drevo. Izkopali bomo jamo, ki bo dvakrat tako široka in 20 centimetrov globlja kot koreninska gmota. Prst bomo zmešali s humusom v razmerju 1:1 in z mešanico napolnili jamo 20 centimetrov visoko. Nanjo bomo postavili-drevesce, napolnili jamo in jo zagrebli, poteptali in pošteno zalili. šne brke?« je vrnil z vprašanjem kitajski diplomat. »Oh, pri meni je drugače,« je rekel Američan, »imam nemogoča usta.« »Sodeč po vaših opazkah bi rekel, da je to res,« je pritrdil Kitajec; X Kralju Filipu Makedonskemu, očetu Aleksandra Velikega, so častniki med neko bitko pravili, da mesta, ki ga oblegajo, ni mogoče zavzeti. Filip je dejal: »Na svetu ni nič neosvojljivega. Dovolj bi bilo spraviti v mesto z zlatom obloženega osla.« Namig na podkupovanje je bil očiten. X Belgijski general Ligne je srečal ljubimca svoje žene. Kar se da neprisiljeno ga je nagovoril takole: »Žal vam moram povedati, da sem vas bil današnjo noč prisiljen prevarati s svojo ženo.« MNOGI, KI SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO: IZDELEK, KI SE HVALI SAM! gt, MESNA INDUSTRIJA 33? MURSKA SOBOTA SESTAVIL MARKO NAPAST SVETOVNI ŠAHOVSKI PRVAK TUREK, OSMAN DAN V TEDNU SPODNJA PLOSKEV PRI POSODI MOŠKO IME APOLONOV SVEČENIK V TROJI PRIVLAČNOST, ZANIMIVOST DOLG BENEŠKI ČOLN OBOROŽEN NAPAD NA ZNANO OSEBNOST GENOCID VZDEVEK, NAZIV PRISTANIŠČE V IZRAELU KLICA, POGANJEK SMUČAR PETROVIČ SINJSKA IGRA SMUČARKA ZAVADLAV GORA V ŠVICI REKA V KOLUMBIJI AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠVEDSKE DAVNI NOMADI FINSKO JEZERO AVTOMOBILSKA OZNAKA PERUJA KUTINA RIMSKA 5 HALOGENA KEMIČNA PRVINA LUKA NA JUGU ARABIJE KOPALIŠČE PRI KOPRU ORANJE, ZORANA ZEMLJA PEVEC DARIAN NOVO MESTO NAJVEČJA REKA V SIRUI DRŽAVA V ZDA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Siodmak, Indiana, edinost, rej, Ram, RK, Lima, Asta, BN, N, odred, EM, Jalu, valat, ave, Lim, Deneuve, artikel. VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 STRAN 11 križem po naših šolah Zemljepisno omizje o zamejcih, zdomcih in izseljencih DOMOVINA Moja domovina je Jugoslavija. To besedo rada slišim in jo s ponosom izgovarjam. Domovina mi res veliko pomeni. V njej živim svobodno, brez nasilja in pomanjkanja. S svojimi naravnimi lepotami me obdaja in vabi na toplo morje, tja, kjer je naše okno v svet. Domače gore pa me odprtih rok sprejemajo poleti in pozimi. 29. novembra praznuje svoj rojstni dan. Kaj naj ji podarim, s čim naj jo razveselim? Lepo obnašanje in pridno učenje bo najlepše darilo za njo. Nada Krajcar OŠ Šalovci Naša domovina praznuje 29. novembra svoj rojstni dan. Zato vasi in mesta okrasijo z zastavami. Zvezda na zastavi pomeni, da živimo v svobodni domovini. Vojaki in pionirji pa nosijo zvezde na kapah. Za rojstni dan domovine pa cicibani dajo zaobljubo, da bodo postali pridni pionirji. Mojca Smolko, 2. raz. OS Videm ob Ščavnici Tudi psi se pogovarjajo Na kmečkem dvorišču se je ustavil lep avto. Izstopili so. Deklica je v roki držala psička. Položila ga je na tla, da bi malo tekal naokrog. Psiček je zagledal svojega sorodnika — vaškega psa. Tedaj pa mu je vaški pes kar brez pozdrava poočital: »Oh, kako si suh!« »Kako umazan si pa ti!« mu ni ostal dolžan mestni pes. »Jaz sem mestni pes, zato moram paziti na postavo,« mu odvrne mestni pes. Vaški ga pogleda od glave do peta in mu reče: »Pa si res ' vstaven in suh. Toda mi vaški psi imamo vedno dovolj hrane in ne gledamo na postavo. Posebno se najemo, ko so koline.« »Koline, kaj pa je to za stvari,« se pozanima mestni pes. »Mestna reva,« mu reče vaški, »koline so pač koline«. »Takrat se do sitega naješ, praviš?« »Ja, mestna reva, ti še nikoli nisi videl kaj takega, a ne?« ga zasmehuje vaški pes. »Mi v mestu pa hodimo na sprehode in na zabave z belo pentljo okrog vratu, . . 3- Zavezanci za plačevanje samoprispevka so vsi občani, ki imajo na območju vasi Velika Polana stalno bivališče in občani, ki imajo tu nepremičnine. 4. Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Polana-Velika Polana pri SDK 51920-842-021-8680 — krajevni samoprispevek za vas Velika Polana. 5. Od zavezancev, ki obveznosti iz samoprispevka ne izpolnjujejo v skladu z določili se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravljala uprava za družbene prihodke Skupščine občine Lendava. 6. Za izvajanje na referendumu sprejetega programa, za zbiranje sredstev in njihovo namensko uporabo je odgovorna skupščina (vaški odbor V. Polana) krajevne skupnosti Polana-Velika Polana, ki mora v skladu s predpisi o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati krajane. 7. Ta sklep začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. septembra 1987 dalje. V. Polana, 19. 8. 1987 Predsednik skupščine KS Polana-Velika Polana Jože Jaklin 212. Na podlagi 157. in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81. 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. novembra 1987 sprejela ODLOK o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota 1. člen 2. člen Odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave št. 4/86) se spremeni in sicer: — Zap. št. 6 in 7 se združita, tako da novi test glasi: » 6. DO Mesna industrija ima 2 delegatski mesti« — Tekst pod zap. št. 25 se spremeni in glasi: » 25. DO Panonija in DO Blisk se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto« — Tekst po zap. št. 36 se črta.in se vnese novi, ki glasi: » 36. Slovenijales DO Platana ima 1 delegatsko mesto« 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 013-4/87-1 V M. Soboti, dne 19. novembra 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER. 1. r. 213. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84, 39/85, 11/86 in 21/87) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 31/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. 11. 1987 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini M. Sobota V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 10/77 do 29/85) se odpravi tarifna št. 2 — občinski davek od prometa alkoholnih pijač. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1988. Številka: 422-10/87-9 j Datum: 14. 10. 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. t t t < l J ; h « u * Radijski in televizijski spored od 4. do 10. decembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA PETEK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. SOBOTA: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- no, 16.55 Obvestila, TV LJUBLJANA 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Reklame— glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14. do 16., telefon: 21-232. NEDELJA: 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne totetij-ska, humor), 14.30 “ Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13,00, telefon: 21-232. PONEDELJEK: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Reklame—Glasba, 18.00 — Iskanje—znanje— ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TOREK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- no, 16.55 Obvestila, SREDA: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- 17.00 — V živo, 17.30 — Reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. jTV LJUBLJANA no, 16.55 Obvestila, 17.00 — Gospodarska te- ma, 17.30 Reklame — glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 19.00 — [ Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. ČETRTEK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktual- no, 16.55 Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja, 17.30 — Reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 10.00 Tednik. 