Matice slovenske
za
Uredil dr. E. H. Costa,
predsednik Matice Slovenske.
Založila in na svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
1872.
Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.
■ ■
' ■
. . '  • •■■■■ ■ ■ ■
■
MATICE SLOVENSKE
za
<■
—■ G3SgB>—»-
Uredil
dr. E. H. Cosla,
predsednik Matice Slovenske.
S 27 podobami.
*
Založila in na svitlo dala
MATICA SLOVENSKA.
/v* <>yy
1872.
Natisnil J. Rlaznik v Ljubljani.
in
■
Matice slovenske
v Ljubljani
za leto
1871.
Sestavil Anioni Lesar,
odbornik iu tajnik Matico slovensko.
Letopis 1871.
1
Životopisne črtice
odličnih udov Matice slovenske.
Priobčuje Anton Lesar.
\.
Matija Debeljak ,
gimnazijski profesor, mecen Matice slovenske.
(rojen 15. februarija 1807. 1., umrl 18. oktobra 1867. 1.)
Komu neznana je resnica, da so slavni možje in veliki dobrotniki le redko nasejani med narodi?
Slavne možake jaz tukaj imenujem vse, ki svojemu narodu, kakor si že bodi, kažejo in gladijo pot do prave, vzvišene in blagodejne omike.
Podobni so ti možje prijaznim zvezdicam, ki narodu razsvit-ljajo noč dušne temote, inili luni, nočni kraljici, ki nateza na-se, mogočnemu solncu, ki ga greje in vzbuja na delavnost.
Oni so pa tudi podobni marljivim bučelicam, ki mu sladko hrano, duševno ali materijalno, nabirajo za dan strada in glada.
Slavni možje so narodu vzor, po kterem hrepeneč naj posnema njihovo djanje; oni so največi dobrotniki vsakemu narodu.
Narod, ki ne pozna, ne časti in v spominu ne hrani svojih slavnih mož in dobrotnikov, ni jih vreden.
Da-si tudi je omenjena načela za neovrgljivo resnico sprejelo vse človeštvo, vendar se prerado zgodi, da se slavni možje po vrednosti cenijo še le po smrti, saj tudi po solncu, čegar vrednost nam nikdar ni neznana, prav hrepenevamo še le tedaj, kedar so nam je že dolgo zakrivali črni oblaki. Od tod menda obča prikazen, da se slavnim možem še le po njihovi smrti stavijo spominki kakoršni koli, bodi-si kameneni, bodi-si slovstveni. Ta prikazen se pa d& razlagati tudi od tod, da so vrstnikom najlepši spominik njihova
1 *
budilna in vzorna'dela, ki jih gledajo, rekel bi, z lastnimi dušnimi ali telesnimi očmi, toraj jim ni treba družili spominkov. Vse drugače je pa za potomce, ki niso bili priče njihovega zanimivega djanja. Za-nje je mikavna vsaka še tako mala črtica iz njihovega življenja.
Med možmi, ki so si pridobili pravico, da njihov spomin nikdar ne zgine izmed slovenskega naroda, sveti sc Matija Debeljak in to po vzorni ljubezni do svoje ože in širje domovine, Slovenije in Avstrije, do svojega slovenskega naroda in njegovili bratov Jugoslovanov.
Njegovo ime je po njegovih velikodušnih darovih sicer že z zlatimi črkami zapisano v knjigah slovenskih in jugoslovenskih izobraževalnih zavodov; malo, da ne rečem nič, so pa znane okoliščine njegovega življenja. Da se kolikor mogoče zvedo in žive ohranijo potomcem, gre v prvi vrsti dolžnost slovenski Matici, kteri je zapustil petinko svojega nemalega, z marljivostjo in varčnostjo pridobljenega premoženja. Te dolžnosti in neprecenljive koristi životopisov si svest je njen odbor koj po Dcbeljakovi smrti sklenil, naj se sestavi in v Matičinem „Lctopisu“ objavi njegov životopis ter mu pridene njegova podoba, ako je kje dobiti.
Prvi poziv, naj bi oni, ki jim je bil znan M. Debeljak, Matici priobčili črtic iz njegovega življenja, donesel je malo sadu.
Ker se po tej poti ni bilo nadjati, da pridemo do životopisa njegovega, zato je Matičin odbor po nasvetu dr. II. Razlaga v XXI. svoji skupščini 31. maja 1871. 1. pisatelju teh vrstic dal nalog nabirati črtice, jih potem strniti ter tako sestaviti njegov življenjepis. Ker sta mu pri nabiranji omenjenih črtic pomoč obljubila dr. E. H. Costa in dr. Jer. Zupanec, zato je radostno sprejel častni ta posel.
Vspeh tega poz vedo vanj a je bil ta-le:
Pred vsem naj povem, da se mi ni hotelo posrečiti, da bi bil zvedel za Debeljakovo podobo, nobeden njegovih prijateljev in znancev, med ktere štejem tudi sam sebe, sc ne ve spomniti, da bi bil kedaj videl njegovo sliko; ne bodem se toraj motil, ako rečem, da je ni na svetu. Ta misel sc tudi vjema z značajem ranjcega Debeljaka, ki je najrajše nepoznan in sam za-se živel iu na tihem podpiral vse blage namene in slovenske zavode.
Ker se iz podatkov, ki sem jih prejel, ne dado do pičice razjasniti in določiti vse okoliščine njegovega življenja, zato sem tega mnenja, da najbolj vstrežem prijateljem životopisov, ako jim od be-
sede do besede navedem, kar sem izvedel ali sam ali od njegovih znancev, izmed kterih imenujem:
a) Primoža Keinec-a, škofjeloškega mestnega župnika;
b) Janeza Debeljaka, župnika v Preddvoru, bratovega sina ranj-
cega Matija Debeljaka;
c) gospodičino Kristino Lavrinovo, pri ktere starših je bil M.
Debeljak domač učitelj njenih bratov.
Dalje hočem priobčiti pismo, ktero je M. Debeljak dan pred svojo smrtjo v laškem jeziku *) pisal svojemu prijatelju in nekdanjemu učitelju Janezu Veladini-ju.
Konečno pa še pridenem M. Debeljakovo oporoko ter priobčim glavne črtice iz obravnave o njej in njegova dela na slovstvenem polji.
. * ^
¥ *
Na desnem bregu Poljanšice, pičic pol ure od Poljan v škofjeloškem sodnijskem okraji na gorenjem Kranjskem stoji' vas Visoko, ki šteje samo 4 posestnike in hiše, in še te so jako oddaljene druga od druge.
V	tej vasci in sicer v hiši številka 2, ki se jej po domače reče „pri Krnišniku", rodil se je 15. februarija 1770. leta Matija Debeljak, kterega je nemila smrt prezgodaj pokosila ne le njegovim sorodnikom, ampak tudi domovini njegovi — Sloveniji.
Tukaj vvedem, karmi je o njem iz župnih knjig in ustnih poročil njegove sestre Katre objavil g. Primož Itemee, škofjeloški župnik:
„Starši so mu bili: Ignacij Debeljak in Helena (Lenka) Kos.
Imeli so sedmero otrok, 4 sinove in tri hčere. Ti so po starosti vvrščeni:
1. France, rojen 30. oktobra 1785. 1. Po dovršenih gimnazijskih in modroslovskih šolah v Ljubljani obrnil se je 1811. 1. k učiteljstvu; 181!). 1. je iz Gorice, kjer je bil začasni gramatikalni učitelj, dobil službo pravega gimnazijskega profesorja v Kopru, kjer je 1828. 1. umrl in zapustil dve hčeri in vdovo, ki se je pa zopet omožila.
2. Marija (Mica), omožena na Hmelincu, mlada umrla brez otrok.
3. Uršula (Urša), rojena 1781. leta, omožena na Logu v loški fari, umrla. Njena vnukinja ima brata marketskega škofa v
*) Tako ravnajo vrli Slovenci. Oni spoštujejo vsak narod, med ktorim 2>vd, ter sc ue<5 njegovega jezika.
severni Ameriki, gosp. Ignacija Mraka, za moža na Logu hišna številka 10.
4. Anton (Tone), 25 let star, neoženjen umrl.
5. Katarina (Katra), rojena 1707. 1., omožena pri sv. Vol-beuku (VVolfgang), vdova, še živi pri cerkovniku sv. Volbenka.
(i. Ignacij (Nace), rojen 28. julija 1802. 1., posestnik na očetovem domu na Visokem, umrl 30. septembra 1848. 1.
7. Matija, rojen 15. februarija 1807. 1.; krstil ga je kaplan g. Jož. Lavrenčič.
Matija je bil doma trd za uk, še navadnih molitvic mu niso mogli vbiti v glavo. Bil je pa priden pastir, na paši je ljubil samoto, po domače bi rekli, pust je bil. Brat France, kteri mu jo pozneje skrbel za hrano, je svetoval, Matijo dati v šolo, in tako je že več ko enajst let star došel v Ljubljano. Kot dijak se je ves predrugačil ter se pridno učil. — Učil je pri nekem Lahu deco in z njim je po dovršenih šolah iz Ljubljane odrinil na Italijansko. Z mladega je bil jako varčen ter je vedel privarovani denar sukati tako, da mu je donašal dobre obresti.
Toliko sem zvedel pri njegovi sestri Katri; več ona tudi ne ve. Gosp. župnik v Preddvoru, stričnik ranjcega Matije, morebiti še kaj več ve in bolj gotovega.11
Tu se mi zdi pravo mesto, da povem, kar sem o Debeljakovem šolanji našel v zapisnikih ljubljanske gimnazije.
Zapisnik 1822. leta ga navaja v I. gimnazijskem razredu z izvrstnim vspehom, bil je med 7 izvrstniki šesti; — leta 1823. je brati v II. gimn. razredu le z dobrim vspehom; — 1. 1824. ga ni bilo na ljubljanski gimnaziji; — a zapisnik 1825. 1. hrani opombo: „Prišel iz Kopra (menda kjer je njegov brat France bil gimnazijalni učitelj) z odličnimi redi v vseh predmetih11; — leta 1825. je z izvrstnim vspehom dovršil IV. in 1. 1826. V. gimnaz. razred. — Od tega razreda dalje ni najti njegovega imena niti v gimnazijskih niti v licejskih zapiskih.
Izpovedi njegove sestre Katre, ki smo jih ravnokar brali, in naznanila njegovega stričnika, ki je kmalu navedem, nam dade povod misliti, da je omenjene tri šole dovršil ali v Benetkah, na kar meri njegovo laško pismo pisano Veladiniju, pozneje navedeno, ali v Milanu. Nekdo mi je sicer pripovedoval, da ga je prva pot iz Ljubljane peljala na Dunaj, kjer je bil učitelj v nekem osobncm šolskem zavodu. (?)
Poslušajmo, kaj nam o Debeljaku ve povedati njegov stričnik, preddvorski župnik, Janez Debeljak:
„Rad bom tudi jaz, njegov stričnik, svojo hvaležnost do njega vedno skazoval zarad mnogo meni skazanih dobrot. Srčno me veseli, da ga tudi domovina visoko časti, prišteva v vrsto svojih naj-večih dobrotnikov ter želi njegovo ime oteti pozabljivosti iz tega namena, da ga v hvaležnem spominu ohranijo in v ljubezni do drage nam domovine posnemajo tudi prihodnji rodovi. V znamenje svoje hvaležnosti in ljubezni do ranjeega strica bi mu tudi jaz rad majhen spominek postavil s tem, da Slovencem priobčim nekoliko znanih mi črtic iz njegovega življenja, nadjajoč se, da se najdejo še drugi častilci njegovi, kteri mojim vrsticam dostavijo, kar meni vedeti ni moč. Na ta način morda pridemo do njegovega životopisa.
Izmed 4 bratov in 3 sester bil je Matija najmlajši in kakor tak odločen, da kedaj prevzame očetovo posestvo, obstoječe iz precej velicega zemljišča in mlina. Njegov najstarejši brat France je bil profesor na ljubljanski gimnaziji, na zadnje pa v Kopru, kjer je umrl 1828. leta. Ker je pri svojem bratu Matiji zapazil lepe duševne zmožnosti in tudi veselje do šole, pregovoril je očeta, da so že 14 let starega Matijo, ki je bil že prav dober ovčar, poslali v šolo, kjer je prav dobro napredoval. — Kot petošolec je dobil ponudbo , ali ne bi hotel iti v Benetke za domačega učitelja (s kom, jaz ne vem povedati, vedela pa bode morda gospodičina Lavrinova, ktere mati mu je bila velika dobrotnica). Ondi je privatno nadaljeval šole, dokler ni napravil izpita za profesuro. — Služil je najprej, ako prav vem, v nekem mestu (v kterem? ne vem) na „Lago di Como“, potem dvakrat v Benetkah, najdalje pa v Milanu, kjer je 1818. leta bil prvikrat pregnan po Lahonih in je čez Švicarsko bežal in tudi srečno pribežal v Beč, od koder mi je (dijaku 4. gim-nazijalnega razreda) pisal v Ljubljano. Po zadušeni vstaji na Laškem podal se je nazaj v Milan, kjer je ostal do 1859. leta. — Po nesrečnem izidu laške vojske istega leta dal je za vselej slovo Lombardiji, v kteri je preživel najlepša leta svojega življenja, s pridnostjo in varčnostjo si pridobil lepo premoženje, pa tudi zavoljo zagrizenega sovraštva Italijanov zoper Nemce (Avstrijance) prestal mnogo strahu in nevarnosti. — Bil je potem še nekoliko časa gimnazijski profesor v Vidmu, dokler mu ni bilo dovoljeno podati se v pokoj. Vsega skupaj bil je profesor blizo 30 let, kakor mi je sam pravil. —
Kar je pri njem posebne hvale in posneme vredno, je ravno ljubezen do domovine in maternega jezika. Ta ljubezen mu ni ugasnila ni za trenutek, da-si tudi je moral dolgo živeti daleč od domovine. Mlad deček sem sicer še bil', ko je bil enkrat o velikih šolskih počitnicah prišel obiskat svoje matere, toda dobro se še spominjam, s kako marljivostjo je bral slovenske pesnike, Vodnika, Prešerna in druge. V poslednjih letih pa koliko je denarja potrošil za slovenske knjige! Skoro je ni knjige, v novič natisnjene, da si je ni omislil. Zarad mnogoletnega bivanja na Italijanskem ni imel velike spretnosti niti v govorjenji niti v pisanji slovenskem *), vendar je ves gorel za svoj materni jezik, zato me je tudi prosil, naj bi mu vselej le slovenski dopisaval, češ, da se sam bolj in bolj izuri v njem. Blagega njegovega srca mi skoro ni treba popisovati, kajti ves narod slovenski, še več, vsi Jugoslovani, ga v tem oziru poznajo po lepi oporoki, vsled ktere jim je zapustil vse svoje ne malo premoženje. — Pa že tudi v življenji mu je bila skrb za omiko slovenskega naroda. Vpisal se je bil že zgodaj k družbi sv. Mohora za dosmrtnega, v Matico slovensko koj v začetku njene osnove za ustanovnega uda z zdatnim doneskom 240 gold., bogato je podpiral mene in tudi druge mhulcnče, ki niso bili celo v nobeni krvni zvezi ž njim. Lahko bi o tem govoril g. France Levstik, pa tudi še kdo drugi.
Nikakor tudi ne smem zamolčati njegove blage ljubezni do matere, ktere je skoro vsako leto obiskat prišel. Ako je na rojstni kraj prišedši zvedel, da mati niso zadosti postreženi, bil je užaljen do solz in pri odhodu jih je vselej srčno priporočal svojemu bratu Ignaciju, mojemu očetu.
Tudi svojih sorodovincev v oporoki ni pozabil, kajti vložil je dijaško ustanovo s 300 gold. letnega vžitka za sorodnike, in ko teh ne bi bilo nikogar v šolah, za učence Poljanske župnije.
Lahko bi še kaj povedal v njegovo čast in slavo, ako bi treba bilo; menim pa, da že iz tega kratkega popisa se razvidi, kako blag človek je bil ranjki Matija, in kako prav imajo možje, vneti za blagor svojega naroda, da pozabljenosti otmejo ime moža, ki je djansko ljubil svoj narod.
Naj njegov spomin blaži srca njegovih rojakov ter jih spodbuja k enakemu djanju!“
*) Oti kod neki? Saj sc jo šolal v tistem času, ko se v šolali ni smela spregovoriti slovenska beseda.
O službovanji nam najnatančniše podatke podaja gospodičina Kristina L a vri nova. Njena pismena izpoved se glasi tako-le: »Profesor Matija Debeljak je okoli 1880. leta za domačega učitelja sinov (iz prvega zakona) mojega ranjega očeta, tedanjega pozivnega svetovalca, poznejšega dvornega svetovalca in predsednika kriminalne sodnije, Jožefa Lavrina, prišel v Milan ter je ob enem nadalje vaje svoje študije, več let učitelj ostal v naši družini.
Dovršivši svoje učenje je prvo službo v S on dri o dobil za učitelja nemškega jezika in literature.
Po nekoliko letih je bil s povikšano plačo prestavljen v Como; od tod je čez nekaj let dobil profesuro nemškega jezika in literature na liceji v Benetkah, kjer je ostal blizo 3 leta; iz Benetek mu je bila ista profesura podeljena na Milanski liceji, kjer je ostal do 1848. leta. Vstaja tega leta in vojska s Piemontom ga je pregnala iz Milana, kamor se je po srečno dovršeni vojski zopet povrnil jeseni istega leta. V Milanu je ostal do vojske 1850. leta, od koder je bil v isti službi začasno prestavljen v Benetke, in ko se služba istih predmetov sprazni v Vidmu, prosi za-njo ter jo dobi. V Vidmu je ostal do 18(16. leta. Zarad bolehnosti je prosil in dobil odpust ter potem živel v Gorici, Ljubljani, Kranji, zopet v Ljubljani, iz ktere se je pod milejše podnebje oktobra meseca 1867.1. podal v Trst, kjer ga kmalu po prihodu pograbi smrt 18. oktobra 1807. leta.“	.f
Da bi saj službovanje izvedeli natanko, pozvedoval je dr. E.
11.	Costa na Dunaji pri ministerstvu za uk. Gosp. sekcijski predstojnik Fidler je bil jako postrežljiv ter je dal iskati v arhivu.— Našli so a ne našega Matijo Debeljaka, ampak Franceta (njegovega brata) ki je bil že 1811. leta med učiteljstvom in 1819. leta iz Gorice kot začasni učitelj za trdno prestavljen v Koper, kjer je 1828 1. umrl in zapustil hčer, kteri je bil iz državne blagajnice podeljen milostni dar. Da, omenjeni dvorni svetovalec je bil še tako prijazen, daje o tej stvari pisal c. k. namestniji v Trst, kjer je umrl Debeljak.
Iz Trsta je odgovoril g. namestnijski svetovalec Jettmar, da ondašnji benečanski arhiv o Debeljaku ne hrani, nego nakaz, da se mu sklicevaje se na ukaz c. k. naučnega ministerstva od G. jul. 1859. 1. št. 10099 odšle v Trstu namesto v Ljubljani plačuje po-čitnina 12G0 goldinarjev.
Tudi c. k. deželne vlade arhiv v Ljubljani o Debeljaku hrani samo dva spisa, s kteriina se mu nakaže popotnina iz Vidma in
ravno kar omenjena počitnina, ki se mu je kakor drugim za čas v počitek djanih benečanskih profesorjev do smrti plačevala v znesku plače djanskega službovanja.
Bilo je misliti, da Videmski gimnazijski arhiv ve Debeljakovo službovanje; pisalo se je tje, a ondašnje ravnateljstvo še toliko ni bilo vljudno, da bi bilo kaj odgovorilo. Ker sc neposrednje ni dalo nič izvedeti, prosil sem g. Andreja Marušiča, gimnaz. profesorja v Gorici, da bi 011 skušal zvedeti, kar meni ni bilo mogoče.
Gosp. Marušič mi pa 16. avg. 1871. 1. odpiše:
„0 Debeljakovi zadevi sem se obrnil do g. Petra Podrieke v slov. Št. Petru nad čividadom (Starim mestom), kteri, vem, da občuje z Vidmom; jaz sam v Vidmu nimam znancev (kateheti so odpravljeni). Kakor kaj izvem, bodem nemudoma pisal.
Tu bode na svojem mestu poslednje Debeljakovo pismo, pisano dan pred smrtjo.
Glasi se tako-le:
Ali’ Illmo. Siij. Cavaliere G i o v a n i V el a d i n i, Ingegnere, Direttore pensionato della gicl I. li. Smola Iieale e Scuola di Nautica a Venetia ecc. ecc.
Mustre Sigr. Cavaliere, amatissimo mio maestro !
Le mie forze, com’ e manifesta, vanno di giorno in giorno scemando, ed io prevedo non piu lontano il tempo, in cui non avro piil libero V uso dei sensi. In mezzo a queste critiche circostanze non saprei afjidare a mani piit, integre, piu sante gl’ interessi miei, clie pregando Lei, degnissimo Sigr. Cavaliere, a voler assumere
V	amministrazione del poco mio peculio, della mia C a s s a a mano. Essa contiene in effettivo, quanto potrti, occorrere pel mio manteni-mento fino alla probabile epoca della mia morte. Etta si compiaceia di amministrare per me (juesto danaro, e se, coperte tutte le spese, comprese quelle dei f unerali, come pure quelle di qualche S. Messa espiatoria, avanza tuttavia qualche resto piil o meno considerevole. La prego di versare tale importo nella Cassa di quell' Autoritcl giudiziaria che si faril incarieata della ventilazione deli' asse ere-ditario. E qui aggiungo esplicitamente, ch’ Elin non deve rendere conto della sua amministrazione a chi che sia, ne alle Autorita Giudiziarie, ne a me stesso, se a Dio nella sua omnipotenza piacesse di ridonarmi la sanitil. Accondiscendo con quella vera operosa cri-stianitil, che tanto distingue il nobile di Lei animo, ottimo Signore,
alla preghiera deli’ infelice suo discepolo clic giustamente si considera in punto di morte, ed il quale abbondenera questo mondo con </nei sentimenti di profonda venerazione e della piil sentita gratitudine che ha sempra jjrofessato a Lei, Egregio Sig. Cavaliere.
T r i c st e il 17. ottobre 1867.
Mattia Debellak m. p.
1’rofessore ginnasiale in disfonibilita.
Da Debeljak omenjenega Veladinija imenuje „mio maestro“ in sam sebe „infelice suo discepolo11, napeljalo mi je misel, da imenovani gospod ve razjasniti nam to razmero. Pisal sem mu toraj ter ga prosil povedati mi, kar v tem obziru in sploh ve o Debeljaku.
Namesto od Janeza Veladinija prejel sem odgovor od njegove sestre Josipine. Zakaj, to pov<5 naslednji list:
,,Dira con tutta ragione ch’ io tardai a riscontrare la Sna lettera, diretta al mio povero fratello. Essendo seritta in tedesco dovetti farla tradure. II mio caro fratello ch' t; morto fino del giorno 18. Maržo 1870. Cosi vedril ch' io non posso corrispondere a c ib ch' egli dessidera. So benissimo che il Debellak, pr ima di tutto fu scolaro di mio fratello, terminati i snoi studj fu nominato Professore di lingua e letteratura tedesca, non posso dire se prima a Como e poi Udine e Venezia, o pure primo Udine. Quando venne traslocato da Venezia a Milano, allora cercb d’ essere messo nel medesimo stabilimento dove vi era il mio fratello, e da quell’ epoca si formb una relazione veramente famigliare, che continuo fino che il Signore lo cliiamb a se in eta di circa 65 anni il giorno 18 ottobre 1867.
Mi protesto colla p ih sentita s tima presentando Li i mieiOsequi mi dichiaro	di	Lei
Trieste 14. agosto 1871.
Umilissima ed Ubbedientissima Serva G i n s e p p i n a V el a di n i.
Oporoka.
Opomba. Našli ste te dve nemški pisani oporoki; ena od 26. decembra 1866. 1. z dostavkom od 15. junija 1867. leta, ki jo je pisal in podpisal sam; — ena pa brez kraja, dno, meseca, leta in podpisa, pisal jo je po narekovanji oporočevalčevi gosp. prof. Jesenko, in sicer zadnje dni pred smrtjo Debeljakovo, zato jo menda ni utegnil podpisati. Pooblaščenca sta pa ravnala po poslednji, če tudi ni postavna, in to s prepričanjem, da je ta res prava njegova zadnja volja bila.
„Moja poslednja volja je, da se po moji smrti vse moje ostalo premoženje obrne tako-le:
Pred vsem naj se ustanovi ustanova za učence (dijake) z letnimi tristo (v prvi oporoki je stalo štiristo in nad to besedo je bil popravek dvesto, pisan s svinčnikom) goldinarji avstr, veljave. Prvo pravico do te ustanove, ki se sme vživati na vseh gimnazijah Kranjskih, imajo moji sorodovinci in sicer od prvega gimnazijskega razreda začenši do dovršenih študij in to tudi oddelčnih študij. Le kedar ni nobenega sorodovinca med prosilci, sme se pri oddajanji te ustanove ozir jemati tudi na druge v župniji Poljanski (v sedanjem obsegu) na Gorenskem rojene, ubožne, dobro nravne in marljive učence. Vživanje te ustanove nesorodnih učencev je omejeno na toliko časa, dokler izmed rodovine oporočevalčeve ni učenca, ki ima pravico do nje. Oporočevalee želi, da pravico, oddajati to ustanovo, izvršuje svctovalstvo (odbor) ljubljanskega mesta. Istino, ki se ima obrniti za omenjeno ustanovo, naj srenja ljubljanskega mesta sprejame za 5'/2 % posojilo, za oskrbovanje naj si pridrži % % in izplačuje po 5 % od zgoraj imenovane istine. Te obresti v sedanjem času nizke, bodo, tako se nadjam, za srenjsko ljubljansko svetovalstvo zadostni vzrok, da sprejame ta oskrbovanje. Ako pa ne bi hotelo sprejeti ta opravek, naj mu obravnalna gosposka stavi še ugodnejše pogoje, toda ne s tem, da bi se znižal letni ustanovni donesek, ampak s tem, da sc iz zapuščine pomnoži istina.
Ako bi za svoje smrti imel posla, naj ta iz moje zapuščine dobi znesek, enak onemu, ki ga je za plačilo že prejel za ves čas svojega nepretrganega službovanja pri meni. To hočem razjasniti z naslednjim izgledom: Posel, ki me je stregel v moji smrtni bolezni, bil je že 3 leta brez pretrge pri meni v službi ter je imel GO gold. na leto, toraj za tri leta 180 gold. V tem primerljeji naj
se po moji smrti poslu plača 180 gold. (Te odločbe nima poslednja oporoka).
Mojo /lato uro z zlato verižico dobodi v spomin moj stričnik Pavel Debeljak, sedaj posestnik na Visokem v župi Poljanski, okraja Loškega na Gorenskem. (V prvi oporoki se to določilo glasi tako-le: „Mojo zlato uro dobodi v spomin moj stričnik Janez, mojega umrlega brata Ignacija sin, ki je sedaj župni kaplan v Šent Vidu pri Zatičini na Dolenskem. — Pristavek: Ozir predstoječega določila o moji zlati žepni uri bodi ta prememba, da je ne dobi moj stričnik Janez, duhovnik, ampak njegov brat Pavel, ki je posestnik na Visokem v župniji Poljanski okraja Loškega na Gorenskem.)
Svoji sestri Katarini, vdovi Šost, sedaj stanujoči pri cerkovniku sv. Volbenka, župe Poljanske, v spomin zapustim srebern križ z razpelom, eno sreberno žlico in eno sreberno žličico; prav tako jej prepustim sedem srebernjakov, namreč šest po petnajst in enega za trideset krajcarjev konv. den., — ki sem jih v spomin prejel od najine ranjce matere.
Kar po izvršitvi zgoraj imenovanih naredeb še ostane moje ostaline, naj se razdeli v pet enakih delov in jugoslavenskim izobraževalnim zavodom v Avstriji izroči tako-le:
ena petinka družbi sv. Moli or a v Celovcu za razširjenje koristnih knjig v slovenskem jeziku;
ena petinka Matici slovenski v Ljubljani; obe imenovani društvi naj se pri sprejemu dedšine za vselej zavežete, vse knjige, ki jih izdaste, vsako leto poslati rojstni hiši oproročevalčevi štev. 2. na Visokem v župniji Poljanski na Gorenskem; ena petinka Matici dalmatinski v Zadru; in dve petinki jugoslavenskemu vseučilišču, ki se ustanovi v Zagrebu.
Moje premoženje je v državnih dolžnih pismih, nekdaj c. kr. lombardsko-benečanskih, sedaj italijanskih, v obligacijah milanskega mesta in v knjižici ljubljanske hranilnice ter sedaj na vsak način znaša nekaj čez 40.000 goldinarjev.
V	Ljubljani 20. decembra 1800.
Matija Dcbellak m/p.,
c. k. gitnn. profesor sedaj v počitku (disponibliteti.)
Zapuščina ranjcega M. Debeljaka bila bi vsled inventarnega zapisnika v Trstu po pomoti, ki jo je odkrila ljubljanska sodnija,
znašala............................................70.618 gld. 35 kr.
po imenni vrednosti laških državnih dolžnih pisem; po odpravljeni pomoti................... 48.408	„	40	„
po pravi vrednosti dne Debeljakove smrti samo	34.704	„	G2	„
po prištetih obrestih do dne razdelitve pa .	.	43.040	„	79	„
Po odbitih vseh obravnovalnih stroških, volilih in davščinah, ki so skupaj zlnašali	.	.	14.242	„	12	„
ostalo je čistega premoženja..................29.398	gld.	67	kr.
ktero se je vsled oporoke razdelilo tako, da je
vsaka petinka dala................................. 5.879 „ 732/s „
Obravnavo je v imenu c. k. sodnije vodil c. k. bilježnik dr. Jernej Zupanec, dedujoča društva pa sta zastopala pooblaščenca dr. E. IL Costa in A. Ldsar, prvi jugoslovansko vseučilišče in dalmatinsko Matico toraj tri petinke, poslednji pa Matico slovensko in družbo sv. Moliora, toraj dve petinki.
Prva dva zavoda sta svoja dela zahtevala v italijansko-državnih dolžnih pismih, poslednja pa sta svojega zastopnika pooblastila prodati omenjene obligacije, za ktere je prejel po . 8243 gld. 91 kr.
M. Debeljak na slovstvenem polji.
Med zapuščino ranjcega M. Debeljaka je bilo tudi nekoliko knjig, in med temi troje, kterim je bil on spisatelj. One so bile prodane, te pa je Matičin poverjenik prihranil Matici, da jih v spomin spisateljeve delavnosti na slovstvenem polji hrani v svoji knjižnici. — Omenjene knjige so te-le:
a)	Ausgewahlte Stiicke aus deutschen Prosaikern, zu Sprach-iibungen fiir Italiener bearbeitet von Mathias Dcbellak, Profesor der deutschen Sprache und Literatur am k. k. Lyceum in Porta nuova zu Mailand. — Mailand bei J oh. Meiners und Solin 1842. —
Ta knjiga šteje 197 strani.
Isti knjigi 4. natisa je naslov:
AusgevviLhlte Stiicke aus deutschen Prosaikern zu Sprach-iibungen fiir Italiener bearbeitet und herausgegeben von Mathias Debellak, Professor der deutschen Sprache und Literatur am k. k. Lyceal-Gymnasium niichBt St. Alexander in Mailand. — Vierte ver-
besserte und vermehrte Auflage. Mailand bei der k. k. Staats-druckerei 1857.
Ta natis šteje 192 strani.
b) ESERCIZJ 1)1 TRADUZIONE DALL’ ITALIANO NEL TE-DESCO RACCOLTI DA M. DEBELLAK PROFESSORE Dl LINGUA E LETERATURA TEDESCA NELL’ I. 11. LICEO Dl TORTA NU-OVA E NELL’ I. R. GINNASIO Dl BRERA IN MILANO. — MILANO TIPOGRAEIA E LIBRE RIA Dl GIUSEPPE REDA ELI i 184:1. — Ta knjiga šteje 103 stranf, in Matica jo hrani v B odtiskih.
c) MANUALE DELLA LINGUA TEDESCA AD USO DEGLI ITALIANI Dl M. DEBELLAK PROFESSORE 1)1 LINGUA E LETERATURA TEDESCA NELL’ I. R. LICEO 1)1 PORTA NUOVA E NELL I. R. GINNASIO 1)1 BRERA IN MILANO. CON UN ESEMPLARE Dl SCRITTURA. — MILANO COI TIPI Dl GIU-SEPPO REDAELLI TIPOGRAFO - LIBRAJO CONTR. DE DUE MURI Nr. 1041, 184G. — Strani šteje ta natis 2G1.
Te knjige hrani Matica še en odtisek drugega natisa, koliki je pa ta, tega ne moremo povedati, ker mu manjka prve pole s popolnim naslovom. Naslov na zavitku mu je pa ta-le:
MANUALE DELLA LINGUA TEDESCA AD USO DEGLI ITALIANI 1)1 M. DEBELLAK. — MILANO, STABILIMENTO CI-VELLI GIUSEPPE e COMP. 1854. Ta natis šteje 25G strani.
*
*	*
To je vse, kar sem izvedel in Slovencem izročam o M. Debeljaku. Ni sicer mnogo, vendar pa toliko, da si vsak čitatelj more naslikati njegov značaj.
Marljivost, varčnost, ponižnost, hvaležnost, ljubezen do sta-rišev in sorodovine, zlasti pa do slovenskega naroda in njegovih bratov Jugoslovenov, ljubezen do Slovenije in Avstrije, — to so biseri, ki nam svetijo iz njegovega življenja,
Naj bi Matija Debeljak našel mnogo posnemalcev!
V	Ljubljani 18. avgusta 1871. 1.
Anton Kos ?
veliki knezoškolov vikarij, slolni prosi, slovenske Malice podpredsednik, deželni poslanec in odbornik ild. ild.
(ltojen 3. junija 1805. 1., umrl 10. decembra 1868.)
Z veseljem sem prijel za pero, da ustreženi obče razodeti želji po kratkem životopisu moža, ki živi' v blagem spominu vseli, ki so ga poznali, moža, s kterim se po vsi pravici sme ponašati slovenski narod, moža, s kterim sem bil devetnajst let v najtesnejši in srčnoprijateljski zvezi.
Kar priobčim v kratkih črticah, vzeto je iz pisem, ki so po njegovi smrti meni prišla v roke, iz župnijskih knjig, iz poročil njegovega še živečega brata Franca Leopolda in iz mojega opazovanja njegovega življenja in delovanja. Moji dodatki, nadjam se, vjemajo se s sodbo vseh, ki so na tanko poznali Antona Kosa.
