Marko Novak
Z mostov prava
■ Izvleček
Pričujoči prikaz obsega nekaj za ta namen po¬
sebej prirejenih poglavij iz avtorjevega več kot
desetletnega ukvarjanja z angleško pravno ter¬
minologijo. Najprej je navedenih nekaj splošnih
ugotovitev glede povezave med pravnim jezikom
in angleščino, sledi razpravljanje o specifičnih
težavah v zvezi z omenjeno pravno terminologi¬
jo. V drugem delu avtor analizira štiri takšne
pravne izraze.
Ključne besede: angleški jezik, pravo, pravni,
terminologija
■ Abstract
From the Bridges of Law
The presentation includes certain chapters spe¬
cialk adapted for this purpose from the authorš
more than ten-year dealing with English legal ter-
minology. First, there are some general observa-
tions concerning the connection between the le¬
gal language and English; what follovvs is a dis-
cussion regarding specific problems in relation
to the mentioned legal terminologa In the sec-
ond part, four such legal terms are analyzed.
Key vvords: English, law, legal, terminology
kratka predstavitev »mostov prava«
V pričujočem prikazu na kratko predstavljam nekaj (za ta namen posebej
prirejenih) izsekov iz svojega več kot desetletnega ukvarjanja z angleško pravno
terminologijo. Lahko bi rekel, da sem na tem področju v zadnjih trinajstih letih
najprej zgolj študiral angleška pravna besedila, potem lektoriral oz. pregledoval
terminološko ustreznost predvsem prevodov odločb Ustavnega sodišča RS v an
gleščino, prevajal odločbe in druga pravna besedila tega sodišča v angleščino,
naposled pa tudi pisal terminološke kolumne in vodil seminarje iz angleške
pravne terminologije. Celoten projekt tovrstnega početja sem pred leti za potre
be izdaje prve zbirke terminoloških kolumn poimenoval Mostovi prava. Pri tem
sem za »mostove« seveda našel navdih v glasilu DZTPS, dodal pa sem mu še
svoj pravni pridih. . , . . .. _ .
Ta zapis je delni vpogled v terminološko delavnico. Zadnja tri ali štiri
leta sem terminološke kolumne o angleškem pravnem izrazju objav ja pre vsem
'Glej angleške prevode odločb slovenskega ustavnega sodišča na njegovi domači strani:
http://www.us-rs.si.
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 69-79 • MOSTOVI 69
JEZIKINPREVAJANJE
TERMINOLOGV Marko Novak
v pravniških revijah Pravna praksa, Odvetnik, Evro pravna praksa. 2 Vsega skupaj
se je nabralo že več kot 150 terminoloških kotičkov, do zdaj pa sem jih zbral v
dveh knjižicah. 3
V nadaljevanju torej najprej sledi nekaj splošnega o pravnem jeziku in nje¬
govih stikih z angleškim jezikom ter tudi na splošno o razpravljanju glede an¬
gleške pravne terminologije. V drugem delu prispevka vzročno prikazujem štiri
takšne - za ta zapis sicer nekoliko prirejene - terminološke kotičke.
PRAVO IN (ANGLEŠKI) JEZIK
Jezik v celoti določa naše bivanje. Še toliko bolj to velja za človekovo ra¬
cionalno razsežnost, kjer jezik gradi stopnice, mostove in določa načrte ter
meje človekovim vsakdanjim popotovanjem. Družbena dejavnost, ki je izrazi¬
to racionalna in določena predvsem z obliko oz. formo jezika, je gotovo pra¬
vo. Tudi prava brez jezika ne bi bilo. V jeziku se namreč neločljivo prepleta¬
ta oblika in vsebina. Takšen je širši pomen jezika za pravo kot družbeni in
kulturni fenomen.
V ožjem smislu pa pomeni pravni jezik specifično pravno izrazoslovje oz.
pravno terminologijo, to je tiste strokovne izraze, ki so navadno značilni samo
za pravo. Ti so se izoblikovali v stoletjih ukvarjanja s pravom in zaradi »dogna¬
nosti« omogočajo hitrejše reševanje pravnih vprašanj, hkrati pa tudi preizkuša¬
nje rešitev v luči starodavne pravne modrosti. Sicer pa je pravni jezik navadno
zaprt sistem, ki velja le za neki krog ljudi oz. za nekatere udeležence. To velja
za področje znotraj neke nacionalne enote, denimo države. Relativna »nepre-
dušnost« pravnega izrazoslovja pa še toliko bolj velja za nadnacionalna sreča¬
nja npr. dveh različnih pravnih sistemov. Domača pravna nerazumevanja je
moč preseči z domačimi strokovnjaki, za mednacionalno oz. mednarodno sre¬
čanje pa je treba zgraditi mostove, ki naj premostijo ne le jezikovno različnost,
temveč pogosto tudi vsebinske razlike. Temu je namenjena graditev pravne ter¬
minologije nekega tujega jezika, prek katere se lahko spogledujemo s tujim
pravnim sistemom.
