LETO 1975 GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 Na skladišču hlodovine v Polhovem Gradcu (Reportažni zapis z obiska pri Polhovgrajčanih objavljamo na G. in 7. strani) NALOGE, KI LAHKO BISTVENO PRISPEVAJO K BOLJŠEMU POSLOVANJU Izvajanje našega stabilizacijskega programa Zastavljeno delo bo teklo hitreje in prej dalo pozitivne rezultate, če bodo pri izvajanju nalog in kontroli bolj kot doslej sodelovali in pomagali samoupravni organi, sindikalni odbori, aktivi ZK in odbori delavske kontrole — Naša delovna organizacija se je v prodaji izdelkov naših dejavnosti intenzivno vključila v široko jugoslovansko akcijo zniževanja prodajnih cen izdelkov V mesecu maju sprejeti stabilizacijski program naše delovne organizacije nam je zadal vrsto važnih nalog, ki morajo ob uspešni rešitvi bistveno prispevati k zboljšanju uspeha poslovanja. Tehnična izvedba posameznih postavk iz tega programa je zahtevala zadolžitev in angažiranje cele vrste ljudi. Sedaj je glavna naša naloga, da neprekinjeno bedimo nad izvajanjem nalog, pomagamo tam, kjer imajo ekipe ali posamezniki objektivne ali subjektivne težave in da dopolnjujemo prvotno zastavljeni program. Poleg že obravnavanih nalog se je prav v zadnjem mesecu pojavila še nova, dokaj zahtevna: naša delovna organizacija se je v prodaji izdelkov naših dejavnosti intenzivno vključila v široko jugoslovansko akcijo zniževanja prodajnih cen izdelkov, kar seveda močno vpliva na zmanjšanje dohodka in ostanek dohodka tako po temeljnih organizacijah, kot v naši celotni delovni organizaciji. Jasno je, da ob nižanju prodajnih cen in enakih ali običajno naraščajočih stroških repromaterialov in osnovnih surovin, akumulacija hitro pada. Zato se moramo temeljito potruditi in tudi uspeti, da tudi pri naših dobaviteljih doseželmo znižanje cen. Le v tem primeru bo široka družbena akcija lahko uspešna, če bo velika večina proizvajalcev pripravljena znižati cene svojim izdelkom. Takih primerov je čedalje več, vendar smatramo, da ne smemo čakati na eventualne potrebne pritiske družbenih in političnih organizacij, temveč moramo preko naše nabavne službe sami vplivati na naše dobavitelje. Program stabilizacije smo zaradi boljše preglednosti in lažje obravnave vsebinsko razdelili na poglavja; po enakem sistemu bomo obravnavali tudi izpolnjevanje zadanih nalog in doseganje postavljenih ciljev. Naloge iz prvega poglavja, ki obravnava ukrepe splošne štednje in načrtno ter racionalno trošenje finančnih sredstev, izvajamo tekoče in nekatere vsakodnevno. Visoke obveze do dobaviteljev hlodovine iglavcev in listavcev ter nekaterih drugih dobaviteljev so nas prisilile v izredno intenzivno izterjavo pri naših kupcih, kajti obveze do gozdnih gospodarstev lahko poravnamo skoraj izključno le iz denarnih sredstev, ki pritekajo na žiro račun našega podjetja. Da bi bil ta dotok večji in trajnejši, sta se gospodarsko računski in komercialni sektor tesno povezala in najmanj enkrat tedensko preverjata uspešnost izterjav, tekočo zapadlost plačil in ukrepata s povečano intenziteto pri tistih poslovnih partnerjih, kjer je odziv na naše zahteve po plačilu obvez majhen ali ga sploh ni. Vzporedno z izterjavami teče tudi vsakodnevno načrtno poravnavanje obvez do naših dobaviteljev. Tako načrtno in vztrajno delo že rodi sadove, kajti likvidnost našega podjetja se je začela izboljševati, kar je posebno opazno v mesecu avgustu. Uspehi so vzpodbudni in nam narekujejo, da še naprej načrtno in intenzivno delujemo na področju izterjav in poravnav naših obvez. Poraba sredstev v namene reprezentance je omejena na najmanjšo možno mero oziroma se koristi le za pogostitev predstavnikov tistih poslovnih partnerjev, ki jim že prodajamo izdelke naših dejavnosti ali so realne možnosti za sklenitev novih pogodb. Materialne stroške poslovanja zmanjšujemo z omejevanjem odobravanja tistih službenih potovanj, ki niso nujno potrebna. Posebno poglavje obravnava produktivnost našega dela Po programu smo pripravili način prikazovanja fizičnega obsega proizvodnje, (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) IZVAJANJE STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA (NADALJEVANJE S 1. STRANI) v najkrajšem času pa moramo kot pripravo za rebalans gospodarskega načrta za leto 1975 in kot pripravo za izdelavo predloga gospodarskega plana za leto 1976 izdelati še primerjavo fizičnega obsega proizvodnje po mesecih, da bi dobili pregled nad tem ali produktivnost narašča ali pada. Proučevanje samega fizičnega obsega proizvodnje je pokazalo, da je naloga izredno zahtevna, kajti na produktivnost kot glavno postavko pri spremembah v fizičnem obsegu vpliva mnogo faktorjev. Poglobljena, vendar nedokončana analiza teh faktorjev kaže na nove pomanjkljivosti v našem poslovanju, ki so v glavnem organizacijskega značaja in se kažejo v končni fazi tudi v tem, da se pri izplačilu osebnih dohodkov ne moremo ravnati v celoti po našem samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov; izpustiti smo morali postavko vpliva ostanka dohodka na izplačani osebni dohodek, kajti dobički ali izgube, ki jih izkazujejo temeljne organizacije po polletnem obračunu niso s^mo rezultat dela, temveč so tudi pogojene s tržnimi pogoji. Pri popravku plana za leto 1975 moramo to upoštevati, potem bomo šele lahko dejansko prešli v celoti na naš sistem nagrajevanja, seveda v okvirih samoupravnega sporazuma lesne panoge. S pojmom produktivnosti je torej vezanih še veliko drugih postavk; pri reševanju te problematike pa morajo intenzivno sodelovati tudi strokovne službe temeljnih organizacij; če sodelovanja ne bo v še večji meri kot do sedaj, potem bodo nekatere naloge izpolnjene z zamudo in bodo temu primerno tudi učinki vidni kasneje. Primerjava izkoristka delovnega časa v prvih polletjih 1974 in 1975 kaže na malenkostno izboljšanje v letošnjem letu: vseh razpoložljivih delovnih ur je bilo v prvem polletju 1974 — 838.400, v enakem obdobju 1975 pa 846.300, dejansko pa je bilo izkoriščenih v I. polletju 1974 — 684.200, v I. polletju 1975 pa 700.800. Razlika med razpoložljivimi in dejansko opravljenimi delovnimi urami se nanaša na letne dopuste in državne praznike, izostanke zaradi bolniškega staleža, porodniškega dopusta in izrednih dopustov. Med temi postavkami je za letnimi dopusti in državnimi prazniki (skupaj 70.400 ur v I. poli. 1975) največja postavka boleznin (skupno 61.900 ur). Po temeljnih organizacijah in skupnih službah je primerjava podatkov o bolniškem staležu dala naslednjo sliko: od vseh razpoložljivih delovnih ur je bilo v TOZD Galanterija v I. polletju 1974 izgubljenih 6,3% ur (13.500), v I. polletju 1975 pa 8,4% (16.900 ur). TOZD Pohištvo v I. polletju 1974 6,8% (7,700 ur), v I. polletju 1975 pa 3,8% (4.300 ur), v TOZD Stavbno mizarstvo v I. polletju 1974 9,5 % ur (18.000), v I. polletju 1975 pa 10,0% ali (19.700 ur), v TOZD Žaga Rob v I. polletju 1974 3,3% (800 ur), v I. polletju 1975 pa 5,2% (1.300 ur), v TOZD Žaga Škofljica v I. polletju 1974 6,9% (ali 3.800 ur), v I. polletju 1975 pa 6,3% (3.800 ur), v TOZD Velox v I. polletju 1974 14,4% (ali 7.100 ur), v I. polletju 1975 pa 10,5% (ali 4.900 ur), v TOZD Tesarstvo v I. polletju 1974 8,7 % (8.400 ur) in v I. polletju 1975 8,3% (ali 9.000 ur), v DSSS v I. polletju 1974 3,1% (3.000 ur) in v I. polletju 1975 2,1% (ali 2.000 ur), skupno v Hoji v I. polletju 1974 7,4% ali (62.400 ur) in v I. polletju 1975 — 7,3% (ali 61,900 ur). Podatki so povsod zaokroženi navzgor ali navzdol na okroglih 100 ur, odstotki pa so lahko različni pri enakem številu ur, ker se nanašajo na različno število razpoložljivih ur, različno od števila delavcev TOZD oziroma DSSS. Visoko število izgubljenih ur in močna nihanja v enakih časovnih obdobjih nas silita v temeljito raziskavo vzrokov in možnosti vplivanja na zmanjšanje bolniškega staleža na posameznih TOZD in DSSS, kajti pogoji dela in vzroki so tako različni, da jih ne moremo obravnavati enako. Oskrba z lesom in repromaterialom predstavlja celo vrsto nalog, ki so med seboj povezane in se pogosto dopolnjujejo in prepletajo. Kronično pomanjkanje obratnih sredstev je še posebno pereče sedaj, ko bi morali z njimi pokrivati zaloge repromaterialov in gotovih izdelkov. Povečanju zalog se v dani tržni situaciji na domačem in tujem tržišču nismo mogli izogniti; tako so se nam v prvem polletju močno povečale zaloge žaganega lesa zaradi majhnega povpraševanja in zaloge obešalnikov predvsem zaradi popolnega zastoja prodaje na ameriškem tržišču. Povečanje zalog gotovih izdelkov je poslabšalo našo likvidnost, zato smo le z največjimi težavami poravnavali najbolj nujne obveznosti do dobaviteljev, vendar sedanji položaj kaže na zboljšanje likvidnosti. Dobave hlodovine s strani gozdnih gospodarstev so čedalje bolj odvisne od rednosti plačevanja, kajti več in boljše surovine dobi tisto podjetje, ki redneje poravnava svoje obveznosti. V takih razmerah smo izredno težko nabavljali hlodovino iglavcev in z žaganim lesom z domačih TOZD oskrbeli finalne TOZD. Zaloge žaganega lesa iglavcev za potrebe finalistov so bile občasno kritično nizke, tako da smo morali kljub vsem naporom nabaviti manjše količine rezanega lesa od drugih podjetij. Glede na količine hlodovine, ki jih bomo predvidoma uspeli nabaviti v bodoče, bo med TOZD primarne predelave in TOZD finale potrebno še boljše in trdnejše povezovanje v tem smislu, da bodo primarci dejansko omogočili dobavo za_ finalno predelavo primernega lesa finalistom, le-ti pa bodo morali še bolj paziti, da bodo ves tak žagan les tudi prevzeli in uporabili. Enako velja tudi za žamanje za potrebe TOZD Velox. Pred nami torej ni samo tehnična stran priprave, prevzema in predelave žaganega lesa, temveč je potrebno širše poglabljanje odnosov med TOZD, temeljitejše poznavanje potreb in možnosti posameznih TOZD, seznanjanje kolektivov s situacijo celotnega podjetja, posameznih TOZD in njihovih dejavnosti s končnim ciljam, da bi se lažje samoupravno dogovarjali in tako reševali skupne težave in dosegli najboljši možni skupni učinek. V isto skupino nalog spada tudi postavka o zmanjšanju zalog repromaterialov. Stanje zalog takih materialov, ki so za posamezne te- meljne organizacije nekurantne, se zmanjšujejo z uporabo na drugih TOZD, z odprodajo in v skrajnih primerih tudi z odpisi. Te zaloge so vrednostno sorazmerno majhne, vendar je kljub temu važno, da jih uporabimo ali odprodamo in s tem ^manjšamo potrebo po obratnih sredstvih. Druga važnejša in velika postavka so repromateriali za tekoče potrebe. Prvotno nalogo po stabilizacijskem programu — standardizacija okovja — smo razširili še na optimalizacijo vseh materialov, kar pomeni, da moramo za tiste materiale, ki se stalno ali pogosto uporabljajo, ugotoviti najmanjše količine, ki še zadostujejo za potrebe normalne proizvodnje. Naloga je obsežna in zahtevna, ker mora ugotovitev optimalnih količin zajeti tudi nabavne pogoje, ki so za posamezne materiale zelo različni, poleg tega pa je treba ugotovljene podatke o optimalnih zalogah tekoče spremljati in prilagajati potrebam proizvodnje. Posebne komisije, sestavljene iz strokovnih delavcev skupnih služb in temeljnih organizacij, delajo na nalogi standardizacije materialov in optimalizacije zalog in so v svojem delu naletele na vrsto problemov, ki izvirajo pretežno iz pomanjkljive organizacije poslovanja, premalo skrbnega opravljanja nalog posameznih delavcev in preslabega pregleda nad stanjem zalog. Če bodo torej komisije hotele uspešno rešiti zadano nalogo, ho treba odpraviti večje in manjše pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v različnih oblikah in na različnih mestih, tako da je načrtno delo zelo otežkočeno in zamudno. Nujnost zmanjševanja nalog rešujemo trenutno le tam, kjer je na prvi pogled očitno, da so zaloge prevelike in da jih je možno zmanjšati, kljub temu so uspehi že vidni, saj se stanje zalog repromaterialov, gledano finančno, že zmanjšuje. To naj nam bo vodilo in vzpodbuda, da bomo postavljenim komisijam za standardizacijo materialov in optimalizacijo zalog pri njihovem delu pomagali in s tem omogočili hitrejše delo in izpolnitev naloge, s tem pa dosegli tudi hitrejše in večje učinke. Vzporedno z navedeno nalogo iščemo nove poti in možnosti za prodajo zalog gotovih izdelkov, ki predstavljajo s svojim 40 % deležem vseh zalog veliko obremenitev in močno otežujejo poslovanje; v trenutni tržni situaciji večjih uspehov v krajšem roku ni pričakovati, paziti pa moramo na vsako novo možnost prodaje naših izdelkov in jo izkoristiti. V dosedanjih navajanjih so bile večkrat omenjene pomanjkljivosti organizacije poslovanja, ki jih zasledimo v različnih oblikah pri reševanju posameznih nalog. Organizacija dela je zelo široko področje dela, saj zajema celotno poslovanje delovne organizacije. V našem stabilizacijskem programu smo se lotili organizacije poslovanja. Dosedanje delo je potekalo po predvidenih rokih. Analiza prvih zbranih podatkov — to je opisov delovnih mest — je že pokazala na vrzeli v verigah različnih delovnih nalog in nepotrebno ponavljanje enakih del na različnih delovnih mestih, kar velja posebno za režijska delovna mesta. Tu je tudi glavni razlog, da krogotoki dokumentacije pri opravljanju različnih del niso zaključeni oziroma so v njih vrzeli; posledice se pokažejo v različnih oblikah: pri kupcih ne moremo zahtevati plačila za opravljeno delo, ker nam včasih lahko zaradi naših pomanjkljivosti osporavajo izstavljene račune, zaradi nepravočasnosti naročil ima težave nabavna služba, pomanjkljiva točnost informacij lahko zavede v nepravilno planiranje, pomanjkljivost informacij lahko povzroči izdelavo napačne kalkulacije, ki je lahko vzrok za nepravilno ali škodljivo prodajno ali poslovno odločitev. To je samo nekaj težav, ki jih lahko povzroči pomanjkljiva organizacija poslovanja, spisek bi bil v resnici zelo dolg in v kritičnih primerih lahko taka napaka povzroči