*	* *
Ob cesti, ki iz Ljubljane čez lepo in veličastno gorensko stran pelje v Belak na Koroško, stoji vas Sava, znana polluardovem rudarskem društvu. Sava se sedaj prišteva v jeseniško župnijo, kranjskogorsko sodnijo in radoliško glavarstvo. V hiši štev. 16. je tekla Antonova zibelka.
France Pavljanski (rojen v Plavžu 26. marcija 1772. L, poročen v Bledu 5. julija 1790. 1., umrl 1. decembra 1839. 1.) in Polona rojena Strojeva iz Grada pri Vidcu (rojena 28. januarija 1770. L, umrla 21. nov. 1839.) bila sta njegova roditelja.
Njegov ded Lavrencij, rudniški oskrbnik v Plavžu (Bleiofen) si je bil okoli 1772. in 1775. 1. kupil gori omenjeno hišo z malim posestvom vred.
Antonovi stariši pak so si s pridnostjo, varčnostjo in previdnostjo pridobili toliko premoženje, da so si 1810. 1. prikupili še grajščino fužinsko (Weissenfels) na Gorenskem. Gostilnica, kupčija z vinom in inodeželskhni pridelki bili so viri njihovega premoženja.
Ugodna lega vasi Save ob cesti ljubljansko-belaški, ki je prebod v Tirole, in bližnje Ruardovo rudarsko društvo z mnogimi delalci od ene strani, od druge pa pomanjkanje drugih enakih početij in njihovo prijazno uljudno obnašanje in poštenost pospeševali so jim obrt in kupčijo. Mati Polona bila je v vsakem oziru izgled gospodinjam, oče France pa gospodarjem. Njuna poštenost, marljivost, previdnost in uljudnost je daleč slovela.
Njun zarod bil je naslednji:
1. Helena, omožena Kerstein, roj. 30. aprila 1792. 1., umrla
9.	februarija 18(i8. 1.
2. Marija, rojena 2. dec. 1794. 1., umrla 5. maja 1798 1.
3. Rozalija, roj. 15. avg. 1797. 1., umrla 2. avg. 1812. 1. v Škofji Loki v nunskem samostanu, kjer se je pripravljala na samostansko življenje.
4. Marija, omožena Zupanova na Bobnu, roj. 25. marcija 1799. 1., umrla 17. sept. 1867. l./w J •	,	7,.
5. Frančiška, roj. 2. dec. 180i. 1., uršulinka v ljubljanskem samostanu pod imenom Ana Marija, umrla 14. aprila 1871. 1.
G. Jera, roj. IG. marcija 1804. 1., umrla 20. aprila 1804. 1.
7. Anton, rojen 3. junija 1805. 1., ljubljanski stolni prošt,
umrl 10. dec. 18G8. 1.
H. France I eopold, rojen 24. maja 1808. 1. — On, najmlajši, je edini, ki še živi in sicer sedaj na otoku blejskega jezera.
Anton Kos se je šolal v Ljubljani. Iz šolskih njegovih spričal, ki leže pred mano, priobčujem naslednje:
Prvi razred ljudskih šol je 1814. 1. dovršil doma na Jesenicah.
V drugem in tretjem razredu je bil v Ljubljani privatni učenec; skušnje je delal na tukajšnji normalki 1815. in 181G. 1. — Šolski nadzornik je tedaj bil kanonik Anton Wolf, od 1824. do 1859. 1. knez in škof ljubljanski, vodja pa prva tri polletja Jan. Eggenberger, četrto polletje pa Andr. Mešutar, poznpje dvorni svetovalec in škof na Dunaji.
Leta 1817. je prestopil na ljubljansko gimnazijo, ktero je vodil France Hladnik.
V prvem gramatikalnem razredu mu je bil profesor France Debeljak (brat Matije Debeljaka), v drugem, tretjem in četrtem (1818., 1819. in 1820. 1.) Jurij Siherl; v petem in šestem (humani-tetnih razredih) l. polletja (1821. in 1822.1.) Jurij Eisler, v šestem 2- polletja pa Luka Martinak.
Letopis 1871.	2
V šestem razredu je obiskaval tudi nauke za domače učitelje. Šolski nadzornik tem naukom je bil kanonik Vrban Jerin, učil pa jih je vodja Andr. Mešutar.
Po dovršeni gimnaziji je prišel na licejo, kteri je bil v mo-droslovskem oddelku vodja kanonik Matej Ravnikar, pozneje škof tržaški. Profesorji so mu bili 1823. I.: Jožef Dagarin, Fr. Richter, Jurij Pavšek, Jan. Krsnik, Elija Rebich; — 1824. 1. pa: Jož. Dagarin, Jurij Zupan, Vrban Jerin, Jur. Pavšek, Elija Rebich, Jan. Krsnik, Fr. Richter.
Ljubezen, ki jo je imel z mladih nog in so mu jo gojili sta-riši do duliovstva, peljala ga je po dovršenih licejskih naukih brez vseh pomislekov v duhovsko semenišče in to na stroške njegovih premožnih starišev.
V bogoslovskcm oddelku ljubljanske liceje, kteremu je bil vodja kanonik Andrej Albreht, pozneje prošt novomeški, bili so mu učitelji:
1825. leta: Jurij Dolinar za cerkveno zgodovino; Jakob Zupan za sv. pismo starega zakona in orientalske jezike.
182G. leta: Jurij Dolinar za cerkveno pravo; Vrban Jerin za sv. pismo novega zakona.
To leto se je učil tudi slovenščine, ktero je prvi učil Fr. Metelko.
1827. leta: Jož. Dagarin za nravno, Tom. Friedrich za verno,
1828. leta: Jurij Zupan za pastirstvo, Jan. Šlakar za metodiko, Fr. Jelovšek za katehetiko.
To leto je poslušal tudi nauk o umnem kmetijstvu, ktero je predaval Jožef pl. Vest, licejski vodja pak je bil kanonik Matej Peterman.
Izmed njegovih součencev naj omenim dveh slavnih mož. Ta sta: prečastiti gosp. Jernej Vidmar, knez in škof ljubljanski, in dr. Ferdinand Zupančič, odvetnik in varli Knafelovih ustanov na Dunaji.
Dve okoliščini bi o teli spričilili utegnili za sedanji čas bit1 zanimivi za mlajše častite bralce. Prva je ta, da so vsa spričila pisana v latinskem jeziku, izvzemši nemška o ljudski šoli in o naukih metodike, katehetike in kmetijstva; druga pa ta, da so ne-kteri profesorji rojstni kraj pisali: Assling (Asslingensis), nekteri pa: Jesenice (Jeseničanus). Razlika, ki se še dandanes nahaja po letnih poročilih naših šol.
Ker sem ravno pri spričilih, naj še povem, da je tudi župnijsko skušnjo 1836. leta dovršil z najboljšim vspehom.
Da sem tako na drobno omenil njegovega šolanja, vodila me je misel, da utegne mlajšim čitateljcm zanimiva biti uravnava naših šol o istem času.
Med prvimi, ki so strižo in štiri niže duhovne rede četrto adventno nedeljo (Ih. dec.) 1824. 1. prejeli iz rok ranjcega kneza in škofa Antona Alojzija Wolfa, bil je naš Anton, bogoslovec prvega leta. Po bogoslovskih šolah, izvrstno dovršenih, je 16. avgusta leta
1828.	prejel red podslužništva, 23. i. m. red služništva, 26. avg. pa je bil 23 let, 2 meseca in 24 dni star posvečen v mašnika.
Prvo, ali po domače novo mašo, je slovesno obhajal na Jesenicah mali Šmaren (8. septembra) 1828. leta. Pridigoval mu je tadanji jeseniški kaplan Janez Justin, umrl 1868. 1. kot župnik na Trsteniku.
Isti mesec in sicer z dekretom od 16. septembra je bil za kaplana poslan na Vače; od tod je bil z dekretom od 30. avgusta 1830. 1. prestavljen v Šenčurij pod Kranjem; 27. januarija 1831. 1. v Idrijo. Že 5. septembra 1832. 1. ga je knez in škof, spoznavši njegovo spretnost, poklical iz Idrije ter ga v svoji pisarnici postavil zanotarija. — 31. decembra 1838. 1. ga je c. k. dvorna lramora za denarstvo in rudarstvo imenovala za mestnega župnika v Idriji, kamor je odšel s knezoškofovim dekretom od 4. februarija 1839. leta; po smrti kranjskega župnika in dekana Jožefa Dagarina bila mu je 14. junija 1850. leta podeljena župnija v Kranji; od tod pa so ga sv. Oče Pij IX. po nasvetu knezoškofa Antona Alojzija Wolfa s pritrjenjem Njega c. k. apost. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. vsled konkordata 17. julija 1858. leta izvolili za stolnega prednika (prošta) v ljubljanskem kapiteljnu, kjer je bil slovesno vmeščen 10. oktobra 1858. 1.
Z dekretom istega dn<5 bil je izvoljen za predsednika škofijske zakonske sodnije in za predsednika prosynodalnih izpraševalcev.
Komaj je preteklo 30 dni, že ga je knezoškof z dekretom od
11.	novembra i. 1. izvolil si za svojega velikega vikarija. V tem dekretu daje mu knezoškof lepo spričilo z besedami: „llinc aciem no-strae mentis in personam tuam dirigentes et de fidelitate, probitate, prudentia, scientia et expcrientia aliisque, quibus polles virtutibus, plene confisi.“
Z dekretom istega dne mu izroči skrb in nadzorstvo nad mla-denškim in bogoslovskim semeniščem.
Z dekretom istega dne mu je bilo izročeno predsedstvo pri konzistorijalnih posvetovanjih o šolskih zadevah.
Ko je bil počil glas, da bode Anton Kos stolni prošt ljubljanskega kapiteljna, bilo je obče veselje in šla je po škofiji soglasna govorica, da si je Anton Alojzij Wolf za to častno službo zbral najvrednejšega in najspretnejšega moža. Pa ne le to, ampak slutilo se je, da v svoji starosti namerava privzeti si ga za škofa pomočnika. In res, ta slutnja ni bila gola domišljija; kajti kmalu potem, ko je A. Kos 11. novembra 1858. 1. bil postavljen za vesoljnega vikarija, morale so se bile začeti na tihem med Ljubljano in Rimom vršiti dotične obravnave, da je Anton de Luca, nadškof Tarški in sv. Očeta poročnik na Dunaji, A. Kosu že 28. decembra 1858. 1. mogel naznaniti, da so Pij IX. Antonu Alojziju Wolfu mi-lostivo uslišali prošnjo, da si sme Antona Kosa privzeti za škofa pomočnika, ter ukazali potem, ko mu bodo zagotovljeni dohodki, novemu stanu primerni, koj pričeti navadno cerkveno preiskovanje (canonicam inquisitionem). Do 3. januarija 1853. leta bila so odposlana vsa pisma, ki jih je treba za to preiskavanje in imenovana sta bila že tudi gospoda, ktera sta več nego deset let poznala Antona Kosa, da se pričo nju vrši preiskavanje in izpraševanje. Naprošena sta bila za ta posel njegova součenca: gosp. Jernej Vidmar, doktar sv. pisma, dvorni ceremonijarij in prvi vodja v zavodu višega izre-jevališča svetnih duhovnov pri sv. Avguštinu, sedanji knez in škof ljubljanski, in g. dr. Ferdinand Zupančič, odvetnik na Dunaji.
Predno pa je bil določen dan za to preiskavanje, dopadlo je Vsemogočnemu s tega sveta po kratki bolezni poklicati Antona Alojzija Wolfa. Umrl je 7. febr. 1859. 1. Njegova smrt je presekala pleteno nit.
Iz te dobe imam v rokah pismo, iz kterega sc nam kaže Kosova ponižnost. Nadškof goriški dr. Andrej Golmajer, ki je jako visoko čislal Antona Kosa, pisal mu je 5. januarija 185!). leta med drugimi to-le:
„Iz Vašega ljubeznjivega pisma od 2. t. m. razvidim, da moja slutnja ni bila neutrjena. Svoja srčna voščila Vam pošiljam za Vaše povišanje. Vaša ponižnost je v tem obziru prevelika in Vaš strah neutrjen, saj bodete pomočnik svojemu škofu, ki ostane, kakor je dosle bil, tudi odšle odgovoren za vse“.
Stolni kapitel, kteremu po cerkvenih postavah gre pravica, po izvoljenem svojem namestniku (vikariji) Skotijo v vseh opravilih izvzem ši le ona, za ktera je treba škofovega posvečenja, vladati po škofovi smrti, 12. februarija 1859. 1. Antona Kosa izvoli za svojega kapitularnega vikanja, da v duhovskem obziru škofijo vlada do nastopa novo-izvoljenega škofa.
Kako neutrudljivo, modro in previdno je vladal škofijo do 1. julija 18(i0. leta, znano je vsi škofiji.
Obravnave za izvolitev novega ljubljanskega škofa pisatelju niso popolnoma znane; toliko pa ve povedati, da je tadanji c. kr. namestnik Gustav grof Chorinsky Antona Kosa dvakrat vprašal, ali ne bi hotel on Antonu Alojziju biti naslednik; toda obakrat ga je Kos prosil, njega med nasvetovanimi ne priporočati Njega c. kr. apost. Veličanstvu, ker čuti svojo nesposobnost za to visoko, odgovorno	in	težavno službo. Ali	je grof	Chorinsky	ustregel Kosovi
želji,	ne	vem, to pa mi je znano, (la	so vsi štirje škofje goriške
provincije, kteri so imeli nasvetovati novega ljubljanskega škofa, med druzimi tudi Antona Kosa priporočali Njega c. k. apostolskemu Veličanstvu.
Prečastiti mil. g. dr. Jernej Vidmar*), Antonu Alojziju naslednik, koj (i. dan po svojem nastopu Antona Kosa zarad njegovih zaslug	in	lepih lastnosti, ktere	skoro z	besedami	Antona Alojzija
Wolfa	hvali, izvoli za svojega	velikega	vikanja,	kar je ostal do
prezgodnje svoje smrti.
Javno delovanje, s kterim se je Anton Kos odlikoval kakor malokteri, ne le kot duhovni pastir, ampak tudi v vseh druzih svojih poslih zlasti kot idrijski in kranjski dekan in šolski nadzornik, ni moglo dolgo prikrito ostati visim oblastnijam. To pričajo mnoge pohvale, ki so mu dohajale skoro leto za letom. Tudi Njega c. kr. apost. Veličanstvu so bile naznanjene mnoge A. Kosove zasluge; zato ste mu došli dve častni priznanji od najvišega prestola. Cesar franc Jožef I. ga je z najvišim odlokom od 11. maja 1851. 1. blagovolil imenovati za častnega kanonika pri stolni cerkvi, z najvišim
*) Rojen v Kranj i 11. avgusta 1802. 1.; v mašni ka posvečen 12. avgusta 1827. L; za knezoškofa izvoljen po Njega c. k. Veličanstvu 6. novembra 1859. 1.; - od apost. sedeža v liimu potrjen 23. marcija 18t50> leta; — na J) u naj i v škofa posvečen 17. junija 1860. 1,; — knezo-skotov sedež nastopil 1. julija 1860. 1.
sklepom od 22. aprila 1854. 1. pa mu podeliti vitežki križ Franc Jožefovega reda.
1864. leta ga je „L’ academia de’ Quiriti“ v Rimu izvolila za svojega člana ter mu poslala svojo diplomo.
Duhovni poklic, ki si ga je bil izvolil iz najčistejšega nagiba, vodil ga tudi v šolo, in sicer na Vačah in v Šenčurji kot kateheta, v Idriji in Kranji kot dekanijskega šolskega nadzornika, in v Ljubljani kot kapitularnega in knezoškofovega vikarija. Da je zvesto spolnoval tudi ta posel, in pospeševal šolske namene, kolikor je bilo v njegovi moči, pričajo mnoga pohvalna pisma viših oblastnij, ki so mu dohajala. Kdor je bil vpričo njegovih srčnih nagovorov pri šolskih skušnjah, gotovo je mnogokrat videl učencem in nazočim poslušalcem v očeh igrati solze, ki so jim jih privabile njegove gin-ljive besede.
Ta tudi v vsakem drugem obziru je delal na korist svoji domovini in slovenskemu narodu.
Pisatelj sicer ni bil v tem pomenu, da bi bil spisal ktero knjigo, saj mu njegova vsestranska opravila niso pripustila tega, toda kot knezoškofov notarij, dekan in veliki vikarij pisal je več, nego mnogi pisatelji. Vendar pa je malo malo imel cerkvenih govorov, da jih ne bi bil pisal.
Podpiral pa je pisatelje in izdajatelje slovenskih knjig ter ku-paval vse nove knjige.
Bil je ud družbe sv. Mohora in ustanovnik Matice slovenske, ktera ga je pri prvem občnemu zboru 11. maja 18G5. 1. poklicala v odbor, ta pa ga je izvolil za podpredsednika, kar je ostal do svoje smrti.
Bil je podpornik vseh narodnih zavodov, član narodne čitalnice, katoliškega društva in Slovenije, društva za brambo narodnih pravic. Toda vsled svojega mirnega in tihega značaja se ni nikdar vspenjal po odličnih stopinjah.
Ko so pa vendar rodoljubi spoznali njegovo blago mišljenje za narod slovenski, naprosili so ga 186(j. leta, da stopi tudi na politično polje, to je, v odbor, ki se je pečal z volitvami poslancev, za deželni zbor kranjski. Blaga duša, ki ni mogla odreči nobene prošnje, stori tudi to. Med nasvetovanimi poslanci bil je tudi Anton Kos. Z veseljem so ta nasvet sprejeli volilci kranjskega volilnega okraja ter ga januarija meseca prvič, in po razpuščenem deželnem zboru meseca marcija 1807. 1. v drugič soglasno izvolili za svojega
poslanca. Deželni zbor, v kterem je delal in glasoval v slogi z rodoljubno večino, izbere si ga za namestnika deželnega odbornika dr. Lovro Tomana, kterega je tudi skoro ves čas do svoje smrti djansko nadomestoval, ker je dr. Toman bil državni poslanec. Ko ga vidoma začnejo zapuščati telesne moči, spisal je prošnjo do deželnega zbora, 1868. Izbranega, da se namesto njega voli drugi namestnik v deželni odbor. Prijatelji njegovi pa ga pregovorč, da je ne vloži in tako ga tudi kot deželnega odbornika prezgodaj prekosi nemila smrtna kosa.
Kakor je svoje ne malo večidel po starših prejeto premoženje na korist svojili sorodnikov, v čast Božjo, podporo siromakov in ubogih dijakov obračal v življenji, tako je hotel, da se ostanek razdeli po njegovi smrti.
Določbe njegovih oporok od 20. januarija 1864. 1. in 8. dec. 1868. 1., ki ste storjeni prav po postavah, duhovnikom veljavnih, kažejo nam blago njegovo srce. Naj iz njih posnamem glavne točke, ki so:
Za glavnega deda je postavil ljubljansko stolno cerkev sv. Nikolaja proti temu, da:
1. Gradič „na Bobnu11 v grajski fari na Gorenskem, ki ga je podedoval po svoji sestri Mariji omoženi Zupanovi (f 17. septembra 1867. 1.) z vsem premakljivim in nepremakljivim blagom prepusti njegovim najbližnjim sedmim sorodcem (bratu Francu Leopoldu, njegovima hčerama Viljelmini omoženi pl. (iuklerjevi in Serafini Danzingerjcvi, sinoma njegove sestre Helene omožene Kersteinove Jožefu in Rajmundu in njenima hčerama Mariji omoženi Šrajevi in Alojziji omoženi Schlagholzovi);
2. izroči siromašilicam v Ljubljani, Idriji in Radolici po 500 gold., v Kranji 1139 gold. 53 kr., njegovim poslom pa 1000 gold.; — cerkvam v Kranji, Idriji in Kadolici, Kranjski gori, na Fužinah po 500 gold., v Radečah pa 300 gold.; — za zidanje šolskega poslopja na Jesenicah 1000 gold. in za zboljšanje plače ondašnjega učitelja 1000gold.; —za večne sv. maše v Kranji, Idriji in Kadolici po 500 gold.; na Jesenicah pa 10.000 gold. z določilom, da obresti vživa njegov brat France Leopold, po njegovi smrti pa da je polovica poboljšek ondašnjemu župniku, polovica pa da se dan njegove smrti razdeli med uboge sorodce do 3. kolena, ko tacih več ne bode, pa med reveže jeseniške in planinske žup-
nije; — za dijaški dve ustanovi pa 3000 gold. z določilom, da imajo pravico do nju na prvem mestu njegovi sorodci, kedar teh ne bi bilo, pa dijaki idrijske, kranjske, radoliške, šenčurske in vaške župnije; — petim dijakom, lcterim je bil birmenski boter, po 50 gold. gotovega denarja in vsakemu eno loterijsko srečko po dO gold.; Alojzijevišču 100 gold.; slovenski Matici 100 gold. in čitalnici za obleko ubozih otrok 50 gold. ■— njegovim prijatlom na male imenovane spominke.
Jako lep dokaz njegovega miroljubnega značaja je oporočna določba, ki se od besede do besede glasi tako-le: „Moja srčna želja je, da sorodci v miru živč in slogi. Zato določujem, da vsa-kteri izmed njih, ki bi utegnil pri sodniji ali kteri drugi oblastniji zarad dedovanja začeti tožbo , že s tem zgubi pravico do volila njemu namenjenega; to se ima v tem primerljeji med moje imenovane sorodnike razdeliti v enakih delih“.
Naj mi bode še dovoljeno, kratko omeniti glavnih njegovih lastnosti.
Anton Kos je bil od otročjih let ljubček svojih staršev, učenikov in predstojnikov zarad svoje natanke pokorščine, milobe, pohlevnosti in ponižnosti.
Ves vnet je bil že z mladega za duhovski stan; zato si ga je izvolil za svoj poklic; njemu na ljubo se je odpovedal posvetnemu posestvu, ktero bi bil kot starejši sin, ko bi bil le hotel, sprejel iz rok svojih starišev.
V	vseh krajih, kjer je služboval, gorel je za Božjo čast in zveličanje duš, njemu v oskrb izročenih. Bil je goreč častilec svete bogorodnice prečastite Device Marije. Neutrudljiv in moder dušni voditelj je bil v spovednici, ktero so oblagali spovdenci domači in tuji, nižih in viših stanov ljudje. Cerkveni njegovi nagovori, dobro premišljeni in srčni, globoko so segali v srca poslušalcem, s kte-rimi Se je cerkev napolnila, kedar je on oznanoval besedo Božjo, /ato so ga radi za govornika prosili mladi mašniki pri svojih novih mašah in cerkveni predstojniki pri viših in izrednih cerkvenih slovesnostih. Ena tacih slovesnost mu je — kakor se rado reče v vsakdanjem govoru — celo prikrajšala življenje, v luči sv. vere pa smem reči, bila mu je prilika, da je ž njo novo zaslugo dodal prejšnjim. 15. novembra meseca 18(58. leta je bil naprošen, da bi v Dobu službo Božjo opravljal v nedeljo, ko sc je ondi obhajal god
sv. Martina, župnijskega priprošnika. Navajen, ne odreči prošnji, bližnjemu na korist in Bogu na čast, obljubi prevzeti to sv. opravilo, da-si tudi se že ni čutil zdravega. Med službo Božjo so ga napadle slabosti in omedlevica, da je komaj dovršil sv. opravilo, ki je bilo poslednje, kajti domu vrnivši se, moral se je vleči — na smrtno posteljo.
Med dolžnosti župnih predstojnikov se gotovo sme šteti tudi skrb za snago in lepšanje Božjih hramov. Tudi tej je zadostil v popolni meri; to priča cerkev v Idriji zlasti pa v Kranji, kteri je prenovil vse notranje in to v gotinskem zlogu, v kterem je zidan ta veličastni hram Božji.
Oster sam s seboj je bil mil, prizanesljiv in potrpežljiv s slabostmi svojega bližnjega sploh, zlasti s svojimi duhovnimi pomočniki in posli.
Svojim višim vestno pokoren z vsakim priljuden bil je poni-žen, prijazen, in pohleven do svojih podložnikov, skoro mu ni bilo znati, da je bil predstojnik; vedel se je zdaj kot odkritosrčen prijatelj, zdaj kot ljubi brat, zdaj kot dober oče, vselej kot moder svetovalec do svojili duhovnih pomočnikov in mladih duhovnov. Zato se je srečnega štel, kogar je vrsta zadela služiti pod njegovim vodstvom. Težkega srca se je vsaki ločil od njega, a z velikim veseljem hodil obiskavat nekdanjega svojega predstojnika.
Gostoljubnost, ta lepa Slovencem sploh zlasti njihovi duhovščini — rekel bi — prirojena lastnost, skazoval je o popolni meri, skoro ni bilo dne, da nisi gosta našel pod njegovo streho. Sam zadovoljen z najpriprostejšo hrano je gostom rad postregel z odličnimi jedili.
Bil je oče siromakom vsake vrste in velik podpornik pridnim ubogim šolskim učencem. O tej lastnosti njegovi lahko na pričo pokličem vse uboge idrijske, kranjske in ljubljanske, ki so kedaj bili pred njegovim pragom, in ne bojim se, da bi mi le eden ne pritrdil.
Miloščina, ki jo je na tihem in skrivnem delil takim revežem, ki se sramujejo očitno prositi, zapisana je v knjigi življenja.
Občeval je najrajši s svojimi duhovnimi sobrati in z ljudmi nižih stanov. Ogibal se pa tudi ni viših stanov, kedar ga je klicala dolžnost in zahtevala vzajemna dvorljivost, ktere ni zanemarjal. Silil se nikdar ni v više kroge, vendar se je pa držal običajev, ki so bili v tem ali tem kraji med njimi navadni. Vedno se je vodel
svojemu stanu primerno in olikano. Zato in zarad svoje miroljubnosti, ki veleva, krivico raji trpeti, nego jo komu storiti, menda ni imel očitnega sovražnika; njegova blaga duša pa tudi ni poznala maščevanja.
Kakor nikomur na tem svetu tudi njemu niso same cvetice rastle na življenja poti. Marsiktera grenka ura mu je kalila veselje. Žalostnih prigodkov ne bodem po samem našteval, le sploh jih omenjam, da imam priliko povedati, da je bil v njih potrpežljiv in vdan v voljo Božjo. Ni bilo lahko slišati pritožbe iz njegovih ust, le kedar je potreboval tolažbe, razodel je svoje rane kteremu izmed mnogih prijateljev.
V	Idriji si je bil nakopal hudo trganje v nogah, ki gaje blizo do poslednjih let mnogokrat položilo na bolniško posteljo. Iskal je pomoči pri zdravnikih in kopelih, ki mu pa niso zdatno pomagali. Ilude bolečine je prenašal čudovito potrpežljivo; če si ga poprašal po počutkih, v najhujših napadih ti je odgovarjal, da je boljše. Tega je bil pisatelj priča v poslednji bolezni. Vsaki dan mu je bilo boljše, tako da je v samem boljšem izdihnil svojo dušo.
Ker je sam iz lastne skušnje poznal veliko revo bolnikov, zato je kaj rad obiskaval in tolažil bolnike ter jim namenil obresti od volila, ki ga je v svoji oporoki zapustil idrijski, kranjski in rado-liški siromašnici.
Spreten je bil v peresu in v vseh pisarničnili poslih, kakor malo kdo, pa saj mu je bil učitelj in vodja znani spretnik knezo-škof Anton Alojzij Wolf.
Dober državljan, zvest najvišemu prestolu in cesarski hiši, bil je pa tudi rodoljub in prijatel slovenskega svojega naroda, čegar žalostna osoda mu je iz sočutnega srca izvabila marsikteri britki izdihljej.
*	* *
To so kratke črtice iz življenja ranjcega Antona Kosa. Vredne so, da jih zvedo oni, ki ga niso poznali, in da se ohranijo zanamcem.
Ko bi hotel na tanko popisati njegovo življenje, narastla bi mi debela knjiga, to pa ni namen životopisnih črtic.
Kar sem pisal o njegovih lastnostih, mogel bi, ko bi treba bilo, spričati in dokazati z mnogimi prigodki, ki sem jih sam opazoval od 1. junija 1849. leta, ko sem prišel k njemu za duhovnega pomočnika v Idrijo, do njegovega zadnjega izdihljeja, ko sem mu
10.	decembra 1808. 1. zatisnil oči.
To dokazovanje se mi pa tudi zdi nepotrebno, saj še živi tisoč in tisoč ljudi, ki pritrdijo površnemu mojemu obrisu njegovega življenja in delovanja.
Veliko spoštovanje do ranjcega Kosa pokazala je silna množica od blizo in daleč prespelih ljudi vseh stanov pri sprevodu 12. dec. 1868. L, kterega so sami mil. knezoškof vodili na pokopališče sv. Krištofa, kjer njegovi ostanki počivajo in častitljivega vstajenja čakajo v grobu, z železnim omrežjem obdanem, blizo cerkve ob levem zidu, v kterem mu je postavljen lep kamenen spominek s podobo angela s trobento, kterega je domači umetnik Zajec iz ka-rarskega marmorja izsekal, trobečega k vstajenju in z vsekanim pozlačenim napisom:
Anton Pad. Kos
infulirani stolni prošt, knezoškofov generalvikarij , vitez c. kr. Franc Jožefovega reda, deželni poslanec in odbornik itd. itd.; bivši dekan v Kranji in Idriji, knezoškofov notarij v Ljubljani, kaplan v Idriji, v Šenčurji in na Vačah; rojen na Jesenicah 3. jun. 1803. 1., za mašnika posvečen v Ljubljani 26. avg. 1828. 1.; umrl v Ljubljani 10. dec. 1868. 1.
'1*
*	*
Pri tej priliki naj omenim še dveh podpornikov slovenske Matice in srčnih prijateljev ranjcega A. Kosa.
Njuni ostanki počivajo tik Kosovih; isto železno omrežje tudi njuna groba oklepa in v njegov spominek ste vsekani njuni imeni.
Kosu na levici je pokopan: Kaspar Velkavrh, častni korar in knezoškofov kancelarij, ki je Matici kot neimenovan podaril 100 gold. (umrl 31. dec. 18G8. 1.); — obema v znožji pa: Janez Krst. Novak, kanonik baron Kodelijeve ustanove, starosta ljubljanskega stolnega kapiteljna in ustanovnik Matice slovenske (umrl 31. aprila 1871. 1.)
Vsem trem pa velja sv. pisma (skrivn. razod. 14., 31.) izrek, vsekan v latinskem jeziku:
„Ed audivi voeem de coelo dicentem milii: Scribe: Beati mortui, qni in Domino moriuntur. A modo jam dicit Spiritus, ut requiescant a laboribus suis; opera enim illorum sequuntur illos“.
Naj v miru počivajo!
Blag jim spomin!
V	Ljubljani 15. oktobra 1871. 1.
<> delovanji slovenske Matice v Ljubljani
od 1. septembra 1870. ]. do 1. septembra 1871. L
Po zapisnikih sestavil
Anton Lesar,
odbornik in taj 11 ik.
XVIII.	skupščina Matičnima odbora
30.	novembra 1870. 1.
Vrsta razgovorov.
1. Prebere in potrdi se zapisnik XVII. odborovc skupščine.
2. Tajnikovo poročilo o važnejših stvareh od XVII. skupščine.
3-	Tajnik prebere poročilo, ktero odbor VI. občnemu zboru da o svojem delovanji od 2. sept. 1869. 1. do 1. dec. 1870. 1.
4. G. dr. Razlagova nasveta:
a) Naj odbor občnemu zboru predlaga, da bi Matica pred vd-likiin naučnim slovnikom izdala ,,mali naučni slovnik1' vzlasti potreben in koristen bolj priprostim bralcem časnikov itd.
b) Naj odbor sklene, da Matica na svetlo da znanstven ča-sopis v zvezkih na vsake tri mesece ter ustanovuikom pošilja zastonj, sicer pa prodaja naročnikom.
5. Ktere knjige naj Matica na svetlo da prihodnje (1871.) leto?
6. Posameznih odbornikov uasvetje.
Vprični so bili s predsednikom g. dr. Costo naslednji domači gg. odborniki: dr. Jan. Bleiweis, Jeran, Lesar, Marn, Praprotnik, dr. Papež, dr. Razlag, Sovan, Šolar, Vavrft, Vilhar, <lr. Vončina, dr. Zupanec, vnanji pa gg. Kosar, Trstenjak in dr. Ulaga.
1.	Po pozdravil predsednikovem se potrdi zapisnik XVII. skupščine in na to poroča tajnik Lesar o važnejih stvareh: „Udov seje od 1. avgusta t. 1. oglasilo 77, med njimi 3 ustanovniki, kterih eden je prestopil izmed letnikov. Dva letnika sta vprašala, ju odbor sprejme med ustanovnike ter v vstanovnino vSteje
letnino dosld plačano. (Odbor pritrdi.) Novi udje so ti-le: (tajnik bere njihova imena.) Odbor sprejme vse in radost izreka, da je med njimi toliko mariborskih bogoslovcev in nekoliko štajarskih gimnazijskih dijakov. — Dalje tajnik prebere zadnje slovensko pismo, s kterim gosp. dr. L. Toman Matici poklanja diplomo, ter omeni velikodušnega njegovega darti za 10.000 gold. obligacij, z obrestmi v srebru, in zahvalo, ktero je upravništvo izreklo g. dr. Tomanovi vdovi Lujizi, s predlogom: naj slavni odbor gospo Lujizo Tomanovo vpiše med ustanovnike. (Odbor soglasno pritrdi.) Dalje predlaga naj sl. odbor pritrdi, da se je dala narediti dr. Tomanova podoba, ki se priveže letošnjemu Letopisu. (Odbor tudi temu ravnanju pritrdi.) Pri tej priliki še dr. Oosta poprime besedo ter predlaga: „naj slavni odbor v Matičinih sobah g. dr. Tomanu postavi spominek. Po resnem prevdarjanji odbor sklene: da se pri domačem umetniku Franke-tu naroči malana podoba v pravi velikosti".
Potem tajnik bere prošnjo idrijskega učitelja gosp. Lapajneta, da bi Matica nekoliko svojih knjig podarila učencem nedeljske šole — (odbor vstreže prošnji ter prvoseduiku prepusti' določiti knjige)
—	ter pismo, s kterim g. Levstik Matici vrača „Vodnilcov rokopis". (Odbor zahvalo izreka g. predsedniku za njegov trud, da je Matica brez tožbe prejela omenjeni rokopis).
