53
1–2006

 Slavica Tov{ak
Tokrat smo se pogovarjali z legendo slo-
venskega planinstva Toma`em Banovcem,
nekdanjim predsednikom PZS, predsednikom
Mladinske komisije PZS in nosilcem {tevilnih
drugih funkcij v PZS. Bil je tudi zadnji pred-
sednik prej{nje Planinske zveze Jugoslavije.
Njegov dele` v planinski organizaciji je pre-
poznaven, kljub temu da je v letih 1981–2003
opravljal zahtevne naloge direktorja Statisti~-
nega urada Republike Slovenije. Bil je dolgo-
letni ~lan odbora Vlade Republike Slovenije
za gospodarstvo in drugih vladnih teles,
predsednik Sveta Agencije za pla~ilni promet
Republike Slovenije pred njegovo preobrazbo
v Agencijo za javno-pravne evidence in storit-
ve in ~lan mnogih strokovnih teles v razli~nih
dru{tvih in organizacijah (Slovensko dru{tvo
Informatika, Zdru`enje seniorjev Slovenije in
podobno). Do leta 2005 je bil tudi predsednik
Sveta Triglavskega narodnega parka, katerega
~lan je {e danes, zato je beseda tekla predvsem
o odprtih vpra{anjih in problemih Triglavske-
ga narodnega parka, njegovih osebnih razmi{-
ljanjih ter razmi{ljanjih planinske organizacije,
ki jo zastopa v Svetu TNP.
Dva mandata ste bili predsednik PZS,
kar je bila ob vseh slu`benih dol`nostih zelo
zahtevna in naporna naloga. Ali se po va{i
oceni delo predsednika v va{em obdobju raz-
likuje od dela v sedanjem ~asu? 
Preprosto ne vem. Primerljivost je lahko
zelo nesmotrna. Bili so drugi ~asi, imeli smo
socialisti~no in enostrankarsko ureditev in bili
smo v Jugoslaviji. Pomen mno`i~nih organi-
zacij, kot je bila planinska, je bil precej ve~ji in
tudi manj jih je bilo. Mo`nosti za drago re-
kreacijo in vrhunski {port so bile manj{e. Na{e
okolje in ljudje z njim so se zelo spremenili.
Danes delamo druga~e, `ivimo druga~e in ob-
na{amo se tudi druga~e. Vsi smo bili sre~ni, ko
smo odpirali kako postojanko in kak{no pot,
danes tega skoraj ni ve~. Zbral sem ocene za
okrog 20 pomembnih dru`benih sprememb, ki
so seveda »dolinske«, a pomembno pljuskajo
tudi v gore. ^e se zgra`amo nad avtomobili in
prelahko dostopnostjo gora predvsem za
navadne planince, se isto~asno veselimo letal-
skih poletov in lahkih dostopov ter mo`nosti
re{evanja na{ih iz daljnih gora, satelitskih po-
vezovanj in kramljanja s plezalci v daljni steni.
Pa se znajdi, kaj je prav in kdo ima prav. Raz-
like torej so, ne vem, zakaj smo se ustavili pri
preu~evanju zgodovine organizacije v ~asu in
prostoru – tudi za novej{o planinsko zgodovi-
no? In seveda naj predsednik ne odgovarja
samo na trenutne izzive, tu so {e izzivi novega
in prihodnjega ~asa.
En mandat ste bili tudi predsednik
Mladinske komisije PZS. Kako bi lahko bilo
delo tega pomembnega organa v sedanji struk-
turi PZS {e bolj prepoznavno?
52
1–2006
niso dale miru. Kje so postavljali postojanke,
kako so jih postavljali, kako so se dve leti
gibali po teh poteh v vseh letnih ~asih, kje in
kako so se bojevali? Mi pa danes opremljeni z
vso mo`no samovarovalno opremo pre`ivljamo
tu dopust in se gremo aktivne po~itnice.
Nekaj mi ni {lo povsem skupaj.
^etrt ure ni`e je bila Rif. Padon, simpati~-
na ko~a, morda bolje re~eno restavracija na
vrhu smu~i{~a. V njej naju je pri~akala Vladova
`ena. Pri{la je po geolo{ki poti, le da ni vedela
zanjo. Po~itek, kosilo, kavica in potem smo se
po~asi odpravili proti avtomobilu, parkirane-
mu na drugi strani sedla. Vmes sem ob polo`ni
in udobni poti na{el {e konje, ki so se svobod-
no pasli, tako da sem imel spet polne roke fo-
toaparatov. Sem `e preklopil iz ferate v foto-
grafiranje. m
Ferrata delle Trincee 
 Drago Metljak
Greben Cresta del Padon le`i v smeri
vzhod–zahod med Marmolado na jugu in Sello
na severu. Za~enja se na sedlu Passo Pordoi in
se postopno dviguje do Sas de Mezdija (2727
m), ki je najvi{ji vrh grebena. Na ta vrh se
povzpne s sedla Porta Vescovo, 2478 m.
Vzdol` grebena oz. pod njim poteka vezna pot,
ki je zelo razgledna. Vrhovi grebena se potem
postopno spu{~ajo proti Rocci Pietore, pri
kateri je kri`i{~e cest. Na jug vodi cesta proti
Allegheju, na sever proti sedlu Passo Falzarego
in naprej v Cortino. @e sama vo`nja po teh
dolinah in prelazih je v lepem vremenu veliko
do`ivetje.
Kot najprimernej{i dostop do ferate omenja-
jo nekateri vodniki `i~nico iz Arabbe, ki pa letos
poleti ni delovala zaradi obnove. Zanesljivej{i in
vedno uporaben je dostop od parkiri{~a na
zahodnem koncu jezera Fedaia, od katerega je
do sedla Porta Vescovo slabo uro in pol
lagodne hoje. Arabba je kakih 30 km oddaljena
od Cortine d'Ampezzo, Lago Fedaia pa 10 km
od Canazeia. Do jezera se pride tudi iz Belluna
po dolini Cordevole, mimo Agorda in Allegheja,
a tam so poleti po navadi ve~ji prometni zasto-
ji. V osr~je Dolomitov se pa~ ne da priti prav na
hitro.
