BARVNO UPRAVLJANJE 8 VMESNIK ARGYLL CMS V grafičnih procesih se srečuje- mo z zajemanjem, obdelavo in upodabljanjem barv. Pri delu z različnimi napravami (zaslon, optičničitalec – skener, digitalna kamera, tiskalnik ipd.) bi bilo idealno, če bi vse naprave repro- ducirale enake barve. V realnosti pa pri reprodukciji prihaja do barvnih razlik. Da bi se tej težavi čim bolj izognili, uporabljamo barvno upravljanje. Pri tem pro- cesu skušamo zagotovitičim bolj enako barvno reprodukcijo in nadzorovano ter pregledno pre- slikovati barve (t. i. barvna pre- tvorba ali barvna transformacija) iz enega barvnega sistema v dru- gega in se tako približati origina- lu. Z barvnim profilom naprave skušamo čim bolje opisati barve na tej napravi, kar nam je izhodi- šče za barvno preslikavo. Ta se vedno dogaja med profiloma dveh naprav, in ker neposredna preslikava barv ni možna, je po- treben standardiziran vmesni člen, tj. vezni barvni prostor (Profile Connection Space – PCS). Barvni profil torej nosi in- formacije o barvni preslikavi v smeri naprava–PCS in obratno, PCS–naprava. Informacije so lahko v obliki tabel, v tem prime- ru imamo opravka z LUT (Look Up Table) barvnimi profili ali profili v obliki matrike govorimo o matričnih profilih. Barvne profile dobimo skupaj z napravo ob nakupu. Proizvajalci jih izdelajo na podlagi povpreč- nega upodabljanja njihove na- prave, zato so »povprečno« zado- voljivi. To pa v profesionalne na- mene ni dovolj. V tem primeru moramo poseči po barvnih profi- lih »po meri«. Taki profili so iz- delani izključno za eno napravo, pod natančno določenimi pogo- ji. Če se kateri koli pogoj spre- meni, moramo izdelati nov barv- ni profil. Pri izdelavi barvnega profila za zaslon ali tiskalnik potrebujemo merilno napravo, ki je lahko ko- lorimeter ali spektrofotometer. Slednjega pri izdelavi barvnega profila za skener ali digitalno ka- mero ne potrebujemo, zahteva pa se izdelava profilov za ti dve napravi s standardizirano testno tablico. Brezpogojno potrebuje- mo tudi programsko opremo za izdelavo barvnega profila, ki ga uporabljamo pri nadaljnjem de- lu. Na voljo je precej programov, v delu pa sta predstavljena dva, ki sta namenjena različnim ciljnim skupinam uporabnikov. ProfileMaker 5, podjetje X-Ri- te (nekdanji GretagMacbeth), skuša zadovoljiti uporabnika, ki je vešč preprostih računalniških znanj. Prek grafičnega uporabni- škega vmesnika prijazno in pre- prosto ponuja uporabniku mo- žnosti za izdelavo barvnega profi- la. Temu primerna je tudi cena, zato ProfileMaker 5 spada v višji cenovni razred. Na drugi strani imamo na voljo brezplačni program Argyll CMS. Njegova šibka točka je, da nima grafičnega uporabniškega vme- snika. Zato je uporabnik prisi- ljen ravnati s programom prek ukaznovrstičnega vmesnika (Co- mmand Line Interface – CLI), znanega tudi kot konzola. Sle- dnje odvrne ogromno uporabni- kov in cena tukaj ne pretehta. Po svoji zmogljivosti in kakovosti se Argyll CMS lahko primerja s ProfileMakerjem 5. Da bi program Argyll CMS približali čim širšemu krogu uporabnikov, smo zanj izdelali grafični uporabniški vmesnik. Poskrbeli smo, da je praktičen, torej ponuja podporo pri izdelavi barvnega profila za zaslon, tiskal- nik, optični čitalec in digitalno kamero. Seveda mora biti ravna- nje z grafičnim uporabniškim vmesnikom razumljivo in prija- zno, kar prek gumbkov, izbirnih seznamov in vnosnih polj zago- tovo je. Veliko pozornosti smo namenili tudi vsebini. Vsebinsko strukturiran vmesnik omogoča hitro in zanesljivo manevriranje po možnostih, ki jih ponuja. V grobem se vsebina deli glede na I POSEBNA DODANA VREDNOST II VISOKA PRODUKTIVNOST V ENEM PREHODU III MENJAVA NA ZAHTEVO IV PRILAGODLJIV VEČBARVNI TISK V OHRANJEVANJE OKOLJA PET MOŽNOSTI Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si Oglas Graficar 205x297.eps 27.2.2008 14:48:18 SOFTVER 10 PIKSEL FONTI naprave, za katere pokriva mo- žnosti izdelave barvnega profila, nadalje paše po korakih izdelave in vsebinsko zaokroženih celo- tah. Grafični uporabniški vme- snik vseskozi preverja uporabni- ka in mu onemogoča vnose, ki lahko kvarno vplivajo na potek izdelave barvnega profila. Na drugi strani grafični uporabniški vmesnik zna prilagoditi dodatne nastavitve glede na predhodne izbire. Vmesnik je v celoti izde- lan v dveh jezikih: označevalni jezik HTML in skriptni jezik Ja- vaScript. Grafični uporabniški vmesnik (glej sliko) se odpre v brskalniku in je podprt na vseh najnovejših brskalnikih. Deluje na vseh operacijskih sistemih, prav tako na internetu. Vsebina je v celoti v angleškem jeziku, da uporabe vmesnika ne omejuje- mo na določeno jezikovno sku- pino, ampak ga skušamo pribli- žati čim širšemu krogu uporab- nikov. Je brezplačen dostopen na spletnem mestu http://x3.ntf.uni-lj.si/~gojc/ Argyll %20CMS. Po objavi na spletu si je grafični uporabniški vmesnik preneslože nekaj uporabnikov programa Ar- gyll CMS z vsega sveta. Njihovi odzivi so pozitivni.