Knjigam, ki se kmalu dovršč in razpošljejo je sicer odbor za izdavanje knjig določil nizko ceno , vendar pa znaša 5 gold. 15. kr. — Da se željam mnozih udov vstreže, predlaga odsek: „naj se Koseskijevim delom pridene njegova podoba". (Odbor soglasno priterdi temu nasvetu.) Kor bodo pa stroški letošnjih knjig presegli 6000 gold., zato in ker je mnogo doneskov še na dolgu, stavi odsek za izdavanje knjig predlog: „Naj se Koseskijeva dela, ki bodo obsegala nad 43 pol, sicer razpošljejo z letošnjimi knjigami, a vštejejo naj se za 1871. leto. (Odbor pritrdi nasvetu.) Potem ko je odbor odobril še nasvet, da se razpošiljanje letošnjih knjig prepusti bukvovezu g. E. Hohn-u, odobril se je nasvet: da se tudi letošnje knjige dade vsem udom, naznanja tajnik, da se je 1 snopič telovadne knjige poprodal ves in da so še poprašuje po njem, ter stavi predlog: „Naj se g. Giontini-ju prepusti pravica, da oskrbi 2. natis proti temu, da Matici za to pravico plača nagrado;" to določiti se prepusti prvosodniku.
Poslednjič tajnik v odsekovem imenu spregovori o knjigah, kterc naj Matica na svetlo d A prihodnje leto, in po želji oaborovi le v poglavitnih točkah omeni poročila, ktero so ima dati VI. občnemu zboru.
Na to razkazuje dr. Razlag svoj nasvet o „m alem naučnem slovnikua; prične vse razgovor, kterega sc vdeležujejo gg- dr. Bleiweis, Trstenjak, Solar, Kosar, dr. Costa, in sklene se po večini (z 12 glasovi), da Matica dd na svetlo „mali naučni s 1 o V n l k" pred veliki m, in se ta sklep priporoči tudi občnemu zboru, da mu pritrdi, g. dr. Razlag pa se naprosi, da sestavi
odseku za izdavanje knjig nekaki načert za to vziasti manj omikanim Slovencem pri čitanji slovenskih časnikov, bukev družbe sv. Mohorja in Matice itd. tolikanj potrebno knjigo.
* nasvetu o ^znanstvenem časniku“ kaže spet dr. *, JaS j _ da nam ga je treba in da ga zahtevajo vziasti vnanji društveniki, in spremeni ga tako. da naj se Letopis razdeli v štiri zvezke, ki naj prihajajo od treh do treh mesecev na svetlo, in naj sprejemajo poleg dosedanjih ostro znanstvene sestavke. Podpirata ga v tem gospoda Trstenjak in dr. Ulaga, gospoda Marn in Šolar svetujeta kakor za naučni slovnik tudi za znanstveni časopis dobiti najprej sposobnega vrednika, ki ga poleg svojih opravil utegne vredovati, češ, da gradiva se manjkalo ne i™ j g- dr. Costa in prof. Lesar pa kažeta, kako spolnuje leto lahko tudi ,,Letopis“ dase nikdar noben znanstven spis 111 odbil, da pri novem časopisu nastanejo glede na stroške in v naročevanji in razpošiljanji mnoge težave itd. Ko se pri glasovanji dr. Razlagov nasvet ne potrdi, stavi dr. Ulaga predlog, naj Matica namesti „L e t o p i s a“ daje na svetlo le znanstveni časopis kazaje, kako treba nam je sredstva za znanstvene reči, kritiko, in g. Trstenjak, da naj Matica zbira tako vse slovstvene moči slovenske; a tudi ta predlog se ne odobri, in po resnem prevdarianji se, vziasti po besedah Kosarjevih, naj Matica razglasi, da jako želi skoro spraviti na dan znanstven < as?l.,‘f’> vendar prihodnje leto izide še „Letopis“, in da naj marljivo pošiljajo mu pisatelji spisov znanstvenih, o kritiki itd., in po opominu Šolarjevem, da se beletristika ali novelistika preveč širi, sklene, da v prihodnjem ,,Letopisu“, ki naj izide za zdaj še skupaj , znanstveni spisi imajo p r e d s t v o.
Naposled želi prvosednik, da glede na občni zbor 1868. leta in na prihodnji, o kterem bode v čitalničini dvorani skupna večerja, za svečavo Matica nekaj pripomore čitalnici, kar mu odbor z večino glasov tudi pritrdi.
VI. občni zbor Matice slovenske
1. decembra 1870. 1.
Vrsta razgovorov:
1.	Prvosednikov nagovor.
2.	Tajnik prebere odborovo poročilo o odborovein delovanji od	1.	septembra
1869. do 1. decembra 1870. 1.
3-	Račun od 1. julija 1869. 1. do 1. julija 1870. 1.
4-	Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo	odborov	račun
VBled 9. g. a) Matič, pravil.
5.	Proračun od 1. julija 1870. 1. do 1. julija 1871.	1.
6.	Volitev 12 odbornikov in sicer:
a) 10 odbornikov namesto odbornikov 1866.	leta	izvoljenih, ki
so I) izmed ljubljanskih : gg. 1) dr. J. B 1 e i w e i s , 2) Anton baron C o j z , 3) Luka Jeran, 4) Luka S v e t e c , 5) Iv. Vivru; II) izmed vnanjih : gg. 6) Jožef grof B ar b o, 7) Jož. Gorup, 8) f Anton Janežič, 9) dr. Jožef Ulag a, in 10) Andr. W i n k 1 e r.
b) 2 odbornika, in sicer: 11) namesto t g. dr. Lovro Toma n a, izvoljenega 1869. leta; in 12) namesto g. Matija M a j a r j a, 1868. 1. izvoljenega, ki so je odpovedal Matice.
Opomba 1. Volilni list je veljaven le tisti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal.
Opomba 2. Račun za preteklo in proračun za prihodnje druStveno leto se pred razgovori razdelita nazočim družbenikom.
Po sv. maši, ktero so služili proč. stolni prošt g. dr. Pogačar v stolni cerkvi, so ol> 9. uri dopoldne v čitalničini dvorani prične občni zbor, ki gaje vodil prvosednik dr. Costa z ljubljanskimi odborniki (gg. dr. I>leiweis, bar. Cois, Lesar, Marn, dr. Papež, dr. Pogačar, Praprotnik, dr. Razlag, Sovan, Šolar, Vavrfi, dr. Vončina, dr. Zupanec) in vnanjimi (gg. dekan Kosar, Trstenjak, dr. Ulaga) vpričo mnogih častitih udov, ki so nekaj tudi iz Goriškega (dr. Tonkli, dr. Lavrič) prispeli, še več pa jih je pismeno poslalo volilne liste (volilnih listov skupaj je bilo 263) 'ter se tako vkljub poznemu zimskemu času vendar lepo število vdeleževalo (i. občnega zbora.
Prvosednik dr. Costa pozdravlja najprej pričujoče društvenike ter omenivši izrednih okoliščin, ki so bile vzlasti politične in so zadevale več ali manj vse Slovence, ki niso dopustile, da bi se bil po pravilih občni zbor sklical poletniški čas, in spominjajo se slavnih dveh odbornikov, koja nam je po 5. občnem zboru pobrala nemila smrt, prvega Matičinega predsednika, ljubljenca slovenskega naroda, dr. Lovro Tomana, in marljivega^ po slovstvenih debli svojih slovečega prof. Ant. Janežiča, kterih spomin bode živel, dokler živi narod slovenski, povabi občni zbor, da hvalno časti tudi njun spomin, kar vstavši vsi storijo z vzklikom „večna jima pamet!“ — Razim tega omenja, kako hoče Matičin odbor še ji častiti, kar izve občni zbor iz tajnikovega poročila, zakaj niso društvene knjige do s le še v rokah matičarjev, in daje hvalo neutrudnemu tajniku, prof. Lesarju, kar zbor pripoznava. Omenivši dr. L. Tomanovega daru naznanja, da je odbor sicer že zahvalo izrekel gospej Lujizi Tomanovi, vendar pa nasvetuje, naj jej še občna skupščina zahvalo naznani za velikodušni dar po clr. L. Tomanu ter objavlja odborov sklep, da si Matica pri domačem
umetniku Franke-tu naroči dr. L. Tomanovo sliko v pravi njegovi velikosti. Občna skupščina odobri oba predloga.
Potem poroča tajnik prof. Lčsar o delovanji odborovem od 1. sept. 1869. do 1. dec. 1870. 1. tako-lo:
Družbenikov je od V.—VI. občnega zbora Matici na novo
pristopilo . . •..................................................231
med kterimi je ustanovnikov....................................... H
Glavni knjigi je danes poslednja številka..................'	.	1864
o lanskem občnem zboru bila jej je................................1633
od tod prirastek za...............................................231
udov. V preteklih Šestili letih jih je ali pomrlo ali odstop naznanilo 226, zato konečni spregled v poročilu kaže samo 1603 ude; pri sinočni, to je XVIII. odbori seji pa je novih udov sprejetih bilo 31, danes toraj jih Matica šteje 1634.
Odbor se je bil sešel trikrat, in sicer: 1) 23. dec. 1869. 1., k XVI. skupščini, 2) 1. avg. 1870. 1. k XVII. skupščini, 3) 30. nov. 1870. 1. k XVIII. skupščini, in danes koj po občnem zboru 8e snide v XIX. skupščino, da izvrši potrebne volitve in sklene o tajniku za prihodnje leto. — Mnogih sej raznih odsekov ne bomo omenjali; zamolčati pa ne moremo slavni skupščini, da je previdnost Božja izmed odbornikov iz tega sveta poklicala dva moža, ki sta bila krepka stebra ne le Matici naši, ampak vsemu slovenskemu narodu, možd, ld jih gotovo na vse veke ne pozabi slovenska Klij ona. Ta dva sta: marljiva in neutrudna čbelica, g. Anton Janežič, in izbuditelj , prvi predsednik in velikodušni dobrotnik Matice naše, gospod dr. Lovro Toman — On, ki je, kakor se bere na sprelepi diplomi, čast. Matičarjem podarjeni 8. marcija 1863. leta pri tisučletni svečanosti v življenje poklical Matico z besedami: ,,Sveta Ciril in Metod sta pred 1000 leti položila temelj slovanskemu slovstvu, naj se ustanovi tedaj njima na večni spomin Matica slovenska za povzdigo slovenskega slovstva!“ Bog jima daj večni mir in pokoj !
Da Matica tudi v svojem imeniku še dolgo ohrani spomin njunima imenoma, zato je odbor sklenil, da na gosp. Janežičevo mesto za ustanovnika stopi njegov sin Evgen, nag. dr. Tomanovo palc njegova vdova gospd Lujiza. —
Kdor ima pred očmi knjigo, ktere je Matica v prvih petih letih na svetlo spravila, in hoče nepristransko soditi o delavnosti našega zavoda, moral bode priznati, da sc je premagavši mnogo ovir, ki so se jej stavile, lepo razcvela in mnogo duševnega sadu obrodila. Toda vsa pretekla leta daleč prekosi letošnj e leto ne le ozir društvenega im e tka, kteri je, alto letošnjemu računu prištejemo velikodušni dar gosp. Tomanov od 41.132 gold. 18 kr. poskočil na 52.795 gold. 2 */2 kr., ampak tudi ozir slovstva, kajti morda še ta mesec odbor udom razpošlje naslednja dela:
1.	Letopis, ki obsega 28 pol. rridjana je letopisu dr. L-Tomanova podoba z avtografovanim njegovim poslednjim slovenskim Lotopin 1871.
pismom, s kterim je Matici podaril diplomo ter se milo poslovil od svoje hčerke in drage mu Slovenije.
2. Jovana Vesela-Koseslcega razne dela pesniške in igrokazne, kterih bode nad 40 pol. — Tudi tej knjigi se je priložila podobščina, gotovo ne druga, nego vrlega našega pesnika. To je odbor storil tolikanj ložo, ker je g. Koseski svoj rokopis Matici prepustil brez vsake nagrade.
3. Slov e n s k e g a to t a j e r j a 3.	snopič	„o narodnem	gospodarstvu", spisal g. dr. Ivan Urša k, ki	obsega	7*/4 pole.
4. Šclioedlerjeva astronomija	v g.	Vil. Ogrinčevem	in
kemija v g. Erjavčevem prevodu, ki obsega nad 19 pol.
5.	Slovenskega atlanta II. snopič s 3 zemljovidi: Azija, severna in južna Amerika.
Vsega skupaj toraj Matičarji dob6 97	tiskanih pol	in	tri
zemljevide.
Toliko tiskovine in pa nektere druge nemile okoliščine so nanesle, da letošnje knjige niso vse dovršene do današnjega dne. Dovrše se pa vendar kmalu.
Nizka cena, ki jo je odbor nastavil letošnjim knjigam, znaša 5 gold. 15 kr. Natisnjena bode, kakor sedanjim knjigam, na vnanji strani vseh Matičinih knjig, kjer se ber6 tudi knjigotržci, ktcri imajo na prodaj Matičine knjige.
Vsled 5. §. Matičinih pravil letniki sicer nimajo pravice do vseh na leto izdanih knjig, zlasti ne, če njihova cena presega letni donesek; vendar jo odbor sinoči sklenil, njim tudi letos dati vse knjige, misleč, da to Matici ne bode na škodo, ker tako ravnanje utegne mnogo novih udov pridobiti Matici, stare ude spodbuditi, da v redu, to je, v prvi polovici vsakega leta odrajtujejo svoje doneske, one pa, ki so za lansko leto in morda še za več preteklih let na dolgu, da kmalu pošljejo zaostalo letnino ali ustanovnino.
Naj bo pri tej priliki odboru dovoljena prošnja do čast. udov, da bi v prihodnje, kar se da po poverjenikih pošiljali doneske in oni, ki spremene svoje bivališče, to o pravem času naznanili odboru.
Ker pa letošnje knjige mnogo presegajo stroške enega društvenega leta (kajti stanejo blizo 7000 gold.), in pa ker zaostala letnina gotovo znaša toliko, kolikor stane ena imenovanih knjig, zato je odbor sinoči sklenil, da se Koseski jeva dela dad6 lotos na račun prihodnjega leta in se letošnji stroški tako raztegnejo za prihodnje (1871.) leto.
Društveni knjižnici je letos prirastlo 148 zvezkov, ki so s svojimi naslovi tiskani v Matičinem poročilu.
Da društvene knjige na svetlo pridejo konec društvenega leta, zato je odbor že v si nočni skupščini sklenil, da za prihodnje leto izidejo naslednje knjige:
1. K o s e s k i j e v a dola, o kterih je bilo omenjeno v prejšnjem odstavku, da izidejo letos, a da se vštejejo za prihodnje leto.
.	2-	Letopis,	ki	bode imel dva predela; a) za znanstvene
članke, b) za zabavne, lepopisne in druge spise.
3. Sehoedlerjeva mineralogija in geognozija v g. Zajčevem prevodu.
4. Atlanta III. snopič s tremi zemljovidi: Afrika, Avstralija m evropska Rusija.
j . Slovenskega Štajerja II. ali IV. snopič, če nam za kteri doidejo rokopisi.
v Ponuja se nam Se obširnejši spis, in sicer g. J. Par ap at o v »turških bojih". Ali se sprejame za posebno knjigo ali pa vvrsti v letopis, to odbor določi, ko mu dojde omenjeni spis.
Slavni skupščini je gotovo še znan IV. občnega zbora sklep
o.	'zdavi „naučnega slovnika“. Ta sklep do današnjega dne m izvršen in niso se še pričele priprave. Gosp. Josip Nolii je bil edini, ki se je vsled odborovega razpisa oglasil za vredovalca. ■Njegova ponudba se je v XV. odborovi seji sprejela s pristavkom, da mu Matica 240 gold. plačuje na leto in da odsek za izdavanje knjig ž njim sklene natančno pogodbo v smislu razprave v imenovani seji. Odsek za izdavanje knjig je to stvar pri mnogih svojih shodih imel na dnevnem redu ter jo pretresal na vse strani, loda do trdnega sklepa še ni dospel in zato tudi ni bil še izvoljen dotični odsek, omenjen v 17. §. opravilnega reda. Uzroki so mnogoteri. Naj omenimo zlasti dveh. Prvi je bil ta, da je odsek pre-vide velike stroške za letošnje knjige, drugi pa ta, da so prihajali glasovi najprej po „malem naučnem slovniku". Te želje so_.g- dr. Razlaga napotile, da jih je omenil odboru in pri sinočni seji spravil v pretresovanje. Sklep o tem predlogu je bil, nasvet občnemu zboru prepustiti v razsodbo; toraj predlagamo:	„Naj
slavna skupščina sklene, da Matica pred velikim naučnim slovnikom na svetlo d& „mali na učni slovnik".
Po prebranem tem oddelku prvosednik dd besedo dr. Razlagu, kteri kratko pa jedernato priporoča odborov sklep tudi občnemu zboru, kteri ga tudi skoro soglasno odobri.
Pri sinočnem shodu bil je pretresan predlog, kterega je tudi S* dr. R. Razlag stavil vsled razodetih mu želj, in se glasi: „Naj -Matica na svetlo da znanstven časopis v zvezkih na vsake tri niesece en zvezek ter ga ustanovnikom pošilja zastonj, sicer pa prodaja naročnikom". — Odbor temu predlogu po dolgem in resnem pretresovanji ni pritrdil, ampak sklenil je, da se „Letopis“, za kteri se tudi do sedaj ni zavrgel noben znanstven sestavek, razcepi v dva predela, a) za znanstvene, in b) za druge razne spise.
Naj omenim spisov, ki so nam znani, da se še sestavljajo za Matico, ti so:
Odsek za izdavo narodnega blaga je prejel že precej rokopisov; vendar je obrok za nabiranje podaljšal do meseca maja 187 Izleta; Stanko Vrazovo slovstveno zapuščino pretresa g. dir.
,,S 1 o v an s k i n a r o d o p i s“, ki ga spisujeta gg. prof. Š u 111 a n in Majciger, menda še ni dovršen.
„Popularno dogmatiko" ima g. dr. J. Ulaga še v popravljanji in presojevanji.
„Filozofična propedevtilca" je v delu.
Slovenska-hrvaško-srbslta-slo vnica“ obeta se nam za 1871. leto. Spisuje jo g. prof. Bošt. Žepič.
Morda nam dojde tudi g. Jož. Marnova „slo venska lite-r atura“.
„S1ovensko stenografi] o“ g. Hafnerja ima v pretreso-vanji prvi spolek Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi.
Od g- Matija Majarja, ki je obljubil s svojim narodnim blagom oglasiti se pri Matici, po tem, ko je odpovedal se Matici a vzroka ni povedal, javalne se nadjamo kaj prejeti.
Z dvema društvoma je Matica letos stopila v djansko zvezo književne vzajemnosti, in sicer: a) z občestvom sv. Vasilija Velikega v Ungvaru, in b) s prvim spolkom Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi.
Nekterim družbam |in gimn. dijakom je odbor podaril po nekoliko sedanjih Matičinih knjig.
Tudi o posebnih dobrotnikih more odbor nekoliko spregovoriti.
Razun velikodušnega daru g. dr. Lovro Tomana, ki je bil že omenjen, in razun g. Debeljakove zapuščine, iz ktere je Matici po dovršeni obravnavi in po prodaji laških obligacij došlo 8243 gold. 90 kr., daroval je kakor vsako leto tako tudi letos gosp. baron Anton Oodelli 10 gold., in gosp. Iv. Žuža se je zavaroval pri vseslovanski ,.Slaviji“ tako, da od 1500 gold. zavarovanja po njegovi smrti Matici pripade 600 gold. — Prisrčna hvala jim bodi!
To so kratke črtice o delovanji odborovem, ki jih naj slavna skupščina blagovoljno vzame si na vednost.
Bog dodeli Matici še daljni svoj blagoslov". —
Po prebranem poročilu tajnikovem prvosednik popraša skupščino, ali kdo želi kaj opomniti o poročilu?
Dr. B1 e i w e i s poprime besedo ter kaže, da slavni Koseski brezplačno prepusti pesmi svoje Matici, da bodo v kakih 42 polah neprencenljiv zaklad našemu slovstvu, ter nasvetuje, naj slavnemu pesniku za ta veliki dar zahvalo občnega zbora sporoči slov. Matica. Vsi pričujoči s slavoklici odobrijo ta predlog.
Na to spregovori g. Trstenjak, koliko je treba nam omike narodne, na podlagi jezika narodnega, ter glede na to, da se ta pospešuje po mladeži slovenski v domačih, ljudskih, vzlasti srednjih učiliščih, da so se politične razmere dokaj spremenile in se nam boljšajo, da smo cel6 iz ust ministrovih čuli, naj si vzredimo narodnih uradnikov itd. sami, priporočuje Matici v svojem ter v imenu mnogih društvenikov, naj skrbi, da se na svetlo dajejo knjige, zlasti za srednje šole. Dr. B1 e i w c i s želi o tein prav natančnega predloga, ki naj se po pravilih izroči odboru, češ, da
vlada poti narodne ravnopravnosti v Šolah vendar nikdar več popustiti ne more, in dr. Razlag, omenivsi, da je pred nekaj leti tudi bil zoper to, da bi Matica dajala na svetlo šolske knjige; dobro vede, kako se navadno one sestavljajo po vladinih naročilih m možeh strokovnjakih, a da seda; z ozirom na naše posebne razmero živo priporoča nasvet Dav. Trstenjakov s pristavkom, v. naJ ki se Matičin odbor v javnem povabilu obrnil do izvedenih učiteljev slovenskih sploh, naj prispejo mu po danih načrtih na pomoč v tem obziru, kar ves zbor radosten odobrava.
Potem se predlaga račun, o kterem spregovori nekoliko dr. •h Zupanec, in po predlogu dr. Bleiiveisovem imenuje predsednik tri gospode, da pregledajo, presodijo in potrdijo društven račun za leto 1869/70., in sicer: gosp. učitelja J. Tomšiča, gosp.
H.	Holma in gosp. dr. Hudeca.
O proračunu, kjer dr. Costa in Lčsar razložita nektere prCTucmtje vsled Tomanovega daru, vsled kterega bodo dohodki yiši za 420 gold., predlaga dr. Jan. Bleiweis, da zbor izreka javno hvalo gosp. blagajniku, ki brezplačno tako na tanko opravlja 8yoj posel.
O volitvi 12 odbornikov. Volilni listi se sprejamejo in prvosednik naprosi 5 udov, ki pod predsestvom dr. Vončinovim liste pregledajo in preštejejo tor naznanijo izvoljene odbornike. Izročenih jih je bilo 263 (dva sta bila neveljavna). — Po preštevi listov naznani dr. Vončina, da so dobili glasov: dr. Jan. Bleiweis 260, J. Gorup 260, Vavrfi 259, Tušek 233, grof Bar bo 172, Svetec 172, baron Cois 171, Kandrnal 171, Bradaška 166, Ulaga 161, Jeran 140, Winlcler 139, ki so toraj izvoljeni, in sicer prvih 10 od 1870. 1. dalje gosp. Jeran namesto gosp. dr. Tomana 1869. 1., in gosp. Winkler namesto gosp. M. Majarja 1868. 1. izvoljenega.
Razun teh je dobil glasov 124 prof. J. Pajek, 91 dr. Menc-cinger, 90 dr. Lavrič, 88 dr. Zarnik, 86 gosp. Nolli, 85 gosp. »Samec, 21 dr. Dominkuš, 12 dr. J. Strbenec itd.
Po razodeti volitvi daje še dr. Costa hvalo dramatičnemu društvu, da povzdigne s primerno predstavo v deželnem gledališču dan občnega zbora slov. Matice, ter povč, da koj' po tem ima Matičin odbor XIX. skupščino svojo v dvorani čitalničini.
Opomba. Ker g. Fr. Bradaška ni blagovolil sprejeti izvolitve, zato sc jc na njegovo mesto v odbor pozval prof. J. Pajek j ki jo radostno sprejel izvolitev.
XIX.	odborov« Mkup&čin«
1. decembra 1870. 1.
Vrsta razgovorov:
1. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregle-
dovavea društvenih računov in dveh ključarjev.
2.	Volitev gospodarskega odseka.
3.	Volitev odseka za izdavanje knjig.
4.	Volitev odseka za izdavo narodno	slovstvenega blaga.
5.	Tajnikova služba za prihodnjo 1870/71.	loto.
6.	Sklepi (?) VI. občnega zbora.
7.	Nasvetje posameznih odbornikov.
Vpričo so: gg. dr. Costa, dr. Jan. Bleiweis, baron Zois, Jeran in prej imenovani domači in vnanji trije gospodje.
Dosedanji prvosednik želi, da so prihodnji prvosednik voli posebej in njegova namestnika posebej , in soglasno se voli za predsednika g. dr. Costa, za podpredsednika pa dr. Razlag in dr. Vončina, po listkih, blagajnik dr. Zupanec, pregledovalec društvenih računov prof. Solar, ključarja prof. J. Marn in J. Vilhar pa z vsklikom; tako tudi dosedanji gospodarski odsek gg. Sovan, Vilhar in dr. Zupanec.
V	odsek za izdavanje knjig se volita še k dosedanjim gospoda D. Trstenjak in prof. Tušek, v odsek za narodno blago pa gosp. A. Praprotnik.
Predno se prične obravnava o tajnikovi službi za prihodnje leto, kaže prvosednik, da se more odločiti za preteklo leto tajniku nagrada in ker je letos bilo posebno mnogo in težavne poprave ali korekture, ki vendar ne spada med dolžnosti tajnikove, naj se poleg navadne nagrade odloči mu za to delo posebej primerna plača, kakor se tov godi tudi pri Mohorjevi družbi in se je tudi g. Tušeku in g. Šolarju dala nagrada za popravljanje nekega rokopisa. Gosp. dr. J. Zupanec, Solar in Marn izreko misel, naj se nagrada ne loči, ampak d;l za ves posel skupaj, in sicer po dr. Zupančevem toliko, kolikor je vstavljeno v proračunu za tajnika, — po nasvetu prof. Šolarja, ki se tudi sprejme, pa 300 gold. — Na vprašanje, kako s tajništvom za prihodnje, g. Dav. Trstenjak, sklicevaje se na sem ter tje razodete želje vnanjih udov, stavi predlog: naj se razpiše tajnikova služba. Ta predlog krepko podpira L6s?r, sklicevaje se na svoj nasvet, ki ga je stavil že pri XV. odborovi skupščini 2. sept. 1869. leta. — Gosp- dr. L. Vončina pa nasvetuje, naj odbor poprosi Lesarja
da ostane tudi vprihodnje Matici tajnik. —Pri glasovanji
se z vsemi glasovi zoper dva zavrže Trstenjakov nasvet; na to se Lesar poprala, ali hoče biti tajnik še prihodnje leto; a on veli, cla nikakor ne more še v prihodnje oskrbovati tega posla, nekaj z ozirom na naraščajoča se opravila, nekaj z ozirom na neprijazne puščice, ki so na-nj letele iz nekih časnikov, nekaj zato, ker noče biti nikomur na poti, zlasti pa z ozirom na svoje zdravje posebno na slabeče oči. Gospod dr. Bleiweis kaže, koliko se sme ceniti mnenje časnikarsko, gospoda dekan Kosar in dr. Ulaga pa, da glasovi po časnikih so le osebni glasovi, nikar pa obče mnenje, zaupanje vsega odbora visoko odtehta posamesne želje; komur so vse razmere slov. Matice znane, on zaupljivo tudi ta nasvet podpira; odbor se nadja, da tiskarno popravljanje prihodnje leto ne bode tako težavno in da si tajnik to delo sme olajšati; da mora tajnik imeti že drug stalen krun, ker Matica pri svojih dohodkih se ne more s primerno plačo najeti si tajnika itd.
Po nekterih hvalnih besedah predsednikovih se odbor razide ob pol 2. popoldne.
XX.	odborov« skupščina
9. februarija 1871. 1.
Vrst« razgovorov:
!• Preber6 iu potrde se VI. občnega zbora, XVIII. in XIX. odborove skupščine zapisniki.
8. Poročilo o važnejših stvareh od XIX. skupščine.
3.	Volitev presojevalcev za prevod Schoedlerjeve	mineralogije	in geognozije.
4.	Volitev uredovalca Letopisu za 1871. 1.
5.	Konec razprave o tajništvu za 1871. 1.
•	Volitev odseka, kteremu so v pretresovanje	izroči	gosp.	Trstenjakov
nasvet o izdavanji šolskih knjig.
^'	O naročbi Dr. Tomanove slike.
O pripravah za „mali naučni slovnik“.
Posameznih odbornikov nasvetje.
Pod vodstvom g. dr. E. H. Costa in vpričo ljubljanskih odbornikov (dr. Jan. Bleiweis, baron A Zois, L Jeran, Fr. Kan-drnal, A. Lesar, dr. F. Papež, dr. R. llazlag, Fr. Sovan, J. Šolar, Iv. Vavrft, Iv. Vilhar in dr. .lern. Zupanec so bili pričujoči; iz-aied vnanjih je o 6. in 9. točki svoje mnenje pismeno izrekel g. Janko Pajk) vršila se je ta skupščina tako-le:
1.	Prvosednik vpraša, ali naj se ber6 zapisniki treh zadnjih shodov ali se kar potrdijo, ker so bili razglašeni v „Novicah“.
Lesar kaže, da se pisani zapisniki popolnoma ne vjemajo s poročili, v „Novicah“ razglašenimi, tora] nasvetuje : „naj se zapisnik o VI. občnem zboru dopolni, oni o XVIII. odborovi skupščini popravi in dopolni, oni o XIX. skupščini pa zavrže in z nova spiše". — Odbor sprejame nasvetovana dopolnila in premembe v 1. in 2. zapisniku, o tretjem pa sklene, da ga poveri odsek, v kteri so bili izvoljeni gg. dr. Costa, dr. Vončina, dr. Razlag, Marn in Lesar.
2.	Bral je Lesar poročilo o važnejših stvarčn in obravnavala se je točka za točko tega poročila tako-le:
Od zadnje odborove skupščine 1. dec. 1870. leta do današnjega dne se jih je oglasilo 46, ki žele sprejeti biti v Matico. Med njimi je eden, ki je prestopil izmed letnikov med ustanovnike. dva
ga, ki hočeta biti ustanovnika, eden teh je blagorodni gospod onr a d Sigmund baron Eybesfelsld, c. kr. deželni predsednik (pristopilno pismo se bere). — Drugi, ki žolč biti Matičarji, so: (pre-berč se imena). Ker pri nobenem ni nikacega zadržka, zato stavim nasvet: Naj slavni odbor vse sprejme v Matico". (Ta predlog se soglasno odobri). Vsi se sprejamejo. — Potem je glavni knjigi zadnja številka 1910.
Vsled odborovih sklepov iz XVIII. seje in g. Trstenjakovega nasveta, storjenega pri občnem zboru, je bil v 1. listu „Novic" letošnjega leta razglašen poziv, s kterim se slovenski pisatelji vabijo, znanstvenih, leposlovnih, podučnih in zabavnih spisov za prihodnji „Letopis" odboru poslati do konca meseca marcija t. L, ter slovenski profesorji prosijo, svoje mnenje izreči o gosp. Trstenjakovem predlogu ozir izda vanja šolskih knjig sploh, zlasti
o	knjigah, let er e, o vrsti, po kteri naj sc izdado, in o načinu, po kterem naj se sestavijo.
Spisi in odpisi, ki so vsled tega poziva došli, izročč so odsekoma, ki se danes izvolita v ta namen.
O	izvršitvi odborovega sklepa, da se g. Giontini-ju prepusti 2. natis I. knjigo o „telovadbi“, odboru morda že danes poroči g. prvosednik. — Gosp. dr. Costa poroča, da hoče g. Giontini oskrbeti 500 iztiskov te knjige in Matici plačati 20 gold. nagrade, ter stavi predlog: „Naj sl. odbor pritrdi Giontinijevi ponudbi". (Odbor soglasno odobri predlog.)
Knjige so razposlane vnanjim udom: — Ljubljanskim pa je bilo v ,,Novicah" oznanjeno, da jih dobč pri bukvovezu Hohnu, to pa zlasti zato, ker nimamo strežaja, ki bi vedel, kje stanujejo vsi udje. — Doslč pa še polovica ljubljanskih udov ni poslala ponje. — Naj slavni odbor izreče, kako naj se ta stvar uredi, da se kmalu oddadč? — (Odbor po resnem prevdarjanji sklene: naj tajnik koga najame, ki bode ljubljanskim udom knjige raznesel na dom.)
Izmed dopisov omenjam te-le:
Gosp. Fr. Bradaška piše, da ne moro prevzeti odborništva. Vsled te odpovedi se je v odbor poklical g. Janko Pajek, ki je za njim dobil največ glasov in radostno izrekel svojo privoljnost prevzeti odborniški čin.
Gosp. J. Lapajne sl. odboru hvalo izreka za knjige, podarjene idrijskim nedeljskim učencem.
Gosp. Fr. Poznilc, tehnik in predsednik „Vcndije“, slovstvenega društva jugoslovanskih tehnikarjev v Gradcu, prosi, da mu slavni odbor za društveno knjižico podari vse do sedaj od slov. Matice izdane knjige. (Odbor vstreže tej prošnji.)
Pri tej priliki L6sar nasvetuje:
. »Naj se sl. odbor ozre v severno Ameriko ter Matičine knjige daruje tudi ondašnjim Slovencem, in sicer po 1 iztisek sedaj v roke prečast. gosp. škofu Ignaciju Mraku, in po 1 iztisek sedaj roke visokočast. gosp. misijonariju Fr. Pircu. — S tema darovoma je se v6 da tudi sklenjena poštnina do „Lipsike“, od kodar poštnine prosto poročnik dr. Feliks Fliigel pošilja knjige v Ameriko, bodi-si severno ali južno. (Odbor pritrdi nasvetu.)
Na to dr. Razlaga nasvetuje: „Naj se političnemu društvu »Napreju“ v Šmarji na Stajarskem p o dar e Matičine knjige. (Odbor pritrdi tudi temu nasvetu.)
Gosp. Fr. P o z n i k v drugem dopisu piše to-le: „Prosim Vas, blagovolite mi naznaniti, s kakošnimi pogoji bi Matica od mene sprejela predstavo višestavstva (slovenskega zidarja) iz predavanj, ktera letos tu slušam na tehniki; in ali morem imeti k temu prestavljanju kterih pripomoČil v jezičnih zadevah. Prestavljal bi zlasti o počitnicah, tudi kaj druzega iz predavanj na tehniki, ktera imam vsa stenografovana, na priliko mehaniko, višo matematiko, grafično statiko, mehanično tehnologijo itd. Ako bi zmogel s časom, hotel bi vsa predavanja prevesti v Šlovenščino“. (Odbor sklene, da se ta ponudba v pretres izroči odseku za gosp. Trstenjakov nasvet.)