občutno finančno in materialno škodo podjetja. V to področje organizacije spada tudi izdelava pokalkulacij za posamezne delovne naloge, opravljene v različnih dejavnostih. Kljub temu, da simo precej časa posvetili načinu, kako in za katere delovne naloge izdelati po-kalkulacije in kljub zadolžitvam ugotavljamo, da to delo ne teče in da še ni konkretnih rezultatov. Podobno v več točkah stabilizacijskega programa obravnavamo problem montaž oziroma pomanjkljivosti pri kniženju in kasnejšem krogotoku dokumentacije, kajti večkrat se nam dogodi, da zaradi pomanjkljive dokumentacije ali napak v popisu del izdamo nepopolne ali napačne račune, kar naši kupci navadno spretno izkoristijo za odlaganje plačil za opravljeno delo. Želeli smo podati pregled izpolnjevanja nalog sprejetega stabilizacijskega programa. Žal je sestavek glede na njegovo pomembnost kratek, za branje pa že dolg; zajema le glavne naloge, problematiko njihove izpolnitve in nekaj problemov, ki se pojavljajo pri delu raznih komisij. Kolikor so posamezne navedbe konkretne in bi jih bilo mogoče razumeti kot neupravičeno kritiko, je cilj dobronameren; vzpodbuditi želimo iskanje še hitrejših in učinkovitejših poti pri reševanju problematike naše delovne organizacije. V tem delu nam želijo pomagati tudi organi občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik, katere posebno komisijo smo na širšem sestanku seznanili z vsebino našega stabilizacijskega programa, investicijskimi možnostmi, situacijo na področju izvoza naših izdelkov in drugimi težavami. Pomembnost in obširnost stabilizacijskega programa ter njegova izpolnitev predstavlja veliko dodatno obremenitev strokovnih delavcev, kajti veliko nalog je treba opraviti poleg vsakodnevnega rednega in normalnega dela. Zastavljeno delo bo teklo hitreje in preje dalo pozitivne rezultate, če bodo intenzivneje kot doslej pri izvajanju nalog in kontroli sodelovali in pomagali samoupravni organi, sindikalni odbori, aktivi ZK, odbori delavske kontrole in drugi še intenzivneje kot doslej. Truditi se moramo, da ho vsakemu članu kolektiva še bolj jasna nujnost in koristnost izpeljave našega programa, kajti vsak posameznik bo tako še z večjo voljo želel doprinesti čim večji delež k izboljšanju situacije v podjetju in tako posredno tudi k boljšemu gmotnemu položaju naše socialistične družbe in ugledu naše države v svetu. Oh koncu še za premislek pregovor, ki ga moramo imeti stalno v mislih: »V SLOGI JE MOC«. Generalni direktor STANE BRANDSTATTER, dipl. ing. • MISEL, KI JE POSTALA BOLJ AKTUALNA V LETOŠNJEM LETU STANOVANJSKA ZADRUGA DA ALI NE! Ali je res možno, da imajo člani »Hoje« tako dobro rešena stanovanjska vprašanja, da med 800 članskim kolektivom ni niti 30 interesentov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš Misel o ustanovitvi stanovanjske zadruge pri organizaciji združenega dela »HOJA« Ljubljana je že dalj časa prisotna pri določenih članih delovnega kolektiva. Vprašanje ustanovitve stanovanjske zadruge pa je postalo bolj aktualno v letošnjem letu, ker je dana možnost gradnje stanovanjskih hiš v večjem obsegu na teritoriju Podpeč. Po nepopolnih podatkih bo možno v prvi fazi zgraditi približno 40 stanovanjskih hiš na dokaj lepem in lahko pristopnem kraju kjer so ali bodo v bližnji prihodnosti zgrajeni tudi vsi spremljajoči objekti in komunalna opremljenost. Na razpis, ki ga je opravil splošni sektor uprave podjetja, se je prijavilo 26 interesentov, ki so se avgusta meseca sestali na svojem prvem posvetu. Trenutno število interesentov ne zadošča, da bi bil lahko sklican ustanovni občni zbor, kjer bi se dokončno formirala stanovanjska zadruga. Zakon o stanovanjskih zadrugah SR Slovenije iz leta 1974 namreč določa, da lahko ustanovi stanovanjsko zadrugo 30 ali več interesentov, kateri si izvolijo svoje samoupravne organe, sprejmejo statut in vpišejo zadrugo v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Dokler ni izpolnjen pogoj 30. intere-senov pa zadruge ni možno ustanoviti. Zbrani interesenti so na posvetu sklenili, da bodo še nadalje delali na tem, da poiščejo dodatne kandidate med člani kolektiva »Hoje«, ki bi si želeli rešiti svoj stanovanjski problem v okviru stanovanjske zadruge. Če v tem ne bodo uspeli, so sklenili, da bodo pristopili k ustanovitvi zadruge odprtega tipa, s čemer bo dana možnost pristopa v članstvo zadruge tudi tistim interesentom, ki niso zaposleni v »Hoji«. Pri vsem tem pa se sprašujemo, ali je res možno, da imajo člani »Hoje« tako dobro rešena svoja stanovanjska vprašanja, da med 800 članskim kolektivom ni niti 30 interesentov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Vsem, ki svojih stanovanjskih vprašanj nimajo zadovoljivo rešenih bi moralo biti jasno, da »Hoja« ne kupuje in tudi v bodoče ne bo kupovala stanovanj in jih dodeljevala prosilcem. Razpoložljiva finanč- na sredstva so premajhna, da bi se lahko odločali za nakup stanovanj, pripravljenost podjetja pomagati graditeljem s stanovanjskimi krediti pa je znana vsem, saj pomaga podjetje vsem v okviru razpoložljivih sredstev. Vsi interesenti za družbena stanovanja bi morali realneje gledati v prihodnost in se zavedati, da ne smejo pričakovati od »Hoje« ali družbene skupnosti, da jim bo rešila njihovo osnovno dobrino, če tudi sami ne bodo pripravljeni vložiti v njo svoja minimalna možna sredstva in delo. • Če se bodo interesenti odločili za stano- • vanjsko zadrugo odprtega tipa in omo- • gočili vključitev v zadrugo tudi nečlanom • »Hoje« bo taka odločitev tudi nadaljna • smernica samoupravnim organom, kam je • potrebno usmerjati nadaljna stanovanjska • sredstva, ker je znano, da se v zadrugo • lahko vključijo vsi graditelji ne glede na • to, na katerem teritoriju gradijo ali bodo • gradili. FRANC ČEBULAR • PRIZNANJA IN NAGRADE S A M O U P R A V L J A L C E M V LETU 1975 Delavci se vedno bolj zavedajo svojih pravic in dolžnosti Za svoje dolgoletno delo pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov je prejel visoko priznanje tudi naš sodelavec Ivan Prebil Na podlagi posebnega odloka 4. konference Zveze sindikatov Slovenije ter določil o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljalcem je odbor za priznanje samoupravljavcem sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad samoupravljalcem v letu 1975. To priznanje so prejeli delavci ene TOZD in štirih OZD. Priznanje pa je prejelo tudi deset posameznikov, med njimi tudi naš sodelavec Ivan Prebil. Priznanje samoupravljalcem v letu 1975 so prejeli posamezni delavci za svoje dolgoletno delo pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Ivana Prebila sem zaprosila za kratek pogovor, da bi num povedal kaj o svojem družbeno političnem delovanju. Povejte, prosim, kdaj ste se začeli ukvarjati s političnim delovanjem? Leta 1945 sem bil kot mladinec sprejet v SKOJ. Od takrat dalje se vseskozi ukvarjam s političnim delovanjem na vseh nivojih. Kmalu po vstopu v SKOJ sem bil izvoljen za sekretarja, je dejal naš sogovornik. In potem, kako je tekla vaša pot? V Novem mestu sem delal v podjetju »Ustroj«. Takrat sem bil član komiteja mladine, član komiteja SKOJ, sekretar mladinske organizacije v Bršlinu in okrajni inštruktor za delo z mladino. Takrat smo imeli veliko delovnih akcij, saj smo z udarniškim delom obnovili porušeno Novo mesto, sodelovali pri gradnji zadružnih domov in organizirali brigade za Brčko—Banovi-či in Šamac—Sarajevo. Leta 1948 sem bil v Novem mestu sprejet v partijo. Takoj sem prevzel dolžnost sekretarja partije pri »Ustroj«. Deloval sem pa še naprej po mladinski liniji in v sindikatu. V Novem mestu sem postal brigadir traktorske postaje, vodil sem delo 15 traktorjev in delali smo v Črnomlju, Šentrupertu in Šentjerneju. Po reorganizaciji »Ustroja« sem odšel na državno posestvo »Grm« na Dolenjskem za brigadirja. Tu sem deloval v vseh družbeno političnih organizacijah. Z Dolenjskega sem prišel v službo v Ljubljano, v tako imenovano goseni-čarsko brigado. Obnavljali smo kmetijske nasade na Celjskem področju, sadovnjake okrog Ptuja in vinograde na Črnem Kalu. Ko sem se vrnil z od-služenja kadrovskega roka, sem se zaposlil pri »Agro-servisu«. Tu sem delal kot ključavničar in šofer. V tem času sem zlasti deloval kot predsednik sindikata in predsednik strelske družine, ki je bila druga v Sloveniji. Iz »Agroservi-sa« sem prišel v Lesno industrijo Podpeč. Pri podpeški »Svobodi« sem sodeloval kot kegljač in bil kapetan moštva. Bil sem tudi član delavskega sveta v Podpeči, ter sekretar organizacije v tovarni. Na terenu sem delal kot predsednik socialistične zveze, ki je takrat postala organizirana in aktivna. Bil sem tudi predsednik turističnega društva Podpeč in predsednik organizacije ZKVS Podpeč. Ljudje so v Podpeči zelo delavni. Zgradili so počitniški dom Valeta ter sodelovali pri napeljavi elektrike in vodovoda. Naše ljudi sem vozil s kombijem na morje, da jih je letovanje čim ceneje veljalo, hkrati pa sem vozil še vso hrano, seveda, vse to sem delal brezplačno. • Kaj pa ob združitvi v Lesni kombinat? Pri sami združitvi sem aktivno sodeloval. Bil sem tudi član prvega centralnega delavskega sveta Lesnega kombinata. V Lesnem kombinatu sem bil prvi sekretar partijske organizacije —■ enote Avtopark — Tesarstvo — Škofljica. Ko sem prišel na upravo, je tu bila partijska organizacija popolnoma neaktivna in zelo šibka. Bil je velik osip članstva. Naletel sem na veliko samovolje, mnogi člani ZK so odšli v druge delovne organizacije. Zdaj smo že uspeli povečati vrste ZK z novimi člani. Lahko tudi povem, da je »Hoja« eno prvih podjetij, ki se je registriralo kot organizacija združenega dela in s tem naredila korak na poti izvajanja načel naše ustave. • če prav vem, ste zelo aktivni tudi v domačem kraju? Z družbeno politično dejavnostjo se res ukvarjam tudi v Podpeči. Sem predsednik socialistične zveze, aktivno pa sodelujem tudi v vseh organih KS Podpeč—Preserje. Sem tudi član komiteja občine Ljubi j ana-V ič-Rudnik. • In kakšni so načrti v bodoče? Glavni cilj ZK in političnih dejavnikov »Hoje« so: organizirati samoupravo po ustavi in smernicah ZK, odločanje prenesti v bazo, po možnosti organizirati lastno interno banko ter doseči združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela v lesni branži. Popolnoma jasno nam je, da »Hoja« ne more ostati izven dogajanj v naši družbi in mislim, da imajo le velika podjetja imožnost večjih posegov na zunanjem in notranjem trgu. Sami smo proizvodno in finančno prešibki, da bi samostojno obdelali tržišče, pa naj bo to v Jugoslaviji, ali izven nje. Poleg družbenopolitičnega dela pa se bomo v bodoče morali zlasti zavzeti za družbeni standard naših delavcev. V preteklosti je bilo premalo narejenega, saj imamo pravzaprav razen dveh garsonjer v Punatu, le tiste počitniške kapacitete, ki so jih ob združitvi prinesla posamezna podjetja s seboj, pa tudi samski dom v Robbovi je le dediščina. Aktivneje bo treba delovati na športnem področju, predvsem pa bojmo morali vse možnosti zastaviti za rešitev stanovanjskih proble- Ivan Prebil mov naših ljudi, pri čemer bi ustanovitev istano-vanjske zadruge imela tudi svoj delež. e Pa sam kolektiv »Hoja«? Smatram, da ima kolektiv »Hoja« lepo prihodnost, saj se je že doslej izkazal kot zrel kolektiv, ki vlaga znatna sredstva za razvoj proizvodnje in skuša realizirati svoj razvojni program, o čemer pričajo nova tovarniška poslopja in nov, modernejši strojni park. Poleg tega, pa se v podjetju delavci vedno bolj zavedajo svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. L. M. • PREDSTAVLJAMO PREDSEDNIKE NAŠIH OSNOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ • Predsednik IO OOS DSSS — Langusova 8 MARIJA LOGAR 41 let, pravni referent, v podjetju 4 leta. Kot predsednik IO sindikalne podružnice DSSS sem pričela delati s letošnjim letom. Program dela, ki ga je naš IO izdelal in sprejel aprila, pomeni smer in pot po kateri moramo pri svojem delu hoditi. To ni načrt dela le za tekoče leto, ampak za vso našo mandatno dobo, saj ničesar ni mogoče speljati čez noč. Osnovna naloga nas vseh je, da aktivno in dosledno uresničujemo v vsakdanjem življenju načela naše ustave in delavskega samoupravljanja, istočasno .pa kar najbolj sodelujemo pri vseh akcijah za utrditev gospodarskega položaja »Hoje« in s tem prispevamo k stabilizaciji gospodarstva Slovenije, oziroma Jugoslavije. Marija Logar Predsednik IO OOS TOZD — Galanterija Podpeč JOŽE ZALAR 43 let, delovodja, v pod jetju 20 let. Za predsednika sindikata sem izvoljen prvič. Naloge, ki ne bodo lahke, šele spoznavam. Moja želja je delati in čim več proizvajati. To je želja tudi vsega kolektiva. Naloge določene z novo ustavo in statutom sindikatov so obširne, treba se jih bo lotiti. To še posebej velja za člane IO. Skrbijo me zaloge gotovih izdelkov, sindikat je v tem pogledu nemočen, potrebovali bomo pomoči, morda v obliki integracije. Predsednik IO OOS TOZD — Žaga — Rob MIRKO KLANČAR 25 let, delavec, merilec lesa, v podjetju zaposlen dve leti. želja moja in ostalega kolektiva je, da bi nam bilo zagotovljeno delo. Naš kolektiv je majhen, problemov imamo pa veliko: težko delo v skladišču, neutrjena tla (ceste), viličar je samo ime, vsak dan ga moramo popravljati. Ne vemo, kako bi si uredili toplo malico, KZ dobiva bone v višini samoupravnega sporazuma, skrbi me, da smo res na robu. Želimo pa, da bi več ustvarili sebi in skupnemu podjetju. Mirko Klančar Predsednik IO OOS TOZD — Tesarstvo ANTON FORTUNA 43 let, KV mizar, vodja mizarske delavnice, v podjetju nad 20 let. Za predsednika sindikata sem izvoljen drugič, moja želja je, da bi imel od članov IO več pomoči. Naša naloga v TOZD je skrb za večjo produktivnost dela, disciplino ter splošno štednjo, uprava pa naj skrbi za naročila in prodajo. Delavci žele ob koncu meseca zaslužen denar. Povečati bo treba zmogljivosti za letovanje na morju. Fluktuacija delovne sile nam zelo škoduje, posvetiti moramo