Sobote ladruiino, »Pt^vite me ob ne za službo ild in ustrelite!« StianS Stran 15 Št. 3/ Leto 62 / Celje, 9. januar 2007 / Cena 0,63 EUR - 150,97 SIT 9770353734020 v sredo, pol ure pred zaprtjem, pri okencih upravne enote v Celju nI bilo prave gneče. Virantove fronte Trda pogajanja s sindikati - Do bolj prijazne uprave res tudi z delom ob sobotah? Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je zadnje mesece v navzkrižnem ognju sindikalnih obstidji^ vanj skoraj vseh sindikatov, ki delujejo v javni upravi. Vroča so bila pogajanja s policijskim sindikatom, z odločbo ustavnega sodišča je »padek plačni sistem za sodnike, nič kaj bolje ni v pogajanjih s sindikatom delavcev v javni upravi. Njim je pritisk do vrelišča dvignila ministrova pobuda, da bi v upravnih enotah delavci, ki poslujejo z občani, delali ob sredah vsaj uro dlje in ob tem po štiri ure še \^ako prvo soboto v mesecu. Minister Virant se pri tej pobudi sklicuje na ugotovitve javnomnenjske raziskave, ki jo je po naročilu ministrstva opravilo podjetje Ninamedia. Ugotovilo je, da anketirani menijo, da uradne ure uprav- nih enot niso najbolj primerne. «Na področju javne uprave delata vlada in ministrstvo vse, da bi bila čim bolj prijazen servis za državljane, zato tudi čim bolj poenostavljamo vse postopke,« pravi dr. Gregor Virant. Sestavni del teh prizadevanj je tudi časovna dostopnost storitev. Mnogi državljani ob obstoječem delovnem času ne morejo urediti svojih zadev v upravnih enotah, davčnih ali geodetskih izpostavah, tudi v mestnih upravah ne. »Zato smo sklenili, da s spremembo delovnega časa v okviru obstoječega fonda ur upravo pribhžamo uporabnikom. Konkretno bo to izgledalo tako, da bomo ob sredah podaljšali delovni čas za eno uro (do 18. ure] in da bodo v upravnih enotah enkrat mesečno delali ob sobotah od 8. do 12. ure,« je odločen Vi- Ministrovi argumenti za Državna uprava je v zadnjih letih postorila veliko, da bi se s storitvami čim bolj približala občanom in da bi dejansko postala prijazna do njih. »Nadaljujemo proces poenostavljanja upravnih postopkov, saj želimo, da bi imeli državljani čim manj opravka z državno upravo. Tudi zato je že sprejet zakon, ki ukinja dohodninsko napoved z letom 2008. Vse več storitev skušamo spraviti na internet - tam je že mogoče podaljšati prometno dovoljenje, trudimo se tudi za to, da bi bilo pri vseh zavarovalnicah mogoče na ta način urediti obvezno zavarovanje avtomobila. A ne glede na to ostajajo storitve, ki jih je mogoče urediti le z obiskom pri upravnem or- ločiti utemeljuje svojo od-Virant. Dodatno delo naj bi opravili v okviru normalnega delovnega časa s prerazporeditvami, zato kakršno koli plačevanje nadur ne pride v poštev. »Ob sobotah ne bodo delali vsi upravni delav- ci, ampak le tisti, ki bodo zagotavljali osnovne storitve uprave pri okencih. Poudarjam, da gre za poskusno uvajanje teh storitev v naslednjih šestih mesecih. Glede na odziv se bomo potem odločili, ali bomo tak delovni čas obdržali povsod ali le tam, kjer bo največ strank,« pravi Virant. V celjski upravni enoti je načelnik Damjan Vrečko prepnčan, da ministrova pobuda temelji na želji, da bi se prijazna in učinkovita uprava še bolj približala strankam. »Res je, da zaposleni niso najbolj navdušeni nad tem, da bodo ob sredah delali uro dlje in zraven še šun ure vsako prvo soboto v mesecu. Predvsem jih skrbi predšolsko varstvo, zagotavljanje toplega obroka med delom in podobno, vendar menim, da podpirajo prizadevanja ministrstva,« pravi Vrečko. Najprej podpisi, sledi lahico stavica Povsem drugače meni predsednik sindikata celjskih upravnih delavcev Mladen Balaško. »Mnenje sindikata delavcev celjske upravne enote je, da je ministrova pobuda povsem nepotrebna, saj temelji na podatkih, ki so brezpredmetni. Tudi zdaj, ko delamo ob sredah do 17. ure, po 14. uri ni nič več strank. Zato menimo, da podaljšanje dela ob sredah in delo ob sobotah ni potrebno. Pobuda je povzročila med delav- b::' »III civelikonezadovoIjstva.Hidi zato smo na ravni Slovenije zbrali podpise, da se z ministrovo pobudo ne strinjamo. Zahtevamo, da minister predlog ustavi, sicer napovedujemo stavko,« je odločen Balaško. »Sploh ne gre za zahtevo, da bi bilo dodatno delo tudi dodatno plačano. Minister nam jemlje prosti čas, ki ga sicer posvečamo druži- Ostajajo vsaic pri svojem Za zdaj še ni jasno,'kako se bo iztekla ministrova odločitev o prijaznejši upravi tudi na ta način. Sindikati ostajajo pri svojem, minister pa seje pripravljen pogovarjati le o tem, ali bodo upravne enote začele na nov način in za poskusno dobo šestih mesecev po novem delovnem času poslovati že v začetku leta, bolj verjetno pa z marcem. Državljani se ob tem le nasmihajo in se sprašujejo, v čem so delavci v državni upravi »vredni« več od ostalih, saj so, po glasu ulice sodeč, že tako ali tako »zaščiteni kot medvedi«, četudi morda nimajo ravno sijajnih plač. Zdrav razum pri tem govori, da so v mnogočem na slabšem od np trgovke, delavci na bencinskih servisih, v dežurnih službah in še marsikje. Ali bo minister Virant uspešen tudi na tej, glede na dogajanja zadnjih tednov povsem nepotrebni fronti, bo pokazal čas. BRANKO STAMElClČ Faiculteta za logistiico Mariborska 7, 3000 Celje Fakulteta za logistiko organizira predavanje, odprto za širšo Javnost. Naslov: ŽIVLJENJE Z DOKUMENTI Kraj in čas: sreda, 10. januarja 2006, ob 16.30 uri, v predavalnici P101 Fakultete za logistiko v Celju. Predavatelj: mag. Mateja Izlakar je magistra računalništva in informatike. Diplomirala in magistrirala je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Že več kol 10 let uspešno vodi projekte na področju razvoja In uvedbe dokumentacijskih sistemov. Zaposlena je podjetju Mikrocop, d.o.o., v Ljubljani, kjer vodi projektno pisarno. Razširjena vsebina predavanja: dokumenti nastajajo, ker dejstva in dogajanja dokumentiramo. Ko dokumente ustvarjamo, ne razmišljamo o tem. kako jih bomo hranili, arhivirali. O urejeni hrambi dokumentarnega gradiva običajno začnemo razmišljati, ko v arhivu zmanjka prostora, temu spoznanju sledi sanacija arhivskih skladišč. Kako izvesti sanacijo arhivskega skladišča, popis gradiva, klasifikacijo gradiva, klasifikacijski načrt, skeniranje in e-hrambo aktualnega gradiva, izločanje in uničenjegradivaspretečenimi roki hrambe... Ko zmanjka prostora, je smiselno vzpostaviti zajem dokumentov na začetku njihovega avljenjskega cikla v podjetju. Kakšne so poti dokumentov znotraj podjetja? Kakšni so pristopi pri e-arhiviranju dokumentov? Kako pristopiti k obdelavi dokumentov? Kako z^eti podatke z dokumentov, ne le njihovo skeniranje zaradi hrambe v e-arhivu? Kakšno so pri tem pravne podlage oziroma zakonodaja? IZJAVA LJbdna Mošica praicsa »Z velikim veseljem bom pogledal v knjigo in svoji ženi predlagal, kaj naj skuha.« Malce skrajšana izjava župana Občine Gornji Grad Stanka Ogradija, s katero je pospremil na pot knjigo soob-čanke Marije Bezovšek z naslovom Od sirnice do ajdne-ka. "www. rad i o cel je. M Na našem popotovanju nas bo pot med drugim vodila tudi v Nazarje, kjer bomo v Aparthotelu Natura ob tovrstnem pogledu na neokrnjerio naravo uživali v številnih kulinaričnih dobrotah. Želite popestriti svoj vsakdan? Si privoščiti nekaj sproščenih uric v družbi prijetnih ljudi ob spoznavanju lepot Slovenije? Potem vsekakor preberite spodnje vrstice ... APARTHOTEL NATURA in CAFFE TROPIC bralcem Novega tednika zastavljata NAGRADNO VPRAŠANJE: V katerem kraju Zgornje Savinjske doline se nahaja Aparthotel Natura? Kupončke z odgovorom pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Med pravilnimi odgovori bomo 17. januarja izžrebali 30 srečnežev, kijih bomo popeljali na enodnevni izlet. Lokacijo in program izleta bomo objavili v naslednji številki Novega tednika. Nagrajence bomo obvestili po telefonu. vop/e ® Aparthotel l^atura se nahaja v kraju: im iiisii Velenjsko napenjanje mišic Svet MO Velenje še dva meseca po lokalnih volitvah ne deluje normalno - Razmerje sil je 14:14 v Mestni občini Velenje se je zgodilo, kar so mnogi napovedovali že po drugem krogu lokalnih volitev. Potem ko je Srečko Meh (SD) že četrtič postal župan, kljub 2 sedežem v mestnem svetu ter ob podpori dveh svetnikov DeSUS-a ne morejo skleniti koalicije. To pomeni, da po dveh mesecih še vedno nimajo nadzornega odbora ter drugih komisij, ki bi bile potrebne za normalno delo mestnega sveta. Kakor sta na četrtkovi oo-vinarski konferenci 00 SD povedala predsednik SD in župan Meh ter podpredsednik stranke in poslanec Bojan Kontič, so sodelovanje ponudili vsem svetniškim skupinam, vendar ni želje po sklepanju koalicijskih dogovorov Menda naj bi sodelo- vali na osnovi projektov, medtem ko velenjska SDS pod vodstvom protikandidata na lokalnih volitvah Franca Severja ne pristaja na uradne pogovore. V 33-članskem svetu ima župan tako podporo 14 svetnikov. Razmerje sil bi bilo že zdaj drugačno, vendar je Matej Lahovnik izstopil iz kluba svetnikov LDS-a in deluje kot samostojni svetnik. V bistvu je tako stanje 14 proti 14. V »opoziciji« naj bi vprihodnjih dneh pripravili poseben program sodelovanja, na osnovi katerega naj bi pridobili profesionalnega podžupana, ki bi v občinski upravi vodil urad ali službo za razvoj, sta povedala Meh in Kontič ter se vprašala, če so volitve v Velenju sploh že končane. »Želimo si, da bi bilo sodelovanje odraz volilnih rezultatov in nikakor ne bomo pristali na manjšanje vloge SD-ja ter politiko vzporednega odločanja v občini,« je poüdaril Kontič ter ocenil, da v občini sicer skačejo iskrice, vendar so v SD-ju odločeni, da bodo trezno opravili pogovore. Župan Meh je položaj v Velenju ocenil kot napenjanje mišic, kar je škodljivo predvsem za mesmo občino. Ponovil je znano dejstvo, da Sever zahteva opravičilo za eno izmed predvolilnih aktivnosti, predvsem pa opozoril, da iz strank niso dobili niti enega predloga ali pobude za pripravo proračuna. Negotovost v Velenju lahko traja do konca marca, potem pa bodo nastopile resne težave, saj mora sklep o začasnem financiranju prora-čunskili porabnikov v drugem trimesečju sprejeti občinski svet. US www.radiocelje.coiii iiyHtwk mi» mm y. Še vedno ste lahko zraven! Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje naročnike in vse, ki bodo naročilnico poslali na naš naslov do vključno sobote, 13. januarja. Vsak na svojem bregu Vzajemna trdi, da želi Celjskim lekarnam poravnati stroške za zdravila, vendar za to potrebuje pravilno izdane račune »Samo lekarne s celjskega območja so se odločile, da ne bodo spoštovale sklepa ministra za zdravje in Vzajemni ne želijo iz^ti pravilnih računov. Vzajemna je Celjskim lekarnam pripravljena takoj poravnati stroške za zdravila, ato lahko stori le na podlagi pravilno izstavljenih računov s preverljivimi podatki. To pomeni, da ni nikakršnega razloga, da bi lekarne s svojim ravnanjem obremenjevale zavarovance,« je med drugim vspo-ročilu za javnost zapisala Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica. Trditev, da je za vsako storitev ali nakup potreben račun z navedbo blaga ali storitve, se na daleč izogne sporni količini podatkov in povračilu sti-oškov lekarnam. Kot je potrdila direktorica Celjskih le- karn Lilijana Grosek, se računi, za katere Vzajemna trdi, da z njih ni razviiio, kaj naj bi z njimi plačali, prav nič ne razlikujejo od računov, ki jih je pred sporom Vzajemna normalno plačevala. Sicer pa tudi lekarne s Celjskega za vsako izdano zdravilo na recept za potrebe izravnalnih shem pošiljajo Vzajemni pet podatkov (po novem jih zahtevajo 14). Zavračanje računov iz razloga, da z njih ni razvidno, kaj se z njimi plačuje, je tako po njenem mnenju najmanj iz trte zvito. Kot smo že poročali, po podatkih lekarn Vzajemna lekarnam z območja Celja, Žalca, Velenja in Ptuja za že izdana zdravila na recept dolguje več kot 1,2 milijona evrov Vzajemna nasprotno tidi, da jim ni dolžna ničesar: »Glede na to, da je Vzajemna zaradi ne- pravilno izdanih računov račune omenjenih lekarn zavrnila, to pomeni, da do lekarn nima nikakršnega dolga. Kot to velja v običajni poslovni praksi, dolga ni, če je račun zavrnjen, ker je bil nepravilno izdan.« K temu so še dodali, da Celjske lekarne ne bi imele nikakršnih finančnih težav, Id jih omenjajo kot glavni razlog za 15, januarja napovedano zaračunavanje zdravil celjskim zavarovancem, če bi Vzajemni pravilno izstavile račune, ki bi jih le-ta tudi takoj poravnala. »Če se bodo Celjske lekarne kljub temu odločile prenesti breme stroškov zdravil na zavarovance. Vzajemna z^o-tavlja, da bo vse te stroške zavarovancem povrnila,« so še zapisali v izjavi za javnost. MILENA B. POKUČ Izbor naj voščilnic v galeriji Piros Prvič bomo voščilnice v akciji Naj voščilnice 2007 izbirali na terenu in sicer v galeriji Piros Jožeta Žlau-sa v Globočah pri Vojniku. Prvih devet let smo voščilnice pregledali in izbrali v uredništvo Novega tedni-ka&Radia Celje, v jubilejni, 10. akciji pa smo se odločili za spremembo. V komisiji, ki bo tudi tokrat imela težko delo, bodo Jože Žlaus in Tatjana Cmok kot Pehar - Žgajner kot predstavnica pokrovitelja Občme Vojnik in Tatjana Cvirn, Ivana Sta-mejčič. Vera Grešnik in Gregor Katič kot predstavniki organizatorja akcije. Komisija bo delo opravila danes ob 16, uri, ko bo pregledala skoraj 300 voščilnic, izdelanih v različnih tehnikah in materialih, ki jih je poslalo 49 posameznikov, vrtcev, šol, domov in družin. Tokrat so se sodelavci razširili zlasti na območje Sa- vinjske doline, od koder smo dobili več posüjk z voščilnicami iz Prebolda, Vranskega, Braslovč in drugod. Med posamezniki se je najbolj izkazala Irena Verbič iz Žalca, ki je poslala kar 64 voščilnic, med šolami pa izstopata OŠ Planina pri Sevnici [39) in OŠ Dobje (16), Med domovi znova sodeluje Varstveno delovni center Šentjur, tokrat s šestimi voščilnicami in trinajstimi, ki so jih prvič poslali varovanci njihovega oddelka v Slovenskih Konjicah, Letos pogrešamo sodelujoče iz občine Vojnik, znova pa_so šibko zastopane družine. Žal mno^, ki se prijavijo in ne uspejo, izgubijo voljo in se kasneje ne pojavi- Pokrovitelj nagrad v akciji Naj voščilnica 2006 je trgovina Art, Citycenter Celje. An trade, d.o.o., Mariborska 100, Celje Občina Vojnik jo več, kar seveda ni dobro. Med sodelujočimi je tudi veliko takih, ki redno sodelujejo v akciji, nekaj pa jih je tudi že zmagalo. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo Tudi tokrat na območju občine Vojnik. Župan Beno Podergajs se je odločil, da bodo tokrat prireditve s podelitvijo nagrad najboljšim pripravili v torek, 23. januarja, ob 16, uri v Osnovni šoli Vojnik. Vse nagrajene voščilnice bodo že naslednji dan razstavljene v knjižnici Vojnik. TONE VRABL Gostovanje pri Tušmobilu Podjetje IXiSmobil (še eno v verigi pod- direktor družbe Marko Fujs. »Jedro ponudbe jeti} Mirka Tuša) je trgu predstavilo novo tvorita tehnološko napredna strežniška so- storitev - gostovanje strežnikov - od ka- ba, ki sodi med najmodernejše v tem delu tere si mnogo obetajo. Evrope, ter širok nabor prilagodljivih stori- Podjetje vidi storitev kot del širše strategi- tev, ki so bile do zdaj prisotne samo v viso- je, ki jo dopolnjujeta še ponudba internet- kem cenovnem razredu.