m Poštnina platana v gotovini Stev. 6. V Ljubljani, v češite'* cr>..... ako bodo ostali trmoglavi in gluhi za dober nasvet.« — Očitek neke trdovratne zmotnosti! Dokler uredništvo »Slovenca« teh obdolžitev javno v »Slovencu« ne prekliče, za nas in za vse organizirano krščansko socialistično delavstvo boj zaradi ideje in pokreta ne more in ne sme biti končan! listi se skrivalo. Z ozirom na objavo delodajalskih : predlogov v pogledu revizije socialne zakonodaje izjavlja Centralno tajništvo delavskih zbornic, da je ta objava ne- j popolna. Iz objave v časopisih ni n. pr. razvidno, da zaihtevajo delodajalske korporacije, da se sme razgovarjati inšpektor dela z delavci le v prisotnosti delodajalca ali njegovega zastopnika; da ne sme pregledati knjig in ostalih dokumentov, kolikor se nanašajo na položaj delavstva; da se ne sme posluževati pri svojem poslu strokovnih prtpomoč-, kov: da ne sme izdajati odredb, ki se • tičejo zboljšanja obratov v higijenskem ] pogledu in da je še nebroj drugih zah-j tev, ki bi onemogočile vsako delovanje j inšpektorjem dela, če bi se tem zahtevam ugodilo. Iz objavljenih zahtev tudi ni razvidno, da se protivijo izvedbi zavarovanja delavcev za slučaj onemoglosti in starosti z zakonom, marveč zahtevajo, da se na/j izvede to zavarovanje z uredbo; da zahtevajo, da naj prispevajo za nezgodno zavarovanje polovico tudi delavci. Po dosedanjem zakonu gredo nannreč prispevki za nezgodno zavarovanje izključno v breme podjetnika. Dalje zahtevajo, da mora prispevati za bolniško zavarovanje eno tretjino država. Vse te zahteve merijo pa dejansko na to, da bi se upropastilo celotno zavarovanje. Iz zahtev ni dalje razvidno, da delodajalci predlagajo, da se zmanjšajo denarne dajatve v slučaju bolezni in da so pravice na nezgodno rento tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavec, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko, pravice do nikake rente. Iz objavljenih zahtev istotako ni razvidno, da zaihtevajo delodaijalske korporacije odredbe o delovnem času v tej obliki, da bi bili podjetniki absolutni gospodarji v tem pogledu. Te zahteve tudi onemogočavajo dojenje otrok materam delavkam. Vsa navedena vprašanja so pa za dva milijona delovnih moči v naši državi in radi tega tudi za celo državo eksistenčne važnosti. Radi tega je nespametno skrivati1 bistvene cilje in se izogibati /javnih diskusij. Z ozirom na to bi bilo umestno, da bi se priobčile zahteve poslodavcev res v celoti, ker bi se šele V tem slučaju moglo zapopa-sti, kako dalekosežne so za delavstvo in za državo. Naša internatfor.afa. Seja predsedstva. — Komunike. Predseustvo Internacionale krščanskih strokovnih organizacij je imelo 30. januarja na sedežu internacionale v Uireohtu svojo redno seijo. Predsedstvo je proučilo položaj strokovnega pokreta v nekaterih evropskih državah. Z nevoljo se je moralo ugotoviti, da se v nekaterih državah nadaljujejo napadi na strokovne organizacije in krščansko socialni strokovni pokret z najrazličnejših strani. Predsedstvo mora v tej zvezi ugotoviti, da so smatrali delodajalci (eh držav ba5 sedanje stanje prav ?elo ugodnim in zahtevajo od vlade izvedbo cele vrste zahtev, ki pomenijo popolno de-montažo socialne zakonodaje in Inerijo na to, da se zakoniti delovni čas podaljša od 8 ur na 10 ui‘ z možnostjo podaljšanja istega celo na 12 do 14 ur, da se dovoli nočno delo žen in otrok pod 18 leti itd. V Litvi se namreč kljub prenehanju diktature Voldemarasa še ni zkazalo, da bi se pod novo vlado moglo delavsko gibanje svobodno razvijati. Krščanski strokovni pokret noče vzeti napadov na svobodo strokovnega gibanja brez protesta na znanje in slovesno opominja vlade poedinih držav na njihovo delavstvu sovražno zadržanje! Predsedstvo je sklenilo sklicati za 25. in 26. aprila v Berlin odbor internacionale. v katerem so zastopane po enem članu vse strokovne centrale iz posameznih držav in vse strokovne internacionale. Ta seja odbora internacionale bo obravnavala zlasti vprašanja, ki so na dnevnem redu prihodnje mednarodne konference dela, h katerim se bo tedaj zavzelo svoje stališče. Enako se bo obravnavalo vprašanje nedeljskega počitka. Ob priliki lOletnice formelnega obstoja internacionale bo v teh dneh v Berlinu večja manifestacija, kjer bo govoril generalni tajnik internacionale o bistvu in stremljenjih Internacionale krščanskih strokovnih organizacij. Dalje se je sklenilo čimprej sklicati odbor, ki je bil svoječasno poverjen z nalogo, da ugotovi mezde v poedinih strokah v vseh državah. lOIetnica obratnih svetov v Nemčiji. 4. februarja je poteklo 10 let od dne, ko je nemški državni predsednik podpisal zakon o delavskih obratnih svetih in je le-ta z objavljenjem 9. februarja 1920 stopil v veljavo. Ne oziraje ^e na to, kakšne potrebe in nujnosti so zahtevale ta zakon v Nemčiji in kaj pomeni zakon za nemško delavstvo v čisto j stvarnem pogledu, moramo ugotoviti, | da pomeni ta za/kon in njega lOletno j izvajanje mogočno idejno zmago organiziranega in zavednega delavstva nad kapitalizmom. Ta zakon pomeni prvi korak na potu k tako zvami demokratizaciji gospodarstva, prvo stopnjo sood-ločevanja delavstva v podjetjih, kateri mora nujno slediti socializacija ali po-družaibljenje gospodarstva, produkcije, trgovine. Ako bi se delavstvo zavedlo, koliko je močno, ako je organizirano in enotno, bi zlahka doseglo vse, karkoli bi hotelo! Letošnje volitve, na katere se krščanske strokovne organizacije živahno pripravljajo, se bodo vršile v znamenju lOletnega truda in bojev z kapitalizmom. Pridobivaj neviii članov za Jugoslovansko stroh. zvezo! Jugoslovanska strokovna z veza. ZeeznUask vesfn k. PRIZNAVANJE DNEVNIČARSKE SLUŽBE. Generalna direkcija je izdala glede priznavanja dnevničarske službe uslužbencem, ki so bili nameščeni po 1. novembru 1923, 1. j. po prevedbi v .'Službenih Novinah Saobračajinh Ustanova*, sledeče