11.00 Svet na zaslonu. 11.40 S. Lagerlof: Gosta Berling, ponovitev 4. dela švedske nadaljevanke LJ (do 12.40). 15.25-00.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 15.40 Video strani. 15.15 Tednik. 16.55 Svet na zaslonu. 17.35 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 2. del. 17.50 Super stara mama, 5. del angleške nadaljevanke. 18.10 1000 udarcev: Od poljubčka do zaušnice, izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Planet Zemlja: Zgodbe iz drugih svetov, 4. oddaja dokumentarne serije. 21.05 J. Jaksen: Sever in jug, 10. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Tv dnevnik. 22.45 Bilo je nekega poletja, ameriški film. 23.55 Video strani. TV LJUBLJANA |TV LJUBLJANA Oddajnik II. TV mreže: 16.55 Tv dnevnik. 17.10 Reka: SP v rokometu (mladinci)— Jugoslavija Romunija, prenos, (sl. kom.). 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabava vas Marina Tucakovič. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Film pred filmom, nemški dokumentarni film. 22.35 En avtor, en film. 8.10 Radovedni Taček: Riba. 8.25 Pamet je boljša kot žamet. 8.30 Kljukčeve dogodivščine, 15. del. 8.45 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce: Ferenc, Ferenc. 9.25 V. Jeraj: Bajke med rožami. 9.40 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 2. del. 9.55 Srečanje na festivalu v Šibeniku. 10.55 MPZ Zagorje 86, 15. oddaja. 14.25 Video strani. 14.40 Ciklus F. Astaira: Velikonočna parada. 16.30 Kulturna dediščina: Umetniška topografija Koprivnice. 17.00 DP v košarki (M) — Crvena zvezda :Cibona. 18.25 Da ne bi bolelo: Ženska v meni. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Mrtev človek, francosko nemški film. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Pop Satiri-kon-Ž. Petan-E. Fritz-U. Koder: Na slovenskem je j rima. 23.05 Video strani. Oddajniki 11. TV mreže: 15.40 Jugoslavija, dober dan. 15.10 Mladinski film. 16.40 Slovesna obljuba, drama. 17.40 Otroška predstava. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Svet na zaslonu. 21.45 Poročila. 21.50 Feljton. 22.20 Jazz. 22.50 Športna sobota. rTVUUBLJANA 10.40 M. Lawrence Vrnitev v paradiž, ponovitev 6. — zadnjega dela avstralske nadaljevanke. 11.25 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola. 11.55 Propagandna oddaja. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Planet zemlja: Zgodbe z drugih svetov, ponovitev 4. oddaje. 13.25 Video strani. 13.40 Glasbena oddaja. 14.00 Video strani. 14.15 J. Janicki-A. Mularczyk: Hiša, 4. del poljske nadaljevanke. 15.35 Stari grehi ne zarjavijo, nemški film. 17.15 Slovenci v zamejstvu. 17.45 Ex libris M & M. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič, 5. del nadaljevanke tv Beograd. 21.10 Zdravo. 22.40 Mesta: Titograd, 7. oddaja. 23.10 Video strani. 10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Ciklus Axela Cortija — Kam in nazaj: V nas bog ne verjame več, avstrijski film (č/b). 16.35-23.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 16.50 Video strani. 17.05 Tv mozaik, ponovitev. 17.25 Radovedni Ta-ček: Maska. 17.40 Pamet je boljša kot žamet. 17.45 Znak, 3. del otroške serije TV Sarajevo. 18.15 Naša pesem Maribor, 12. oddaja. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 D. Steel: Usodna križanja, 3. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. 21.40 Tv dnevnik. 21.55 Jugoslovanska teveteka. 22.55 Videostrani. 10.00 Šolska tv — Kemija: Ogljik. Naravoslovje: Svet okoli nas: Tla. Obrambna vzgoja: Radiolo-ško-biološko-kemična za- TVUUBLJANA TV LJUBLJANA ščita. Jezikovni utrinki. 11.05 Angleščina XXVI. 10.00 Mostovi. 10.30 Shakespeare na tv — 2. oddaja: 11.35 Francoščina IX. 16.10-23.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 16.25 Video strani. 16.40 Tv mozaik — Šolska tv, ponovitev. 17.45 Bratislavski zlati september, otroška oddaja. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Shakespeare na tv — 2. oddaja: Henrik IV. 2. del. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Integrali. 23.35 Video strani. Oddajnik II. TV mreže: 17.30 Tuji jeziki. 18.30 Mostovi Hidak. 19.00 Henrik IV. 2. del. 15.20-23.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 15.35 Video strani. 15.50 Tv mozaik, ponovitev. 16.20 Tuji jeziki. 17.20 Kljukčeve dogodivščine, 16. del. 17.35 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce — Amerika je predaleč. 18.15 Pota odraščanja: Rumena minuta, 4. oddaja izobraževalne serije. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Divja horda (del. naslov). 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Portret: Dr. Miha Potočnik. 23.35 Video strani. 10.00 Šolska tv. 11.00 Mož, ki je ubil Libertyja Walancea, ameriški film (č/ b). 16.00-23.20 TELETEKST RTV UUBUA-NA. 16.15 Video strani. 16.30 Tv mozaik — Šolska tv, ponovitev. 17.30 L. Suhodolčan: Piko Dinozaver. 17.40 Pisma iz tv klobuka. 18.25 Potrošniška porota. 19.00 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 S. Lagerlof: Gosta Berling, 6-zadnji del švedske nagaljevanke. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Kratki film: Zeleni žarek upanja. 22.40 Manjšine bogastvo Evrope: Katalonci. 23.10 Video strani. TV ZAGREB > TV ZAGREB Oddajniki II. TV mreže: 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini. 12.15 Rovinjska srečanja glasbenih akademij. 13.00 Športno popoldne. SP v rokometu — Jugoslavija :ČSSR. Vaterpolo —-POŠK:Partizan. 19.30 Tv dnevnik.20.00 Avtomanija, poljudnoznanstveni film. 20.25 Mali koncert. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 A. Strindberg, švedska nadaljevanka. 22.00 Dokumentarna oddaja. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška nadaljevanka. 17.45 Otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Mali koncert resne glasbe. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Življenje Emila Zolaja, francoski filtn. 22.35 Znanost. Video godba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kvaliteta življenja: Zdravje in družina, 3. oddaja. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Manjšine — bogastvo Evrope: Katalonci. 21.05 Narodna glasba — vključitev. 21.50 V senci groze, tv nanizanka. Oddajnik II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik 17.30 Otroška serija. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda — 2, tekme 3. kola Uefa. 22.30 Tv dnevnik. Oddajnik II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Tv 19.10 Risanka. dnevnik. 20.00 glasba. 20.45 koledar. 