« nega dostopa ter ponudba mobilne telefoni- V Tušmobilu so se za storitev odločili na je, ki naj bi že prav kmalu zaživela. »Prvi podlagi ocene, da na slovenskem trgu pri- naročniki so se pojavüi, še preden je bila manjkuje tehnološko naprednih in fleksi- ponudba predstavljena javnosti,« je povedal bünih storitev gostovanja. RP I®1 Pri razprodajah do velikih prihranlcov Pri sezonskih razprodajah si roke manejo tako kupci kot prodajalci Včeraj so se 2ačele daleč najbolj odmevne sezonske razprodaje - zimske. Čeprav sta predmet sezonskih razprodaj tekstilno blago in obutev, največ kupcev čaka pred blagajnami zimske športne opreme. Večina trgovcev je blago ponudila do 50 odstotkov ceneje, le nekaj pa se jih tudi letos zanje sploh ni odloČilo. Razprodaje lahko po pravilih trajajo največ tri tedne, kar pomeni, da bodo kupci lahko bJago po znižanih cenah kupovali do vključno 29. januaija, začnejo pa se na prvi delovni ponedeljek po novem letu. Odstotek znižanja v posamezni prodajalni trgovec določi samostojno. Po določilih Zakona o varstvu potrošnikov mora razprodaje objaviti na krajevno običajen način, objava o uvedbi razprodaje pa mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje. Nadalje mora biti blago, ki je na razprodaji, označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno, če pa je odstotek znižanja objavljen vrazponu, mora najvišji odstotek znižanjaza- Takšna gneča je bila prvi dan razprodaj v Hernsu. jemati najmanj eno četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji. S Pravili pri sezonskih razprodajah blaga in obutve so določeni le pogoji za sezonske razprodaje določenega tekstilnega blaga in obutve, medtem ko so različne razprodaje drugih vrst blaga proste. V času razprodaj še bolj zaživijo predvsem večji naku- povalni centti, medtem ko mestna središča kljub razprodajam ostajajo bolj ali manj (razen redkih izjem) prazna. Enako velja za prodajalne z dražjimi blagovnimi znamkami. Sodeč po prejšnjih letih, je največja gneča prva dva dni razprodaje, naslednji večji »bum« pa je ob koncu tedna. Nato potrošniki ponavadi čakajo še na nadaljnji, do- daten odstotek znižanja, nato pa nakupovalna mrzlica malo poleže. Kljub le nekaj odmevnejšimi dnevi pa trgovci v času razprodaj beležijo od 40 do 50 odstotkov večji promet, kar pomeni, da kljub velikim odstotkom znižanja še vedno dobro zaslužijo. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Splača se vzeti celo dopust! če nisi prvi dan razprodaj že na vse zgodaj pred vrati trgovin, nisi naredil nič, bi lahko sklepali po gneči, ki smo jo včeraj opazili v večjih nakupovalnih središčih. Pa ljudje malo pred 15. v mesecu še imajo denar za nakupe? Očitno to ni večja težava. starih >cot<. Včasih sem tudi sam kupoval na razprodajah, zdaj pa le opažam, da so največje gneče le v takšnih večjih centrih, v mestih jih pa ni. Mislim pa, da letos zaradi evra ljudje ne kupujejo tako na veliko, temveč bolj >špa-rajo<.« Eva Leskovšek iz Podčetrtka: »Ne bom obiskala razprodaj. Trenutno nič ne potrebujem, in tudi gneča jetak-šna, da me vse mine. S prijateljico, ki je čakala prav na razprodaje, sem šla v trgovino in sva pred blagajno čakali pol ure. Minila me je vsa volja, da bi šla še v kakšno drugo trgovino. No, če bi našla res kakšen zelo zanimiv kos oblačila, ki bi mi bil zelo všeč, bi ga kupila, sicer pa ne.« Hana Bark iz Celja: »Imela sem en dobropis v trgovi- dobila kar dve stvari namesto ene, tako da se ml je očitno splačalo počakati na začetek razprodaj. Vedno se na njih kaj prihrani, zato jih tudi skoraj vsako leto obiščem, res pa je, da s tem izgubim kar nekaj časa. V upanju, da ne bo prevelike gneče, sem danes celo malo bolj zgodaj vstala, pa tudi zato, ker se mi je že zgodilo, da so tiste stvari, ki sem jih hotela kupiti, že kmalu pošle. Zato, če imaš namen kaj kupiti, moraš to narediti prve dni razprodaj.« Damjan Jurko iz Velenja: »Prvič sem na razprodaji in sem že nekaj prihranil, vsaj 50 evrov. Je pa velika gneča, že ob odprtju je bila. Z ženo in otrokom sva obiskala tudi nekaj drugih ti^ovin, pri čemer je žena izbirala, jaz pa kupoval. Vse, kar sva imela namen kupiti decembra, sva namreč prihranila z namenom, da bova kupila zdaj. Res pa je, da je med prazniki nekaj stvari, ki si j.ih je žena ogledala že decembra, zmanj- Petra Kotnik iz Dravograda: »Danes sem si zgolj zaradi začetka razprodaj vzela dopust, saj zgolj v popoldnevu ni dovolj časa, da obiščeš zanimive trgovine. Opažam pa, da se vse trgovine niso odločile za razprodaje. No, kar nekaj sem jih vseeno našla in pri vsaki prihranila vsaj okoli 40 evrov. Je pa bolj zanimivo, če po razprodajah ne hodiš sam, zato sem se v trgovine odpravila skupaj s pri-jateijico.« Anton Krajnc iz Škofje vasi: »Ne, ne, jaz ne hodim po razprodajah. Imam dovolj - Št. 3-9. Januar 2007 RP, Foto: AŠ Z optimizmom v novo leto Prvi trgovalni dnevi v letu so privabili nasmeh na ustnice vlagateljev. Začelo se je z evrom, začelo se je z opü-mizmom. Vrednosti pomembnejših delnic so tekom dneva pridobivale, slovenski borzni indeks pa se je dvignil kar za 5 odstotkov nad vrednost iz preteklega leta oziroma na 6.700 indeksnih točk. Ali lahko omenjeno rast pripišemo uvedbi evra, je v tem trenutku težko trditi, vendar pa je bilo predvsem zaradi zamenjave valute na trgu v uvodnem delu trgovanja mogoče opaziti previdnost vlagateljev. Taktiziranje pri nakupnih naročilih, ki so bila ponekod postavljena krepko pod zadnjim enotnim tečajem, se je v nekaj primerih obrestovalo, zlasti pri manj likvidnih delnicah, medtem ko so bolj opazovane delnice po prvih nižjih poslih krenile krepko navzgor. Previdnost in taktiziranje pa se je prvi dan odrazilo na prometu, saj je bilo v dnevu zamenjanih le za dobra 2 milijona evrov vrednostnih papirjev, svoje pa je k temu zagotovo prispevala tudi nova valuta. Mogoče je, da so se posamezni investitorji odločOi počakati, da bodo prvi »evrski« tečaji oblikovani in ustaljeni, kar pa ni odvrnilo nekaterih, ki so v tem tednu pri posameznih delnicah lahko že realizirali lep dobiček. Oznaka Ime Eiwtnr tečaj Promet v mStT %spr. CICG Cinkarna Celje 114.90 0,02 1,91 CETG Cetis 100.15 0,00 0,00 CHZG Comet Zreče 11,27 0,05 2,84 6RV6 Gorenje 27,71 0,93 3,18 Pllfl Pivovarna Uško 41.85 0,38 1.15 JTKS Juteks 113,34 0,02 4,09 ETOG Etol 223,00 0,17 6,27 Investitorji so tako najbolj aktivi 10 trgovali 2 : delr licami Krke. Po uvodnem tehtanju se je prvi posel v novi valuü sklenil pri tečaju 778 evrov, zaradi nakupne želje in skromnejše ponudbe pa se je trgovalno območje dvignilo nad raven 825 evrov. Pozitivno so krenile tudi ostale pomembnejše delnice. Uvodni tečaji v letu so se kaj kmalu izkazali za najbolj ugodne, investitorji pa so se proti koncu tedna borili za delnice na razredčeni ponudbi. Tako so se v tem tednu za več kot 5 odstotke podražile delnice Istrabenza, Luke Koper in Petrola, za največje presenečenje na trgu pa je poskrbela delnica Intereurope, ki se je podražila za 8,1 odstotka. InctBks - Zadnji teSaj %spr. SBI20 27,97 ^ 2,26 PIX 21,92 ^ 3.77 BIO 0,49 -0.62 Po pričakovanju so bile oči vlagateljev uprte v delnice, ki so povezane s prodajo državnega deleža v Merkurju. Cena Merkurja je na borzi močno odstopala od vrednosti, po kateri je 'mš odkupil skoraj četrtinski delež v podjetju, zaradi česar ni presenečenje, da je bilo na trgu zanimanje ogromno. Posledično je enotni tečaj pridobil kar 14 odstotkov, posli pa so se sWepali okoli 235 evrov, kar pa je še vedno občutno manj od 296 evrov, po kolikor se je prodal državni delež. Pozitivno so se na informacijo o prodaji deleža Merkurja odzvale tudi delnice podjetij, ki imajo v svoji lasti večje število delnic Merkurja. Tako se je vrednost delnic kranjske Save okrepila za skoraj 5 odstotkov, podobno pa je cena NFD 1 investicijske družbe pridobila nekaj manj kot 10 odstotkov. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.novitediiik.com www.radiocelje.com NOVI TEDIIK Upanje za mlade »■ ... ki še niso našli svojega življenjskega cilja - Mladi imajo danes premalo motivacije in samokontrole Osebnostna rast, nadaljevanje oziroma vključitev v izobraževanje ter zaposlitev so temeljni cilji PUM-a, Projektnega učenja za mlajše odrasle. PUM uspešno deluje tudi v Celju, tamkajšnji mentorji pa so v do-brili šestih leüh delovanja pomagali številnim mladim znova uspešno začrtati svojo življenjsko pot. Mnogi so končali izobraževanje in našli zaposlitev, mnogi pa v načinu dela PUM-a, kot sami pravijo, »najdejo sebe«. »Projektno učenje za mlajše odrasle je javno veljaven izobraževalni program, namenjen mladim v starosti od 15 do 25 let, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in so brezposelni," nam je povedal vodja organizacije enote PUM-a v Celju Rudi Tisel. Namen takšnega projekta je motivirati mlade, da se ponovno vključijo v prekinjeno izobraževanje in si tako pridobijo poklicno ali strokovno izobrazbo. »Hkrati pa jih želimo usposobiti za večjo konkurenčnost na trgu delovne sile. Program je usmerjen k temu, da mladi spoznajo čim več različnih poklicev in da hkrati odkrivajo svo-je interese in talente,« razlaga Tisel. Vprogramu delo poteka po metodi projektnega dela, mladi se učijo z aktivnim sodelovanjem v različnih projektih, torej vključeni so v načrtovanje dela v delavnicah, izbirajo temo projekta, učne vire, metode in postopke, mentorji pa jim pri tem pomagajo. 18-letni Rok Galun iz Šmarja pri Jelšah: »Za PUM sem izvedel od prijateljev in sam se odločil priti. Naredil sem napako, da sem pustil šolo, zdaj pa bi rad končal izobraževanje in mislim, da sera na pravi poti. Tukaj sem že dva meseca. Všeč mi je, da koristno porabim svoj čas, delam, se izobražujem, kar Vodja organizacije enote PUM-a vCeljuRudiTisel je bolje, kot da bi doma ležal. Ibkaj naredim nekaj zase in to je najpomembneje. Vsem mladim, ki bi radi nekaj naredih v svojem življenju, patrenumo ne vidijo svojega cilja, bi svetoval, da pridejo.« 25-Jetni Darko Bajra-movič iz Celje pa pravi, da je v PUM-u že bil enkrat in da se je sedaj vrnil. »Želim dokončati izobraževanje za kuharja, saj me to delo izjemno veseli in največ časa preživim ravno v kuharski delavnici. Za PUM sem izvedel od drugih, nato pa prišel sam preverit, kako je s tem. Takšen način dela z nami je dober, tukaj dobiš pomoč, mentorji ti stojijo ob strani, te usmerjajo in učijo samokontrole, kar zelo vehko pomeni.« PUM traja eno šolsko leto. Mladi se lahko vanj vključijo kadarkoli med šolskim letom, prav tako pa lahko iz njega kadarkoli izstopijo. Če se za program odločijo, ga obiskujejo brezplačno, kot brezposelni pa so deležni tudi ugodnosti, ki jim iz tega statusa pripadajo, je pojasnil Tisel. Stike z mladimi, ki jim pomagajo, navežejo na različne načine. »Veliko smo prisotni v medijih, naše programe poznajo tudi na srednjih in v osnovnih šolah vnaši re- giji. Za nas vedo občine, sociable ustanove in to je do-membno. ker o nas mladi tako lažie dobiio informacije.« Vsak. ki ga vključijo v skupino. SI z njeno pomočjo lažie zastavi učni ali zaposlitveni cilj. v skupmah se učijo pisati prošnje m pravilnega pogovora za novo zaposlitev Mladi se z mentorji dobijo vsak delovni dan ob 8. uri ob klepetu m jutranji kavi, nato pa se lotijo dela. Tisti, ki zelijo končati izobraževanje, se denimo učijo, možnost imajo [udi dela v različnih delavnicah (lesarski, kuharski ...). Delovnik končajo s pogovorom in kratko oceno dela. »Ob tem se naučijo reda in predvsem odgovornosti. Naučimo jih tudi, da sami preverjajo učinke svojega dela, Mislim, da mladim danes manjka samoodgovornosti. Tukaj se jim ponavadi zaplete. Zato je velik uspeh s tistimi, ki imajo svoj učni cilj, ker je veliko samokontrole, a hkrati tudi učne pomoči,« dodaja Tisel. Eden od temeljnih pogojev za izvajanje programa je ustrezna mentorska skupina, sestavljena iz najmanj treh mentorjev, ki imajo ustrezno izobrazbo ter licenco za mentorja. Izvedbo projekta denarno podpirajo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zavod RS za zaposlovanje in občine z območij, kjer projekt poteka, poleg Celja so to še Ljubljana, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ajdovščina, Radovljica, Koper in Maribor. Po njegovih besedah je pribhžno 90 do 95 odstotkov mladih z njihovo pomočjo uspelo najti zaposlitev. Mladim je treba pomagati, jim dati možnost osebnostno rasti, navaja Tisel. Svojo osebnostno rast lahko dosežejo tudi s prostovoljnim delom, omenja. O tem so pred časom v PUM-u pripravih tudi okroglo mizo. »Prostovoljs-tvo ni dovolj ovrednoteno, nima svojega mesta. Mladi delajo, ampak se to premalo ceni. Kolikor sam poznam delo na tem področju, je prostovoljnega dela veliko, premalo pa vzpodbude. Danes pač ekonomski vidik močan,« razlaga naš sogovomik. SIMONA ŠOLINIČ Ena izmed delavnic, v kateri mladi lahko sodelujejo in morebiti vidijo tudi možnost za zaposlitev, je tudi kuharska. 6 If NAŠIH KRAJEV Obnova za večjo varnost Minister za promet mag. Janez Božič je v petek slavnostno predal v uporabo 197 metrov dolg rekonstruiran odsek regionalne ceste Slovenske Konjice-Stranice. Nova pridobitev zagotavlja vsem udeležencem v prometu večjo varnost in bolj tekoč promet ter varen dostop do nove stanovanjske soseske Spodnje Preloge. Naložba je vredna 162.330 evrov Dobrih 60 odstotkov je prispevalo ministrstvo za promet oziroma direkcija za ceste, ostalo pa občina Slovenske Konjice. Za ta denar je VOC Celje, d.d., zgradil dva levo zavi-jalna pasova do nove stanovanjske soseske Spodnje Preloge, preplastil del cestišča in pločnika ter zgradil tri otoke za umirjanjeprometa. Uredili so tudi javno razsvetljavo, dogradili kanalizacijo in obnovili prometno signaliza- Odprtja so se poleg ministra in njegove ekipe sedanji konjiški župan ter župana Vojnika in Zreč. V ozadju m a stanovanjska soseska Spodnje Preloge. cijo. V okviru del je bil zgra- nister Božič kot konjiški žu- jen tudi dodaten 60-metrski pan Miran Gorinšek, je rekon- odsek pločnika. struiran odsek pomemben za Kot sta v nagovoru zbranim krajane, ki živijo na tem ob- krajanom poudarila tako mi- močju, in tudi za vse druge. ki uporabljajo cesto, na kateri se je zgodila že vrsta prometnih nesreč, tudi takšnih s tragičnimi posledicami. MBP Nočni pohod na Kunigundo člani Planinske^ društva Vojnik so minuli petek organizirali tradicionalni nočni pohod na Kunigundo. Zbirno in startno mesto je bilo v Vojniku, kjer so pohodniki krenih na pot ob 17. uri. Najhitrejši so vrh Kunigunde dosegli že v pičlih treh urah, vsi pohodniki pa so na cilj prispeli brez poškodb, dobre volje in zadovoljni. Organizatorji pohoda so pot označili s smerokazi, ki so jih osvetlili s svečami, pohodnikom pa je pot osvetljevala tudi polna luna. Tudi vremenske razmere so bile zelo ugodne, jasno vreme pa je pohodnikom na določenih vrhovih ponujalo čudovite razgledne točke. Udeležencem pohoda so med potjo kar nekajkrat postregli s toplimi in osvežilnimi napitki, z domačim kruhom in ocvirkovo potico. Tokrat se je pohoda iz Vojnika do Kunigunde udeležilo približno 300 planincev, ki so prišli iz različnih koncev celjske regije in organizatorji so bih z udeležbo zelo zadovoljni. Naslednji pohodniški podvig na tej relaciji bodo vojniški planinci organizirali v času prvomajskih praznikQV. SANDRA CATER Donacija za Vilo Mojca v podjetju Plastika Igor Skaza iz Sela so se odločili, da denar, ki bi ga sicer porabili za novoletna darila in čestitke, podarijo v dobrodelne namene. S svojo gesto so zelo razveselili Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, ki so ji v včeraj namenili 6.259 evrov donacije. Namenili jih bodo dokončnemu opremljanju Vile Mojca, ki postaja pravi otroški mladinski dom. VUa je lani jeseni že dobila novo streho in fasado, za kar je poskrbela MO Velenje, manjka pa jim še vehko notranje in tehnične opreme. US Koledniki tudi na Polzeli Letos so svoje poslanstvo začeli tudi koledniki vŽup-niji Polzela. Na sobotni praznik so na podboje vrat v mnogih hišah in Domu upokojencev Polzela napisali svoje znamenje, to je 20-)-G+M-t-B-^07. V sedanji obliki imajo koledniki izvor v srednjeveških dramatičnih obredih. S svo- jo preobleko in nastopom predstavljajo svete tri kralje, evangelijske modrece z vzhoda. Do druge svetovne vojne so koledovali skoraj povsod na Slovenskem, potem je običaj zarml, zdaj pa ga počasi spet obnavljajo vštevilnih krajih na Celjskem. Trikraljev-ski koledniki zbrane darove namenjajo misijonom. Dve skupini polzelskih koledni-kov sta se na koledovanje pripravili pod mentorskim vodstvom katehistinje Erike Božič. Ker je bilo letošnje koledovanje prvič po dolgih letih, so koledniki obiskali samo tiste domove, kamor so bih povabljeni, izkazalo pa se je, da so si trikraljevskega blagoslova zaželeli mnogi. IT Praznik božičnega petja V polzelski župnijski cerkvi je bil minulo nedeljo popoldne pravi praznik prepevanja božičnih pesmi, ko so se na že tradicionalnem trikraijevskem koncertu predstavili skoraj vsi polzelski pevski zbori in vokalne skupine. Nastopili so Župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, vokalno-inštrumentalna skupina Margareta, dekliška skupina Primule, Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, župnijski mešani pevski zbor, moški pevski zbor ter Mešani pevski zbor Oljka. Številni poslušalci so z aplavzom nagradili nastopajoče, besede zahvale pa je ob koncu spregovoril tudi domači župnik in dekan Jože Kovačec, ki je dejal, da lepa pesem ustvari dobro razpoloženje, tako pri bogoslužju kot sicer v življenju. Ob koncu koncerta so prišh še trikraljevski koledniki, ki so s svojo pesmijo in z voščilom pozdravili vse prisotne. TT Obisk kolednikov pri dmžini Plaskan Napačne položnice Javne naprave Ceije so svojim strankam po pomoti zaračunale stroške storitev na položnicah, ki v letu 2007 niso več veljavne, so siraročili iz tega podjetja. Ker te dni prejetih položnic na starih obrazdh ni mogoče plačati na vseh bankah in na dru^ plačilnih mestih, bodo Javne naprave poslale nove položnice. Občani jih bodo pr^eli najkasneje do konca tedna. Rok plačila so Javne naprave zaradi zapleta podaljšale s 15. na 25. januar 2007. Občani naj položnic, ki so jih že prejeli, ne plačujejo in naj počakajo na nove, še sporočajo iz Javnih naprav. BS Vsak tbrekli^tek! Novi Hyundai getz in veseli nagradni izlet za naročnike Novega tednika! Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje naročnike in vse, ki bodo naročilnico poslali na naš naslov do vključno sobote, 13. januarja. NWÜEMIK Koča ali hotel? »Celjska koča je hotel s tremi zvezdicami, Ivan Pfeifer < pravi direktor družbe RTC Odkar so Celjsko kočo s slovesnim pompom 22. decembra lani odprli, kapljajo z nje najrazUč-nejše informacije, med njimi tudi veliko razočaranj, pritožb ... Po odgovore na najbolj vroča vprašanja smo se odpravili v družbo RTC Celjska koča, kjer je direktor Ivan Pfeifer prav včeraj imenoval prvega direktorja hotela, Edija Krajnlka. Novi Celjski koči bogovi ob njenem spočetju res niso mili. Na silo in prehitro (da bi še ujeli sezono, ki je ni) odprti koči še marsikaj manjka, da bi res postala planinski hotel. Manjkala naj bi ji recepcija. Svojo nekdanjo dušo iz stare koče naj bi na poti spočetja nekje izgubila. Gostinske storitve so slabe. cene visoke. Prijatelji te lokacije. v večini pohodniki, ki skoraj vsak vikend «pririnejo« do koče, se vanjo ne upajo, saj se počutijo nezaželene. Srce jim ne da z od blat- ne poti umazano obutvijo v gostinski prostor, k ogromnemu šanku po parketu ... To je le manjši del zbranih pripomb rednih obiskovalcev Celjske koče. Mnogi imajo prav, razumeti pa je treba tudi razloge za takšno stanje. Ivan Pfeifer pravi, da so decembra sicer formalno zaključili to naložbo, s tem pa vse še ni opravljeno. »Izvajalec del je hudo zamujal, nam pa se je z otvoritvijo mudilo, saj naj bi se decembra začela smučarska sezona. Nismo mogli predvideti, da bodo visoke temperature onemogočile umetno zasne-ževanje.« V času od otvoritve do danes so pridobili vsa uporabna dovoljenja za vse objekte in naprave, ki tam delujejo. »Celjska koča je po klasifikaciji hotel s tremi zvezdicami. Uporabno dovoljenje potrjuje, da so izvršena vsa dela, ki so potrebna za klasifikacijo hotela.« pravi Pfeifer. Na oätek, da so zgradili hotel brez recepcije, pa odgovarja: »Ima jo! Vzpostavili smo jo pri stranskem vhodu, kjer je tudi okence za prodajo smučarskih vozovnic. Žal recepcija res ni v centralnem prostoru, četudi je bilo tako prvotno projektirano. Končno rešitev še iščemo.« Za dogajanja skrbijo drugi Pfeifer poudarja, da se je družba TRC oblikovala šele marca lani, ko je bila formalno še brez lastnine, zavlekel se je prenos zagonskega kapitala in zato so že od vsega začetka planirah, da posamezne dele novega turističnega središča oddajo v podnajem. «Tako smo oddali gostinsko dejavnost prekmurskemu podjetju Oštarija, vlečničars-tvo in skrb za smučišče podjetju Ski mont, dodatno prireditveno dejavnost pa podjetju Ski nav. Sami kadrovsko nismo bili sposobni za- Iz smučarskih krogov kjerje nekoč stala sti pojasnjuje, daje tako videti le zdaj, ko smučišče še ni zasneženo in da bodo ob zi bo se moglo zgoditi, da bi kdo skozi šipo priletel na sank, tam vzel s seboj kako pijačo in o< Ivan Pfeifer gotovhi izvajanja celovite ponudbe,« pravi Pfeifer. Največ težav je povzročilo zamujanje izvajalca gradbenih del. Cestnega podjetja Maribor. Zakaj so izbrali prav njih? »Ko smo se odločali o izvajalcu, smo to počeli še kot javni zavod in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Bili so cenovno najugodnejši in izbire praktično ni bilo. Kakršna koli drugačna odločitev bi povzročila le zamude in zaplete,« je jasen Pfeifer. Ko je bOo jasno, da gradbena dela zamujajo, so se morali odločiti ali popustiti izvajalcem in zamuditi sezono ali pa izsiliti dokončanje del. »Odločili smo se za slednje, to pa pomeni, da ob otvoritvi objekt še ni bil dokončan in da bomo v njem in ob njem delali še kakšen mesec dni. Morda bomo morali hotel še za kakšen teden ah 14 dni vmes zapreti, da bomo opravili še tista dela, ki niso bila opravljena ali pa so bila opravljena na hitro,« se pomanjkljivosti zaveda Pfeifer. Kaj pa pripombe na gostinske storitve? Pfeifer meni, da je do napak prišlo zato, ker je najemnik iz Prek-murja, na Celjsko kočo pa ni pripeljal svojega preverjenega kadra, ampak ga je, skladno z usmeritvami TRC iskal na Celjskem. »Razumeti pa moramo, da je tudi Mirko Pore-doš štartal iz nič, da ni poznal kadrov, da mora še do konca izoblikovati svojo ekipo. Žal mi je, da se za izziv ni odločil kdo od celjskih gostincev, saj je v domačem okolju vse lažje.« pravi Pfeifer in zatrjuje, da bo dokončna odločitev o najemniku gostinske dejavnosti na Celjski koči padla aprila, ko bodo skupaj preverili izpolnjevanje zahtev iz sklenjene pogodbe. »Želimo in zahtevamo pa, da čimprej odpravi pomanjkljivosti, četudi so te objektivne narave,« je odločen Pfeifer. Nekaj pripomb je tudi na visoke cene, a to je bilo pričakovano. Ce- Edi Krajnik ne so pač primerne hotelskim, a vprašanje je, če bodo zdržale, zlasti glede na to. da nova Celjska koča hotelske kategorizacije še ni upravičila. Usposobiti Icar je narejenega Kaj pa izgubljena duša stare koče? »Te ni mogoče povrniti. Ustvariti se mora nova. Pred dvema letoma smo se odločili, da želimo imeti tu hotel, objekt, ki bo nosilec celotne turistične ponudbe, ne le pohodništva. Torej turizma, rekreacije, športa ... To zahteva nekaj višji standard. Za pohodnike same je to res manjši problem, čeprav je planinska koča le pet minul hoje oddaljena. A to ne pomeni, da so pohodniki nezaželeni, daleč od tega. Dobrodošel je vsakdo, mi pa že razmišljamo o rešitvah, ali posebnem prizidku k objektu ali čem podobnem ...« pravi Pfeifer. Od novega leta sem so na Celjski koči že našteh nekaj nočitev. Živahno je bilo za silvestrovo in dan potem, zatem je tam prespala že skupina italijanskih turistov. »Zanimanja je kar nekaj, a problem je v tem, da ni snega...« pravi Pfeifer. Upravičeno ga je strah, da bo sezona katastrofalna. »Rešitve moramo najti v drugih pro^amih, zlasti v welhiessu, sprehodih po naravi, rekreacijskih storitvah.« Sveže »pečeni« direktor hotela Edi Krajnik ve, da ga čaka hiter ugriz v še vedno kislo jabolko. »Najprej moramo usposobiti vse. kar je narejeno, opraviti popis napak in največje takoj odpraviti. Manjše pomanjkljivosti in napake bodo morale počakati na konec zime. Predvsem pa moramo življenje hotelu in prizorišču vdihrtiti s prireditvami,« pravi Krajnik. BRANKO STAMEJČIČ Zupančeva razrešena nezakonito? Obravnava Adrijane Zupane, razrešene direktorice javnega zavoda Regijsko študijsko središče (RŠS) v Celju proti omenjenemu zavodu se je na delovnem sodišču včeraj zaključila. Zupančeva RŠS toži zaradi domnevno nezakonite razrešitve z mesta direktorice in zaradi domnevno nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Sodba bo znana najkasneje v tridesetih dneh. Včeraj so na sodišču zaslišali direktorja celjske območne GZS Jožeta Pušnika, ki je januarja lani dal pobudo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali razrešitev Adrijane Zupane z mesta direktorice RŠS. Pušnik jebil v tistem času član sveta zavoda, zastopal pa je občine ustanoviteljice, razen Mestnih občin Celje in Velenje. Kot je Pušnik. je v dopisu navedel razloge za razrešitev Zupančeve, dodal pa je, da razlogi segajo daleč nazaj. Kot je Pušnik še pričal, so o delu direktorice in predvsem o neizpolnjevanju sklepov sveta zavoda velikokrat govorili na sejah sveta zavoda. Največja težava pa naj bi büa, tako Pušnik, da je RSS-ju grozil celo propad, v kolikor problemi ne bi bili rešeni. Na seji sveta zavoda, 23. februarja lani, so po Pušnikovih besedah govorili tudi o razlo^h za razrešitev Zupančeve. Med njimi je bil nepripravljen finančni načrt za tekoče leto, porazno finančno stanje zavoda, direktoričina plača in slabi odnosi med največjima ustanoviteljicama (občini Celje in Velenje) in Zupančevo. Da so bili odnosi med takratno direktorico in mestnima občinama vse prej kot dobri, je potrdila tudi delavka RŠS in tudi takratna članica sveta zavoda Darinka Klinger. Kot je še povedala, so biti pritiski Celja in Velenja vetiki. Plačevanje ustanoviteljskih obveznosti (dvakrat letno) so pogojevali z,ureditvijo razmer, med katere je sodila tudi direktoričina plača. Klingerjeva je še dodala, da je Zupančeva imela možnost odgovoriti na razloge za razrešitev, čeprav Zupančeva trdi, da te možnosti ni imela. Je pa Klingerjeva, ki je sicer glasovala proti razrešitvi Zupančeve, še dejala, da je bila Zupančeva vedno strokovna in da ji glede tega nima kaj očitati. Zalcaj so glasovali? Svet zavoda je februarja lani sprejel sklep, da se Zupančevo razreši, ko bodo sklep o razrešitvi podpisale vse ustanoviteljice. Klingerjeva je na obravnavi zatrdila, da je sklep razumela kot začetek postopka razrešitve, ki morda tudi ne bo izpeljana, če ustanoviteljice tega ne bodo podpisale. Pušnik pa je dejal, da ko bi ustanoviteljice sklep podpisale, bi svet zavoda le še ugotovil, da je Zupančeva razrešena. Težava je v tem, da vse ustanoviteljice razlogov za razrešitev sploh niso poznale. Eden takih primerov je občina Braslovče, ki je na RŠS naslovila pisno vprašanje o razlogih za razrešitev. Mimogrede, braslovški svetniki so sklep o razrešitvi kljub temu podprli, kot smo pisah tudi v Novem tedniku. Kako so člani sveta zavoda, ki so predstavniki ustanoviteljic, o razrešitvi Zupančeve sploh lahko glasovali, še preden so ustanovi- teljice seznanili z razlogi za razrešitev? Še bolj sporno je to, da so že februarja imenovali v. d. direktorja, ki je še danes Stane Rozman, kljub temu, da je bila Zupančeva z vsemi podpisi ustanoviteljic razrešena šele 20. aprila. No. prav tu je torej vprašanje. Kdaj je bila torej »prava« razrešitev? Februarja ali aprila? Ce je bila aprila, potem v. d. direktorja ne bi smeli imenovati že dva meseca prej. Ce je bila pa že februarja, potem si očitno člani sveta zavoda svoje sklepe razlagajo vsak po svoje. Ali kot je na februarski seji sveta zavoda opozorila na hitrost postopka o razrešitvi tudi Klingerjeva, ki je dejala, da so vsi intelektualci in da naj ne delajo stvari po domače. ŠPELA OSET 8 lil I TPftllK Smohor Šmohor je priljubljena izletniška in planinska točka nad Laškim, kamor se na leto povzpne veliko po-hodnikov in ljubiteljev narave. Zdaj bo obiskovalcev na 784 metrov visokem hribu zagotovo še več, saj so nedavno uredili in asfaltirali preostali del poti ükpod vrhom ter polepšali zunanjost cerkvice sv. Mohorja, po kateri je hrib dobil ime. Naložba v popravilo štirih kilometrov ceste od vasi Sliv-no do planinskega doma na Šmohoriu je Občino Laško stala 666.666 evrov (160 milijonov tolarjev). Hkrati so prenovili tudi zunanjost cerkve na vrhu Šmohorja. Cerkvica, ki jo krasijo mogočne turške lipe, je tako dobila novo fasado in streho, čaka jo še temeljita prenova notranjosti, ki je že precej dotrajana, saj je cerkev stara več kot 580 let (prvič je bila omenjena leta 1421). Nedaleč stran od cerkve je planinska koča, ki so jo pred dvema letoma prav tako temeljito prenovili. Odprta je vse dni v letu, razen ob četrtkih. Na Šmohorju bo še posebej slovesno letos, ko bo Planinsko društvo Laško praznovalo SO-letnico. BA Foto: MATJAŽ PIKL Podvojena pomoč otrokom v Občini Rogatec so z novim letom denarno pomoč za novorojence podvojili. Iz občinskega proračuna so doslej namenjali vsakemu novorojencu po 20 tisoč tolarjev enkratne pomoči, od 1. januarja pa znaša pomoč 170 evrov, kar je blizu 41 tisoč tolarjev. Pogoj za podelitev pomoči je, da ima otrok stalno bivališče v občini Rogatec, kjer mora biti stalno prijavljen še vsaj eden od staršev V tej občini tako obdarijo po približno trideset otrok na leto, denarno pomoč pa so prvič podelili leta 2000. Poleg nje podari občina tudi strokovno knjigo. BJ Mladi poeti, izicoristite priložnost! Klub študentov Dravinjske doline bo v okviru Kulturnega polmeseca ponovno izdal pesniško zbirko lo- Pri obnovi certcve so veliko pomagali ljudje Unikatni ustvarjalci Mestna galerija Šoštanj je od sredine lanskega decembra bogatejša za še eno razstavo likovnih del. Za otvoritev le-te je poskrbela mlada likovna ustvarjalka Karo-lina Destovnik iz Velenja, ki je povedala: »Konec koncev, vsi smo unikati in vsi po malem ustvarjalci ...« Kritika njenih del naj bo prepuščena vsakemu izmed vas, ki si boste vzeli čas in si razstavo ogledali še vse do 18. januarja. TS Foto: DEJAN TONKLl VStorah podžupana v Štorah je novi župan Miran Jurkošek konec prejšnjega tedna imenoval dva podžupana. Ivana (Janija) Glavača iz Slovenske demokratske stranke ter Ivana (Janija) Jurkoška iz Liberalne demokracije Slovenije. Kot so sporočili iz občinske uprave, bo Ivan Jurkošek opravljal naloge s področja delovanja Krajevne skupnosti Svetina in družbenih dejavnosti ter vodil posamezne projekte s svojega delovnega področja, Glavač pa bo opravljal naloge s področja gospodarstva in zaščite in reševanja ter vodil posamezne projekte s svojega delovnega področja. V Štorah so imeli doslej enega podžupana, ki ga je imenoval občinski svet, po volitvah pa so občinski statut uskladili z Zakonom o lokalni samoupravi, kjer piše, da gre za županovo pristojnost. BJ kalnih, neuveljavljenih pisateljev poezije. Vse, ki jim pisanje ni tuje, vabijo, ^ svoje izdelke pošljejo na Klub študentov Dravinjske doline, Žička cesta 4a, 3210 Slovenske Konjice ali na info@ksdd.si, laura.kuk-@mcdd.si. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (telefon, e-mail) ter kralldežno dre- SpeÜne pravljične ure Mednarodni festival tol-kalnih skupin Bum fest Dekliška tolkalna skupina Šus (Slovenija) koncert irečanju starostnikov v Galiciji Srečanja starejših v minulih dneh so se vrstili sprejemi in prireditve, s katerimi v posameznih krajevnih skupnostih ali občinah izkažejo pozornost starejšim krajanom. Tako so na primer na Polzeli za bolne in ostarele darovali sveto mašo, nato pa v gostišču Cizej pripravili srečanje krajanov, starih 80 ali več let. V KS Galicija so se krajani, stari nad 70 let, srečali prejšnjo soboto. Od 140, kolikor jih živi v tej krajevni skupnosti, se jih je srečanja udeležila dobra polovica. Dobrodošlico jim je izrekla predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik, nato pa je predsednik žalskega odbora RK Vlado Rančigaj vsem sta- rostnikom zaželel obilo zdravja, organizatorjem pa položil na srce, da naj tudi v bodoče pripravljajo podobna srečanja, ki si jih starejši zaslužijo. Zbrane je nagovoril še novi predsednik KS Jože Kruleč, bogat kulturni program pa so pripravili učenci in učenke Podružnične osnovne šole Tije. TT Likovna dela Arjanč glamL odprtje razstave slikaria iz 18.00 Mladinski center Velenje Vizija delovanja io. festivala mladih kultur Kuni-gunda l'9.'3Ö Galerija sodobne ___umetnosti Celje__ TYobilnitrio Andrej Žust, rog; Franc Kosem, trobenta; Miha Šuter, pozavna za abarana(M oderin izven 10.30 in 16.30 Muzej novejše _ _zgodovine Celje_ Demonstracija obrti predstavlja se modistinja Marta Žohar 17,00 Vila Mojca Velenje Sredina peta ustvarjalnica za otroke in staiie . 17.00 Mladii^kl center Velenje 18.00 Knjižnica Šentjui 18.00 Celjski mladinski center Srečanje mladinske sekcije literatov Celjskega U-teramega društva Literarni večer z Danijele Zupan in glasbenimi 18.00 Dvorana centra Nova ___Wlenje___ Novoletni koncert Mednarodni festival tol-kalnih skupin Bum fest Skupina Studio Percussion (Graz. Avstrija) koncert 18.00 Bolnišnica Topolžica Dekliški pevski zborGim-nazije Celje-Center božični koncert 19.00 Mladinska knjiga Celje Alenka Biazinžek: Narai-bija Geina potopisna predava- 19-.00 Mladinski center Velenje Herman Mastnak: Moč zdravilnih rastiin in njihova uporaba 1700 Knjižnica Velenje, pravljična soba_______ Otroške podobe' na poti skozi prostor in čas Iztok Uršič in Nina Rozman: 15.000 km po Avstraliji piy^vanje _ 19-30Glasbena šola Velenje, _ _ oi^elska dvorana__ Koncert pihalcev Glasbene šoie Velenje NOVI nONIK »Holivudarjiff med evri na tržnici Obiskali smo tržnico v Gotovljah in Velenju ter ugotovili, da je domače še vedno domače Domače je le domače in kot takšno tudi vse bolj uveljavljeno med potrošniki, pravijo nekateri. Tudi üsti, ki so se odločili za organizacijo različnih tržnic, kjer kmetje in drugi manjši proizvajalci ponujajo svoje tržne viške. V soboto sta »se dogajali« vsaj dve tržnici, na Gomilskem in v Velenju, obe pa imata zanimivo ozadje. Zimsko-pomladanska sobota je sploh v Gotovlje privabila množico sejmaijev in še večjo množico »firb-cev«, v ne prehladno ozračje so se pri tem mešali smeh, druženje in klepet. O čem, boste mogoče vprašali. O evrih menda! In to tako, da je ena sejmarka zavzdihnila: »Le kdaj, se bodo moški spet menili o ženskah, ne samo o podražitvah, centih in zaokroževanju navzgor?« Šalo na stran, saj je priprava podobnih sejmov resna stvar. V Gotovljah, kjer so se meščani Žalca že od nekdaj oskrbovali, se je tamkajšnje Turistično olepševalno društvo Lipa lorilo že 13. sejma, ki ga pripravlja vsako prvo soboto v mesecu. »Osnovni namen je prodaja domačih izdelkov in tržnih viškov. Zato na sejmu sodelujejo domačini, nekaj pa imamo tudi stalnih gostov iz drugih slovenskih krajev, ki zagotavljajo drugo sejemsko blago,« je pripovedoval predsednik go-toveljskih »turistov« Henrik Krajnc. V Gotovljah poskušajo na vsakem sejmu vleči neko rdečo nit oziroma poskrbeti za prodajo tematskih izdelkov, primernih mesecu. Za januar bi bili, na primer, poleg domačih dobrot primerni tudi prikazi popravil orodja. Turistična tržnica v Gotovijali Goto vel j ski sejem pod lipami je nastal po prelomu tisočletja, ko so v okviru projekta Crpov med krajani izvedli obširno anketo. »Takrat smo iskali dejavnosti, s katerimi bi popestrili življenje in utrip v kraju. Idej je bilo veliko, od štadiona za konjeništvo do živinske tržnice ... Veste, sejemski dnevi so se v Gotovljah ohranili še po drugi svetovni vojni,« je nizal Krajnc in dodal, da so skrb za turistično tržnico prevzeli člani TOD Lipa. »Ugotavljamo, da je za takšne tržnice značilno vzpostavljanje povezav - tisti, ki so prodajali na prvih, so si pridobili stalen krog odjemalcev in niti ne hodijo več.« Prostor v središču Gotovelj imajo v najemu od krajevne skupnosti, seveda pa je ureba pri organizaciji spoštovati predpise. Vsak ponudnik ima svoj status ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, vmes so ti^ovci in tudi takšni, ki prodajajo neposredno znanim kupcem. »Čeprav,« je pripomnil Krajnc, »je to področje v Sloveniji absolutno neurejeno in stanje je počasi že katastrofalno.« Tako je bilo na sejmu v Gotovljah mogoče kupiti vse, od krompirja in jušne zelenjave, medu, domačih dobrot, kruha do recimo, »madžarske robe«. Seveda ne manjka niti dobra kapljica, s katero si sejmarji, »firb-ci« in kupci na sejemski dan prive-žejo dušo. Nekoliko razlike v primerjavi s preteklostjo je že - meš- čani Žalca so včasih v Gotovlje hodili predvsem po mleko in jajca, danes kupujejo tudi drugo. Ob vprašanju glede menjave denarja je Krajnc samo zamahnil z roko: »Problem delate >holivudar-ji<, da lahko pišete. Ljudje so se vedno znašli in se bodo tudi v prihodnje. Če nimajo drobiža, se pač dogovorijo - nekateri zganjajo preveliko znanost okrog tega.« »Holi-vudarji« pomeni novinarji, če bralci tega še ne veste. Še en namen sejma je Krajnc posebej poudaril - če ne drugega, se ljudje na podobnih sejmih veliko družijo. Tako je namen sobotnega obiska v Interspa-ru ali Gotovljah praktično enak. Kmečlca tržnica v Veienju Dragačna je zasnova kmečke tržnice v shogem središču Velenja, kjer na 15 stalno postavljenih stojnicah svoje dobrote ponujajo kmetije iz Zgomje Savinjske in Šaleške doline. Prostor, ki ga je organizirala MO Velenje, je za sejmarje brezplačen, velja pa tudi sejemski red, ki ga mora- V Gotovljah je Zalika Pevnik prodajala kruh z bregov, ki ga v Grčah nad jamo Pekel peče Emil Po-cajt. Gre za zmanjševanje števila brezposelnih, kar so v svojem projektu zapisali tudi oi^nizatorji tržnice. Emil jenamreč ostal brez službe, zato je v domači hiši uredil manjšo pekarno, ki je registrirana kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. V njej peče vse dobrote iz moke, od prest in žemelj do različnih kruhov Kruh z bregov, sveže pečen dvakrat na teden, prodajajo na različnih podobnih tržnicah. »V Gotovljah smo zadovoljni s prodajo, sploh ker je tudi vreme primemo. Ponavadi prodamo ves kruh, ki ga pripeljemo, ooni oa se naiveč vračajo stalne stranke.« le pnpovedo-vala gospa Zalika m prešerno pn-pomnila, da jebil sobotm dan c^-ce bolj butalski, ^radi evrov, se^ veda. Živahna sejemska sobota v Gotovljah jo spoštovati. Tržnico pripravljajo v sklopu aktivnosti, s katerimi želijo poživiti in popestriti mestno središče, Itoečka tržnica je opredeljena kot inovativna prodajna stru. kmetijskih produktov, za katero so ! v Velenju, skupaj s partnerji, del sred-stevprejeli iz Programa pobude Skupnosti Interreg UIA Slo/A. »Po štirih mesecih delovanja kmečke tržnice so odzm izfemno pozitivni, sploh za zimske mesece, v katerih nismo pričakovali takšnega zanimanja za slo)mce.« le povedala Karla Sitar, vodja projekta Kmečka tržnica v Velenju. Na splošno ugotavljajo, da je cilj, torej popestritev sobotnih dopold-nevov, dosežen, poleg tega bi radi spodbudili še več kmetov, da bi proizvajaH tržne viške, iih prodajali in si tako ustvarjali dodaten prihodek. Prodajati smejo kmetovalci, ki sami pridelujeio ah proizvajajo v okvim dopolmlne dejavnosti na kmetiji, drugi posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost domače obrti m prodajajo na drobno proizvode lastne proi- zvodnje, nabiralci gozdnih sadežev, cvetja in zdravilnih zelišč, društva in javni zavodi ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. »Poleg kmečkih imamo tudi precej ponudnikov z ekoloških kmetij ter ponudbe z integrirano pridelavo,« je omenila Sitarjeva, za prihodnje mesece pa napovedala večje promocijske aktivnosti in prireditve, s katerimi bodo kmečko tržnico predstavili v širšem slovenskem prostoru. Sicer tudi sobotno dopoldne ni minilo brez obiskovalcev. »Velikokrat na stojnicah upoštevamo tudi želje kupcev,« je povedala Zdenka Orozel iz Laz pri Šentilju, ki je kupcem nudila kruh, porico in mlince, spomladi je na vrsti zelenjava, jeseni pa sadje, kolikor ga pridelajo. Z evri se je dobro ujela, je pripovedovala gospa Zdenka. »Doma sem preračunala cene, si naredila priročno blagajno in tako nimam težav.« Kumprejevima s Tera pri Ljubnem, s kmetije Kaker, kjer sin Jože peče kruh, so cene preračunali vnuki. »Cene so napisah na list, ki ga ne spustim iz rok. Bolj psčasi gre s temi evri, a bo že šlo,« je pripovedovala gospodinja na Kakrovi domačiji, kjer se vsa dnižina na nek način ukvarja s pridelavo domačih izdelkov. Tudi na velenjski stojnici je bii motovileč in čaji, med in še marsikaj. »Veste, če ne drugega, ženska mora imeti svoj denar.« URŠKA SEUŠNIK Pravi kmečki »štant« sta v Vele nju pnpravila Novakova iz Šmart-nega ob Paki. Da je včasih več, včasih manj ljudi, sta povedala Anamarija m Ignac, nekoliko slabši sobotni obisk pa pripisala poprazničnemu vzduš)u m morebitnim dopustom. Na stojnici sta poleg kruha, kisa m čajev nudila tudi klobase, ki menda gredo najbolj v promet. »V sredo smo klali, pn čemer ne moreš vsega po-jesu sam.« Sicer imata Kolarjeva kar neka) izkušenj, med dru^m se ukvarjata z mtegnrano pridelavo zelenjave: »Zdaj ko sva v pokoju, imava več časa za tovrstno igranje. Ko bova nehala, bo pa tako konec. Mladim m za delo, sam bbiznis« jih je. Pn teh tržnih viških je veliko dela, da jih spraviš v promet, pa še takrat le bolj malo denarja,« je pnpovedoval gospod Ignac m obudil spomin na leto, ko so pndelah pet ton solate, pro-dab pa so je 350 kilogramov. 10 NOVI TEDNIK Posvojeni dedki, babicoj vnučici in vnuifinje Medgeneracijske skupine v Špesovem domu v Vojniku - Mladi prostovoljci, da starostniki niso sami Ljudje smo družabna bitja, čeprav si včasih tega skorajda ne priznamo. Se bolj kot ponavadi osamljenost občutimo v prazničnih dneh. V dneh, ko bi morali biti s svojimi najbližjhni... A ni potrebe, da na »najb-Užje« gledamo tako ozko -k srcu nam lahko priraste tudi nekdo, s katerim nas povezuje zgolj namišljeno sorodstveno razmerje, verjamejo člani velike družine v Špesovem domu starejših. »Urška je moja >vojniška< vnukinja. Tako ji pravim. Ko- ma Ice pri-govaijanj, potem pa komaj čakajo na >tisti< dan v tednu,« odnos med posvojenimi vnučki in starimi starši opisuje vodja medgenera-cijskih skupin v Špesovem domu Estera Štante. maj čakam, da pride dan v tednu, ko me obišče,« nam je povedala Rozalija Vochelj. stanovalka Špesovega doma. »Veste, saj imam tudi svoje vnuke, a njo imam celo raje, saj jo pogosteje vidim. Vedno najdeva kakšno zanimivo temo za pogovor. O starih časih, o kozmetki, včasih mi pripoveduje tudi o svojem domu, o kolinah... Takrat se počutim, kot da sem zraven njih, da sem del družine.« »Rada poslušam starejše ljudi, kako so včasih živeli, odraščali, hodüi v šolo,« pristavi >posvojenka< Urška Potočnik. »Včasih mi >babica< pove tudi kaj koristnega, saj je veliko časa delala v kozmetičnem salonu, sicer pa najraje poslušam o starih časih ... Zdi se mi, da gre zdaj vse prehitro mimo nas... Včasih je bilo sicer zelo težko, zda) pa je kar prelahko,« zrelo ugotavlja, »če bi se dalo, bi najraje živela nekje vmes.« Da dolgčas v Špesovem domu nekje vmes izgine, zna poskrbeti socialna delavka Estera Štante. Poleg vrste med-generacijskih skupin že drugo leto vodi tudi zgoraj opisano sožitje med dedki, babicami in posvojenimi vnučki. »Ker vkraju nimamo srednje šole, v programu sodelujejo osnovnošolci, kar ima tudi svoj čar,« pravi Estera Štante. » Skupno urico druženja naši stanovalci s prostovoljci preživijo tako, da je prijetno obojim: nekateri se pogovarjajo, si izmenjujejo izkušnje, dru- »To je moja >vojniška< vnukinja. Raje jo imam kot lastne vnuke,« odkrito prizna Rozalija in k sebi stisne Urško. ^ skupaj rišejo, kvačkajo, igrajo družabne igre, tretji odidejo na sprehod... Prostovoljci so prinesli v naš dom mlad in svež veter, s svojo pozitivno mladostno energijo so našim stanovalcem popestrih vsakdan in jim, ko so jih spustili v svoja srca, prinesli mno- 580 ur smeha in dobre volje Prejšnje šolsko leto se je v poseben program vključilo 27 mladostnikov. V tem času so vsak mesec opravili približno sedemdeset ur prostovoljnega dela, kar letno nanese več kot 580 ur. »To so seveda Slovensko Ljudsko Gledališče Celje DNEVUfKDMEDIjE Od 26. januarja do 18. februarja 2007 —--- Tekmovalai program-------- — le številke,« obrazloži Estera Štante, »bolj pomembno je, da te številke pomenijo množico trenutkov sreče, pričakovanj, smeha in včasih tudi solz, ko na plan privrejo čustva.« V letošnjem šolskem letu imajo več kot dvajset mladih prostovoljcev, a žal še vedno premalo za vse prebivalce doma, ki si žehjo za leto dni posvojiti vnučke. »Program sicer najprej predstavim tisrim, ki nimajo svojcev ali preveč oddaljeni in takšnim, ki so pogosto v depresiji, saj se z družbo te težave vsaj malo omilijo. Ko vprašam prostovoljce, zakaj so se za to odločUi, ponavadi povedo, da svojih starih staršev niso poznali ali da imajo z njimi slab odnos in iščejo neko nadomestilo. Včasih pa zgolj zato, ker ima-jo veliko čustvenega potenciala, ker so v tem dobri, uspešni, tudi če šolske ocene kažejo drugačno sliko.« Priča drugačni sliki od tiste, ki smo jo videli v Špesovem domu, smo vsi. Si v tem vrtincu življenja räame-mo čas za bližnje, osamljene? »Zdi se mi, da današnji hiter način življenja vpliva na življenje mladih ljudi in je zato toliko bolj pomembno, da jim privzgojimo vrednote in odnos do starosti že v osnovnošolskih letih,« pravi Štantetova. »Vesela sem, da se med njimi prepletajo prijazne in tople vezi, saj je nenazadnje svet okrogel zato, da ga lahko obkroža prijateljstvo.« ROZMARI PETEK Petek, 26. Jan. ob 19.30 ODPRTJE FESTIVALA Vinko Möderndorfer ŠAH MAT SLG Celje Sobota, 27. jan. ob 19.30 Joe Orton PLEN Gledališče Koper Petek, 2. feb. ob 19.30 Eugene Labiche, Botho Strauß ŠPAROVČEK SNG Drama Ljubljana Sobota, 3. feb. ob 19.30 Radoslav Zlatan Doric KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA SNG Nova Gorica P^ek, 9. feb. ob 19.30 James Prideaux GOSPODINJA MGL Sobota, 10. feb. ob 19.30 Noel Coward INTLMNA KOMEDIJA Drama SNG Maribor Petek, 16. feb. ob 19.30 Desa Muck BLAZNO RESNO SLAVNI PG Kranj Sobota, 17. feb. ob 19.30 Eiphram Kishon BIL JE ŠKRJANEC Špas teater Nedelja, 18. feb. ob 19.30 ZAKLJUČEK IN PODELITEV NAGRAD Rokgre PAVLEK Monodrama Petra Temovška VPIS ABONMAJA JE OD 15. - 19. JANURJA 2007 Blagajna bo v času vpisa odprta od 9. do 12. ure Pokrovitelji - častni: MESTNA OBČINA CELJE, župan g. Bojan Šrot - glavna pokrovitelja: _l| banto^je Št. 3-9. januar 2007 FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA Ca«Ä, MJiiotta, IM^Rotb, Oly^ ostalo... i-A radiocelje "iPW '5.1 95.9 100.3 90.6 MHz VAŠE SKRITE ŽELJE^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Ko ti ostane le še volja Hrana je način življenja, ki ga ni enostavno zamenjati - Pomembno je, da nisi sam »Tudi jaz želim nekoga razveseliti. Moj 48-letni partner Jože Šepec je pred sedmimi leti zbolel za rakom na bezgavkah. Takrat se je bolezen nekako pozdravila. Leta 2004 se je spet ponovila. Zopet operacija in kemoterapija ter zagotovilo, da je zdaj res vse v redu. Jeseni 2005 pa je spet zrasla bulica - rakasta ... Človek se vpraša, zakaj? Kaj narediti? Se zdraviti medicinsko ali alternativno? Bo bolezen sploh kdaj izkoreninjena?