Gosp. Ant. Ned ve d Matici ponuja svoja v slovenskem jeziku pisana muzikalna dela; — nagrade ne zahteva, samo želi nekoliko iztisov dobiti za svojo rabo. (Odbor sklene, naj se ta dopis v pretres in poročanje o njem izroči odseku za izdavanje knjig.)
Gosp. Fr. Peterlin Sreboški, ki je že meseca novembra 1870. leta poslal nekoliko ndrodnih pripovedek, obeta še nekoliko poslati jih. Pri tej priliki pa tudi prosi, da mu sl. odbor brž ko niogoče na račun nagrade za njegovo zbirko pošlje 15 gold^ — »Naj sl. odbor o tej prošnji izreče svoj sklep“ — Gosp. Šolar stavi predlog: „Naj se tej prošnji ne vstreže zato, ker še ni določeno, ali in koliko se sprejame poslanega blag&“. (Ta nasvet se soglasno odobri.')
Gospod Velimir Gaj je Matici v dar poslal 1 odtisek „Lire“ I. — Izrekla se mu je pismena zahvala. — Tudi g. dr. Andr. Vojska je Mat. knjižnici daroval knjig, ktere navede prihodnji „Letopis“. (Odbor g. Vojsko zahvali za njegovo darežljivost.)
Drugi snopič zemljovidov še ni došel, a nadjati se ga je kmalu.
Najvažnejši dopis, ki je došel odboru, je pa dopis c. kr. deželne vlade od 30. novembra 18i0. 1. št. 8863., v kterem se nam naznanja ukaz ministorstva za bogočastje in uk od 7. novembra 1870, at. 11517, vsledtega ukaza želi ministerstvo
izvedeti, s kakošnjim vspehom in uplivora na slovenski narod dela Matica slovenska. Ta ukaz se glasi tako-le:	(Prebere se
od besede do besede). Stavljenim vprašanm se je z odpisom od 30. decembra 1870. leta odgovorilo takole:	(Prebere se
obširno poročilo od besede do besede). — Prav to poročilo je isto, na ktero se g. deželni predsednik pozivlje v listu, s kterim naznanja svojo željo pristopiti k Matici. (Odbor zahvalo izreče Lesarju za marljivost s ktero je sestavil ta odpis.) Na to g. dr. Zupanec poprime besedo ter nasvetuje, naj bi g. dr. Costa ustmeno pozvedel na Dunaji, ali bi mogoče bilo kako državno pomoč nakloniti Matici, da bi še z večim vspehom delala. (Odbor se zlaga z mislijo g. nasve-tovalea ter naprosi g. dr. Costo, pri ministerstvu pozvedeti o tej stvari.)
Poslednjič g. dr. Costa stavi nasvet: „Naj se odbor s ponižno prošnjo obrne do Njega Veličanstva, da bi blagovolilo Matici dovoliti podporo, kakoršno je podelilo slovenski Matici v Banjški Bistrici". (Odbor soglasno sprejame nasvet ter g. dr. Costo naprosi, sestaviti in odposlati to prošnjo z vsemi dosl«S izdanimi zalo vezanimi knjigami.)
L6sar vpraša: „Kdo bode tiskal knjige za 1871. leto? (Odbor pooblasti odsek za izdavanje knjig, poprašati ljubljanske tiskarje in pogodbo skleniti z onim, ki bode stavil najugodnejše pogoje.)
3. Prebralo seje g. Zajčevo pismo, s kterim en oddelek prevoda „mineralogije Schoedlerjeve" pošilja odboru in v kterem tudi izreka svojo misel, naj bi se tuji tehnični izrazi pisali tudi po tuji pisavi. Za presojevalce tega prevoda so bili izvoljeni gg. profesorji Tušek, Wurner in Solar. Njim se izroči tudi pismo gospoda pre-stavljalca, da sklenejo o pisavi tujih izrazov.
4. Za vredovalca prihodnjemu „L etop i h u“ je bil soglasno izvoljen gosp. prvosednik dr. Oosta, ki je tudi prevzel ta posel nadjajoč se vsestranske pomoči.
5. Predno se je jela obravnavati peta točka dnevnega reda, posname g. dr. Costa obravnavo, ki seje v XIX. odboro vi skupščini sukala o tajnikovem poslu za 1870/71. leto. Stališče, na kterem se danes nahajamo — reče — je to-le: Gosp. Trstenjakov nasvet, naj se razpiše tajnikova služba, ni bil sprejet; A. L6sar, prošen, da bi še ostal Matici tajnik, povedal je bil razloge, iz lcterih več ne more oskrbovati tajništvo. Mnogi odborniki so mu spodbijali razloge ter ga prosili, naj še opravlja ta če tudi težavni posol. Ker se pa Lčsar ni vdal tej odborovi prošnji, stavila se je druga, namreč, naj bode tajnik do prihodnje odborovo skupščine. In to je do danes.
—	Na to se prične obravnava, ktere so yse vdeleževali gg. dr. Bleiweis, dr. Bazlag, dr. Zupanec, Jeran, Solar in Costa. Po obširnem in vsestranskem pretresovanji se Lesar vd;l odborovi soglasni želji, saj do prihodnjega občnega zbora Matici ostati tajnik.
6. v odsek, kteremu se pretresovanje in poročanje izroči, g. Trstenjakov nasvet o izdavanji šolskih knjig, bilo je izvoljenih 14 gg. profesorjev, ti so: Kandrnal, L6sar, Marn, Šolar, Vavru, Vodušek, O. Ladislav, Jesenko, Plotcršnik, Bradašlca, Erjavec, Tušek,
Pajk, Suman — in g. nasvetovalec Dav. Trstenjak. — Ta odsek je prošen odgovoriti na ta-le vprašanja: a) ktere knjige, b) po kteri vrsti, c) kako naj se izdade in d) kako naj se sestavijo?
7. Vsled sklepa VI. občnega zbora pisalo se je umetniku g. Franketu, ali bi hotel Matici malati podobo ranjcega dr. L. lomana in za koliko bi izvršil a) oprsnik (dopasnik) njegov v naravni velikosti, b) in za koliko ves život? Gosp. Franke v pismu od 10. decembra odgovarja, da rad prevzame to delo, odsvetuje podobo vsega života ter zahteva za mal dopasnika 100 gold. nagrade.
—	Odbor mu v obeh obzirih pritrdi ter sklene naročiti oprsnik.
Na to g. dr. Zupanec sproži željo, da bi si odbor prizadeval Pozvedeti: a) ali je kje dobiti podoba ranjcega g. Matija Debeljaka, velikodušnega dobrotnika slovenske Matice, in b) sestaviti njegov če tudi kratek životopis, dokler še živeljudj6 (njegovi sorodniki, gosp& Lavrinova, njegovi prijatel ji v Trstu in v Gorici), ki so ga poznali m so jim znane njegovo okoliščine, in c) to, kar se doseže, priobčiti v prihodnjem „Letopisu“. — Nalogo pozvedovanja so prevzeli gg. dr. Costa, dr. Zupanec in Šolar. — Vrh tega se tukaj objavi očitna prošnja do vsakega, kdor kaj zanesljivega ve o Matija De-beljakovem življenji, poročiti odboru; jako vstreže odboru on, ki ftiU pošlje njegovo podobo.
8. Ker so se omenjene obravnave vlekle blizo do 8. ure zvečer, zato sklene odbor, priprave za „mali naučni slovnik" obravnavati v prihodnji skupščini. Gosp. dr. R. Razlag samo na ogled pokaže a) mali češki naučni slovnik Rittersbergov od 1850. I.; in b) prvi snopič nemškega takega slovnička, ki je jel izhajati 1870. 1. in ga izdaja Meyer pod nadslovom „Handlexicon des^ allgemeinen Wissens in Einem Bande" — da si ju gg. odborniki ogledajo do prihodnje skupščine.
9. Dva posebna nasveta gosp. J. Pajka in gosp. dr. Jan. B1 o i w e i s o v o poročilo o g. Zalokarjevem rokopisu za prihodnjo skupščino odloživši, g. dr. Costa prebere: a) važno pismo banke „Slavije“, s kterim ona odboru naznanja to-le: ,,Da bi se od narodnega zavoda razun podpore našega ljudstva podpirala tudi druga narodna podvzotja, naročila ju banka „Slavija“ svojim zastopnikom prašati ponudnike pri zavarovanji, ali ne bi darovali ali vsega ali vsaj nekoliko svojega čistega dobička Matici slovenski, dramatičnemu ali Mohorjevemu društvu, za Vodnikov ali Tomanov spominek itd. — Priznati moramo, da je to podvzetje že mnogo deležnikov pridobilo, kajti mnogi družniki so na ta način dobiček prepustili slovenskim društvom. — So ve da je to za posamesnega majhen znesek, ako se pa do konca 1871. leta združi mnogo vpiscev, ki svoj dobiček darujejo narodnim stvarem, nabere se gotovo lep znesek v korist omenjenili narodnih podvzetij ; šumo bode banka vsako leto odboru poverjenikov slovenskih oddala, da jo razdeli med dotičnc ndrodne zavode. — Da bi se bilo nadjati dobrega vspeha, treba, da slavna Matica „Slavijo“ v njeni delavnosti
podpira z mnogokratnim priporočanjem. — Podali bomo sl. Matici sem ter tj e natančen pregled onih, ki vsaj na ta način podpirajo ndrodno stvar".
Prebravši b) pismo, s kterim „Slavija“ Matico vpraša, ali nima premakljivih reči, ki bi jih hotela zavarovati pri „Slaviji“, stavi g. dr. Costa še dva predloga: a) „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne t i s k a r n i c e, in b) naj slavni odbor pooblasti gospodarski odsek, da v Matičinih sobah omisli potrebno osvečavo za večerne shode in gasilno orodje, kakoršno zahteva novi mestni gasilni red. (Odbor soglasno pritrdi obema predlogoma ter se razide ob 8. uri zvečer.)
XXI.	odborov« skupščina
31. maja 1871. 1.
Vrsta razgovorov:
1.	Prebere in potrdi se zapisnik XX. skupščine.
2.	Tajnikovo poročilo o važnejših stvareh; zlasti o daru	Njega c. k.
apost. veličanstva, o privoljenji lastne tiskarnice,	o dopisu srbskega
učenega društva, naj se na svetlo da „0HIHTi	Iiay>IHH p6lIHHK
Ha CpiICKO - XpiiaTCICOM H 0yJirapCKOM ie3MKy“ ; o	dr. Lovro Tomanovih in njegove sopruge Josipine Turnogradske	še ne natis-
njenih pesmih in spisih itd.
3.	Gospodarski odsek o dopisih banke ,,Slavije“, v XX.	skupščini pre-
branih.
4.	Odsekovo poročilo o lanskem računu.
5. Iv. Tušekov predlog: Naj Matica na svetlo da 6 zvezkov o človeških
delih.
6.	Dr. Razlagov nasvet o izdavanji „malega naučnega	slovnika“.
7.	Poročilo odseka za Trstenjakov predlog o izdavanji	šolskih knjig.
8.	Posameznih odbornikov nasvetje.
Predsedoval je gosp. dr. E. H. Costa došedši iz Beča; vpričo so bili izmed ljubljanskih odbornikov gospodje: dr. J. Bleiweis, A. baron Zois, L. Jeran, Fr. Kandrnal, A. Lesar, dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnik, dr. R. Razlag, Fr. Sovan, J. Šolar , Iv. Vavru, Ivan Vilhar, dr. Vončina in dr. Jern. Zupanec; izmed vnanjih se je skupščine pismeno vdeležil g. dr. Jož. Ulaga. Vršila se je skupščina tako-le:
1.	Pritrdil se jo in podpisal zapisnik XX. skupščine.
2.	Tajnik in odbornik A. L6sar je bral pororilo o stvar6h, ki so se nabrale od XX. skupščine do današnjega dne, in točka za točko se je sproti obravnavala in reševala, zato se vsaki točki v poročilu pristavijo storjeni sklepi. Obširno to poročilo glasi se tako-le:
a) Vsled sklepa, storjenega pri XX. skupščini, poklonile so se Njega c. kr. apost. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu, vse dosle na svetlo dane Matičine knjige s ponižno prošnjo, naj bi Njega Veličanstvo milostljivo blagovolilo Matici nakloniti kakov dar.
Te knjige (18) so gg. dr. Costa, grof Barbo in L. Svetec 27. marc. v imenu matičinega odbora poklonili Njega Veličanstvu. Pre-svitli cesar so jako prijazno sprejeli knjige in pohvalili delovanje našega društva ter obljubiti blagovolili darilo koristnim namenom Matičnim.
Njega c. kr. apost. Veličanstvo je je z lastnoročnim pismom podpisanim na Dunaji 31. marcija 1871. leta slovenski Matici za pospeševanje njenih namenov milostivo podarilo 500 gold. iz svoje osobne blagajnice. C. k. deželno predsestvo je dar Njega Veličanstva 8. aprila poslalo Matici. Upravništvo je isti dan izročilo ta dar blagajniku, c. kr. predsestvu potrdilo prejem ter prosilo, naj blagovoli Matičino srčno zahvalo za ta dar pokloniti Njega Veličanstvu. — Isto c. k. predsestvo z dopisom od 2. maja štev. 477 naznanja, da je Njega Veličanstvo blagovolilo milostivo sprejeti Matičino zahvalo za omenjeni dar.
Naj pri tej priliki povem, da je prošnjo do Njega Veličanstva prelepo in to brez nagrade spisal g. Gajdič, mestni blagajnik, kteremu naj sl. zbor izreče javno zahvalo. (Odbor pritrdi nasvetu.)
b) Vsled odborovega sklepa, storjenega pri XX. skupščini bila je pri sl. c. kr. deželni vladi 28. febr. 1871. leta št. 45 vložena prošnja za privoljene lastne Matičine tiskarnice in kamnotiskar-nega zavoda. Sl. c. kr. deželna vlada pak je z odpisom od 2ti. marcija t. f, št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje s pristavkom, da jej Matica, predno prične ta obrt, vsled 5. §. obrtne postave od 20. dec. 1859. leta v potrjenje imenuje sposobnega opravnika, ki bode v tej zadevi Matičin namestnik. (Obravna te točke se je odložila za na konec danaSuje seje.)
c) Gosp. Janko Pajk, čegar spis je prvi, ki začne II. snopič „slovenskega štajerja“, nam 17. aprila piše, da letos ne more dovršiti članka, a obeta ga — caeteris conditionibus — gotovo za prihodnje leto. — Ker pa tudi še nimamo rokopisov za IV. zvezek, zato za 1871. 1. na svetlo ne pride noben snopič „slovenskega Štajerja“. (To vest odbor vzamo na vednost s pristavkom, da so „Le-topis“ lahko pomnoži’ za nekoliko p61.)
č) Gosp. J. Majciger 2. marcija nam piše to-le: „Zastran obljubljenega spisa „Slovanska etnografija" imam čast poročiti sledeče: — „Uvod“ okoli 150 pisanih pol je dovršen, llavno tako vem, da so ,,Hrvati in Srbi“, potem „Bolgari“ dovršeni, in da se ,,Slovenci" bližajo dovršitvi, tako, da bi bilo gradivo za prvo po-
lovico dela slcoro prirejeno za tisk in da sl. odbor lahko na to ozir jemlje pri prevdarku tiskovin za prihodnje leto 1872. — Prvotni program se je izdatno razširil, pa mislim, da bode delo izplačevalo stroške. — „čehi s Slovaki, Poljaki in Rusi dado drugo polovico, ki se izdd pozneje". — Odsek za izdiivanje knjig je g. pisatelju odgovoril, da je z veseljem sprejel to naznanilo ter bode na ta rokopis ozir jemal pri določevanji knjig za prihodnje leto. — Ker nam ta rokopis gotovo dojde, zato bode morda prav, da sl. odbor že danes imenuje presojevalce, kterim naj se izroči v presojo. (Izvolita so za ta posel g. Mam in g. Vavrft.)
d) Rastavni odbor 1. splošnjega hrvaškega učiteljskega zbora nam je poslal svoj dotični program z vljudno prošnjo, da bi mu Matica v pospeh splošnjega napredka šol od vsake svoje dosl6 izdane knjige po en iztis poslala v razstavo, ki bode v Zagrebu od 19. do /9. avgusta. — Imenovanemu odboru se je odgovorilo, da se Matica hoče udeležiti te razstave, in naznanile so se mu knjige, ktere se pošljejo do 31. jul.
e) Gosp. Iv. Tušek 23. febr. t. 1. nasvetuje to-le: „S knjigo prirodo bomo kmalu pri kraji; zato predlagam, da sl. Matica prične izdajati „ltnjigo človeških del“ (Buch der Erfindung) po izgledu Cehov, kteri so je že izdali 6 zvezkov pod naslovom „kronika prdce“. V šestih letih jo lahko dovršimo, vse knjige bi po splošnjem prevdarku štole 2548 strani, in na leto bi se izdalo okoli 26 tiskanih pol. — Gosp. Tušek se ponuja za prevoditelja tega dela. Če jih več dela isto knjigo, pravi pisatelj, sila je težavno edinstvo spraviti v delo, kor ima vsak pisatel svojo trmo“. — Odsek za izdavanje knjig je pretresoval ta predlog ter pred vsem sklenil, g. Tušeka naprositi, naj sestavi in pošlje natančen spregled ali kazalo istih del, ki jih namerava obravnavati. Gosp. Tušek je ustregel tej želji ter poslal spregled, o kterem pravi to-le : „Vsakako mislim, da bi se le bolj na kratko obdelovala stvar, tako, da ne bi podobna bila prestavi, zlasti z obzirom na to, da je pravica do prevoda pridržana. Tako bi za tretjino ali pa še več bila manjša slovenska knjiga. Podob tudi ne bi trebalo vseh; nekaj jih že imamo v Schoedlerji, nekaj je pa nepotrebnih. Vsled tega spregleda bi se izdalo šest knjig:
prva bi obdelavala zgodovino iznajdeb;
druga : Prirodne sile in njihovo porabo (fizikalno tehnologijo) ;
tretja: Dobivanje surovin iz zemlje, na zemlji in iz vode;
četrta: Kemijsko delovanje sirovin (kemijsko tehnologijo);
peta: kemijo vsakdanjega življenja;
šesto: Mehanično obdelovanje suvorin“. — Odsek za izdavanje knjig stavi nasvet: „Naj sl. odbor sprejame g. Tušekovo ponudbo in njegovo osnovo“. (Odbor soglasno sprejame gosp. Tušekovo ponudbo iu pitrdi njegovi osnovi teh knjig.)
t) Odsek za Trstenjakov predlog se je vsled poziva od 14, febr. t. 1. štev. 33 ustanovil, ter izvolil g. J.-Šolarja za prvo-
mestnika, g. Iv. Vavru-a za prvosednikovega namestnika, g. Jož. Marna za dopisovalca.
Morda nam ta odsek že danes kaj naznani svojih pomenkov.
(Gosp. Solar naznanja, da so razposlanemu pozivu odgovorili naslednji gospodje: Bradaška, Erjavec, Tušek, o. Ladislav, Vodušek in J. Stare.)
Sklep prvega shoda je bil nasvetovati:	Naj Matica tacih
knjig, ki niso, da bi se razdelile Matičinim udom, na pr. grške m latinske, ne izdaja; s knjigotrštvom pečati se, ni Matici namen toliko manj, ker nikogar ne bode, ki bi take šolske knjige kupoval, dokler ostanejo šole po starem kopitu. Saj se češka slovnica ne najde kupca, ampak mirno spi v knjigotržnici Giontinijevi. Ko se poslovenč naše srednje šole, bode vladi ali deželnemu šolskemu svetu morala skrb biti za primerne šolske knjige; tako je bilo tudi v drugih deželah, na pr. na Hrvaškem. Pisateljem P& je že zdaj svetovati, naj se oglasdpri deželnem šolskem svetu s ponudbo, da hočejo spisovati to ali to šolsko knjigo; kdor pa ima dotični rokopis že izgotovljen, naj mu ga kar pošlje v presojo. Drugače je s knjigami, ktere so tudi za občinstvo sploh in za Matičine ude posebej, kakor na pr. z zgodovino za srednje šole. Ta naj bi se pričela k oj spisovati po kaki knjigi, ki je že vpeljana v šole, da ne najde ovir, ko pride do tega, da se vpelje v šole. Odsek je prosil g. Jesenko-ta, da bi prevzel to delo; žalibog, da je odrekel njegovi prošnji. Zato pa odsek nasvetuje: „naj Matica izreče željo, da bi se oglasil pri njej, kdor bi hotel lotiti se dela“. (Odbor soglasno pritrdi odsekoveinu mnenju in nasvetom.)
g) Odsek za izdavanje knjig je provdarjal g. Nedvedovo ponudbo ter sklenil, prodno se more spuščati v pretresovanje, ali in kako bi Matica podpirala to podvzetje, g. Nedveda poprašati:
1.	ktera dela ima dovršena — cerkvena in posvetna; 2. koliko bi stalo natiskovanje, in 15. koliko iztisov bi se dalo spečati. — Gosp. Ned ve d nam še ni odgovoril.
h) Odsek za izdavanje knjig je s tiskarjem gosp. Blaznikom sklenil pogodbo, vsled ktere natisne 2500 Schoedlerja III. snopič polo po 45 gold., 2100 Letopisa za 1871. 1. 42 gold. (Odbor to pogodbo vzame na vednost.)
i) Fr. Koke je poslal proračun za tri zemljovide, ktere je sl. odbor sklenil izdati za 1871. leto. — Vsled njega zahteva:
1.	za risanje in vrezovanje:
a)	Avstralije
85 gold.
c)	Rusije evropske.................
2. za tiskanje v štirih barvah . .
3. za papir v 6000 odtiskih . • .
4. za 3 kamene.........................
b)	Afrike
Potem bi imenovani trije zemljovidi stali
1075 gold.
Dalje je Koke poslal:
a) račun za ravnokar dovršene in tudi že razposlane tri zemljovide. Ker se vjema s pogodbo, zato se mu je za zemljovide plačalo 1191 gold.
b) Potrdilo, da so ti kameni, na kterih so risani zemljovidi, Matičina lastina.
To potrdilo se izroča g. blagajniku, da se shrani v blagajnici. j) V zvezi s temi tremi zemljovidi je nagrada, ki grč gosp. Cigale-tu za velik njegov trud pri slovenjenji in popravljanji. Gr. Cigale zahteva za svoj posel primerno nagrado. — Naj slavni odbor g. Cigaletu izreče nagrado. (Odbor mu privoli 150 gold.)
Pri tej priliki predlagam: „naj slavni odbor za prihodnje tri zemljovide (Afriko, Avstralijo in evropsko Rusijo) zopet naprosi g. Cigaleta, da prevzame slovenjenje in popravljanje in povč, za kolikošno nagrado hoče prevzeti to delo. (Odbor pritrdi nasvetu in pooblasti odsek za izdavanje knjig, da se konečno dogovori z gospodom Cigaletom.)
k) Odsek, izvoljen pri občnem zboru, da pregleda in presodi ter potrdi odborov račun za 1869/70. leto, v dopisu od 20. febr. t. 1. (štev. 59) naznanja, da je omenjeni račun po najnatančnejšem preiskavanji popolnoma veren, točen in spravedljiv spoznan, ter v imenu občnega zbora prosi, naj slavni odbor vsem istim gospodom, kteri so po svojem varčnem gospodarjenji pri malih stroških mnogo pripomogli k mnogovspešnemu dosegu društvenih namer, zlasti pa blagajniku g. dr. Jern. Zupancu iskreno in v istini zasluženo zahvalo izreče za njegov marljiv in nekoristoljubni trud. (V znamenje zahvale gg. odborniki vstanejo.)
1) Gosp. Giontini je pismeno potrdil pogodbo, ktero je bil z gosp. predsednikom ustmeno dogovoril za pravico, prvemu snopiču „nauka o telovadbi" preskrbeti drugi natis. Vslea te pogodbe g. Giontini Matici za to prepuščeno mu pravico po dovršenem natisku plača 20 gold.
m) Društvo „Vendija" v Gradcu sl. odboru hvalo izreka za podarjene mu knjige.
n) Gosp. Janez Lapajne, učitel v Idriji, prosi knjig za idrijsko ndrodno bukvarnico.
o) Gosp. Janko Gantar, učitelj na Planini pri Vipavi, prosi Matičnih knjig za ondašnjo šolsko knjižnico.
p) Gosp. L. Robič prosi za knjige za 1870. leto izdane, ki bi jih bil imel dobiti njegov brat Andrej, Matčin ustanovnih, umrl 18. febr. 1870. lota, češ, daje doživel 1870. leto, za ktero so se izdale knjige.
Naj slavni odbor vstreže vsem trem prošnjam. (Odbor pritrdi.) Pri tej priliki g. dr. Razlag nasvetuje, naj se tiste knjige, kterih Matica more Še oddajati, podarč tudi „bralnemu društvu" v Mali nedelji na Štajarskem. Lčsar podpira ta predlog ter izreka željo, da bi se več takih družeb in knjižnic iz Stajarske oglasilo za Matične knjige in stavi predlog: naj odbor pooblasti
UpravmStvo ali tajništvo, da jim ustreže in vselej potem prihodnji skupščini sporoči, kterim društvom ali knjižnicam so se podarile nj^Se- (Odbor pritrdi obema nasvetoma.)
r) 9. maja nam je došlo od srbskega učenega društva naslednje pismo od 15. aprila 1871. leta:
. »Matica Slovenskoj u Ljubljani. U srpskom učenom društvu Ucinjen je predlog, da se zajedničkim silama i sa zajedničkim dogovorom sviju jugoslovenskih učenih društava izdava jedan »Opšti naučni rečnilc na srpsko-hrvatskom i bulgarskom jeziku«, m •	uz	ovo pismo 20 komada štampanoga tog predloga
Matici Slovenskoj v Ljubljani molimo, da se o torne posavetovati izvoli, i da nam svoje mišljenje o svemu, što se u predlogu pominje, a ttaročito o načinu i mogučnosti toga prevažnog rada, javi.
Mi se nadamo, da čete toplo dočekati i svesrdno ispisati preduzede na kom se može tolika usluga književnosti našoj učiniti,
1	da čete dostojnom pažnjom počastvovati prililcu, na kokoj se u °, iljflom naučnom radii mogu prvi put ujediniti svekonike jugo-slovenske naučne sile.
Predsednik
Sekretar	srpskog učenog društva
Stojan Novakovič.	Dr.	J.	Šafarik.“
Naj slavni odbor izreče, kaj je v tej zadevi storiti. (Odbor Voli v odsek, kteremu se ta stvar izroči v resni pretres, gg. dr. Razlaga, r' Vončino in Jerana — z naročilom, da svoje poročilo do 1. julija °dd& tajniku.)
s) Iz pisma veleučenegapredsednika jugoslovenske akademije S- dr. Fr. liački-ja, slav. odboru objavljam te le vrstice:
„Cast mi je iprijaviti Vam, da sam imenovan za častnoga ®»ana slovenske Matice. Izvolite u moje ime očitovati zahvalnost Predsjedniku i odboru Vašega odličnoga društva.
U Zagrebu 9. svibnja 1871.
Dr. Fr. Rački«, s) Spolek Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi je poslal jako obširno in natančno kritiko o g. Hafnerjevi slovenski steno-^^I’ ~	in kritika poslana ž njim sta se poslala g. pisatelju
8 prošnjo, da prevdarja važni ta predmet in Matici o svojem času poroči o njem.
t) Gosp. J. Pajk je nasvetoval: naj odbor znanstveni mesečni časopis osnuje pod imenom „šolski vestnik", v kterem se naj znanstvene razprave, pedagogični spisi, šolske osnove, literarne in J^uge, namreč službenske vesti oznanjajo«. — Odsek za izdavanje ^njig je pretresoval ta nasvet ter po resnem prevdarku g. nasve-valcu odgovoril to le: Odsek ni odobril tega nasveta, ker se omenjeni spisi lahko priobčujejo ali v šolskih programih, ali v Matiči-”^e.topisu<< ali v „Novicah“ ali v kterem drugem časniku. Vrh tega udi Matičini dohodki še ne pripuščajo tega, dokler imamo še druge gotovo veče potrebe na literarnem polji. (Odbor pritrdi odsekovemu ravnanju.) Letopi« 1871.	4
u) Statistična centralna komisija na Dunaji prosi, naj jej Matica pošlje izkaz knjig in rokopisov, ki jih hrani Matičina knjižnica.
Poslana izkaznica sc izroča gosp. knižničarju s prošnjo, naj jo izpolni, kolikor mu je to mogoče po dosedanjih zapiskih. (Odbor pritrdi.)
v) Gosp. dr. Ulaga piše, da ne moro priti na današnjo skupščino ter naznanja svoje sedanje mnenje o Jirsikovi popularni dogmatiki. (Tajnik prebere pismo, ktero odbor vzamo na vednost.)
z) Gospd Lujiza Tomanova je g. dr. J. Blcivveisu in poročajočemu tajniku pred 14 dni ustmeno ponudila vse dr. Lovro Tomanove in njegove sopruge Josipine Turnogradske še nenatisnjene pesmi in druge lepoznanskc spise, ko bi jih Matica hotela dati na svetlo.
Toda včeraj je poročevalcu poročila, da se jc premislila in sklenila, omenjeno literarno blago sama dati na svetlo tako, da kakor ve, da bodo najbolj po volji ranjcemu soprugu. (Odbor to vest vzame na vednost.)
ž) Na naročbo g. dr. Tomanove slike nam odgovarja gosp. Franke to-le: „Na vaše pisanje, s lctcrim me počastite z naročilom pokojnega dr. Tomana, dovolite mi odgovoriti, da prejmem Vaše naročilo in Vas prosim, da mi daste časa do konca avgusta 1871. 1., ker sem se zdaj zavezal v druga dela“.
aa) Konečno naj slavni odbor sprejme poročilo o pristopu novih udov.
Od XX. skupščine (9. febr. t. 1.) se je le oglasilo 52 oseb, ki žel6 Matici biti udje in sicer 1 ustanovnik (g. Ant. Skubec, gimn. profesor v Ljubljani) in 51 letnikov. Ti so: (tajnik prebere imenik); stavi se toraj predlog: „Naj sl. odbor vse sprejme v Matico". (Odbor pritrdi nasvetu.) — Glavni knjigi j c toraj danes zadnja številka 1962.
Vrh tega je došlo naznanilo, da 8 udov, kterih imena še niso naznanjena, iz komenske dekanije, žele pristopiti k Matici. — Po takem bila bi zadnja številka 1970.
bb) Matičinih diplom se je dosodaj oddalo (častnim udom in društvom, s kterimi je Matica v zvezi, so se zastonj dali) 300; prav toliko, da so je Koke-ju plačal račun s .	101 gold. 50 kr.
in nagrada dala za pisanje.....................48	„	50 „
Skupaj .	150 gold. — kr.
Skupilo od danes dalje teklo bode — odvzemši stroške za pisanje — v Matičino blagajnico.
cc) Za g. Zajčev prevod Schoedlerjeve mineralogijo in geo-logije je bil sl. odbor izvolil tri presojevalce. Dva (g. Tušek in Šolar) sta prebrala rokopis	ter	sta	ga	dobrega	spoznala izvzemši
malo opazke. Gosp. Zajec	pri	zadnjem branji	ozir jemlje na-nje.
Po tem predlagam, naj se d& rokopis v tiskarnico, če tudi ga ne prebere tretji presojevalec (g. Wurner). (Odbor temu pritrdi.)
čč) Letopisa, za kteri se je poslalo mnogo znanstvenega in leposlovnega blaga, stavljene so že tri pole.
del) Z veselim naznanilom, da je ena Matičnih obligacij ogerslce^ zemljiške odveze za 1000 gold. izsrečkana bila pri zadnjem srečkanji, sklepam svoje poročilo''.
, d. Gospodarski odsek nasvetuje : naj Matica svoje premakljivo blago, to je, pohišje, knjižnico in ostale svoje knjige za 5000 gld. zavaruje pri banki „Slaviji“, zlasti z ozirom na to, ker „Slavija" hoče podpirati Matico in druge slovenske narodne zavode. (Odbor pritrdi predlogu.)
4. Poročilo o lanskem računu in rešilo glej zgoraj pod crko k).
5. Tušekov predlog o izdavanji 6 knjig o človeških delih glej zgoraj pod črko e).
0.	V odsek za abecedni red besedi, ktere naj bi obravnaval »hiali naučni slovnik'', se oglasno: gg. dr. Razlag, dr. J. Pleiweis, Jeran, Praprotnik in dr. Pr. Papež.
7. Poročilo o g. Trstenjakovem predlogu za izdavanje šolskih knjig, glej zgorej pod črko f).
Na to se je pričelo posvetovanje o pridobljeni pravici, da si Matica sme napraviti svojo tiskarnico.
Pred vsem g. dr. Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik Matici rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založbiniini pravicami in s hišo vred in predloži odboru na pretres tri vprašanja: a) ali je ali ne sedaj ugodni trenutek, da se Matica Poprime svoje pravice; b) ali se Matica z g. Blaznikom spusti v dogovor in c) ali si napravi novo tiskarnico?
Da se ta važna stvar resno prevdari, ob volj d nasvet: naj se P° listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretresa vsa tri vprašanja in temeljito poroči odboru. V ta °dsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag, Iv. Vilhar in A. Lesar.
Sedaj je bilo na vrsti dr. J. Bleiweisovo poročilo, v poslednji odborovi seji preloženo, o g. Zalokarjevem rokopisu: „Imenik živa.11, zelj in rudov".
Dr. Bleiweis pravi v svojem poročilu, da g. Zalokarjev dodatek je bogata zbirka rastlinskih, živalskih in rudninskih imen, tedaj bi se z vpisom tega „dodatka" dopolnil in lepo pomnožil Zalokarjev sl o ven s ko-nemški slovnik. Specijalni taki slovniki pa niso navadni, vzlasti v tistih jezicih ne, ki nimajo še velikih Ovnikov, kakor jih dozdaj nimamo Še mi Slovenci. Naj se £daj g. Zalokar naprosi, da posodi ta dodatek deželnemu odboru, , pooblaščen po gosp. knezoškofu, skrb prevzel za vredovanje jdovensko-nemškega slovnika, kteremu podlaga je od g. Zalokarja ^hpljeni rokopis. Ko se vpišejo iz njega v slovensko nemški slovnik y®ena, ktera se v njem še pogrešajo, d;l se ta rokopis spet gosp. Zalokarju nazaj. (Odbor soglasno pritrdi temu nastvetu.)