2 Za jezikoslovca oz. prevajalca gotovo ni odveč, če pojasnim, da je Pravna praksa osrednji
pravniški tednik, ki se ukvarja predvsem s praktičnimi problemi pri pravnikovem delu, pri
čemer izide dobrih petdeset številk na leto. Izdaja ga GV Založba. Odvetnik je glasilo Odvet¬
niške zbornice Slovenije in obsega kakšne štiri številke na leto, Evro pravna praksa pa je že
nehala izhajati in je bila namenjena zgolj spoznavanju novosti iz prava EU ob vstopanju Slo¬
venije v to integracijo.
3 Glej M. Novak, Mostovi prava, Pravna praksa, GV Revije, Ljubljana (2004), in M. Novak,
Mostovi prava II, Pravna praksa, GV Založba, Ljubljana (2006).
70 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 69-79
Z mostov prava
Katera pa je tista tuja pravna terminologija, ki omogoča domačemu prav¬
nemu jeziku, da se najlažje požene čim dlje čez planke oz. da z lahkoto in tako
z veseljem vabi k sebi v goste, ali da le rešuje, kar se rešiti da, pa je stvar posa¬
meznega zgodovinskega trenutka. Pred stoletji je bila takšna pravna terminolo¬
gija pri nas predvsem nemška, ker so bili Nemci bodisi naši »gospodarji« bodisi
smo delovali pod njihovim kulturnim vplivom ali so bili sami nekakšni »očetje«
kontinentalnega pravnega sistema, katerega del je tudi naš pravni sistem. Tako
je bil dolga stoletja prvi tuj jezik pravnikov - še celo prejšnje generacije - nemš¬
čina, to pomeni, da so najbolj obvladali nemško pravno terminologijo. Še danes
je znanje tega jezika za kontinentalnega pravnika nujno potrebno - predvsem
na širokem področju civilnega prava, pri kazenskem pravu pa se denimo vedno
bolj uveljavljajo prvine iz anglosaških postopkov, tako da je vse aktualnejša -
angleščina. Ta je tudi nasploh aktualnejša za pravnika današnjega časa. Temu
botrujeta predvsem ameriški vpliv po drugi svetovni vojni na svetovna gospo¬
darstva in pravne sisteme z »ideologijo« liberalne demokracije, pravne države,
človekovih pravic in tržnega gospodarstva ter v zadnjem času globalizacija, kate¬
re prvi jezik je nedvomno angleščina, ki je danes gotovo prvi jezik vsesvetovne
komunikacije med pravnimi svetovi. Zato je znanje pravne angleščine izrednega
pomena za pravnika, ki hoče komunicirati s svetom v pravnem jeziku.
Ker gre npr. pri pravni slovenščini in pravni angleščini ne le za dva raz¬
lična jezika, temveč tudi za dva različna pravna svetova, pomeni prečkanje
mostu med obema v nekem smislu tudi nekatere ekskurze v primerjalno pra¬
vo. Kljub obstoju različnih pravnih sistemov zunaj zahodne civilizacije je raz¬
lika med kontinentalnim (civil law) in anglosaškim pravom (common law) ven¬
darle eno izmed glavnih organizacijskih načel področja primerjalnega prava.
»Skakanje« iz enega sistema v drugega pri prevajanju pogosto terja povsem
ustvarjalne pristope, pri čemer je treba veliko pojasnjevati in dodatno razloži¬
ti, saj naj bi bil jezik prava predvsem jasen in razumljiv. Včasih gre celo za
prestavljanje celih pravnih institutov iz enega pravnega sistema v drugega. Us¬
tvarjalnost je tu močno poudarjena in tudi potrebna. Pravo kot ars boni et
equi naj bi bilo predvsem umetnost jasnega in razumljivega. Dober prevajalec
iz slovenske pravne terminologije v anglosaško mora poznati oba sistema, to
pomeni, da mora biti šolan v slovenskem pravnem sistemu in vsaj deloma
tudi v enem izmed anglosaških pravnih sistemov. Ne zdi se dovolj le ozko
poznavanje terminologije, temveč je pogosto potrebno tudi temeljito vsebin¬
sko razumevanje posameznega pravnega instituta. Za dober ali odličen prevod
Pa to še ni dovolj, kajti nujno je tudi izvrstno jezikovno znanje. Ker je vse te
lastnosti skorajda nemogoče združiti v eni osebi, se v zadnjem času praktici¬
rajo predvsem združevanja različnih profilov v delovnih skupinah, npr. prav¬
niki z dobrim poznavanjem tuje pravne terminologije, pa tudi tujega jezika
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 69-79 • MOSTOVI 71
TERMINOLOGIJA
TERMiNOLOGY Marko Novak
nasploh ter strokovnjaki za tuj jezik kot prevajalci. Za izvrsten izdelek pa je
seveda potrebno še sodelovanje tujih lektorjev.