« se je glasi) del pisma, ki nam ga je poslala Melita Bevc z Grobelnega. V nadaljevanju je še zapisala, da sta se z Jožetom odločila za drugačen prislop. Ko j e büa bulica že desetkrat obsevana, sta se odločila bolezen izkoreniniti. »Z drugačnim načinom prehranjevanja, makrobiotiko, meditira-njem in sprehodi v naravo,« sta odločna. Jože želi izvedeti čim več o makrobiotiki, ki je slabo leto njegov edini način prehranjevanja. Ne le to, postala je njegov način življenja. Melitina želja in Jo-žetova volja sta nas vzpodbudila k temu, da Jožetu po-m^amo priti v stik z ljudmi, ki lahko njegovo vedenje še poglobijo, mu svetujejo in predlagajo še kaj, česar do sedaj še ni vede! in preizkusil. Ja, tudi takšne so najbolj skrite želje. Želje, ki so izziv Človeštvu že tisočletja, od Hipokrata dalje. »Še vedno sem tu« Na Jožetovem krožniku zdaj ni dolgočasnih jedi. Ce je prej prevladovalo na hitro pripravljeno meso z »okusnimi«, na vročem olju pripravljenimi dodatki, se tam znajde zdaj čisto nekaj drugega. Bistvo makrobiotskega prehranjevanja ni v mesu in mlečnih izdelkih, pač pa v polnovrednih žitaricah, zelenjavi in nekaterih dodatkih. Primarij Tasič in Jože med pogovorom o pripravi enega od »Brez stročnic, čičerike, soje, rži, riža, alg ... si makrobiotike ne moreš predstavljati,« pravi. S tako prehrano je izgubirzo kilogramov, pri-dobü pa pozitivno mišljenje, stik z naravo, bolj polno življenje in notranji mir, ki se ga nekateri v tem svetu tako trudijo (po)iskati. »Ni enostavno zamenjati življenja,« jasno pove. Pripravljanje jedi je sedaj povsem drugačno, saj zahteva vsakodnevno razmišljanje o tem, kaj boš pripravil in skuhal, da bo to pestro, zdravo in koristno, pripoveduje. Jože zato na tem področju pogreša ustreznih informacij in nasvetov. »Strokovne literature v slovenščini primanjkuje, saj doslej o tem obstaja le ena knjiga.« Izkušnje bi si po njegovem bolniki lahko izmenjevali tudi na raznih srečanjih in forumih, kjer bi se lahko bolje povezali med seboj, si dehli izkušnje in navsezadnje tudi recepte za pripravo jedi. Tako pa je še vedno po večini vse odvisno od lastne iznajdljivosti. Jože svojega boja ne bo kar tako predal bolezni. Trdno je odločen biti bitko, ki ga je spremenila v drugačno, bolj pozitivno osebo, zaradi katere je še vedno tu, kot pravi. Vedeti čim več Jožeta smo na miklavževo povabili v oddajo Biovital, ki jo na našem radiu pripravlja Mateja Podjed skupaj s Sreč-kom Hrastnikom, zdravUcem iz Hiše zdravja in dobrega počutja na Proseniškem. Hrastnik je spregovoril o dveh temah, in sicer o vplivu razpoloženjskih in psihičnih stanj na obolenja ter o psihološkem profilu človeka. Med oddajo pa s paličico na Jože- Iz bogate ponudbe izdelkov, ki omogočajo nov način življenja ter V oddaji Biovital skupaj z (v sredini) in voditeljico Matejo Podjed. tu opravil kratko terapijo z nekaj prijemi. Svetoval mu je, naj ob tem razmišlja le o tem, ah ga to boU ali ne. Po terapiji se je Jože malce v šali spraševal v smislu, »kaj vse me še ne boli.« Hrastnik je govoril tudi o t. i. meridia-nih ter o znakih, ki se pojavijo pri višku ali pomanjkanju energije. »S pomočjo meri diano v vzamem energijo tam, kjer je je preveč in jo prenesem tja, kjer je te premalo,« O pojavu vedno več »kvazi« poznavalcev, ki skušajo posegati po našem zdravju, pa je Jože dejal: »Zdravje je vrednota in zanjo smo nekateri pripravljeni dati zadnji tolar, ki ga nekateri »šuš-marji« skušajo izžeri na vsak način.« Hrastnik je Jožetu v oddaji odprl kar nekaj obzorij, za katera prej ni vedel. Čas po oddaji pa sta namenila pogovoru o Jožetovi diagnozi. Jožeta smo spoznali tudi s primarijem Janezom Ta-sičem, dr. med., spec, kardiologom ter lastnikom ze-Uščne lekarne Biotopic v Celju, kjer je moč najri ma-krobiotske izdelke. Jožeta je zanimalo, kakšna naj bo njegova prehrana v teh zimskih mesecih, zato mu je Tasič svetoval kar slovenske tradicionalne jedi, kot so kislo zelje, repo, fižol, žitarice in različne kaše ter čim manj mesa, ki naj ga nadomesti z ribami. »Prilagoditi se je treba okolju v katerem živimo in tam iskati na- ravne oblike prehranjevanja.« Jože je stalni gost v lekarni, zato se je z veseljem sprehodil med policami in pogledal, kaj novega ponujajo. V slabem letu, odkar se prehranjuje z makrobiotsko hrano, je Jože pridobil ne le novo spoznanje o sebi, temveč tudi ogromno znanja. Ob tem pa si želi, da bi bila tovrstna hrana cenejša in njena ponudba še pestrejša, pa da se ponjo ne bi bilo treba venomer voziti v Celje ali kam drugam. Z žarom v očeh je Jože tisti dan odšel novim dnevom naproti, mi pa mu ob tem kličemo veliko sreče in zdravja! MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Jubilejna zvezdica nflericurju Gorenjke dostojne tekmice Celjankam - Najboljša igralka spet Maja Erkič šestnajsti finale pokala Košarkarske zveze Slovenije so osvojile košarkarice Merkurja, kar je njihov četrti naslov, tretji zapored, v desetem zaporednem finalu. Zmaga je skladno z napovedmi ostala v dvorani Gimnazije Celje-Center, Kranjska Gora pa je zapustila zelo dober vtis, potem ko je odigrala neobremenjeno. Že pred zaključnim turnirjem je vodstvo gorenjskega kluba rezerviralo sobe v celjskem hotelu s sobote na nedeljo, čeprav je bila Ilirija pričakovano trd oreh v polfina-lu, ko je bilo 69:62. Izjemne v uvodu Merkur v soboto ni izgubil moči proti Odeji, saj jo je odpravil z 90:38, potem pa silovito začel finalno tekmo. V 7. minuti je že vodil s 23:6, potem ko je zgrešil le en met od desetih iz igre. Celjanka v dresu gostij Simona Jurše je bila dotedaj edina, ki je zadela, kasneje se ji je pridružila Sabina Felc in zaostanek se je nižal. A Maja Erkič, Lucija Čonkova in Eva Komplet niso dopustile, da bi prednost padla na manj kot 7 točk. Gostje so vse stavile na igro pod obroč, ob odsotnosti poškodovane Merkurjeve Hrvatice Miljane Maganjid dobile skok s 35:20 po zaslugi Martine Ruth Jerant in Udije Be-čanovlč, medtem pa izgubile kar 21 žog. Celjankesopred 500 gledalci ohranile dostojno prednost. Maja Erkič je bila najboljša strelka in najkoristnejša igralka (MVP) turnirja. To je sedaj deseta, jubilejna zvezdica Celjank; petkrat so bile najboljše v državnih prvenstvih, štirikrat v pokalnih tekmovanjih, enkrat pa v Jadranski hgi. Na svoj 25. rojstni dan se med strelke ni uspelo vpisati Nataši Radu-lovič, zato pa je predsednik kluba Urban Majcen svojo prvo lovoriko proslavil ob osebnem jubileju- Padec značilen za ženske Lucija Čonkova se je imenitno vrnila na parket po poškodbi hrbtenice, tempera- Za mnoge še manj opazna, a z bistvenim učinkom: Eva Komplet. Merkur C^lje - HiT Kranjska Gora 75:62 (61:49, 45:34. 26:17) CEUE - Dvorana Gimnazije Celje-Center, gledalcev 500, sodnika Matej ŠpendI (Mb), Sašo Petek (Miklavž). MERKUR: Radulovlč, Čonkova 19, Jereb 6, Erkič 27, U. Kvas, N. Kvas, Muhovic, Maganjič, Vulič 6, Mauhar, Komplet 17, Prša. Trener Dragomir Bukvič. KRANJSKA GORA: Purkat, Grilanc 10, Jurše II, Felc II, Šoro, Ljubojevič, Bodlin, Markovič 6, Jerant 2. Pivač, Eržen 2, Bečanovič 20. Trener Goran Jovanovič. Maja Erkič so zaustavljale tudi tri tekmice naenkrat. mentni trener Dragomir Bukvič pa je od nje zahteval optimalen učinek. Čehinja je v finalu dosegla 19 točk, na njej je bilo storjenih največ osebnih napalc. Za najvišje vodstvo je poskrbela Bojana Vulič. 191 cm visoka Srbkinja se na začetku sezone ni najbolje znašla, ko pa so pri Merkurju odpustili njeno rojakinjo Marino Ristič, je bila tudi ona »na tapeti«, a se je vztrajnost izplačala. »Slabša forma je bila posledica moje zadnje poškodbe pri Partizanu, sedaj pa sem se le ujela. Pokalna prvakinja sem že bila s Crveno zvezdo,« je poudarila Vuličeva. Odličen met za dve točki (7-8) je imela Eva Komplet, pridobila je štiri žoge: »Vesela sem, da smo osvojile pokal, saj imamo tako nekaj že v žepu v tej sezoni. Kranjske Gore nikakor ne smemo podcenjevati v državnem prvenstvu.« Tako kot lani je najkoristnejša igralka turnirja Maja Erkič, s 40 točkami tudi najboljša strelka: »Letošnji finalni boj je bil po mojem mnenju zelo privlačen za gledalce, Gostje so zelo dobre in izkušene. Pričakovale smo dober odpor. Zaradi malce slabše naše igre smo se bolj zbrale v obrambi in tako je zmaga ostala doma. Za našo ekipo je značilno, da po odličnem začetku pride do hudega padca. To je že kar simptomatično za ženske ekipe, ko si priigrajo večjo razliko, pride do precejšnje sproš- čenosti. Gorenjke so to na nek način kaznovale, seveda pa niso resneje ogrozile naše nove lovorike.« Z Merkurjem ima Erkičeva podpisano pogodbo tudi za naslednjo sezono, a se zdi, da bi jo veljalo obnoviti čimprej, če bo Velenjčanka seveda pristala. Z Drozgovo še močnejše Glavna osebnost celjskega kluba Matej Polutnik je z napetostjo spremljal drugi polčas, ko se tekmice niso in niso predale: »Vsak finale je težji, vsaj v moji glavi. Imamo pač obveznost pred javnostjo, sponzorji in mediji, da ga dobimo. Bil sem zelo živčen, saj smo bili oslabljeni. Kranjska Gora pa se je angažirala na vseh področjih, prišli so njeni navijači, odločala je le ena tekma. BUo mi je težko kot redkokdaj, Uspelo nam j e, presrečen sem, V mednarodni regionalni ligi si želimo uvrstitve na zaključni turnir, zato se bomo skušali okrepiti z Ma-jo Drozg, ki je pripravljena priti v Celje, Ima sicer visoke finančne pogoje. Bila je najboljša slovenska reprezentantka na zadnji preizkušnji. Vse bo znano drevi.« Trener Dragomir Bukvič je z Ježico osvojil Štiri lovorike, z Merkurjem zaenkrat tri: »Moja "dekleta so začela agresivno in si takoj ustvarile precejšnjo prednost. Kasneje so uspešno nadzorovala potek tekme in zasluže- no zmagala. Kranjska Gora je bila dober nasprotnik, kar je koristno za slovensko žensko košarko. Lahko bi tvegal s .poškodovano Miljano Maganjič, a bi jo morda izgubil za mesec ali dva. V Jadranski ligi se bomo s sarajevskim Že-Ijezničarjem borili za četrto mesto, ki še vodi na zaključni turnir« Gostujoči trener Goran Jovanovič je poskrbel da so njegove varovanke zaigrale sproščeno in bile zaslužne za zelo gledljiv finalni obračun: »Finale je odločO že začetek, kajti moje igralke so se ustrašile misli, da bi lahko bile enakovredne tekmice. Glede na to, da je bilo na drugi strani «vropsko Celje<, smo odi-" odlično, zato čestitam svojim varovankam. Upam, da se bomo z Merkurjem pomerili tudi v finalu dižavne-prvenstva.« Celjanka Simona Jurše je še vedno odlična: »Naš klub je pravi hit sezone. Favoriziranim Celjankam smo se dobro upirale. Bečanoviče-va je prava okrepitev, hrvaškemu centru Jerantovi pa se pozna pomanjkanje vadbe. Če bomo več trenirale, bo tudi finale prvenstva zanimiv.» Pred finalom zaključnega turnirja je potekala okrogla miza, na kateri je padla ideja, da bi najboljše igralke slovenske lige nastopale v evropskem tekmovanju za en klub, torej Merkur, kar je pri zvezi padlo na plodna tla, a bo do uresničitve bržkone še dolga pot. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Natek prelomil obljubo Slovenska rokometna reprezentanca je na slovensko-hrvaškem pokalu 2007 v Kopni in Pulju osvojila drugo mesto po zmagah nad Bosno in Hercegovino s 35:33 in Grčijo s 37:27 ter po porazu s Hrvaško z 32:29. Za najboljšega vratarja so izbrali Gorazda Škofa: »Vesel sem, da je bila dvorana polna in da so igralci, ki prej niso bili nosilci ^re, dobro odig-ali. Korak naprej smo naredili vobrambi, pokazali smo veliko željo, borbenost in to je pomembno, kajti le s takšnih načinom bomo prišli do cilja, osmega mesta, kar bi bila najboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu.« Skof se je medtem zavil v molk glede svojega prestopa v Magdeburg, Celje pa bo po koncu sezone zapustil Jure Natek (Chambery). Direktor kluba Sla\ico Ivezič je dejal: »Prelomil je obljubo, ki jo je dal Tonetu Tumšku, in se odločil za Francijo.« Slovenska izbrana vrsta od včeraj dalje svojo formo pili v velenjski Rdeči dvorani. JŽ, DŠ ^KRATKO Za Petka , usoden Švicar Celovec Celjan Matevž Pešk je na tekmi deskarjev na negu. v akrobatskih skokih a svetovni pokal v Avstriji svoj 11 sedmo mesto. V finale lajbol^ šesinajsterice se je ajboljži sloveilski predstav-ik v tej disciplini uvrstil s edmira mestom kvalifikacij ' osmini finala je nato prelagal Avstrijca Michaela riacha, v četrtfinalu pa izgu-;il proti S\4čarju Benediktu l^adigü.- ■ Obetaven I začetek leta ' Celje: K^javke celjskega ..-liroteksa so leto 2007 za-iele odlično. Na novoletnih .mirjih sta slavili Barbara E5l v Kranju in Nada Savič ubljani. Na državnem pr-stvu v šprintu za članice i svoj prvi posamični naslov (svojila Brigita Strelec, ki je I finalnem delu zanesljivo .magalavvseh petih dvobo-ih. V Celju pa so postale kipne državne prvakinje tu-i kadetinje, ki so si zmago riborile predvsem zaradi .dličnih rezulUtov v soboto I IVžiču. Kata uspešno čei prvo oviro Sydney: Najboljša Slovenija teniška igralka, Velenj-fljika Katarina Srebotnik je spešno začela nastope na tur-lirju z nagradnim, skladom ^5.000 evrov, ko je s 6:3 in ::1 premagala Rusinjo Jele-|o Bovino. (JŽ) Štirinajsta I lovorika med dvojicami I Gold Coast: Pred sydoey-sim turnirjem pa se je Sre-^tnikova veselila zmage v jonkurenci dvojic. V finalu irnirja z nagradnim skla-pm 133.000 evrov je sku-'aj z zmagovalko turnirja ■t^ ^sameznicami, Rusi-Dinaro Safino, s 6:3 in 4 ugnala češko-rusko na-izo Iveta BeneŠova - Galina i. zmaga med dvojicami. >oseiek kariere Robnikove Kranjslca Gora: Na vele-:a]omu svetovnega pokala ipskih smučark za 43. Zla-' lisico je bila najboljša Slo-»nka Mateja Robnik iz LuČ ! izidom kariere in 17. me-:om, Ana Drev iz Šmartne-S.ob Paki pa je zanjo zao-^la za S mest Devetnajst; ma Robnikova, članica ma-tjorskega Branika, je dru-ič v karieri osvojUa točke •■etovnega pokala. (DŠ) Spodrsnilo Alposu Pred 12. krogom 1. A slovenske lige za košarkarje smo napovedali tri zmage naših ekip. A je žal spodrsnilo Šentjur-čanom na Obali, s čimer so se pripeljali v neugoden polož; v boju za ligo za prvaka. Oslabljeni do težke zmage Laščani so v Škofje Loko odpotovali brez prvega organizatorja igre Andreja Mačka, ki je poškodovan, in po pričakovanju imeli veliko težav z v tej sezoni zelo dobro ekipo Loke kave. Domačini so namreč odlično zadevali za tri točke in bili ves čas v boju za zmago v zelo izenačenem srečanju. V samem fi-nišu je nato odločila večja zbranost igralcev Zlatoroga pri izvajanju prostih metov, tako da je tesna zmaga odšla na Štajersko. Pri Laščanih je znova odlično zaigral Jack Ingram, ki je ob 62-odstot-nem metu iz igre dosegel 33 točk in imel še šest skokov. Seveda je bil trener Zlatoroga Zoran Martič zadovoljen: »Pričakovati smo težko tekmo in predvidevanja so se izkazala za povsem upravičena. Gostitelji so v prvem polčasu za tri točke zadevati kot za stavo, mi pa smo jih z agresivno obrambo ob koncu prve polovice dvoboja in v celotnem drugem polčasu vendarle zaustavili in nazadnje zasluženo zmagali. V zaključku tekme smo piko na i postavili z natančnim izvajanjem prostih Dober začetek, slab konec Šentjurčani so v Koper odpotovali optimistični, prepričani v novo zmago. To se je kot upravičeno pokazalo na začetku, saj je Alpos že po Poden dosegel 10 točk za Laščane. uvodnih desetih minutah vodil za 15 točk in nato prednost še povišal na +20. A v nadaljevanju so se stvari spreobrnile. Igre Šentjurča-nov je bilo naenkrat konec, mlada domača ekipa pa je z agresivnim pokrivanjem ulovila priključek. Nato sta se ekipi v zadnjem delu menjavati v vodstvu, v zaključku pa so Šentjurčani naredili vse preveč napak, kar so igralci Kopra znati kaznovati in do-segti nepričakovano zmago. S porazom si je Alpos pok- ril n stop v ti- Presenetiti v Žalcu go za prvaka, kajti čaka ga težko delo do zastavljenega sezonskega cilja. Ima namreč neugoden razpored, v katerem doma gosti vse ekipe z vrha lestvice (z izjemo Kraškegazidarja), odhaja pa h konkurentom za prvih sedem mest. Po srečanju v Kopru je bil trener Alposa Dam- jan Novakovič zelo razočaran: »Ne želim žaliti košarkarjev Kopra, a tokrat smo izgubiti s slabšo ekipo. Breme favoritov je bilo za nas pretežko, še enkrat smo pokazati, da v primeru, če prvi polčas odigramo zelo dobro, v nadaljevanju nimamo veliko možnosti, Ko nas tekmeci dohitijo, izgubimo glavo, kar se nam je pripetilo tudi tokrat. In to nas je pripeljalo do poraza.