Opis: Vstopni del ferate je gladka skalna
stopnja, razte`aj visoka, opremljena z zelo
zanesljivo jeklenico. Nadaljevanje je le za spo-
znanje la`je – do ostrega grebena in po njem
naprej do vrha Sas de Mezdi. Nato pride sestop
z vrha; pre~enje mosti~ka in sestop do travnate
{krbine sta vseskozi zelo zra~na. Do tam je pri-
bli`no ura plezanja. S {krbine gremo navzgor
po stari voja{ki poti, nato na levo v ferato, ki se
spu{~a dober razte`aj navzdol. Dobra jeklenica
in klini, gladka skala, zra~no. Potem skozi
{krbino okoli raza na pot na strmem travnatem
pobo~ju. Kakih 200 m proti jugu, nato po
polo`nem grebenu postopno sestopamo do
stene, tam pa s severne strani stopimo v prvi
predor, dolg kakih 30 m. Po ju`ni strani Mesole,
2642 m, gre tik pod steno ozka pot, ki je
ponekod zavarovana. Nato sledi vzpon v kamin
in takoj za robom v drugi predor. Ta je dolg 300
m; prava pot je ozna~ena, tako da se ne izgub-
ljamo v stranskih rovih in prostorih. Izstop je pri
bivaku Bontadini. Do tja je pribli`no 2 uri. [e
sestop do ko~e Rif. Padon, 15 minut, in nato do
izhodi{~a; uro in pol po poti, ki se polo`no
spu{~a proti jezeru Fedaia. Skupni ~as je pri-
bli`no 6 ur. Ferata je zelo priljubljena in sodi
med najte`je zaradi zahtevnosti v prvem delu in
hkrati med najlep{e zaradi enkratnih razgledov.
Te`av nikakor ne ka`e podcenjevati.
Zemljevid: Val di Fassa e Dolomiti Fassa-
ne. Tabacco 06, 1: 25. 000.
Ali nam bo uspelo ohraniti
prvobitnost TNP?
Toma` Banovec
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:58  Page 52
54
1–2006
Bilo je celo ve~ nepredsedni{kih mandatov
na raznih podro~jih dela in precej dela. Zakaj
naj bi bilo sedanje delo manj prepoznavno kot
tedaj? Poskusimo! Seveda so sedaj mo`nosti
druga~ne. Bistveno je, da je mladine veliko
manj, leto{njih rojstev je na primer toliko, kot
je vpisanih brucev. Eksploziven razvoj ponudb
raznih storitev se soo~a z vedno manj mladine.
Vsi bi jih radi vklju~evali in jim pomagali. In
star{i to praviloma tudi pla~ajo. Torej je delo s
planinsko mladino danes celo te`je. Veliko po-
bud, ki so nastale v okviru Mladinske komisi-
je, so prevzeli razni specialisti v organizaciji in
zanimivo, ve~ino tega so spravili v pravilnike
in podobne ureditve, ~esar je v~asih nekoliko
preve~.
V Svetu TNP zastopate stali{~e PZS.
Zanima me, kako usklajujete stali{~a PZS in
va{a osebna stali{~a o klju~nih problemih na-
rodnega parka?
Ve~jih te`av v zvezi s stali{~i nimam. V~a-
sih je velik problem razumeti razli~ne definici-
je in ideje, ki jih s temi besedami zagovarjajo
razne interesne skupine. Po Janezu Drnov{ku,
ki je bil le kratek ~as predsednik Sveta TNP,
in po Du{anu Plutu, ki je demonstrativno
odstopil, sem v Svetu zastopal vlado in to do
letos, ko me je zamenjal Milan Oro`en Ada-
mi~. V delo me je uvajal Miha Poto~nik, ki je
bil tudi pobudnik za ustanovitev in dolgoletni
predsednik Sveta TNP. Pred tem sem v Svetu
zastopal PZS in sedaj jo spet. Usklajevanje s
PZS je na videz preprosto, saj ima statut in
programe, ki so naravnani tudi v varovanje nar-
ave in so uporabni za delo v TNP-ju . Do za-
kona o TNP-ju smo zavzeli stali{~a tudi v
Vratih leta 2004. Veliko je napisanega, na ve-
liko stvari je opozorjeno, vendar ve~ina ni
dovolj podprta s podatki in oceno posledic.
Te`ko razumem ljudi, ki bi najraje omejevali
obisk Julijcev, omejili koli~ino in uporabo poti
ter nekatere predele namenili samo izbrancem
ali divjini. Jasno je, da so TNP sooblikovali ali
»antropogenizirali« tudi planinci. Seveda pa
ne sami, bili so doma~ini, kmetje, fu`inarji,
pastirji, rudarji, pa tudi vojne in vojaki, kri-
vi~ne meje in mno`ica drugih dejavnikov. Ker
vizije in upravljavskega na~rta ni, se v~asih ne
moremo sporazumeti o sicer jasnih teko~ih
stvareh. Ocenjujem, da TNP-ja ne ka`e pre-
ve~ zapirati, saj se zapira in zara{~a kar sam.
Ru{je in gozd sta eksplodirala, pastirske in lov-
ske poti se zara{~ajo. Ceste, ki so tudi posledi-
ca in podlaga na{ega sicer svetovno poznanega
in pohvaljenega na~ina gospodarjenja z goz-
dovi, se slabo obnavljajo, predvsem pa »upra-
vi~eno« omogo~ajo dostopnost skoraj povsod.
Zapiranje se je sicer `e za~elo. Vpra{anje so
koli~ine zaprtega in pomen dejanja ter seveda
pri~akovani privilegiji, ki so skoraj pravilo. 
Ali ima PZS izdelana jasna stali{~a o
ohranitvi naravne pokrajine in na katerem
organu se ta stali{~a usklajujejo? 