vso skrb za ustalitev zaposlenih, tako bomo povečali produktivnost in samoupravni sistem. Predsednik IO OOS TOZD Žaga — Škofljica ALOJZ ŠTANGAR 40 let, brusač rezil, v podjetju zaposlen 19 let. Zadan program bomo težko uresničili, naše želje v TOZD so, da bi se marsikaj uredilo: garderobe, dvorišče in še kaj. Samoupravne odnose je treba dograjevati na nivoju podjetja HOJA in v TOZD. Povečati moramo skrb za izobraževanje, predvsem strokovno, zaustaviti fluk-tuacijo delovne sile in po svetiti vso skrb varčevanju, produktivnosti dela in spoštovanje stabilizacijskih ukrepov. Alojz Štancar Predsednik IO OSS TOZD — VeIox, Koprska MILAN ILJAŽ 36 let, delavec pri stroju, v podjetju zaposlen 2 leti. Težko si predstavljam učinkovito delo sindikata, ker obratujemo v dveh izmenah. Delam na stroju, ki ga ne smem zapustiti razen v odmoru, če pa nastane okvara, pa imamo še več dela. Člani IO ne prihajajo vsi na sejo, ker delajo v dveh izmenah in pa tudi zaradi drugih vzrokov, želel bi pomoč vodilnih, sicer smo vsi člani sindikata. Želel bi, da bi spoštovali red in disciplino, kvalitetno delo in izdelke, da bi prišli iz težav. Sanacijski program izvajamo po svojih močeh. Že v prvih mesecih po sprejetju programa smo dosegli vidne uspehe. Brez discipline in reda ne bomo uspeli splavati na suho. Milan Iljaž Predsednik IO OOS TOZD — Stavbno mizarstvo, Koperska ulica ALEKSANDER IVANJKO 37 let, KV mizar, vodja stroja, zaposlen v podjetju 11 let. Za predsednika sindikata sem prvič izvoljen. Zavedam se, da je ta naloga dokaj zahtevna in odgovorna. Naš kolektiv se zaveda, da bo moral sam poskrbeti, da bomo splavali iz težav. Moram reči, da so člani IO prizadevni, bi pa želel, da bi se še bolj poglobili v program, ki smo si ga zadali Naša tovarna je bila hitro zgrajena, vendar pa še marsikaj manjka. S prizadevnostjo vodstva in kolektiva smo marsikaj slabega odpravili, še vedno pa nimamo dovolj skladiščnih prostorov. Organizacija dela se postopoma izboljšuje in dopolnjuje. To pa je tudi želja vseh članov sindikata. Aleksander Ivanjko Predsednik IO OOS TOZD — Pohištvo Polhov Gradec FRANC CAMERNIK 47 let, skladiščnik žaganega lesa, zaposlen pri podjetju 25 let. Programska izhodišča so mi znana, moja želja pa je, da bi hitreje napredovali z ozirom na naš uspeh, ki ga dosegamo. Veliko besed je bilo izrečenih o našem razvoju, mogoče smo ga dosegli 30-od-stotno, bi ga pa morali veliko več. Ker sem v našem podjetju zaposlen že nad 25 let, mi je marsikaj znanega o gospodarjenju in samoupravljanju. Če bomo hoteli napredovati hitreje kot doslej, bomo morali porabiti več lastne energije in odločitev. želel bi več pomoči od članov IO in vodstva, predvsem pa, da bi vsi spoznali usmeritve sindikatov. Štirje predsedniki delavskih svetov: Ivan Vidovič, prvi predsednik DS v Podpeči, Jože Jerman, prvi predsednik DS Tesarja, Jernej Nartnik, prvi predsednik DS Lesne industrije Polhov Gradec ter Jože Škrbec, sedanji predsednik DS Hoje. Jože Zalar Anton Fortuna 25-LETNICA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Srečanje in proslava Dan samouprav-Ijalcev 27. junij letos je bil še posebno pomemben, saj smo praznovali pomemben jubilej delavskega samoupravljanja. Minilo je 25 let, kar je bil v ljudski skupščini FLRJ, 27. junija 1950 sprejet temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih ali kot je bil imenovan »zakon o prepustitvi tovarn v upravljanje delavcem«. Ta jubilej smo praznovali s proslavo naših jubilantov, saj so bili med njimi že nekateri, ki so postavljali temelje delavskemu samoupravljanju v podjetjih, ki so se kasneje združila v Lesni kombinat oziroma Hojo. Na proslavo je bilo povabljenih 93 jubilantov, od katerih je 1 praznoval 30-letni jubilej dela v podjetju, 16 delavcev je praznovalo 25-letni jubilej, 23 delavcev 20-letni jubilej, 36 delavcev 15-letni jubilej in delavcev 10-letni jubilej. Posebno toplo pa so bili med jubilanti pozdravljeni prvi predsedniki delavskih svetov iz leta 1950 in to Ivan Vidovič, prvi predsednik delavskega sveta Okrajne lesne industrije Podpeč in Jože Jerman, prvi predsednik delavskega sveta republiškega podjetja »Tesar«, oba sedaj že upokojenca, ter tov. Jernej Nartnik, prvi predsednik delavskega sveta Lesne industrije Polhov Gradec, sedanji direktor TOZD Pohištvo in edini 30-letni jubilant. Proslave se je udeležil tudi Janez Čebulj, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik. Po nagovorih predsednika delavskega sveta podjetja Jožeta Skrbeča, sekretarja Ivana Remškarja, pred ednika konference sindikatov Hoja Srečka Bož-narja in Janeza Čebulja, kot predstavnika občinskega sveta sindikatov so bi-ie razdeljene jubilantom nagrade in plakete. Po »obveznem« slikanju vseh jubilantov so se jubilanti in gostje razgovorili ob zakuski in obujali spomine na čase, ko^ se je samoupravljanje šele uvajalo. Ob te n je izkoristil priliko tudi sedanji predsednik delavskega sveta tov. Škrbec za razgovor in menjavo izkušenj z veterani tov. Vidovičem, Jermanom in Nartnikom. V prijetnem razpoloženju so jubilanti in gosti kramljali do večernim ur^ ko so se zadovoljni razšli^ z ugotovitvijo, da je srečanje in proslava prav lepo uspela in z željo, da se zopet srečajo ob naslednjem jubileju. Ivan Remškar Letošnji jubilantje • 30-letni jubilej I. Nartnik Jernej — TOZD Pohištvo Polhov Gradec • 25.letni jubilej 1. Garvas Jože — TOZD žaga Škofljica 2. Jereb Ivanka — TOZD Galanterija Podpeč 3. Jurček Francka — TOZD Galanterija Podpeč 5. Lenarčič Franc — TOZD Galanterija Podpeč 4. Kavčnik Miro — TOZD Gaganterija Podpeč 6. Mavec Ida — TOZD Galanterija Podpeč 7. Menard Jože — TOZD Galanterija Podpeč 8. Camernik Franc — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 9. Kožuh Franc — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 10. Plestenjak Janez — TOZD Pohištvo Polhov Gradec II. Pustovrh Bernard — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 12. Stritthof Kudi — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 13. Kovač Štefan — TOZD Tesarstvo 14. Stražišar Alojz — TOZD Tesarstvo 15. Švigelj Franc — TOZD Tesarstvo 16. Šuštar Janko — TOZD DSSS • 20-letni jubilej 1. Peček Vincenc — TOZD Žaga Rob 2. štancar Alojz — TOZD Žaga Škofljica 3. Grum Stane — TOZD Žaga Škofljica 4. Alič Anton — TOZD Galanterija Podpeč . 5. Bernard Marija — TOZD Galanterija Podpeč 6. Ciber Marija — TOZD Galanterija Podpeč 7. Doles Franc — TOZD Galanterija Podpeč 8. Grča Angela — TOZD Galanterija Podpeč 9. Konestabo Marija — TOZD Galanterija Podpeč 10. Kuclar Alojz — TOZD Galanterija Podpeč 11. Lenarčič Francka — TOZD Galanterija Podpeč 12. Lipovšek Marija — TOZD Galanterija Podpeč 13. Petrnelj Stanka — TOZD Galanterija Podpeč 14. Šebenik Alojzija — TOZD Galanterija Podpeč 15. Zajc Vida — TOZD Galanterija Podpeč 16. Zalar Jože — TOZD Galanterija Podpeč 17. Bradeško Pavel — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 18. Koprivec Franc — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 19. Koprivec Jože — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 20. Fortuna Anton — TOZD Tesarstvo 21. Kurent Ivan — TOZD Tesarstvo 22. Povirk Alojz — TOZD Stavbno mizarstvo 23. Uršič Jožefa — DSSS • 15-letni jubilej 1. Hiti Erik — TOZD žaga Rob 2. Ivančič Anton — TOZD Žaga Rob 3. Jamnik Viktor — TOZD Žaga Rob 4. Javornik Janez — TOZD Žaga Rob 5. Somrak Jože — TOZD žaga Rob 6. Aličajič Hasan 7. Oesar Jože — 8. Ciber Jože — 9. Alič Majda — 10. Jeklin Marija TOZD Žaga Škofljica TOZD Žaga Škofljica TOZD Velox TOZD Galanterija Podpeč — TOZD Galanterija Podpeč ni Jene Marija — TOZD Galanterija Podpeč 12 Kastelic Kristina — TOZD Galanterija Podpeč 13 Koščak Stanka — TOZD Galanterija Podpeč 14 Morn Dragica — TOZD Galanterija Podpeč is’ Rutar Nežka — TOZD Galanterija Podpeč 16 šeškar Pavla — TOZD Galanterija Podpeč 17 Šuštaršič Pavla — TOZD Galanterija Podpeč 18 Camernik Angela — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 19 Gerjol Franc — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 20 Hribernik Marija — TOZD Pohištvo Polhov Gradec 21 Koprivec Ana — TOZD Polhov Gradec "2 Koritnik Franc — TOZD Pohištvo Polhov Gradec Malovrh Martin — TOZD Pohištvo Polhov Gradec Nartnik Anton — TOZD Pohištvo Polhov Gradec Rožnik Jernej — TOZD Pohištvo Polhov Gradec Založnik Pavla — TOZD Pohištvo Polhov Gradec Lepič Franjo — TOZD Tesarstvo Naskovski Kosta — 'TOZD Tesarstvo Bokal Janez — TOZD Stavbno mizarstvo Erbežnik Janko — TOZD Stavbno mizarstvo Fajdiga Cilka — TOZD Stavbno mizarstvo Gorše Marija — TOZD Stavbno mizarstvo Petek Edvard — TOZD Stavbno mizarstvo Mitrovič Sretan — TOZD Stavbno mizarstvo Kogovšek Miza — TOZD Stavbno mizarstvo Dolinar Marija — DSSS • 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. • 10-letni jubilej 1. Ferbar Kristina — TOZD Velox 2. Gantar Marjanca — TOZD Galanterija Podpeč 3. Gruden Anton — TOZD Galanterija Podpeč 4 Zalar Terezija — TOZD Galanterija Podpeč sl Zega Ana — TOZD Galanterija Podpeč 6. Petelin Jože — TOZD Galanterija Podpeč 7. Košir Jakob - TOZD Pohištvo Polhov Gradec 8. Železnik Pavel - TOZD Pohištvo Polhov Gradec 9. Tomič Božidar — TOZD Tesarstvo 10. Hitij Alojz — TOZD Tesarstvo Kordiš Franc — TOZD Stavbno mizarstvo Meglen Ignacij — TOZD Stavbno mizarstvo Prijatelj Jože — TOZD Stavbno mizarstvo Juvan Janez — TOZD Stavbno mizarstvo Kern Bojan — DSSS 16. Majoen Anton — DSSS 17. Tehovnik Anton — DSSS 11. 12. 13. 14. 15. 30-letni jubilant Jernej Nartnik (drugi z desne) v družbi s tovarišem Remškarjem, Škrbcem in Božnarjem 20-letni jubilanti 15-letni jubilanti 10 letni jubilanti STRAN 6 HOJA NEKO SOBOTO OB KONCU LETOŠNJEGA POLETJA Obisk pri Polhovgrajčanih Neko, malce oblačno soboto koncem letošnjega poletja smo obiskali TOZD Polhov Gradec. Pogovarjali smo se z jubilantom JERNEJEM NARTNIKOM, pa še z dvema drugima članoma kolektiva. Pogovor med nami pa je tekel takole: • LOGAR: Tovariš Nartnik, v temle obratu, oziroma TOZD delate že trideset let. Kot mi je znano, ste letos edini naš jubilant »tridesetletnik«. Prav gotovo je v razvoju Mizarstva Polhov Gradec velik delež vašega dela in prizadevanja. Povejte nam, prosim, kako je bilo, ko ste pričeli septembra 1945 tu delati? NARTNIK: 1945. leta je bila tu ustanovljena Lesna zadruga, ki se je ukvarjala le z rezanjem lesa iz okoliških gozdov. Zaposlenih je bilo okrog 15 delavcev. Že leto dni kasneje smo pričeli uvajati proizvodnjo stanovanjskih barak — pisarniških provizorijev. Do leta 1949 se je število zaposlenih povečalo na 70. • L.: Kako se je potem razvijala proizvodnja in organizacija obrata? NARTNIK: že leta 1949 je bila Lesna zadruga ukinjena in se je Jernej Nartnik formirala okrajna lesna industrija Polhov Gradec, ki se je kasneje preimenovala v Lesno industrijo Polhov Gradec, kar je ostala do združitve v Lesni kombinat Ljubljana leta 1963. V letu 1949 smo prenehali s proizvodnjo pisarniških provizorijev. Pričeli smo uvajati proizvodnjo pohištva v novo zgrajenem objektu na lokaciji, kjer sedaj dograjujemo tovarno. • L.: Kakšno pohištvo ste pa delali, in kam ste ga prodajali? NARTNIK: Izdelovali smo ku- hinjsko in sobno pohištvo, ki je bilo masivno. Polagoma, pa smo z izpopolnjevanjem obrata prehajali na zahtevnejše, sodobnejše pohištvo. Prodajali smo ga za trgovsko mrežo. Razvoj pohištvenega obrata se je pospešil zlasti z združitvijo v Lesni kombinat. o L.: Se je med tem časom zaposlilo kaj več delavcev? NARTNIK: Ne, vse do leta 1963 je ostalo število zaposlenih enako, to je okrog 70. «t L.: Kako je bilo z žago? NARTNIK: Žaga je ostala taka kot je bila vsa leta, razen manjših izboljšav glede pogona, niso se pa izboljšali pogoji fizičnega dela. Bistveno pa so se menjali pogoji dela in same organizacije dela na skladišču žaganega lesa, z nabavo viličarja. • Letos že štiri stare milijarde ® L.: Nam lahko razvoj proizvodnje malce prikažete v številkah? NARTNIK: Ob združitvi v Lesni kombinat je znašala vrednost letne proizvodnje 300 starih milijo- nov, in sicer je bilo 80 % vrednosti proizvodnje žaganega lesa, 20 % pa finalnih izdelkov. V letošnjem letu pričakujemo vrednost proizvodnjo v višini 4 milijarde starih din. Od tega žaga zajema 25 %, finalni izdelki — pohištvo pa 75 % vrednosti proizvodnje. Iz tega je razvidna sprememba strukture proizvodnje naše TOZD, v korist finalne proizvodnje. V tem je tudi naša perspektiva, žaga je omejena na svoje surovinsko zaledje, ki daje letno ca. 10.000 m* hlodovine in ni možno povečati kapacitet. Žagani les porabimo približno 20 % za lastno finalno proizvodnjo, 20 % ga dobavimo drugim TOZD »Hoje«, okrog 60 % žaganega lesa pa gre na trg. • L.: Kaj pomeni za TOZD Polhov Gradec izgradnja nove hale? NARTNIK: Izgradnja nove to- varniške hale pomeni, 1800 kvadratnih metrov delovnega prostora. S pridobitvijo teh prostorov je šele dejansko dana možnost hitrega razvoja proizvodnje pohištva, predvsem pohištva za izvoz. • L.: Kako pa je z deli za izvoz — Libijo? NARTNIK: Trenutno zaključujemo dela za prvi objekt bolnice, v vrednosti dveh milijard dvesto milijonov starih din. 95 % teh del je že končanih in je blago odpremi j eno v reško luko. V letu 1976, oziroma ko bo objekt zato usposobljen, je predvidena montaža. Izdelujemo že opremo za drugi objekt bolnice v Libiji. Ta objekt je istega tipa kot prvi, je pa dosežena pogodbena cena ugodnejša in znaša ca. dve milijardi petsto milijonov starih din, brez montaže. Oprema mora biti izgotovljena in dostavljena na Reko, do konca tega leta. • L.: Kakšno prednost za TOZD ima delo za Libijo? NARTNIK: To so razmeroma obsežna dela, ki se po posameznih pozicijah lahko smatrajo za manjše serije, kar ustreza tukajšnjim delovnim pogojem. Cena po pogodbi in izvozne premije zagotavljajo uspešen zaključek posla za TOZD in s tem za j>Hojo«. Prednost tega naročila je tudi v tem, da dela ne vežejo naših obratnih sredstev, ker kupec ob naročilu — podpisu pogodbe, da akontacijo za nabavo osnovnega materiala, fakturiranje