19.30 Tv Narodna Poročila. TV ZAGREB || TV ZAGREB 8.25 Tv v šoli, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 21.05 Kvizkoteka, 22.05 Dnevnik, 22.25 Kulturni magazin, 23.55 Nočni program 9.00 Tv v šoli, 14.00 Ponovitev, 15.30 Narodna glasba, 16.00 Tedenski tv spored, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: C. Zvezda—Cibona, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pogovor, 20.15 Navadni ljudje (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Nočni program TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Grizly Adams, 14.50 Sestanek brez dnevnega reda, 16.30 Reportaža, 17.05 Maček na vroči pločevinasti strehi (film), 18.55 Čarovnik iz Oza, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karadžič. 21.15 Zabavna oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.20 Športni pregled, 23.05 8.45 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.05 Manjšine — bogastvo Evrope, 21.35 Dnevnik, 21.55 Nočni program 8.30 Tv v šoli, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dokler minevajo dnevi (nadaljevanka), 21.30 Teme in dileme, 23.00 Dnevnik, 23.20 Nočni program /O ljubljanska banka Pomurska banka 20.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 21.10 Dokumentarni večer. 22.35 Vi-deopis. TV AVSTRIJA TV ZAGREB TVAVSTRIJA 13.55 Otroški in mladinski spored, 18.50 Znameniti zbiralci, 20.15 Božič v Evropi, 21.45 Šport, 22.00 90 let Karl Heinza, Waggerla, 22.20 Koncert. 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.20 Iz filmskega sveta, 22.05 Šport. Drugi program 16.00 Program po željah, 17.30 Zgodbe z industrijske preproge, 18.00 Tedenski tv spored 18.30 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Živali pozimi, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Moja draga Klementina (film), 23.55 Akti X,Y - nerešeno, 0.05 Deseti dan (film), 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Šport, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Presneta sedmica , 22.00 Da, minister, 22.25 Jazz, 23.15 Šport. Drugi program 10.55 SO v smučanju, 15.15 Tedenski tv spored, 15.45 Šah, 15.15 Pogled v deželo, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 V džungli zla, 23.20 Morilec z dežnikom (film), TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gozdna hiša, 21.15 100 let Othella, 22.15 Spektrum, 23.05 Šport. Drugi program 9.00 Matineja, 10.55 SP v smučanju, 14.15 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Ženska za zaljubiti (film), 21.55 Račun zagotovo pride (film), 23.50 Angel s trobento (film) 9.00 Poročila 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Utu (film), 23.45 Velika prevara (film), Drugi program 16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwald-ska klinika, 21.15 Schiling, 22.00 Čas v sliki. 22.22 Poti k Drugi republiki, 23.30 Človek in glasba TV MADŽARSKA Drugi program 9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.50 Ragtime (film), 0.25 Rdeča puščava (film), ljubljanska banka Pomurska banka I TV MADŽARSKA 9.00 Tv v šoli: 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmoskop, 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program /O ljubljanska banka Pomurska bank* TV ZAGREB TV AVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Grenka sladkost življenja, 22.00 Pekel na Pacifiku, 23.45 Petro-celli. 9.00 Tv v šoli, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.00 Koncert, 22.00 Dnevnik, 22.20 Nočni program TVAVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Dru- Drugi program 16.00 Program poželjah, 17.00 Vzgojna odaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Bavarska zgodovina sveta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Gledališče na tv, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Post za Alaha (dok. film), 23.10 Šport. žinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, Glasbeni senik, 21.55 22.22 Pot k preteklosti 0.20 Equalizer Drugi program 16.00 Program po (film), željah, 17.15 Dok. film, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2 TV MADŽARSKA 9.05 Ponovitve (Panorama; Zastojnkarji; Narodna galerija). 11.45 Telovadba za invalide. 16.00 Tretji kanal, sci-fi serija. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Hrepenenje, francoski č/b film. 21.50 Reportaže. 22.15 Družabni plesi. 22.45 TV dnevnik. 9.00 Spored za otroke in mla- I dino. 11.15 Burleska, Chaplin. | 11.30 Naš ekran. 12.55 Direndaj. 13.45 Naši tigri. 14.40 Bar-kochba. 15.30 Pravni primeri. 16.20 Popevkarska TV lestvica. 17.00 Dnevnik. 17.15 Rdeči križ. 17.45 Nove knjige. 18.40 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Francoska zveza, amer, film. 22.05 Film se vrti. 23.25 Gene Hackman, amer. film. 23.55 TV dnevnik. j TV MADŽARSKA TV KOPER TV KOPER 8.05 Spored za otroke. 10.15 Sandor Rozsa, pon. 11.25 Glasbeni butik. 12.15 TV kviz. 14.30 Robert Ratonyi show. 15.00 Tajna zgodba nafte, pon. 16.05 Zgodba sv. Nikolaja, angleški film. 16.55 Kovač. 17.05 Delta. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Janika, tragikomedija. 21.40 Te-lešport. 23.20 Poročila. 17.35 Video strani. 17.40 Skladatelj Mate Hollos; narodne, najboljše priredbe v zadnjih 40. letih. 18.05 Domovina gorskega slona, kanadski kratki film. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Gospod Hulot v prometu, francoska filmska komedija iz leta 1971. 21.30 Panorama, svetov-nopplitični magazin, posebna oddaja. 22.30 TV dnevnik. 9.00 Šolska TV. 10.00 Akcijska skupina, pon. 10.45 Delta, pon. 11.10 Telovadba za invalide. 17.15 Spored za 3 dni. 17.20 Za najstnike. 18.05 Koledar 1987, razmišljanje o modi. 19.05 Mini studio '87. 19.30 TV dnevnik. 20.05 V senci velikega hrasta, 3. del italijanske serije. 21.05 Studio '87, kulturni TV tednik. 22.00 Dokumentarni film. 22.50 TV dnevnik. 9.05 Šef, ti si sila, TV komedija. 10.05 Studio ’87, pon. 14.55 Tretji kanal, sci-fi serija. 16.05 Kratki film. 17.05 Koncert v železarni. 18.05 Studio Pecs. 18.50 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Honore de Balzac: Polkovnik Chabert, TV igra. 21.15 S čistim srcem, ob 50-letnici smrti pesnika Attile Jozsefa. 22.45 TV dnevnik. TV MADŽARSKA || TV KOPER TV KOPER TV KOPER 9.05 TV doktor, tema: Aritmija. 9.15 Med tiri, TV film. 11.00 Koledar, pon. 16.00 Kratki filmi. 16.50 Popevke skozi stoletja. 17.20 TV borza. 17.30 Svet videa. 18.15 Telešport. 18.40 Miki in Donald, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Cenjena sila, kanadski TV film. 21.00 Ozadje vesti. 21.45 Kipar Istvan Maro-sits. 22.15 Posebno posebni oddelek, kriminalka. 22.40 TV dnevnik. 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Vstajenje — četrti del. 16.35 Program za otroke — risanke, telefilmi in dokumentarec. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Film: Rimska zgodba. 16.50 Program za otroke: Lutke. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Arhiv umetnosti. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman telefilm. Mary Hartman telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Veliki glasovi iz Pesara — Monserrat Caballe. 22.35 TVD vsedanes. 