« Maščevanje uspelo Elektra je upravičila vlogo favorita v Sežani in z zanesljivo igro prišla do nove zmage, ki jo je že popeljala v zgornji del tabele. Od začetka so Šoštanjčani zaigrali na vso moč, kontrolirali tako rezultat kot igro in prišti do pričakovane zmage. Znova je bil sijajen Blaž Ručlgaj, ki je ob 24 točkah zbral še 13 skokov, odlično mu je asistiral Marjan Vidovič (17), ki je dosegel pet trojk, Trener Elektre Esotech Bojan Lazič je priznal: »Domačini so biii kljub težavam, ki jih pestijo, trd oreh. A smo si hitro priigrati prednost in jo nato ob nekaj manjših padcih brez večjih težav zadržali. Ključni za zmago sta bili naša dobra igra pod košem in kontrola obrambnega skoka. Naredili smo zelo dober posel.« Vboju za prvih sedem mest in ligo za prvaka je še vedno devet moštev. Zanesljivi so že Helios, Zlatorog, Slovan in najverjetneje Krka, medtem ko za preostala tri mesta čaka pet ekip velik boj. Med Elektro, ki je zdaj peta, in Koprom, ki je deveti, je namreč samo zmaga razlike, zato bo vsaka zmaga zelo pomembna za oba naša preostala predstavnika, za Alpos in Elektro. Spodrsljaji namreč niso več dovoljeni, niti v naslednjem krogu, ko gosti Alpos Sežance, Elektra pa v derbiju Novomeščane. Zlatorog pa ne bi smel imeti pretežkega dela na gostovanju pri Kranjčanih. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Rokometašice Celeie Žalca so na prvi tekmi 3. kroga pokala EHF gostovale pri madžarski ekipi Klskunha-las in srečanje izgubile s 27:36. Na odmor so odšle s štirimi zadetki zaostanka, v drugem delu pa so popustile in Madžarke so v 44, minuti povedle za 10 golov. Do konca srečanja so Zalčanke na trenutke sicer zaigrale dobro, vendar visokega zao- JUTEKS M JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC Stanka niso zmogle nadoknaditi. »Potovali smo 9 ur, v polni dvorani je bilo šeststo vnetih navijačev, saj je to njihov edini šport. Nasprotnice so bile višje, hitrejše, močnejše in tudi boljše. Začetek smo dobro odigrati, parirali Ma-džarkam, ob koncu prvega polčasa pa so naredile delni izid 4:0. V drugem polčasu pa so znova naredile velik delni izid, celo 6:0 in nam ušle na deset golov,« je povedal trener Aleš Rlipčlč, ki je pohvalU predvsem Majo Korun, ki je zadela osemkrat, in Nino Jeriček, ki je prispevala dva zadetka manj, ter dodal: »Zagotovo se ne bomo predali. Ce bomo popraviti obrambo in odigrati še bolj borbeno, lahko pripravimo presenečenje.« TONE TAVČAR JASMINA ZOHAR Pinni prihaja Novi trener nogometašev CMC Publikuma bo Pavel Pinni. Primorec bo v naslednjih dneh podpisal enoin-polletno pogodbo, v kateri še želi nekaj popravkov. Pimii jf z Gotico osvojil tn zaporedne naslove državnega prvaka. Dolgo je odlašal z odločitvijo po pontjdbi Publikuma, šele ko je uvidel, da ne bo selektor slovenske članske reprezentance, pn je sprejel končno odločitev. Priprave celjskih nogometašev se bodo začele šele ^PANORAMA Ü KOŠARKA 1.ASL 12. krog: Koper ■ Alpos Šeru- . t, ;izr86:80 (11:26,36:46,60:67); O Terrel 23, Moro 21; Kadič 20, & Hunt 19, Koštomaj 18, Novak ' ' 7, Palčnik 6, Knišič 5, Ribežl 3, Sebič 2, Loka kava ■ Zlalo-rog 80:82 (25:23, 44:38, 56:61); Eržen 34, Skok 13; Ingram 33, Nuhanovič 13, Williams 11, Stojakovič 10, Mali 6, Cumič 5, Horvat 4, Kraški zidar - Elektra 64:79 (12:21, 33:45, 51:65); Meden 17, U-zarevski 14; Ručlgaj 24, Vidovič 17, Nedeljkovič 12, Kune 10, poršek 8, Jeršin 6, Mihalič 2. Vrstni red: Helios, Zlatorog 23, Slovan, Krka 20, Elektra, Alpos, Zagorje, Loka kava 18, Koper 17, Kraški zidar 15, Postojnska jama, Triglav 13. 1.BSL 12. krog: Celjski KK - Hrastnik 73:63 (17:9, 37:32, 55:48); Petrovič 23, Ambrož 20, Gri-ianc 11, Sotošek 10, Šarlah 5, Zdovc, Senica 2; Godicelj 17, Tbšek 15, Grosuplje - Hopsi Polzela 77:86 (12:24, 27:46, 53:64); Markovič 21, Božič 19; Čatovič 17, Tajnik 16, Vujasi-novič 12, Jovanovič 11, Rizrnan, Pungartnik 10, Podvršnik 5, Vaši 3, Kobale 2, Cerknica - Rogla Zreče 80:103 (25:26, 41:53, 61:84); Kobe 18, Strle 15; J. Bro-lih 32, Sivka 27, R Brolih 11, Horvat, Remus 8, Čovič 6, Ti-linger 5, Jereb 3, Pogladič 2, Pe-Xiov\čl.Bežigrad-hi)njice79:68 (16:23,41:36,56:45); Klepo 19, Dokič 15; T Keblič 16, Ribič 12, Gačnik 11, Novak 10, M. Keblič, Ravnihar 6, Dobrin, Mirt 3, Šmidl.Vretni red: Nova Gorica 24, Hopsi 23, Rogla 20, Ü-tija, Bežigrad, Konjice, Radenska 18, Celjski KK, Hrastnik. Jan-če 17, Cerknica, Trbovlje 16, Grosuplje, Grosuplje 15, Kolpa 12. 2. SL - vzhod 11. krog: Lastovka - Tferme Olimia 82:85, Rogaška ■ Slovan mladi 109:85, Ruše - Nazarje 84:62, Ilirija ■ Prebold 137:77. \Yslra red: Medvode 21, Rogaška 20, Terme Olimia 18, Ježica, lUrija 17, Ruše 16, Slovan, Lastovka, Nazarje 15, Prebold 11. 3. SL - center 10. krog: Pakman Celje - Trzin 91:76. Vrstni red: Krka mladi, Pakman 19, Stražišče 18, Bistrica 26, Gorenja vas, Trzin 14, Podbočje, Krvavec 13, Kranjska Gora, Loka kava 12. ROKOMET Pokal EHF 3. krog, prva tekma: Ki-skunhalas - Celeia Žalec 36:27 (16:12); Kocsik 7, Ilyes 5; Korun 8, Jeriček 6, Levani-č S, Kobal 4, Čerenjak 2, Potočnik, Bojovič 1. 1. SL (ž) 9. krog: Zagorje - Celje Celjske mesnine 20:27 (9:15); Gu-besch 8, Jelšvar 5; Kikanovič, Stipanova 6, Jankovič 4, Zorko, Šon,Majcen3. FiUpoviČ2, Vrstni red: Celje Celjske mesnine 16, Krim 14, Ptuj 10, Skofja Loka, Kočevje 9, Celeia Žalec 8, Inna Dolgun 7, Brežice 6, Olim-pija 4, Zagorje 2, Izola 1, ^^Sportni ^ KOLEDAR SREDA. 10.1. št. 3-9. januar 2007 l.SL (ž), 9. krog: Cdeia Žalec - Škofja Loka (18). šič f^OTROSKI ČA50PI5« Še malo božiča čeprav je veseli december že za nami in s tem tudi božič, smo dobili kar nekaj vaše pošte s članki, v katerih pišete prav o dogodkih v tistem prazničnem času. Da v pusti januar vnesemo malo prazničnosti, jih objavljamo. Kot vsak teden pa vas tudi tokrat vabimo, da z nami berete knjige. Prejšnji teden smo vam nanizali nekaj predlogov, zdaj pa je vaša naloga, da le izpolnite glasovnico za svojo najljubšo knjigo in jo pošljete na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Ibdi ta teden smo izžrebali dobitnika skodelice z Miškom Knjižkom. Tokrat našo nagrado dobi Ana Marija Koželnik iz Celja. Čestitamo! Praznične delavnice »Zdaj je čas, ko se dobre želje selijo iz srca v srce. Z veselim pričakovanjem začenjamo pot, na kateri bo vsak dan pustil svojo sled.« v času, ko se prižgejo praznične lučke, ko v naših domovih diši po cimetu in sveže pečenih piškotih, smo v Podružnični OŠ Kostrivnica pripravljali praznične delavnice. Zbiraii smo recepte, ustvarjali »sladke kotičke«, pravljične dežele ter se pripravljali na druženje s starši, ki smo ga izvedli v predprazničnem tednu. Delavnice, v katerih smo gnetli testo, oblikovah piškote in druge dobrote, so vodile mamice in babice. Za njihovo pripravljenost in sodelovanje se jim najlepše zahvaljujemo. Veseli smo bih velikega odziva. Skupaj smo pričarali delček čarobnega pričakovanja, se veselih in sladkah. Vemo, da si bodo otroci ta dan vtisnili v spomin kot nepozabno doživetje in znah morda tudi sami nekoč svojim otrokom prenesti sporočilo: »Božič, to je praznik ljubezni, miru in upanja!« Učenci in kolektiv Podr. OŠ Kostrivnica Božič na Icmetiji Takšen naslov je nosila prisrčna prireditev, ki smo si jo lahko ogledali pred prazniki v kulturnem domu v Vojmku. Učiteljice in vzgojiteljici prvih treh razredov so nas prijetno presenetile. Naši prvošolčki so se za eno uro spremenili v kokoši, prašičke, kravice, goske, zajčke, konjičke, pete-linčka ter prijazno malo miško. Tako nas je prireditev popeljala v svet domaČih živali in njihove želje za božič. Bilo je petja, igranja plesanja in pripovedovanja. Vsi smo uživali ob pogledu na naše malčke in njihove sposobnosti. Vendar, kaj bi nam pomagale sposobnosti otrok, če jih učiteljice in vzgojiteljice ne bi vzpodbujale in jih razvijale v pravo smer. Zato smo hvaležni vsem trem učiteljicam in vzgojiteljicama za njihov trud. Ni tako malo skrbi in dela, da pribhžno 60 otrok postaviš vsakega na svoje mesto, mu izbereš primerno zadolžitev, sam izdelaš kostume, na koncu pa se vse konča, kot je treba. Veseli smo bili vsi v dvorani, pa tudi v otroških očeh smo videli iskrice, ki so govorile: »Ali nisem bila (aH bil) dobra kokoška ali konjiček ...« Hvala vam in mnogo zdravja in moči za naše nadebudneže tudi v novem letu. SR MOJA NAJUUBŠA KNJIGA ie: " Ime in priimek: Noslov: Dovol)vi«n., da so mop podolti jovn«. obtovti««. NOVI TEDNIK IN SVETOVNO PRIZNANA KOZMETIČNA HIŠA AVON NAGRAJUJETA PRVIH 30 NAROČNIKOV, KI SE BO V NOVEM LETU NAROČILO NA ČASOPIS NOVI TEDNIK, BO PREJELO ČUDOVITO AVONOVO URO (ki je iahko tudi primerno darilo za valentinovo). Za zaljubljene čas skoraj ni pomemben, zato ima raza ura le malo oznak, kdaj je jutro in kdaj večer. {uro lahko kupite tudi v prosti prodaji za 11 EUR) Več informacij: Avon, d.o.o.. Vodovodna 99, 1000 LjubEjana, telefon 01 530 94 00 ali www.avon.si wwiiw.radiocelje.coni NT&RC, d.o.o., bo podatke uporablja! samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. HITRO NAROČITE Organizator igre je NT&RC, d.o.o.. Prešernova 19, Celje M ^ ftešernova 19 U 3000 Celje NAROCILNICA Inn in priimik: ^ ^^^ lnieii,oddoiii>no|im.Telitün 041731-787. ¥mmm vante, velikost 72 m^ Informocljepo 20. uri,lelefon491-9770. 46 ODDAM V CEUU oddam opremljeno sobo sumski ženski, poseben »hod, velikost 15 m'. Telefon 0416SM92. 37 GARSOlUERO v centru Celjo oddom.Tele{on 041 66M70. 59 NAJAMEM PAR najame enoinpol ali dvosolino stsno-vanjevCelju.Telefan031 690-550.38 S PRODAM KAVČirosed, sedežno,zamnovoltio omaro, pograd,mlio Itd. prodom.Teleion 051 424-303. ' 61 TRAJNO zsrečo peč Emo, 41 EUR in plinsko peč brez jeklenke, 25 EUR, prodam. Telefon 5732-245. lio PRODAM >F0SNE«,iovor,suhe,d5cm,prodani.(ena po dogovorv. Telefon 03> 266-725. PRODAM PONI žrebičko, starega 7 mesecev, Izredno majhne rasti, poceni prodam. Telefon 041 264-132. L1453 DESET tednov staro teličko, lisoste pasme, prodain.Telefon{03)734-7673. L7 PSE, mladiče, pasmo ameriški slofort terier m prašiče, zelo ugodnoprodom. Telefon 031 664-286. 28 TELICE simenfalke, primerne za osemenitev, po izbiri, prodom. Cerovec 25, telefon 5461-025,031 309-362. 7759 ŠEST jagenjčkov, zo zakol filinadalinjo rejo, prodam.Telefon041 369-397. L3 PlUŠIČE, težb 150 kg, hranjene z domačo kuhano hrano ali polovice, prodam. Telefon031 221-243. š7 PRAŠIČAzazabl,od90dol80kginsuho drva, prodam. Telefon (03) 5795-025. 60 rEDi 21 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja i sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo maliil ogiasov, osmrtnic in zalival za toriiovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petl(ovo izdajo pa toreit do 17. ure. lEUmsmmUlko.aorolOdnlinllOln pruiiča. prodamo-Telefon (03) S792-315. S9 PI»9ČAJ50kgalipoUie,|iii>loni.Telih (on 031 512-369, 56 roLOVI(Oolio!legoprorii.,<.zokol,teien no ekoliniitihpiolom. Telefon 579-22S6,0316«790, Sio PRAŠlUzozoHJomntirei., lein 200 kg,p[oilomo.felefon04l 60U01, BIKU slvio, stoiego 3 mesece, prodomo, Telefon 103)5725-115. ž 5 PRAŠKE,nsnotoposmo,100 dol20 kg, zfl nodnilnio rejo oli inkol, prodnmo. Telefon 03154«53. Si3 lEUČKI, ISO m 200 k| li poni koblliio, prodom. Telefon 041 763.720. LB »IKICE,rioveinbekho|loi>(imetlškl leghom),dokozono..|boli»..m.., prodolomo no formi Rolo pri Šemprh trovsokdolovnlkod>.dol7>re.od 22. Iiniorio noprel. T.lefoo 700-1446. 68 vrhoniko leglo, iipllerre, lel..ltont, ro7gllslene,soclalmrone, prodom. Ceno po dogovoru.Telefoir (02) 8235429 |lloido],04039IW. C PODARIM ANGIEŠKO psičko, posmo hrt, podorim Te-loforr 5771-514. « EH KOŠARICA IIIUeiOBEUIII[«OZElJs.p. „^PtBIllVOHfi 3311 Žil« P0N.m-7.M-im 50 SCFTA •7.00-15.00 umetno gnojila kan SOkg 9,69 (popu^priMkiipu večjih količini npk sadjarski 10,01 e sančnična semena Skg 3,33 em vakuniski aparat smartvac 133,l2eur TOčkeza irakuinfranje ad O.IZeurdalje ' Kupcem pri nakupu i2braniti izdelkov nad 25 sur podarimo dobropis v VTednosti 10% od nakupa m IL VB(IVEt,731el,no«ihr!o«opodezelio, neki|zenrliiiolepopob|nlnoüre žensko, ki br se preselilokflIemo-Telefon »31 586-356- ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO nolobrja in osebo za pomoč v strežbi. PizzerijoVerdi-VerdiGtiže 125, telefon 04) 602^93. Takoj zaposlimo izkušenega avtomehanika l2 Celja, Žalca. Šempetra ali okolice omenjenih krajev. Zaposlitev je redna, nudimo pa korektno in dobro plačilo. 031 /612-222 NEŠI(IOPUENA|obolko,tls,|ibolčillnitn-skl,žgon|e in nleče vino, prodom-Tele-fon041 866-611,pol9-oii- 31 MODAM PKAŠIČA, težkega 300 kg in domače suhe solome, v okolici Rogaške Slah'ne, prodom. Telefon 03174M51. 29 ZARADI povečanega obsega dela redno zoHlniovoznikeCitiEkotegorijezo prevoze po Sloveniji in Evropi, pretežno yiia.Zoželene$oizkušnje.Vsizoinle-resirani,pokličite po telefonu 040458-585oli pošljite pisne pranje za delo Ro naslov: Groki, d. 0.0,, Železarska testa 2, Šlore. r^ Inf. 03/425-61-50. Jakoma, d.o.o.. Mariborska c. 44. Cetje. Zdaj se spoä^ izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zapne so utrujene oči. le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice TEREZIJE ANTLEJ iz Šmarjete 22 pri Celju (12.10.1918-18.12.2006) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala osebju travmatološkega oddelka bolnišnice Celje za pomoč v najhujših bolečinah. Zahvala velja g- župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Sivki za poslovilne besede, pogrebni službi Veking ter sodelavcem TC Merkur Hudinja in Logistike iz Celja. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sinova Franc in Tone z družinama, hčerke Silva, Fanika in Marija z družinami, vnuki in pravnuki Ne mine ura, dan in noč. med nami vedno si navzoč. V naših srcih Ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože krasijo in svečke Ti v spomin gonjo. V SPOMIN 9. januarja 2007 bosta minili dve leti, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast, svak in brat IVAN PINOSA iz Bevkove ulice (1933-2005) Hvala vsem, ki s toplo mislijo v srcu postojite ot njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji mO, trgovino in gostinstvo, d. o. o., Ljub- ZAPOSLIMO sodelavk tjansko t. 28, Šentjur zaposli dekle oli njem no področju študentko za strežbo v bistroju. Telefon 04175(H)I2. Š7 novodstvoinknfh ;d.o.o.,Sedrež3, 3270 Loško, teiefon 041 322-flB9,(03) Cenjene življenjepise pošljite ns info@arais.si. Alii Oolinat, rp., Kldiüeva 2/b, 3320 Velefije Telefon 040 897-639, 041 839-983, Elita£kspres,d.o,o.,Bevke34,1358 Log pri Brezovici. Organizira strokovni posvet glede novo sprejetega zakona: Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), kije stopil v veljavo 29. decembra 2006. Posvet bosta vodila predstavnika AAinistrstva za promet Vlade RS. Posvet bo v petek, 19.januarja2007,ob 16. uri, na sedežu ZŠAM, Slomškov trg I v Celju. informacije in prijave na tel.: 03/425-46-60 in mobitel 041 /674-338. 