in plačilo pa se vrši takoj, ko je blago izdelano, uskladiščeno v našem skladišču, oziroma v skladišču luke Reka. • L.: Kai pa proizvodnja ABC pohištva? NARTNIK: Poleg proizvodnje za izvoz, teče vsporedno kot dopolnilo proizvodnje ABC pohištva, ki gre zadovoljivo v prodajo in pričakujemo v tem letu realizacijo te proizvodnje približno za 500 milijonov din. • Skoraj vsi z ustrezno kvalifikacijo • L.: Ali so se z razvojem TOZD vzporedno raz vijali tudi kadri in kako? NARTNIK: Preusmeritev primarne žagarske proizvodnje na proizvodnjo pohištva, je bila pogojena z večjimi kadrovskimi zahtevami. V tradiciji kraja samega ni bila proizvodnja pohištva in ni bilo mizarjev, ki jih je moralo podjetje šele usposobiti. To smo uspeli z vključitvijo vajencev v naš kolektiv in s priučitvijo v internih tečajih. Trenutno kadrovska struktura povsem ustreza, saj v pohištveni proizvodnji skoraj ni delavca, ki bi ne imel potrebne kvalifikacije. Ta zadovoljiva kadrovska struktura je tudi rezultat novega sistema nagrajevanja po našem samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je kolektiv Polhovega Gradca pravilno razumel in so se tisti, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, takoj odzvali ter se udeležili organiziranega tečaja za pridobitev kvalifikacije. Tečaj so tečajniki vzeli zelo resno, o čemer priča tudi sam rezultat tečaja in vsi tečajniki so ga uspešno opravili, zr. kar jih je vse pohvaliti. • L.: Kakšna pa je perspektiva TOZD? NARTNIK: Želja kolektiva in vodstva TOZD je, da bi se gospodarski položaj »Hoje« čimprej saniral tako, da bi bil zagotovljen nadaljnji razvoj TOZD v okviru že sprejetega razvojnega programa podjetja. Samoupravljanje naj bi res prišlo do izraza v pravem smislu in vsaka TOZD naj bi razpolagala z rezultati svojega dela. • L.: In ženska delovna sila pri vas? NARTNIK: Od 105 zaposlenih je 32 žensk, ki so vključene v proizvodnjo pohištva. Predvsem je to priučena delovna sila, vendar pa imajo razen redkih vse potrebno kvalifikacijo. Pri nas je delala več kot 15 let Marija Hribar, kot cirkularist. čeprav smo ji večkrat ponudili lažje delovno mesto, ga ni sprejela. Svoje delo je opravljala tako dobro, kot vsak moški, pri tem pa se je tudi na delovnem mestu odražal njen smisel za red, ki je za ženske značilen. • L.: Kaj pomeni TOZD Polhov Gradec za sam kraj in njegove ljudi? NARTNIK: V našem kraju ni druge industrije in je TOZD edini obrat tukaj. Dnevno se na delo drugam vozi še okrog 200 ljudi. Deloma si domača delovna sila išče zaposlitev v Ljubljani, zaradi ustreznejših delovnih mest. Če bi se naš obrat razširil, pa ni izključeno, da bi se ti ljudje vključili v našo delovno skupnost. Za samo krajevno skupnost Polhov Gradec je TOZD Mizarstvo bistvenega pomena, zlasti glede financiranja potreb našega kraja. • L.: Tovariš Nartnik, hvala lepa za ta zanimiv in izčrpen pogovor. Kot jubilantu, za vaših 30 let zvestega in uspešnega dela v Mizarstvu Polhov Gradec, pa vam skupaj z bralci »Hoje« čestitam. # Skladišče hlodov brez mehanizacije Tovariša MLINARJA FILIPA, ki je bil na dopsutu, smo našli pri sinu, ki se je pravkar oženil, pa mu je ata pomagal urejati stanovanje. Sedeli smo v prijetni kuhinji in naš pogovor je stekel takole: • L.: Od kdaj ste tovariš Mlinar zaposlen pri TOZD Polhov Gradec? MLINAR: Od marca 1946. Vsa ta leta delam na skladišču hlodov. Sprva je bila tu samo žaga in bilo nas je le nekaj delavcev. Kasneje se je organizirala še mizama. • L.: Ali se je delo v skladišču kaj spremenilo od tistega, izpred skoraj 30 let? MLINAR: Delo je tu težko, olajšano nam je sedaj le s tem, da dela delavec več. Sedaj smo trije, včasih pa sva delala le dva. Vendar pa rad delam na žagi. Mehanizacije na skladišču hlodov ni. Dovoz na žago in razkladanje je tako, kot je bilo pred leti. Velikokrat delam tudi ob prostih sobotah ter čez »šiht« in to zato, ker kmetje najraje ob sobotah pripeljejo les, ker pa stanujem blizu žage, pridem in prevzamem hlode kadar pač je. Z veseljem delam predvsem zato, ker se delavci razumemo med seboj. Gatr, ;na katerem žagamo v Polhovem Gradcu je še iz leta 1924. Kar dobro se drži in tudi glede popravil ni preveč zahteven. Včasih je bil pogon ves samo na vodno silo — potok Božna, sedaj pa mu pomaga še elektrika. Na skladišču žaganega lesa imamo se daj v pomoč viličarja, ki je »za kušent«. Na skladišču hlodovine delamo v dveh izmenah, kadar pa je hlodovine zelo veliko, tudi v treh. Včasih so na tem delu delale tudi ženske, sedaj ne več, saj je delo zelo naporno. • L.: Ali je kaj opaziti razvoj v našem podjetju? MLINAR: Razvoj modernejše proizvodnje je očiten v mizami. Na splošno pa imam občutek, da nam trenutno ne kaže dobro. Ne gre mi namreč v glavo, da pri nas na žagi vse kar razrežemo prodamo, na plačah se pa to ne pozna. Ne vem koliko časa bomo še delali za tiste TOZD, ki jim ne gre? Pri nas na žagi se dela s polno paro, mizama tudi dobro dela in je dobiček, plače pa . . .? Ne rečem, saj nekaj se je že povišalo od lani, a pri tej draginji je to premalo. • L.: Kaj pa mislite o delih za Libijo? MLINAR: Dela za bolnico v Libiji so nas pa res zaposlila za kar precej časa. Kaže, da bo zaslužek. Filip Mlinar • L.: In sindikat pri vas? MLINAR: No, naš sindikat je bil v nekaterih letih zelo aktiven, včasih pa tudi ne. Organizirane smo imeli proslave ob prazniku prvega maja, 29. november in podobno. Tudi na izlete smo šli, na Gorenjsko in še kam drugam. Lani smo bili na štajerskem v Ptuju, ogledali pa smo si tudi vinsko klet v Ormožu. Na vse izlete nisem šel, ker sem imel doma preveč dela. • L.: Kako pa preživljate dopust? MLINAR: Vedno kaj delam, pri hiši, letos pa tu pri sinu. Morja nimam rad, v hišici na Krvavcu pa bi moral sam kuhati — to pa ne bi bil dopust. Tudi moja žena je najraje doma. Tovariša Mlinarja je klicalo delo, nas pa pot naprej, zato smo se poslovili in se mu. še enkrat opravičili za »motnjo na dopustu« (delu). @ Z devetimi leti s trebuhom za kruhom Nadaljevali fjmo pot po prijetni Polhograjski dolini vso v soncu, ki je med našim potepanjem že pregnalo mračno, oblačno jutro. Prispeli smo do hišice, katere okna so bila polna rož. To je dom Marije Hribar, dolgoletne sodelavke TOZD Polhov Gradec. Prav- kar je prišla domov z velikim košem krompirja. Poprosila sem jo, da bi nam kaj povedala iz svo. jega življenja. Prišli smo k njej popolnoma nenajavljeni kar res ni vljudno in tovarišico Hribarjevo še enkrat prosim, da nam to oprosti. Najprej mi je Hribarjeva rekla, »ja, saj nič ne vem, saj Vam nimam kaj povedati« no, ko pa sva sedeli pri njej v kuhinji, prostoru, ki je pač nam ženskam še vedno kar najbolj domač, je pogovor prišel v pravi tir. • L.: Danes sem slišala, da ste delali več kot 15 let uspešno na cirkularju. To delo je težko, in še moški mu ni vsak kos. Kako, zakaj ste delali na tem delovnem mestu? Ali ste od tod doma? HRIBAR: Na žagi v Polhovem Gradcu sem res delala skoraj 19 let. Kako pa je prišlo do tega, da sem se zaposlila na žagi je pa dolga zgodba. Nisem od tu, doma sem iz Zgornjega Brnika. Veste, sedaj govore o Brniku, pa to sploh ni kraj, le letališče je. Imamo pa kraj Zgornji Brnik in Spodnji Brnik. Pri nas doma nas je bilo 11 otrok in morala sem že z 9 leti s trebuhom za kruhom. Najprej sem služila za pastirico in pestrno v Nasovčah, v domači vasi in v Šenčurju. Potem pa sem šla delati v Robež na posestvo, kjer sta bila sestra in njen mož kot oskrbnika. V reji smo imeli 70 do 80 bikov. Veste, pa niso vsi biki divji. Na enega se pa še danes spomnim, imel je »na piki« moške. Cim je katerega videl, je kopal zemljo take, da bi se v tisto luknjo tudi sam skril. Potem pa sem šla za praznike na polhovgrajsko Grmado s sestro in svakom in se tu seznanila s svojim, sedaj že pokojnim možem. To nas je bilo takrat ljudi na Grmadi in res Filip Božnar je čudno, da sva se srečala prav midva. Začela sva »govorit« in ker sva se rada videla, sem šla služit na Dobrovo, da bi si bila bliže. On je namreč doma iz Set-nice pod Grmado, čez nekaj časa, 20. februarja leta 1938, sva se poročila in sva eno leto živela v Setnici, tu sva pa pričela delati hišo. • L.: Kako pa med vojno? 1 »RIBAR: Med vojno je bilo tu težko. Mož je bil terenec. Internirali so ga v Italijo. Ko se je vrnil, je spet delal za partizane, je bil v taborišče Dachau. Od tu pa so ga »beli« zaprli in poslan se je revež vrnil po koncu vojne domov ves bolan in je še potem vsa leta bolehal. Vprašali ste me, zakaj sem začela delati na žagi. Veste, moških je takrat manjkalo in ker sem vse svoje življenje trdo delala, pa ker sem bila zdra va, se tudi tega dela nisem ustrašila. HOJA STRAN 7 • L.: Kako pa je na žagi bilo? HRIBAR: Ko sem se zaposlila, je v Polhovem Gradcu delala le žaga. Najprej so me dali na »plač« (skladišče žaganega lesa). Ni bilo vprašanje, ali je dež ali sonce, ali je lahek ali težek les. Delali smo 4 m visoke kope. V našem obratu smo nekaj časa delali barake in palete za opeko. Marija Hribar • Ženska in težaško delo • L.: Ali je poleg vas delala še katera ženska? HRIBAR: Bila je še ena pred menoj, a ni delala na tako težkem delu. Kasneje jih je še nekaj prišlo, a ne za dolgo časa. • L.: In kako ste prišli do cirkularja? HRIBAR: Ja, vprašali so me, če bi delala še kaj drugega. Rekla sem, da bi na cirkularju. Najprej sem »štucala« deske in rezala ža-manje na Im, za butare. Kasneje pa sem se privadila žamat deske. V glavnem pa sem delala na »štucarju«, žamat so me dali, če ni bilo drugega. »Stucanje« je res težaško delo, eno najtežjih del pri žagi. Vedno sem bila enako plačana kot moški. Kasneje, ko se je zaposlilo več moških žagarjev, so me hoteli pregovoriti, da bi šla na lažje delo, pa nisem hotela. Rekla sem jim ne. do pokojnine bom tole delala. In res sem vzdržala. Dela sem se navadila in tudi znala sem si ga malo olajšati. Veste, ko sem pred osmimi leti delo na žagi zapustila in se upokojila, mi je bilo težko. Nekaj časa je bilo vse prazno okrog mene. S kolektivom imam še redno stik. Povabijo me na izlete pa drva še dobim. Tudi za novo leto me ne pozabijo. • L.: Ste pri tem delu imeli kdaj nesrečo? HRIBAR: O, to pa ne, čeprav je stroj res nevaren. Nič se mi ni zgodilo, šla sem stran cela in zdrava. Pa tudi sedaj se še dobro počutim in ne bi se ustrašila kakega mladega pri cirkularju. • L.: Kot vidim, imate lepe, tople spomine na tista leta na žagi. HRIBAR: Ja veste, smo se zelo vkup vzeli. Pomagali smo drug drugemu, saj danes gre težko meni, jutri pa tebi. Res smo se razumeli. • L.: Kako pa ste preživljali dopuste? HRIBAR: Dokler je bil mož še živ nisem šla nikamor. Iz internacije se je revež vrnil hudo bolan. Potreboval me je in skrbela sem za oba. Kasneje pa sem bila enkrat 10 dni v Kranjski gori. Tudi morje sem videla in se peljala po njem, ko sva šla s pokojnim možem obiskati otok Rab, kjer je bil interniran pod Italijani. Pa mi ni za morje. f L.: In kaj počnete sedaj? HRIBAR: No, tale moj »grunt« imam, pa rože. sedaj poleti pa sta Pri meni še dva fanta, od nečakinje sinova. S sosedi okrog se ne kregam, saj nimam ne otrok in ne kur. Zaradi obojega pride rned mejaši še največkrat do Prepira. Res včasih je malce samotno tu, pa navadiš se samo-tariti. Poslovili smo se od prijazne tovarišice, želim ji, da bi ji r0že še naprej tako lepo uspevale, in da bi njena fanta iz Ljubljane kar največkrat prišla s svo- jim hrupom pregnati samotne dni. # Trikrat med jubilanti Že na popoldanskem ših-tu v sami tovarni pa smo obiskali FILIPA BOŽNAR-JA. Zmotili s)mo ga pri delu, a si je vseeno vzel čas za nas. • L.: Tovariš Božnar, koliko časa že delate v obratu oziroma TOZD Polhov Gradec? BOŽNAR: Od oktobra 1953. leta sem že tu. Zaposlil sem se sprva le sezonsko, ker je na obratu manjkalo delovne sile, potem pa sem tu ostal. Prva tri leta sem delal ves čas samo nočni šiht. Pomagal sem na »štucarju«, kasneje pa sem to delo opravljal samostojno. Delal sem tudi na poravnalnem stroju, kjer sem prišel ob del prsta. • L.: Ko ste se zaposlili, niste imeli kvalifikacije. Danes pa delate na precej zahtevnih strojih, kako ste prišli do tega? BOŽNAR: Pred osmimi leti sem prišel do kvalifikacije. Imeli smo organizirane tečaje v Škofji Loki, trikrat v zimskem času po šest tednov. Tako sem pridobil kvalifikacijo strojni mizar. Sedaj delam približno pet let na moz-ničarki. Tu je treba biti zelo natančen. • L.: Ker ste že toliko časa pri podjetju, nam gotovo lahko poveste ali so se pogoji dela v tem času kaj spremenili? BOŽNAR: Seveda so se, sedaj so veliko boljši. Tudi osebni dohodki so lepši, čeprav ves čas jamramo, no to je pa že kar človeška slabost. Sam sem z delom tu zelo zadovoljen in rad delam. • L.: Gotovo ste bili že kdaj jubilant? BOŽNAR: Bil sem jubilant za 10, 15 in 20 let. Človeku kar dobro dene, da se te kdaj pa kdaj spomnijo, da si že nekaj časa pri hiši. • L.: Kako pa kaj sindikat? BOŽNAR: Tale naš sindikat je včasih bolj, včasih pa malo manj aktiven. Velikokrat je na primer organiziral kar prijeten izlet. Tako sem se udeležil izletov v Benetke, Celovec in Gradec. Drugače pa se tu v kolektivu razumemo med seboj. No, včasih je že napeto, pa se kmalu »poglihamo«. • L.: Ste v vaši družini samo vi, ki prinesete »kuverto« domov? BOŽNAR: Da, samo jaz sem zaposlen. Včasih je tu delala še moja žena, pa je službo morala opustiti zaradi bolezni najmlajšega. Imam šest otrok. Naj starejša hči gre letos na univerzo. Odločila se je za medicino. Sin gre na srednjo tehnično — lesno smer, eden gre v drugo gimnazijo, dva pa še v osemletko. Otroci imajo nekaj štipendije od občine in tudi »Hoje«. Res denarja nimamo preveč, a otroci so skromni in pridni. • L.: In kako preživljate dopuste? BOŽNAR: Rad grem v hribe. Na morje sem šel le enkrat na izlet. Otroci so šli s šolo na morje. • L.: Kaj pa stanovanjsko vprašanje? BOŽNAR: Prej smo bili bolj na tesnem. Potem pa sem dobil dvakrat pri podjetju posojilo, nekaj sem prihranil, pa delal sem