MOSTOVI PRAVA KOT TERMINOLOŠKI IZZIVI
V terminoloških kotičkih skušam uporabljati specifičen slog, ki je neka¬
ko lasten kolumnam. Treba je pisati čim bolj preprosto, razumljivo, berljivo, ne
toliko »znanstveno«, hkrati pa želim biti izčrpen, temeljit, vsako področje, ki ga
obdelujem, želim prej čim bolj naštudirati, da bi bralcu vendarle ponudil ne le
nekaj koristnega, ampak tudi zanesljivega. Seveda gre pri tem za osebni zorni
kot, rešitve pri drugih avtorjih so lahko tudi drugačne.
Kolumne naj bi bile nadalje aktualne - to je sicer težko uresničiti, kar se ti¬
če aktualnih dnevnih pravno-političnih dogodkov, saj se terminološka vprašanja
časovno navadno ne ujemajo z aktualnimi dnevnimi dogodki. Namen kolumn je
predvsem praktična pomoč vsem, ki imajo opravka z angleško pravno termino¬
logijo oziroma ki prevajajo slovenska pravna besedila v angleški jezik. Takšne
kolumne so lahko nekakšno dopolnilo slovarjem za boljše razumevanje nekate¬
rih pojmov. Pri izbiri tem izhajam predvsem iz problemov, na katere naletim
pri prevajanju oziroma prebiranju in študiranju različne pravne literature. Tako
ne zajemajo posameznih pravnih področij sistematično, ampak najdejo svoje
»mesto pod soncem« predvsem zaradi terminoloških oz. prevajalskih zadreg, ki
jih posamezni pravni izrazi povzročajo. Včasih pa nekatere teme tudi presegajo
zgolj jezikoslovje, saj se prav pri prevajanju pogosto pokaže, da nekega pravne¬
ga instituta ne razumemo ali ga slabo razumemo. Takrat so kolumne lahko tudi
vsebinsko pomagalo oz. ustvarjalni prispevek k vsebini pravne misli.
»Za začetek«4
S pričujočim sestavkom sem začel niz pisanj o vprašanjih v zvezi z angleš¬
ko pravno terminologijo: predvsem pisanj o težavah pri prevajanju pravnih be¬
sedil iz slovenskega jezika v angleškega in v nasprotni smeri. Tedaj sem se odlo¬
čil, da bom občasno načenjal tudi posamezna vsebinska vprašanja, ki se pojav¬
ljajo, ko poskušamo nekatere institute anglosaškega pravnega področja predsta¬
viti v slovenskem jeziku - in seveda tudi nasprotno, ko želimo svet slovenskega
prava pokazati angleško beročemu bralcu. Navsezadnje sta angleški in slovenski
jezik jezika dveh povsem različnih pravnih sistemov: anglosaškega, ki temelji
pretežno na precedenčnem pravu pravnih primerov, in kontinentalnega, ki ga
4 Glej M. Novak, Mostovi prava, op. cit., str. 22.
72 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 69-79
Z mostov prava
zaznamuje predvsem prevlada zakonov. Zato ni čudno, da se pri tem pojavljajo
številne težave. Kot sem poudaril že prej, se temu žal ne moremo izogniti, še
posebej zato, ker je v današnjem svetu angleščina prevladujoč jezik sporazume¬
vanja tudi v pravu in torej tudi v evropskih integracijah. Tako se zdi, da bo, kar
zadeva umetnost in učinkovitost sporazumevanja, predvsem znanje angleškega
jezika v veliki meri krojilo našo uspešnost v teh povezavah.