PZS ima dolo~eno tradicijo in precej dovolj
uporabnih stali{~, notranje enotnosti pa ni
vedno dovolj. Gospodarji planinskih postojank
objektivno mislijo in ravnajo druga~e kot var-
stveniki gorske narave. @e to, da lo~imo nar-
avno od nenaravne pokrajine, je lahko napaka.
Poznamo pa {e gorsko naravo, oblikovano kra-
jino, ohranjanje narave in podobno. Zbiram
definicije o okolju, prostoru, naravi in iz njih
izpeljanih pojmih. Vsak tak osnovni pojem
ima najmanj en doma~ »sistemski zakon«,
skupaj celo ministrstvo in {e evropske smer-
nice in direktive. In vse je vedno znova po-
trebno temeljite obnove. Spominja na reklo
»vse je {e novo in zato ni popravljeno«. Uza-
konjamo postopke in metode, ki se spremeni-
jo naslednji dan. Pojmi niso urejeni tudi med
planinci in drugimi civilniki. Tudi zaradi tega
je te`ko pripraviti kak upravljavski na~rt.
Sli{ali smo, da TNP kot institucija zago-
varja conacijo parka, kar lahko posledi~no
pomeni modernizacijo vseh pa{nih planin,
vklju~no z gradnjo cest in gradnjo novih,
neplaninskih objektov. Ali to zagovarjate tudi
vi?
Coniranje zahtevajo standardi IUCN ???
kaj je to?, na{a zakonodaja in poleg njih vsaj {e
zdrava pamet. Tudi zadnji predlog skupine
civilnih organizacij za osnutek zakona o TNP
predpostavlja coniranje. Mogo~e novo, po dru-
ga~nih kriterijih. Seveda pa se hitro skregamo,
najve~krat {e ne ob pogledu na torto, marve~
pri rezanju, torej pri koli~ini in okusu, po
novem pa {e po vtisu ali ~em podobnem. Bolje
je, da imamo nekatera pravila dogovorjena Jalovec iz Koritnice
M
irk
o 
B
iju
kl
i~
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:59  Page 54
54
1–2006
Bilo je celo ve~ nepredsedni{kih mandatov
na raznih podro~jih dela in precej dela. Zakaj
naj bi bilo sedanje delo manj prepoznavno kot
tedaj? Poskusimo! Seveda so sedaj mo`nosti
druga~ne. Bistveno je, da je mladine veliko
manj, leto{njih rojstev je na primer toliko, kot
je vpisanih brucev. Eksploziven razvoj ponudb
raznih storitev se soo~a z vedno manj mladine.
Vsi bi jih radi vklju~evali in jim pomagali. In
star{i to praviloma tudi pla~ajo. Torej je delo s
planinsko mladino danes celo te`je. Veliko po-
bud, ki so nastale v okviru Mladinske komisi-
je, so prevzeli razni specialisti v organizaciji in
zanimivo, ve~ino tega so spravili v pravilnike
in podobne ureditve, ~esar je v~asih nekoliko
preve~.
V Svetu TNP zastopate stali{~e PZS.
Zanima me, kako usklajujete stali{~a PZS in
va{a osebna stali{~a o klju~nih problemih na-
rodnega parka?
Ve~jih te`av v zvezi s stali{~i nimam. V~a-
sih je velik problem razumeti razli~ne definici-
je in ideje, ki jih s temi besedami zagovarjajo
razne interesne skupine. Po Janezu Drnov{ku,
ki je bil le kratek ~as predsednik Sveta TNP,
in po Du{anu Plutu, ki je demonstrativno
odstopil, sem v Svetu zastopal vlado in to do
letos, ko me je zamenjal Milan Oro`en Ada-
mi~. V delo me je uvajal Miha Poto~nik, ki je
bil tudi pobudnik za ustanovitev in dolgoletni
predsednik Sveta TNP. Pred tem sem v Svetu
zastopal PZS in sedaj jo spet. Usklajevanje s
PZS je na videz preprosto, saj ima statut in
programe, ki so naravnani tudi v varovanje nar-
ave in so uporabni za delo v TNP-ju . Do za-
kona o TNP-ju smo zavzeli stali{~a tudi v
Vratih leta 2004. Veliko je napisanega, na ve-
liko stvari je opozorjeno, vendar ve~ina ni
dovolj podprta s podatki in oceno posledic.
Te`ko razumem ljudi, ki bi najraje omejevali
obisk Julijcev, omejili koli~ino in uporabo poti
ter nekatere predele namenili samo izbrancem
ali divjini. Jasno je, da so TNP sooblikovali ali
»antropogenizirali« tudi planinci. Seveda pa
ne sami, bili so doma~ini, kmetje, fu`inarji,
pastirji, rudarji, pa tudi vojne in vojaki, kri-
vi~ne meje in mno`ica drugih dejavnikov. Ker
vizije in upravljavskega na~rta ni, se v~asih ne
moremo sporazumeti o sicer jasnih teko~ih
stvareh. Ocenjujem, da TNP-ja ne ka`e pre-
ve~ zapirati, saj se zapira in zara{~a kar sam.
Ru{je in gozd sta eksplodirala, pastirske in lov-
ske poti se zara{~ajo. Ceste, ki so tudi posledi-
ca in podlaga na{ega sicer svetovno poznanega
in pohvaljenega na~ina gospodarjenja z goz-
dovi, se slabo obnavljajo, predvsem pa »upra-
vi~eno« omogo~ajo dostopnost skoraj povsod.
Zapiranje se je sicer `e za~elo. Vpra{anje so
koli~ine zaprtega in pomen dejanja ter seveda
pri~akovani privilegiji, ki so skoraj pravilo. 
Ali ima PZS izdelana jasna stali{~a o
ohranitvi naravne pokrajine in na katerem
organu se ta stali{~a usklajujejo? 
PZS ima dolo~eno tradicijo in precej dovolj
uporabnih stali{~, notranje enotnosti pa ni
vedno dovolj. Gospodarji planinskih postojank
objektivno mislijo in ravnajo druga~e kot var-
stveniki gorske narave. @e to, da lo~imo nar-
avno od nenaravne pokrajine, je lahko napaka.