veliko sam. Sedaj imamo več prostora in nam je tako lepše. • L.: Tovariš Božnar, ne bom vas več motila pri delu, hvala lepa, ker ste si vzeli čas in nasvidenje! Poslovili smo se od prijaznih Polhovgrajčanov. Sama, pa se ob tej priliki zahvaljujem vsem, ki so tisto soboto sodelovali in mi pomagali, da so prišli tile pogovori na papir. L. M. Pogled na skladišče hlodovine v Polhovem Gradcu Zaboji v katerih so naši izdelki namenjeni v Libijo • KAKO PODJETJE »HOJA« IZVAJA DRUŽBENI DOGOVOR O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Vsestranska skrb za izobraževanje Vsem delavcem na dopolnilnem izobraževanju na srednjih in višjih šolah je odbor za medsebojna razmerja odobril izredne plačane študijske dopuste — Sredstva za strokovno izobraževanje znašajo 1,5 odstotka bruto izplačanih osebnih dohodkov Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike obvezuje organizacije združenega dela na območju ljubljanskih občin med drugimi obveznostmi tudi, da slehernemu zaposlenemu delavcu omogočijo pridobivanje dopolnilnega in funkcionalnega, strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja, predvsem pa delavcem, ki opravljajo dela, za katera nimajo zahtevane šolske ali strokovne izobrazbe. V skladu z družbenim dogovorom je podjetje »Hoja« v šolskem letu 1974/75 povrnilo stroške šolanja za dopolnilno izobraževanje naslednjim delavcem: — Višja tehniška varnostna šola: Jože Žniderič — DSSS —• Višja šola za lesarstvo: Anton Tehovnik — DSSS — Višja upravna šola: Franc Čebular — DSSS — Tehniška šola za lesarstvo: Jurij Kramžar — TOZD GALANTERIJA PODPEČ, Janez Tauželj, Jože Zupančič in Milan Koren — TOZD STAVBNO MIZARSTVO — Tehniška elektro šola: Vladimir Svete — TOZD GALANTERIJA PODPEČ — Ekonomska srednja šola: Angelca Zalar, Ivanka Grdadolnik in Anica Izgoršek — DSSS — Administrativna 2-letna šola: Tatjana Berglez — DSSS — Delovodska šola za lesarstvo: Milan Miholjevič, Stanislav JLemut, Milan Mavsar in Anton Anžur — TOZD STAVBNO MIZARSTVO — Tečaj angleškega jezika: Bernard Kučej, dipl. inž. — TOZD GALANTERIJA PODPEČ, Peter Hafner — TOZD STAVBNO MIZARSTVO, Jernej Logar, inž. — DSSS. — Tečaj nemškega jezika: Jurij Trček — DSSS. — Preizkus znanja angleškega in nemškega jezika: Irena Rebolj >— DSSS. — Tečaj »Work Factor«, osnovni postopek in določanje količnika za napor: Anton Vidovič — TOZD GALANTE RIJA PODPEČ. — Tečaj za voznika viličarja: Alojz Černič — TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA. — Tečaj tehnike skladiščenja in organizacija poslovanja skladišč I. in II. st.: Milan Mavsar in Janko Uhan — TOZD STAVBNO MIZARSTVO. Vsem delavcem na dopolnilnem izobraževanju na srednjih in višjih šolah je odbor za medsebojna razmerja odobril izredne plačane študijske dopuste, in to: — Za šolanje na srednjih šolah: 2 delovna dneva za polaganje izpita za vsak predmet in 15 delovnih dni za zaključni izpit. — Za šolanje na višjih šolah: 3 delovne dni za polaganje izpita za vsak predmet in 30 delovnih dni za diplomo. V šol. letu 1974/75 so končali šolanje ter diplomirali in maturirali: Franc Čebular — višji upravni delavec, Angelco Zalar in Ivanka Grdadolnik — ekonomski tehnik, Milan Miholjevič, Stanislav Lemut, Milan Mavsar in Anton Anžur — delovodja za lesarstvo. Vsem delavcem iskreno čestitamo in jim v novem poklicu želimo mnogo delovnih uspehov. V šol. letu 1974/75 je podjetje »Hoja« organiziralo tečaj za priučene delavce s sodelovanjem Poklicne lesne šole Škofja Loka. Tečaj so uspešno opravili: — V TOZD STAVBNO MIZARSTVO za priučene stavb-ne mizarje in dovrševalce površin: Igor Cvetko, Mile Cvijič, Anton Keršmanc, Andrej Lasiča, Sretan Mitrovič, Avguštin Omahen, Radomir Ristič, Marjan Sladič in Zvonko Špoljarič. — V TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC za priučene pohištvene mizarje in dovrševalce površin: Franc Alič, Ana Božnar, Srečko Cankar, Stanislava Janša, Ida Justin, Marinka Kožuh, Frančiška Kozjek, Franc Malovrh, Jožica Malovrh, Marija Oblak, Janez Plestenjak, Terezija Plestenjak, Barbara Ravnohrib in Janko Završnik. Tudi tem delavcem iskreno čestitamo z željo, da bi z dopolnilnim izobraževanjem nadaljevali za pridobitev poklica ozkega profila »lesni delavec«. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentom 'dovoljuje organizacijam združenega dela, da v skladu s kadrovskimi potrebami po razvojnem načrtu kadrov dodeljujejo kadrovske štipendije. Tako je podjetje »Hoja« v šol. letu 1974/ 75 izplačevalo kadrovske štipendije naslednjim štipendistom: — Biotehnična fakulteta: Alojz Kostanjšek, Janez Ileršič in Peter Dolinar. — Tehniška šola za lesarstvo: Marko Pajk, Vlasta Dobrovoljc, Rajko Kozjek, Franc Fink, Janez Sečnik, Danica Krašovec in Izidor Bajc. — Ekonomska srednja šola: Silvo Pirc, Anica Petkovšek in Janko Slane. šolanje so končali in nastopili delo v podjetju »Hoja« naslednji štipendisti: Marko Pajk in Vlasta Dobrovoljc — lesni tehnik, Anica Petkovšek in Silvo Pirc — ekonomski tehnik. Vsem štipendistom, ki so pridobili lastnost delavca v združenem delu »Hoje« želimo prijetno počutje in da bi v času pripravniške dobe pridobili potrebno znanje za dosego čim boljših delovnih rezultatov v svojem poklicu. Za šol. leto 1975/76 so bile dodeljene naslednje nove kadrovske štipendije: — Tehniška šola za lesarstvo: Janez Bradeško in Janko Božnar. — Ekonomska srednja šola: Anton Ivančič. — Upravno-administrativna šola: Mojca Trček. • KOLIKŠNA SO SREDSTVA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU »HOJA« Stredstva za strokovno izobraževanje znašajo 1,5% od bruto izplačanih osebnih dohodkov. V letu 1975 so planirana sredstva, ki se lahko koristijo za dvig kadrov (šolnine, tečaji, seminarji, posvetovanja, strokovne ekskurzije), kadrovske štipendije in nagrade učencem v gospodarstvu: Štipen- dije Nagrade učencem TOZD za dvig kadrov Skupaj GALANTERIJA 66.000 36.000 9.000 111.000 POHIŠTVO 38.000 21.000 43.200 102.200 STAV. MIZARSTVO 62.000 34.000 92.000 188.000 ŽAGA ROB 8.000 4.000 — 12.000 ŽAGA ŠKOFLJICA 21.000 11.000 — 32.000 VELOX 14.000 8.000 — 22.000 TESARSTVO 34.000 18.000 31.000 83.000 DSSS 33.000 18.000 — 51.000 SKUPAJ: 276.000 150.000 175.200 601.200 V I. polletju 1975 je bilo porabljenih teh sredstev: SKUPAJ 120.241,45 45.010,00 49.264,10 214.515,55 • KAJ SO ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV? Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov obvezuje organizacije združenega dela, da od 1. 7. 1974 dalje združujejo iz svojega dohodka sredstva v višini 0,5 % od bruto izplačanih osebnih dohodkov in to pri občini, v kateri ima organizacija združenega dela svoj sedež. Tako podjetje »Hojo« samoupravni sporazum obvezuje, da v letu 1975 združi pri občini Ljubljana-Vič-Rudnik 200.000,00 din. Do štipendije iz teh združenih sredstev so upravičeni vsi učenci srednjih in študenti višjih in visokih šol, ki jim delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov učencev in študentov v času šolanja. Kot delež staršev je upoštevan polovičen dohodek na družinskega člana družine in otroški dodatek. Do štipendije iz združenih sredstev so upravičeni tudi učenci in študenti, ki že prejemajo kadrovsko štipendijo od organizacije združenega dela, če z deležom njihovih staršev in kadrovsko štipendijo ne krijejo življenjskih stroškov učencev in študentov. Življenjski stroški učencev in študentov znašajo od 1. 1. 1975 dalje: — Za učence srednjih šol: 1.550.— din mesečno za tiste, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča; 1.250.— din mesečno za tiste, ki se v šolo vozijo do 20 km v eno smer; 1.100.— din mesečno za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. — Za študente višjih in visokih šol: 1.650.— din ali 1.350,— din ali 1.200,— din mesečno v enakih primerih kot učenci srednjih šol. Upravičenci uveljavijo štipendijo iz združenih sredstev pri občini njihovega stalnega bivališča. S štipendijami iz združenih sredstev seznanjamo vse zaposlene delavce z namenom, da štipendijo uveljavijo za svoje otroke, če so do nje upravičeni. • UČENCI V GOSPODARSTVU V PODJETJU »HOJA« V začetku letošnjega leta je bilo v podjetju: 5 učencev za pohištvenega mizarja, 2 za stavbnega mizarja, 1 za tesarja in 1 za strojnega ključavničarja, skupaj 9 učencev. Učno dobo sta končala Janez Bradeško in Janko Božnar. Zaključni izpit za pohištvenega mizarja sta opravila z odličnim uspehom in sta bila med najboljšimi učenci na Poklicni lesni šoli v Škofji Loki. Sedaj nadaljujeta šolanje na Tehniški šoli za lesarstvo in sta štipendista podjetja. Takšnih učencev potrebujemo še kaj! V letošnjem letu so bili sprejeti v uk: Franjo Paulič in Bruno Babnik za strojnega mizarja, Marko Lončar in Jože Perko za stavbnega mizarja, Nedeljko Uzelac za tesarja, Dušan Šinkovec ponovno za strojnega ključavničarja in Martin Skopec za poklic ozkega profila »lesni delavec«. PRAKTIKANTI V PODJETJU »HOJA« V letošnjem letu so opravili obvezno počitniško prakso: 1 študent Biotehnične fakultete, 35 učencev Tehniške šole za lesarstvo, 1 učenec Ekonomske srednje šole in 3 učenci Šole za oblikovanje, tj. 40 študentov in učencev, in to: v DSSS 10, v TOZD STAVBNO MIZARSTVO 8, v TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA 11, v TOZD POHIŠTVO POLHOV GRADEC 5, v TOZD TESARSTVO 5 in v TOZD VELOX 1 učenec. Vsem praktikantom je bila za čas počitniške prakse izplačana nagrada v višini od 600.— do 1.400.— din mesečno, upoštevajoč vrsto šole, letnik in pokazano oceno posameznih praktikantov. e FLUKTUACIJA DELAVCEV TOZD 19 7 4 l 19 7 5 g 1. 1,—30. 6. 30. 6. 1. 1.—30. 6. 30. 6. POHIŠTVO 3 6 101 3 4 104 STAV. MIZARSTVO 33 39 171 31 32 178 TESARSTVO 11 11 90 17 10 101 ŽAGA ROB 4 — 23 2 2 23 ŽAGA ŠKOFLJICA 27 16 55 13 15 54 VELOX 14 16 42 27 22 45 GALANTERIJA 7 6 197 4 13 180 DSSS 2 5 90 5 2 92 SKUPAJ 101 99 769 102 100 777 • V številu delavcev, ki so odšli iz podjetja, • so zajeti tudi naslednji delavci, ki so od- • šli na služenje vojaškega roka: Janez Ple- • stenjak, Jože Maček, Anton Mrzlikar, Sa- • kib, Botonič, Marjan Markuš, Feriz Crna- • lič, Miodrag Dragulješčevič, Stanislav Go- • lub, Salko čergič, Mehmed Rizvanovič, • Milanko Kričkovič, Petar Tubič, Marjan • Bernik in Alojz Jerše ter delavci, ki so • bili upokojeni: Darinka Ša vrl juga, Leo- • pold Novak, Anton Žmuc, Ivanka Osred- • kar in Anton Močnik. FRANC MOLE •NEPOZABIMO NA SVOJE ZDRAVJE HOJA — NAJBOLJŠA OBLIKA REKREACIJE Zdravniki vedno bolj ugotavljajo, da človek propada zaradi pomanjkanja gibanja — V industrijsko razvitih deželah 50 odstotkov smrtnih primerov povzročajo obolenja srca in ožilja — Zoperstavljanje negativnim posledicam modernega načina življenja Hoja je osnovna oblika človekovega gibanja. Človek hodi skoraj vse življenje, zato želimo, da bi ga noge čim dlje držale. Zato hojo z biološko-zdravstvenega vidika izredno cenimo. Sodoben način življenja pa nas sili v to, da zelo malo hodimo. Zjutraj se odpeljemo nr. delovno mesto, mnogi tam presedimo osem ur. Sedimo po obedu, ko beremo časopis, sedimo pred televizijskim sprejemnikom. Če je treba v višje nadstropje, se raje odpeljemo z dvigalom ali s tekočimi stopnicami. Tako postopoma izgubljamo potrebno telesno odpornost, slabi nam srce in vse bolj pridobivamo na telesni teži na račun kopičenja podkožnega mastnega tkiva. Razvoj civilizacije in avtomatizacije nam je prinesel veliko koristnega. Kljub temu ga štejemo za enega največ j ih sovražnikov, ker nas sili v telesno pasivnost, ki povzroča vrsto obolenj in degenerativnih sprememb. Ugotovili so, da se je v procesu proizvodnje v industrijskih deželah v zadnjih sto letih delež mišičnega dela poprečno zmanjšal od 94 % na 1 %! Prav tako so ugotovili, da v industrializiranih državah 50 % smrtnih primerov povzročijo obolenja srca in ožilja. Zdravniki vedno bolj ugotavljajo, da človek propada zaradi pomanjkanja gibanja. Na srečo pa lahko zavestno preprečimo negativne posledice sodobnega načina življenja z raznimi oblikami gibanja, (človek današnje generacije v svojem življenju presedi poprečno 150.000 ur, kar znese nič manj kot 17 let). Ugotovili so, da pri hoji deluje kar 54 velikih in malih mišic. Pri pospešeni hoji, zlasti pa pri hoji navkreber, pa te mišice krepimo. Pospešena hoja in hoja navkreber zelo učinkovito vplivata tudi na srce in ožilje, dihala, elastičnost prsnega koša in na presnavljanje. Ta vpliv je toliko večji, kolikor dlje hodimo, kolikor večjo strmino premagujemo, kolikor hitrejši je tempo in kolikor več nosimo v nahrbtniku. Da ne govorimo o sprostitvi in prijetnem počutju, ki ga nudi hoja v naravnem okolju po gozdnih, poljskih in planinskih stezah ter po bregovih rek in potokov. Hoja je najenostavnejša, najcenejša najbolj dostopna in dokaj učinkovita telesna aktivnost, ki se zoperstavlja negativnim posledicam modernega načina življenja. Zlasti pa tiste, ki se veliko vozijo v avtomobilih ali na svojem delovnem mstu veliko sede, je vedno več in je načrtna hoja morda odločilnega pomena za njihovo zdravstveno stanje. Poapnenje žil se pojavlja pogosteje pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Danes prevladuje mnenje, da je eden glavnih krivcev za nastanek poapnenja snov, imenovana HOLESTERIN. Sovjetski znanstveniki, ki so ugotovili, da se pri ljudeh, ki se več gibljejo, v ožilju nabira mnogo manj apnenca. Zanimiv je tudi podatek, da pri šoferjih londonskih avtobusov v starosti 30—40 let nastopa srčni infarkt osemkrat pogosteje kot pri sprevodnikih nadstropnih avtobusov, ki morajo tekati po stopnicah gor in dol. Sklep je povsem na dlani, hojo lahko štejemo za eno od učinkovitih sredstev proti arteriosklerotičnim obolenjem. še posebej cenimo izlete in pohode v visokih gorah, kjer ima proces aklimatizacije organizma še posebej ugodne posledice na srčno-žilni in dihalni sistem. HOJA V NARAVI BALZAM ZA ČLOVEŠKI ORGANIZEM • Kdaj. Toliko možnosti, kot jih imamo za hojo nimamo za nobeno drugo telesno aktivnost, če nimamo daleč v