Na začetku pisanja omenjenih sestavkov sem menil, da bom izhajal iz izku¬
šenj, pridobljenih med večletnim ukvarjanjem z angleško pravno terminologijo -
najprej sem se z njo ukvarjal kot magistrant univerze Georgetovvn University
Law School iz Washingtona, nato kot sodni tolmač za angleški jezik, pravnik re¬
daktor pri prevajanju pravnih aktov EU v slovenščino in prevajalec na sloven¬
skem ustavnem sodišču, predvsem za prevajanje odločb tega sodišča v anglešči¬
no. Več kot desetletno intenzivno ukvarjanje z omenjeno problematiko je tako
napletlo cel kup vozlišč med angleškim in slovenskim jezikom, ki sem jih želel
ne samo predstaviti bralstvu Pravne prakse, kjer sem pričenjal tovrstno termino¬
loško razpravljanje, temveč po možnosti tudi ponuditi v morebitno razpravo.
Konec koncev od začetka večje odprtosti Slovenije v svet pridobiva takšne in
podobne izkušnje vse več slovenskih pravnih strokovnjakov in prav se zdi, da te
čim bolj krožijo. Lastna izkušnja pač lahko zadeva le en zorni kot.
V tem uvodnem prispevku sem se ustavil tudi pri najpomembnejših prevajal¬
skih pomagalih - slovarjih, in sicer specialističnih slovarjih angleške pravne termi¬
nologije, ki jih premoremo v Sloveniji. Poleg nekaterih maloštevilnih slovarjev, ki
se nanašajo le na ozka pravna področja, sem omenil v zadnjem obdobju izstopa¬
joči Pravni slovensko-angleški prevajalski slovar izpod peresa Tomaža Longyke . 5
Njegovo delo je v bistvu pionirsko delo s tega področja. Zaradi tega je nadvse po¬
membno, saj zajema bolj ali manj celotno sfero pravnega življenja, pri čemer je
presenetljivo zanesljivo pri svojem sicer dokaj skopem izboru ponujenih gesel. Si¬
cer pa je to začetek, na katerem je (bilo) treba graditi. No, vsekakor se zdi, da bi
bil po nekako desetih letih resnejšega ukvarjanja z angleško pravno terminologijo
v Sloveniji čas, da se stvari zastavijo kompleksneje. - Da bi Slovenija po vstopu v
EU potrebovala še kaj več - še bolj dodelan, resen in izčrpen oz. temeljit angleš-
ko-slovenski ter slovensko-angleški slovar pravnega izrazoslovja. V teh letih ni
malo prevajalskega znanja, ki se je nabralo po najrazličnejših državnih pisarnah
(vlade (predvsem Služba vlade za evropske zadeve - SVEŽ in Služba vlade za za¬
konodajo - SVZ), ministrstev, parlamenta, sodišč, upravnih organov itd.). Tam se
zdi, da »sameva« nekako raztrgano, v glavnem za potrebe parcialnih, sicer navad
no »domačih« uporabnikov, ne da bi ga združili v neko celoto, kamor tudi spada,
saj je bilo navsezadnje pridobljeno z denarjem vseh nas, davkoplačevalcev. Takšen
5 T. Longyka, Slovensko-angleški pravni slovar, Zbirka Komunikacija, Ljubljana (-001).
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 69-79 • MOSTOVI 73
TERMINOLOGIJA
TERMINOL.OGY Marko Novak
obsežnejši slovar bi bil v bistvu državotvorno dejanje, saj ne bi bil le v interesu
agresivnejših podjetij, ki po vstopu v EU gotovo še ambiciozneje nastopajo na
evropskem trgu, temveč tudi v interesu državnih organov, za katere Bruselj kani
postati »instanca« v objemu veleevropskega združenja.
Vzemite v roke torej kakšen Black’s Law Dictionary6 in v njem poglejte,
kako briljantne in izčrpne so razlage posameznih pravnih institutov. Ne pravim,
da bi potrebovah točno takšen slovar, ker je vse to pač že tam, želel bi si le, da
bi se vsaj nekaj takšnega pravno-terminološkega duha znašlo tudi v prihodnjem
temeljitem slovarju angleško-slovenske pravne terminologije.
»Prelomni primer«7
Že nekaj časa je jasno, da se obe veliki svetovni pravni družini približu¬
jeta druga drugi. Anglosaški tradicionalni precedenčni pravni sistem common law
upošteva vedno več zakonodaje, kontinentalni pravni sistem pa vse bolj upošteva
značilnosti precedenčnega prava. Za precedenčni sistem kot določen sistem pa
seveda ni značilna le svojska pravna tehnika, temveč tudi posebno izrazoslovje,
ki izraža posamezne lastnosti precedensov kot vzorčnih ali tipskih primerov.
Landmark decision je tista odločitev nekega (v določeni sodni hierarhiji) vi¬
sokega sodišča, ki bistveno spremeni sodno prakso na nekem področju.