2pijaevF-Bar V NAŠI enoti Celje flu (03) 7054800,040 431-563, Demon, s.p„Porižliel45fl,Broslovče. p Iskrenifantje iičejo preprosta, zvesta dekleta, Mnogo Jih je, zato puiv ce, pozabite na razočaranja ter Jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Leopi^d Oreiiiili.i,p.,ft>l5r.i«vM 85, Pelmiii. A v SPOMIN SLAVKI ŠKEDEU roj.Agrež (1919-2006) Minilo je leto in še en dan, ni te več, te čakamo Vsi tvoji Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala je le bolečina in tiha solza večnega sporni- V SPOMIN Minevajo štiri leta, kar je prenehalo biti tvoje srce. FRIDERIK-FRICJAGER Ul. Franja Malgaja 5. Šentjur Hvala vsem, ki mu prižigate svečke na njegovem prezgodnjem grobu. Žena Marjana in sin Benjamin Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina. v SPOMIN MARIJI SELIČ iz Tmega pri Kalobju 6. januarja je minilo 10 let, kar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Njeni domači Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom. a tiho, brez slovesa, odšel si v tihi dom. v SPOMIN 8. januarja 2007 je minilo 15 let, kar si odšel od nas, dragi mož, ati, dedi in tast FRANC BELEJ iz Šentjurja Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žena Silva ter otroci Sonja, Sabina in Robi družinami ZAPOSLIM voznika z izpitom C in E kategorije zo vožnje pretežno Avstrijo-Sloveni-jo. Telefon 041 735-258. Avtoprevozniš-tvoMnrjonLenošek,s.p,,Porižljel4a, d GOSPODU Antonu Klenovško se opravičo-lemzBizgoratlene besede. Milan Z. 17 9. januar 2007 - PROTIBOlICiNSKA Bownoyo terapijo; tero-pi|o nevroloških bolnikov po Bobolbu; Toino kitojskn medirinsko in sproslttvr^ no mosožo v Preboldu. Niroolo 031 637-788. Promo, d. O.O., Skozi goj 19, Prebold. 774» V SKRBNO vnrstvo spreimem vet molčlutv. Tolefon 131 430.510. «nloioČretnik, Jenkovn31,Celie. 25 22 [^borj^DELA mm. Ml Prosta debvna mestu objavljamo po podalkiA Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne tkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedem in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: ■ na domaä strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www-ess.goii. si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. riboF! -lipermarket Tuš, Mala cesta 128, 3000 Ce- UPRAVNA ENOTA CEUE z oseb v metu. . 200: S, 3000 Sara taksi, pn ritved.o.o..h Celje; čiščenje poslovnih prostorov; do 16. 1. 2007; Vrbanet d.o.o,, Arnače 27, 3320 Velenje. Pomočnik mesarja pomočnik mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib. čiščenje hladünih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 1. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje. Hipermarket Tuš. Mariborska cesta 128, 3000 Celje; pomočnik mesarja, rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: za Mesnico Nova vas; do 12.1.2007;EngrotuŠ d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Nova vas, Ulica mesta Grevenbroich U, 3000 Celje. Obdelovalec kovin pomočnik v proizvodnji panelov, del. mesto je v tovarni EHO v Štorah; do 19. 1. 2007; EHO d.o.o.. Elektrika, hladiiništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Laško. Bolniški strežnik bolniški strežnik, čiščenje, razkuževanje opreme in prostorov ter pripomočkov za nego in oskrbo; do 12.1. 2007; Dom ob Savinji Celje, Jurčičeva ulica 6, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v montažni delavnici. delo zajema montažo, varjenje in delo s stroji; do 12. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Staneiova ulica 4, 3000 Celje. Bolničar bolničar; do 12. 1. 2007; Dom ob Savinji Celje, Jurčičeva ulica 6, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) komisionar, skladiščenje, komisioniranje blaga, prevzem in odprema blaga, razporejanje blaga po skladišču, skrb za red in čistočo v skladiščnih prostorih; do 12. 1. 2007; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; oblikovalec kovin, delo v večji proizvodnji, kjer boste opravljali delo z različnimi stroji; do 12. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik vožnja po Sloveniji in okoliških državah; do 22. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mesar mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 16. 1. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje. Hipermarket Tuš. Mariborska cesta 128, 3000 Ce- mesar. rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov; Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: za Mesnico Nova vas; do 12. 1. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje. PE Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11. 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik. servis sani, štirikolesnikov, vodnih sku-terjev; do 18. 1. 2007; Ski & Sea d.o.o. Ceije, Mariborska cesta 200a, 3000 Celje. Elektrikar energetik vzdrževalec; do 19.1.2007; Maksim d.o.o.. Trgovsko in storitveno podjetje. Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje. Elektrikar telekomunikacij spajanje in meritve optičnih vlaken ter ostala montažna dela na optičnih kablih; do 12. 1. 2007; Krajnc Igor s.p. Teharje, Katel, Slance 4, 3221 Teharje; meritve na optičnih vlaknih, obdelava tehnične dokumentacije; do 12. L 2007; Krajnc Igor s.p. Teharje, Katel, Slance 4, 3221 Teharje. Zidar zaključna dela v gradbeništvu, izdelava fasad, sobosli-karska dela, zidanje, polaganje keramike, brušenje, izolacije fasad, čiščenje gradbišča; do 7.2.2007; GradnjeGio d.o.o., Ljubljanska cesta 62. 3000 Celje; izvedba manj ših zidarskih del, prenova poslovnega prostora; do 27 L 2007; Porta-B, Linhartova ulica 18, 3000 Celje. Voznik avtomehanik 1. 2007; Celjske mesnine d.d., Avtopark, Cesta vTrnov-Ije 17, 3000 Celje; voznik tovornjaka C in E kategorije po Sloveniji; do 20. 1. 2007; Gratours d.o.o. Škofja vas, Škofja vas 30c, 3211 Škofja vas. Voznik avtobasa voznik avtobusa; do 7. 2. 2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20. 3000 Celje. Skladiščnik skladiščnik v poslovalnici, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vioge na naslov; Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 1. 2007; Engrotuš d.o.o. Prodajalec prodajalec svetovalec II; do 16. 1. 2007; Bofex d.o.o., Merkur skupina Big bang mega Celje, Bežigrajska cesta 16. 3000 Celje; prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16.1.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; • prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; vloge na naslov; Engrotuš d-O-O-, Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: za Mesnico Nova vas; do 12.1. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje. PE Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11, 3000 Celje; prodajalec delikatese v PE Mesnica Nova vas, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: za PE Mesnica Nova vas; do 16. 1. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11, 3000 Celje; prodajalec blagajnik za PE Mesnica Nova vas, skrb za ure-jenost prodajnih polic, vrši-tev delnega gotovinskega in-kasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o,, Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: za PE Mesnica Nova vas; do 16.1.2007; Engrotuid.o.o. Celje, PE Supermarket "Riš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11. 3000 Celje; skladiščnik, voznik viUčar-ja (gradbeni material in keramika); do 12. L 2007; Hoj-nik d.o.o., Proizvodnja, trgovina in storitve, Leskovec 15, 3202 Ljubečna; prodaja gradbenega materiala in keramike; do 12. 1. 2007; Hojnik d.o.o.. Proizvodnja, trgovina in storitve, Leskovec 15, 3202 Ljubeč- zastopnik, zbiranje naroČil pravnih oseb za objave in oglase v produktu podjetja, delo je terensko na območju Celja; do 20. 1. 2007; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana. Stegne 3. 1000 Ljublja- Natakar pomoč v strežbi; do 16. 1. 2007; Društvo motoristov in kampistov. Ulica I. Celjske čete 29. 3230 Šentjur; delo v strežbi v urejenem in dinamičnem okolju v okolici Celja; do 12. I. 2007; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce- natakar, strežba pic, ostale hrane in pijače; do 12. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba monter sejemske opreme in šotorov; do 16. 1. 2007; Biro Ogis d.o.o. Teharje. Teharje 56, 3221 Teharje; komercialist na terenu, prodaja avtoservisnega materiala, delo v Celju; do 7. 2. '2007; Förch d.o.o.. Cesta v Gorice 10 a, 1000 Ljubljana. Elektrotehnik serviser, opavlja servise računalniške in komunikacijske opreme na terenu, komunicira z obstoječimi kupci in pomaga pri rešitvi nastahh težav; do 22. 1. 2007; Manpower d.0.0.. PE Celje. Stanetova ulica 4. 3000 Celje; poslovodja, dogovarjanje za posle s končnimi kupci in drugimi poslovnimi partnerji, naročanje blaga, skrb za zaloge in priprava ponudb, vodenje zaposlenih in odgovarjanje za posle; do 22. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Kemijski tehnik komercialist na terenu, trženje in prodajo plastičnih granulatov in kartonske embalaže, pridobivanje novih strank ječin osovzobsto-; do 22. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Gradbeni tehnik vodja montaže, zagotavlja nadzor in ukrepanj e tako, da se delo izvaja usklajeno, kakovostno in v skladu z zakoni in predpisi, z zakonom o varnosti pri delu ter požarnem redu. predlaganje uspešnosti izvedbe planov, proizvodnje in projektov, usklajevanje; do 22.1.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. TYgovinski poslovodja prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo, del. mesto v Celju; do 12. 1. 2007; ITU Sports fashion d.o.o. Ljubljana, Brn-čičeva ulica 13. 1231 Ljubljana - Črnuče. Ekonomski tehnik prodajalec svetovalec I; do 16. 1. 2007; Bofex d.o.o., Merkur skupina Big bang mega Celje, Bežigrajska cesta 16, 3000 Celje; računovodja, opravljanje knjigovodskih, računovod- obračun plač, izvajanje vseh zakonsko določenih nalog s finančnega področja, do 19. 1. 2007; TCC franscommer-ce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje; računovodja II; do 16. 1. 2007; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist zapotrošniški material in računalniško opremo, pripravlja ponudbe, skrbi za poslovne dogovore, opravlja telefonsko in elektronsko prodajo; do 22. L 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celj. mostoj /ahiiz )bmočje Celja; do 3.2.2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19. 1000 Ljubljana. Administrativni tehnik sodelavec v sprejemni pisarni, vročevalec sodnih pošiljk; do 19. 1. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik nega starejših; do 12. 1. 2007; Dom ob Savinji Celje. Jurčičeva uüca 6. 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik. iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 3. 2. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celja; do 3. 2. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana. Kržičeva ulica 3. 1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja, območje Celja; do 3. 2. ca d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3. 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba finančno računovodska dela, knjiženje, plačila, kadrovska evidenca, finance; do 16. L 2007; Inka - impex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22. 3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost poslovoc^a, vodenje celotne trgovine, skrb za zaloge, naročanje novih materialov in odgovarjanje za posle, nadzorovanje in koordiniranje zaposlenih v smeri učinkovitosti in uspešnosti pri prodaji; do 22. 1. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Komercialist (VSŠ) komercialist metalurgije, prodaja in nabava izdelkov metalurgije; do 27. 1. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje. Višji upravni delavec vodja urada predsednika sodišča, višji pravosodni sodelavec; do 19. 1. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova uhca 22, 3000 Ce- Univ. dipl. ekonomist vodja prodajno servisnega centra; do 12. 1. 2007; Avto Celje d.d.. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje. Doktor medicine zdravnik specializant iz ginekologije in porodništva, izvajanje dela po programu specializacije; do 12. 1. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova uüca 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist patologije zdravnik speciahst patolog, postavljanje diagnoz na osnovi kliničnih obdukcij (mikroskopsko in makroskopsko), odvzemanje materiala za preiskave, analiza preiskav in določanje diagnoz, dajanje sodno izvedeniških mnenj, mrliško pregledna služba; do 15. 1. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Osnovnošolska izobrazba čiščenje poslovnih prostorov; do 16. L 2007; Vrbanet d.0.0.. Arnače 27, 3320 Velenje. Voznik šofer vlečnega vozila v mednarodnem prometu; do 16.1.2007; Terbovšek d.o.o.. Okonina 45.3333 Ljubno ob Savinji. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 12.1. 2007; Zabreznik Janez - Av-toprevozništvo. Dol 32,3342 Gornji Grad. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba odnašalec, odnaša steklene izdelke, po potrebi hladi in odbija steklene izdelke, čisti in pospravlja delovni prostor ter pospravlja orodje in skrbi, da se izdelki pri vlaganju v hladilno peč ne poškodujejo. delo v Hrastniku; do 11. 1. 2007; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Trdinova uhca 9,1000 Ljub- Elektrikar energetik elektroinštalacijska dela -moški; do 19. 1. 2007; Elstor CO, elektroinstalacije, trgovina, storitve d.o.o., Radob-Ije 6, 3270 Laško. Elektroinštalater skladiščni manipulant; do 12. L2007;EHOd.o.o.. Elektrika, hladiiništvo in ogrevanje. Brezno 7a, 3270 Uško. Ekonomsko komercialni tehnik prodajalec, poslovodja; do 12. 1. 2007; Metronic - komet d.o.o. Trbovlje. Trg svobode 20. 1420 Trbovlje; terenski zastopnik; do 27. 1.2007; Mind Drago Zupane s.p., Globoko 8 č. 3272 Rimske Toplice. Inž. strojništva vodja projekta, vodenje izgradnje, izvedbe hladilnih sistemov na objektih doma m vtujini;dol2. 1.2007; EHO d.o.o., Elektrika, hladiiništvo in ogrevanje, Brezno 7a, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec stroja II, delo v treh izmenah na izsekoval-nih strojih v večji proizvodnji, odgovorni ste za končno kontrolo izdelkov; do 12. 1. 2007; Celje, J inpower , PE -a ulica 4.3000 Mizar monter pohištva; do 13. 1. 2007; Pušnik Srečko-M. mizarstvo. Pod Stenico 2. 3205 Vitanje. Avtomehanik avtomehanik; do 16. 1, 2007; Gradbeništvo Full d.0.0. Slov. Konjice, Celjska cesta 14, 3210 Slovenske Ko- Zidar vzdrževalec za hišna opravila, pospravljanje, pleskanje, zidarska dela in manjša popravila; do 16.1.2007; Pekarna Težak d,o.o,, Cesta na Roglo 4. 3214 Zreče. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 7. Z. 2007; Izletnik Celje d.d.. PE Slovenske Konjice, Liptovska ulica 15. 3210 Slovenske Ko- Prodajalec prodajalec, vzdrževalec na bencinskem servisu OMV v Slovenskih Konjicah; do 12. 1, 2007; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovska ulica 45, 3210 Slovenske Ko- lOV! TEDNIK 23 . Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu, Avstrija; do 12. 1, 2007; Haložan d.0.0. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3,3210 Slovenske Konjice; voznik kamiona v mednarodnem prometu; do 16. 1. 2007; Kohne Peter s.p., Av-toprevoz, Zbelovo 19, 3215 Loče. Administrativni tehnik administrator; do-7. 2. 2007; Fijavž Borut s.p., Av-toprevoz, Bukovlje 1, 3206 Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Ko- do 3 2007; Gori. : pri S Farmacevtski tehnik delo v komerciali, prodaja potroškega materiala bolnišnicam; do 20, 1, 2007; AMS meding d.o.o. Šentjur, Ljubljanska cesta 6, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant ' pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih ska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 3. 2. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. lesarstva vodja proizvodnje, načrtovanje, organizacija, kontrola in usklajevanje dela vproi-zvodnji, načrtovanje novih tehnoloških postopkov in razvoj izdelkov; do 12. 1. 2007; Alpos, mizarska proizvodnja d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Inž. strojništva za energetiko vodenje poslovnega procesa na področju pregledovanja opreme pod tlakom in energetskih sistemov; do 29. 