službo, pustimo raje avto doma in pojdimo peš. Izstopimo iz avtobusa eno ali dve postaji prej in nadaljujemo pot z živahno hojo. Stopimo v višje nadstropje raje po stopnicah, kot da se peljemo v dvigalu. Vsekakor pa je hoja v naravi, kjer ni trušča motornih vozil in smrdljivih izpušnih plinov neprimerno več vredna. Vsaj dvakrat med tednom si vzamemo čas za daljši sprehod. Bližnji gozd ali hrib sta za to prav primerna. Ne izogibajmo se hoje navkreber. Dadaljših izletov se lotimo ob sobotah in nedeljah. V času letnega dopusta pa se lahko odpravimo kar za večdnevno potepanje po sredogorju in visokogorju. Kot povsod je tudi pri hoji potrebna načrtnost. Začnimo takoj spomladi in nato postopoma stopnujemo težavnost tja do polletja, ko se bomo lotili zahtevnejših podvigov. Jeseni in pozimi pa vzdržujemo sposobnost, ki smo si jo poleti pridobili. IZLETI ZA CELO DRUŽINO • S KOM? Prednost hoje pred drugimi zvrstmi telesnih vaj je ta, da je dostopna najširšemu krogu ljudi, no glede na spol, starost in socialni položaj. Za hojo ni potrebno posebno tehnično znanje, pa tudi glede opreme so zahteve zelo skromne. Zato najbrž ne bo težko dobiti druščine za izlet. Na manj zahteven izlet gre lahko cela družina, kar tri generacije hkrati. Najbrž ni telesne aktivnosti, ki bi se lahko s tem pohvalila. S sociološkega in vzgojnega vidika družinske izlete z otroki še posebej cenimo. V vsakdanjem pehanju za materialnim blagostanjem za otroke med tednom nimamo dovolj časa in se jim zato postopoma odtujujemo. Tudi mnogi zakonci se dostikrat v lastnem domu zelo malo videvajo in skorajda nimajo časa za daljši družinski pogovor. Precej tega lahko na skupnem izletu nadoknadimo. Včasih pa se nam prileže, da se odpravimo na izlet sami. Marsikatera lepa misel se tedaj porabi v glavi, marsikateri načrt dobi tedaj svoje osnovne obrise, marsikakšen koristen sklep sprejmemo, ko v okrilju narave tehtamo svoje postopke. Ob tem pa je treba opozoriti, da se na zahtevnejše izlete le ne podajamo sami. To velja še posebej za visokogorske izlete. KAM? Omenili smo že, da je treba vsako priliko izkoristiti za živahnejšo hojo. Največ pa nam vsekakor koristi hoja v naravi, kjer ni hrupa in onesnaženega zraka. Zato ima v naši domovini neizmerne možnosti. Od Lendave pa do Kopra je izletniških točk dovolj. Narava nam je poklonila nešteto naravnih lepot in obi- lico gora, ki so polne markiranih in zavarovanih stez ter planinskih postojank. Po mili volji lahko načrtujemo nedeljske izlete. V knjigarnah se dobe ustrezni priročniki, vodiči in zemljevidi. Preiskusimo svojo zmogljivost na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« in na orientacijskem pohodu za značko TRIM, ki ga vsako leto v mesecu septembru organizira Partizan Slovenije. V splošnem prizadevanju za več hoje se Partizan Slovenije vključuje tudi v akcijo etapna hoja za značko 'srebrni čeveljček’ in 'zlati čeveljček’. Vabljive so tudi tako imenovane planinske transverzale, ki nas načrtno usmerjajo po naj lepših predelih naše ožje domovine. Teh transverzal imamo Slovenci že kar dvanajst. 1. Slovenska planinska transverzala od Maribora do Ankarana (Planinska zveza Slovenije.) 2. Razširjena planinska pot je sestavni del Slovenske planinske transverzale (Planinska zveza Slovenije) ima 17 obveznih točk in 2ft točk po izbiri. 3. Gorenjska partizanska pot po Kamniških Alpah, Karavankah, predgorju Julijcev in delu Julijskih Alp (PD Kranj in PD Kamnik). 4. Koroška planinska mladinska transverzala od Ribnice na Pohorju do Raven na Koroškem (Strokovni odbor za planinstvo pri ob ZTK Ravne na Koroškem). 5. Ljubljanska mladinska krožna pot po gričevju okrog ljubljanske kotline (PD Ljubljana-Matica). 6. Loška planinska pot po škofjeloškem gričevju (PD Škofja Loka). 7. Remunska pot skozi Goriško, Ravensko, Prlekijo in Dolinsko (PD Murska Sobota). 8. Pot čez Kozjak od Maribora do Dravograda (PD Maribor-matica). 9. Savinjska pot po hribovskem obrobju Savinjske doline (PD Zabukovica). 10. Trdinova pot po Dolenjskem gričevju in Gorjancih (PD in TD Novo mesto). 11. Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije poteka od Gončanov v Pomurju do Slavnika na Primorskem (odbor za pokroviteljstvo za veziste in kurirje NOV Slovenije pri združenem podjetju za PTT promet v Ljubljani. 12. Zasavska planinska pot od Kumrovca do Kuma (PD Zagorje ob Savi). Kdor se odloči na eno od transverzal, lahko pismeno zaprosi organizatorja (ki je naveden v oklepaju) za poseben dnevnik, kamor si bo odtisnil kontrolne žige, ki so potrebni za dokaz o prehojeni poti. Vse te planinske poti časovno niso omejene in so dostopne vsakemu zdravemu občanu. Najbolj je zahtevna Slovenska planinska transverzala (žice, klini, prepadi) vendar so tudi pri tej steze izbrane tako, da se je lahko loti skoraj vsakdo. FRANC OVEN • PRI KOŠIRJEVIH IZ DOLGE NJIVE V POLHOVGRAJSKIH DOLOMITIH Devet otrok srečnih zakoncev Francke in Jakoba Koširja Ne poznajo počitnic ob morju, v domu ni televizorja, pa še marsikaj nimajo, toda pri njih domuje ljubezen, ki prinaša srečo in zadovoljstvo Dolg?, njiva, mala vasica, ki leži v Polhovgrajskih Dolomitih, tik pred malce bolj znanim krajem Lučine, na višini 618 m, je dom številne družine našega sodelavca Jakoba Koširja. Takole, preživljati devet otrok, skrbeti zanje, iz dneva v dan, p?, res ni hec, kaj pravite? Po poti, ko smo se peljali tja gor, sem sam?, pri sebi premlevala »kako to zmoreta, Koširjeva dva?«. V njunem domu, ko smo se pogovarjali in je bilo okrog nas zbranih vseh devet mladih Koširjev, pa sem našla odgovor. Ta odgovor niso bile besede, ki sta jih spregovorila. Ta odgovor sem prebrala v njunih očeh, kadar sta se zazrla na svoj »drobiž«, razporejen okrog kmečke peči, pa še malo po stolih. V teh pogledih očeta in matere se je zrcalil?, ljubezen, iz katere črpata moč in večkrat zmoreta to, kar bi človek rekel — nemogoče. • L.: Tovariš Košir, tale kraj je precej na samem. V službo se vozite kar pol ure, če ne dlje časa. čemu živite tu? JAKOB KOŠIR: Tu sem rojen in tudi žena je od tod. Pri nas jo mir in rad imam ta kraj, de-prav je bolj samoten. Ne bi šel drugam. Tole hišo sem 1956 spravil pod streho, potem pa sem jo še dograjeval in delal naprej. • L.: Od kdaj pa delate v Mizarstvu Polhov Gradec? KOŠIR: Za mizarja sem se učil v Kurji vasi (Šentjoštu). Potem sem bil eno leto v Polhovem Gradcu, nato pa sem se zaposlil drugje, bliže domu. Ko se je tisto podjetje razformiralo, sem delal nekaj časa v Poljanah, potem sem šel v Polhov Gradec. Tu delam sedaj že 10 let in sem bil letos jubilant. Delam pri pohištvenem mizarstvu. • L.: Kako pa gledate na delovni nalog za Libijo? KOŠIR: To je lepo delo in mislim, da bo tudi dobiček. Skrbi me le, 6e bi moral na montažo v Libijo, zaradi družine. Bil sem že na montaži v Beogradu, pa so otroci takoj imeli slabši učni uspeh kot sicer. • L.: Kako pa uspete preživ-Ijtai vso to vašo družino? KOŠIR: Popoldne še delam doma Saj nimam tako nizko plačo, a je vseeno plača z otroškimi dokladami premalo za toliko ust. Zdaj, ko se je začela šola imamo kar pet šolarjev. Samo za zvezke in pripomočke sem že dal 75 jurjev, kje pa je še obleka in obutev. Najstarejša je letos končala osemletko in se bo zaposlila pri »Kroj« Škofja Loka. • L.: Kako pa pridete na delo v Polhov Gradec. KOŠIR: Včasih z avtobusom, ki gro od tod ob pol petih zjutraj, včasih pa s svojo škatlo. Najhuje je pozimi, če je poledica ali pa sneg. Zadnja leta je še kar šlo, ko so bile mile zime. • L.: In z delom v Mizarstvu ste zadovoljen? KOŠIR: V glavnem sejn, včasih pa tudi ne. Vem pa, da tudi drugod ni nič bolje. Delo samo je lepo, v glavnem delam pri vzorcih, pa tudi v montaži, sestavi in kjer je še treba. Ni mi všeč, da so prostori v tovarni tako mrz- li. Pod stropom je vroče, na tla pa toplota ne pride. Imamo precej strojev. V starih prostorih ne bi bilo mogoče narediti tak delovni nalog, kot je tisti za Libijo, saj bi zaradi pomanjkanja prostora bil nered in bi izgubili ogromno časa. H L.: Pa dopust? KOŠIR: No, na morje ne moremo, saj nas je preveč, pa še predrago bi bilo. Ko bodo otroci starejši, bodo že šli sami kam. Jaz pa preživljam dopust doma, pri družini. • L.: In otroci? KOŠIR: Vseh devet imam rad. Martina se uči najbolje, šesti razred je naredila s prav dobrim uspehom. Tale Viljem mi je pa vedno za petami, zlasti kadar kaj mizarim. Vsi so zdravi, no pa nagajajo radi, a to sodi zraven. # L.: Povprašala sem Martino, ki se tako dobro uči, kaj jo zanim?, in kaj ima najraje v šoli. Povedal?, mi je, da se vozi v šolo r, avtobusom. Doslej si je ves čas želela biti medicinska sestra, sedaj pa ni več prepričana, če si bo res izbrala ta poklic. V šoli ji je najljubša slovenščina. Dopoldne je v šoli, popoldne se uči in pomaga mami. Od bratcev in sestric pa ima najraje Mihca. Preselila sem se iz prijetne sobe v kuhinjo, k mami, Koširjevi Francki. Takoj za menoj so se v kuhinjo pritihotapili otroci, ki so jih bila tisti dan sama ušesa. Le Vili je ostal pri očetu. Na šte- dilniku se je pravkar kuhala ju-žina. Si lahko predstavljate, koliko je to bilo »kastrol« pa »pi-skrov«, saj toliko lačnih kljunov nasititi res ni kar tako. S Koširjevo Francko pa sva se vsedli z?, mizo. • L.: Mi poveste imena teh vaših otrok? FRANCKA KOŠIR: Povedala vam jih bom kar po vrsti od naj starejšega navzdol: Cilka, Anica, Martina, Viljem, Lojz in Janez (dvojčka, pa čisto nič si nista podobna), Franci, Toni, Mihec. • L.: Kako poteka vaš dan? FRANCKA KOŠIR: Poleti mi je pri delu malo lažje. Ni šole in večji otroci mi malo več pomagajo. Vstanem hkrati z možem, ki se odpravi v službo. Jaz pripravim otrokom obleke in zajtrk. Čez dan se manjši igrajo, večji mi pa pomagajo in pazijo na mlajše. Problem imamo s tole mizo v kuhinji. Vedno pravim, da bi morali imeti večjo, pa smo ostali kar pri tej, saj veste, kovačeva kobila je vedno bosa. Čez dan, kadar ni kuhanja, ali dela okrog hiše, pospravljam in otrokom sešijem obleke, take za vsak dan. če bi morala vse kupiti, ne vem kako bi bilo. • L.: Pa pranje in likanje? FRANCKA KOŠIR: Res, pranja jo pa pri nas veliko. Zdaj mi je lažje, ko imam pralni stroj. Likanje so prevzela dekleta tako, da le še malokdaj sama kaj likam. ^ L.: Saj ravno gledam tamle pri štedilniku vaše deklice, kako se znajo obračati. Kot kaže, so že prave gospodinje. In mož? FRANCKA KOŠIR: Če moj mož ne bi delal še popoldne in dal z?, družino vse kar zasluži, bi nam bilo težko. Res je dober mož. • L.: Kaj pa počitnice, do- pust? FRANCKA KOŠIR: Še nikoli nisem imela dopusta. Počivam le po porodih, pa še takrat ne za dolgo. Veste, tudi če bi šli skupaj na morje, bi to ne bil noben dopust. Morala bi ves čas paziti nanje. Da bi pa šla sama? Oh, kje pa. že, če grem z doma za en dan, jih že močno pogrešam. • L.: In kaj počnete ob nedeljah? FRANCKA KOŠIR: Včasih gremo z otroki kam jnaokoli, aii pa počivam. • L.: Ko živite v bolj samotnem kraju, bi vam bil verjetno televizor tudi dobrodošel gost, kaj menite? FRANCKA KOŠIR: Televizorja res nimamo. Vem, da si ga otroci zelo žele, pa kaj, je predrag. Včasih gredo otroci gledat kakšno oddajo k sosedom, pa saj veste, vedno ne morejo tam viseti. Tudi sama bi si kdaj utrgala košček časa, saj so včasih menda tudi oddaje za gospodinje. Žal o televizorju se lahko le pogovarjamo. Poslovili smo se od Koširjeve družine, še dolgo so stali pred hišo in nam mahali. MARIJA LOGAR • VTISI Z LETOŠNJEGA DOPUSTA • TRIGLAV: V dveh skupinah TOZD Tesarstvo in TOZD Mizarstvo sta 1., 2. in 3. avgusta organizirali izlet na Triglav. Pohoda se je udeležilo skupaj 30 delavcev in svojcev podjetja. Tesarji so odšli na pot v petek popoldne. Prespali so v Aljaževem domu v Vratih. Naslednji dan pa so se vzpenjali po poti »čez prag« in preko Kredarice dosegli vrh v opoldanskem času. Drugič so prespali na Doliču. V nedeljo so si ogledali še dolino sedmerih Triglavskih jezer in preko Tičarice in planine Jezero prišli v Bohinj. Mizarji, ki so imeli številnejšo ekipo in po stažu mlajše planince, so se odločili za pot Rudno polje —Velo polje—Planika—Triglav in nazaj. Od osemnajstih udeležencev, jih je bilo 16 članov TOZD in dva svojca. Za celotno pot so porabili 2 dni. Prespali so na Planiki. Zadnjo strmino so premagali v soboto zjutraj. Kot za dokaz na ta vzpon so na Aljažev stolp obesili Hojino zastavico. Vsi udeleženci so zmogli pot brez večjih težav. Navedena izleta naj bi služila kot pobuda za ustanovitev planinskih sekcij v omenjenih organizacijah, ki naj bi delovale pod okriljem sindikata, saj hoja v gore krepi duha in telo. STANE MESAR STRUNJAN: Dve hišici sta premalo Bolje malo kakor nič — pravi pregovor. 