Poznamo pa {e gorsko naravo, oblikovano kra-
jino, ohranjanje narave in podobno. Zbiram
definicije o okolju, prostoru, naravi in iz njih
izpeljanih pojmih. Vsak tak osnovni pojem
ima najmanj en doma~ »sistemski zakon«,
skupaj celo ministrstvo in {e evropske smer-
nice in direktive. In vse je vedno znova po-
trebno temeljite obnove. Spominja na reklo
»vse je {e novo in zato ni popravljeno«. Uza-
konjamo postopke in metode, ki se spremeni-
jo naslednji dan. Pojmi niso urejeni tudi med
planinci in drugimi civilniki. Tudi zaradi tega
je te`ko pripraviti kak upravljavski na~rt.
Sli{ali smo, da TNP kot institucija zago-
varja conacijo parka, kar lahko posledi~no
pomeni modernizacijo vseh pa{nih planin,
vklju~no z gradnjo cest in gradnjo novih,
neplaninskih objektov. Ali to zagovarjate tudi
vi?
Coniranje zahtevajo standardi IUCN ???
kaj je to?, na{a zakonodaja in poleg njih vsaj {e
zdrava pamet. Tudi zadnji predlog skupine
civilnih organizacij za osnutek zakona o TNP
predpostavlja coniranje. Mogo~e novo, po dru-
ga~nih kriterijih. Seveda pa se hitro skregamo,
najve~krat {e ne ob pogledu na torto, marve~
pri rezanju, torej pri koli~ini in okusu, po
novem pa {e po vtisu ali ~em podobnem. Bolje
je, da imamo nekatera pravila dogovorjena Jalovec iz Koritnice
M
irk
o 
B
iju
kl
i~
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:59  Page 54
57
1–2006
go~e novej{e, za kar je treba zavzeti konkretno
stali{~e, je plezanje doma, v tujih daljnih gorah
in po{tenost ter eti~nost poro~anja. Na~el, tudi
drugih in drugje, je veliko ali dovolj, nekatere
stvari med raznimi deklaracijami so protislov-
ne in nedore~ene. V{e~ mi je jezik in prevod.
^e bi kdo hotel analizirati in narediti primerlji-
vo {tudijo z na{imi razmerami, bi rad sodelo-
val. Tak primerjalni dokument pa ka`e obrav-
navati.
Na 18. seji Uprav-
nega odbora PZS je
predsednica Komisije
za varstvo gorske na-
rave UO PZS mimo-
grede, skoraj pod to~ko
razno prisotne opozori-
la na osnutek zakona o
TNP. Komisija je
pripombe podala v obli-
ki dopisne seje, vendar
na upravnem odboru
niso bile predstavljene.
Iz zapisnika tako ni
jasno, kaj je KVGN
pravzaprav podprla:
Predlog zakona o TNP
(t. i. Vu~kov zakon, ki
je `e v drugem branju)
ali Osnutek zakona o
TNP, ki so ga izobliko-
vale in podpisale ne-
vladne organizacije,
med njimi ZRC,
SAZU, DONDES,
Oddelek za gozdarstvo
BTF, CIPRA, nekaj
planinskih dru{tev. Se strinjate s tak{nim
na~inom? Ali to ne ka`e na nezainteresira-
nost upravnega odbora, ki bi moral kot
pomemben organ PZS povedati jasno
stali{~e?
Ne vem, zakaj je bilo tako, vendar pazimo!
Zadeva s tem zakonom je podobna tisti, ki ne-
prestano oblikuje nove verzije zakona o dru-
{tvih, vseskozi ga obravnavamo, pomaga pa
ni~. Svoje stali{~e do obeh predlogov sem
napisal, poslal ministru, predsedniku zveze in
{e komu ter se seveda tudi komu zameril. Kaj
~e bi o tem razpravljali? Pomembno je, da
kateri koli predlagatelji novega usklajenega
osnutka zakona razmislijo o viziji TNP-ja leta
2012 in 2030. @e pri privilegiranju stalnega pre-
bivalstva udarimo v problem! Kdo je stalni pre-
bivalec, ki ima v novem dokumentu izjemne
pravice? Ustava dolo~a, da se lahko prijavimo
in stanujemo po svoji izbiri. Bohinjska `upan-
ja ocenjuje, da ima na svojem teritoriju ve~ kot
2000 sekundarnih bivali{~. Popisi tudi ka`ejo
nekaj takega. @e zaradi nepremi~ninskih dav-
kov se spla~a prijaviti
med stalne prebivalce
vsaj eno osebo iz go-
spodinjstva ali dru`ine.
Lo~evanje na starosel-
ce, kot so na Bledu naj-
prej Blejci, nato pa
Blej~ani, pri{leki ali
celo »pritepenci«, je
folklorno zanimivo, a ni
prakti~no. In to je tudi
temeljna predpostavka
novega osnutka.
Zakaj ocenjujete
predlog zakona, ki ga
je pripravila civilna
iniciativa, kot nedode-
lan in slab?
Zmeda, po kateri je
ta dokument enkrat
podlaga, drugi~ osnu-
tek, poslan ministru, in
sedaj spet ena od
osnov za pripravo no-
vega zakona, je `e
dokaz. Va{e vpra{anje
pa ga ima kar za predlog. Vse ka`e na to, da
sem imel malo prav. To nikakor {e ni predlog
zakona! Ima mno`ico dobrih idej, a brez
ekonomske, socialne in {e kak{ne ocene samih
posledic. Poleg omenjene definicije stalnega
prebivalstva je pojem divjine dolo~en agregat-
no z odstotki na izredno visoki ravni. A ta agre-
gatna divjina ni teritorializirana, zgodila naj bi
se postopoma tudi tam, kjer je danes ni, torej
retrogradno. To je lahko v konfliktu s sedanji-
mi, zgodovinskimi (kulturna dedi{~ina) in `e
antropogeniziranimi oblikami `ivljenja, s po-
selitvijo, verjetno pa je v nasprotju tudi s sicer
evropsko in doma~e pospe{evanim pa{ni{tvom
56
1–2006
vnaprej. Tudi priprava samega zakona potre-
buje svoja pravila. ^e ho~emo kandidirati s
kako planino v svetovno dedi{~ino, moramo
imeti planino omejeno, opisano, odmerjeno in
locirano. ^e ho~emo ostanke prve vojne va-
lorizirati in jih je treba obnoviti ter podobno,
jih je tudi treba umestiti v prostor. In ~e `e ho-
~emo pomagati »domorodcem« ali stalno
prijavljenim prebivalcem v parku, jih je treba
najprej dolo~iti in povedati, od ~esa naj bi `i-
veli (dejavnosti), poznati njihovo premo`enje,
poklice, navade in podobno. Brez coniranja in
klasifikacij ni reda, ~eprav ga samo delitev te-
ritorija po namenih tudi {e ne zagotavlja.