pojasnilo: Na vprašanje neke direkcije, kako je treba postopati v zadevi, priznavanja , časa dnevničarske služim uslužbencem, ■ki 'so bili nameščeni 'po t. ri6'v‘imbru 1923 po splošnih odredbah zakona o drž. prom. osebju tistim, katerim se je o priliki nameščenja ali priznanja stalnosti priznal čas neregulirane (dnevničarske) službe za napredovanje ter so ti kasneje tudi napredovali v višjo stopnjo in skupino, daje generalna direkcija sledeče pojasnilo: Vsak uslužbenec je nameščen za reguliranega začasnega uslužbenca z dnevom podpisa zadevnega rešenja, ter mora v smislu čl. 4, 17, 19, 23 in 42 zakona o drž. prom. osebju prebiti kot začasni uslužbenec tri leta v reguliranem svoj-stvu. Šele tedaj se lahko oceni njegova sposobnost za priznanje za stalnega uslužbenca, a začasna regulirana služba se 'vzame vpoštev o priliki priznanja stalnosti. Rešenje o nameščenju za začasnega reguliranega uslužbenca je torej samo konstitutivni akt o nameščenju novega uslužbenca pri drž. železnicah, ter rni obenem tudi akt, s katerim se tudi priznava čas službe za napredovanje, •kar se more splošno oceniti šele tedaj, ko se začasni uslužbenec potrjuje za stalnega po določbah čl. 23 zakona o drž. prom. osebju. V principu se pa dnevničarska služba po čl. 1, 4, 6, 42, 48, 52 v zvezi s čl. 115 zakona o drž. prometnem osebju ne more uračunati za napredovanje, ampak samo za pokojnino v smislu čl. 123, drugi odstavekt istega zakona. Glede na to se z rešenjem o nameščenju uslužbencev za začasnega reguliranega uslužbenca ne more priznavati čas dnevničarske službe niti za napredovanje niti za pokojnino, temveč se v tein rešenju lahko samo omeni od kdaj se oni, ki se namešča, nahaja neprekinjeno do dneva nameščenja v službi kot dnev-rdčar. šele z rešenjem o potrditvi za stalnega se ocenjuje in določa, kateri čas se priznava na dan potrditve za stalnega za napredovanje oziroma tudi za pokojnino po čl. 23. cit. zakona. Ker pa se je vendar pripetilo, da se je že o priliki nameščenja začasnega reguliranega uslužbenca priznalo tudi čas dnevničarske službe za napredovanje, ter na podlagi tega dalo celo tudi višjo stopnjo proti določbam čl. 42 v zvezi s čl. 19 zakona o drž. prom. osebju prej nego je bil prizadeti uslužbenec potrjen za stalnega, se tega časa službe ne more računati v leta službe za napredovanje o priliki potrjevanja za stalnega uslužbenca. Rešenje o potrjevanju začasnega reguliranega uslužbenca za stalnega se namreč mora smatrati kot popolnoma nov akt, s katerim se šele lahko oceni priznavanje začasne službe za napredovanje. Na podlagi te odločbe je sploh šele začasni uslužbenec sposoben, da še nadalje ostane v službi ter da se potrdi za stalnega. Medtem se je v mnogih slučajih to pomotoma priznavalo že o ork liki nameščenja za začasnega reguliranega uslužbenca. Alko se je pa čas dnevničarske službe pomotoma priznal za napredovanje ne samo z rešenjem o nameščenju za začasnega reguliranega uslužbenca in celo tudi z rešenjem o potrjevanju za stalnega, pa se tudi glavna kontrola ni pritožila na državni svet proti takemu rešenju o priznanju stalnosti, ter so uslužbenci na podlagi tega rešenja dalje napredovali v višjo-stopnjo in skupino, se tega sedaj ne more popraviti z novim rešenjem ali uslužbence zadržati od nadaljnjega napredovanja. Po tej odredbi se bo odslej ob potrjevanju za stalnega uslužbenca priznal san o čas regulirane službe, t. j. čas službe, v katerem je prejemal sistemizirano letno plačo. Navadno je ta čas od name ščenja. Ker postane po zakonskih določbah uslužbenec stalen po treh letih, se mu torej more priznati le ta čas, torej prva stopnja osnovne plače in najnižja skupina položajne plače. Ker so pa nekateri prejeli ob postavitvi (namešče-nju) višjo stopnjo osnovne plače, se jim Ivo ta reducirala na prvo. Ljubljanska direkcija doslej še ni izdala nobenega rešenja o priznanju stalnosti, v katerem bi se postopalo po gornji naredbi. Mogoče se bo dosegel popravek ali sprememba te naredbe, ker bi bili radi nje nekateri občutno prizadeti. Ako je kak naš član med temi, naj ne prosi osebne intervencije, ker bi bilu ta popolnoma brez uspeha, ampak ko prejme rešenje o stalnosti, s katerim so nni reducirali osnovno plačo, naj pride ob poslovnih urah v lokal »Zveze«, kjer bo prejel navodila za eventualne nadaljnje postopanje, t. j. za pritožbo na državni svet. Ljubljana. Skupina PZZJ Ljubljana sklicuje za nedeljo 23. februarja 1930 ob pol 10 dopoldne v prostorih zveze v Delavski zbornici svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov. 2. Poročilo delegata Osrednjega odbora PZŽJ. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — V slučaju nezadostne udeležbe članstva se obdrži občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočega članstva. — Vsi tovariši člani skupine se pozivajo, da se tega občnega zbora zanesljivo in v čim- večjem številu udeleže. — Odbor. Maribor. Naši sestanki. Sklep mariborske naše podružnice je bil, da se priredi vsak mesec, posebno sedaj v zim- I skem času, redno sestanek, kjer naj bi se... razpravljalo o težkočah železniške službe in kako te odpraviti. Prvi tak sestanek se je vršil 13. januarja in je bil zelo dobro obiskan, kar je razveseljiv znalk zavednega članstva. Dvorana na Koroški cesti 1 je bila polna paših železničarjev vseh vrst službe, ki so i zanimanjem sledili debati, o vseh perečih vprašanjih. Razpravljalo se je med drugim tudi o 24 urni službi, ki je uslužbence težko prizadelo, pa tudi upravi gotovo ne prineslo tistih koristi, katere ?e pričakuje. Saj. se uslužbenec v dolgi in naporni službi veliko prej izčrpa, kakor pa v službi, kjer ima po naporni službi dovolj časa za odmor. Daljša debata je bila tudi v neenakomerno razdeljenih urninah pri posameznih delavcih in raznih službenih edini-eah v Mariboru. Do zaključka pa o teh stvareh ni prišlo. zato so se nadaljevali razgovori o tem zopet na sestanku v ponedeljek dne 3. februarja. O tem pa prihodnjič. Logatec. -Plačilnica Logatec sklicuje za nedeljo 9. t. m. ob 16 popoldne v gostilni Marije Iglič v Dol. Logatcu informativni sestanek članstva. Poroča delegat osrednjega odbora. Člani sosednih plačiInic vabljeni. Podpisani se najvljudneje zahvaljujem Prometni Zvezi za nakazano mi podporo v znesku 200 Din. ter vsakemu železničarju priporočam, da se v njej organizira, ker ta svojim članom v stiski vedno priskoči na pomoč. — Ivan Renat, zidar, Ruše. Kamnoseško delavstvo Ribnica na Pohorju. V nedeljo 2. t. m. se je vršil tretji redni letni oil>čni zbor skupine kamnoseškega delavstva v Ribnici na Pohorju. Občni zbor je bil kljub silno slabemu vremenu zelo dobro obiskan. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo razvidno, da skupina zelo dobro deluje ter si je tekom tega kratkega časa vzgojila že precej dobrih delavcev-voditeljev, kateri pridno in vztrajno vodijo skupino. Ekspoziturni zastopnik je spominjal na prve začetke, ko so posamezniki začeli z delom, na ovire, katere so se jim stavljale. Toda vse so je premostilo in danes zaznamujemo že lepe uspehe. Nadaljnja izvajanja tov. zastopnika, katera so se nanašala na revizijo del. soc. zakonodaje in zahtev jmslodav-cev za poslabšanje iste, se je s protestom vzelo na znanje. Predlagana resolucija proti tem nakanam se je soglasno sprejela ter se je zahtevalo, da se pod-vizamejo vsi koraki, in naj se to prepreči. K razgovoru v tem vprašanju so se oglašali posamezni delavci, kar je znak, da zasledujejo potek teh dogodkov z veliko pažnjo, kajti dobro se zavedajo katastrofe, katera bi nastala za delavstvo, ako bi predlogi poslodavcev uspeli. V novi odbor skupine so bili izvoljeni: predsednik Weiss Franc, podpredsednik Topolovec Martin, tajnik Ričnik Jožko, 'blagajnik Pec Aleksander, gospodar Kreuh Miha. V nadzorstvo: Sgerm Franc, Gradišnik Karel in Grubelnik Ivan. Poleg tega se je za gornji kamnolom izvolil še poseben pomožni odbor, kateri ima nalogo pomagati pri delu odboru skupine. Eno leto težkega in trudapolnega dela je za nami, vsem tovarišem, kateri so sodelovali, želim, da tudi v bodoče pomagajo graditi v teni centru naše ka-menarske industrije delavsko skupnost, graditi našo delavsko strokovno organizacijo, ker le ako bomo strnjeni vsi v eni fronti, bo mogoče res uspešno delati za dobrobit nas vseh. Zato tovariši, kateri še niste organizirani: v organizacije! V delu je skupnost, je naša rešitev. Rudarji. Hudajama. V nedeljo 16. fabruarja ima .Strokovna skupina rudarjev Hudajama svoj redni občni zbor ob 8 zjutraj v društveni dvorani (tik pri cerkvi) v Laškem s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Govor zastopnika centrale. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitve a) novega odbora, b) nadzorstva, c) delegatov za občni zbor J8Z. 6. Slučajnosti. Dolžnost prav vsakega strokovno organiziranega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži. Vsak član ima Delavsko Pravico«, zato ne more biti izgovora, da se za občni zbor ni vedelo. So tovariši, ki imajo do dve uri hoda do Laškega, vendar smo uverjeni, da jih bo delavska zavest in zavest, da so organizirani bodrila, da ne bodo izostali. Mnogi še delajo ponoči, vendar naj tudi ti gledajo, da bodo navzoči1. Redni občni zbor je samo enkrat v" letu ter bomo na istem pogledali nazaj, kaj smo delali v preteklem letu, naredili načrte za v prihodnje. Videli bomo ali je stari odbor kos svoji nalogi ter bomo po svoji pameti in vesti izvolili nov odbor, ki bo res nesebično in požrtvovalno deloval za prospeh organizacije in dobrobit članov. Na občnem zboru bomo navzoči samo člafri skupine in zastopnik centrale. Iosebej dotaknemo. 58. Temeljno načelo pa je, du je treba z oblastjo in s zakonsko zaščito braniti zasebno lastnim). Zlasti pa je treba ohraniti ljudstvo n mejah dolžnosti, ker je ogenj poželjenju že tako zelo raz-puljen, kajti če je dovoljeno, ne da bi to nasprotovalo pravičnosti, truditi se zu zboljšunje (razmer), vendar pa pravičnost prepoveduje in celo vzrok splošne koristi tega ne dovoljuje, vzeti drugemu kar je njegovega in osled videza neke nesmiselne enakosti navaliti nu tuje premoženje. Seveda hoče raje večina delavcev s poštenim delom priboriti si boljše stanje, ne du bi komurkoli delali kripico, vendar ni majhno število takih, ki okuženi od zmotnih nazorov, v katerih je zbujeno teženje po novostih, ki nu vsak način delajo na to, da bi množice vznemirili in druge privedli k nasilju. Vmes naj tu poseže državna oblast, brzda naj hujskače, ter naj varuje nravnost delavcev pred pogubnimi teorijami in prave (legitimne) gosfxxlarje pred nevarnostjo ropa. Na prvi pogled se mora vsakemu, ki ni dodobra prebral in premislil okrožnice Leona XIII., čudno zdeti kako more ta veliki socialni papež tako zelo ščititi lastnino, saj je vendar ona vzrok, da je toliko gorja na svetu in da se prepad med tistimi, ki imajo vse in med tistimi, ki nimajo nič, vedno veča. To je pač čudna rešitev socialnegu vprašanja, lle-šenu za tiste, ki imajo, nerešena pa za velikansko množico tistih, ki jih sproti vsak dan skrbi, če bodo imeli kaj jesti in obleči ta dan, ta teden ali ta mesec. Toda motil bi se, kdor bi tako umeval velikega papeža. Predvsem je namreč tu treba pripomniti, da nikaka lastnina ni kriva socialne bede nu svetu. Saj lastnina in hrepenenje po njej tiči v naravi vsakega človeka. In če bi vsakdo imel dovolj lastnine, da primerno stanu preživi brez skrbi sebe in družino bi nihče ne zabavljal čez lastnino in nihče bi tudi ne trdil, da je lastnina kriva kake socialne bede. Kdor uživa nezmerno pijačo, mu škoduje, kdor čez mero kadi, mu prav tako škoduje, kdor čez mero hrani svoje telo, si pokvari zdravje. Nasprotno pa kdor vse to zmerno uživa, mu ne škoduje nič. Prav taka je z lastnino. Kdor