10 dni na Jadranu ni tako malo, iz zdravstvenih razlogov pa ne bi škodovalo 20 dni, tako trdijo zdravstveni delavci in verjetno sleherni to potrebo čuti in jo goji, uresničiti pa jo ni moč iz raznih razlogov. Letovala sem s svojimi otroci v Strunjanu. To je dom Občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. s katerim ima naše podjetje že vrsto let v skupnem aranžmaju z »Valeto« najeti dve hišici. Hišice so majhne, nameščene v gozdišču, ki daje v vročih poletnih dneh prijeten hlad in dober zrak. Zaradi okrnjenosti prostora v hišici so težave le v primeru slabega vremena. Hrana v tem domu je nadvse okusna, pestra in obilna, vljudno servirana, skratka ni pripomb. Določeno imaš mizo, k: je opremljena s številko hišice tako, da ni nobenega čakanja, razumljivo ob upoštevanju hišnega reda. Kopališče je nekoliko oddaljeno, pa nič zato, saj je zdravju v prid, če se človek tudi na dopustu nekoliko sprehodi. Tudi na kopališču imaš rezerviran svoj kotiček. Na razpolago je lično izdelan lesen ležalnik za 4 osebe, oštevilčen s številko hišice, če se na tak ležalnik naseli »nadležni« kopalec je razumljivo takoj odstranjen, saj za red na kopališču skrbi prijeten mož, ki vsiljivca vljudno napoti na peščeno obalo. Obala je prijetna, oskrbovana, voda čista in topla. V Strunjanu sem letovala drugič. Kraj je prijazen in miren, lahko se odpočiješ. Tudi za zabavo je preskrbljeno, škoda le, da sta na razpolago le dve hišici. Organizatorjem, posebej pa še osebju v tem domu gre vse priznanje za dobro organizacijo dela, vljudno postrežbo in skrb za dobro počutje delavce;, ki letujejo na tem koščku slovenske obale. IS PUNAT: Tako čudovitega morja nima nihče Z malo sipine poleg skale, na katerih se pretegujem v poznopopoldanskem soncu, slišim klice »glavarja« družinice, ki mi je bila ves dan sosed, še nekaj »oh« tin »ah« in sosedje se otovorjeni odpravijo proti mestecu Punat, ki ga zadaj pa oljčnimi nasadi komaj slutiš. Okrog mene zavlada mir — to so trenutki, ki so mi ob morju na j ljubši. Sonce je že prehodilo skoro celo svojo pot za ta dan in nagnilo se je proti morju. Tišino moti le rahlo valovanje in prepustim se razkošju tega miru. Ropot motorja na čolnu, ki pelje mimo, me prebudi. Ozrem se za soncem, samo še rdeča krogla je, ki se potaplja. Še malo, ne morem ga zadržati — in ni ga več. Pa čisto resno sem obljubila »kuharici«, da bom okrog petih popoldne doma. Kolegica namreč na dopustu z užitkom razvija svoje kuharske sposobnosti (kako ji to uspe v mini kuhinji garsonjere, mi ni čisto jasno), ostali smo pa njene žrtve. Spet bom pozna, pa na dopustu si lahko človek privošči tudi kaj tako neodpustljivega, kot je prepozen prihod na super obed. Morju zaželim »lahko noč« in napotim se po stezici skozi oljčni gaj, po sipini, zapuščenem vinogradu in drugi sipini. Približujem se in oddaljujem, pa spet približujem se morju, dokler se čisto zares ne obrnem od njega proti hiši, nekam hecno zidani, ki pa skriva v sebi vrsto prijetnih domačih garsonjer. Le škoda, da sta naši samo dve, saj tako čudovitega morja nima nihče od drugih počitniških domov »Hoje«. MARIJA LOGAR SELCE: Hišici v campu sta že precej dotrajani Letošnji vtisi iz Selc, lahko rečem, so bili boljši kot prejšnja leta. Vsakoletne kritike na hrano so letos odpadle. Hrane je bilo dovolj in tudi zelo okusna, seveda ni pa bila za ljudi, ki morajo držati dieto. Zabave je bilo povsod na pretek, samo cene so bile precej slane (se zgledujejo po morju). Neko soboto nas je obiskala ekipa Radia Ljubljana in nas spraševala o naših vtisih v Selcah. Naslednji oddajali iz Selc oddajo »na valu 202« in so se vrstila razna šaljiva tekmovanja. Turistično društvo »Selce« je bilo v času od lanske do letošnje sezone zelo prizadevno. Avtocamp so čisto preuredili. Vhod je sedaj izven Selc, tako da ni več prometa okoli našega kampa. Cesta do hotela Slaven je zaprta za ves promet. Uredili so tudi okoli 400 m nove plaže, tako da sd vsa množica turistov lahko razporedi po plaži. Naši hišici v kamcu sta že precej dotrajali. Doslej nismo dosti vlagali v njih, ampak samo krpali, kar je bilo nujno. Vsako leto se je govorilo, samo še to leto se bo letovalo, potem pa hišice podremo. Zdaj pa je znano, da hotel Slaven še najmanj 10 lei ne bo na tem mestu ničesar gradil, zato je nujno, da naše hišice temeljito popravimo ali postavimo nove, saj je naš dom v Selcah najcenejši. Upam, da se bodo odgovorni lotili ureditve teh hišic tako, da bomo naslednja leta še lepše letovali. VINKO HOMOVEC PORTOROŽ: Lahko bi bilo še boljše Počitek, ki si ga vsakdo želi, ga bo prav gotovo našel na prijetnem hribčku nad Portorožem na Valeti, kjer iz gostih zelenic komaj zakuka šest počitniških hišic podjetja Hoje, pred katerimi je mala ravnica, ki se proti večeru spremeni v pravcato športno igrišče, kjer marsikdo izgubi še zadnje moči, kar jih je pustilo vroče sonce in toplo morje ali pa kramlja s prijaznimi Podpečani, katerih je tu pa oddihu največ. Tako se vrtijo dnevi, če je lepo vreme. Vedriti v teh hišicah ni preveč prijazno, zato se raje popeljite v bližnji Portorož ali Piran, kjer si lahko ogledate razne znamenitosti. S prehrano, postrežbo, dobro plažo in cenenim letovanjem smo bili prav zadovoljni. Potrebno bi bilo le urediti ležišča, zamenjati izvlečne postelje in kupiti ležalnike. Z ureditvijo sanitarij in še nekaj manjših opravil, bi lahko poskrbeli za še boljše počutje. VALENTIN ERJAVEC FIESA: Teden dni ni dovolj Po sili razmer sem moral tudi letos peljati in pripeljati družino na dopust v Fieso. Na izrecno željo moje hraniteljke in stanodajalke, sem pustil mamo (staro) doma, menda zaradi ljubega miru. Po vseh navodilih in izčrpnih napotkih boljše polovice, ki sploh nima šoferskega izpita, smo pripeljali v Fieso. Na mojo žalost in veselje otrok, je bila največja vročili?, v času našega enotedenskega dopusta, ker sem po dveh dneh nehal računati, koliko sem izdal za sladoled in gasite v žeje članov družine. Glede izdatkov za žejo so bili raznovrstni spori z mojim matriarhatom, tako da sem nazadnje šel spat v morje, nakar sem se prebudil po dveh urah kot mrtvak. Mislil sem, da bom na dopustu užival boljšo hrano kot doma, pa iz tega ni bilo nič, pa še pravega reda ni bilo, ker je enodnevna hrana iz Pirana prišla z mojo pomočjo šele okoli 12. ure vsak dan. Precej enolično življenje, ali ne? Za spremembo smo se domov vračali čez Vršič, kjer smo uživali v množici izletnikov, za otroke pa je bila to »niška banja«, ker ne marajo krat kili voženj. Hišici v Fiesi sta na zelo lepem kraju, v senci akacij in oddaljeni od morja okrog 80 metrov tako, da lahko kontroliraš juho, če kipi. Ker sta pa oba štedilnika v zelo slabem stanju, tega tekanja od morja do hišice ni bilo preveč. Zelo nerodna zadeva je tudi, če imaš manjši ali večji »proliv«, stranišče pa je oddaljeno od hišic 15 metrov. Hladna voda je tudi izven hiše okoli vogala, pipa je pa 1 meter od tal tako, da si pri umivanju lahko moker od nog pa navzgor. Tople vode iz bojlerja pa tudi v Fiesi še ne poznamo. Vse ostalo je v redu, spiš pa najbolje, če jogi položiš na tla in pustiš vrata odprta, da ti ni preveč vroče. Kljub vsem težavam sem bil na koncu dopusta mnenja, da je teden dni le premalo. Ves spočit in poln delovnega elana sem prišel v službo, kjer me je po glavi udaril počitniški blagajniški prejemek, po katerem sem za ves gornji komfort plačal 346,50 din. Pa drugo leto zopet nasvidenje!? FRANC RUPNIK • OBISK PREDSTAVNIKOV OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS Na pobudo Občinskega komiteja ZK Ljubljana-Vič-Rudnik je bil 17. junija 1975 sklican sestanek predstavnikov družbeno političnih in samoupravnih organov v podjetju na katerem se je razpravljalo o gospodarski situaciji podjetja. Sestanka so se udeležili tov. Perovšek Darko, sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Vič-Rudnik in tov. Novak, predsednik komisije za družbeno-ekonom-ske odnose pri Občinskem komiteju ZKS, predsednik delavskega sveta podjetja in predsedniki delavskih svetov TOZD, predsednik odbora delavske kontrole, sekretar OO ZK Hoje, predsednik konference sindikatov Hoje, generalni direktor in vodilni delavci podjetja. Na sestanku so predstavniki podjetja seznanili predstavnike Občinskega komiteja ZKS z gospodarsko situacijo podjetja, sanacijskimi programi za TOZD Velox in Stavbno mizarstvo ter ukrepi za gospodarsko in finančno stabilizacijo podjetja. Posebno je bilo obravnavano tudi vprašanje izvoza ter posledice, ki jih dmajo visoke cene domačih surovin za končno ceno izdelka in s tem na konkurenčnost na zunanjih trgih. Ob zaključku izčrpnega razgovora je tov. Perovšek pohvalil napore kolektiva Hoje pri naporih notranje stabilizacije ter pri razvijanju samoupravnih odnosov v organizaciji združenega dela. IVAN REMŠKAR © PO 50 LETIH »UPOKOJENA« ŽAGA delovno mesto enolistna krožna avtomatska žaga. čez 50 let je zvesto služila nekaj generacijam lesnih delavcev. Kaj vse bi lahko povedala o obdobju po prvi svetovni vojni, pa o gospodarskih krizah, o prvih štrajkih delavcev in o najslavnejših dneh naše zgodovine, pa o izročitvi tovarn delavcem in o prvih delavskih svetih. Krožna žaga je bila na ICV pripeljana iz Mizarstva I, kjer je na njej okoli 8 let delal Jože Perme, zadnja posluževalca pa sta ji bila Nace Meglen in Avgust Omahen. Da je stroj toliko časa delal brez večjih okvar, gre zasluga in zahvala tudi veščim delavcem in vestnim vzdrževalcem. Navedeno krožno žago je nadomestil novejši in modernejši stroj. STANE MESAR © NI PRAVEGA ZANIMANJA ZA REKREATIVNO PLAVANJE Na pobudo odbora za rekreacijo pri temeljni telesno kulturni skupnosti Vič-Rudnik smo organizirali plavanje v bazenu Tivoli in Koleziji od 1. julija do 31. decembra letos. Rekreativno plavanje je namenjeno vsem članom kolektiva. Na pobudo športne sekcije smo zbrali prijavljence po obratih, in to: Škofljica 4 karte, Velox 2, Tesarstvo 2, Stavbeno mizarstvo 2 in DSSS 39 kart. Sodeč po prijavah se kaže, da obrati kljub ceneni karti (za vseh šest mesecev je karta 180,00), ne kažejo posebnega zanimanja. FRANC OVEN OSEBNE NOVICE • Poročili so se: Marija KUKOVIČ, poročena KAMPJUT — DSSS Milorad SAVIČ — Škofljica Marjan ŠUŠTARŠIČ — Podpeč • Dobili so naraščaj: Katja FLORJANČIČ, hči — DSSS Stane DRAŽUMERIč, sina — DSSS Marija KAMPJUT, sina — DSSS Marjan ILJIč, hčerko — Škofljica Jože POTOČNIK, sina — Polhov Gradec Franc MALOVRH, hči — Polhov Gradec Matevž TROBEC, hči — Polhov Gradec Ivan KOZJEK, hči — Polhov Gradec Pavel ŽELEZNIK, sina — Polhov Gradec Jože RUPAR, hči — Rob Fetah BEČAJ, hči — Tesarstvo Milka FISTER, hči — Tesarstvo © Upokojeni so bili: Anton ŽMUC — Škofljica Anton MOČNIK — Podpeč Ivanka SELAN — Podpeč Leopold NOVAK — Tesarstvo • Umrl je: Ivan ŠTRUKELJ — Rob • EKSKURZIJA NA NIZOZEMSKO Dežela polna zanimivosti Ogled Inštituta za delo in varnost ter Philipsove razstave sodobne tehnologije in zaščite človeka »4 metre pod morsko gladino« — tako piše na nekem poslopju amsterdamskega letališča Schiphol. Skoraj polovico Nizozemske leži nižje od površine morske gladine. Nizozemci se že 1200 let zagrizeno bojujejo z morjem. Deželo varujejo jezovi in sipine v dolžini 1300 km. Ko je voda med zadnjo katastrofo leta 1953 podrla na stotine jezov in zalila desettisoče hektarov plodne zemlje, se je dežela odločila za skrajšanje obalne črte deltskega ozemlja za 700 km. V dvajsetih letih naj bi se načrt uresničil. Gigantski načrt so začeli uresničevati. Na več krajih so nastala velika gradbišča. Z mogočnimi jezovi so leta 1961 združili pokrajini VValcheren, Severni in Južni Beveland. Leta 1964 pa so dogradili Grevelingenški jez med Over-flakkeejcm in Duivelandom. Jezovi so izdelani po sistemu zapornic, izmed katerih tehta vsaka po 425 ton in se odpira v višini več kot 56 metrov. Zgradili so tudi najdaljši most v Evropi — Oostersohelde (5 km). Strokovna ekskurzija absolventov VTVŠ, se je začela na Brniku, od tam pa smo z DC-9 odleteli nad oblake in po eni uri in pol pristali v Amsterdamu. V kratkem času smo opravili carinske iormalnosti in se z avtobusom, z nič manj drenja kot v Ljubljani, odpeljali v hotel BED-FORD. Po razmestitvi in večerji pa dneva ni hotelo biti konec za družabno Veselje, saj je bil dan do 22. ure. Dnevi so daljši za tri ure, kot pri nas doma. Tramvaji vozijo le do 24. ure, nato pa taksi, ki ni drag (10 guldnov za 4 osebe skozi celo mesto). Prebivalci so v glavnem v večernih urah od 21. do 24. ure na ulicah, saj se jim delavnik začne šele ob 9. uri zjutraj. Tedaj se vsuje množica kolesarjev, nekaj pa tudi avtomobilov. V nedeljo smo si ogledali mesto s hidrogliserji po kanalih, saj je več vodnih poti kot cestnih. Videli smo veličastne objekte in najmanjši hotel v svetu »New-jork«, ki ima samo dve sobi velikosti 2,50 x 3 m, hkrati pa je naj dražji v Amsterdamu. Popoldne pa smo obiskali muzej znamenitih slikarjev: Rem- brandta, Rubensa, Wan Goga in drugih. To je nacionalni muzej slikarstva, ki si ga ne bi ogledali niti v dveh dneh in se brez vodiča ali sheme ne bi znašli. Po ogledu muzeja je sledila večerja v hotelu, po večerji pa ogled zanimivosti modernega amsterdamskega življenja, vendar le od strani, ker guldnov ni bilo. V ponedeljek smo obiskali Inštitut zs delo in varnost, v katerem zbirajo podatke o lažjih in težjih poškodbah iz cele Nizozemske. Ogledali smo si zaščitna sredstva delovnih naprav, priprav ter razne preizkuse. Zanimiv je bil diapozitiv v počasnem premiku o vzrokih nesreč pri delu in kako jih preprečiti ter varovalna vrh, ki varuje delavca pred padcem iz višine. S to vrvjo se lahko delavec dviga in spušča, v primeru padca pa se pomik vrvi ustavi. Ogled je trajal od 8. do 12. ure. Nato smo se odpeljali z vlakom v Entho-fen, na ogled Philipsove razstave sodobne tehnologije in zaščite človeka. Torek, zadnji dan potovanja. To je bilo letanja po trgovinah za nakup spominčkov in raznih predmetov za šalo. časa je bilo zelo malo, saj je avtobus odpeljal na letališče ob 10. uri, letalo pa je odletelo ob 12. uri. Eno uro smo imeli časa za ogled največje trgovine v brezcarinski coni. Tu je mogoče kupiti vse, od igrač do računalnika, »le oken in vrat ni za nakup«. - Veliko zanimivosti ima Nizozemska. dosti smo videli, vsi pa smo si bili na koncu edini, da je naj lepše v naši domovini. JOŽE ŽNIDERIČ •EKSKURZIJA V SOVJETSKO ZVEZO Skrb za varno in zdravo delo Sindikat ima vodilno vlogo na področju varstva pri delu — V Sovjetski zvezi imajo šest inštitutov za varstvo pri delu v katerih je zaposleno preko 5000 znanstvenikov Ekskurzija v Sovjetsko zvezo je bila izključno strokovnega značaja. Organiziralo jo je društvo varnostnih inženirjev in tehnikov (DVIT). Društvo je knelo čast nastopati kot delegacija zveze sindikatov SFRJ. Potovanje, ki je trajalo od 4. 6. do II. 6. 