1. 2007; Simes d.o.o. Šent- ivarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali r. Prost iško48,3230Šent- razrezovalec lesa za vzdolžni rez; do 16. 1. 2007; Grand Corporation Založnik d.o.o., Prepuž 16,2316 Zgornja Lož-nica. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osnovnošolska izobrazba delavec v parketami za enostavnejša dela; do 27.1.2007; Parketarna Jager d.o.o. Šentjur, Proseniško 14,3230 Šent- strežba pijač in hrane; do 7, 2. 2007; Popaj Oliva društvo Šentjur, Proseniško 88, 3230 Šentjur. Natakarski pomočnik strežba pijače v F Bartj 2000 Štore in v Kavarni Center v Šentjurju; do 12.1.2007; Žurej Franc s.p., Gosünstvo Žurej, Javorje 32, 3263 Gorica pri Slivnici. Klepar-krovec pomoč pri krovsko kleparskih delih, del. mesto v Šentjurju; do 24. 1. 2007; Fen-dre Srečko s.p., Kleparstvo Fendre, Ulica Kozjanskega odreda 23,3250 Rogaška Sla- Natakar strežba pijač; do 12. 1. 2007; Bohorč Marjan s.p.. Gostišče Bohorč, Ulica Dušana Kvedra 44. 3230 Šentjur. Lesarski tehnik upravljalec CNC mizarskega stroja, branje načrtov, skic mizarskih izdelkov; do 16. 1. 2007; Kupec d.o.o.. Proizvodnja, trgovina in storitve. Gorica pri Slivnici 30a, 3263 UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Grajeni delavec gradbena, dela; do 16. 1. 2007; Asllanaj Hismet s.p.. Zidarstvo, Spodnje Negonje 23, 3250 Rogaška Slatina, Avtoklepar avtoklepar avtoličar; do 22. 1. 2007; Žgajner - Žis d.o.o. Rogaška Slaüna, Zgornje Negonje 36a, 3250 Rogaška Slatina. Avtomehanil avtom . 1. 2007;Žgajner-Žis d.o.o. Rc gaška Slatina, Zgornje Negonje 36a, 3250 Rogaška Slati- Zidar montaža PVC stavbnega pohištva in obdelava s knau-fom; do 16. 1. 2007; Narat Srečko s.p., Izdelva orgelskih piščali. Cesta na Boč 2,3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodaja rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo; do 17.1,2007; Uh Friderik s.p.. Trgovina - rez. deli za kmet. in avto mehanika, Rimska cesta 22, 3240 Šmarje pri Jelšah; prodaja , 325[ Spodi vtodelo Sečovo Natakar strežb^vlnkalii Kavama lager; do 12- 1- 2007; Šket Anton -Sestav, kovinsko-pla stičnih elementov, Predenca 23a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Logoped logoped; do 16. 1. 2007; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška uüca 15,3250 Rogaška Slatina. Dipl ekonomist (VS) priprava poslovnih načrtov in vloge za pridobivanje sredstev za zagon novega podjetja; do 13.1. 2007; Tehnološki park Posavje d.o.o.. Ulica Jožeta Šavriča 2, 8257 Dobova. Profesor angleščine poučevanje angleščine in slovenščine; do 12. 1. 2007; Osnovna šola Lesično, Lesič-no 5, 3261 Lesično. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica sesta ; do 1 2007; Gorenje d.d.. Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje; obdelovalec pločevine IL; dol2.1. 2007; Gorenje d.d., Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje; delo v fitnesu in občasna pomoč v piceriji; do 19. 1. 2007; Grobelnik Miran s.p. Bistro, Okrepčevalnica Skala, CestavBevče 6. 3320 Velenje; sobarica; do 12. 1. 2007; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; pomožna dela v gostinstvu; do 23.1.2007; Klemene Franc s.p.. Zeleni bar, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje; voznik tovornega vozila; do 16- 1- 2007; Svikart Rudi s.p., Lokovica 23, 3325 Šo- pomožna dela; do 7. 2. 2007; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba pralec vozil, pranje vozil ročno in s pralnimi avtomati; do 12. 1. 2007; Avto Velenje d.o.o.. Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Natakarski pomočnik strežba hrane in pijače; do 19. 1. 2007; Lukačič Branko s.p., Šalek 15, 3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) pomožna ključavničarska dela; do 31. 1. 2007; Kovina-les d.o.o., Lokovica 102, 3325 Šoštanj. Mizar krovsko-tesarska dela; do 16. 1. 2007; Vegrad inde d.o.o., Cesta Simona Blatnika 5, 3320 Velenje. Avtoklepar avtoklepar, demontaža in montaža karoserijskih delov, popravilo delov; do 12. 1. 2007; nju projektne dokumentacije; do 3. 2. 2007; A Velenje, Cesta na Vrtače 23,3320 Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 17. 1. 2007; Adriatic Slove-nica d.d., PE Maribor, Jadranska cesta 25 a, 2000 Maribor; prodajalec; do 12. 1. 2007; Fori Tinko d.o.o., Prešernova cesta 1, 3320 Vele-. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 3. 2. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, Srednja strokovna ali splošna izobrazba vodja maloprodajnega področja, poslovodja; do 16. 1. 2007; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje, Univ. dipL ekorwmist za denarništvo-finance računovodja, popolnoma samostojno opravlja delo na področju računovodstva, vodi, organizira in izvaja knjiženja in usklajevanja knjigovodskih evidenc v glavno knjigo, analitične evid, dobaviteljev, kupcev in stroškovnega knjigovodstva; do 18. 1, 2007; Skaza Igor s.p., Selo 17, 3320 Velenje. Univ. dipL ekonomist specialist samostojni računovodja revizor; do 12. 1. 2007; Apo vizija d.o.o., Lokovica 18 c, 3325 Šoštanj- UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica strežba pijač; do 27. 1. Nedeljko s.p., idbeništvo, izdelava in sa-;ija,Polzela205,3313Pol- 200: ., Lo- kovica 6, 3325 Šoštanj. Avtoličar avtoličar, ličenje in barvanje vozil; do 12.1.2007; Novak Milan s.p., Lokovica 6, 3325 Šoštanj. Prodajalec zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave in oglase v produktu podjetja, delo je terensko na območju Velenja; do 20. 1. 2007; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana. Stegne 3, 1000 Ljublja- Strojni tehnik vodja enote vzdrževanje; do 23. 1. 2007; Domstan d.o.o.. Koroška cesta 48. 3320 Velenje. Gradbeni tehnik računalniška obdelava načrtov arhitekture na področju visokih (tudi nizkih) gradenj v 2D prostoru, vizuali-zacija načrtov v prostoru 3D (render.,.-za delov3Dpro-storu možna priučitev v podjetju). pomoč pri sestavlja- proizvodni delavec; do 12. L. 2007; Novem car Interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec. Pomožni delavec sestavljalec opreme za motoma vozila, del. mesto vPre-boldu; do 12. 1. 2007; Saps d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. Ključavničar ključavničarska in varilska dela pri proizvodnji kotlov in drobilnikov; do 23. 1. 2007; Ogrevanje Sedeljšak d.o.o., Prapreče 25, 3305 Vransko. Sfrugar kovinostrugar za delo na univerzalni stružnici; do 23. 1. 2007; Ogrevanje Sedeljšak d.o.o., Prapreče 25, 3305 Vransko. Orodjar zahtevna orodjarska dela, izdelava orodij za avtomobile; do 2. 2. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Šivilja šivilja, krojač; do 12. 1. 2007; Acman d.o.o., Partizanska pot 5. 3325 Šoštanj. Slikopleskar slikopleskar za mešanje barv, pleskanje; do 3.2.2007; Dar-zam d.o.o., Matke 73, 3312 Prebold. Prodajalec skladiščnik viličarist, prevzem in izdaja strešne kritine; do 16. 1. 2007; Aretta d.o.o. Žalec,-Ulica talcev 1, 3310 Žalec; zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave in oglase v produkm podjetja, delo je terensko na območju Žalca; do 20. 1. 2007; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3. 1000 Ljubljana. Natakar strežba pijač v lokalu Ti-tanikvŽalcu;do 12.1.2007; Kosaber Željko s.p.. Termix, Cesu Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur; strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do ] 1.2007; Ukšini Ana s.p., E BMW, Pečnikova ulica 6, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 16. 1. 2007; Ferme Stanko s.p.. Avto prevozništvo, Li-movce 7, 1222 Trojane. Elektrotehnik prodaja el. materiala v pro-' dajalni; do 16.1.2007; Epros d.o.o. Braslovče, Parižlje 35, 3314 Braslovče. Ekonomski tehnik administrator V. za izvajanje nalog pisarniškega poslovanja, administriranjebaz podatkov, vodenje evidenc, posredovanje telefonskih pogovorov; do 12.1.2007; Upravna enota Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žaiec. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist za prodajo blaga na terenu; do 16. 1. 2007; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec; poslovni tajnik za admini-stratvna in računovodska dela; do 22. 1. 2007; Ogrevanje Sedeljšak d.o.o., Prapreče 25, 3305 Vransko. Giinnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 3. 2. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. prometa za cestni promet prometnik, organiziranje in posredovanje prevozov v mednarodnem prometu; do 12.1.2007; Draganovič Enes s.p.. Transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Ekonomist za denarništvo, finance, računovods- sodelavec v oddelku financ in računovodstva; do 22. 1. 2007; Saps d.o.o.. Mestni trg 5, 3210 Slovenske Konjice. •Was«. ^^ NaroČite Novi tednik, ' preden bo prepozno! Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje naročnike in vse, ki bodo naročilnico poslali na naš naslov do vključno sobote, 13. januarja. Podjetje NT&RC,d.u.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisne inagen- cijsko-tržni Naslov: Prešernova 19,3000 Celje. lelefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 410.^2, Novi lednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150.97 SIT) petkovega pa 1.25 EUR (299,55 SFF). läjnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.09 EUR (1.599,05 SFF). Za tujino je letna naročnina 170.26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakdjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Telefon studia (za oddaje Odgovorna uredidca: Tatjana Cvirn. raaio^nt-rc.si. Namestnica odg. ur.: Ivana StamejCič- t-maU v studiu, inlog-radio Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški UREDNIŠTVO prelom: Igor Sariah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: Milena Brečko-Poklič, Brane www.minjadesi^.cnmE-mailuredništva: tednik@nt-ic.su Rozmari Petek, Urška Selišn E-mailtehničuegauredništva tehnika.tediiik@nt-rc.si Simona Solinič. Dean šuster AGENCIJA Opra v Novem tedni ia tfženje oglasne^ p KU lu tvadiu Celje ter nudi osiaie agencijsKe stontve. Pomočnica direktoria in vodja Agencije: Vesna Le-jie. Organizacijski vodja; Franček PungerCič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek. Alenka Zapušek, Marjan Brefko Telefon: (03)42 25 190 Fta: (03)54 41 032, (03)54 43 511 prejem oglasov po elekL pošti: ^encija@>nt-rc.si še 9 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročniici Novega tedniiia Pri žrebanju bomo upoštevali vse dosedanje naročnike in vse, ki bodo naročilnico poslali na naš naslov do vključno sobote, 13. januarja. Playboyeva zajčica iz Celja Katja Ajster ima 20 let, šolala se je na Gimnaziji Poljane, v Ljubljani spoznala Celjana Damirja in se preselila k njemu v center mesta ob Savinji, v Rim-Ijanko. Lani aprila je bila na naslovnici Playboya, je med sedmimi zajčicami, ki se bodo v mesecu maju potegovala za naslov najboljše. S tem se je tudi neposredno uvrstila v finale tekmovanja Miss Hawaiian Tropic, kjer pa... »Tam želim zmagati,« je začelo ambiciozno in samozavestno dekle, ki jo po prvem vtisu krasita dve odliki: fotogeničnost in razkošno oprsje. Med pogovorom pa prikupna in komunikativna mladenka sproščeno razkriva, kaj vse jo zanima. Rada bi bila pevka, zato se jeučilapri nekdanji operni pevki Leli Radovan. Napisala je besedilo za Katja Ajster svoj prvenec, pesem ca Braneta Zormana po-Everytime in jo tudi za- snela skladbo skupine pelaterprijetnopresene- The Beatles Across the tila. Prej je v studiu su-i- universe za gledališko predstavo. Še leto ali dve se ne bo usmerila v študij - mika jo novinarstvo, saj želi uspeti. Morda tudi v oblikovanju spodnjega perila. «Potrebujem nekoga, ki bi uresničil moja snovanja in bi sešil tako, kot sem si zamislila. Predvsem košarice za prsi. Za velike prsi. Da ne bi bilo potrebno dekletom kupovati na oddelku za babice. Vse več je generacij deklet z večjim oprsjem!« Odkar se spomni, je občudovala Playboy. »Še vedno gre za tabu, saj ni veliko mladenk, ki bi se slekla za javnost. A če so fotografije vrhunske, potem je vse drugače. Tudi vašemu fotografu so lepo uspele,« je pristavila, potem ko je zaključila vadbo vTop-fitu, kjer skrbi za svoje telo in se obenem pripravlja za naslednja tekmovanja. »Moje mere so 120-70-100. Ne obremenjujem se o idealu 90-60-90, saj je po moje že izumrl. Mis Slovenije? Zdaj je prepozno, saj sem že bila gola, a tam ne bi imela šans. Zaradi oprsja ...« In kako se je sploh začelo? »Prišla sem na Bur-do in dejaia, da bi se rada slikala za Playboy. Sprva so obnemeli, potem pa so me vzeli pod lupo in kasneje smo se dogovorili. Cena? O tem se ne govori, mdi pogodbe so tajne.« Katjo ste lahko opazili, ko je stregla v kavarni Mestnega kina Metropol, sedaj je v Terra caffe v Vojniku. »Gostinstvo me veseli, saj je dinamično in zanimivo, pa še zaslužim nekaj. Uspelo mi je priti v verigo zajčic in tudi ko bom stara 80 let, bom še vedno Playboyeva zajčica.« DEAN ŠUSTER Foto; ALEKS ŠTERN Kdo je oče Zlatka Zahoviča? Pred kratkim je bilo v zvezi z iskanjem novega nogometnega selektorja, pa tudi trenerja celjskega moštva, spet veliko govora o Zlatku Zahoviču. V Mariboru smo zato obiskali Ju-sufa Zahoviča, očeta igralca z največjim številom nastopov in golov v zgodovini slovenske reprezentance. Rodil se je 14. apriU 1944 v vasi Šare, ki leži med dvema najlepšima planinama v Srbiji. Med Zlatiborom, ki velja za srbsko turistično letovišče s smučišči in jezeri ter mnogimi naravnimi in umetnimi gorskimi znamenitostmi, in planino Golija, ki je znana po svoji neokrnjeni divjini, Skozi vas teče edinstvena reka, imenovana Ljudska reka, ki velja za eno najlepših na Balkanu. Jusuf je že od malih nog sanjal o športu. Bil je drugačen od vaških otrok, saj je zvečer zaspal z nogometno žogo. V osnovni šoli je dosegel republiški rekord v šprintu na sto metrov. Z nogometom se je začel aktivno ukvarjati pri štirinajstih letih, ko se je z družino preselil v takratni Titov Veles v Makedoniji. Vpisal se je v srednjo poklicno tekstilno šolo in začel igrati nogomet v prvi ligi za klub FK Keramičar. Pri devetnajstih je odšel v Carigrad igrat nogomet, vendar se je moral zaradi zapletov z Nogometno zvezo Jugoslavije vrniti v Makedonijo. Takoj so ga poslali v vojsko - v Obrenovac, kjer se je spoprijateljil z dvema Mariborčanoma (eden je igral nogomet za Branik Maribor, drugi za Sladki Vrh), ki sta bih ključni osebi, da se je takoj po vojski preselil v Maribor, v upanju, da bo igral za Branik. A ker je bil ta v tistih časih (zaradi znanih afer) v finančni krizi, mu ni mogel nuditi profesionalnega igranja (igral je sicer prijateljske tekme za Sladki Vrh), zato se je zaposUl kot tekstilec. , Triizmensko delo in družina (v tistem času se je poročil) sta ga zavirala pri nogometu. Nato se je leta 1971 rodil prvi sin Zlatko. Iste^ leta se je odločil, da bo nepoklicni trener pionirjev v Nogometnem klubu Pobrežje, kjer je zelo hitro dosegel pozitivne rezultate - leta 1974 so bili prvaki mariborske regije. Iz istega moštva prihaja danes devet bivših slovenskih reprezentantov - Zaho-vič. Kotnik, Križan, Binkovski in drugi. Že pri treh letih je Jusuf Zlatka jemal s seboj na igrišče. Takoj se je videlo, da ima fant talent. Pri sedmih letih je Zlatko začel aktivno trenirati pod očetovo taktirko in vzhajal enajst let. »Otrokov razvoj in talent je treba spremljati. Če je le možno, morajo biti treningi redni, točni in da nudijo otroku nenehne novosti (tekme z različnimi klubi na različnih krajih). Zelo pomembno je, da otrok vzljubi klubsko barvo in žogo,« pravi Jusuf Zahovič. Jusuf ima iz drugega zakona še hčerko, ki se je aktivno ukvarjala s tenisom, in sina, ki se je namesto športu posvetil študiju. Danes Jusuf živi kot upokojenec s tretjo ženo Dragico v Mariboru in je ponosen očka in dedek. ANJA PAJTLER