Omogo~a pa preglednost in nadzor strokovne
in splo{nih javnosti.
V ~em po va{i oceni ti~i vzrok, da je pred-
log zakona o TNP zastal v predalih?
V prej{njih odgovorih sem povedal ve~ino.
Stalno in ve~krat trdim, da bi morali imeti in-
ventarizacijo stanja in vizijo stanja TNP-ja za
leto 2012 in {e za 2030, z njo dolo~ene osnovne
poti in cilje, kaj naj ohranimo, kaj naredimo za
to in podobno. Potem pa vsaj pripravimo pred-
log upravljavskega na~rta ter isto~asno zakon,
ki bo to zagotovil. @al je to zgodba o kuri in
jajcu. Ker nimamo novega zakona, ni na~rta,
ker ni na~rta, re{ujemo zadeve iz na~rta z
novim zakonom. Veljavni zakon pa vseeno
imamo. Temu na~rtu re~e druga~e (grozna
beseda plan), kar pa je vsebinsko tudi na~rto-
vanje. Danes je planiranje {e huj{e kot pred
dvajsetimi leti. Poglejmo, kako Unija planira
in dolo~a kmetijsko politiko – na kravo to~no.
Potem so {e nejasne pristojnosti, izrazito po-
manjkanje podatkov in izra~unov posledic po-
sameznih ukrepov. Tu je {e splo{no ali posa-
mezno nezaupanje med nosilci raznih namen-
ov. Preve~ idej, predlogov in ukrepov ter po-
segov v parku je ocenjenih po tem, kdo je
predlagal in kaj je zadaj. Zakaj naj bi bile
pa{ne planine problem? Verjetno je vpra{anje
njihova koli~ina. Vu~kov predlog zakona je bil
`e skoraj sprejet, prvotna obrazlo`itev se ni
menjala (vse po njej je narobe) in izhodi{~a so
bila vseeno spremenjena. Sedaj imamo novo
delovno skupino in obljubo nove vlade, da bo
pri predlogih zakonov mislila na vse posledice.
Ne vem, ali je veliko ljudi, ki znajo kaj takega.
Ali se bomo brez dobre zakonske podlage
lahko izognili razli~nim divjim posegom v
TNP? 
Zakonska podlaga je `e. Ne samo ena. ^e
ho~emo, lahko ukrepamo – nekaj nemo~i pa
je, premalo je in{pektorjev, podzakonski pred-
pisi so slabi in matrika medsebojnega vpliva-
nja ter nasprotja raznih, tudi sekundarnih
drugje pripravljenih pospe{evalnih in zaviral-
nih politik niso znana in ne pravo~asno ocenje-
na. Razmislimo: ali, koliko in kaj sekati? Smre-
ka je na~elno tujek v na{em gorskem svetu in
isto~asno absolutna zmagovalka v njem. Ko-
liko in kaj loviti, koliko in kaj ter kje odpreti in
zapreti, kateri so naravni in kulturni spomeni-
ki, katere infoto~ke, muzeji in vse ostalo.
Vedno smo pri posameznih konkretnih zade-
vah, bilanc in razvitih na~el ne poznamo. Za
medije so zanimive samo novice in ne urejena
in v~asih prijazna dolgo~asnost, novica je pred-
vsem afera. Helikoptersko preva`anje oseb je
`e dolgo prepovedano. Kako ga ustaviti, ~e vo-
zimo na Kredarico z raznimi razlogi tako cele
TV-ekipe kot tudi govornike in druge emi-
nence? In to vsem odgovornim in pristojnim
na o~eh, ne samo pred in{pektorji. Kaj lahko
zapremo za avtomobilski promet, kdo si upa?
Velja, da lahko parkiramo samo pet metrov od
roba ceste, in to ne samo za TNP. Koliko je
kazni? Javni promet v TNP je samo slaba {ala,
~e v dr`avi umira, tam nima kaj umreti. Kaj je
videz ali do`ivljanje, ki nas zanima in bi ga
tudi uzakonili? Dolina So~e s pobo~ji je bila
pred 40 leti {e polna travinj, danes je povsod
gozd in vlaga z njim. Divjina torej nastaja s
tujo kulturo dokaj spontano in dobro prehra-
njena s CO2 iz ozra~ja ter popolnoma ustrezno
koli~ino padavin.
PZS ni nikoli zavzela jasnega stali{~a do
tirolske deklaracije, ~eprav lahko zasledimo
med podpisniki tega dokumenta tudi UIAA. V
~em je problem?
Organi PZS bi prav lahko zavzeli stali{~e
do tirolske deklaracije. Ni mnogo stvari, ki je
ne bi `e veliko pred tem parcialno obravnavali,
uresni~evali in celo u~ili druga~e, kot je
napisana v deklaraciji. Tudi v pojasnjevalnem
delu deklaracije ni veliko novega. Ve~ji del se
`e dolgo predava in u~i, tudi statut PZS in
pravila povzemajo iste ideje in ravnanja. Mo-
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:59  Page 56
57
1–2006
go~e novej{e, za kar je treba zavzeti konkretno
stali{~e, je plezanje doma, v tujih daljnih gorah
in po{tenost ter eti~nost poro~anja. Na~el, tudi
drugih in drugje, je veliko ali dovolj, nekatere
stvari med raznimi deklaracijami so protislov-
ne in nedore~ene. V{e~ mi je jezik in prevod.