Žal nam zara- di uporabe JavaScripta, ki je za- radi varnosti precej omejen, ni uspelo omogočiti samodejne in- terakcije s konzolo, tako da je uporabnik prisiljen skopirati ustrezno ukazno vrstico, jo ročno prilepiti v konzolo in pognati ukaz. V ta namen bi bilo v priho- dnosti smiselno poseči po ka- kšnem močnejšem programskem jeziku, kot je Java. Gorazd KRUMPAK Srednja medijska in grafična šola Ljubljana 1 UVOD Svet tipografije se nenehno spreminja in v zadnjih desetletjih smo priča večjemu tehnološke- mu napredku tudi na tem podro- čju. Od kaligrafije, prek svinče- nih blokov, fotolitografije in le- traseta smo prišli v dobo Post Scripta in OpenTypa. Videz ti- skane besede se je dramatično spremenil in razširil v digitalni svet. Pojavlja se nešteto načinov, pri katerih sodobni oblikovalci upo- rabljajo pisave iz preteklosti in jih prilagajajo potrebam sedanjo- sti. Pojavili sta se tudi svoboda in fleksibilnost tipografije z množi- co doslej nepričakovanih mo- žnosti, globalizacija pa je povzro- čila mešanje kultur in svetovno izmenjavo idej, pri čemer hkrati ključno vlogo še vedno igra no- stalgija. 2 DVE OSNOVNI OBLIKI Font je računalniški zapis, ki vsebuje vse informacije za pozici- oniranje in prikaz vseh črkovnih in nečrkovnih znakov ene različi- ce pisave in tudi določene veliko- sti. Celotno zbirko znakov enega fonta imenujemo nabor znakov (character set). Digitalne naprave (računalniki, monitorji, tiskalniki) ustvarjajo sliko s pomočjo pik (dots). To je za tovrstne naprave najenostav- nejši način prikazovanja črk. Ko se oblikuje določen font, morajo vsako črko posebej sestaviti iz posameznih pik in te podatke shranijo v zapis fonta. Temu pra- vimo prilagajanje krivulj ali angl. hinting. Naloga naprav je, da te podatke razumejo in črke prika- žejo na zaslonu, papirju itn. Ko so to tehnologijo razvijali, je en bit predstavljal eno piko. Lahko si izbiral med DA ali NE, prika- zati ali ne prikazati pike. Slike, oblikovane iz bitov, so dobile ime bitne slike (bitmaps). Font, ki je uporabljal to tehnologijo, pa so poimenovali bitni font (bitmapped font). Za prikaz ene same pisave istih velikosti na računalniškem zaslo- nu, na iztisu laserskega tiskalnika itn. bi potrebovali na stotine bi- tnih fontov. Rešitev je shranjeva- nje opisa nabora vseh znakov v obliki vektorskih slik. Vektorski fonti shranjujejo po- datke o črkah v obliki matema- tičnih opisov krivulj in premic. Te elemente imenujemo vektorji (vector) in tako oblikovane fonte imenujemo vektorski fonti (vector font). Čeprav uporabljamo za prikaz pisav večinoma vektorske fonte (tako na računalniških zaslonih kot na tiskanih medijih), so bitni fonti še vedno pogosto upora- bljeni za prikaz pisav na zaslonih. Razlog je velikost oziroma majh- nost črk, ki se uporabljajo na ra- znih zaslonih. Če so črke zelo majhne, so sestavljene iz majhne- ga števila pikslov (pixel). Boljšo berljivost dosežemo takrat, ko te črke oblikuje človek sam in ne računalnik na podlagi izračunov vektorskega zapisa. Bitne fonte je smiselno uporabiti predvsem na manjših zaslonih (npr. dlančnik, mobilni telefon), saj so ti boljči- tljivi (1). Vsebina posameznega fonta je odvisna od njegovega formata. Beseda format ima dva pomena. Format fonta se lahko nanaša na operacijski sistem, v katerem se bo font uporabljal. Zato imamo lahko fonte z isto vsebino (iste značilnosti določene pisave), am- pak z različnim zapisom datote- ke. Zapis je odvisen od tega, ali se bo font uporabljal na sistemu Microsoft Windows oziroma na sistemu Mac OS. Večina tovr- stnih fontov je bila tako ustvarje- na, da so bili kompatibilni samo z enim operacijskim sistemom. Z leti so se razvili naprednejši for- mati, ki dokazujejo, da se tudi na področju tipografije računalni- štvo in informatika hitro razvija- ta. Danes so trije vodilni formati fontov, PostScript, TrueType in OpenType (1). 2.1 PostScript Fonti PostScript so napisani v programskem jeziku, imenova- nem PostScript. Če jih želimo uporabljati za prikaz na zaslonih Slika 1. Primerjava med fonti Bitmap in TrueType.