22.50 Cousteujeva Amazonka — dokumentarec. 20.25 Tv novice. 20.30 Sanje in resničnost — II. del. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Strup — telefilm. 23.00 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.40 Zgodovina odkritij — dokumentarec. TV KOPER 14.00 Program dneva. 14.15 Veronica — telenovela. 15.15 Film: Nasledniki King Konga. 16.45 Dokumentarna oddaja. 17.15 Zdravila: sovražniki ali prijatelji 17.30 Košarka: CZ— Cibona. 19.00 Rodna letina — domača dela — I. del. 20.00 Dve strani Jadrana — dokumentarec. 20.30 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled. 21.00 Film: Morilčeva sled. 14.00 Program dneva. 14.15 Tv novice. 15.15 Vstajenje — peti del. 16.20 Program za otroke: Risanke telefilm in dokumentarec. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov, oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Morilčeva sled — ponovitev. 22.00 TVD stičišče. 22.15 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 22.50 Košarka: Tracer Milano — Benetton Treviso. 14.00 Program dneva. 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Vstajenje — 6. del (zadnji). 16.45 Program za otroke: risanke, telefilm in dokumentarec. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Mary Hartman — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 Tv novice. 0.30 Neznanka - 3. del. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Časovni stroj. 22.45 Košarka: Fantoni Udine—Čuki Mestre. 14.00 Program dneva. 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Malombra — nadaljevanka. 16.15 Program za otroke: risanke, telefilm in do kumentarec. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Pod zvezdami — variete. 21.50 Tvd vsedanes. 22.05 Svet živali — dokumentarec Davida Attenbourgha. 22.40 Rokomet — italijansko prvenstvo. Nogomet: evropski pokal. TV KOPER 14.00 Program dneva. 14.15 Tv novice. 14.20 Veronica — telenovela. 15.15 Malombra — 2. del. 16.15 Program za otroke: risanke, telefilm in dokumentarec. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Mary Hartman — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Otroci filma — tv nadaljevanka — I. del. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Eurogol. 22.25 Vila Paradiže — film. VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 STRAN 17 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in majhen zamrzovalnik po ugodni ceni prodam. Ogled: Toth, St. Rozmana 2, M. Sobota. M—840 RENAULT 4, star 10 let, ugodno prodam. Mladinska 62, M. Sobota ali tel.: 24-644. M-941 ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano, dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. Telefon 71-010, od 6. do 13. ure, ali Anton Baša, Melinci 3 b. M-942 TRAKTOR STEYR, tip 84 A, 18 KM, s koso in jermenico, silos, kom-banj, tip kemper, malo rabljen, prodam. Ernest Sukič, Dolnji Slaveči 65. M-943 MALE PUJSKE prodam. Fujs, Murska 10, Krog. M-944 SILOKOMBANJ, enoredni, SK 80, in stroj za ličkanje koruze, prodam. Murski Čmci 23. M-945 KRAVE IN MLADE TELICE za nadaljnjo rejo prodam. Markišavci 27. M-946 OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK, uvožen, prodam. Tel.: 79-105, popoldan. M-947 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, ugodno prodam. Šeruga, Pečarovci 101. M-948 POMIVALNO KORITO, ELEKTRIČNI IN PLINSKI ŠTEDILNIK, prodam. Telefon: 25-273. M-949 NOVO KABINO ZA TRAKTOR ze-tor 3511, Avtoradgona, in gozd v Veržeju prodam. Franc Matuš, Dolenci 30, p. Šalovci. M-950 POLONEZ, garaži ran, letnik 1981, prodam. Poznanovci 26. M-781 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, 25.000 kalorij, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-951 RENAULT 4, letnik 1975, obnovljen, prodam. Ogled po 16. uri na Cvetni 16 v Turnišču. M-952 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE STADLER, ugodno prodam. Žižek. Ivana Regenta 19, M. Sobota ali tel. 21-304. M-953 OBRTNIKI - KMETOVALCI Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem, sadovnjakom, 27 a, njivami, 28, 29, 84 in 250 arov, ter travnikom, 51 arov, in gozdom. 43 arov, v Gorici ugodno prodajam skupaj ali posamezno. INFORMACIJE: Storitveni biro Josip Kelemen, Gregorčičeva 46, Murska Sobota, ali telefon 23 264. VISOKO BREJO SVINJO prodam. Doljnja Bistrica 5 a. M-954 KRAVO, staro 8 let, kontrola A, breja 8 mesecev, prodam. Zenkovci 67. M-955 ZASTAVO 101, celo ali po delih, in 10 m* hrastovih drv prodam. Dravec, Ivanci 42, Bogojina. M-956 ZASTAVO 101, letnik 1979, ugodno prodam. Tel: 24-004. M-957 TORPEDO 6006, letnik 1982, prodam. Veščica 28. M-958 TROSILNIK GNOJA SIP 2700 ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 98. M-960 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Boreči 44 a, Križevci pri Ljutomeru. M-961 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO prodam. Benkič, Gregorčičeva 20 a, Murska Sobota. M-962 SENO, v balah, in novo bučno olje, prodam. Veščica 50. M-963 ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, prevoženih 42.000 km, prodam. Informacije po tel.: 22-330, int. 22. M-966 VALOVITO STREŠNO OPEKO SKANDIJA prodam. Informacije Ignac Horvat, Varaždin, JAL-KOVEC, Brača Radiča 52, ali telefon 042 41 664 MOSKVIČ, AVTOMOBIL vozen, prodam. Informacije Karel Černjavič, Trg zmage 8, M. Sobota, tel.: 21-278 M-967 DVA FOTELJA in kavč za dnevno sobo in pralni stroj prodam. Tel.: 24-746. M-969 GOLF, karamboiiran, in zamrzovalno skrinjo gorenje, 410 I, prodam. Inf. po telefonu: 87-200. M-970 MALE PUJSKE in moped TOMOS 14 M, nov, prodam. Gederovci 38. M-971 RENAULT 4, letnik 1978, potreben popravila, prodam. Tel.: 46-124. M-973 ŠKODO 110 L, letnik 1973, dobro ohranjeno, prodam za 35 SM. Tel.: 77-033. M-974 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv, frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen | plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. MARSCHALL SUPER BASSIOO W prodam. Buzeti, Bakovci, Partizanska 20. M-975 ZASTAVO 101 in karamboiiran kombi 850 ugodno prodam. Banovci 7. M-976 TRAKTOR zetor 2511 s koso prodam. Rajner, Rakičan, Zvezna 13. M-978 SLAMOREZNICO, enofazni molzni stroj in kotel za žganje in kuho — 50 litrski, prodam. Aranka Oškola, Pa-novci 39. M-980 VALOVITO STREŠNO OPEKO skandija prodam. Informacije: Ignac Horvat, Varaždin, Jalkovec, Brača Radiča 52, ali tel.: 042 41-664. M-984 MALI FERGUSON, letnik 1976, prodam. Gider, Rogašovci 75. M-985 DVE TRAJNOŽARNI PEČI prodam. Naslov v upravi lista. M-986 RODOVNIŠKE MLADIČE -BOKSARJE prodam. Hajdinja, Rogašovci 13. M-988 ŠTIRI KRAVE PRODAM. Strukovci 15. M-1010 TRAKTOR STEYR 30 KS, s koso in jermenico, prodam. Ficko, Radovci 15. M-I0II DIANO, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tomšičeva 22, Murska Sobota. M—1007 OSEM TEDNOV stare pujske prodam. Rakičan, Zvezna 15. M—1009 KRAVO staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Franc Hari, Sp. Ščavnica 75. GR-13701 GOLF, letnik 1978, registriran do 23. 10. 