ima lastnine dosti, da preživi človeka primerno sebe in družimo, temu lastnina ne škoduje. Kdor pa ima nezmeren pohlep po njej, ta škoduje sebi in tistim, katerim jo jemlje zato, da bi je sam več imel. Lastnina torej sama na sebi ni kriva socialne bede, ampak prekomeren pohlep po njej, ki povzroči, da so nekateri oropani vse lastnine, drugi pa je imajo preveč. Socialne bede ni povzročila lastnina, ampak pomanjkanje lastnine. In šele tedaj se je v širokih vrstah vzbudil odpor proti tistim, ki imajo lastnino, ko so hujajo v vrste nemamičev. Neumevajoč pravi vzrok Videli, da se jim lastnina, to je, premoženje vedno bolj množi, medtem ko vedno večje množice p ritega pojava, so začeli mrziti lastnino in tiste, ki jo imajo in tiste, ki jo ščitijo to je državo in cerkev. Papež je šel fu bolj na globoko. On zahteva, da se lastnina ščiti. Toda obenem pravi, >da se mora ščititi lastnina pravih gospodarjev«, to je tistih, ki so lastniki po božjem in državnem pravu. Kdo je pravi lastnik po božjem pravu? Na to je papež v ravno tej okrožnici že opetovano odgovoril. »One stvari namreč, ki so potrebne, da si ohranimo življenje in zlasti, da ga spopolnimo, nam sicer rodi zemlja z veliko darežljivostjo, vendar bi ne mogla rodit) sama iz sebe brez človekovega obdelovanju in skrbi. Ker pa človek, ko pridobiva naravne dobrine, uporablja dušno delavnost in telesno silo uprav s tem sebi pridruži oni del telesne narave, ki ga je sam obdelal, v katerega je takorekoč vtisnil nekak obris svoje osebe, tako da mora biti povsem pravilom da poseduje oni del kot svojo last in da na noben način nihče ne sme kršiti njegove pravice«.1* »K a -kor učinki slede vzroku, od katerega so povzročeni, tako je pravično, da sad dela spada tistim, ki so delali«17. »Najizvestnejša resnica je, da bogastvo držav ne pride od drugod kakor od dela delavcev.«5* Ako torej papež pravi, da mora država v prvi vrsti ščititi lastnino, hoče s tem reči, da mora v prvi vrsti ščititi donos dela za tistega, ki je delal, za delavca. Kajti lastnina je sad dela in spada tistemu, ki je delal. Šele tedaj ko bo država s svojo oblastjo in s svojimi ščitila lastnino delavcev t. j. donos njihovega dela, tedaj bo izvrševala svojo nalogo, tedaj bo konec brezdelnih dohodkov, pa tudi konec ne-krščanskega razrednega boja. (Dalje.) svoji krivdi ostati doma. Kaj z rudarji? Če ostaneš doma, ne da bi se javil svojemu predpostavljenemu, si kaznovan! Primemo ibi bilo tudi, da bi se tudi rudarjem sedaj, ko bi radi delali, pa ne smejo (ne po svoji krivdi') dala primerna odškodnina! Upravičeno to tudi zahtevajo! In marsikaj bi še morali zahtevati, ali naletimo le na gluha ušesa! Rudarji, vsi v organizacije! Kovinarji Javornik. V nedeljo 2. februarja smo se zbrali javomiiški kovinarji na rednem letnem občnem zboru svoje strokovne organizacije v cerkvenem domu na Koroški Beli. Kljub slabemu vremenu in veliki oddaljenosti nekaterih tovarišev, je bil občni zbor zelo dobro obiskain, vsled česar smemo trditi, da delavska zavest med nami raste ter da delavstvo vedno bolj dozoreva. Iz poročil, ki jih ;je podal odbor, je bilo razvidno, da je skupina pazno sledila dogodkom minulega leta, ter da je bila vselej na mestu, kadar in odkoder je pretila nevarnost delavskim interesom. Raiznim mahinacijam, katerih se često poslužujejo naši nasprotniki — marksisti, pariramo krščanski socialisti z agilnim poštenim in nesebičnim delom za delavstvo, s čimur se naši nasprotniki ne morejo izkazati. V živem spominu so nam ostala razna nepravilna dejanja naših marksistov, zlasti pa zadnji prisiljeni dopusti delavstva na Javorniku, pri čemer so marksisti imeli zelo netaktno vlogo. Nimamo ničesar napram poštenemu delavstvu, četudi je organizirano v nam nasprotnih organizacijah, zato pa tembolj obsojamo one, ki mizerni položaj delavstva izrabljajo v svoje namene. Po naročilu odbora, ki je bil od prisotnih z zadovoljstvom sprejet in podan aibsolutoriij, je poročal zastopnik centrale, ki je obrazložil splošni položaj delavstva doma in drugod. Posebno je podčrtaval gibanje za revizijo socialne zakonodaje od strani gospodarskih krogov. Obrazložil nam je protiukrepe od strani delavskih organizacij, zlasti Jugoslovanske strokovne zveze, ki je prva podvzela energične korake proti zahtevam kapitalistov in za ohranitev socialnih pravic delavstva. K besedi se je oglasil tudi obratni zaupnik tovariš Smole, ki je povdaril to žalostno dejstvo, da se obratni zaupniški svet KID še niti enkrat po svoji izvolitvi ni sestal, iz česar sledi, da isti ni na mestu, oziroma da ni na mestu predsednik tega sveta, ki dosedaij še ni sklical nobene seje, niti poročal o svojih ukrepih. Če bo treba, bomo o tem več spregovorili. Jože Bor: Pohujšarve na dvorišču. Kaj govoriš, Jane?.? Ga ne slišiš, tam v sobi, kako diha, sin najin? Življenje je šele vstalo, daleč je še do smrti.« Janeza je »preletelo. O, ne bo moj fant trpel v tej zatohli kuhinji, dokler imam napete mišice na rokah. Povem jim, gospodom, ki so v naglici storili greh, morda nehote, morda za šalo, povem jim, kako diha v zibeiki, kako maha z rokami, ko se vzbudi, kako se smeje, ko se na stežaj odpro njegove drobčkane modre oči. Sami imajo žene, tudi otroke — in mi, ki imamo otroke, smo vendar največji bratje med seboj. Nasmehnil se je: »Ne bom čaja, na delo grem. Govoril sem tako čudno, ker je nekaj ^adlo name, nekaj težkega, nepričakovanega. Misel «e je vzbudila, neupravičena in grda, pa sem mislil, da je resnica. Bila pa je le misel.« Ves otročji je postal in nežen. Najrajši bi odprl pest in se pokazal na dla-®i, kakršen je. Povedal bi ženi, kaj se Je zgodilo na dvorišču, kako je rohnel Cipec, kako ga je nagnal Desničnik. Razumela bi ga žena, morda bi zajokala z njim. Stisnila bi se k njemu ih ga potolažila. Smehljal se je Janez in je vstal. Vzel je sekiro, ki je visela na steni, pobral je poleno in ga začel se-v trske. Da bi se prikupil morda. Zena pa je rekla: »Pusti, Janez, dovolj imam. Hudih misli pa se varuj, dobro službo imaš iri poštene gospodarje.