^e bi kdo hotel analizirati in narediti primerlji-
vo {tudijo z na{imi razmerami, bi rad sodelo-
val. Tak primerjalni dokument pa ka`e obrav-
navati.
Na 18. seji Uprav-
nega odbora PZS je
predsednica Komisije
za varstvo gorske na-
rave UO PZS mimo-
grede, skoraj pod to~ko
razno prisotne opozori-
la na osnutek zakona o
TNP. Komisija je
pripombe podala v obli-
ki dopisne seje, vendar
na upravnem odboru
niso bile predstavljene.
Iz zapisnika tako ni
jasno, kaj je KVGN
pravzaprav podprla:
Predlog zakona o TNP
(t. i. Vu~kov zakon, ki
je `e v drugem branju)
ali Osnutek zakona o
TNP, ki so ga izobliko-
vale in podpisale ne-
vladne organizacije,
med njimi ZRC,
SAZU, DONDES,
Oddelek za gozdarstvo
BTF, CIPRA, nekaj
planinskih dru{tev. Se strinjate s tak{nim
na~inom? Ali to ne ka`e na nezainteresira-
nost upravnega odbora, ki bi moral kot
pomemben organ PZS povedati jasno
stali{~e?
Ne vem, zakaj je bilo tako, vendar pazimo!
Zadeva s tem zakonom je podobna tisti, ki ne-
prestano oblikuje nove verzije zakona o dru-
{tvih, vseskozi ga obravnavamo, pomaga pa
ni~. Svoje stali{~e do obeh predlogov sem
napisal, poslal ministru, predsedniku zveze in
{e komu ter se seveda tudi komu zameril. Kaj
~e bi o tem razpravljali? Pomembno je, da
kateri koli predlagatelji novega usklajenega
osnutka zakona razmislijo o viziji TNP-ja leta
2012 in 2030. @e pri privilegiranju stalnega pre-
bivalstva udarimo v problem! Kdo je stalni pre-
bivalec, ki ima v novem dokumentu izjemne
pravice? Ustava dolo~a, da se lahko prijavimo
in stanujemo po svoji izbiri. Bohinjska `upan-
ja ocenjuje, da ima na svojem teritoriju ve~ kot
2000 sekundarnih bivali{~. Popisi tudi ka`ejo
nekaj takega. @e zaradi nepremi~ninskih dav-
kov se spla~a prijaviti
med stalne prebivalce
vsaj eno osebo iz go-
spodinjstva ali dru`ine.
Lo~evanje na starosel-
ce, kot so na Bledu naj-
prej Blejci, nato pa
Blej~ani, pri{leki ali
celo »pritepenci«, je
folklorno zanimivo, a ni
prakti~no. In to je tudi
temeljna predpostavka
novega osnutka.
Zakaj ocenjujete
predlog zakona, ki ga
je pripravila civilna
iniciativa, kot nedode-
lan in slab?
Zmeda, po kateri je
ta dokument enkrat
podlaga, drugi~ osnu-
tek, poslan ministru, in
sedaj spet ena od
osnov za pripravo no-
vega zakona, je `e
dokaz. Va{e vpra{anje
pa ga ima kar za predlog. Vse ka`e na to, da
sem imel malo prav. To nikakor {e ni predlog
zakona! Ima mno`ico dobrih idej, a brez
ekonomske, socialne in {e kak{ne ocene samih
posledic. Poleg omenjene definicije stalnega
prebivalstva je pojem divjine dolo~en agregat-
no z odstotki na izredno visoki ravni. A ta agre-
gatna divjina ni teritorializirana, zgodila naj bi
se postopoma tudi tam, kjer je danes ni, torej
retrogradno. To je lahko v konfliktu s sedanji-
mi, zgodovinskimi (kulturna dedi{~ina) in `e
antropogeniziranimi oblikami `ivljenja, s po-
selitvijo, verjetno pa je v nasprotju tudi s sicer
evropsko in doma~e pospe{evanim pa{ni{tvom
56
1–2006
vnaprej. Tudi priprava samega zakona potre-
buje svoja pravila. ^e ho~emo kandidirati s
kako planino v svetovno dedi{~ino, moramo
imeti planino omejeno, opisano, odmerjeno in
locirano. ^e ho~emo ostanke prve vojne va-
lorizirati in jih je treba obnoviti ter podobno,
jih je tudi treba umestiti v prostor. In ~e `e ho-
~emo pomagati »domorodcem« ali stalno
prijavljenim prebivalcem v parku, jih je treba
najprej dolo~iti in povedati, od ~esa naj bi `i-
veli (dejavnosti), poznati njihovo premo`enje,
poklice, navade in podobno. Brez coniranja in
klasifikacij ni reda, ~eprav ga samo delitev te-
ritorija po namenih tudi {e ne zagotavlja.
Omogo~a pa preglednost in nadzor strokovne
in splo{nih javnosti.
V ~em po va{i oceni ti~i vzrok, da je pred-
log zakona o TNP zastal v predalih?
V prej{njih odgovorih sem povedal ve~ino.
Stalno in ve~krat trdim, da bi morali imeti in-
ventarizacijo stanja in vizijo stanja TNP-ja za
leto 2012 in {e za 2030, z njo dolo~ene osnovne
poti in cilje, kaj naj ohranimo, kaj naredimo za
to in podobno. Potem pa vsaj pripravimo pred-
log upravljavskega na~rta ter isto~asno zakon,
ki bo to zagotovil. @al je to zgodba o kuri in
jajcu. Ker nimamo novega zakona, ni na~rta,
ker ni na~rta, re{ujemo zadeve iz na~rta z
novim zakonom. Veljavni zakon pa vseeno
imamo. Temu na~rtu re~e druga~e (grozna
beseda plan), kar pa je vsebinsko tudi na~rto-
vanje. Danes je planiranje {e huj{e kot pred
dvajsetimi leti. Poglejmo, kako Unija planira
in dolo~a kmetijsko politiko – na kravo to~no.