1988, prodam. Jože Trstenjak, Lo-kavci 18, p. Negova. GR—13702 MOPED BT 50 TOMOS, star 5 mesecev, ugodno prodam. Telefon: 069 74-335. GR-13703 FORD ESCORD, letnik 1977, prodam. Mira Puhar, Paričjak 28, p. Radenci. GR-13706 FERGUSON 560 prodam ali zamenjam za ferguson 539 z doplačilom. Branko Matjašič, Slaptinci 40. GR— 13707 FORD CAPRI, generalno popravilo motorja, dobro ohranjen, prodam. Franc Ivanič, Kapelski Vrh 30, p. Radenci. GR-13708 IZDELOVALCI LESENIH OKVIRJEV ZA SLIKE! V zalogi imam večjo količino izdelanih letvic v petih barvah iz afriškega in domačega lesa v tekočih metrih 2,5 cm x 2 cm. Prodam tudi novi kovček za montiranje zvočnikov za muzikante. Ludvik Gerič, mizar, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 24. M—995 Strešno kritino ETERNIT, plošče 40 x 40, sive, 1358 kosov prodam. Telefon v službi dopoldan 069 79-021, int. 25. GR-13699 OPEL KADETT prodam. Marjan Lušanc, Janžev Vrh 66, Radenci. GR-13700 ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. Prešernova 13, Ljutomer. IN— 18612 SPALNICO ANDREJA, malo rabljeno, ter otroško posteljo ugodno prodam. Jure Biškup, Babinci 45, Ljutomer. IN-18609 MOTORNO KOLO CROSSAR SUZUKI, 250 kubikov, prodam. Beznov-ci 36 ali tel.: 76-825 M-989 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Tropovci 27. M—990' KAVČ z izvlečnim delom, kotom, tri fotelje in kuhinjo marles prodam, tudi na posojilo. Tel.: 062 701-024. M-991 NEGA TELESA Z AKUPUNKTURO! Imate težave? Je vaš videz poln sreče in zadovoljstva? Če ni, nas pokličite, radi vam bomo pomagali. 069 74 192 JUGO 45, star 3 leta, prevoženih 17000 km, prodam. Ludvik Hari, Andrejci 65, p. Martjanci ali tel.: 48-056. M—992 PODKLETENO HIŠO, 260 m2 stanovanjske površine, III. gradbena faza, na 3-arski parceli v Murski Soboti, prodam. Telefon: 21-177. M—993 VISOKO BREJO KRAVO in male pujske prodam. M. Črnci 18. M—994 PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Krog, Plečnikova 6. M—996 MOTORNO ŽAGO partner, malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. Mala Polana 98. M-997 PRENOSNI VIDEOREKORDER prodar. Tel: 21-907. M—998 KOM BANJ EPPLE 250, dobro ohranjen, prodam. Kormendi, Pordačinci 21, p. Prosenjakovci. M—999 MOPED APN 6, dobro ohranjen, prodam. Tel: 78-238. M-1000 FORD ESCORD, letnik 1971, registriran do junija 1988, in FORD ESCORD, nevozen, z vsemi rezervnimi deli, prodam. Informacije po telefonu: 069 21-925 ali v odvetniški pisarni J. Korpiča v M. Soboti, ogled v Če-pincih 147. M—PO KRAVO, visoko brejo, prodam. Tišina 57. M-1002 ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Gančani 90. M—1003 ZAMENJUJEMO VSE VRSTE BARVNIH EKRANOV za TV po konkurenčnih cenah. Določene tipe zamenjamo takoj, druge pa v enem tednu. Popravljamo tudi vse vrste barvnih in črno-belih TV sprejemnikov. Priporoča se RTV servis MARJAN ZEMLJIČ, Glavni trg 1, Ljutomer ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Janez Županec, Radomerščak 36, Ljutomer. IN—18611 ŠKODO 120 L, prodam. Ogled v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure. Sonja Prelog, Ivana Kaučiča 4 a, p. Ljutomer. IN—18610 BREJO KRAVO prodam. Hermina Gone, Mostje 17. IN—13104 MAN 8156 TRAMBUS, avtocisterno, 10500-litrsko, prodam. Tel.: 069 75-881. LE—13111 SLAMOREZNICO na motorni pogon prodam. Marija Bočkor, Markovci 87, p. Šalovci. M —1012 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 104 a. M —1013 ŽITNI KOMBANJ ZMAJ 780 v dobrem stanju prodam. Martin Pozde-rec, Melinci 91 ali tel.: 71-369. M — 1015 VW POLO ugodno prodam. Rakičan, Kotna 25, ali tel. 23-374. M-1016 TELICO, brejo 7 mesecev, ali kravo, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Krašči 21. M-1017 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Potočnik, Vadarci 31, pošta Bodonci. M—1019 JAWO CZ 175, vozno, ugodno prodam. Gerlinci 77. M —1020 NADSTROPNO POSTELJO in otroški voziček prodam. Vukelič, Lendavska 23 b, M. Sobota ali tel.: 23-760. M —1021 # U GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. KUHINJSKI električni štedilnik (4 elektrika, 2 plin) prodam. Tišina 64. M-1024 TRIFAZNO vodovodno črpalko, komplet s hidroforom in avtomatiko, rabljeno 3 mesece, prodam. Milan Celec, Jurčičeva 12, Čemelavci. M — 1025 FORD 1300 prodam. Tel.: 21-511 int. 13. M —1026 PSE VOLČJAKE, mlade, prodam: Jauk, Domajinci 24. M—1028 KAVČ, DVA FOTELJA, dve postelji in tri omare ugodno prodam. Šercer-jevo naselje 7, Murska Sobota, ali tel.: 23-211. M-1029 KAVČ IN SEDEŽNO GARNITURO prodam. Informacije vsak dan od 16. ure na tel.: 25-139. M-1030 DVOREDEN PLETILNI STROJ z mnemomatikom, znamke singer, prodam. Informacije od 16. ure na tel.-: 25-139. M-1030 TOMOS AVTOMATIK, dodatno opremljen, prodam. Tel.:'72-638 ali telefon 72-642. M-1032 ELEKTRIČNO KITARO KOPIA GIBISON les paoul in ojačevalnik čajavec, 150 W, nujno prodam po zelo ugodni ceni. Jože Horvat Vadarci 100 a, 69265 Bodonci ali pa se oglasite v hotelu Termal v Moravskih Toplicah. M-1033 STAREJŠI KAVČ in dva tapecirana stola prodam. Roman Plohl, Ormoška 14, Ljutomer. M —1031 TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Marija Kerec, Fin-žgarjeva 1, Radenci. M—1034 MOTORNO ŽAGO STIHL 051 prodam. Raščan, M. Polana 77. M—1037 KRAVO, STELNO, staro 8 let, in telico, staro 18 mesecev, prodam. Čren-šovci 204. M—1038 TRAKTOR IMET 533, odlično ohranjen, prodam. Milan Erjavec, Braton-ci 13. M-1039 ZASTAVO 101 GTL 1983 prodam. Brezovci 57, Puconci. M—1040 NOVO — NOVO — NOVO MIZARSKI SERVIS, ki montira in popravlja vse mizarske izdelke. NAROČILA: MIZARSTVO SKLEDAR Serdica 1 c tel.: 78 632 od 8. do 9. ure vsak dan. ' PREPROGO, 2,5 x 3,5 m, peč na tr-- da- goriva- KUPPERSBUSCH,' -pralni stroj, 14-programski, vse samo za 40 SM, in žago za drva še v garanciji prodam 10 % ceneje. Gradišče 48 a. NOVO TERMOAKUMULACIJSKO peč elind 5, pralni stroj CANDY, vozička — globok in športni — uvožen, prodam. Todorovič, Finžgarjeva 27, ali tel.: 22-330 int. 39. M-1044 KRAVE prodam. Franc Kociper, Panonska 40, Rakičan. M-1045 KRAVO, BREJO 6 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Fokovci 62. M-1046 VINOGRAD NA ŽICI, 0,36 ha, v La-honcih blizu Ljutomera, prodam. Tel.: 87-439. M486I6 ZASTAVO 750, z rezervnimi deli, registrirano do avgusta 88, prodam ali zamenjam za jawo 350 ali zastavo 101, karambolirano, vozno, po možnosti registrirano. Ključarovct 37, 69242 Križevci pri Ljutomeru. In-18617 FRANCOSKO POSTELJO prodam. Brezovci 23, Puconci, M-AK R-4 TLS in nekaj nadomestnih delov prodam. Tel.: 78-602. M-1048 NERABLJENO TRAJNOŽARNO PEČ PLAMEN ugodno prodam. Dobrovnik 98. M-I049 OPRAVLJAM VSE VRSTE SELI- TEV do 4 tone — keson 6 x 2,5 m. PRIPOROČA SE Stanko Feuš, Ljutomer, telefon 069 81 875 ZASTAVO 101, nevozno, ugodno prodam. Ogled ob nedeljah, Grah, Radovci 34. M-1050 TRAKTOR STEYR 30, s koso in jermenico, prodam. Lipovci 94 ali tel.: 71-132. M-1Q53 OPEL ASCONO B 1,6, dobro ohranjeno, prodam. Tropovci 69. M-1055 ZASTAVO 750 IR, motor lahko uporaben za dele, prodam. Informacije po tel.: 75-515 od 6. do 14. ure. M-1056 ZASTAVO 101 GTL 55, staro 18 mesecev, nujno prodam. Gančani 18 a. M-1057 OKNO TERMOTON JELOVICA, novo — nerabljeno, 180 x 140, in