8.	Posamesnih odbornikov nas vetje:
a) Ant. Lcsav predlaga:	Naj se začetni zemljepisni nauk“, ki ga je g. Cigale poslovenil po Schubert-u, in že delj časa leži pri Matici, izroči odseku za izdvavanje šolskih knjig na pretres, kaj je storiti ž njim.
b) Gosp. dr. Razlag naznanja, da je iz Mat. Debeljakovega življenja izvedel nekoliko črtic in jih izročil tajniku. — Gosp. dr. Zupanec pove';, da je nagovoril g. Prim. Remec-a, mestnega župnika v Škofji Loki, da bi mu kaj izvedel na domu ranjcega Matici velikega dobrotnika. Gosp. župnik Prim. Remec mu je obljubil poslati, kar izve. — Gosp. dr. Costa objavi, da je že pri ministerstvu na Dunaji popraševal po Debeljakovem službovanji in da mu je dvorni svetovalec Fiedler obljubil dati iskati v dotičnih predelkih. Na to dr. Razlag stavi predlog: naj odbor A. Lesarja naprosi, da se do g. Jan. Debeljaka, bratovega sina ranjcega Debeljaka, obrne z dotično prošnjo, potem pa da iz vsega, kar se mu izroči, sestavi življenjepis Debeljakov. (Odbor pritrdi in Ldsar prevzame ta posel.)
c) Dr. Costa poroča, da mu je g. Samec za „Letopis“ izročil znanstveni sestavek o spektralni analizi, za ktero j e treba naročiti nekoliko slik, in da g. pisatelj prosi za nekak znesek na račun nagrade. (Odbor pooblasti g. dr. Costo, da pozvd stroške in potem po svojem prevdarku naroči’ slike, in gosp. Sameeu privoli naprej dati 50 gold.. nagrade.)
Ker nima nikdo nič več omeniti, zato se sklene skupščina ob 8 uri.
XXII.	odborova skupščina
31.	avgusta 1871. 1.
Vrsta razgovorov:
1. Prebere in potrdi se zapisnik XXI. skupščine.
2. Tajnikovo poročilo o važnejših stvareh ; o sprejemu novih družbenikov,
o volitvi novih odbornikov, o prošnjah za Matičinc knjige.
3. Blagajnik prebere račun o preteklem društvenem letu, in proračun za
prihodnje leto, ki ju ima odbor predložiti VII. občnemu zbora.
4. Odsekovo poročilo o osnovi lastne Matičine tiskarniee.
5. Odsekovo poročilo o udeležbi pri občnem naučnem rečniku v srbsko-
hrvatskem in bulgarskem jeziku.
6. Dr. Gr. Krekovo poročilo in nasvet o Stanko Vrazovi slovensko-
slovstveni ostalini.
V. Odsek za izdavo malega naučneg« slovnika predloži na ogled abecedni imenik o predmetih, ki bi se imeli obravnavati pod črkami A B C.
8.	Kedaj bodi VIL občni zbor.
Posamoznih odbornikov nasvetjo.
Pod vodstvom gosp. dr. E. H. Coste vršila se je skupščina, pri kteri so bili pričujoči izmed ljubljanskih odbornikov gg. dr. J. olerweis, baron A. Cois, Fr. Kandrnal, A. Lesar, dr. Fr. Papež, A. Praprotnik, dr. K. Razlag, Iv. Šolar, Iv. Vilhar in dr. Jernej "Upanec; izmed vnanjih pa gg. grof. J. Barbo in dr. Gr. Krek, tako le:
1. Potrdil in podpisal se je zapisnik XXI. odborove skupščine.
2. Tajnik je bral naslednje poročilo:
,, »Slavni odbor! Od XXI. odborove skupščine, ki je bila j ®aja, prirastlo je Matici, ako odbor sprejame vse, ki so se oglasili, 128 družbenikov, in siccr 4 ustanovniki in 123 letnikov,
l	so: (Tajnik prebravši imena, stavi nasvet: naj slavni odbor sprejame In°d Matičine ude. — Odbor soglasno pritrdi nasvetu.) Matica toraj (<ln?s šteje 2091 udov po glavni knjigi, v ktero se vpisujejo po vrsti, po kteri pristopijo.
Vslod 12. §. Matičinih pravil izstopi iz odbora 10 odbornikov 1867. leta izvoljenih in sicer 5 ljubljanskih (dr. .Costa, Lesar, Marn, Praprotnik in Šolar) in 5 vnanjih (Cegnar, Cigale, Einspieler, Grabrijan in dr. Kočevar).
Izmed dopisov imam navesti naslednje:
. a) Matica Slovenska v T u r č i j a n s k e m sv. Martinu z °pisom 15. j lina t. 1. zahvalo izreka za poslani jej diplom naše "latice.
, b) J. Lapajne zahvalo naznanja v imenu narodne idrijske nkvarnice za podarjene knjige ter prilaga pravila omenjene buk-varnice z imenikom njenih knjig.
v e) J. Lapajne naznanja, da se je v Idriji osnovalo novo društvo pod naslovom „Šola“ v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu ter pristavlja prošnjo, naj bi mu Matica podarila, če je le mogoče, obilo svojih knjig, da jih po svojem namenu razdeli 'ned kranjske učitelje.
Poročevalec ne podpira te prošnje, ampak nasvetuje: ,,Naj odbor 200 odtiskov „štirih letnih časov“ po deželnem šolskem svetu podari knjižnicam kranjskih ljudskih šol, in po primeri tudi am druzih slovenskih dežel, ako se deželni ali okrajni Šolski svetje oglasijo za-nje“. — (Odbor soglasno pritrdi.)
.	.d) Gospod dr. Razlag nam je izročil prošnjo, s ktero
o	trajni Učiteijski knjižnici v Kozjem in v Brežicah prosite za vse °_zdaj izigje Matičine knjige s pristavkom, da še letos k Matici Pristopite kot ustanovnici. — Dr. Razlag podpira to prošnjo ter lzreka, da bode to seme tamkaj obrodilo dober sad. — Tej prošnji J° z veseljem vstreglo in omenjeni knjižnici sto že prejeli Knjige. — Naj slavni odbor odobri to ravnanje.
V	e) Včeraj smo prejeli pismo, s kterim gg. Tom. Zupan, M.
odušek in Drag. Savnik pošiljajo Simon Jenkovo literarno zapuŠčino, na tanko popisano, s predlogom: „naj bi Matica kupila to zapuščino ter skrbela, da se, kar je še nenatisnjenega in Za rab°, spravi med slovenski svet“. — Na j sl. odbor to zapuščino
izroči odseku treh odbornikov, da v kteri prihodnji skupščini poroča O tem predlogu. (Odbor odobri ta predlog ter izvoli v ta odsek gg. dr. Kreka, Šolarja in Trstenjaka.)
Ker se je zasvetilo upanje, da se naše srednje šole utegnejo vendar-le vravnati po naravnem zakonu z maternim podučnim jezikom, treba je skrbeti, da ne zmanjka onih učnih pomočkov, ktere je Matica že dala na svetlo; jaz tukaj imam pred očmi slovenskega atlanta zemljovide, kterih se je prvega snopiča prodalo toliko, da nam ga je ostalo 100 odtiskov. Bode toraj treba skrbeti za drugi natis. Iz tega namena je poročevalec obrnil se do Koke-ja z vprašanjem, po čem bi nam tiskal drugi natis. Njegov odgovor se glasi tako-le:	„Tisk	in papir bode veljal kakor pri
prvem natisu (to je, tisk po 8 gold. od 100 odtiskov in papir 35 gold., skupaj toraj 500 odtiskov 150	160	gold.).	Ako	Matica
naroči 500 odtiskov, brez povračila jej oskrbim barvalne plošče in nektere sedaj že potrebne poprave, kakor na pr. mejo francosko-nemško, ter dopolnim z novimi avstrijskimi železnicami^.
Dalje Koke naznanja, da se je že lotil novih zemljovidov (Afrike, Avstralije in evropske Rusije). Vendar bi se delo utegnilo zakasniti, ker g. Cigaleta ovira bolehnost. — Naj sl. odbor blagovoli danes pooblastiti upravništvo , da sme, ako se potreba pokaže, preskrbeti drugi natis prvemu snopiču slovenskega atlanta. (Odbor pritrdi nasvetu.)
Pri tej priliki naznanjam odboru, da je Schoedlerjeve knjige 3. snopič (mineralogija in geognozija) do abecednega kazala že tiskan; „Letopisu“ pa se stavi 15. pola.
Gosp. Franke je dovršil in nam poslal dr. L. Toman-ovo sliko. Naj sl. odbor izvoli in pooblasti odsek treh odbornikov, da preskrbi okvir, dostojen umetni tej sliki. (Odbor pritrdi nasvetu ter predsedniku, podpredsedniku in tajniku d4 to oblast.)
Konečno naj sl. odboru še objavim, da sem usti'ezaje od-borovi želji o ranjkem mecenu našega društva, Matiji Debeljaku, nabral nekoliko črtic; tudi o ranjcem podpredsedniku našem, preč. g. Antonu Kosu po želji našega čast. gosp. predsednika sestavljam zgodovinske črtice iz njegovega življenja. Oboje priobči prihodnji Matičin „Letopis“. — (Odbor z veseljem vzame na vednost to naznanilo.)
3. Blagajnik prebere račun o 1870/71. leta, in proračun za 1871/72. 1., kiju odbor predloži VII. občnemu zboru. — Odbor do pičice potrdi račun, proračun pa spremeni v nekterih točkah, ko sta dr. Zupanec in A. Lčsar obljubila, da hočeta tudi prihodnje leto opravljati oni blagajnikov in ta tajnikov posel. (Račun in proračun se prideneta vabilu k prihodnjemu občnemu zboru.) Pri tej točki so bile določene tudi upravniške nagrade za preteklo društveno leto.
4. V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice _ A. L^sar bere poročilo, ki seje končalo s sledečim nasvetom: „Naj sl. odbor izmed sebe izvoli odsek treh odbornikov, kteri si sm6 privzeti iz-vcdeuce, da po ravno omenjenih načelih izdela popolen načrt o
osnovi nove tiskarnice v Matič in i hiši in vsled tega njene prena-redbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini". (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v nasvetovani odsek izvoli gg. dr. Razlaga, Lesarja in Iv. Vilharja.)
>'>• O občnem naučnem rečniku v srbsko-hrvatskem in bulvarskem jeziku, ki ga namerava izdati srbsko učeno društvo v Belem gradu, poroča gosp. dr. Razlag tor nasvetuje: naj odbor ■zreče, da se Matica tega tudi nam koristnega početja hoče vde-•ožiti s tem, da slovenske pisatelje, kterili članki bi se pa morali sprejeti nespremenjeni zlasti verski in cerkveno-zgodovinski, pozove na sodelovanje, slavnemu društvu pa se potem prepusti, da se samo dogovarja s pisatelji, kteri se oglasijo za sodelovanje. Po '■osnem posvetovanji, kterega so se vdeležili gg. dr. Krek, Šolar,
■A osta m JLcaar, sprejame se odsekov naSS&t* — --------------------------
Gosp. prof. Ur. Krek o Stanko Vrazovi slovenslco-slov-' stveni ostalini bere naslednje svoje poročilo:
„V 17. skupščini matičinega odbora mi je bila častna naloga, St. Vrazovo narodno-slovstveno slovensko ostalino na tenko pregledati, morebiti za natis vrediti ter v eni prihodnjih sej ali Ustmeno ali pismeno o tem predlagati. Pritrdil sem bil tej želji m takoj po seji, v kteri sem bil nazoč, prejel po gosp. tajniku našega društva v vsem 21 zvezkov in zvezčičev imenovanega narodnega blaga, ktero sem, kakor se bode znabiti vsaj nekoliko dalo tudi iz današnjega poročila povzeti, z natančnostjo pregledal, ktero tirja važnost predmeta in zaupanje, od Vas gospoda, v me stavljeno.
Zc na prvi mah , ko sem bil pogledal v ta kaleidoskop našega narodnega, v tej ogromni ostalini, ohranjenega pesniškega blaga, sem se preveril, da je našemu literarnemu društvu sveta dolžnost, ga v kritični izdaji prej ko prej spraviti na svetlo, in čem bolj sem se bil udomačil s celim tu nahajajočim se materi-jalom, tem veča je postala moja prepričanost, ka bi bilo neodpustljivo, še dalje shranjati to ostalino nenatisnjeno, tedaj slovenskemu učenemu in neučenemu svetu neznano. Kar se nam tu podajale Čisto , narodno blago. ne umetno st varjeno ali ponarejeno, kakor *e cesto zgodi, ampak iz . ust naroda samega vzeto, z vsemi prednostmi, pa tudi slabostmi , ki so enačim proizvodom lastne. To sovsema veljti o pesmih, po Vrazu samem nabranih, ki je že za one dobe spoznal pravi način, kako ravnati z n&rodno-slovstvenim blagom, dobro spoznavši, da narodno-pesniškim proizvodom vzameš poetično ceno, ako jim ne pustiš oblike in značaja, jim po narodu danega. Tudi metoda nekterih pomagalcev Vrazovih v nabiranji narodnih slovenskih pesni ugaja tem tirjatvam, a nekaj jih je pa tildi med njimi, kteri še niso tadaj imeli o tem pravega pojma, čemur se ni čuditi, ako pomislimo, da se je, razun malo izjemkov, Sc le uprav po sej dobi pričelo ne le pri soplemennih slovanskih, ampak tudi pri družili kulturnih evropskih mirodih kritično izda-vanjo narodnih pesni. — Pomagalcev je imel St. Vraz nad 20,
kterih vseh mi ni treba ti\ naštevati, ker bode o tej stvari natanč-niše poročati v tiskanem predgovoru k tej zbirki narodnih pesem, se v6 da, ako društvo, oziroma njen odbor, sploh sklene, jo izdati pod svojim pokroviteljstvom in na svoje stroške. Imenujem pa tii vendar imena, kakor Prešerin, Jarnik, Poženčan, Drobnič med mrtvimi, Ivan Kukuljevič Saks., Oroslav Caf, Dav. Trstenjak, Mat. Majar, med še zdaj delavnimi pisatelji in takrat marljivimi sodelalci St. Vrazovimi v nabiranji slovenskih n&rodnih pesni. Pri tako obili podpori in neumornem lastnem trudu se ni čuditi, da si je pridobil St. Vraz iz mnogo pokrajin Slovenije obilico pesni, v kterih, kot naravnem dušnem zrcalu, na tenko ogledujemo slovenski n Aro d, kakor je bil in je še. Tu ga vidimo pri raznih opravilih, v raznih vsakoletnih prigodkih in običajih; tu v veseli družbi pri vinski kapljici se življenja vesele, ondi trpkosti slovesa od zibeli in domovine v živih glasovih oznanjaje, tu pri snubitvi, ženitvi, zdravici, pri razleganji poskočnih godčevih glasov, ondi od toge potrt v lastni nesreči, v splošni nezgodi, pri pogrebu itd. Tu ugledaš v pesni veselega pastirja, bistrega lovca, ondi te spet sreča voznik lehkoživec in se tudi raduješ ali huduješ nad stereotipnimi prikaznimi, kterih se družinsko življenje skoraj nobenega naroda ne ogne. Da lehko v teh pesnih tudi n Ar o d opazujemo, kako ljubi pa tudi sovraži, se nam ne bode čuditi, pomislivšim, kako rahlo-m globoko čuteč je naš nArod po vsej svoji natori in k otožnosti prisiljen po svojem Apolitičnem položaji in po svojih historičnih dogodkih. Dokler se bode narodna pesem pri kacem nArodu koli glasila, bode v njej rahlim glasilom ljubezni odlično mesto odme-njeno. Tako je inod, kako bi to moglo vsled ravno omenjenega pri nas inače biti. In res vidimo ta čut opevan v raznih pesnih te ostaline in ga tu opazuješ s početka, da v devičjem ali mladeniškem srci požene kal, jedva opazljiv, pa do one stopinje, ko do vrhunca doraste in v človeškem srci s strastjo gospodari, kteri cel6 razum vselej kljubovati ne more. Ravno ta vrsta nArodnih pesni je v St. Vrazovi ostalini zel6 obširno zastopana in nahajamo med njimi nektere res klasične vrednosti, tako po izjavu nježnih čutil, kakor po pristojnosti oblike in dovršenosti izpeljave, — a naletimo tudi na druge, kterim realizem pregole plastike dosta vrednosti vzame in se slednjič izgubi v nespodobo (zerrbild) mnogo čvetero-vrstnih, ki duševno vrednost nArodovo bolj kratijo, nego povspe-šujejo. Da slednjim ne bode smelo biti mesta v tiskanem izboru, se umeje, mimogrede opomnjeno, samo ob sebi, ker ga ni niti najmanjšega vzroka, ki bi njihovo izdavo priporočal. — Zastopane v tej ostalini so tudi zgodovinske nArodne pesni, strogo epične, kakor tudi balade in romance. Opevani so dalje predmeti nepo-svetnega značaja (v legendah), in kar tej zbirki še posebno veljavo d A, — v njej nahajamo cel6 nektere pesmi, kojih zadržaj nas vodi v predzgodovinske čase, ko so naši preddedje še malikovali in bo nekako svoje veroizpovedanje v mitologičnih (bajeslovnih) poemih vnukom izročali itd. itd., — kdo bi tudi v najsplošnišem
načrtu mogel vse narisati, kar se nahaja v tej ravno tako obširni, kakor zanimivi, velevažni ostalini slovstvenega narodnega blaga slovenskega. S kratka, ostalina je pravi „repertorium“ pravega našega narodnega pesništva in vrhu vsega druzega velike vrednosti tudi za narodni ethos, slovensko bajeslovje (mitologijo), za narodno običajno pravo, posebno tudi za slovensko dialektologijo, kten še do sedaj niti temelja postavili nismo, — pa tudi za n&-rodno godbo, kajti St. Vraz vešč godben izvedenec ni le besede, ampak tudi napeve narodnih pesni zapisoval ter po tem načinu tudi narodnemu spevu marsikak tipični motiv rešil. — Sploh pa se sme reči, da je poleg jezika ravno v teh narodnih pesnih naša narodnost najboljše in čistejše ohranjena. Vseh jih je brezi vari-jantov na stotine, a poleg toga je v zbirki še več ndrodnih pregovorov in druzega literarnega drobiža.
J oliko čisto na kratko ,,in merito“ o St. Vrazovi ostalini slovenskih narodnih pesni. Tako po obsegu tedaj, kakor po raznovrstnosti zadržaja, pa tudi po estetični vrednosti je ta zbirka važna dovolj, da nasvetujem: „slavni odbor naj sklene jo prej ko prej dati kritično vrediti in na društvene stroške izdati“.
„Glede izdaje same je dosta — tako nadaljuje gosp. prof. dr. Krek svoje poročilo o izdaji narodnega blaga — ako nasvetujem, da mora biti kritična, kajti s tem je prav za prav že vse izrečeno. Vrhu tega naj bi se pa tudi pesni uvrstile di’Uga P°]eg_ druge takisto, da je v celem izboru prava sistema, to je, da pridejo posamesne pesni po zadržaju v predele, kar pregled olajša m vse pesni tako rekoč v celotni organizem spravi.
S tem bi bilo moje poročilo in nasvet o tej literarni ostalini pri kraji, ko bi ne bilo spregovoriti še o neki formalnosti, ktere se tu ni lahko ogniti. Kakor vam bode znano, gospoda, je že St. Vraz sam oddelek te zbirke narodnih pesni bil izdal 1. 1839. v Zagrebu in obsega ta I. zvezek razun 20 strani vvoda, 200 strani ali poltrinajsto polo narodnih pesni, kterih je vseh 114 — davorij, kakor jih Vraz imenuje, ter balad in romanc. Kakor je povzeti iz oglasa in povabila na naročbo tega dela, je bila St. Vrazova nakana, za tem zvezkom izdati še dva ravno toliko obseza-joča zvezka narodnih pesni, tedaj vsak zvezek po 12 do 13 pol, in bi bili imeli 2. zvezku pridjani biti sliki: Slovenka od Drave
l	Slovenka od Save — in slednjemu zvezku je bil nakanil pridjati še „jedan kratak rččnik od sviuh neobičnih i rččosložiteljem našim manje poznatih rčči, koje u pčsnih na prvo dolaze". Po'tej zbirki slednjič bi bila prišla še zbirka v natis, obsezajoča „pričice, pri-rččja i druge vlastitosti gornjo-ilirskog narččja s izvedrenjem čisto ilirskim, te črtice o narodnih običajih, nošnjah i ostalih takovrstnih stvarih u jezik naš književni složene“. Taka je bila St. Vrazova nakana glede izdaje vsega materijala in jaz to stvar omenjam, ker sem preverjen, da je tirjatev pietete, kolikor mogoče v smislu nakane preslavnega pokojnika ravnati, se vč da kolikor je to sploh
mogoče in se strinja s tirjatvami, ki je danes od enake publikacije kritika zahteva. — Odločiti se je pa že zdaj o tem, lcaj početi s pesnimi, že v omenjenem zvezku natisnjenimi? Nasvetujem, da se v novem izboru p r e n a t i s n e j o, ker je ta zvezek m e d s 1 o v e n s k i m občinstvom zelo redek in bi brez ponatisa vsa zbirka tembolj pomanjkljiva ostala, ker se v tem zvezku n ah a j a j o narodne pesni, brez k t e r i h si sploh nobene tudi plitve zbirke narodnih pesni niti misliti ne morem. Dalje je bil dobil St. Vraz lcesneje od ne-kterih pesni na priliko „lepa Vida" in dr. — varijante, ki so bolj dovršeni po obliki in izpeljavi od že natisnjenih; — bilo bi tedaj žal, ako bi se zarad tega več ne smele priobčiti, ker so bile že leta 1839. tiskane. Povsod, kjer sc nahajajo varijanti, bi bil za to, (la se porabi ne le St. Vrazova zbirka, ampak tudi Kastelčeva ,,Cbelica", Koritkov izbor slovenskih narodnih pesni, Janežičeva knjižica: „slovenske mir. pesme, prislovice in zastavice", razni tečaji „Novic", v kterih je zabilježeno mnogo, tudi v Vrazovi ostalini se nahajajočih narodnih pesni in slednjič „Slov. glasnik" Janežičev. Vselej bi bil tisti tekst temeljni, kteremu gre ta prednost po njegovi notranji in zunanji dovršenosti in razlike bi se vestno zaznamovale pod črto, ako so v kaoem oziru spomina vredne.
To je moje mnenje o tem formalnem vprašanji, o kterem se bode moral sL odbor že danes konečno dogovoriti, ako ga bode volja mojemu nasvetu o publikaciji ostaline pritrditi."
Obravnave o teh nasvetih dr. Krekovih so se udeleževali gospodje: Solar, Vilhar, dr. Bleitveis, dr. Costa, dr. Razlag, Lesar dr. Krek. Gosp. Solar zlasti opomni, da je pretekel obrok, ki ga je Matičin odbor odločil za nabiranje narodnega blaga, kterega se je obilo nabijalo, ter nasvetuje: naj se to nabrano narodno blago, kar ga je natisa vredno, strni s Stanko Vrazovim in knjigi da naslov tak, kakoršen bode primeren pieteti do Stanko Vraza. Gosp. dr. Krek pritrjuje temu nasvetu; dalje omenja, da se v zbirki, ki jo je prejela Matica slovenska od ilirske Matice in jo ima on v rokah, pogreša rokopis one pesni, ktero je g. F. Kočevar objavil v 6. listu „Slovenskega Glasnika" od 1. junija 18G8. leta in dveh drugih: a) Bernekarjev grad in sv. Marjetica in b) sv. Jurij orožnik, kterih g. Kočevar omenja v opombi istega lista; morda — reče — so ti rokopisi ostali v Zagrebu. Gosp. Kreku odbor naroča, da poprašuje in pozveduje o njih.
Po dovršenih pogovorih predsednik na glasovanje stavi ta-le vprašanja:
a) Ali naj Matica izda Stanko Vrazovo zbirko, dopolnjeno z narodnim blagom, ktero je nabrala Matica? (Odbor soglasno pritrdi.)
b) Ali naj se to narodno blago vredi po dr. Krekovih načelih, in izda v več primernih zvezkih? (Odbor soglasno pritrdi.)
c) Komu naj se izroči vredovanje? — Gosp. Šolar poprasa gosp. dr. Kreka, ali no bi on, ki mu je zbirka najbolj znana, hotel prevzeti to vredovanje?	— Ko	ar. Krek	izreče,	da rad
prevzame to častno nalogo,	odbor	soglasno	g. dr.	Kreku
izroči vredovanje ter izreče željo, da za 1873. 1. za natis pripravi prvo knjižico. Dr.	Krek	obljubi,	če mu	bo le
mogoče, vstreči odboru, ter prevzame tudi vso v zapisku zabilježeno Matičino zbirko narodnega blaga.
7. V imenu odseka za mali	naučni	slovnik	poroča	g. dr.
Razlag. Naprej imenuje več taeih slovnikov v druzih jezikih, ter meni, da je najprej treba odločiti, ali se obširnejši ali krajši jemlj6 za izgled. V ta namen bere besede pod črko A zbrane. (Odbor izreče, naj se v tem reenilui razlagajo najpotrebniše besede.)
—	Na to dr. Razlag nasvetuje: Naj se izvoli odsek treh odbornikov da po izrečenem načelu sestavi abecedni red, in ko sestavi gradiva za eno tiskano polo, naj se to v 200 do 300 odtiskih natisne, da se razdeli med odbornike in pisatelje, ki bi hoteli udeleževati se tega dela, da preber6 imenik ter ga po svojem mnenji popravijo, dopolnijo itd. in potem Matici vrnejo, da odbor konečno določi besede, ki se bodo razlagale. (Po vsestranskem pretresovanji odbor pritrdi temu predlogu in v odsek izvoli dr. R. Razlaga, Fr. Kandrnala in Tušeka.)
8. Na vprašanje, kedaj bodi VII. občni zbor, odbor izreče, da z obzirom na to, ker je mnogo Matičarjev zlasti odbornikov med deželnimi in državnimi poslanci, ne more sedaj še določiti dneva, ampak da to določbo prepusti g. predsedniku.
9. Ker izmed nazočih odbornikov nilcdo nič ne nasvetuje, predsednik skupščino sklene ob 8. uri zvečer.
XXIII. odborova skupščina
2. novembra 1871. 1.
Vrsta razgovorov:
1. Prebere in potrdi se XXII. skupščine zapisnik.
2. Tajnikovo poročilo o važnejših stvaroh.
3. Odsek za izdavanje šolskih knjig nasvetuje :
a)	Naj slavni odbor sklene, da Matica s svojimi dohodki iu s pripomočjo rodoljubov za 1872. 1. v 3000 odtiskih na svetlo d k „Pokornijovo živalstvo" za prvi in njegovo „rastlinstvo‘‘ za drugi razred slovenskih gimnazij in realek, Schcodlerjevo živalstvo in rastlinstvo, ki se bodete rabili v viših razredih, pa naj se odložite do tistih mal, da ju bode treba.
Stroški' za omenjeni Pokornijevi knjigi v 3000 odtiskih utegnejo preseči...................................4100	gld.	—	kr.
Ker Matici vsled odborovega proračuna za 1872. 1. za izdavanje knjig ostaja le . 3838 „ 59 „ Matica sama, vzlasti ker mora izdati tudi poročilo o odborovem delovanji iu imenik svojih društvcnikov in se ne sme lotiti naloženega svojega imetka, ne zmore omenjenih stroškov, zato odsek dalje nasvetuje
b)	Naj se ustanovi odsek, ki bodo pobiral radovoljne doneske za izdavanje šolskih knjig in naprosil deželni odbor, da bi v blagi namen iz deželnega zaklada privolil zdatno pomoč.
4.	Posameznih odbornikov nasvetje.
Pod vodstvom gosp. dr. E. H. Coste pričela se je skupščina ob 5. uri popoldne. Pričujoči so bili nasledili ljubljanski gg. odborniki: dr. Bleiweis, Jeran, Kandrnal, Lesar, Marn, dr. Papež, dr. Pogačar, Praprotnik, dr. 11. Razlag, Sovan, Šolar, Tušek, Vavru, Vilhar, dr. Vončina, dr. Zupanec; baron Zois je poslal svoj glas telegraiično; — izmed vnanjih gg. odbornikov pa sta svoje mnenje pismeno objavila gg. dr. Krek in dr. Ulaga.
1. Potrdil in	podpisal se	je XXII. skupščino zapisnik.
2. Tajnik jo	poročeval o	važnejših stvareh tako-lo:
„Slavni odbor! Od poslednje odborove skupščine, ki je bila
31.	avgusta 1871. L, je Matici prirastlo 25 novih udov, in	sicer:
g. Orešek Janez,	c. k. gimn.	profesor v Celji, in g. Blaž	Grča,
kaplan v Rihenbergu, kot ustanovnika, in 23 letnikov, ako slavni odbor vse, ktere mu hočem našteti po imenu, sprejme v društvo. Ti so (tajnik bero imena); ker pri nikomur ne nahajam pravilnega zadržka, da se ne bi imel sprejeti, zato predlagam:
Naj slavni odbor blagovoli sprejeti vse. (Odbor odobri nasvet.) Matičini glavni knjigi je po tem takem zadnja številka 2116.
Važnejši dopisi, ki so došli odboru, so ti-le:
a) Deželni šolski svet za Kranjsko odboru z dopisom od 12. septembra t. 1., št. 1134, posebno zahvalo izreka za 200 odtiskov knjige „štirje letni časi“, k ter e je sl. odbor v 22. skupščini podaril knjižnicam ovozemnih ljudskih šol.
b) Prečastiti gosp. Ign. Mrak, marquetski škof v severni Ameriki z dopisom od 22. avgusta t. 1. srčno veselje izrekuje odboru, da mu je Matičine knjige poklonil v 20. skupščini.
c) Gosp. dr. Fr. Rački v dopisu od 23. sept. t. 1. odgovarja da in zakaj se jngosl. akademija no bode udeležila „naučnega rečnika", kterega namerava izdati srbsko učeno društvo v Be-lemgradu.
č) Centralni in izložbeni odbor prve obče hrvatske učitelske skupščine v Zagrebu je Matici poslal „Priznanico, ovim se očituje
slavnoj Matici pohvalno priznanje na tom, što se je na izložbi odlikovala svojimi popularno-znanstvenimi knjigami i zemljovidi“.
—	Ta priznanica se je v okvirji obesila v Matič, sobah. — Knjig, poslanih na izložbo pa do današnjega dn6 še nismo prejeli.
d)	Gosp. Stanislav Mikuckij, pomočnik bibliotekarja univer-sitetskoj biblioteki v Varšavi z dopisom od 10. oktobra t. 1. po-prasuje, imajo li Slovenci popolniši slovensko-nemški slovar, nego je Janežičev?
V	odgovoru, ki se mu je poslal 18. oktobra, naznanilo se mu je, da se ravno pripravlja za natis.
(Odbor omenjene dopise vzame na znanje.)
Upravništvo je vsled pooblastila, danega mu od sl. odbora, podarilo nekoliko Matič, knjig, in sicer:
a) Slovenskemu katoliško-političnemu društvu v Globokem pri
Brežicah 9 različnih knjig;
b) ubogim realnim učencem v Ljubljani 10 mineralogij.
Naj slavni odbor to vzame na znanje. (To se zgodi.)
c) Došel nam je naslednji dopis od 18. okt. t. 1.:
„Slavnom odboru Matice Slovenske! F. Paškal Vuicič, biskup i namčstnik apostolskih u Bosni čestituje i želi srčtan uspieh na-mčre i moli, da i Bosna u dioničtvo primise dšlah, koiase izdaiu po Matici".
Naj sl. odbor pritrdi, da se apostol)sko namestništvo v Bosni in sicer sedaj na imč preč. biskupa Paskala Vuicica, vpiše med one, kterim Matica daruje svoje knjige, ter da se mu poklonijo doslč izdane knjige. (Odbor soglasno pritrdi.)
Dalje naznanjam sl. odboru, da je g. Zalokar privolil, da Matica prepusti njegov rokopis „imenik živali, rastlin in rudov“ sl. deželnemu odboru v ta namen, da se iz njega imena vzemo v slovensko-nemški slovar. Rokopis se je izročil in gg. bogoslovci, že iz njega prepisujejo imena za omenjeni slovar.
O tiskanji Matič, knjig za 1871. 1. naznanjam to-le:
a) Schoedlerjeva mineralogija in geognozija je že dovršena.
b) ,,Letopisa'* je natisnjenega 18 pol.
c) Zeroljovidi so do imen izgotovljeni. — Koke mi 20. okt. naznanja, da mu je g. Cigale za Avstralijo že poslal imena, in da jih je koj dal rezati v kamen.
Ker smo dospeli do tega, da se kmalu dovrši knjige, zato treba, da jim odbor danes določi ceno, ob enem pa tudi izi’eče, ali vse letošnje knjige, dobe vsi Matič, udje, toraj tudi letniki?
Kar tiče ceno knjigam, nasvetujem: naj sl. odbor to določiti prepusti predsedniku in tajniku. (Odbor pritrdi.)
Kar pa tiče določbo, ali tudi letos vse Matič, knjige dob6 tudi letniki, moram sl. odboru objaviti, da mi je te dni došel dopis, v lcterem se en ustanovnilc pritožuje in tudi ustmeni ugovori so bili slišati o tem, da se kakor ustanovnikom, tudi letnikom, dajejo vse knjige, čeravno 5 §. Matičinih pravil izreka, da letniki
po odborovem sklepu dobivajo na leto vsaj po toliko knjig, da bodo po prodajalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, tisto leto izdane.
Po tem §. Matičinih pravil ima odbor res pravico, letnikom dati manj knjig, kakor jih na svetlo d«i Matica; toda prepovedano ni odboru, tudi letnikom dati vse knjige. Doslč so se vse knjige dajale tudi letnikom, in to niti Matici niti ustanovnikom ni bilo na škodo. Matici ne, ker jej je tako ravnanje pridobilo mnogo novih udov, in tudi ustanovnikom ne, ker so dobivali po toliko knjig, da so gotovo vredne toliko, kolikor 50 gold. že vplačane ustanovnine donaša letnih obresti.