Izraz »decision« seveda pomeni zadevo, primer oz. (sodno) odločitev, » land¬
mark« (land kot zemlja, ozemlje mark kot znak, znamenje) pa v dobesednem
smislu pomeni znak, ki označuje neko ozemlje oz. njegovo mejo in ki učinkuje
kot nekakšen smerokaz ali navigacijsko, usmerjevalno sredstvo. V simbolnejšem
smislu pa izraz landmark pomeni predmet oz. dogodek, ki označuje neko ob¬
dobje ali stopnjo v razvoju. Je nekakšen preobrat oz. prelomnica (turning-point),
ki označuje pomembno spremembo na nekem področju.
V pravnem jeziku pomeni landmark decision (ki mu pogosto pravijo tudi land¬
mark čase) izid primera ah zadeve, ki postavlja precedens (torej tipsko, vzorčno od¬
ločitev) na nekem področju. Ta bistveno spreminja razlago zakona ah pomeni nov
primer na nekem področju. Takšni primeri so tako pomembni, da jih v procesu
pravnega izobraževanja na pravnih fakultetah še vedno poučujejo, četudi v času štu¬
dija ne veljajo več, vendar pričajo o pomembnem razvoju, ki je potekal na nekem
pravnem področju. V nekem smislu bi lahko govorih tudi o revolucionarnih prav¬
nih primerih, ki pomenijo oblikovanje novih standardov za odločanje v prihodnosti.
Izraz landmark decision sicer ni del povsem (ozkega) uradnega izrazoslovja
v kontekstu precedenčnega prava. O tem priča tudi to, da npr. v Blackovem
6 Prva izdaja je celo iz leta 1891.
7 Glej M. Novak, Prelomni primer, Pravna praksa, št. 17, let. 25 (2006), str. 33.
74 MOSTOVI • Volume 40, No. 1 -2, Year 2006: pp. 69-79
Z mostov prava
pravnem slovarju o njem najdete komaj vrstico, v drugih, manj obsežnih angleš¬
kih pravnih slovarjih pa niti tega ne. A vendar je ta izraz kot »pogovorni izraz«
v pravni srenji tako pomemben, da ga je mogoče uvrstiti v širši uradni pravni
izrazoslovni repertoar.
V Veliki Britaniji takšne odločitve navadno sprejemajo najvišja sodišča, kot
so Court ofAppeal, Horne of Lords ali High Court of Justice ofEngland and Wa-
les, v ZDA pa seveda vrhovno sodišče, lahko pa tudi višja sodišča (United States
Courts ofAppeal), če vrhovno sodišče sklene, da o primeru ne bo odločalo. Si¬
cer je značilno, da vrhovna sodišča ameriških zveznih držav, ki so nadvse po¬
memben pravodajni dejavnik teh držav, redkeje sprejemajo takšne (»revolucio¬
narne«) primere kot najvišja zvezna sodišča.
Iz sodne prakse ameriškega vrhovnega sodišča je kot takšen primer iz pro-
tirasnodiskriminacijskega prava znan primer Brown proti Board ofEducation,
kjer je vrhovno sodišče razglasilo rasno segregacijo v javnih šolah za kršitev
klavzule o enakem varstvu iz štirinajstega amandmaja ameriške ustave. Takšen
primer je v kazenskem postopku tudi primer Miranda proti Arizoni, kjer je vr¬
hovno sodišče oblikovalo znana štiri opozorila, s katerimi morajo obdolženca
seznaniti pred odvzemom prostosti.
Težko je reči, da se je pri nas prevod izraza landmark decision (ali čase) že
dodobra ustalil. Tu pa bi vseeno opozorili na rešitev iz Angleško-slovenskega
pravnega slovarja.^ Tam najdemo ustreznice prelomni primer, prelomni prece-
dens, prelomna sodna odločitev. Vsekakor se zdi rešitev prelomna sodna odloči¬
tev tedaj, ko prevajamo landmark decision, povsem ustrezna.
Kaj pa, ko prevajamo izraz landmark casel Tu je problem predvsem glede
samostalnika čase. Tega enkrat prevajamo kot »primer«, drugič pa kot »zadeva«.
Pri tem se zdi izraz »primer« sicer boljši prevod, izraz »zadeva« pa nekako bolj
uporabljamo v slovenskem jeziku, ko govorimo o zadevah/primerih, o katerih
odločajo sodišča. Sicer pa bi tu pustili odprti obe možnosti, saj se obe zdita po¬
vsem primerni: prelomna zadeva/prelomni primer. Pazimo le, da tedaj, ko se od¬
ločimo za eno izmed različic, v besedilih dosledno uporabljamo zgolj izbrano.