vrtalni stroj ISKRA H1LTI prodam. Tel.: 70-037. M-1058 ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, 250-litrsko, staro 2 leti, prodam. Tel.: 26-567. M-1059 PRIKOLICO ZA AVTOMOBIL in motor za NSU 1200 prodam. Fokovci 42. M-1060 JUGO 45, letnik 1983, prodam. Telefon: 069 73-040, int. 692, dopoldne. M-I06I — —• STREŠNO KRITINO ETERNIT, PLOŠČE 40 x 40, sive, 1358 kosov, prodam. Telefon dopoldne v službi: (069) 79-021, interna 25. GR-13699 OPEL KADETT prodam. Lušanc, Janžev Vrh 66, p. Radenci. GR-13700 FOTOAPARAT CANON AE 1. dobro ohranjen, prodam. Informacije v uredništvu Vestnika, (dl) TRAKTOR FERGUSON 42, tehnično pregledan, prodam. Alojz Žerdin, Lipa 160. M-1067 NOVE IN RABLJENE REZERVNE DELE za NSU 1200, večjo količino in motor z menjalnikom prodam. Tropovci 61. M-1070 KRAVO, kontrola A, staro pet let, brejo osem mesecev prodam. Dobrovnik 141. M-1072 OSEBNI AVTO TOYOTA CORONA MARK 2 prodam. Telefon: 72-009. M-1073 TRAKTOR STEYR 188 s koso prodam. Telefon zvečer: 48-033. M-I074 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Puconci 17 C, popoldan. M-1075 TRAKTOR ZETOR 2511 ugodno prodam. Bratonci 73, telefon: 71-271. M-1076 OSEBNI AVTO WARTBURG CARAVAN, letnik 1971, prodam. Telefon: 76-302. M-IO78 Zaposlitve FRIZERSKO POMOČNICO TAKOJ ZAPOSLIM. Informacije po telefonu: 23-855. M-16062 OSEBO ZA PRODAJO KOVIN- SKEGA IZDELKA NA MIKLAVŽEVEM SEJMU iščem. Telefon: (069) 81-895 (Jože — zvečer). IN-18619 Sobe OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamemo v najem. Možnost predplačila. Ponudbe na upravo lista pod šifro: NUJNO. M-1005 OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO SOBO ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI nujno iščeta mlada zakonca, oba zaposlena, brez otrok. Plačata redno in dobro. Po želji pomagata tudi v hiši. Tel.: 21-945 ali naslov v upravi lista. M-1023 NUJNO IŠČEM garsonjero, sobo ali stanovanje v Murski Soboti. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista ali tel.: 78-035, zvečer. M-1035 Razno OBRTNIKI! Potrebujete strokovnjaka za vodenje poslovne evidence? Povprašajte na naslov, ki je v upravi lista. M-1001 OBRTNIKI’ Sprejmem vodenje knjigovodstva, korespondence in tudi sestavljanje davčne napovedi za 1987. leto. Naslov v upravi lista. M-1080 Preklicujem veljavnost spričeval L, 2. in 3. letnika poklicne šole za strugarje, izdane na SCTPU v M. Soboti v šolskem letu 1980/81, 1981/82 in 1982/83. Marjan Rožman, Filovci 8. M-965 Preklicujeva veljavnost neresničnih besed, ki sva jih izrekla o Štefanu Koudili (Imreku). Obenem se zahvaljujeva, ker je odstopil od tožbe. Ernest Raudi in Ana Sever, Pečarovci 91. M-979 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 187138, izdane pri ABC Pomurki, KZ Panonka v M. Soboti, Štefan Sraka, Gančani 60. M-981 SPOROČAMO VEST, DA JE UMRL UPOKOJENI DELAVEC MILICE, NAZADNJE JE SLUŽBOVAL NA ODDELKU MILICE V DOBROVNIKU, Milan Škapin Od njega smo se poslovili 22. 11. 1987 na pokopališču Vrabče pri Sežani. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. DELAVCI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN KLUB UPOKOJENIH DELAVCEV MAKSA PERCA UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, omame, sestre in tete Rozalije Horvat roj. Gyorek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in šopke, nam izrekli osebno ali pismeno sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Horvatu ter osebju internega oddelka — intenzivna nega, bolnice M. Sobota, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Raplu ter vsem, ki so darovali za humane namene. ŽALUJOČI: vsi njeni! Noč zimska te je vzela, tiho si odšla od nas, pa čeprav v hladnem grobu spiš, med nami živa si, kot si bila, saj vso dobroto in ljubezen si za nas izlila. V SPOMIN Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le naša duša preveč trpi. Dan, ki nam je zarezal srčno bolečino, ki je naredil med nami praznino, ta zimski dan, 1. december, bo za vedno ostal v našem spominu. Izteklo se je leto, polno žalosti in bolečine, odkar ni več med nami drage žene, mame in stare mame Viktorije Prem iz Gornjih Slaveč 70 Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, ki se ustavite ob njenem preranem grobu s cvetjem ali prižgano svečo. ŽALUJOČI: mož Avgust, hčerka Zora z možem, sinovi Franc, Avgust in Jože z družinami ter vnuka Vlasta in Branko Preklicujem veljavnost, hranilne knjižice št. 51910-601-10521-2201-2 na ime Franc Bračič, Negova 49, ki jo je izdala H KS Gornja Radgona. M-982 Najdeno je moško športno kolo, novejše. Dvignete ga lahko pri Francu Zamudi Petanjci 104 a. M-1014 IŠČEMO ČLOVEKA, ki bi bil dlje časa pripravljen skrbeti za tri koze in kozla. Nagrada po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-1031 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 1. 1977 na Centru poklicnih šol v M. Soboti! Srečko Babič, Mota 8 a. M-1034 IŠČEM OSEBO za prodajo kovinskega izdelka na Miklavževem sejmu v Murski Soboti. Tel.: 069 81-895 (Jože — zvečer). IN-018619 GOSPODINJE: IZOLACIJO V HLADILNIH SKRINJAH IZDELAMO z uvoženimi materiali takoj, z garancijo, večletna praksa. Telefon: 062 774-806. M-24391 HRASTOVINO, suho, plohe 5,8 cm, kupim. M. Maučec, tel. 76-657, dop. tudi 21-232. M-MM STRAN 18 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Recek upokojenec PTT iz Večeslavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem aktivnim in upokojenim delavcem DO za ptt promet iz Pomurja in zdravniškemu osebju interhega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: žena Hilda, sinova Anton in Jože, hčerki Marica in Bernardka z družinami in sestra Justina z družino. Eno leto te že zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 3. decembra mineva leto žalosti, odkar je za vedno ugasnilo srce našemu dragemu možu, očetu in dedku Janezu Ošlaju iz Filovec Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja, naš dom je prazen, ostala sta tiha žalost srca in spomin nate! Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata Martina Krapca iz Srednje Bistrice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala tudi govornikoma Zveze borcev in krajevne skupnosti, gasilcem, pevcem, g. dekanu in organistu. Žalujoča žena Terezija, sin Anton, hčerka Darinka in brat Ivan z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA '15. novembra nas je komaj v 69. letu starosti zapVistil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Karel Čarni iz Ivanovec 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, posebno pa družinama Čahuk in Kranjec iz Ivanovec, ki sta nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornikom vaškega odbora, kmetov-borcev za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Ivanovci, Solingen, Ljubljana, Jesenice. ŽALUJOČI: žena Karolina, sin Geza z družino, sin Karel, brat Evgen z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Ivan Ščavničar iz Melov Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sovaščanom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, ter vam sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov poslednji dom prekrili s cvetjem. Globoko žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umrl ZAHVALA Stefan Žižek iz Lendavskih Goric 614 Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju bolnišnice v Izoli in Sežani in Zdravstvenega doma v Hrpeljah, g. kaplanu Kozarju za pogrebni obred, sosedom, prijateljem in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za številne vence in cvetje, s katerimi ste okrasili njegov poslednji dom. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra VSI NJEGOVI Alojzija Smolkovič roj. Hegeduš s Petanjec Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, sorodnikom, sosedom, kolektivu Mura — Perilo in ABC—Klavnica — oddelek klobasičarne ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno smo hvaležni dr. Kološevi in strežnemu osebju internega oddelka, ki so ji lajšali bolečine. ŽALUJOČI: mož Stanko, sinova Branko z družino in Stanko, hči Silva z družino in sestra Marija. Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 59. letu nas je prehitro zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ludvik Melin iz Radovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družinama Horvat in Šeruga ter Evgenu Čaru, duhovniku in pevcem za pogrebni obred, govornikoma Alojzu Bernjaku in Edvardu Baši, gasilcem iz Radovec in sektorja Grad. Radovci, 15. novembra 1987 Žalujoči: žena Irena, hčerka Darinka, sinova Miran in Elemir z družinami, brata Karel in Aleksander z družinama ter drugo sorodstvo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 72. letu starosti je za vedno odšel od nas naš ljubi mož, oče, dedek, tast in brat Jože Jerič iz Dokležovja 28 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Zadravcu, g. župniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke, ozdu Mura, tozd Perilo in govor’ niku KS. 6 ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Majda in Lenčka z družinama ter brata in sestri z družinami. Si mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce. Nikdar več na zemlji ne bode izprana, ’ bolela nas bode do zadnjega dne. ZAHVALA V 50. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in sin Štefan Drvarič iz Mačkovec Štefan Škrilec iz Černelavec Vendel Žido iz Markovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Mačkovci in SGP Pomurja Zahvaljujemo se tudi GD Mačkovci, tozdu Mura G. Petrovci in NK Mačkovci. * ŽALUJOČI: žena Marija, sin Janko in sin Štefan z zaročenko Darinko, hčerki Bernarda in Metka Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS, gasilcem ter kolektivoma AP M. Sobota in Potrošnika. Žalujoči: žena Karolina, sin Jože in hčerka Erika z družinama, svakinja Hermina z družino iz Portoroža in sestra Marija z družino. V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za požrtvovalno pomoč v težkih trenutkih in’ vsem, ki so darovali vence in šopke ter v druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS tov. Zorki za ganljive besede slovesa, gasilcem za izkazano poslednjo čast in vsem, ki ste ga v tako’ lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem — iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987 STRAN 19 v besedi in sliki LENART Sprejem za Maistrove borce V torek, 24. novembra, je bil pri predsednici lenarške občinske skupščine Vidi Šavli slovesen sprejem za Maistrove borce in člane odbora za postavitev spomenika generalu in pesniku Rudolfu Maistru-Vojanovu v Mariboru. Vida Šavli je Maistrovim borcem spregovorila o razvojnih prizadevanjih občine Lenart in izrazila željo, da bi postala srečanja z njimi v lenarški občini tradicionalna. Po sprejemu so Maistrovi borci obiskali Zavrh in si ogledali spominsko sobo generala in pesnika Rudolfa Maistra. Maistrovi borci so bili po besedah Zmaga Porekarja navdušeni nad sprejemom in preživetim dnevom v tem lepem koščku Slovenskih goric, ki jih je njihov general zelo ljubil. F. B. Pomurskemu medobčinskemu svetu SZDL Ljutomer Učitelji in učenci dvojezične osnovne šole v Lendavi smo z ogorčenjem sprejeli vest o sporazumu treh avstrijskih strank o ukinitvi dvojezičnega pouka na narodnostno mešanem ozemlju avstrijske Koroške. Naše ogorčenje je toliko večje, ker pri nas že skoraj trideset let z dvojezičnim poukom skupaj izobražujemo in vzgajamo pripadnike slovenske in madžarske narodnosti. Izkušnje našega dela so pokazale in potrdile prednost dvojezičnega pouka tako pri vzgoji kot izobraževanju. Skupno življenje in delo prebivalcev na narodnostno mešanem ozemlju je postalo v teh tridesetih letih mnogo lepše. saj se ljudje med seboj razumemo. ob tem pa spoštujemo in spoznavamo kulturo in kulturno dediščino naroda, s katerim imamo skupno usodo. Vsega tega ne bi mogli doseči z ločevanjem ljudi in poudarjanjem lastne narodnostne vrednosti ter odklanjanjem vsega, kar nas združuje. Učenci in učitelji OS Drago Lugarič Lendava Prekmurski oktet iz Murske Sobote vabi k sodelovanju pevce BARITONISTE IN TENORISTE. Avdicija bo v ponedeljek, 7. decembra 1987, ob 17. uri v Glasbeni šoli v Murski Soboti, soba št. 1. Kuzma---—---------------------------———— Dobili bencinski servis Letošnji praznik dneva republike so posebno slovesno proslavili na Kuzmi, obmejni krajevni skupnosti soboške občine. Pripravili so proslavo s kulturnim programom in odprtjem bencinskega servisa. Na slovesnosti je govoril predsednik soboškega izvršnega sveta Janez Stoti. Poudaril je, da zelo rad prihaja na Kuzmo, kjer živijo pridni lju- Predsednik IS SO Murska Sobota Janez Stoti je prerezal trak in predal bencinski servis svojemu namenu. Foto: F. Maučec DVELETNI ČETVERČKI Savlovi in pomurski četverčki praznujejo drugi rojstni dan. X Službi družbenega knjigovodstva, kjer združuje delo njihov očka Slavko, sojih povabili medse in jih pogostili z veliko štiridelno torto z napisi: Aleš, Uroš, Sonja in Sandra. Vročili so jim tudi darilo — poleg štirih ročno izdelanih lutk ovojnico z 150.000 dinarji — na večje delovne organizacije v Pomurju pa naslovili vljudnostni dopis, da se ob rojstnem dnevu odzovejo v okviru svojih zmožnosti. Kajti danda- dje, ki nenehno težijo k napredku. To je zelo pomembno, zlasti še, ker živijo ob meji z Avstrijo in Madžarsko, zato jim moramo tudi omogočiti, da živijo primerno življenje. V nadaljevanju pa je predsednik soboške vlade govoril o sedanjih težavah in težnjah, da jih čim prej obvladamo. Svoj govor pa je sklenil s čestitkami ob letošnjem dnevu repu- nes je velika že skrb za enega, tudi dva in tri, kaj pa šele za štiri majhne nadobudneže. Savlovi iz Murskih Črnec so izjemni malčki. Ko so tako pri-koracali med odrasle, so bili upravičeno deležni pozornosti. Ljubki, da le kaj, navihani tudi in ženski del zgovornejši od moškega, kot se je pokazalo v pogovoru z njimi. Mamici Zdenki je v veliko pomoč mati-babica, s katero živijo v skupnem gospodinjstvu, dobršen del hiše pa je postala igralnica in spalnica, saj blike vsem občanom soboške občine. O bencinskem servisu kot pomembni delovni zmagi pa je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Kuzma