Iz teh razlogov nasvetujem:	Naj slavni odbor tudi letos da
letnikom vse knjige za 1871. 1. (Odbor pritrdi.)"
i5. V imenu odseka za izdavanje šolskih knjig je poročal A. Lesar naslednje:
„Slavni odbor! Gotovo je vsem gg. odbornikom znan vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje ukaz od 8. oktobra 1871. L, vsled kterega so se v prvem jin drugem razredu kranjskih g im n a z ij in real e k začeli v slovenskem jeziku učiti dotični predmeti.
Za naravoslovje je vis. c. kr. ministerstvo potrdilo Erjavčev in Tuše ko v prevod Pokornijevega „živalstva“ in ,,rastlinstva", kteri je ranjki A. Janežič po naročilni poti 1864. 1. spravil na svetlo. Omenjeni knjigi ste mimo tega, da je le malo njunih odtiskovmed svetom, natisnjeni brez podob, kakor je brez njih bilo tudi Pokornijevo nemško izdanje. Novejša Pokornijeva izdanja pa krasi mnogo mnogo lepih podob, ki učencem zdatno lajšajo učenje. Treba je toraj pred vsem, slovenskim srednjim šolam preskrbeti prevod in tisk najnovejšega Pokornijevega izdanja.
Odsek je sicer te misli, da je zalog šolskih knjig ali državna blagajnica, iz kterih je vlada iz začetka tudi drugim narodom skrbela za šolske knjige, v prvi vrsti poklican, v tem obziru nam Slovencem gmotno pomagati; v drugi vrsti pa ima to dolžnost deželna blagajnica, ki deželne naklade gotovo najboljše naloži ako jih nekoliko obrne na šolstvo. Toda ker se odsek boji, da bi se stvar, ki se ne d& dolgo odlašati, preveč zavlekla, predno bi se v sedanjih časih rešila po ustavnem poti, zato je iskal druzega zaloga, ki bi za prvo potrebo priskočil na pomoč. In kteri zalog bi mogel to storiti ? Kteri drugi, ko Matica slovenska, kteri so pravi rodoljubi v kratkih letih žrtovali toliko zaloge, da zdatno pomaga potrebi, in ktera med svojimi društveniki šteje toliko duševnih moči, da se, kar se tiče sestavljanje šolskih knjig, ne ustraši velikanskega, a blagega dela.
Te misli so bile vodilo odseku, ki je g. Tušeka naprosil najprej pozvedeti, ali in za koliko bi se dobile podobe za Pokor-nijevi omenjeni knjigi. Gosp. Tušek se z dotičnim vprašanjem 18. oktobra obrne do založitelja nemškega izvirnika. Fr. Tempski mu 20. oktobra t. 1. odgovori:	Najnovejše izdanje knjige „žival-
stva" je 11. od 1872. 1., rastlinstva pa 9. od 1871. 1. Pokorniju bilo bi za pravico prevoda plačati 100 gold. za »živalstvo" in 60 gold. za »rastlinstvo". Slike, v svinec vlite, kterih je v »živalstvu" 490, v »rastlinstvu" pa 350, stale bi 3500 do 4500 gld., in ne bi se smele za nobeno drugo knjigo rabiti, nego samo za omenjeni prevod Pokornijevega živalstva in rastlinstva. Ko bi se Matici zdeli stroški previsoki, kar so tudi za 1000 do 1500 od-tiskov, — dalje piše Tempski — Matičino prizadevanje rad pospešim s tem, da jej za nizko odškodnino, ki se bode ravnala po številu odtiskov, posodim podobe, ako da knjigi tiskati v Pragi. — Gosp. Tušek koj odgovori Temp s kiju, da Matica ne zmore slik, ampak da se morda ravna po njegovem nasvetu, ter vpraša, koliko bi stali knjigi po nasvetu njegovem. V dopisu od 24. oktobra Tempski odgovarja to-le: Bodite poverjeni, da hočem kar moč pospeševati Matičino prizadevanje, toda bojim se, da bi Vam neugodne okoliščine, ki jili omenjate, dopustile r omenjeni knjigi dati na svetlo, ker se 1000 — 1500 odtiskov nikakor ne splača. Pokornijeva nagrada se nikakor ne more znižati, saj ni visoka. Ako j az za porabo slik za živalstvo zahtevam 3^0 gold. in za rastlinstvo 250 gold., gotovo je to malo, ker me slike stanejo okoli 12000 gold. Plačati bi toraj imeli: a) Za živalstvo Pokorniju 100 gold., meni pa 350 gold., b) za rastlinstvo Pokorniju GO gld., meni pa 250 gold. Tiskanje s papirjem itd. vred pak bi pri tiskarji Merciji stal 2274 gold. Ako tem stroškom prištejemo še za voznino iu vezanje 200 gold. in nagrado pisateljem po 20 gold. od pole 680 gold., dobili smo 3916 gold., ki jih najmanj pogoltnete omenjeni knjigi. Utegnili bi pa še više biti zarad zavitkov in morda še kakovih drugih neprevidenih stroškov. Pa recimo, da stroški ne presežejo 3916 gold., vendar jih Matica po odobrenem proračunu, po kterem jej za leto 1872. ostaja samo 3838 gold., nikakor no zmore; vrh tega bi pa morala po pravilih vsakako izdati še poročilo o odborovem delovanji z imenikom društvenikov, to je, 7—8 pol tiska. Ker se po Matičinih pravilih nikakor ne smemo lotiti naložene glavnice , ktera jej je narastla iz doneskov ustanovnikov in znatnih volil umrlih rodoljubov, ker doneski, ki se smejo za letno stroške porabiti, ne zadostujejo, ker Matičarji kaj več pričakujejo, nego samo dve popularni knjigi o naravoslovji, za lctero je Matica dosle že mnogo izdala, in ker moramo izdati poročilo z imenikom Matičarjev, zato je odsek iskal virov, da bi so odprli saj prvima šolskima knjigama Pokornijevega naravoslovja. Prihodnje šolske knjige vzlasti hlologične in matematične mora vsakako založiti ali državna ali deželna blagajnica. Med to vire šteje odsek a) deželno blagajnico in b) nabiro rado-voljnih doneskov; zato dalje nasvetuje: J. naj bi sl. odbor ustanovil odsek, ki bi imel vse rodoljube pozvati, da blagovolijo v ta namen priskočiti Matici, in 2. naj sl. odbor v ta namen tudi prošnjo vloži pri sl. deželnem odboru.
Ako po tej poti Matici dojde zdatna pomoč, lahko se za pri-
hodnje leto (1872.) na svetlo dii 4. snopič slovenskega atlanta, kterega je tudi jako treba našim Solarn.
Iz omenjenih razlogov odsek sl. odboru priporoča odobrenje nasvetov, tiskanih v vabilu za današnjo, to je XXIII. skupščino.
Predno se prične važna ta stvar pretresovati, naj sl. odboru objavim, da sta mi danes od dveh gg. vnanjih odbornikov v tej zadevi došla dva dopisa.
a) Gosp. dr. Ulaga piše:
,/Edino praktična misel je, da slavni deželni odbor v rečeni namen zdatne pomoči privoli. Ker pa knjige pridejo v prodajo in se bodo gotovo lahko oddajale, bode se menda vendar v Ljubljani našel založnik, ki ne bode zahteval, da se mu kar prvo leto povrnejo vsi stroški. Po mojih mislih bilo bi toraj odseku največ skrbeti zato, da najde založnika. Da bi pa Matica kaj prikladala, za to jaz nisem, ker ona dela za vse Slovence; dobrota zastran slovenskega učnega jezika v realki in gimnazijah zadela je pa žalibože le brate naše na Kranjskem. Da je le nekoliko upanja, da enaka drobtina z vladne mize pade tudi nam drugim zapuščenim Slovencem, potem bi z veseljem rekli: pustimo za par let vse di-ugo na stran in izdavajmo dobre šolske knjige“~
b) Gosp. dr. Gr. Krek pa piše:
„Skladam se samo s točko b) odsekovega nasveta, a nikakor ne s točko a), ker 1. naša Matica ni zaloga šolskih knjig, ampak glasilo slovenskega znanstvenega življenja; ker 2. društveniki gotovo ne bodo zadovoljni, da se mahoma prekucne celo dosedanje delovanje društva v smislu, lctere ne opravičuje nobena točka društvenih' pravil, in 3. ker je moje prepričanje, da bode društvo po tem potu, mesto si novih udov pridobiti, mnogo mnogo dosedanjih zgubilo, a novih gotovo ne pridobilo. — Za šolske knjige skrbeti dolžnost je vse druzih faktorjev, nego našega edinega znanstvenega zavoda in zarad tega sem sicer za denarno podporo, a nikakor ne za to, da bi enake knjige bile lastnina slovenske Matice. — Tudi pridejo knjige, ako jih Matica izdii, v večem številu v roke tacega občinstva, ki tacih knjig ne potrebuje, to je, dru-štvenikov slovenske Matice, nego v roke dijakov, za ktere so namenjene. — Jaz sem toraj odločno proti temu, in prosim, da se to tudi stavi v zapisnik".
Po prebranem poročilu prične se živa obravnava predlogov.
—	Prvi poprime besedo gosp. dr. Razlag ter vpraša g. Šolarja, ali mu je znano, kaj vlada misli storiti o izdavanji knjig za slovenske srednje šole?
Gosp. Šolar odgovori, da on toliko vč o tem, kolikor ved6 štirje svetovalci c. kr. šolskega sveta, ki so tudi v Matičinem odboru; zalog gimnazijskih šolskih knjig je pasiven in v državnem proračunu ni nobenega zneska, ki bi bil va ni postavljen v ta namen. Iz teh razlogov je ministerstvo že odbito rokopis, kterega je prav za primernega spoznalo. Šolskih knjig pa živo potrebujemo.
Gosp. dr. Bleiweis vpraša, kako so za druge narode na svetlo prihajale dotične šolske knjige? — Gosp. dr. Costa iz zapiska šolskih knjig državne zaloge prebere oddelke, kterih prvi našteva knjige za ljudske, drugi za meščanske, tretji pak za srednje šole; med temi se v njem nahaja mnogo knjig za druge narode, za slovenski narod pa samo dr. Miklošičeva berila za više gimnazije.
Gosp. dr. Bleiweis na to zopet poprime besedo ter dalje govori: Prepi-ičali smo se, kako je vlada v začetku stregla drugim narodom, zakaj bi z nami, ki v tem obziru tudi stojimo v začetku, drugače ravnala, pač ne sprevidim. Al žalostna skušnja nam kaže, da ministerstvo ni v natis sprejelo gosp. Šolarjevega rokopisa, če tudi je izreklo, da je primeren. — Jaz sem zoper to, da bi gosp. Solarjev rokopis Matica založila, ker ga ne more dati svojim družbenikom in ker tega tudi ne dopusti proračun Matičin za 1872. leto. — Toda knjigi „Pokornijevega živalstva in rastlinstva" ste za Matičine ude in silno potrebni za nase srednje šole. Predno dalje govorim o teh knjigah, rad bi vedel, ali je neobhodnje treba, da izidete s podobami, ki ju jako podraže? Saj se lahko po ceni dobe take slike, ki se obešajo na šolske stene; tudi imamo deželni muzej, kjer si učenci živali ogledajo, kakoršne so v naravi.
Gosp. Tušek odgovarja, da slik sicer ni neobhodnje treba, saj tudi Pokornijevi knjigi jih niste imeli, ali jako koristne so; učenci nemškega oddelka imajo v rokah knjige s podobami, slovenskih oddelkov učenci ne bi smeli biti na slabejšem.
Gosp. dr. Costa pravi: splošnja je tožba, da so šolske knjige predrage, stariše jako težko stane kupovati jih, in sliko nam skoro za dve tretjini podražite omenjeni knjigi.
Gosp. dr. Zupanec je te misli, da se brez podob nikakor ue bi smeli dati na svetlo.
A. Lesar dostavi, da tudi Pokornij bi javalnc privolil kfljigi posloveniti in prevod izdati brez podob.
Gosp.	Marn zagovarja izdajo	s podobami.
Gosp.	dr. Costa pravi, da	nam bode s	tema	knjigama
sicer nekoliko, a vendar malo pomagano, ker bode treba še mnogo druzih šolskih knjig, za ktere je treba hraniti novce.
A. Lesar pravi, da ni treba misliti le na Matičino bla-gajnico, ktera še omenjenih dveh knjig, kakor kaže proračun, ne zmore brez kako ve pomoči; vrh tega morali bi ustaviti vsa začeta dela. Treba je iskati še druzih virov za šolske knjige. Ali nam deželna blagajnica nič ne bi mogla	pomagati?
Gosp.	dr. Costa. Po vsem, kar smo slišali in	vemo,	treba
je šolskim knjigam založnika. Pravi založnik morala bi država biti, kakor je bila drugim narodom. Toda tega se sedaj ne moremo nadjati. Za državo gr6 deželi dolžnost skrbeti za više izobraževanje ljudstva. Ko bi se bila sprava po osnovi dovršila, deželo bi zadelo bilo vse šolstvo. Zakaj ne bi ona prevzela založništva Šolskih knjig; to je, dokler se ne spremeni razmere, edina pot, po kteri pridemo tudi do drugih šolskih knjig. Saj dežela ne
Letopis 1871.	^
bi darovala novcev, ampak jih le posodila, ker so jej bode vračalo posojilo iz skupila založenih šolskih knjig. Pri tem poslu bi morda imela kaj zgube, ali ta zguba bila bi lo na videz , kajti dobiček, ki bode narodu izviral iz slovenskih srednjih šol, za ktere so že toliko let poganjamo, visoko preseže zgubo v denarji.
Gosp. dr. Bleiweis odvrne, da to je res lop predlog, ako se deželni zaklad ne bi zbiral iz davkovskih doklad in bi dežela naša bila bogata; vrh tega, kdo bo hotel prevzeti odgovornost za zgubo, ki bi zadela deželo ? tudi nc vemo, koliki bodo stroški, koliko bi kazalo zgube; jaz bi bil tudi tega mnenja, ako bi dežela bila bogata in bi znani bili stroški; toda natančnih številk nimamo, iz kterih bi se to moglo preračuniti.
Gosp. dr. Costa. Tudi jaz sem si svest odgovornosti deželnega odbornika; ali zdi se mi, da deželni odbor lahko odgovornost prevzame v deželnem zboru. Ako hočemo zidati poslopje, treba nam je novcev; ti novci pa niso zgubljeni ali darovani, ampak samo naloženi in nosijo obresti. Tako bi tudi deželni odbor naložil nekoliko deželnega premoženja, če tudi no na visoke obresti, premoženje — knjige in skupilo —pa vendar ostane deželi. Sila je pred durmi, prihodnji deželni odbor gotovo pritrdi koristnemu ravnanju. Stroškov se ve da na tanko danes še ne ve deželni odbor, to je res, toda za šolske knjige vendar le lahko odloči nekolik znesek, na pr. 10.000 gold.; za toliko denarja sc na dan spravi mnogo knjig, ktere bodo sproti vračale nekoliko tega posojila in tako bode moč dalje delati. Konečno morda kaj zgubi dežela, toda mnogo no, potem pa, ko se drugi založniki poprimejo založništva, deželni zbor zbriše ta dolg.
Gosp. dr. Bleiwcis. V pregovor jo že prišla beseda: v Avstriji je dandanes vse mogoče. Kaj pa potem, če pridejo časi, ki nam vzemo še to mrvico, ki nam je padla z ministerske mize? Tedaj je zgubljena vsa zaloga šolskih knjig. Stroške za knjigi brez slik, te bi deželni odbor lahko zagovarjal, stroški za knjigi s slikami pa so ogromni.
Gosp. dr. Razlag. Dežela naj šolske knjige podpira; deželni odbor naj odgovornost vzame na svoje rame, deželni zbor gotovo pritrdi; natančni račun naj bi se sestavil in mu predložil; knjigi naj na svetlo pridete s slikami; slike lahko plača Matica, če tudi knjigi ne bodete precej sedaj služili šolam štajarskih, koroških, goriških, tržaških, isterskih Slovencev, ki so tudi zlagali Matičino premoženje, vendar jim tudi bodete na korist, ker tudi oni prej ali pozneje pridejo do narodnih srednjih šol, za ktere bi zadostoval natis v 1000 odtiskih.
Gosp. dr. Vončina. Omenjeni knjigi ste nujni, Matica sama jih ne zmore, ako hoče svojim udom še kaj druzega dati, Schoedlerjevo knjigo prirode in slovenski atlant nadaljevati; toraj ni drugo poti, nogo tla so obrnemo do deželo, od ktere zahteva čast, da podpira šolske knjige; ako pa dežela ne bi hotela ali mogla, zvedeli bomo kmalu, potem pa naj so jih loti Matica; kaj
bodo porekli nasprotniki, ako na svetlo ne spravimo prvih knjig; če doneski, kijih smemo porabiti za 1872. 1., ne zadostujejo, naj se ta stvar predloži občnemu zboru, da potrebe prepričamo družbenike, ki bodo privolili, da se kaj vzame iz glavnice.
Knjigi naj so izdaste s slikami, če so stroški tudi veliki; naj se toraj Matičin odbor najprej obrne do deželnega zbora s prošnjo, da dežela prevzame založništvo ali vsaj podpira izdajo, in še lc potem, ako jo deželni odbor odbije, v ta namen skliče občni zbor.
Gosp. dr. Bleiweis. Gosp. dr. Vončina je apeliral na čast dežele, toda jaz vprašam, ktera dežela je kaj tacega storila? Matica, ki je za izdavanje knjig, naj skrbi, da kmalu dobimo knjigi.
Gosp. Solar. Mi smo prvi tako srečni, ki smo doživeli, da se jo materni naš jezik kot učni jezik vpeljal v naše srednje šole. Nikdi ir ne bodimo malomarni, ampak pospešujmo z vsemi svojimi močmi. Ce Matica le to stori, da na svetlo spravi šolske knjige, več je storila, nego so nameravali in se nadjali oni, ki so zlagali novce. Slike Pokornijevega živalstva in rastlinstva so tako lope, da bodo jako všeč ne le učencem, ampak Matičarjem; vsi bodo hvaležni Matici, vstreglc bodo vsemu narodu in zadostilo zahtevani današnjega časa. Ako manjka novcev in doneskov, ki jih odbor sme porabiti, naj sc privzame iz glavnice. Deželni odbor ali zbor bode imel še. dokaj priložnosti, skrbeti za druge šolske knjige, ki jih bodo treba. Da se pa Matici zlajšajo stroški, naj gg. prestav-ljalca nekoliko znižata nagrado in se sestavi poseben odsek, ki bode v ta namen nabiral prostovoljne darove.
Več odbornikov je govorilo zoper nabiranje prostovoljnih doneskov.
Ker so daljo nikdo več ne oglasi za besedo, veli dr. Costa, naj bi kdo stavil nasvete o omenjenih dveh knjigah.
Gosp. dr. Bleiwcis poprime besedo in stavi naslednja nasveta:
a) Naj Matičin odbor izreče: ali spozna omenjeni knjigi za primerni, da ju za 1872. leto da tudi družbenikom?
b) naj odbor sklene, da ju Matica izd;l za 1872. 1.
Gosp. dr. Costa d& na glasovanje prvi nasvet. Za-nj glasujejo slcoro da vsi odborniki.
Gosp. dr. Costa d;l glasovati o drugem predlogu. Za-nj glasujejo gg.: 1. Dr. Bleiweis, 2. Jeran, Kandrnal, 4. Marn, •r>. dr. Papež, (5. Praprotnik, 7. Sovan, 8. Šolar, 9. Tušek, 10. Vdvrft, 11. Vilhar in 12. dr. Zupanec; zoper ta nasvet glasujejo gg.: 1. A. Lesar, 2. dr. Pogačar, 3. dr. Razlag, 4. dr. Vončina in 5. dr. Costa. — Predlog toraj po 15. §. Matičinih pravil obvelja z dvema tretjinama glasov nazočih odbornikov.
Na to Ldsar vpraša:
a)	v koliko odtiskih naj se tiskate knjigi? — Gosp. Marn nasvetuje 2500 odtiskov. — A. Lesar dokaže, da je to število premajhno, ako nočemo, da kmalu ne zmanjka
šolskih knjig, in predlaga 3000 odtiskov. (Odbor pritrdi Lesarjevemu nasvetu).
b) Kdo naj s Tompskijem, Mercijem in pisateljema skleno pogodbo? (Odbor za pogajanje pooblasti odsek za izdavanje
knjig)!
c) ako bi stroški imeli preseči 4000 gld., kaj potem? (Odbor izreče: naj se ne sklene pogodba, ampak skliče odborova skupščina , da izreče, kaj je storiti);
d) ali naj se Matica do deželnega odbora obrne s prošnjo, da bi dežela Matico podpirala pri tem podvzetji? (Odbor pritrdi);
e) ali naj se ustanovi odsek za pobiranje prostovoljnih doneskov v ta namen? (Odbor zanikuje.)
4. Posamesnih odbornikov nasvetje.
Gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislikc, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Ti pornisliki so: ali ima po sedanjih Matičinih pravilih odbor pravico, en del Matičine glavnice vložiti v imenovano obrtstvo, ker §. 17. Matičinih pravil pravi: „Matičina glavnica mora imeti tako varnost, kakoršnc je po zakonu treba sirotinskemu imetku". — In če odbor nima te pravice, treba bi bilo prenarediti pravila. Ali th nastane vprašanje: kdo sme v tem obziru prenarediti pravila? — Po §. 8. f) ima občni zbor pravico, prenarediti pravila; — po §. 19. pa imajo samo ustanov-niki (ki so zložili glavnico), pravico skleniti, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društveni imotek, ako bi nehalo društvo; odbor pa le tedaj, ako ne bi več bilo mogoče, sklicati včliki zbor. — Te pomislike — pravi g. dr. Razlag — v imenu odsekovom danes objavlja, ne da bi o njih že danes sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da gg. odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložč v kten prihodnji skupščini.
Ko nikdo več ne želi besede, gosp. prvosodnik ob % 8. uri zvečer sklene skupščino.
Proračun
Slovensko matice za VIII. leto, t. j. od 1. julija 1871.1
a) iz obligacij zomljiškfi odvoze za 19.500 gld.
1	za 500 gld. tomosvarskil št. 296;
19 p0 lOOugld. temešvarske: Št.327, 1928, 1929, 15397, 15989.;
oedcnbitrskc: št. 7561, 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 8766, 13487, 13488, 13489;
veljko-varadiiiski: št. 388, 8037; požonska: št. 641;
kašavska: št. 3585 .................................... 951.99
b) iz rente v srebru za 10500 gld.
5 po 100 gld. št.: 546378,	548115,	548116,
256407, 257408;
10	po 1000 gld. št. 147573, 147574, 147576,
147577, 147578, 219682, 219684, 219685,
386508, 388211	  441—
c) iz rente v papirji za 5700 gld.
7 po 100 gld. št. 4582, 4583, 87009, 87054,
87055, 201078, 207779;
5 po 1000 gld. št. 27713,	113720,	113721,
144904, 144905	  239.40
tl) drž. lot. posojila 1860.1. št.	'y -'	za 100 gl.	4.—
e) ^O0/,, ilgio od srebr. obr. 441 ......................... 88.20
o .	1724.59
^isti dohodek matičine hiše............................ 454.—
•	1300 letnikov po 2 gld................................ 2600.—
•	^a knjige, ki se morda prodado........................ 300.—
do 1. julija 1872. 1.
Dohodki:
!• Obresti, in si
in sicer:
5078.69
Stroški:
!• Tajniku za upravne stroške
"• Knjižničarju........................
Vez anje društvenih ltnjig '• Vezanje knjig Matič, knjižnice
• sliko Dr. Lovro Tomanovo....................
Skup .
Po odbitih stroških za izdavanje knjig ostane
730.—
50.—
200.—
100.-
160.—
1240.—
3838.5»
Sklep
vseh dohodkov in stroškov slovenske Matice
Dohodki
V gotovini
posamezno gld. | kr
skupaj gld. ] kr.
v obligacijah
gld. kr
Opombo.
10
Imotek konec druStv leta 1. jul. 1870 Plačila družbenikov
a) ustanovnikov .
b) letnikov .
Darila:
a) Njeg. c. k. apost Veličanstvo .	.
b) Dr. L. Toman .
c) F. Grmekovo volilo
d) baron A. Codelli
e) Premija izsrečkane obl. za 500 gld.
f) M. Arženšek
g) o. Milko Pfeifer
h) L, Potočnik
Obresti ....
Za prodane knjige
Konečni dohodek hiše od sv. Mihela 1869 do sv. Mihela 1871
Kupljene obligacije
Skupni imetek konec junija 1871 .	.
Po odbitih stroških
Ostaja imetka .	.
Potrošiti se
Tek. št. 2 b)	2807.—
„ „ 8cl)f)	
s) 10	13,—
»> n ^	1053 18
» n 5	310.70
>> )) ^	732.60
skupaj	5816.66
1406
2807
500
114
10
117
5885 35
4213
744
1053
310
732
13830 8427
25700
00
18
71)
60
87%
40
10000
1500
'17200
1400
5412 38
35800
K štev. 2 b)			
Za leto	1865.	2 gld	
i> n	1866.	6	11
II 11	1867.	18	f)
•i it	1868.	72	fl
11 II	1860.	252	)1
II H	1870.	1136	>>
>1 ")	1871.	1277	)}
n »)	1872.	36	11
it	1873.	4	11
11	1874.	2	)>
5» 11	1875.	2	»*
skupaj .	2807	gld.
Premoženje Matičino:
a) v gotoviui v hranilnici štev. 61.100 . 5412.38
b) v obligacijah
im. vrednosti 35800.—
c) vrednost hiše 10631.82
d) inventar .	.	500.—
skupaj .	.	52344.20
Tek. štev.
računa
°d 1. julija 1870. 1.
do konec junija 1871. 1.
Stroški
Za izdavo knjig:
a) Blazniku ....
b) Vievvegu	....
c) Nagrada pisateljem
d) Kdlte-ju za zemljovide
e) Nagrada ....
f) Vezanje knjig .
Na r,ifun nagrad za pri boduje knjige .	.	.
Slike za mineralogijo in geognozijo ....
Za kupljene in izdane ob ligacije..................
Uprava:
Tajniku za opravila, pisarne potrebščino, kolke, poštnino, razpošiljanje knjig, pridobuiuo, porabo in razsvetljavo čitalnične dvorane o občnem zboru in razne male potrebščino in najemščino sob .	.
Skupaj
•tli 15
v gotovim
posamezne gbl. |kr
1506
180
skupaj
gld.
4371
959
1686
384
200
172
57
596 36
kr
v obli
;aci-
jah
gld. kr
48
72
20
51
1400
8427 49
1400 -
Opombo.
Lanski račun kaže imetka zaizdavanjokujig 2382.39
K temu so prišteva iz lotošnj. računa 5816.66 skupaj . 8199.05
Če se od tega odbijejo letošnji stroški ....	8427.49
kaže se, da bi za knjige zmanjko-
valo
Toda ker so v tem račuuu že stroški:
a) za Koseskijeva dela ....
b) nagrade prihodnjih knjig .	.
c) slike za mineralogijo in geognozijo .	.	.
skupaj .
zato prav za prav nismo prestopili 18. §. matičnih pravil, a ostane nam .... manj za izda-vanje prihodnjih knjig za 1871.1.
228.44
1735.10
200.—
172.20
2107.30
1878.86
V	Ljubljani 30. junija 1871.
Dr. Jernej Zupanec,
blagajnik Slov, Matice.
Šesto poročilo
o
Mati čini knjižnici v letu 1871.
Vredil Ivan Vavril, knjižničar.
I.	Slovenske knjige.
Novice, tečaj 29. 1871.
Učiteljski tovariš, tečaj 10. Praprotnik. 1870.
Pravnik slovenski, leto 1. Razlag. 1870.
Letopis Matice slovenske za 1. 1870. Vredil E. H. Costa.
Razna dela pesniška in igrokazna. Koseski. 1870.
Knjiga prirode. Schodler. jIL sn0P‘ Astronomija, posl. Vil. Ogrinec.
J 1	$ „	„	Kemija, posl. Erjavec. 1870.
Pomladansko Cvetje. Založil in na svetlo dal Vekoslav Raič, vrednik „Primorea“ v Trstu. 1871.
Življenje svetnikov in svetnic Božjih. VI. snopič. Matija Torkar. 1871. Kristusovo življenje in smrt. III. snopič. Štef. Kocijančič. 1871. Slovenske večernice. XXIV. zvezek. 1871.
Domače in tuje živali v podobah. IV del. Fr. Erjavec. 1871. Nauk o gospodinjstvu. Dr. Janko Sernec. — Slovenski bučelarček.
Jan. Sumper. 1871.
Koledarček družbe sv. Moliora za 1872. leto.
Letnik c. k. realne gimnazije v Kranji za 1871. leto. Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibacli. 1871. Slovenska slovnica s kratkim pregledom slov. slovstva. Janežič. 1854. Slovenci, kaj čemo? Vošnjak. 1867.
Tabor pri Šempasu. 1868.
Samo, prvi slovenski kralj. Remec. 1867.
Rosa jelodvorska, podučna pri povest. Pijelik. 1855.
Pesmi. Umek. 1865.
Pesmi. Levstik. 1854.
Pesmi. Jenko. 1865.
Županova Micka. Linhart. 1864.
Domači prepir. Zabukovec. 1864.
Svitoslav Zajček. L. Pesjakova. 1865.
assv JPto,og- ito-i8C7-
Ribniška dolina na Kranjskem. L6sar. 1864.
Kranjsko ljudsko šolstvo. Lapajne. 1871.
II.	Hrvaško-srbskc.
Rad jugoslavcnske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga XII.
XIII, XIV, XV, XVT. 1870— 18^1.
Narodni koledar novi i stari za godinu 187!.
Vienao zabavi i poduči. Perkovac. 1871.
Vrtič, pjesme Franje Krsta Markeza Frankopana. Kostrenčič. 1871. Lira. različne pjesme spjevao Velimir Gaj. 1^70.
O Dalmatinskih i ilirskih novcih najstarije dobe. Rački. 1871. Danica, koledar in ljetopis društva Svetojeronimskoga za god. 1871. Radnja čovjeku dužnost i blagodat. Fiamin. 1870.
Historija dubrovačke drame. Napisao prof. Armin Pavic, izdala jugosl. akademija v Zagrebu. 1871.
Prorok, pučki koledar za god. 1863.
Hrvatski koledar za god. 1863 in 1864.
Slavomila (pripovedka). Manasteriotti. 1867.
Politička razmatranja. Kvaternik. 1861.
Imena vlastita i splošna domačih životin u Hrvatov. Kurelac. 1867. Spiritizam na prosto razložen. Kardec. 1865.
‘S um por n e Toplice kot Varaždina u Hrvatskoj. Tkalčič. 1869. Darinka i Milko, dvie pripoviedke za mladež Stojšič. 1863. Gusjenica i njekoji najškodljiviji kukci. 1869.
Narodna knjižnica:	Sveobče izložbe za obrtnost i ratarstvo.
Vranyczany. 1862.
Nčšto o školah pučkih. Vukotinovič. 1844.
Petar Bačič, historička pripoviest iz narodnog života. Botič. 1862. Leljinkc od Tomiča. 1865.
Božična pčsma u prozi od Dickensa. 1868.
Poletar, pčsme J. Dežmana. 1869.
rjiaciiHK cpncKor y»ieHor ,npyiuTBa. Kimra Ki, 11,12, 30.1807,—1871. 1’pajija sia H0BHjy cpnCKy ncropnjy Ji>y6ih. Kimra 1,2. 1868 — 1871. HcTopnja yMHora pa:sBJi'ia jeitpone. flpenep. 1. JI,oo. 1871. HcTopija cpiiCKC lui.iižicemioc'™. Ilonaiconiii. 1871.
BoacbCTBeilHaia CJ0y;i;6a (divinum officium). 1854. (Glagolitiško).
III.	Bulgarske.
nepno;i,H'iecKo ciiHcanne na (h>JirapCK0T0 Khhjkobho ji,pyacecTBO. Ctojkihou. 1870.
IV.	Češko-,slovanske.
Časopis Matice Moravskč. Royt. sešit III. IV. 1870. sešit I. II. III. 1871.
&pisy Karla Staršiho z Žerotina. Brandl. svazek I. II. 1870—1871. Sinišene biisnč Fr. Sušila lyricke a naučnč. 1870.
Letopis Matice Slovenskej ročnik II. 1870. Ročnik VII. svazok
II.	1870.
Sbornik sIovenskych ndrodnich piesni, povesti, prislovi i. t. d.
sviizok T. 1870.
Nitra, dar drahmi krajanom slovenskim. Hurban. 1844.
Tčsnopis oesky dle soustavy Gabelsbergerovy. 1872.
V. Poljske.
Z poczyi Franciszka Preszerna przelozyl ze slovvinskiega na polski Branislavv Grabowski. (Rokopis.)
VI. Iluskc.
3aiiMCKM MMiiopaTopcKOft iiica^CMiH nayic. 18(50—1871.
Tomi. XVI. KmiacKa 2.
XVII.	„	1.	2.
XVIII.	„	1.	2.
XIX.	„	1.
OTucrb HMiiep. p v c c k. rcorpa<r>. o6w,ccTJia :ta 1869. rofli. OcTejn. caKOiiOM'1.. 1870.
3aiiHCKM HMirep. pyccK. reorpa<i>. oCu^ccTiia. Ho ot/i/mouio ctho-rpaa«in. Tomt. II. 1869.
C.'iai!!LHO-pyccKi;i pyKOHHCH I!. M, J^oju.cicaro. 1870.
OcTaTKH aairea iio.iiif)Ci:nN i. cjianain.. M i Kyn,iciii. 1871. »Mjiojorifieciciji iiaOjno^ciiiii, aajiuTKK n Ki.mo^u jio cpaumiTC.ii.noMy H3i.iK0303nauii0. Miu;yii,i:iil. in.mycK'i. 1. 2. 1870. BapuiaucKia y iiiiiiepcMTCTCKisi H3BHCTHa 1870.1. Nr. 1. 2.3. 4. o. 6.; — 1871. 1. Nr. 1. 2. 3. 4. Bapmaiia.
HapajuiejLjiMc (koitapji jiiiijicoitr. pycc. •i>pan:tyy. imiei],. ji amviuic-Karo. MacTi,. 1. 1870.
MocKOucEifl yjiiiiepcHrrorrcida h3B'SCtui> Nr. 5. 6. 7. 8. 9. 1869.
Nr. 1. 2. 3. 4. G. 7. 8. 9. 1870.
Xo:i5[itcTBeiiuLie o«icj>kii vami aparccKOfl ftojiratH. 184:5. ropo,a;CKoe hjih cpe^uee cocToaiiie pyccKaro napoja. Il.ioiuiircicmri.. 1852.