»Sovražni govor« 9
V zadnjem času seje zaradi nekaterih dogodkov pri nas veliko govorilo o t.
i- sovražnem govoru kot o tistem govoru, ki je »sovražno« usmerjen predvsem
zoper posamezne marginalne družbene skupine. K številnim bolj ali manj ute-
8 J. Bajuk, S. Fajdiga, P. Longyka, G. Podbevšek, Angleško-slovenski pravni slovar, Prestige
Group, Ljubljana (2003).
9 Glej M. Novak, Sovražni govor, Pravna praksa, št. 12, let. 25 ( ), str.
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 69-79 I MOSTOVI 75
TERMINOLOGIJA
TERMINOLOGY Marko Novak
meljenim razmišljanjem o tem vprašanju sem tudi sam dodal nekaj vrstic - tako
glede terminologije kot tudi glede vsebinske podlage.
Seveda sem se pri tem skliceval na ameriško ustavno teorijo in prakso glede
svobode izražanja (freedom of expression - ta obsega svobodo govora, freedom of
speech, pa tudi svobodo tiska , freedom of the press) iz prvega amandmaja ameriške
ustave, od koder pravzaprav izhaja ta izraz. V izvirniku takšni vrsti govora pravijo
hate speech. Hate pomeni sovraštvo, mržnjo, za speech pa tako ali tako vemo.
Ideja varovanja svobode izražanja je seveda v demokratičnem varovanju is¬
kanja resnice in odkrivanja boljših idej, ki vodi prek tekmovanja med nasprotu¬
jočimi si idejami. Vendar tudi svoboda govora ni absolutne narave, saj je treba
pri tem tehtati oz. uravnoteževati (balancing) interese oblasti, da način izražanja
primerno uredi, ter interese tistega, ki se na takšno svobodo sklicuje.
Ameriška ustavna teorija sicer na splošno ločuje med dvema tipoma govo¬
ra: tistim, ki uživa veliko stopnjo varstva (high degree ofprotection), in onim, ki
mu namenjajo nizko stopnjo varstva (low degree ofprotection). Za prvega je na¬
vadno značilna visoka stopnja ideološke vsebine (politične ideje, debate itd.), za
drugega precejšnja stopnja emocionalnosti oz. spodbujanja uporabe sile ali ne¬
dovoljenega ravnanja, ne pa razumsko in logično razmišljanje.
Seveda tudi t. i. high value speech ni v celoti dovoljen. Prevladujoči preiz¬
kus za razsojanje med tovrstnim dovoljenim in nedovoljenim govorom je t. i.
preizkus clear and present danger (torej jasna in neposredna nevarnost). Tu gre
za ugotavljanje, ali kak govor pomeni le izražanje mnenja ali pa že spodbujanje
k neposrednim (nasilnim) akcijam. Takšne vrste nedovoljeni govor je npr. sub¬
verzivni govor oz. tisti, ki je usmerjen k nasilju ali lahko sproži neposredno ne¬
zakonito delovanje. Sem spadajo t. i. figthing words, torej besede, ki lahko v po¬
slušalcu sprožijo pripravljenost na boj in sovražne akcije. Sicer pa je v tem kon¬
tekstu ameriško vrhovno sodišče razlikovalo med zagovarjanjem nekaterih idej
(advocay) kot ustavno še dopustnim govorom in (bolj neposrednim) napeljeva¬
njem (incitement) k nezakonitim akcijam kot ustavno nedopustnim govorom.
Sovražni govor spada v t. i. manjvredni govor oz. low value speech. Ta na¬
vadno vključuje tudi obsceni govor skupaj s pornografijo (obscenity, porno-
graphy), razžalitev in obrekovanje (defamation, libel) ter komercialni govor (com-
mercial speech). Seveda so takšne oblike govora deloma lahko tudi ustavno do¬
pustne, razlika v primerjavi s tistim, kar imenujemo high value speech, pa je
predvsem v tem, da je meja dopustnosti v prvem primeru veliko nižja.