Potem so {e nejasne pristojnosti, izrazito po-
manjkanje podatkov in izra~unov posledic po-
sameznih ukrepov. Tu je {e splo{no ali posa-
mezno nezaupanje med nosilci raznih namen-
ov. Preve~ idej, predlogov in ukrepov ter po-
segov v parku je ocenjenih po tem, kdo je
predlagal in kaj je zadaj. Zakaj naj bi bile
pa{ne planine problem? Verjetno je vpra{anje
njihova koli~ina. Vu~kov predlog zakona je bil
`e skoraj sprejet, prvotna obrazlo`itev se ni
menjala (vse po njej je narobe) in izhodi{~a so
bila vseeno spremenjena. Sedaj imamo novo
delovno skupino in obljubo nove vlade, da bo
pri predlogih zakonov mislila na vse posledice.
Ne vem, ali je veliko ljudi, ki znajo kaj takega.
Ali se bomo brez dobre zakonske podlage
lahko izognili razli~nim divjim posegom v
TNP? 
Zakonska podlaga je `e. Ne samo ena. ^e
ho~emo, lahko ukrepamo – nekaj nemo~i pa
je, premalo je in{pektorjev, podzakonski pred-
pisi so slabi in matrika medsebojnega vpliva-
nja ter nasprotja raznih, tudi sekundarnih
drugje pripravljenih pospe{evalnih in zaviral-
nih politik niso znana in ne pravo~asno ocenje-
na. Razmislimo: ali, koliko in kaj sekati? Smre-
ka je na~elno tujek v na{em gorskem svetu in
isto~asno absolutna zmagovalka v njem. Ko-
liko in kaj loviti, koliko in kaj ter kje odpreti in
zapreti, kateri so naravni in kulturni spomeni-
ki, katere infoto~ke, muzeji in vse ostalo.
Vedno smo pri posameznih konkretnih zade-
vah, bilanc in razvitih na~el ne poznamo. Za
medije so zanimive samo novice in ne urejena
in v~asih prijazna dolgo~asnost, novica je pred-
vsem afera. Helikoptersko preva`anje oseb je
`e dolgo prepovedano. Kako ga ustaviti, ~e vo-
zimo na Kredarico z raznimi razlogi tako cele
TV-ekipe kot tudi govornike in druge emi-
nence? In to vsem odgovornim in pristojnim
na o~eh, ne samo pred in{pektorji. Kaj lahko
zapremo za avtomobilski promet, kdo si upa?
Velja, da lahko parkiramo samo pet metrov od
roba ceste, in to ne samo za TNP. Koliko je
kazni? Javni promet v TNP je samo slaba {ala,
~e v dr`avi umira, tam nima kaj umreti. Kaj je
videz ali do`ivljanje, ki nas zanima in bi ga
tudi uzakonili? Dolina So~e s pobo~ji je bila
pred 40 leti {e polna travinj, danes je povsod
gozd in vlaga z njim. Divjina torej nastaja s
tujo kulturo dokaj spontano in dobro prehra-
njena s CO2 iz ozra~ja ter popolnoma ustrezno
koli~ino padavin.
PZS ni nikoli zavzela jasnega stali{~a do
tirolske deklaracije, ~eprav lahko zasledimo
med podpisniki tega dokumenta tudi UIAA. V
~em je problem?
Organi PZS bi prav lahko zavzeli stali{~e
do tirolske deklaracije. Ni mnogo stvari, ki je
ne bi `e veliko pred tem parcialno obravnavali,
uresni~evali in celo u~ili druga~e, kot je
napisana v deklaraciji. Tudi v pojasnjevalnem
delu deklaracije ni veliko novega. Ve~ji del se
`e dolgo predava in u~i, tudi statut PZS in
pravila povzemajo iste ideje in ravnanja. Mo-
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:59  Page 56
59

 Tone [karja
Odpravo si je zamislil Viki Gro{elj in jo tu-
di vodil. Osnovni namen je bil, da udele`enci
in predvsem »zmagovalci« odprave Makalu
1975 proslavijo 30-letnico prvega vzpona na
himalajski na~in, hkrati pa takratni dose`ek
medijsko dopolnijo s sedanjim ter prispevajo k
sodelovanju PZS in Fakultete za {port pri
testiranjih vrhunskih alpinistov. Tem ciljem je
bila podrejena tudi izbira mo{tva. Odprava je
bila 14-~lanska, a je imelo dovoljenje za vzpon
na vrh le 12 ~lanov. Razmere na gori in
odlo~itve udele`encev so pripomogle k temu,
da pravila nepalskih oblasti niso bila kr{ena.
Baza odprave je bila v gosti{~u Sonam
lodge v vasi Pangbo~e na vi{ini 3950 m, torej
smo preno~evali v sobah in imeli gostinsko
oskrbo. To je sicer ustrezalo vsem, {e posebno
starej{im, res pa je bilo to ugodje treba pla~ati
z dvema dodatnima urama hoje do sicer
uradne {otorske baze na vi{ini 4700 m. Kadar
je bilo lepo vreme, se je nekaterim to`ilo po
res lepem baznem {otori{~u, a so jih pomisleki
minili, kadar je de`evalo ali sne`ilo.
Nepalsko »tr`enje« Ama Dablama je
podobno kot tr`enje Everesta. Doma~i {erpe
iz vasi Pangbo~e opremijo goro z vrvmi – nap-
nejo jih pribli`no 3500 m – vse do vrha ter
pomagajo postavljati tabore. To je ekolo{ko in
ekonomsko najsprejemljivej{i na~in, saj bi bilo
sicer zapu{~ene opreme in zapravljenega ~asa
veliko ve~. Po koncu vsake sezone Ama
Dablam tudi »o~istijo«, tako da kljub mno-
`i~nim vzponom – saj je za Everestom in ^o
Ojem najbolj oblegana himalajska gora – ne-
kako ohranja svojo svetost in ~istost. Slaba
stran tega na~ina pa je, da je hitrost opremljan-
ja odvisna od vremena; tako je marsikatera
odprava od{la domov, {e preden je bila gora
opremljena. Vendar taki gotovo ne bi uspeli,
tudi ~e bi morali vrvi napenjati sami. Verjetno
je Ama Dablam za marsikoga priprava in
preizkus za prihodnji vzpon na Everest.