* Tovariši, kovinarji! Ko stopamo v novo poslovno dobo našega strokovnega in organizatoričnega dela. naj bo naiš sklep, ds bomo to delo še podvojili. Zavedati se moramo, da ni več daleč čas, ko bomo mi krščanski socialisti prevzeli vse delo in tudi odgovornosti v pokretu. Prav vsled tega naj vseleij in povsod veljaijo zaključne besede našega občnega zbora: Naj živi krščansko-socialistična strokovna organizacija! Zasebni nameščenci V torek 4. februarja se je vršil redni občni zbor Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani v Delavski zbornici. Po otvoritvi in branju zapisnikov občnih zborov so bila poročila. te poročil je razvidno, da se organizacija marljivo giblje. Število članov se je od lanskega občnega zbora zvišalo, za člane so bile izvršene številne intervencije, na različne strani so bili poslani predlogi. Organizacija stoji v prijateljskih odnošajih z drugimi nameščenški-mi organizacijami preko federacije, s krščansko nameščensko internacionalo pa jo vežejo idejni in organizatorni stiki. Podporni fond skupine za bolezen in brezposelnost se ugodno razvija. Tudi sicer ima organizacija premoženje. Po poročilih so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Valant Milan, podpredseduik: Baš Jožef, tajnik: Krek Janez, blagajnik: Kokolj Emeritk, odbornik: Videnič Jože, namestniki: Premrl Ivan, Kordin Franc, Jaklič Jože, pregledniki: Rutar Jože, Žužek France, Pavšek Albin. Storjenih je bilo več sklepov. Predsednik je pred za-ključitvijo občnega zbora pozval vse članstvo, da ponese med vse nameščen-stvo krščanskega svetovnega nazora misel o potrebi in koristi nameščenske strokovne organizacije. Lesni delavci Verd. »Strokovna skupina lesnega delavstva na Verdu« bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 16. februarja ob 3 popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in preglednikov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — Pozivamo vse tovariše, da gotovo pridejo. — Odbor. Cestarji Cestarji v bivši Štajerski in Koroški se pridno gibljemo in organiziramo. Dravograd je postal tako nekako naša centrala. Tu se zbiramo k sestankom, na katerih pretresamo vprašanja, ki so Vsekalo je Janeza v dno duše. Odložil je sekiro, izpil kavo in se napotil v megleno jutro. Kako čudno si predstavlja žena življenje. Gorje, da bi ji povedal, kako se je zgodilo. Ne bi razumela. Predobra je, povsod vidi solnce, ni zanjo teme. ' Šel je po cesti in se je spomnil, kako je bilo takrat, ko sta slonela z očetom pred hišo v zahajajočem solncu. Vse rdeče je bilo nebo, ni bilo meglice na njem, od daleč je prizvanjalo, mehko, tipajoče, da je šla molitev zvona do zadnjega kotička v srcu. Oče je rekel takrat: »Poglej, Janez, kako je lep večer, kako je lepa božja hiša. Ni lepšega stropa od te večerne zarje nikjer na svetu. Vse je kako iz sanj. Poglej drevesa, log videl, da je 16 človek, ki ni lep.« Tega se je spomnil Janez in zgrabilo ga je, ko da hodi po črni, gosti temi. Kako prav je govoril oče. Takrat je Janez poslušal, pa ni razumel. »Danes razumem, v soboto sem spoznal.« Ko bi vedel, da kje drugje dobim delo. šel bi in nikdar več bi se ne vrnil med Cipce in Desničnike. Tako pa vem: dolga je vrsta, ki ponuja svoje roke, dolga je vrsta izsušenih obrazov, dolga je vrsta lačnih oči. Da bi bil sam, bi se napravil v svet, saj je povsod domovina rok. Ampak: žena, sin. Danes vlada za nas cestarje življenskega pomena. Samo par primerov, katere naj bi me-rodaljni čiinitelji vzeli resno v pretres. Plače so se nam znižale na najnižje, tako da zaslužimo 600 Din na mesec. Družinske doklade so se nam okrnile. Imamo med seboj tovariše, kateri imajo številne družine 8 do 10 članov. Kako naj ti shajajo in delajo na cesti ob vsakem vremenu, ako pa nima kaj jesti. Zahteva se od nas vedno več, promet je vsak dan večji, avtomobili frčijo mirno nas in sproti posebno ob slabem vremenu vse razdrapajo, mi pa naj ob tem bornem zaslužku vse vzdržimo. Ako hočemo imeti dobre in lepe ceste, za čemer danes stremimo, moramo pač temu primerno plačati ljudi, ki so postavljeni, da to delo vršijo. Z dekreti, katere smo pred nekaj dnevi dobili od kr. banske uprave, se je vsem znižala plača in so najbolj prizadeti družinski očetje. Biviša mariborska oblast je v tem oziru to vprašanje s svojo uredbo precej bolj pravično rešila. Upamo, da to, kar smo sedaj dobili, še ni končno veljavno in bo kr. bamska uprava izdala za vse cestarje uredbo, katera bo vsaj nekoliko odgovarjala našim življenskim zahtevam. Od te borne plače so odtegnili pri predzadnjem izplačilu vsakemu še 72 Din za službene klobuke, katere je pa nabavil eden izmed gg. poduradnikov bivše mariborske oblasti in bivši g. komisar ni hotel podpisati računa ter smo naposled vsled samovoljnega gospodarjenja tega gospoda morali račun poravnati sami. Ker to nikakor ni pravično, bi apelirali na oblasti, da se nam ti odtegljaji vrnejo. Cestarji. Prevalje. Redni letni občni zbor skupine JSZ v Prevaljah se bo vršil v nedeljo 16. februarja po sv. maši ob pol 10 v prostorih gostilne Hometer v Prevaljah z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora se udeleži zastopnik iz Maribora. — Vse člane prosimo, da se občnega zbora udeleže. — Odbor. Češkoslovaška krščansko-secirfna strokovna sve*a. Zveza nameščenk in služkinj. Ta zveza šteje 43 skupin z 958 člani. Njeno stavbno društvo je .postavilo v Brnu za 3,000.000 Kč (Falkensteinerjeva ul. 43—47) veliko štirinadstropno palačo >Novi dom«. Otvoritev doma je bila 1. 