Sovražni govor, če pri tem mislimo govor, ki je sovražno usmerjen proti ne¬
katerim (še posebej marginalnim) skupinam, po ameriški ustavni teoriji natanč¬
neje spada v t. i. group defamation (nekakšna žalitev časti in dobrega imena ali
skupinska razžalitev, obrekovanje). Če gre za takšen govor, bodo temu rekli
group slander, če pa so takšne izjave v pisni obliki, bo šlo za group libel. Tu je
76 MOSTOVI • Volume 40, No. 1 -2, Year 2006: pp. 69-79
Z mostov prava
sicer meja dopustnosti višja, če je takšen govor usmerjen zoper javno osebo
(puhlic official ali figure), kjer mejo pomeni naklepno dejanje (actual malice),
nižje pa je meja »spuščena« pri navadnih državljanih (private flgures), kjer je za
nedovoljenost dejanja dovolj že malomarnost (negligence).
Preizkus ugotavljanja meje med ustavno dovoljenim in nedovoljenim govo¬
rom je lahko pri low value speechu drugačen (oz. nižji) kot pri high value speec-
hu. Za takšno stališče se je vrhovno sodišče odločilo npr. v primeru Beauhar-
nais proti Illinoisu (1952); obdolženi je natisnil letak, kije pozival chicaške obla¬
sti, naj ustavijo napade temnopoltih prebivalcev na premoženje in soseske bel¬
cev. V tej zvezi je sodišče menilo, da je takšno dejanje že samo po sebi nedo¬
pustno, četudi ni bilo »jasne in neposredne nevarnosti« za izvajanje nedovolje¬
nih akcij. Tovrstni govor je primerjalo z obscenim in podprlo zakon, ki je prepo¬
vedoval zaničevanje na rasnih temeljih, odklonilna mnenja pa so zahtevala upo¬
rabo preizkusa clear and present danger tudi v takšnem primeru.
»Obče pravo« 10
V Sobotni prilogi časnika Delo sem v pisanju nekega znanega avtorja med
drugim zasledil izraz anglosaško »običajno« pravo, ki da je nekakšen sodoben
zgled varovanja posameznikovih pravic tudi v evropskem kontinentalnem prav¬
nem prostoru (Angleži naše pravo imenujejo civil law: po vsej verjetnosti zaradi
obširne recepcije civilnega prava in kasnejših velikih civilnih zakonikov). Izraz
me je malce presenetil, saj najprej nisem mogel čisto dojeti, za kaj pri tem gre,
ker sem običajno pravo v angleški različici navadno poznal kot customary law
(pri čemer je običaj custom). Za (pravni) običaj pa vemo, da je to neko ustalje¬
no (pravno priznano) vedenje oz. ravnanje.
A kmalu sem pomislil, da je avtor v bistvu mislil nekaj drugega, v smislu
zgodovinskega zgleda varovanja posameznikovih pravic v razmerju do države,
namreč anglosaški common law, ki pa je v nasprotju z običajnim pravom pravo
sodišč (pri tem se zadeve lahko prekrivajo le toliko, kolikor so sodišča v sodbe
prevzela neke poprejšnje običaje). Kaj je pravzaprav common law - in kako ga
najustrezneje prevajamo -, pa najbolje pojasni zgodovina njegovega nastanka.
Če to vsaj malce poznamo, poznamo bolje tudi njegovo vsebino.
Za nastanek common law in njegov razvoj je namreč pomembna normanska
okupacija leta 1066 in uvajanje močne centralne oblasti, ki se ga je lotil kralj Vi¬
ljem I. Da bi povečali učinkovitost pravnega sistema, so takrat namesto lokalnih
sodišč in krajevnih običajev v Angliji začeli uvajati enotni pravni sistem za celot¬
no kraljestvo. Common Iaw so začeli imenovati pravo kraljevih sodišč, ki so bila
10 Glej M. Novak, Mostovi prava II, op. cit., str. 56.
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str. 69-79 • MOSTOVI 77
TERMINOLOGIJA
AOO~IONIIMU3JL
Marko Novak
večinoma v Londonu. V nasprotju s prejšnjim lokalnim pravom je bilo za novo
pravo značilno zapisovanje in objavljanje sodb kraljevih sodišč ter novi, moderni
postopki (sicer je za zgodnji razvoj common law - in tudi danes na splošno -
značilen še poseben poudarek na postopku, materialne vsebine pa so se pojavile
kasneje). Common law torej pomeni enotno, »uniformirano« (unified) pravo, ki
kot takšno velja za celotno kraljestvo (in danes za celotno ozemlje neke države s
takšnim pravnim sistemom). Gre torej za neko skupno oz. enotno pravo.