ISJUCTOP’!., IlOItliCTh KJI0HI.I li(MTMail'l,. 185:5.
HcTopm cejiLCKaro X03aftcina pocciii. Ty Mirno k n m. 1854. nyTennscTBui A. (!. HopoBa. Tomi I. II. III. IV. 1853—1854. Hommc Marepia.iu ,h;;ih .upoitiiiiftinefl iicTopiit CJiaitiun, 15oo6iu,e u CjiaB}iHo-pyccoin.. ICjiaocein.. I{i»iny<*Ki>. L II. 1854—1861. EaTajiori. r:rrnium i. H3;i,auHi>iMT> mmep. aica^eMieio nayK'i. na hho-CTpaifflHX'b a3MKax,j>. 1854.
Pyccicoe n0C0Jn>CTB0 in. nojii.m ri in. 167:5—1677ro'i,axi.. Hotiobl. 1854. Fpmaa KraacKa seMJiejpijn.uocicofl xuMin. FaiHMi. 1855.
KaTajioii. pyccKHxri. H3ji,aiiiii.Lvi. HMnop. aKa^OMiero nayK%. 1857. OCospiiiiie liCTOpin 6iiJiopyccin. Typ<iHHoitnuj>. 1857.
3eMaeoiiHcanie ,i,,ni iiauitiiaioimm.. l,a3yjiOB,j>. 1857.
0	npaitocjiaBni,ix'[. ncpicoimi.ivi. (»paTCTitavi.. Joainia <I>jiopona. 1857. JIoc.rji'i,iiic jum acu3iiu roroaa. TapaceiutOBa, 1857.
Co'iHHeHia acjpKOBCKaro. Tomi. X. XI. XII. XIII. 1857.
MaTepiajm ;ps mrropiii iso:s>iyn^cnia ctoiii.km Paaiifia. 1857. McTopnuecirift o6:ioj> i. M-spi. iipaitnTCJii>CTBa ki. paauHTiio aeMJiesMia let pocciu. llyryn»jn.. 1858.
Pycci»ia cejiBCKoxo:»iftcTBeimaa 6n6jiioTC‘ica. Tomi. I. Pasinri.. 1858, 0 jq>eBiiiifiiiiefl iicTopiu C'i;uepHi>ixrr> cjauairi.. Bacil jitem«. 1858. JlMTepaTypHtio jpaTejia iipoacuaro BpoMeiiH. lvo.i6acHiri>. 1859. y-i'po, .iinrrcpa,i'ypiu>ifi cOopimrb. lioropnn.. ro;i,ri> 1806. 1868. CaHo^ajitHora 'uiena Iocm>a, MitTponojiHTa jiiTOBCKaro, cjioBa n npuBiiTCTBia. 1860.
IlepcBo/1,1.1 n iio^paoicaiiia 6epra. 1870.
Ilarojioria KaTappajihnaro liociiajteiiia jierrciLvr. y ]iOBopoacrneHHHX'B h rpvjpiim. jpTeit. Pa.nenicifi, 1861.
II	o bi,im ijaBBTi. rocno.na IHCyCA KPICTA. Ha vpcmcckomi ji c.iau-aiiCKOM'1. a3HKaxri.. CB. oiiaiirejiie. 1861.
Hoiitni saB^TT............. ji/naii ia h iioc.iania aii0CT0JibCKaa h aiioKa-
jiMiicici.. 1866.
PliUb II 0TUGT7.J IipOH3IieCCHHiO Bb TopaCCCTBeHHOMB C06pailill HMIiep.
MocuoBCKaro yiiiiBepCHTeTa. 1861.
<!o6pame. (oMiiuuiiiii Map in CcpjiarncKofi. 1862.
Xo3aflcTBeiuiHa saMtTKp o(5'i> anr.iiii u moTJiaiijijH. vicopeoii,oin.. TIaci’i>. IL 1862.
OTHomeme jiicra n. c/reO.iio. Kay<i>Maii'i>. 1862.
OcoOoe iiplioacejiio rr» T0My IX. ;janonoin. o cocToauiaxi,. YTBep-}K,i,eiiiiLi)i uojioaceuia o icpoarbatum.. 1863.
,l)opMyjn,i xnMii|icciiHXT> peaKn,ift. lleuaoB'1.. 1864. Eiui1iiK',i[oiie;i,n|iocKifL cjiOBapt ocji«bhhxi. xuMHuecKUXb CBHAUiiili.
TaMOUKMirB. 1864.
PauKasH o sana^Hoft pycii medajitCKifl. 1864.
Texini'iocKiil cjoiiapi.. uacTi. L II. 1861—1865.
.V'ipe-/Kii,eiiie cyji,c6iiiJX'i. ycTanoB.ienitt. 1864.
HliCKOJIliKO CJLOIIT. O :iOM.ICJI,’lLlin B'l> pocciu. lIjiaHCOin.. 1865. IJ.iismic nepitni« ciicTOJUii na iiJiiuenapenie iiporpecciiBiihiit porpec-ciimiiii MCTaMop'i’03'1. ()6pa:iOBaida... ICaro.iraciciit. 1865. 0 up oh cxo 3icji,i! i i in a;iHKa. l[yjHH0Bi.. 1866.
11to Taicoo jKHiiin. na iniMaTi. itocimraniiMicaMri. 4ro. I!i,inycica A.ic-Kcaii^poBCKaro itoeiutaro yiMJiHui1a. JIjiaT0ii0B'b. 1*67. ^ llloKCiiiip’b bt. nepeoo,n,ii pyoCKHX'b iiHoaTOJicfi. Tomi. II. III IX. 1866—1868.
OllUTHIlfl p y K O It Oe JI I. AJDI Ce.II.CKHX,b CBam,ClDIHKOBrI) no ycTpoii-CTBy napojem, yunjLHiu,i.. 1866. l’yKOBO/i;cTBO n. rJia:iHRMri. fiojtujiirajTb. ,H-pT>.Epayin. 1868. CoKpaiu,eiioe pyKOiso;iCTiso ko Bceo<5ui,ofih pyccKofl ncTopiii. JljioBaii-cniii. 1868.
3apa, acypiiaJiT. v1 j e i l o - ji ut epaT y p 11 h ft n irojurninecirifi, Tomi. I—XII. 1869.
KpaTitaa HCTopia pocciu. Ctojihimht>. 1869.
Kiuira ,h,jui uTenia bb napoAiiuvb y1869.
IIcTopifl TpHjjOTiTCitaro co6opa. 18G9.
Bectji;a, acvpnajn. yuerii.r*t JiHTcpaTypui>iii h nojMTiriecmi.	I.
'mira I. II. III. 1871.
VII. Kusinske.
JIiiTcpaTypiLHii coopimin, Bimjcffr. III. IV. 18G9.
„	„	sa roji,T> 1870.
VIII. Različne.
Pelerinage en terre sainte de 1’ igournene Russe Daniel. (1113 — 1115). Noro 11'. 18Cf4.
Annual Report of the board of rogents of thc Smithsonian Insti-tution. Wasliington. 1869.
Serbiens Freiheitslcrieg und Miloš. Sor. 1845.
IX.
Vodnikov rokopis.
Leta 1871. je sprejela matičina knjižnica 191 zvezkov. Omenjene knjige so poklonili ti-le zavodi in gospodje: Slavna akademija jugoslav. znanosti i umjetnosti v Zagrebu 6
„	,,	Universiteta	v	Varšavi	.......................10
„ Matica gališlco-ruska v Lvovu......................................3
moravska v Brnu.........................................7
„	„	slovenska v	B. Bistrici............................3
„	„	dalmatinska	v Zadru ...............................1
„	„	slovenska v	Ljubljani..............................3
„	„	ilirska v Zagrebu......................................1
j)
Omladina srbska.............................................. 1
Slavno društvo sv. Mohora v Celovcu...................................6
„ srbsko učeno društvo v Belgradu..................................8
„ društvo sv. Jeronima v Zagrebu...................................2
„ književno bulgarsko društvo .....................................1
,, vredništvo Primorca ............................................1
Slavni pražsky spolek stenografu gabolsbergcrskycli ...	1
„ Smitlisonian Institut, v Washingtonu.............................1
Gospod Mich. Rajevsldj, škof pri ruskem poročništvu na Dunaji 103 „	dr. Vojska, okr. sodnije svetovalec v Novem mestu 48*)
„	Svetozar Galae, knjigar v Zagrebu...........................16
Gosp. dr. Zupanec, c. k. bilježnik v Ljubljani; dr. E.H. Costa, odvetnik v Ljubljani Velimir Gaj v ZagrebuLiogel, knjigar v Celovcu dr. Razlag, deželni glavar v Ljubljani Lesar, profesor v Ljubljani Vekoslav Rai6, vrednik Primorca Blaznik, tiskar v Ljubljani po 1 skupaj........................................8
*) Izvzemši 9 zvezkov, k ter ih matičina knjižnica Se ni imela, izročil je knjižničar druge knjige po odborovem sklepu knjižnicam c. kr. ljubljanske gimnazije, katoliške družbe in c. kr. jctnišnice.
Odbor.
(Odborniki v abecednem redu.)
a)	Ljubljanski.
1- Dr. IMehveis Janez mo.
2.	* Dr. Cosla K. II. 1867.
3' Cois Anion baron 1870.
4. Jeran Luka 1869.
5. Kandrnal France 1870.
Kozler Peter 18G9.
7. * Lesar Anton 18G7.
8. * Marn Jožef 1867.
9. Dr. Papež France 1868.
io.	Dr. Pogačar Jan. zlat. 1868.
11. * Praprotuik Andrej 1867.
12. Dr. Razlag Radoslav 1868.
13. Sovan France 18G8.
14. * Šolar Janez 18G7.
15 Tušek Ivan 1870.
16. Vavrft Ivan 1870.
17. Vilhar Ivan 1869.
18. Dr. Vončina Leon 18G8.
19. Dr. Zupanec Jernej 1869.
b)	Vnanji.
1. Barbo Jožef grof 1870.
2. * Cegnar France 1867.
3. * Cigale Malej 1867.
4. Črne Anton 1868.
5. * Einspieler Andrej 1867.
6. Erjavec France 1869.
7. Gariboldi Anion pl. 1869.
8. Gorup Jožef 1870.
9. * Grabrijan Jurij 1867.
10. * Dr. Kočevar Šlcfan 1867.
11. Kosar France 1868.
*	kaže odbornike 1867. leta voljene, ki po pravilih stopijo iz odbora. Letna številka kaže, ktero leto je bil odbornik izvoljen.
12. Dr. Krek Gregorij 1869'
13. Pajek Janko 1870.
14. Raič Božidar 1869.
15. Dr. Srnec Janko 1869.
16. Svetec Luka 1870.
17. Trstenjak Davorin 1809.
18. Dr. Ulaga Jožef 1870.
19. |»r. Vojska Andrej 1868.
20. Dr. Vosnjak Jožef 1868.
21. VVinkler Andrej 1868.
Odseki:
I.	Odsek za gospodarstvo.
1. Sovan France, prvomestnik.
2. Vilhar Ivan.
3. Dr. Zupanec Jernej.
II.	Odsek za izdavanje knjig.
1. Dr. BIeiweis Janez.
3. Dr. Costa E. H.
3. Lesar Anton.
4. Marn Jožef.
5. Šolar Janez.
G. Vavru Ivan.
7. Dr. Krek Gregorij.
8. Dr. Razlag Radoslav.
9. Trstenjak Davorin.
10. Tušek Ivan.
IV. Odsek za
1. Šolar Jan., prvomestnik.
2. Vavrfi Iv., prvom. namestnik.
3. Marn Jožef, dopisovalec.
4. Lčsar Anton.
5. Kandmal Fr.
G. Trstenjak Dav.
7. Vodušek.
8. P. Hravat Ladislav.
V. Odsek za „in;
1. Dr. Razlag 1
2. Kandrnal Fr
3. Tušek Ivan.
III.	Odsek za narodno slovstveno blago.
1. Marn Jožef.
2. Svetee Luka.
3. Šolar Janez.
4. Dr. Krek Gregorij. f>. Trstenjak Davorin.
G. Praprotnik.
' šolskih knjig.
9.	.Jesenko.
10.	Pleteršnik.
1	1. Bradaška.
12. Erjavec France.
13. Tušek Ivan.
14. Pajek Janko.
15. Šuman.
ili naučili slovnik“.
Radoslav, prvomestnik.
llpiavnistvo Matice slovenske 1870171. leta.
Prvoscdnik:
Dr. E. II. Costa, odvetnik, deželni odbornik, c. k. kmetijske družbe podpredsednik itd.
Prvosednikova namestnika:
Dr. Leon Vončina, bogosl. profosor in predsednik društva rokodelskih pomočnikov.
Dr. Radoslav Razlag, odvetnik in deželni poslanec.
Blagajnik:
Dr. Jernej Zupanec, e. k. bilježnik.
Tajnik in zapisnikar:
Anton Ldsar, c. k. više realke katehet in profesor.
Knjižničar:
Ivan VAvrft, c. k. više gimnazije profesor.
Pregledovale« drusl. računov:
•Janez Šolar, c. k. šolski nadzornik.
Palaelci Franjo v Pragi.
llajevski Mihael, biškup pri ruskem poročuištvu v Bcču. Ilieger Franc Ladislav, dr , v Pragi.
Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije. Vesel (Koseski) Joan v Trstu.
f®	ali	dlefeaaofiaaln.
Opazka. * kaže ustanovnike; ti kakor tudi letniki vsako dekanovino so po abecednem redu. — Družbenik , ki svojega imena ne najde v tem imeniku, P«- je do 1. jan. 1872.1. bil naznanjen odboru, in kdor zapazi kakovo napako, naj uam jo blagovoli naznaniti, da s« popravi. Za zmote pa, ki so nahajajo ozir sta-novališč, nismo odgovorni, ker se nam niso naznanilo vse premembe. Kdor ni tiskan v dekanovini , v kteri zdaj biva, ta naj išče knjig pri poverjeniku , pri
1. Dekanija Ljubljana. — Poverjenik: Anton Lesar.
a)	Mosto Ljubljana.
TJstanovniki:
Blaznik Jožef, tiskar in posestnik. Bučar Viktor, trgovec,
Ključarja
Jožef Marn, c. k. višs gimnazije profesor Ivan Vilhar, trgovec in posestnik.
Imenik IVIatičnih udov.
Častni ud,j o :
kterem je zadnje prejel.
Widmer Jernej, dr., knezoškof. Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Aucr Jurij, posestnik.
Bleiweis Janez, dr., dež. odbornik itd. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v delavn. Bole Davorin, profesor.
Burger Ljudevit, trgovec.
Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Costa Etbin Henrik, dr., odvetnik in deželni odbornik.
Čebašek Andrej, dr., prof. bogosl. Čepon Anton, krojaški mojster. Češko Valentin, posestnik, čitalnica, društvo.
Debevec Jožef, trgovec, posestnik. Dreo Aleksander, trgovec.
Eger Rozalija, lastnica tiskalnicc in kamnotisne naprave.
Fabijan Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica.
Frelich Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Graseli Peter, posestnik.
Heidrich D., kurat v kaznilnici. Ilolcer Drag., trgovec.
Hranilnica Kranjska.
Jamšek Ivan, trgovec.
Jarec Anton, dr., c. k. šolski svetov. Jerajeva Ivana, posestnica.
Jeran Luka, , ,Xg. Daniee“ vrednik. Kadilnik France, trg. pomočnik. Kandrnal France, e. k. gimn. prof. Klcinmayr pl. Ignacij, knjigar, tiskar in posestnik.
Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobrazovališča.
Kljun Drag., stolne cerkve vikarij. Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajščak.
Kozler Jožef, dr., posestnik.
Kozler Peter, posestnik.
Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krisper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., stolne cerkve vikarij. Kušar Jožef, trg. in hišni posest. Ltisar Anton, profesor na c. k. viši realki.
Lukman Jakob, c. k. rač. urad. Marn Jožef, prof. na c. k. viši gimn. Melcer Rajmund, dr.
Mileč Rudolf, tiskar.
Močnik Matej, učitelj mestne šole, Moos Avgust, poštni uradnik. Munda Franjo, dr. odvetnik.
Murnik Janez, tajnik kupč. zbornice, deželni in državni poslanec. Nabrnik Ivan, c. k. avskultant. Pavšler Jožef, korar.
Peternel Mihael, prof. više realke. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pleteršnik Maks., gimn. profesor. Pogačar Ivan Zl. , dr., stolni prošt. Pogačar Martin , knezošk. kan cel ar. Poklukar Jožef, dr., bilježnik. konc.
in deželni poslanec.
Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pregelj Rajmund, blag. v hranilnici. Ravnikar Franco, dež. blagajnik. Razlag Radoslav , dr., odvetnik in deželni poslanec.
Rozman Ivan, mestni kaplan. Samasa Anton, zvonar.
Skali) Pavel, učitelj živinozdravn. Skodler Henrik, trgovec.
Skubic Anton, gimn. profesor. Smukavec Ivan , uradnik v bolnici. ,,Sokol“ telovadno društvo.
Sovan Ferko, trgovec.
Sovan France Ks. starejši, trgovec. Sovan Franz mlajši, trgovce.
Steiner Janez, dr. advokat.
Strbenec Jurij, dr. prava, kaplan. Šolar Janez, c. k. šolski nadzornik. Tavčar Janez , hišn. posestnika sin. Toman Luiza, gospfi,.
Trpincc Fidel, grajščak.
Valenta Alojzij, dr., prof. in prim&r v bolnici.
Vlivru Ivan, prof. na c. k. viši gimn. Vilhar Ivan, trgovec.
Vitenec Andrej, klavirar.
Volk o. Engelbert, frančiškan. Vončina Leon, dr., prof. bogosl. Zamcjic Andrej, bogosl. profesor. Zois Anton baron, grajščak. Zupančič France, dr., pravdosred. Zupanec Jernej, dr., bilježnik. Zupan Jožef, dr. pravdosrednik. Zupan V. C., predsednik kupč. zborn.
Vuicie Paškal, biškup namestnik apostolski v Bosni, Štev. 93.
Letniki.
Ahačič Karol, dr., odvetnik.
Ahčin Albin, ključarski mojster. Ahčin Anton, e. k. polic, svetovalec. Ahčin Drag., ključar.
Alešovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Pr., dr., sekundar v bolnici. Apih Jos., gimn. dijak.
Avsenek Marija, roj. Tomanova. Belar Leop., učitelj mest. glavne šole. Bizavičar o. Jožef, frančiškan. Bohinec Žiga, bogoslovec.
Boštjančič Franc, kateh.
Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Cvajar Dragotin, trgovec.
Chiades Vekoslav, trgovec.
Ceh o. Viktorin, frančiškan.
Celešnik Dragotin, c. k. uradnik. 9rny Jun. Lad., tajnik ,,Slavije“. Ouren Karol, uradnik v hranilnici. Dimeč Avgust, e. k. finančni komis. Dimeč Ljudevit, c. k. gozd. nadzorn. Dolinar Anton, bogoslovec.
Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik.
Društvo izobraževalno za tiskarje. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlihar Rudolf, c. k. kancelist. Epih Janez, učitelj.
Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Elis Janez, nunski katehet.
Eortuna France, ti'govec in posestnik. Fuks France, dr., prim&r v bolnici. Garbas France, poštni oficijal. Gerber Matija, posest, in bukvovez Giontini Janez, knjigotržec. Globočnik Anton, c. k. okr. predst. Globočnik France, prof. više realke. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz.
Gock Ferdinand, gostilničar. Gregorič Matija, trgovec.
Grkman France, učitelj.
Guttman Emilij, doktorand.
Hoffern pl. Leopold, e. k. deželne vlade svetovalec.
Holm Edvard , posest, in bukvovez. Holm Hugon, c. k. poštni uradnik. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Iloraklvan N., posestnik in rokovičar. Horak Slavoljub, trg. pomočnik. Hrovat Blaž, c. k. ravnatelj.
Hudec Aleks., dr., sodn. avskult. Ivanetič Martin, načelnik dež. rač. Jakopič France.
Jeglič Anton, bogoslovec.
Jeločnik Anton, trgovski pomočnik. Jentl Anton, trgovec.
Kafol Ivan, posestnik.
Kajzelj Alojzij, trg. pomočnik. Kajzelj Peregrin, trg. pomočnik. Kalan Matija, cenil, poroč.
Kapler Jos., dr., zdravnik.
Kaprec Ivan, c. k. dež. sodn. svetnik. Kastelec Franjo, c. k. stotnik. Katoliška družba (2 izstisa).
Kharn Jan, gostilničar.
Klein Anton, vodja Egerjeve tiskar. Klemens France, trgovec Klofutar Leonard, dr., prof. bog .sl. Knauscher Vit, pivovar pri gg. Kozlerjih. (Knjige naj dobi izvrsten dijak ljubljanskih srednjih šol.) Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica ljub. učit. pripravljalnice. Kočevar France, drž. pravdnika namestnik.
Kokalj France, učitelj mestne šole. Kolman France, trgovec.
Konšek Val., prof. c. k. viši gimn. Kosti Jož. Val., poštni kontrolor. Kovač Janez, hišnik.
Kozina Jurij, c. k. prof. više realke. Kramar France, kanonik.
Kremžar Andrej, uradnik, dež. rač. Kržič o. Andrej, frančiškan.
Kržič Anton, semeniški duhoven. Kurnik Vojteh, stolar.
Lahajnar Drag., zasobni uradnik. Lapajn Ernestina, gospa.
G
Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hamburgu.
Lazar Mih., učitelj in vodja ženskega izobrazovalisča.
Leben Matija, dr., častni korar. Lenaršič Jožef, real. učenec. Lercher Jurij, bukvai'.
Linčinger Oton, trgovec.
Lozar Jožef, trg. pomočnik.
Mali Marijana, rojena Tomanova. Mahr Ferdinand, lastnik kupčijske učilnice.
Marinko Jožef, bogoslovec.
Marša lek Avgust, krojaški mojster. Medič o. Kalist, frančiškan.
Mekinec France, sem. duhovnik. Melcer Drag., c. k„ giinn. profesor. Mošd Alfons, dr. odvetnik.
Mulej Andrej, c. k. uradnik.
Murn o. Teodorik, frančiškan. Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Noli Jožef, tajil. dram. društva. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasobni uradnik. Ogrinec Jožef, modroslovec.
Orel Jožef, dr., notar in posestnik. Pakič Mihael, trgovec.
Papež France, dr., odvetn, kandidat. Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., api-ritual.
Pavlič Ignacij, dr. zdravilstva. Peharec Alojzij, duhovnik v pokoji. Perles France, posestnik.
Perme Anton, posestnik.
Perona Ljudevit, magist. svetovalec. Perušek Rajko, gimn. dijak.
Peterca o. Damijan, franeišk. duh. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pipan Andrej, bogoslovec.
Pirec Iv., uradn. pri južni železnici. Polec Jožef, c. k. adjunlct na Brdu. Potočnik Franjo, nadinženir.
Potočnik Mihael, nunski spovednik. Praprotnik Andrej , učitelj mestne glavne šole.
Praprotnik France, učit. na Ježici. Pribil Janko, inženir.
Puhar Dragotin, posestnik.
Raktelj Frv učitelj mestne gl. šole. Ratek Lovro, sodn. pristav. Ravnikar Ludov., dež. sodn. tajnik. Ravnikar Valentin, Ravbarjev bene-ficijat.
Robič Julij, dr., notar.
Regali Jožef, hišnik in mizar. Regoršek France, trgovec.
Ribič Jožef, trgovec.
Ricoli Alojzij, trgovec.
Skul France, trgovec.
Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja. Smrekar Jožef, doktorand.
Spinder Nikolaj, hišni posestnik. Spoljarič Jakob, ključar.
Stajer France, gimnazijalec.
Strzelba Jožef, svečar.
Suhadobnik Lovr., kolezijski mlinar. Sušnik Jakob, gimnaz. učenec.
Sesek Ivan, gimnaz.
Še ti na Ivan, c. k. sodn. adjunkt. Solmajer Fr., c. k. cenil, poroč. Solmajar-jeva Kornelija, gospi.
Sumi France, slador. tovarne pomočnik v Peštu.
Supevčeva Antonija, gospiea. Sventner Jožef, posestnik.
Tekavčič Dragotin, oskrbnik posilne delavšnice.
Tisen Ivan, trg. pomočnik.
Toman Helena.
Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomšič Ivan, učitelj c. k. normalke, Travnar Jožef, učit. pripr.
Turk Jožef, duh. v deželni bolnici. Turk Ilugon, trgovec.
Tušek Ivan, gimn. profesor. Učiteljsko društvo.
Ulinan Neža, gospA.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, magist. uradnik.
Več Ivan, trgovec.
Vestenek Jul , dr., vitez, c. k. komisar. Vičič Janez Ev., trgovec.
Videc France, trgovec.
Vrhovec Blaž, posestnik.
Vrtnik Avgust, inšpektor avstrijsk. Gresham-a in banke „Apis-a“,
Wašer Rajko, uradnik v hranilnici. Zajec Ljudevit (A. Klein).
Zarnik Val. dr., odvet. kandidat. Zbašnik France.
Zelenec Jožef, župnik v pokoj i. Zima Janez, učitelj.
Zitterer Andrej, čevlj, mojster. Zmrzlikar France.
Župan Jožef, stolni dekan.
Zupančič Wilib., gimn. suplent. Žagar Dragotin , kontrol, pri dežel.
blagajnici.
Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Železnikar Ivan.
Žič Andrej, vrtnar.
Štev. 179.
b)	Ljubljanska okolica.
*Krčon Anton, župnik v Rudniku. ^Preša Jožef, kaplan.
*Stare Alojzij, kaplan v Šent-Vidu. *Sranec Stanko, kapi. na Brezovici. Aleš Luka, župnik v Preski.
Ažman Janez, kaplan v Polji, čibašek Janez, župnik v Turjaku. Čitalnica v Šent-Vidu.
Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Finec Anton, župnik v Sostrem. Govekar France, učitelj na Igu. Jarec Jožef, posestnik v Medvodah. Klemence Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kogej Janez, učitelj na Brezovici. Kosec Jernej, kaplan na Igu. Kraljič Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu.
Kršič Janez, župnik pri sv. Katarini.
Malenšek Franja, pos. hči v Tacenu.
Malnaršič Jožef, kaplan v Šmartnem.
Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem.
Namre Anton, župnik v Šmartnem.
Potočnik Blaž, župnik v Sent-Vidu.
Potočnik Janez, župnik trn Brezovici
Rozman Jernej, posestnik Podgoro (Šent. Vid).
Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih.
Skvarča Janez, kaplan na Igu.
Svetina Valentin, rudarski nadzornik v Knapovžah.
Štrukelj France, kaplan v Sostrem.
Vidmar Janez, župnik na Dobrovi.
Štev. 30.
2.	Dekanija skolja Loka. — Poverjenik: Matej Kožuh.
^'Debeljakova rojstna hiša na Viso kem št. 2 v Poljanski fari. ^Dolenec Janez, inženir hiš. št. 8 na Poljanah.
*Dolinar France, fajmošt. na Trati. Globočnik Janez, žup. na Poljanah ^Globočnik Leopold, posestnik v Železnikih.
*Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Remec Primož, mestni fajm. v Loki. *Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Koncelj Jožef, župnik v Sorici. Bukvarnica učiteljska v Loki.
Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Eržen France , kaplan na Poljanah. Hafner Jož., žup. v pokoji. Globočnik A., posestnik v Železnikih. Jereb Matej, provizor v Dražgočah. Jereb Matej, župnik v Javorjih. Jezeršek Janez, v Gorenji vasi. Kadilčcva Radevojka, gosp. v Loki. Levičnik Jožef, posest, in učitelj v Železnikih.
Lušin Anton, kaplan v Selcih. Majer Vincencij, župnik v Selcih. Mandelc Anton, kaplan v Loki.
Naglič Rudolf, trgovec v Loki. Pekovec .Jožef, kaplan v Selcih. Peterlin Primož, prov. pri sv. Lenartu. Plaveč Maks, fužinar v Železnikih. Rožman Lovro, kaplan v Stari Loki. Sušnik Janez v Loki.
Steinmec Fr. , fužinar v Železnikih. Soklič Blaž, kaplan v Loki.
Triler Janez, c. k. notar v Loki. Tušek Gregor, posestnik v Martini-vrhu.
Ulčar Blaž, župnik v Novi oselci. Wolkensberg Avguštin, baron, posest.
Oblakovega fidejkomisa v Loki. Zupan Ulrih, administr. v Leskovcu.
Štev. 35.
!i. Dekanija Kranj. — Poverjenik: Savnik Dragotin.
^Debeljak Jan., župnik v Predvoru.
*FIorijanova Nikica, gosp. v Kranji.
'■^Jugovec Leopold, trgovec in deželni poslanec v Kranji.
*Krašovie Jur., župnik v Šmartnem.
'Kržič Gregorij, c. k. sodn. adjunkt v Kranji.
*Mali Ognjeslav, dr., okrajni zdravnik v Kranji.
'Mcžnarec Anton, kaplan v Kranji.
*Omersa France, trgovec v Kranji.
*Parapat Janez, kaplan v Podbrezji.
*Pirec Matej, trgovec v Kranji.
*Pleiweis-ova Ivana, trgovčeva vdova v Kranji.
*Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši.)
*Prevec Tine, dr., advokat v Kranji.
*Reš Janez, dekan v Kranji.
*Ros Matej, trgovec v Kranji.
*Šavnik Dragotin, lekar v Kranji.
*	Savnik Sebastian , lekar in posest, v Kranji.
*Zarnik Anton, župnik v Naklem.
*Zupan Toma, gimnazij, katohet v Kranji.
Bohinec Fr., župnik pri sv. Križu.
Čebin Peter, glavne šole učitelj v Kranji.
Čitalnica, društvo.
Čuber Ernest, kaplan v Predosljah.
Dolenec France, trgovec v Kranji.
Frank Rihard, župnik v Tržiču.
Gnjezda Štefan, kaplan v Scnčurji.
Golobic .An ton, kaplan v Cerkljah.
Goslar Mavricij, kaplan pri sv. Križu. Gregorič Ign., lokalist. v Trsteniku. Hacin Štefan v Cerkljah.
Jan Primož, kaplan v Naklem.
Jeraj Janez, posestnik v Smledniku. Judnič Janez, župnik v Senturski gori.
Krčon Jožef, župnik v Predoslah. Kršič Jožef, posestnik v Trbojah. Kordcš France, v Senčurji.
Košmerl Jurij, župnik v Senčurji. Kotnik Mihael, kaplan v Velesovcm. Krašan France, gimn. profesor. Kunšič Anton, učitelj v Predoslih. Kuster Mihael, učitelj v Kranji.
Lah Valentin, kaplan v Šmartnu. Maček Simon, farmacevt v Kranji. Mencinger Jan., dr., odvet.
Narobe Martin, župnik v Zapogah. Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji. Pec Dragotin, c. k uradnik v Kranji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Račič Alojzij, učitelj v Šmartnem. Robič Simon, beneficijat v Olšcvku. Skul Valentin, kaplan v Senčurji. Strmole Franco, župnik v Kokri. Šivec Janez, župnik v Senčurji. Šlibar Toma, župnik v Dupljah. Štamcar Marija, učiteljeva hči v Velesovcm.
Tavčar France, kaplan v Kranji. Urbančič Janko, grajščak v Turnu. Varl Jurij, župnik v Velesovcm. Vavken Andrej, kmet, učitelj itd. v Cerkljah.
Vodužek Matevž , gimn. profesor v Kranji.
Vomberger Blaž , župnik v pokoji Žolgar Miha, c. k. giinn. profesor na Primskovem.	v	Kranji.
Zupanec Aleš, posestnik v Voglah.	Štev.	63.
4.	Dekanija Kadolica. — Poverjenik: Peharec Simon.
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. ■' Jerala Janez , kaplan v Bohinjski Bistrici.
^Sajevec Janez , župnik v Mošnjah. Avsenik Neža, rojena Tomanova v Lescah.
Bizjak Jernej, župnik na Jesenicah. Bononi Jožef, župnik v Radolici. Burger Martin, obe. tajnik v boli. Bistrici.
Čarman Fr., vojni kaplan v Mošnjah. Eder Janez, župnik v bohinjski Beli. Habe Janez, župnik v Ovsišu. Hauptmann J., strojar v Kranjski gori. Jereb France, župnik v Zaspem. Klinar France, učitelj na Jesenicah. Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Krištofič Lovro, kaplan v Breznici,
Kunšič Anton v Radolici.
Mali Ignacij, duhoven v Ribnu. Mesar J., župnik v bohinski Bistrici. Mihelač R. S., bukvovez v Radolici. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Peharec Simon, dekan v Gradu. Pintar Lovro, župnik v Breznici. Puc Alojzij, kaplan v Gradu. Resman Janez.
Robič Jakob, posest, v Kranjski gori. Soršak Matej, v Kropi.
Šparovec Henrik, kaplan v Kranjski, gori.
Stenovec Anton, kaplan v Begunjah. Zabrezovnik Jurij, benef. v Kropi. Zupan Noža, posest, hči v Smokuču. Žan Janez, kaplan v Srednji vasi. Žumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje).	Štev. 32.
— Poverjenik: Debevec Jan.
r>. Dekanija Kamnik.
^Fabijani o. Placid, frančiškan.
'Kokalj o. Rajner, frančiškan.
Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove žlahte, po njihovi smrti pa faranom po svoji previd.)
Albrecht Leopold, župnik v Dobu.
Belar Jožef, kaplan v Vodicah.
Brodnik Anton, kaplan v Komendi.
Litalnica v Kamniku.
(’rne Anton, župnik na Gozdu.
Debevec Janez, posest, v Kamniku.
Drnovšek Josip, kaplan v Mengišti.
Hiti Janez, župnik na Homcu.
Hlebec o. Bogomir, frančiškan.
Hofferu pl. Jovana , grajščakinja na Brdu.
Hoffern pl. Viljemina, grajščinska go-spica na Brdu Iglič Janez, trg. pom. v Mengišu. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Kajdiž Toma, župnik v Vodicah. Kmetič Mihael, župnik v Stranji. Kraševec Jernej, župnik v Mekinjah. Krsnik Jožef, c. k. okrajni sodnik na Brdu.
Legat France, zdravnik v Kamniku. Lomberger Jožef, župnik v Tujnicah. Ložar Jan., posestnik v Trzini. Marešič Jožef, duhoven v pokoji na Šmarni gori.
Mrvec Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez , trgovec v Kamniku. Pavlič Itozma, admiuist. na Rovi. Pleško Dragotin, sodn. adjunkt.
Pfeifar France, učitelj na Goričici. Samec Maks, dr. zdravil, v Kamniku. Suhi J., trgovec v Kamniku.