1925. V domu so prostori za gospodinjske tečaje, azil za žene in dekleta, ki iščejo delo, kuhinja, velika dvorana za gledališke predstave, mata -> dvorana za predavamfja in manjše prireditve, osknbovaliSče in kapela. L. 1927. uglajenost iu pripogibanje, zato bi lahko »pustil zmerjanje. Toda, kako bi mogel? Še konj zdivja, če ga pretepaš, pa bi se človek ne zjezil ob krivici? Hudo ga je zadelo, Cipca, ponosen človek je, kvišku hrepeni. On ne bo pozabil. Des-ničnuku razodenem vse, natanko in po pravici. Človek je. Tako je mislil Jane/, po poti in korak mu je bil vsak hip težji. Okrog njega je rastlo življenje. Vesela gruča ljudi je šla glasuo po sredi ceste. Pet jih je bilo. Objemali so drug drugega. Najmlajši pa. ki je imel klobuk v rokah in mahal z njim po zraku, je pel: Kaj nam pa morejo, kaj nam pa morejo — pa je bil ves hripav njegov glas. Ostali so pritrkavali brez reda in kakor je že padlo. Ta visoko, oni z mrmrajočim, nizkim glasom ... V hišah so se odpirala vrata. Iz nizke, enonadstropne stavbe je stopil star gospod, potrkal s palico ob tla, pogledal nebo in nekam nezadovoljen je bil njegov pogled. Potegnil je robec iz žepa, si obrisal oči, v katere je bila udairila vlaga, in se je napotil dalje. V kavarni so že cvetele luči. Prvi časopisi so se blesteli v rokah starih ženic, ki so pritajeno hodile od hiše do hiše, poskušale kljuke na vratih, odpirale dveri, izginile in se spet vračale v meglo. Tam za oglom se je majal debelušen gospod, se pogovarjal sam s seboj in ni ločil ceste od hodišča. Nekateri so srečni, je pomislil Janez, samo zlato je njihovo življenje. Zažele si solnca, glej, že lije iz vseh oken, zažele si mraku, nalahno padajo zavese, in samovar zacvrči v temini. Tudi ljubezen jim je dana, kajti vse jih ljubi. Gredo po cesti in jim ni mar, kako bo je posredovalnica posredovala delo 2235 nameščenkam in 1245 služkinjam. Prenočevalo je v iistem letu 13.0T1 oseb, v kuhinji pa je bilo oddanih 6097 zajtrkov, 16.798 kosil, 9243 kosil za tečajnice in 2119 večerij. Zveza izvršuje tudi razna posredovanja in intervencije. [Crekova mSadina. Sv. Miklavž pri Ormožu, Sestanek Krekove družine se je vršil dne 2. t, m. ob lepi udeležbi, na katerem je govoril viničar tov. Peter Rozman. Položili smo temelje novemu delu Krekove mladine med viničarji. Ohčui zbor se bo vršil dne 9. februarja, na katerem se bodo sprejela tudi nova pravila. Zalog-Spodnji Kašelj. Sestanek družine se je vršil dne 3. t. m., na katerem je govoril tov. predsednik o nalogi k rokoval. Ob tej priliki so bile razdeljene tudi vloge za igro. Agitacijo za Krekovo knjižnico je treba pospešiti, ker čas izdaje prve knjige se bliža. Živi borba! Čez hribe 'm doline... Goričane-Medvode. »Delavski prija*-telji! Preteklo nedeljo 2. febr. je imel tukajšnji občinski odbor sejo. Na dnevnem redu je biil med drugim tudi dopis Delavske zbornice v zadevi zakona o zavarovanju delavstva, katerega ravno te dni predeluje posebna komisija v Belgradu. Na pobudo naših mož bi se imel pri omenjeni občinski seji izglasovati sklep, naj se pošlje ministrstvu za socialno politiko resolucija, v kateri bi se opozorilo, naj se dosedanje delavsko zavarovanje nikakor ne poslabša pač pa zboljša ter naj se uvede zadostno zavarovanje delavstva za starost in onemoglost. Kajti v interesu delavstva in občine je, da se izvede čim preje starostno in one-moglostno zavarovanje! Dosedaj je delavstvo v starosti in onemoglosti brez vsake pomoči, izpostavljeno na milost in nemilost občinskemu ubožnemu skrbstvu, ki pa vsled rednega primanjkljaja v občinski dbožni blagajni istih ne more podpirati in so to v pravem pomenu besede berači. Spričo velevažnega pomena dela v-^ skega zavarovanja bi vsak pameten človek pričakoval, da bo občinski odbor občine, v kateri je toliko industrijskega delavstva, že v interesu občinskega gospodarstva kot takega, glasoval za zbpljšanje zakona o zavarovanju delavstva. A kaj se je zgodilo? Naš občinski odbor, v katerem ima, ako izvzamemo župana, polovico svojih potrkalo jutro: bo li nežno, ko otrešk) oči, bo li trpko, ko nezrela lesnika. «.'n--do in smehljaj je v njihovih licih; ni -a. ne ugasne, še ob smrtni uri ostai e v njihovem obrazu. Zgodi se včasih, a gremo isto pot, drug za drugim, morda smo celo enako oblečeni. Pa je iako čudo razlike v nas. Jaz, ki ne vem. kaj bom jedel prihodnji teden, ki iuvnu ženo, da zanjo skrbim, ki imam otroi.a, pa oni, ki potolče s palico ob tla la pogleda v nebo ter gre na i/.prehod. Moja pot je črna, vodi nekam, kamor ne vidim, onemu pa sije solnce. Ali sem bil že srečen? To, kar je bilo v meni. k?.r je uglašalo in pelo lepše od orgel na sveto noč, to pravzaprav ni bila s. eoa. Pozabljenje je bilo. Če bi se bil spou.nil na poročni dan, kako bo težko kolo *ri*> mojo dušo, jo sekalo na drobne kot ' e, da bo kri lila iz tisočero ran —■ ali bi bil srečen takrat? Pa bi bil srečen. 1 o je zajokalo v zibelki bitje, ki je le n;t;je — če bi vedel, slutil le, da bo Cipec stal sredi dvorišča in vpil name? Pozabljenje je moja sreča. Pozabljenja ni več... Kajti vse je jasno in razodet.. In vendar imam pravico do sreče. Niso mi potrebni zlati kozarci, srebrni krožniki, baržunaste sobe. Ni mi za d^-nar, da bi ga zlival v zlatih potokih ir* se režal, ves debel In zavaljen, ko bi se tepli zanj spodaj pod oknom. Hočem fe pravico, pa kruha, ženo in sitega otroka. In Jernej? Zanj sem se postavil, M je star in bolj ponižen od mene. Šel j** domov in prinesel. Štela je žena, štel a dinar za dinarjem: »Samo stopetdeset ?« Ves otožen je zamahnili Jernej: »Odbili so mi.