Na{a odprava je bila samopla~ni{ka, le del
skupnih stro{kov je pokrila PZS – odlo~ilno sta
nam pomagali podjetji SCT in Mobitel, ven-
dar so za protiute` vsi drugi ~lani pla~ali
stro{ek »mladi« navezi – to je bil nekak{en
medgeneracijski most solidarnosti. Film, ki ga
je realiziral Stipe Bo`i} skupaj s sinom
Jo{kom, je prispevala TV Slovenija, {portne
meritve je opravil Stojan Burnik, za zdravstvo
je skrbel Igor Tekav~i~.
58
1–2006
in {e ~im. Ne vemo, kje naj bo kaj. Ali coniranje
po IUCN2 ali druga~e? Poleg tega nekatere nor-
me in povezovanja s tujimi naravovarstvenimi
institucijami ne potrebujejo zavezovanj v tem
zakonu.
V ~em vidite slabosti in pozitivne formu-
lacije obeh predlogov zakona o TNP?
Ve~ino tega sem napisal in povedal. ^e je
Vu~kov zakon vsebinsko napisan v nasprotju s
svojo prvotno obrazlo`itvijo in zaradi mno`ice
amandmajev nepregleden, je v okviru razprav
z Lovsko zvezo in PZS vseeno pri{lo do spo-
razuma pri coniranju lovskih obmo~ij, do izjav
o ustavitvi gradnje planinskih ko~ in postojank
in deloma potov (posvet na Brdu 2004).
Nekatere pa motijo skriti nameni predlagatel-
ja in vzporedna ravnanja v teko~em poslovan-
ju ter urejanju prostora dr`ave. Moti skoraj
»lokacijski na~rt za Bohinj in okolico« v tem
predlogu zakona. Razpravo, ali naj gorski tur-
izem temelji na apartmajski ponudbi ali tudi
na ve~jih hotelih, naj re{ijo drugi in to je
pomembno tudi za lokalne skupnosti. Ali pa je
zadeva `e re{ena? Verjetno, saj so Portoro` in
razne toplice na vzhodu `e zmagali. [tajerci pa
s kapitalom in kadri re{ujejo tudi Zgornjo
Savsko dolino. Upam, da tudi velikih dr`avnih
pomo~i pri izgradnji in rekonstrukciji `i~nic ne
razumemo vsi kot lokalnemu prebivalstvu
sovra`no dejanje. Predlog skupine civilnih
organizacij razumem kot iniciativo in podlago
za omenjene vizije. Je drzen in zahteven, sve`
in popolnoma vreden soo~anja s sedanjimi
mo`nostmi in realnostjo ter mo`no uresni~itvi-
jo. In seveda naj bo ustrezno predstavljen ter
»izra~unan«. To velja za oba.
Kam bi lahko uvrstili TNP v {ir{em,
evropskem miljeju?
Zelo zelo visoko, tako kot ga je Reinhold
Messner! In zakaj? Geolo{ko, geomorfolo{ko,
vse kombinirano z biolo{kimi in sociolo{kimi
prepleti, zaradi na~ina antropogenizacije tega
prostora, izredne pokrajinske pestrosti, mno`ice
spomenikov in ljubezni Slovencev do tega
obmo~ja. 
Ali vas mika kandidatura za predsednika
PZS na bli`ajo~ih se volitvah?
Ne, lahko pa mu pomagam s tem, kar
znam!
Kako vam je v{e~ Planinski vestnik v se-
danji podobi?
O podobi vse najbolj{e! Upam, da bo eko-
nomija to prenesla. ^e bi me vpra{ali o vsebi-
ni, pa pogre{am kak esej, razpravo, mogo~e
polemiko o viziji organizacije in nekaj ve~
humorja. Ko smo oblikovali Obvestila, smo z
njimi hoteli razbremeniti Planinski vestnik ve-
~ine organizacijskih zadev, ne pa vseh. Vestnik
je {e vedno glasilo PZS in bi veljalo pisati {e
kaj o njenih problemih, o problemih dru`be, o
polo`aju planinstva in tistem, o ~emer je treba
obvestiti {ir{o javnost. m
Ama Dablam
Kako in koga bomo volili v planinski organizaciji 
v letu 2006
S tem, ko so bili na UO PZS izvoljeni ~lani komisi-
je za pripravo volitev, so stekle priprave kandidacijskih
postopkov za organe Planinske zveze Slovenije, ki jih bo
za mandatno obdobje 2006–2010 izvolila skup{~ina
PZS. Na majski skup{~ini bomo volili:
– predsednika in podpredsednike PZS
– ~lane upravnega odbora PZS (9–15)
– predsednika in ~lane nadzornega odbora PZS (sku-
paj 5)
– predsednika in ~lane ~astnega sodi{~a PZS (5) ter
njihove namestnike (5)
– to`ilca in njegovega namestnika.
Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo:
planinska dru{tva in drugi ~lani PZS, meddru{tveni
odbori planinskih dru{tev, upravni odbor PZS in drugi
organi PZS. Kandidati morajo izpolnjevati dolo~ene
pogoje. Biti morajo ~lani katerega izmed planinskih
dru{tev ali drugih polnopravnih ~lanov, vklju~enih v
PZS, poznati morajo planinsko dejavnost, biti morajo
uspe{ni v planinski organizaciji in seveda, privoliti
morajo v kandidaturo.
Kandidati za predsednika morajo predlo`iti kratek
`ivljenjepis in program dela za mandatno obdobje, pred-
log kandidatov za podpredsednike in pisno soglasje k
svoji kandidaturi ter kandidaturi kandidatov za pod-
predsednike.
Rok za kandidiranje `e te~e in se kon~a 22. februar-
ja 2006.
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:59  Page 58