Vili Hajdinjak. Poudaril je, da so z bencinskim servisom sklenili večletna prizadevanja za pridobitev zelo potrebnega objekta. Tega pa kljub sprejetemu samoprispevku sami ne bi zmogli, zato so tem bolj zadovoljni, da so združili sredstva KZ Panonka — TZO Cankova, Petrol — tozd Trgovina Maribor, Izvršni svet SO Murska Sobota in KS Kuzma. Poleg tega pa so del sredstev prostovoljno zbrali še občani Kuzme, Doliča, Matjaševec, Trd-kove in Gornjih Slaveč. Bencinski servis na Kuzmi, ki. je stal nad 50 milijonov dinarjev, pomeni pomembno pridobitev ne le za lastnike avtomobilov, temveč in predvsem za lastnike traktorjev in kmetijske proizvajalce. Na slovesnosti so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali učenci Osnovne šole Kuzma in soboški pihalni orkester. Bencinski servis pa je predal namenu predsednik IS SO Murska Sobota Janez Štotl. Feri Maučec prav v teh meglenih in hladnejših dneh, ko zunaj ni več primerno za igro, ostajajo več znotraj in jih je povsod polno. O vzgojnem varstvu pri Savlovih že razmišljajo, vendar malčki pred tretjim letom ne bodo šli v vrtec. Zanj je potrebno več oblačil in čeprav štirikratna mamica Zdenka sama šiva, ne bo tako enostavno. Glavno pa je, da so vsi štirje zdravi in v veliko veselje družini in vsem, ki smo upravičeno ponosni na zdaj dveletne četverčke. B. Tavčar, foto D. Loparnik 38 telefonov v Andrejcih in Krncih Ob prazniku republike so v nedeljo popoldne v Andrejcih pripravili proslavo in jo povezali s pomembno pridobitvijo — novimi telefonskimi priključki. 38 krajanov Andrejec in sosednje vasi Krnci je namreč po večletnih prizadevanjih končno prišlo do telefona, ki jim odpira okno v svet. Pri tem velja omeniti precej prostovoljnega dela ljudi, ki so VREME V DECEMBRU 1. Pretežno oblačno, v mnogih krajih dež. Ponekod bo megla ves dan, pričakujemo lahko rosenje in ledeni dež. Maksimalna temperatura 2,7, v krajih z manj megle 7,15° C. Minimalna temperatura 0, —4, ponekod 0, 4. 2. Mirno, močno zamegljeno vreme, ponekod trajna megla, glede na letni čas bolj mrzlo. Ponekod rosenje, ledeni dež. Maksimalna temperatura: 4, — 1° C. Minimalna temperatura: 0, —4° C. 3. Nenavadno milo vreme, skoraj vsepovsod dež, plohe, ponekod sneg in snežna ploha. Maksimalna temperatura: 12, 17, na severovzhodu 7, 12° C. Minimalna temperatura: 3,7° C. 4. Močnejši severozahodni vetrovi, občasno viharji. Vsepovsod dež, dež s snegom, ponekod sneg. Maksimalna temperatura: 0, 3, ponekod 4, 8° C. Minimalna temperatura: 4, —4° C- 5. Jugozahodni vetrovi se okrepijo, nenavadno milo vreme, v več krajih manjši dež. Maksimalna temperatura: 7, 15° C. Minimalna temperatura: 2, 10° C. 6. Veter se obrne, pihal bo močnejši severozahodnih. K nam bodo pritekale vedno večje količine mrzlega zraka. Spremenljivo oblačno bo, v več krajih dež, v severovzhodnih krajih sneg. Maksimalna temperatura: 2, 5, ponekod 5, 10° C. Minimalna temperatura: — 1, 5° C. med drugim postavili drogove, izkopali jarke in pomagali pri polaganju kablov. Tako so se uresničili dogovori z delovno organizacijo za ptt promet v Murski Soboti, pri čemer je vsak novi naročnik plačal okrog milijon dinarjev. Zdaj ni več nobenega zaselka v Andrejcih in Krncih, kjer ne bi imeli vsaj enega telefonskega priključka. Po orisu zgodovine nastajanja telefonskega omrežja, priprave so stekle že pred tremi leti, je sledil kulturni program, v katerem so nastopili pionirji in mladinci s pesmimi in recitacijami. Po proslavi pa so organizirali veliko ljudsko slavje in rajanje. M. Jerše MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota AJDOVA KRVAVICA PROSENA KRVAVICA PEČENICE NOVO. NOVO, NOVO!!! V vseh prodajalnah ABC Pomurke v Murski Soboti in Lendavi ter delikatesnih trgovinah trgovske hiše Potrošnik v Murski Soboti ter Univerzala v Lendavi. Brez prometnih nesreč čez praznike Poznavalci prometnih razmer pri nas se ne spominjajo, kdaj so zadnjič minili prazniki ob dnevu republike brez prometnih nesreč. Tokrat se je zgodilo, saj od 27. novembra do 1. decembra ni bilo nobene prometne nezgode. Morda je vreme vplivalo na to, da so se le redki odločili za potovanja, morda pa tudi večja pozornost voznikov na sicer skoraj praznih cestah; skratka, prometnih nezgod ni bilo in prav bi bilo, da jih ne bi bilo tudi ob praznovanju novega leta. Nekaj nepazljivosti voznikov pa je vendar bilo. Izsilila prednost 23. novembra se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v Čentibi. Voznica osebnega avtomobila Suzana Szabo-Gaal iz Lendave se je peljala skozi Centibo. Pri zavijanju na dvorišču osnovne šole je izsilila prednost kolesarki Liljani Nagy iz Čentibe, ki se je pripeljala pravilno iz nasprotne smeri. Kolesarka se je hudo poškodovala. Vinjen in brez luči 23. novembra se je zgodila prometna nezgoda pri G. Petrov-cih; Voznik kolesa z motorjem Štefan Grabar iz Lucove seje peljal iz Šalovec proti Stanjevcem. Zaradi vinjenosti in neprižgane luči je zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeči traktor, ki ga je pravilno vozil Janko Mešič iz Dolenec. Voznik -kolesa z motorjem se je hudo poškodoval. Trojno trčenje 24. novembra se je zgodila prometna nezgoda na Lendavski cesti v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Alojz Žižek iz M. Sobote se je peljal proti centru mesta. Naenkrat je zavil v levo in tako izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Goranu Perkiču iz M. Sobote. Kljub močnemu zaviranju je Perkič zadel zadnji del Žižkovega vozila, pri tem gaje odbilo na nasprotni vozni pas, tu pa se je v njega zaletel še osebni avtomobil, ki ga je vozil Štefan Kavaš iz M. Sobote. Pri trojnem trčenju je bilo za 2,5 milijona dinarjev škode. Pri Žižku je bil alkotest pozitiven. Oba voznika hudo poškodovana 27. novembra se je zgodila prometna nezgoda v ulici Stefana Kuzmiča v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Koloman Banfi iz M. Sobote se je pripeljal po Prešernovi ulici do križišča s prednostno ulico Štefana Kuzmi ča. Ker ni upošteval znaka stop in je zapeljal na prednostno cesto, po kateri se je pripeljala z osebnim avtomobilom Frida Benko iz M. Sobote, sta vozili trčili, oba voznika pa sta se hudo poškodovala. Škode je za 4 milijone dinarjev. Zažgal lastno sobo 26. novembra v popoldanskih urah je prišel domov vinjen Jože Cener iz Sotine. Zažgal je sobo, v kateri je stanoval, sicer last očeta. Zgorela sta oprema in lesen strop. K sreči so ogenj omejili in pogasili domači in sosedje. Škode je za 500 tisoč dinarjev. Ni jvrijavil prometne nezgode Ze konec oktobra seje zgodila prometna nezgoda v Markišav-cih, vendar so zanjo izvedeli šele v teh dneh, saj je ni nihče prijavil. Iz M. Sobote proti Puconcem se je peljal z osebnim avtomobilom Franc Dopona iz Poznano-vec. Ko je med vožnjo menjaval kaseto v kasetofonu, je zavozil v jarek in trčil v betonski prepust. Pri nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik Marjan Lovenjak iz Poznanovec, ki v bolnici ni povedal pravega vzroka za poškodbo. J. D. STRAN 20 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1987