< (Nadaljevanje prih.) pristašev znani kapitalist, delničar industrijskega podjetja ter obenem tudi gostilničar. Ta partija občinskega odbora je glasovala proti zboljšanju zakona o delavskem zavarovanju! Navzoči kršč. socialisti so glasovali za, a ostali so v manjšini, ker so vsi drugi lovski in gostilničarski pristaši znane skupine našega občinskega odbora glasovali proti, med temi tudi znani širokoustni zastopniki tistega delavstva, ki je tem ljudem prodalo svoje zaupanje za glaž vina tistega gostilničarja kapitalista, ki je kot industrijski delničar ob priliki zgoraj omenjenega glasovanja izjavil, da ima >pač pravico sam sebe ščititi <. Mož se je izjavil jako odkrito, kajti industrijski mogotci so proti zboljšanju delavskega zavarovanja, toda kljub tej odkriti besedi vpričo občinskega odbora, so gotovi delavski odborniki glasovali za poslabšanje delavskega zavarovanja. Delavstvo, dobro si zapomni take sastopnike! Znani zastopnik delavstva je celo ! navajal razlog, zakaj glasuje proti zbolj- | šanju zavarovanja, namreč da na okrož— j nem uradu vlada nered, da so ondi mnoge zaposlene moči nepotrebne itd. Budalost, katera je prav primerna za gotove magnate in njih podrepnike v občinskem odboru! Ali je morda delavstvo krivo, ako na okrožnem uradu ni vse v redu? Ali naj se zato, ako bi bila slaba uprava že delavstvu v kvar, poslabša še zakon? Tako zvano marksistično delavstvo ima pri nas zares brihtne zastopnike! Izvrstno so se izkazali! Jesenice. Predpust! O težko pričakovani. vendar si prišel, prišel kot vedno, z vsem svojim veličastvom, še bogatejši za par plesov, pripravljati pot svojemu gospodu — Pustu — godu vseh norcev in noric. Pripravljaš jo imenitno, v vseli barvah, naslovih in namenih, kaj beda in pomanjkanje, — mi vsi. brez ozira na pripadnost mišljenja, starosti in spola, jdešemo in se vrtimo. Kaj nam mar, da v jezi preklinja oče. se iz žalosti joče mati, revna in uboga, če se v strahu stiskajo v kotu mlajši bratci in sestrice — mi plešemo. Plešemo, čeprav doma za zaklenjenimi vrati, kopica otrok raztrganih in gladnih v joku kliče, »ata, — mama.: Plešemo, čeprav nam žena, vsa bleda in bolehna doma v žalosti premišljuje kaj bi kuhala, da ostane kak dinar za obleko. Plešemo, čeprav nam mož sam tolažbe potreben, tolaži doma kričečega dojenčka. Plešemo, čeprav moramo v ponedeljek pred sodnika radi neplačanih obrokov na obleki. Plešemo, čeprav si mož in žena v poznih jutranjih urah vedno po plesu drug drugemu kravžata lase. Mi plešemo in se vrtimo — zakaj — ker v Kropi, Kranju, Ljubljani, Trbovljah, Celju, Mariboru, Zagrebu in Helgradu delajo isto. Plešemo zato, da ... — O, kultura, čutimo te v sebi prav do las, zares, upravičeno se solziš in jokaš, ko ti tvoji učeniki vsiljujejo — harmoniko in bas. — Mestno hranilnico in posojilnico bomo dobili, tako so sklenili na nedeljski seji mestni očetje, nastanjena bo na magistratu. — Delavci, ki so v nepremišljenosti zahtevali v tovarni odpust, hoteč iti v Francijo — čeprav niso imeli zato potrebnih listin, vkljub moledovanju in prošnjam, da bi bili sprejeti nazaj, niso še dobili dela. Naj bo ta slučaj resen opomin vsem drugim! — Novo tovarno bo zidal spomladi g. Čop poleg hiše g. Sitarja. — Dva lopova, baje Rumuna, so prijeli orožniki, zatekla sta se k ciganom, ki taborijo v Kurji vasi, ti pa so jih iz strahu izdali orožnikom. — Društveni kino je v nedeljo odigral lilin Stric Tomova koča«. Žalostna tragedija malega človeka svoje dobe, nam v gledanju sodobnih razmer nudi mnogo cenega premišljevanja. C elje. Vabilo na občni zbor Delavske posojilnice r. z. z. o. z. v Celju ki se bo vršil v nedeljo 16. februarja ob pol deseti uri dopoldne v tajništvu Jug. strok, zveze (Delavska zbornica), Razlagova ulica. — Dnevni red: 1. Poročilo za upravno leto 1929. 2. Poročilo nadzor- stva. 3. Volitev novega načelstva in nadzorstvo. 4. Slučajnosti. Dolžnost vsakega zadružnika je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. — Ako bi ne bilo ob navedeni uri navzočih zadosti članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. — Z delavskim pozdravom! — Načelstvo. Vrhnika. Vabilo na predavanje, ki se bo vršilo 9. februarja 1930 v Rokodelskem domu na Vrhniki: Delavske gospodarske organizacije. Redna predavanja se vrše vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu ob 3 popoldne. Udeležujte se redno delavskih predavanj! Podtika. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o muslimanski verski zajednici v Jugoslaviji. Ekspozitura borze dela se bo po odobrenju ministra za soc. politiko ustanovila v Kranju. Nov načrt rudarskega zakona je izdelalo ministrstvo za šume in rude in razposlalo v izjavo zainteresiranim po-siodavskim in delavskim korporacijam. Nastop zagrebških »Novosti« je tudi hrvatska duhovščina s protesti odklonila. Pa tudi belgrajski listi se za »Novosti« niso zavzeli. Aretiran je bil v Zagrebu bivši predsednik Orlovske zveze dr. Protolipac, ker so prišla policiji v roke njegova pisma, ki jih ije pisal raznim bivšim orlovskim funkcijonarjem. Brat pokojnega Stjepana Radiča Ivan Radič, ki se .je šel poklonit kralju Aleksandru v Belgrad, je začel izdajati svoj list »Seljački glas«, v katerem poziva Hrvate na udanost in zvestobo kralju in Jugoslaviji. Isti list poroča, da se pripravlja nova poklonitvena depu-tacija kralju, katero bodo tvorili bivši radičevski poslanci in strankini funkcionarji. Novo uredbo o praznikih v smislu novih sodnih zakonov je izdal minister pravosodja. Skupščina zveze železne industrije Jugoslavije se je vršila v Belgradu. Med drugim je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje želje in predloge v svrho pospeševanja in zaščite železne industrije. To je vsekakor tudi za kovinarsko delavstvo razveseljivo dejstvo. Toda kovinarji pri tem ne smejo pozabiti, da utegne ta organizacija postati njihovim interesom tudi opasna. Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo je bil, kot se poroča, dosežen v mešani komisiji tudi glede vseh obmejnih odnošajev. Sporazum bo uveljavljen takoj, čim ga ratificirata obe vladi. Obenem se bo uveljavil tudi sporazum glede obmejnega prometa. Tako bodo lahko nastopili novi časi v razmenju m*d Bolgarijo in Jugoslavijo. Komunisti v Nemčiji so se pričeli, kot smo že poročali, zopet živahno gibati. V zadnjem času so pripravljali baje za 2. februar poulične demonstracije in splošno re^olto v Nemčiji. Začelo naj bi se v Hamburgu in v Berlinu. Policija pa je za njihove naklepe delno zvedela, voditelje aretirala in vso pripravljeno akcijo udušila. šstrajk na indijskih železnicah je, kakor je bilo pričakovati, res izbruhnil, štrajka nad 125.000 železničarjev. Tudi to je le del Vseimlijskega gibanja za svobodo. Kljub temu, da je v Angliji delavska vlada, indijski železničar štrajka, ker j hoče kruha in svofoode. Nova španska vlada je prevzela posle in izdala amnestijo za vse politične obsojence. Emigrantom je povratek dovoljen. Bivši diktator Primo de Rivera ne sme zapustiti glavnega mesta. Vendar časopisne cenzure vlada še ni odpravila. Sploh nova vlada ni bila kdo-vekaj simpatično sprejeta. Zvitorepec. Kmet (ki se je pravkar zavaroval): Koliko bom dobil, če mi hiša prihodnji teden pogori? — Deset let zapora. DVE NOlfl POSLOVALNIC! ■ K; : < FLORJANSKA ULICA St. S d hii jesp. Sferta m ROŽNA DOLINA CESTA III Sl. 2 D tuš; g. FaaiaJf otvori I. del kcr.zi.mno dfu/.tvo te dni, ir. s.ice: Somiš!iervke ir člane ptoi:mo za rris‘op c?irfma agitacijo — Z izplačevanjerti dividende se pr.čnc prve dni v decembru. -4- NAČELSTVO. Pierre 1' Erniite: | Kako sem ubita svoiiga otroka ^ fj Videl je, da žlindra, s katero je bilo posipano dvorišče strašno jemlje njegove lahke čevlje, in da se mu ne bi še bolj odrgnili, je odšel v dvorano, kjer je bil biljard. No, tu je bil šele semenj, tu! Nekateri fantiči so se resno zabavali z igro. drugi pa so se lovili in delali takov prah, da se je Dominik že začel bati za svoje zdravje. Koliko mikrobov mora pogoltniti pri vsakem vdihu! Ko bi ga mati tukaj videla! Vendar so se mu zdeli ti otroci zelo močni, živahni in dosti krepkejši od njega. Po vsem njihovem obnašanju bi človek sodil, da se nikogar ne boje, on pa se trese, če ga kdo samo pogleda’ Tudi njihove igre mu niso bile nič kaj po volji. Ali je sploh mogoče, da bi se kdo pošteno zabaval pri biljardu in pri kartah? Pa kako surovo govore in se vedno pretepajo! Župnik mora biti res svetnik, da vztraja v tem brlogu in da se z veseljem pogovarja s takimi ljudmi, od katerih ne sliši nikdar nobene pametne misli! In vendar je bilo med temi mladimi delavci tudi mnogo razumnih mladeničev. Le to je, da so se njihovi razgovori sukali največ okoli materijel-nih stvari, skrbela jih je plača in druge življenjske težave. In vendar so bili nekateri zelo izobraženi, četudi nobeden ni poznal ne Virgila (rimski pesnik) ne Homerja (grški pesnik). In vendar! Tako se je lovil Dominik od enega >vendar« do drugega kot bi hodil po kakšnem Dantejevem krogu1 in ni mogel najti trdnega oporišča. Prvo važno misel je čez trenutek že odrinila druga, nič manj važna. 1 Italijanski pesnik Dante je v svojem veličastnem spevu .Rožanstvena komedija« narisal svojo pot skozi pekel in vice v nebesa. Pekel ima devet krogov, na dnu devetega je Lucifer. K župnijskih organizacijah! Človek ima dan na dan opravka z delavci, ki jih mora spremljati P° vseh njihovih potih, vedno mora ostati z njimi v stiku in pri vsaki priliki izpolnjevati njihovo praktično znanje s svojo teoretično skušnjo in vero... Ojej, to breme bi bilo pretežko za njegova ramena in preveč bi zatemnilo njegovo življenje, ki ga čisto naravno lahko preživi v samopašnosti in veselju! V Dominiku se je začel boj. Volja je govorila Bogu: »Gospod, kakor ti hočeš!« Telo, vsi čuti in podedovani ponos pa so oholo dvignili glave in se niso hoteli pokoriti vzvišenemu vzoru: »Ali si neumen! Kaj si tako trčen? Ta črnosuknjež te samo izrablja! Brutus, ti spiš, zbudi se vendar! Ne pozabi, da tvoja mati stanuje v eni najlepših palač na Elizejskih Poljanah! Ne pozabi, da boš sam podedoval lepih dvajset milijonov in da ti zato nihče nič ne more! Svet te vabi in ti ponuja vse svoje omamljivo veselje, življenje je lepo, Pari-žanke tako dražestne, gledališča zabavna in potovanja tako zanimiva! Ti Pa se ponujaš za farov-škega hlapca! Imej pamet in pusti črnosuknježa pri miru!« V dnu duše je Dominik pač zelo sovražil vsakega duhovnika, ampak sedaj je šlo za župnika Firmina. , In v tej duševni borbi je bil Dominik sedaj v tem sedaj v onem taboru. Zanašalo ga je sem in tja kakor zamašek med dvema vodnima strujama in.vedni boji so ga>tako-zmučili, da jii mogel več jasno motriti razlogov za to in ono stran. V takem duševnem stanju ga dobi župnik nekega večera in ga nagovori: >I>ominik, ali bi mi napravili majhno uslugo?« Prav rad, gospod župnik!« Gallais, načelnik ta malih, je nekaj obolel. Ali ga ne bi hoteli vi zamenjati prihodnjo nedeljo in morda še v četrtek?« Dominika zalije rdečica, a mahoma zopet prebledi. Kaj takega pa nikdar ne!« 1 zakaj ne?« »Ne upam se!« Kaj. desetletnim dečkom se ne upate govoriti?« Tako se bojim kot kakšna deklica!« O. še mnogo bolj! In prav to mi ni na vas nič. posebno všeč!« odgovori župnik in z zapovedujočim glasom nadaljuje: »Vi morate postali voditelji drugih! Zato se nikar ne izogibajte, da ne greste k tem dečakomk ■»A mama?« Sami dobro veste, da mama ne bo nič rekla, samo če je vam prBv!< Dominik pogleda nadaleč okrog sebe kakor bi iskal izhoda iz tega položaja, in ko ga ne najde, izgolta iz sebe: »No, naj bo! Bom pa prišel! V nedeljo torej! Na svidenje!« Peto poglavje. Dominik se je lotil dela in se s pretirano bahavostjo pripravljal na svoj nastop. Bojazljivci namreč pogosto pretiravajo, ker se boje. Prišel je v obleki, kakršna pristoji patronažu. Spored za sestanek je dobro pripravil, nakupil bonbonov in hotel napraviti izlet s svojimi dečki; vse bi zbasal v automobil svoje matere in jih nekajkrat prepeljal sem in tja po onem okraju. Ej, kako bi bilo vse veselo! ... Ko ga je župnik zagledal v »delovni obleki«, se je nasmehnil. , p Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čec. Izdaja za konzorcij »Delavske Praviee« in ureja S r eč k o Žumer.