1975 je bilo zelo dobro organizirano in je v celoti uspelo, čeprav je bil program zelo natrpan in naporen. Za potovanje je bilo določeno število članov iz cele Slovenije (to je 33), ki smo se zbrali eno uro in pol pred poletom na zagrebškem letališču. Točno ob napovedanem času, t. j. ob 15. uri 20 minut smo z ruskim letalom TU-154 poleteli proti Moskvi. Vreme v času poleta je bilo ugodno — leteli smo na višini 11.000 m s hitrostjo 980 km/h, da smo ob 20. uri (po ruskem času dve uri pred nami) srečno pristali v Moskvi. Na letališču nas je v spremstvu še dveh tovarišev sprejel član Centralnega sveta zveze sindikatov SSSR tov. Semjonov. Naše potovanje je potekalo po programu in drugi dan po prihodu smo bili sprejeti na sedežu v VCSPS (Centralni svet zveze sindikatov SSSR), kjer nam je tov. Semjonov predstavil več tehničnih inšpektorjev in odgovornih članov VCSPS za skrb delavcev. Iz njihovih razlag je bilo razvidno, da se njihovi zakonski predpisi iz varstva pri delu v nekaterih primerih razlikujejo od naših, vendar je težnja enih in drugih za varno in zdravo delo. SEST INŠTITUTOV ZA VARSTVO PRI DELU Značilno pri njih je to, da ima sindikat vodilno vlogo tudi na področju varstva pri delu. To neposredno delovanje sindikata na področju varstva pri delu je v podjetjih zelo močno zastopano, kjer so organizirani sindikalni komiteji in komisije varstva pri delu (V. D.). Vsako leto pripravijo sindikalni komiteji v posameznih podjetjih konkretiziran načrt za izboljšanje delovnih pogojev. Petletne plane o varstvu pri delu sprejemajo na ministrskem svetu in to za vsako panogo gospodarstva posebej. Skratka, sindikat se na vseh nivojih aktivno zavzema za napredek varstva pri delu, ter dodeljuje denarne nagrade, diplome in odlikovanja. Izdajajo tudi obširno propagandno gradivo, kjer se poslužujejo sredstev javnega obveščanja. Sindikat vključuje v aktivno delo na področju varstva pri delu tudi znanstveno raziskovalno delo. V SZ imajo 6 inštitutov za varstvo pri delu, v katerih je zaposleno preko 5000 znanstvenikov. Težje in smrtne nezgode pri delu morajo podjetja prijaviti sindikatu in pooblaščenemu državnemu organu. V primeru težjih kršitev varnostnih predpisov sindikat kršiteljam ne daje nobene podpore — nasprotno, zahteva, da jih obravnava »tovarniško sodišče«, ki kršiteljem izreče primerne disciplinske kazni. V hujših primerih pa je kršitelj s soglasjem sindikata izključen iz podjetja. Pri njih je praksa pokazala, da je zelo učinkovit ukrep »javna kritika« (napisana kazen na javnih panojih, ki pomeni za kršitelja veliko sramoto). Značilno je tudi, če se delavec poškoduje pod vplivom alkohola, se mu v času odsotnosti z dela ne prizna nadomestila (bolniška). Veliko skrb posvečajo tudi praktičnemu in teoretičnemu poučevanju delavcev o varstvu pri delu. Izmenjava njihovih in naših izkušenj je bila zelo podobna s stališča obojestranske varnostne zakonodaje. Takoj po končani razpravi na VCSPS smo se odpeljali z avtobusom na ogled velike tovarne za »Izdelavo polirnih strojev za kovine«. MOSTNE ŽERJAVE UPRAVLJAJO ŽENSKE Od leta 1950 se je tovarna specializirala za iz delavo strojev za poliranje zobatih koles. Ker je za izdelavo teh naprav zahtevana velika natančnost, imajo v tovarni poseben oddelek, kjer so poleg dobre tehnološke priprave poskrbeli tudi za odlične delovne pogoje. (Klima naprave, ki zagotavljajo konstantne mikroklimatske pogoje). Tovarna ima oddelek za VD, ki se veliko ukvarja z mladimi delavci, ter nadzira izvajanje nalog iz varstva pri delu, ki jih je predpisal sindikat podjetja. Skrbi tudi za varstvo žena — še posebej za tista dela, ki jih opravlja žena na strojih in strojnih napravah. Pri ogledu prostorov smo ugotovili, da vlada red in čistoča. Rotirajoči mehanizmi in vsa nevarna območja na strojih in napravah so primerno zavaro- vana. Nekoliko pa smo bili začudeni, ko smo opazili, da mostne žerjave upravljajo ženske. Delavci dobijo delovne obleke le za umazana dela — dve delovni obleki na leto. Na ostalih delovnih mestih pa jim delovne obleke ne pripadajo (kar se nam ni zdelo v redu). Opaziti je bilo, da nimajo predpisane primerne obutve in da nosijo pri težkih fizičnih delih navadne »natikače«. Tovarna se pripravlja na obvezno rekonstrukcijo, predvidene so veilke izboljšave v pogledu delovnih pogojev in za družbeni standard delavcev. OGLED »CENTRALNEGA INŠTITUTA ZA VARSTVO PRI DELU« Ta center zbira znanstvene dosežke na področju varstva pri delu od vseh inštitutov v SSSR. Poleg že omenjenih 6 inštitutov za varstvo pri delu imajo še 15 inštitutov, ki se ukvarjajo z medicino dela in približno 500 zavodov za varstvo pri delu. Inštitut znanstveno dela na področju travmatologije, ergonomije, toksičnih plinov, znanstveno tehničnih informacij, nadalje standardizacije in pomaga sindikatu pri načrtovanju in izvajanju politike varstva pri delu. Opravlja kontrolo nad drugimi inštituti v SSSR, ter sodeluje z mednarodnim centrom v Ženevi. Tesno sodeluje tudi z inštitutom za varstvo pri delu v Nišu. V inštitutu je zaposlenih preko 300 strokovnjakov različnih profilov. Strokovnjaki so nam opisali različne dejavnosti v njihovih laboratorijih, in sicer: a) LABORATORIJ ZA RAZSVETLJAVO (prouču je kako svetila in svetloba vplivajo na delavca — ter predlaga tovarnam ustrezne rešitve). b) LABORATORIJ ZA PREIZKUS SPECIALNIH VARNOSTNIH OBLEK (preizkusili so preko 150 tkanin primernih za tovrstna oblačila) izdelali so nomenklature z 38 karakteristikami vsake tkanine posebej itd. c) LABORATORIJ ZA PREIZKUS VARNOSTNE OBUTVE (sodelujejo z usnjarskim inštitutom v Moskvi in Kijevu). Preizkušajo obutev usnjeno, gumijasto in iz raznih umetnosmalnih materialov. Predlagajo trpežno in čimbolj udobno obutev za razna nevarna in zdravju škodljiva delovna mesta. Še posebno je skrbno izdelana nova obutev, ki varuje delavca proti slučajnemu dotiku električnega toka. V inštitutu smo videli še laboratorij za akustiko in raziskavo varstvenih sredstev za obraz in oči. Strokovnjaki v posameznih laboratorijih so bili izredno ljubeznivi, ki so nam sicer v kratkem času poizkušali čimveč povedati in pokazati. HLADILNA VODA V OBLEKAH Tudi v tovarni »ELEKTRO-VAKUUMSKIH NAPRAV« v Moskvi smo bili zelo toplo sprejeti. Glavni inženir je opisal pestro zgodovino tovarne, ter v grobem podal tehnološki proces proizvodnje za razne vrste svetilnih teles za industrijo in elektronskih elementov za izdelavo črno bele in barvne televizije. V tovarni je še precej delovnih mest, ki so zdravju. zelo škodljiva, zato je upoštevan benificiran staž. Ženske se upokojijo s 45 leti, moški pa s 50 leti. Da bi te slabe delovne pogoje izboljšali čimpreje, vlagajo v te namene letno veliko denarja (od 1 do 1,5 milijona rubljev, to je približno 300 (milijonov starih dinarjev). Zelo uspešno so rešili problem vpliva visokih temperatur na delovnih mestih steklopihalcev in livarjev. Sami so izdelali specialne zaščitne obleke iz mrežaste tkanine z razpeljanimi plastičnimi cevkami po katerih se stalno pretaka hladilna voda (približno Ikg). Delavec obleče tako obleko pod delovno obleko. Veliko skrb posveča tovarna varstvu otrok zaposlenih delavcev in za rekreacijo delavcev. Še posebna skrb pa je posvečena družinam padlih in umrlih borcev. Po ogledu tovarne so nas člani komiteja povabili na krajši razgovor, kjer smo izmenjali izkušnje o varstvu pri delu. V času bivanja v Sovjetski zvezi smo si ogledali tudi zgodovinsko kulturne spomenike in druge znamenitosti s katerimi je Rusija izredno bogata dežela. JERNEJ LOGAR ing. • VODORAVNO VODORAVNO: 1. direktor naše-ga TOZD, 5. ključavničar in tehnik v našem TOZD, 10. skupina ljudi, moštvo, 15. .domača molzna žival, 16. mojster v oddelku našega TOZD, 17. ime skladiščnika v našem TOZD, 19. zvezna ameriška država z glavnim mestom Montgomery, 21. slovenski filmski igralec (Ali), 2S. okenska navoj-niča, izdelek našega TOZD, 25. ameriško moško ime (teniški mogotec Hunt), 26. vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Dvvighta Eisenhowerja, 28. zna-menjie, 30. lesni obrtnik, 31. žle bič v sodu, 32. odlični slovenski predvojni atlet, po katerem se imenuje vsakoletno mednarodno tekmovanje v Celju (Ferdo), 33. tovarna avtomobilov v Priboju, 35. atlantski pakt, 36. staroslovanska črka, 37. špansko žensko ime, 33. nakladalno in prevozno vozilo, ki ga uporabljajo tudi naši TOZD, 42. kratica za »Izvršni svet«, 43. prva in zadnja črka abecede, 44. kuhinjska začimba, 45. črta, 46. taktno vedenje, 49. panika, 50. tovarna sanitetnega materiala v Domžalah, 51. zagozda, 52. že umrli slovenski politik in družbeno politični delavec (Tomo), 54. kemijski znak za telur, 55. višje ležeča ravnina, 58. telesna poškodba, 59. kratica za »brutoregistrsko tono«, 60. tnalo za sekanje drv, 61. arabski žrebec, 62. grška črka, 63. glasen vzklik, 64. poljski pridelek, 65. dalmatinsko žensko ime, 66. avtomobilska oznaka Za-ječarja, 67. poljska ptica, 68. ime slovenske pevke domage glasbe Prodnikove, 69. obrat za mletje moke, 70. italijanski pesnik (Piet-ro, 1492—1556), 72. kemijski imak za železo, 73. star izraz za mizarsko napravo, ki služi za vrezovanje navojev, 74. glasbeno znamenje, 75. zrnat ali jedrnat mineral kovinskega sijaja, 80. čevljarsko orodje, 81. pripadniki sta-roitalijanskega naroda, 83. izdelovalec tokovnih odjemnikov, 84. del telesa, 85. avtomobilska oznaka Kutine, 87. kemijski znak za litij, 88. slovenski smučarski center, kjer ima naš TOZD počitniški dom, 90. drevesni izrastek, 91. čriček, 92. perunika, 95. steza, 96. frnikola, 97. domače žensko ime, 98. priprava za vpreganje živine, 100. neodločen izid šahovske partije, 103. ata, 104. del smučarske skakalnice, 105. brezbarvna strupena tekočina, ki služi za izdelavo barvil, 107. spletkar, intrigar, 109. italijansko mesto ob reki Pad, znano po znamenitih izdelovalcih violin, 111. slabokrvnež, 113. strojnica, 115. umrli generalni sekretar organizacije Združenih narodov, 116. ime filmske igralke Ekbergove, 117. pristanišče v Čilu, pomembno za izvoz rude, 118. težko spanje. • NAVPIČNO NAVPIČNO: 1. otekla bezgav- ka. tudi izraz za zemeljskega škodljivca, ki objeda korenine, 2. umrli hrvaški šahovski mednarodni mojster in publicist (Braslav), 3. Ober, 4. znana Prešernova pesem, 5. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika in pripovednika (»Obujenke«), 6. del puške, ki služi za merjenje, 7. osvežilna brezalkoholna pijača, izdelek mariborskega Talisa, 8. nemški fizik, po katerem se imenuje pravilo o smeri indukcijskega toka (Heinrich F. E., 1804—1856), 9. te-med in trd žlahtni les različnih barv, eksote, 10. zaporedni črki v abecedi, 11. podredni veznik, 12. mestece pod Fruško goro, 13. slovenski slikar in grafik, vodilna osebnost v ekspresionizmu (Veno, 1896—1970), 14. ime volka iz znane Kiplingove povesti »Knjiga o džungli«, 15. potepuh, 18. izvedenec za statistiko, 19. agavi podobna tropska rastlina, 20. ame-rišxi lirični književnik, ki je pisal pod vplivom Freuda in Joy-cea (Conrad Potter), 22. ličje afriške palme za vezanje in pletivo, 24. znano zimskošportno središče v švicarskem kantonu Grau-biinden, 27. lesni inženir v na šem DSSS, 29 strupen plazilec, 32. glivična bolezen žitnih klasov, 34. avtomobilska oznaka Pančeva, Nagradna križanka „HOJA” 1 2 3 1 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 i 21 22 i 23 24 25 p 26 jp&s; 28 29 * pil 30 31 ■ il Sili «l§ ®ii 33 ii® ii 35 36 ■ 37 vmm 38 39^ 40 41 lil :Sl?šg Sllllll: P 42 43 ■ 44 m 45 * « 46 47 ii® IP 50 M Mš 51 52 53 ■ 54 1 1 Ihojal i 55 56 57 58 m mm 59 gor m 61 62 * pn 64 *tf mm 65 66 mim m 67^ 68 S 63^ 70 71 * ** 72 m 73 74 m 75 76 77 78 79 1 80 81 82 ■ 83 * m 84 lil P 85 86 87 * Ml * 88 89 * Sliši:; 90 Ul lil 92 93 94 • Pš® 95 m ■ i 96 S si® 97 98 99 ■ Wf 100 lor i6T i 103 * ISil 104 105 107 ■ 109 1H UT- 113 ftr ri5 H6 tl7 118 NAGRADE: 1 knjiga-Vojakovi spomini 2 knjiga - Pregovori in reki na Slovenskem 3knjiga-Grmada 37. prebivalec evropske otočne države, 38. otok v srednjem Jadranu, 39. jugoslovanska industrija nafte, 40. jugoslovanska reka, ki teče skozi črno goro, Bosno in Srbijo, desni pritok Drine, 41. vrsta slaščice. 44. znano ljubljansko lesno podjetje, 47. majhna odprtina v steni, okence, 48. veznik, ki se rabi v pesništvu, 49. pojav na razburkani vodi, 50. strini-ca, 51. druščina, 52. listnato drevo z belim lubjem, iz katerega lesa so tudi nekateri naši izdelki, 53. delavec na polju, orač, 54. pletena prožna tkanina za spodnje pe- rilo, 55. rod, rasa, 56. čreslova kislina, ki se rabi za lesno strojenje, 57, grška boginja modrosti, 59. gora v Kamniških Alpah, visoka 2253 m, 60. slovenski pisatelj in dramatik (Bratko, »Celjski grofje«), 63. presojevalec, 65. ljubljanska tovarna alkoholnih pijač, 67. del pohištva, tudi izdelek naših TOZD, 69. molčečnost, 71. glavni števnik, 73. orodje za piljenje, 75. kotlasta oblika na vrhu vulkana, 76, podzemni hodnik, 77. španski vzklik pri bikoborbah, 78. del škotskih priimkov, 79. kemij ski znak za iridij, 80. vrsta vra- ne, ki s kričanjem svari divjad pred nevarnostjo, 81. ime vrhovnega poveljnika vojske v hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta 1572--73 Gregoriča, 82. glavno mesto naše sosednje države, 83. bula, ki nastane zaradi zbiranja tkivne tekočine, krvi ali gnoja, 84. naslovna oseba enega izmed naj lepših slovenskih mladinskih celovečernih filmov, 85. znan direktor naše TOZD, 86. zelena površina, 89. okrajšava na receptih, 90. predel Ljubljane s sedežem našega podjetja, 91. sorodnica kumare s sončnimi in sladkimi di- šečimi plodovi; 93. ime nekdaj odlične sovjetske atletinje Presso-ve, 94. nekovina, ki se rabi zlasti v elektrotehniki in pri izdelovanju rdečega barvnega stekla, 96. idiot, neumnež, 97. raziskovalec kraških jam, 99. oblika ženskega imena, 101. vzdevek nabavnega referenta v našem DSSS, 102. ime norveškega slovničarja in pesnika Aasena, 104. čista teža blaga, 106. sukanec, 108. domače ime umrlega grškega ladjarja Onassi-sa, 110. alkoholna pijača, 112. avtomobilska oznaka Karlovca, 114. kemijski znak za kalcij. hoja GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. — Tiska Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — Odgovorna urednica Marjana Kampjut — Ureja uredniški odbor: Majda Kuclar, Marjana Kampjut, Stane Mesar, Ciril Mrak, dipl. ing., Ivan Remškar, dipl. pravnik, Jože Škrbec, Anton Tehovnik.