Sicer pa so tradicionalna pravna področja common law področja varstva
pravic posameznika pred državnimi posegi. Tako se je common law, ki je bil in
je po svoje v anglosaških državah še vedno primarnega pomena, tradicionalno
nanašal na osebne svoboščine, premoženjske in pogodbene pravice ter oseb¬
nostno integriteto. Razmah zakonodaje pa je v tradicionalnih državah s com¬
mon law prišel razmeroma pozno, namreč v 19. in 20. stoletju, predvsem zara¬
di Benthamovega pojmovanja demokracije (češ da v tradiciji zasidrani common
law ovira socialne reforme in kodifikacijo) in naraščajoče vloge države zlasti v
smeri varovanja javnega zdravja, družbene blaginje (npr. izobraževanje, social¬
no varstvo) in nekaterih ekonomskih ciljev. Če potegnemo ločnico med zako¬
nodajo in common law, bi lahko rekli, da v anglosaških deželah prva temelji
bolj na kolektivnih ciljih, drugo pa bolj na varstvu pravic posameznika. Tako
ni čudno, da je sedaj, v času varovanja ustavnih človekovih pravic posamezni¬
ka (predvsem pravic negativnega statusa), tradicionalna vloga common law še
posebej zanimiva. Pri tem so pozornosti vredne zlasti izkušnje ameriškega vr¬
hovnega sodišča, saj so se po drugi svetovni vojni prenašale tudi na evropska
ustavna sodišča in na Evropsko sodišče za človekove pravice, seveda v ustrezni
kontinentalni preobleki.
Kako pa smo Slovenci prevajali oz. prevajamo common laW! Moj vtis je, da
so prejšnje generacije pravnikov dokaj redno poznale oz. prevajale ta izraz kot
obče pravo. V zvezi s tem se spomnim vsaj razprave o razlikovanju med občim
in običajnim pravom profesorja pravne zgodovine Vilfana s Pravne fakultete v
Ljubljani in tudi prevoda svoje magistrske naloge iz ZDA, ki mi jo je prevedel
tolmač za latinski jezik, že pokojni Vladimir Škerlak, kot »magisterij iz občega
prava«. Za današnji trend pa se zdi, da takšen prevod nekako opušča in raje
uporablja izraz v izvirniku, se pravi, da ga ne prevaja.
Osebno se mi zdi izraz obče pravo primeren tako vsebinsko kot tudi jezi¬
kovno. Edina težava je, da bi bil v tem primeru nepoučeni bralec lahko prvi
hip nekoliko zmeden, pri izvirnem izrazu pa bi prej vedel, za kaj gre. Vsekakor
priporočam, da izraz obče pravo očistimo pajčevine. A vendarle naj pri tem
dodam, da bi zavoljo izrazoslovne vsebinske točnosti pred izraz obče pravo
verjetno morali pristaviti še pridevnik »anglosaško« oz. »anglo-ameriško«, kaj¬
ti izraz »(evropsko) obče pravo« se v pravni zgodovini uporablja za povezavo
78 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 69-79
Z mostov prava
recipiranega rimskega prava, delov kanonskega prava in lombardskega fevdne¬
ga prava v enoten sistem norm, ki je subsidiarno veljal v zahodni in srednji
Evropi na celotnem ozemlju neke države od nekako 15. stoletja do velikih ko¬
difikacij v 19. stoletju. 11
Seznam temeljne literature
H. C. Black & ur., Black’s Law Dictionary (6. izd.), West Publishing Co., St. Paul (1990)
J. Bajuk, S. Fajdiga, P. Longyka, G. Podbevšek, Angleško-slovenski pravni slovar, Prestige
Group, Ljubljana (2003)
L. Brown, ur., The New Shorter Oxford Dictionary I in II, Clarendon Press, Oxford (1993)
Collin (prir. M. Ažman - Bizovičar), Poslovni slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana
(1995)
Constitution of the Republic of Slovenia, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana (2005)
S. H. Gifis, Law Dictionary (Barron’s Legal Guides), Barron Educational Series (1991)
http://www.google.com
http://www-gov.si/evroterm
T. Longyka, Slovensko-angleški pravni slovar, Samozaložba (zbirka Komunikacija),
Ljubljana (2001)
M. Novak, Mostovi prava, Pravna praksa, GV Revije, Ljubljana (2004)
M. Novak, Mostovi prava II, Pravna praksa, GV Založba, Ljubljana (2006)
Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe (2. izd.), Ljubljana (2003)
L. Šega, Veliki moderni poslovni slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana (1997)
Slovenski pravopis, Založba ZRC, Ljubljana (2001)
Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana (2002)
K. Zweigert, H. Kotz, Introduction to Comparative Law, Clarendon Press, Oxford (1998)
11 Glej Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana (2003), str. 210.
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str. 69-79 • MOSTOVI 79
TERMINOLOGIJA