Svetlin France, kurat na Goričici. Stare Mih., inžinir v Mengišu. Stritar Andrej , duhovnik v Mostah. Švajger J., grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi.
Teran Janez, župnik v Zlatem polji. Treveu Valentin, trgov, pomočnik v Kamniku.
Vrančič France, kaplan v Kamniku. Zorec Janez, župnik v Mengišu. Zupančič Anton, kaplan v Mengišu.
Štev. 41.
(i. Dekanija Moravče. — Poverjenik: Janez Toman.
‘"Marec Jernej, župnik v Dolu *Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Urbanček Janez, župnik v Krašinji. Barlič M., duh. v pokoji na Vačah. Jarec France, kaplan v Dolu. Kapuz Janez, župnik v Pečah. Koprivnikar Janez, župnik v Savi. Kosmač Simon župnik na sv. Gori. Rome France, župnik v Cemšeniku.
Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez, dekan v Moravčah. Umek Ant., župnik pri sv. Lambertu. Urbas Anton, župnik v Zagorji. Vodč Jožef, trgovec na Dolskem. Završnik Fr., žup. pri sv. Gothardu. Zorec Jurij, kaplan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v Blagovici.
Štev. 19.
7.	Dekanija Šmarje. — Poverjenik: Matija Brolih.
*Brolih Matija, dekan v Smarji. *Lampe Jož., c. k. uradnik v Zatičini. *Stritar Janez, bencfic. v Št. Vidu. Ankrst Tomaž, provizor v Javorju. Bele France, grajščinski oskrbnik v Zatičini.
Drčar Martin, župnik na Polici. Dolinar Janez, fajmošter v Kopanji. Jakelj Gregorij, kaplan v Zatičini. Kalan Rajmund, kaplan v Višnji gori. Knifec Srečko, kaplan v Šent-Vidu. Kuhel Matija, kaplan v Smarji.
Kulavee Matija, župnik v Šent-Vidu. Lichtenberg Viktor, grof, posestnik v Prapročah.
Lukan Filip, zdravnik v Šent-Vidu. Majtinger Janez, grajščinski oskrbnik v Zatičini.
Mazek Anton, učitelj v Šmarji. Osana Anton, kaplan v Višnji gori. Razpotnik Jakob, žup. v Višnji gori. Režek Peter, kaplan na Krki. Rumpler Maks, župnik v Lipoglavu.
Štev. 20.
8,	Dckllllija Litija. — Poverjenik: Jakob Rus, dekan.
Berčič Ivan, kaplan v Polšniku. Burgar Amalija, gospodičina v Pogani ku.
Celar Janez, župnik v Svibuem.
Mtobler Alojzij, posest, v Šmartnem. *Štrobelj France, posestnik v Litiji. Abzec Matija, kaplan v Šmartnem. Adamič France, učitelj v Šmartnem.
Dovič Janez, župnik v Doldh. Gestrin Leop., župnik pri sv. Juriji. Gorišek France, podžupn. v Javorji. Jerič Jožef, župnik v Dobovcu. Lotrič Leon, kapi. v Št. Jurji. Masterl Anton, kaplan v Doleh. Oblak Jurij, zdravnik v Šmartnem.
9.	Dekanija Trebno. —
*Barbo-Waxenstein, grof J. grajščak v Rakovniku.
*Košir Janez, c. k. sodn. v Trebnem. *Martinak Jožef, c. k. sodn. adjunkt v Žužemberku.
*Vesel Ivan, kaplan pri sv. Trojici. Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert). Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Grčar Jožef, kaplan v St. Rupertu. Hočevar Anton, kaplan v Dobrničah. Jaklič Jožef, kaplan v Trebnem. Košir Alojzij, župnik pri sv. Rupertu. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Pazlar Matija, kaplan v Žužemberku.
Omahen Fr., c. k. okrajni sodnik v Šmartnem.
Petek Andrej, župnik v Polšniku. Saje Mihael, kaplan v Šmartnem. Strah Januarij, žup. na Primskovem. Štupica Lovro, župnik v pokoji v Šmartnem.	Štev. 19.
Poverjenik: Fr. Švajger.
Petrič Blaž, administrator v Selu.
Poč Martin, kaplan v St. Janžu.
Pož Draguslav, davkarski praktikant v Žužemberku.
Rožnik- Anton, c. k. sodn. adjunkt v Trebnem.
Švajgar France, kaplan v Trebnem.
Šular Janez, župnik v Trebelnem.
Tomšič Matilda, gospica v Trebnem.
Urbanija Lovro, administrator v Ambrusu.
Vašič Ljud., dr., zdravnik v Trebnem.
Windischer M., župnik v Mokronogu.
Štev. 22.
10.	Dekanija: Leskovec. — 1. Poverjenik: Edvard Poljak.
^Bratkovič Franjo, dr., odvetnik v Krškem.
*Grivec France, kaplan v Leskovcu.
*Hočevar M., posestnik in trgovec v Krškem.
*Irkič Ivan, c. k. bilježnik v Krškem.
*Kapler Janez, posest, pri sv. Duhu.
*Mahkot J., c. k. uradnik v Krškem.
*Poljak Edvard, dekan v I ^eskovcu.
*Rudež Dragotin, grajščak v Gra-carskem turnu.
*Tavčar Anton, župnik na Raki.
Drenik Kunibert, c. k. uradnik v Krškem.
Gašperlin Gašpar, župnik v Bučki.
Jaklič Stefan, kaplan na Raki.
Jerotin Martin, tajnik c. k. okrajnega glavarstva na Krškem.
K lobu 3 Val., kaplan v Šentjerneji. Klofutav Jan , kapi. v Šentjerneji. Knavs Janez, vikarij v Krškem. Lavtar Anton , župnik pri sv. Križu. Mohar Peter, kaplan v Škocijanu. Pogačnik Janez, kaplan v Čatežu. Pogorelec And., kaplan na Studencu. Rudkovsky Jožef, vitez, c. k. okr. komisar.
Saj6 Janez, učitelj v Št. Jerneju Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Sos Mihael, župnik na Studencu. Voglar Jožef, kaplan v Škocijanu. Volk Janez, župnik pri sv. Jerneji. Zagorjan Martin, župnik pri sv. Duhu. Zajec Andrej , župnik v Dolini.
Žark Simon, trgovec v Krškem.
Štev. 29.  
2.	Poverjenik: Janez Lesjak.
*Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici. Bric Janez , c. k. sodnij, pristav v Kostanjevici.
Gač Vekoslav, trg v Kostanjevici. Grošelj J altob, kaplan pri sv. Križu. Kepee France, kapi. v Kostanjevici. Kodrič Mihael, trg. v Krški vasi.
Pečar Janez, učitelj v Kostanjevici. Podboj Jožef, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici.
Sebavee Franjo, preglednik potroš-nine v Kostanjevici.
Setinee Fr., trgovec v Kostanjevici.
Stev. 10.
11.	Dekanija: Novo mesto (Rudolfovo). - Poverjenik: S. Vilfan.
*Grašič Anton , kanonik v Novem mestu.
*Langer Fr., pl. Podgora, grajščak v Poganicah.
*Rome Jožef, župnik pri sv. Petru.
*Skubec Mihael, župnik v Poljanici.
*Vojska Andrej, dr., c. k. okrajne sodnije svčtnik v Novem mestu.
*Volčič Janez, župnik v Podgradu.
Bačnik Janez, župnik v Prečini.
Bučar Ž., dr., okrajni zdravnik v Novem mestu.
Cirar France, vikarij kapit.
Čitalnica v Novem mestu. -
Frančiškanski samostan v Nov. mestu.
Grdežič Jožef, c. k. sodn. adjunkt v Novem mestu.
Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi.
Hren Jakob, c. k. državni pravdnik v Novem mestu.
Justin Blaž, kaplan v Mirni peči.
Lapajne Janez, kaplan v Prečini.
Mohar M., uradnik v Novem mestu.
Rozina Jožef, dr., advokat v Novem mestu.
Stare Ferd., avskultaut pri okrožni sodniji v Novem mestu.
Stavdaher o. Ignacij, gimn. katehet v Novem mestu.
Sašel Feliks , c. k. okrajni komisar v Novem mestu.
Tratnik Antonija , fin. kom. žena v Novem mestu.
Vilfan Simon, prošt v Novem mestu.
VVratschko France , gimn. profesor v Novem mestu.
Zajec Janez, gimn. profesor.
Štev. 25.
12.	Dekanija: Metlika. — Poverjenik: Anton AleS.
*Maeun Fr., c. k. sodnij, pristav v črnomlji.
Aleš Anton, župnik v Semiču.
Barle Janez, učitelj v Podzemlji. Dolžan Jernej , župnik v Radoviči. Haring Sofija, gospA, v črnomlji. Kenda France, učitelj v Semiču. Kapele Ivan, oskrbnik Komende v Metliki.
Koželj Mihael, kaplan v Metliki. Krašovec Anton, župnik v Adlešicu.
Logarjeva Ljudevita, gosp. v Semiču. Mervec Janez, kaplan v Semiču. Mrzel Jožef, župnik v Starem trgu. Muhič Franjo, učitelj na Vrhu. Pihler Jožef, c. k. tajnik v črnomlji. Perklct Franjo, lekarnik v Črnomlji. Pustotnik Janez, dr., okrajni zdravnik v črnomlji.
Stanovnik Nik., učitelj v Starem trgu. Šola farna v Starem trgu (plačuje g. dr. Jur. Strbenec).
Stupar Janez , kaplan in katehet v črnomlji.
Šutaj Matija, župnik v Vinici. Tomec Martin, župnik v Suhorji.
13.	Dekanija: Kočevje. —
*Lovšin Simon , župnik pri fari v Kostelu.
*Novak Josip, dekan v Kočevji. Gašperin Viljem, kaplan v Mozlu. Jakšič Anton, župnik v Osilnici. Kastelec Drag. , c. k. sodn. pristav v Kočevji.
14. Dekanija: Ribnica. — j
*Babnik Janez, kaplan v Dolenjivasi.
*	Jereb Jožef, župnik v Dragi. *Lesjak Jožef, župnik v Sodražici. *Skubec Martin, dekan v Kibniei. Abram Lavoslav , učitelj v Sodražici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Arko Jakob, posestnik v Kibniei. Arko Janez, c. k. notar v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici, čitalnica v Ribnici.
Janež Jurij , kurat pri Novi Štifti. Jenčič Alojzij, c. k. sod. adjunkt. Klemenec Primož, kurat na Gori,
2. poverjenik:
*Štrucclj Juraj, c. k. pristav v Laščah. Candolini Vojteh, c. k. sodec v Laščah. Candolini Hinko, njegov sin, v Laščah. Prelili Matej , župnik v Laščah. Grjol Lovro, kaplan v Laščah. Gruden Anton, posestnik v Retjah. Hočevar Matija, poštar v Laščah.
15.	Dekanija: Vrhnika.
'Bartol Baltazar, župnik pri sv. Jošti. *Bonner Jožef, župnik na Vrhniki. Kotnik France, posestnik na Vrhniki.
Učiteljsko društvo v Črnomlji.
Zadnik Simon, župnik na Vrhu.
Štev. 23.
Poverjenik: Josip Novak.
Olipič Janez, fajmošter v Koprivniku. Petrovčič France, kaplan v Kočevji. Prijatelj Matija, kapi. v Kočevji. Suhadobnik Ferko , kontr. v Kočevji. Torkar Matija, župnik v Mozelju. Vojvoda Simon, župnik v Nemški Loki.	Štev.	11.
. poverjenik: Martin Skubec.
Kljun Janez, trgovec v Ribnici. Pakiž Simon, župan v Jurjeviči. Pečnik Valentin, kaplan v Sodražici. Perčič Matej, župnik pri sv. Gregoriji. Podboj Janez, posestnik v Ribnici. Pogorelec Anton, posestnik v Dolenji vasi.
Potokar Jožef, e. k. davkar v Ribnici. Rus Janez, mlinar v Brežali.
Sušje, vaška knjižnica (za ktero plačuje A. Lčsar v Ljubljani). Šarabon Valentin, kaplan v Ribnici. Zorec Anton, kaplan v Ribnici.
Štev. 25.
Vojteh Candolini.
Hočevar Matija, trgovec Pod-Turjakom.
Lenček Blaž , župnik v Robu. Murgelj Julij , c. k. pristav v Laščah. Razboršek Jožef, kaplan v Dobre-
Poverjenik: JoŽej' Bonner.
*Markič Matej, župnik v Logatcu. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtah.
Kogej Jožef, kaplan na Vrhniki. Lavrič Jožef, župnik v Zaplani. Okoren Ignacij, župnik v Podlipi. Podobnik Ignacij, župnik v Preserj
16.	Dekanija: Idrija. —
*Kovačič Janez, dekan v Idriji. *Majnik Janez , župnik v Žirčh. *Občina mestna v Idriji.
*Svetec Luka, c. k. notar v Idriji. *Svetličič Fr., župnik v Godoviču. *Šlibar Martin , žup. v spodnji Idriji. Bezeljak France, kmet. sin v črnem vrhu.
čitalnica v črnem vrhu.
Frelih Tomaž, cerkovnik v Žirdh. Golob Janez, kaplan v Črnem vrhu. Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v Idriji.
Hrovat Miha, župnik v Ledinah. Inglič Jakob, glavne šole učitelj v Idriji.
Juvan Janez, beneficijat in glavne šole vodja v Idriji.
Kavčič Matija, km. sin v Zagraeu.
Povše Fr., župnik v Črnem vrhu. Povše Martin, župnik v Rakitni. Rihar France , župnik v Hotederšici. Vidmar Matej, župnik v Rovtah.
Štev. 14.
n er j mik: Janez Kovačič.
Leskovec Boštijan, posest, in župan v spodnji Idriji.
Lipold Marka Vincencij , c. k. rudn.
predstojnik in viši sviitnik v Idriji. Mikuš France, rokodelski umetnik iz Zadloga v Črnem vrhu.
Mogolič Mih., mest. kapi. v Idriji. Pivck Janez, župnik v Zavracu. Poženel Ivan, učitelj v črnemvrhu. Ramoveš Jernej, kaplan v spodnji Idriji.
Silvester Radoslav, pek v Idriji. Stegnar Fel., gl. šole učitelj v Idriji. Stranecky Jožef, trgovec v Idriji. Učiteljstvo c. k. glavne šole v Idriji. Urbas Leopold, rudarski pristav v Idriji.
Zagorjan Henrik, kaplan v Zirčli.
Štev. 28.
17. Dekanija: Cerknica. — 1. poverjenik: Jakob Janežič.
*Dolenec Henrik, dr., c. k. sodnijski adjunkt v Ložu.
' Kaplenk Janez, župnik na Oblokah. ^Obreza Adolf, posest, v Cerknici. Domicelj Anton, kaplan v Cerknici. Janežič Jakob, bukvovez v Cerknici. Kovač France, kupec v Ložu. Končnik Dav., kaplan v Cerknici.
Krašovec Anton , posestnik v Do-lenjivasi.
Pleško France, kaplan v Ložu. Škufca Anton, kaplan v Ložu. Švajger Martin, zdravnik v Ložu. Vovk Josip, učitelj v Cerknici. Žerovnik Toma, župnik v Grahovem.
Štev. 13.
2.	poverjenik: France Hren
*Hren France, posestnik v Begunjah. Ahčin Anton, ekspozit.
Kranjec Leopold Martin, c. k. kapetan in vojaški sodec v Beli cerkvi
v Banatu. (Knjige naj begunjski duhovni pastir •/. dotičnim županom razdeli med mladost vasi Kožljek.) Meden Matija, posestnik v Begunjah.
Meden Matija, mlinar. Meden Toma, posestnik.
3.	'poverjenik:
Babnik Jernej, fajmošter na Unci. Bernard Val., kaplan v Studenem. Blažon Jakob, posestnik v Planini. Deu Edvard , c. k. uradnik v Planini. Dolenec Jožef, posestnik v Planini. Florijančič Nace, kupec v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Koren Matija, posestnik v Planini. Kovšca France, posestnik v Planini. Dr. Kravs Vojteh, c. k. sodn. adj.
v Planini.
Lavrič Anton, posestnik v Planini.
IN Dekanija: Poslojna. —
■'‘Dolenec Ljudevit, grajščak v Ox-ehku. *Gestrin Drag., c. k. sodn. pristav v Senožečah.
^Globočnik Anton, c. k. predstojnik. ^Lavrenčič Andrej, posest, in župan. *Občina v Razdrtem.
Premrov Drag., posest, v Postojni. *Razpet Martin, dr., okrajni zdravnik.
v Postojni.
*Robič Luka, c. k. davk. nadzornik v Postojni.
Bezeljak Pavel, c. k. notar v Postojni. Blaznik Jakob, župn. v Hrenovici. čadež Janez, kaplan v Matenji vasi. Čitalnica v Postojni.
Erjavec Janez, kaplan v Slavini.
1!). Dekanija: Trnovo. —
*Brgant Jožef, župnik v Košani. ^Brinšek Ivan , trgovec v Trnovem. *Ličan Skender, trgovec v Trnovem. *Mlakar Anton, eksposit v Zagorji. Budnar Janez, župnik v Premu. Dekleva Ivan , posestnik v Zarečju. Drobnič Andrej, župnik v Knežaku.
Učilnica ljudska v Begunjah.
Vidmar Andrej, posest.
Štev. 8.
Anton PotoSnilc.
Lavrič Jurij , posestnik na Rakeku. Levičnik Valentin, c. k. davkarski uradnik v Planini.
Meglič Šimen, podučitelj v Planini. Modrijan France, c. k. urad. v Planini. Percuič Alojzij, posestnik v Planini. Potočnik Anton, župnik v Planini. „Sokol“ društvo v Planini.
Tavčar Jan., kaplan v Planini. Žitnik Simen, c. k. kancelist.
Štev. 20.
Poverjenik: Janez Hofsteter.
Gorenjec Lavosl., kaplan v Slavini. Klemenec France, eksposit v St. Petru. Lenasi Tone, kaplan v Vremah. Lunder Janez, eksposit v Trnji. Pašič Janez, farman v Senožečah. Pokoren Anton, farman v Slavini. Praprotnik Avgust., učitelj v Vremah. Rudolf Lovro, farman v Vremah. Stengl Vatr., trg. družnik v Postojni. Sterle Jakob, trgovec v Postojni. Zagorjan Ivan, kaplan v Senožečah. Zelen Jožef, posestnik in župan v Senožečah.
Zgur Anton, katehet in duh. pom. v Postojni.
Štev. 26.
Poverjenik: Anton Strticelj.
Jalen Simon, kaplan v Košani. Kacin Anton, kapi. v Trnovem. Kranjec Matija, v Trnovem.
Legan France, kurat v Nadanjeselu. Lukanec Jožef, eksp. v Suhorji. Virant Janez, kaplan v Trnovem. Zupan Matija v Bistrici.
■'Erjavec Matija, kurat v Podkraji. *Gariboldi France, c. k. okr. sodnik v Vipavi.
‘Grabrijan Jurij , kanonik in dekan v Vipavi.
*Hiti Luka, benef. in glavne šole ravnatelj v Vipavi.
*Kavčič France, posest, v Šent-Vidu. *Koder Matej, kurat v Slapu. *Kopitar Mihael, kurat v Kzelju. *Lampe Anton, kurat v Gočah. *Ložar Gr., dr., bilježnik v Vipavi. *Nakus Jožef, kurat na Planini. *Vidinar Jožef, kurat v Podkraji. Barle Jožef, učitelj v Vipavi.
Berčič Anton, učitelj na Colu.
Bilee Janez, benef. v Lozicah. Bratož Gregorij, kupec v Šent-Vidu. Bukvarnica učiteljska v Vipavi, čitalnica kmetijska v Podragi. Čitalnica ndrodna v Vipavi.
Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi Francelj Štefan, učitelj v Šent-Vidu.
Štev. ljublj. Škofije:
Furlani Ivan, posestnik v Vipavi. Ganter Janko, učitelj na Planini. Goršič Ivan, učitelj v Vipavi.
Hiti Simon, učitelj na Slapu.
Janža Ivan, kurat v Podvelbu.
Koto Jožef, strojar v Vipavi.
Klinar Drag., eksposit v Šturjah. Knez Leopold v Vipavi.
Košir Jakob, vikarij v Šent-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Mercin učitelj v Gočah.
Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Spazzapan Stefan, dr., advokat v Vipavi.
Stupar Janez, kurat v Budanjah. Šapla Anton v Vipavi.
Sraj Valentin, kurat v Podragi. Tomažič Janez, kaplan v Vipavi. Uršič Anton, iz Podrage.
Vidrih Anton, posestnik v Vipavi. Zarnik Ivan, učitelj v Budanji. Žgur Anton, posestnik v Podragi.
Štev. 41.
ustanovnikov .	.	.	204
letnikov ....	647
Skupaj .	.	851
Pristavek.
Kavt Antonija, gospa. ?
II.	Lavantinska škofija.
1.	Dekanija: Maribor. — Poverjenik: Božidar Šinko.
a)	Mesto.
^Bohinec Jakob, spiritual.	•'‘Gregorec Lavoslav , dr., profesor
^Čitalnica narodna.	bogoslovja.
*DominkuS Ferko, dr , odvetnik.	^Knjižnica gimnazijska.
*Knjižnica semeniška.
*Kosar Franjo, kanonik.
Kovačič Martin, prof. bogoslovja. 'Lipold Janez, dr., prof. bogosl. *Majciger Janez, gimn. prof. ^Modrinjak Matija, korar.
*	Prelog Matija, dr., zdravnik. *Radoj France, dr., c. k. bilježnik. Rapoc France, notar.
*Srnec Janko, dr. odvetnik.
*Šinko Božidar, prof. bogosl. human Josip, gimn. prof.
'Ulaga Josip, dr., bogosl. prof. Zorčič France, stolni prošt.
Ap. tonik Martin, bogoslovec.
Brdajs Davorin, trgovec.
Dovnik France, bogoslovec.
Dubač Ford., dr., odvetnik.
Feguš, dijak.
Pišer Anton, bogoslovec.
Flek Jožef, kaplan.
Jentl Bernard, trg. pomočnik Kavčič Anton, vikarij.
Košer Makso, pravdoslovec.
Kukovič Avguštin, bogoslovec.
Lilck A., sedmošolec gimn.
Lorber Henrik, dr., v Mariboru. Marko Mihael, biljež. koncip. Miklošič Ivan, učitelj.
Morič Maks, trg. pomočnik.
Novotny Eman., sodn. pristav.
Pajek Janko, gimn. prof.
Pebarec Franjo, c. k. sodn. pristav. Pečko Jakob, odvet. koncip. Potočnik Anton, bogoslovec. Praprotnik France, bogoslovec, Rausch Fr., dr.
Stramič France.
Šijanec Vekoslav, bogoslovec.
Šinko Jožef, bogoslovec.
Sket Radoslav, dijak.
Schreiner Enrik, dijak.
Videc Tino, trgov, pomočnik.
Zatler Jožef, bogoslovec.
Zemljič Jožef, učitelj.
Zupanič Jakob, bogoslovec.
Žuža Janez, knezoškof. kaplan.
b) Okolica.
^Trstenjak Jakob, kaplan v Jarenini. *Zmazek France, kaplan pri sv. Petru. Burcar Božidar, kapi. pri sv. Marjeti. Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Ermenec France, kaplan v Hočah. Fras Jožef, prov. pri sv. Križu.
Hrg Lovro, župnik v Lembahu,
Jurčič Jožef, kaplan v sv. Martinu pri Vurbergu.
Kosi Božidar, župnik pri sv. Kungerti. Prnavsl Štefan, župnik v Kamnici. Pukšič France, župnik pri sv. Juriji. Slekovec Jožef, podučitelj v Jarenini.
Štev. 64.
2. Dekanija: Braslovče. — Poverjenik: Lavoslav Sventner.
*Balon Anton, župnik v Polzeli. Šentak France, pos. na Vranskem. 'Šventncr Lavosl., trg. na Vranskem. Cocej Jernej, kaplan v St. Pavlu. Čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik L., zdravnik na Vranskem. Držale Vincenc, kaplan na Vranskem. Koren Matija, kaplan v Braslovčah.
Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Pirš J., okrajni tajnik na Vranskem. Piskar Andrej, mlinar v Motniku. Šorn Gašper, župan v Grajski vasi. Vovšek Franjo, v Braslovčah.
'i'Hajšek Anton , župnik v Makolah. *Ratej France, župnik v Slovenski Bistrici.
*Trafenik France, župnik v zgornji.
Poljskavi.
0'enec Gašpar, župnik pri sv. Martinu. Ilernah Jožef, kaplan v Laporji. Kandut Krištof, župnik v spodnji Poljskavi.
Kmetič Jožef, trgovec v Slovenski Bistrici.
Krušic Jakob, kaplan v Poličanah. Limavšek Peter, gostiln, v sl. Bistrici. Stepišnik Lovro, posestn. in trgovec v Slovenski Bistrici.
Smon Anton, župnik v Poličanah. Suta Ropert, kaplan v Laporji. Žajdel France, kaplan v Makolah.
Štev. 13.
4.	Dekanija: Celje. — Pover
dr. Stefan Kočevar.
^Bezenšek Jurij, kaplan v Celji. *Citalnica ndrodna v Celji.
*Jancžič Jakob, rudninski uradnik v Grižah.
*Jeraj Jožef, župnik v Žalcu. *Kapus France, trgovec v Celji. *Kočevar St., dr. , okrajni zdravnik v Celji.
*Krušič Ivan, gimn. prof. v Celji. *Občina selska v Teliarjih.
*Ogradi France, vikarij v Celji. *Orešek Jan., c. k. giinn. profesor. ^'Podružnica kmetijska v Celji. *Sovič Jožef, kaplan v Grižah. *Topljak Jožef, učitelj v Celji.
*	Vodušek Matija, opat v Celji.
*Žuža I van , rudninski posestnik v Grižah.
Abiturienti slovenski celjske gimn. Bitenec; Janez, kapuc, mežnar v Celji. Bobisud Jakob, učitelj v Celji.
Čitalnica v Žalcu.
Jeretin Edvard.
Jesenko Gregor, ranocelnik v Celji. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Koderman Filip,, učit. v Frankovljab. Koderman France, učitelj v Vojniku. Kosi Tone, gimn. dijak v Celji. Lukežič Janez, ranocelnik v Štorah. „Maksimilijanum“ v Celji.
Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Novak Bogoslav, gimn. učenec. Pečnik Peter, kaplan na Teliarjih. Ripšl Mavricij, trgovec v Celji. Hojnik Blaže, šestošolec v Celji. Roze Franco, ranoceljnik v Vojniku. Sinkovič Davorin, gimn. učenec. Skuhala Janez, kaplan v Žalcu. Turin Jožef, kaplan v Celji.
Žičkar Jožef, kaplan v Vojniku.
Ste v. 37.
5.	Dekanija: Cerkovec (p. Rače, Kraniclisfeld). — Poverjenik: Albert Nagy.
Bukvarnica farna v Cerkovcu.	Soršak	Matija, podučitelj v Frav-
Divjak France , krnet v Fravhajmu. hajmu.
Kranjec Toma, župan v Fravhajmu.	Šparovec And., župnik	pri	Lovrenciju.
Lednik Anton , kaplan v Cerkovcu.	Vindiš Vido,	učitelj	pri sv.	Lovrencu.
Nagy Albert, dekan v Cerkovcu.
Rath France, župnik v Fravhajmu.	Štev.	9.
*Kunej Ivan, kaplan v Ljubnem. *I.ipold Jožef, posestnik v Mozerji. *Sribar Janez, župnik v Ljubnem. Blaž Božidar, trgovec v Mozirji. Florijaneič Jožef, dčkan v Gornjem gradu.
Jerše Fr., uradnik v Gornjem gradu. Krajnik o. Atanazij , frančiškan v Nazaretu.
7. Dekanija: Sv. Jurij (p. i
Lovro Ki
Andrašič J., učitelj pri svj Juriju. Bukvarnica farna pri sv. Križu.
Cu rin Jurij, kaplan pri sv. Križu. Kralj Janez, kmet v Ilijaševici. Kramberger Lovro, župnik pri sv. Križu.
2. 'poverjenik: dr. Anton
Antolič Ivan, kaplan.
Božič Anton, posestnik.
Čitalnica narodna.
Farkaš Janez, zdravnik.
Gomilšak Jožef, solicitator.
Huber J. D., knjigar.
Kastelec Janez, c. k. okrajni sodnik. Klemenčič Anton, dr., župnik. Kocmut France, c. k. uradnik.
8. Dekanija: Konjice. —
^Knjižnica župna.
‘'Kovač Jožef, kovač v Zrečah. *Modec Janez, župnik v Tinjah. *Vrlič France, župnik v Stranicah. Arlič Janez, župnik v Zrečah.
Brelih France, kaplan v Prihovi. Erjavec Peter, kaplan v Konjicah. Jaklič Dragotin v Špitaliču.
Krener Jan., prov. pri sv. Frančišku. Pustoslemšek Anton, učitelj v Lučah. Solčavski Franjo, dijak.
Škoflek Jakob, učitelj v Mozirji. Šribar J., kaplan v Gornjem gradu. Tratnik J. , kmet pri Novem štiftu.
Stev. 13.
uttenberg). — 1. poverjenik: amberger.
Košar Jernej , posestnik v Jamni, fare sv. Jurija, na Ščavnici. Simončič Jan. AL, kaplan v Kapeli. Stranjščak Anton, kurat v Vržejah. Šabot Jurij, kaplan pri sv. Križu. Zorman Božid., učitelj pri sv. Juriji.
Štev. 10.
Klemenčič v Ljutomeru.
Kukovec Ivan, odvet koncip. Lapajne Janez, učitelj.
Mohorič Ognjeslav, mlinar.
Mravljak Anton, dr.
Ploi, dr., odvetnik.
Rajh Janez, kmet.
Vojsk Jožef, kaplan.
Zemljič M., trgovec.
Stev. 17. Poverjenik: Jožef Rozman.
Jurkovič Franjo, učitelj v Konjicah. Kinčič Jan., župnik v Tinjah. Korošec Mihael, župnik v Keblu. Kunej Janez, župnik v Cadrami. Lendavšek Mih., kaplan v Konjicah. Nemec Martin , poštni opravnik v Konjicah.
Petan France, župnik v Venceslavu.
Pintar Fr., provisor v St. Jerneji. Sepec Ivan, trg. oprav, v Konjicah.
!>. Dekanija: Kozje. —
'•''Slomšek Janez, kaplan v Ulimjah. Čeh Franjo, učitelj na Dobji.
Dobršck M., obč. tajnik v Kozjem. Dvoršek Anton, župnik v St. Vidu. Klinec Franjo, kaplan pri sv. Vidu pri Planini.
Koren Matija, župnik v Bučali.
Kožar Jožef, posestnik na Velikem kamenu.
Kragl Martin, župnik v Polji.
10.	Dekanija: Laško.
*Arzenšek Mat., zup. v St. Rupertu. ^Gostenčnik Pet., kap. v Trbovljah. *Gregelj Janez, kap. v Laškem trgu. *I’irnat Andrej, rudninski uradnik v Golcih.
*Ripšl Dragotin, župnik v Loki.
*	Škrbec Davorin, kaplan v Loki. *Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, dekan v Laškem trgu. Elsbacher Andrej, trgovec v Laškem trgu.
11. Dekanija: Muruberg. — Poverj
Grosskopf Matija, župnik na Breznem. Hajšek Jožef, provizor v Soboti.
Hirti Franjo, kaplan v Marenbergu. Kapus Anton, c. k. adj. v Marenbergu.
12. Dekanija: Nova cerkev (p.Celj
“Vraz Janez, kaplan v Dobrni.
Ornoša Sime, župnik v Orešnjicah. Dolinšek Blaž, namest. v Frankoljah. Gajšek Dragotin , kaplan v Dobrni. Juvančič Franjo , dekan pri Novi cerkvi.
Voh Jernej, kaplan v Konjicah. Virk Jožef, župnik v Ločah.
Stev. 19.
Poverjenik: Jan. BoSina.
Kureš Jakob, c. k. sodn. pristav v Kozjem.
Marinko Jurij, župnik v Dobji. Novak J., začasni ckspoz. na Planini. Sredenšck Jan., župnik v Podčetrtku. Štuhec Jože, kaplan v Ulimjah. Trjašek Drag., župnik v Zagorji. Zevnik Martin, župnik pri sv. Petru pod gorami.
Stev. 15.
V"
Poverjenik: Anton ZuŽa,
Kolarič Jožef, kaplan v Trbovljah. Kolednik Radoslav, kap. v Trbovljah. Pečar Jožef, kaplan v Dolu. Prckoršek Gregor, župnik pri sv. Jederti.
Rakoše Ilihael, kap. v Laškem trgu. Škrta Jožef, žup. pri sv. Miklavžu. Žnidaršič Urban, zdravnik v Laškem trgu.
Štev. IG.
: Matija Sto klas (Marnberg).
Lovro, kaplan v Pernicah. Stoklas Božidar, župnik v Marnbergu. Žmavcc Jurij, kaplan v Remšniku.
Štev. 7.
). — Poverjenik: Franjo Juvančič.
Klavžar France, kaplan v St. Joštu. Krtna Matija, kaplan v Vitanji. Polec Franjo, kaplan v Vitanji.
Štev. 8.
*Meško Jakob, župnik pri sv. Lov-renciju.
*Simončič Janez Al., kaplan pri sv. Marku.
Alekšič Fidel, kaplan iu gospodar v Ptuju.
Bezjak Jožef, župnik pri sv. Marku.
Caf Jurij, beneficijat v Ptuju.
Čitalnica v Ptuju.
Cučko Dragotin, kaplan v Ptuju.
Dolinšek Jožef, župnik v pokoji v Ptuju.
Drozeg A., kaplan pri sv. Urbanu.
Frk Matija, beneficijat v Ptuju.
Grabar Mih., župnik pri sv. Urbanu.
Holc Jakob, župnik v Vurmbergu.
Hoclitl Drag., c. k. notar v Ptuju.
14.	Dekanija: Rogatec. —
*Lapuh Martin , kaplan v Rogatcu.
*Sorglehner Jožef, kaplan v Šetalah.
*Stanjko A., župnik pri sv. Margeti.
*Wolf Anton, župnik pri sv. Petru, na Medved, selu.
Burghard J., dr., dež. zdravnik v Slatini.
Prelili Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi.
Hržie Jožef, kaplan v Ptuju. Kocuvan Anton, kaplan pri sv. Lov-renciju.
Kolenko Mar., kaplan pri sv. Marku. Krajnc Sebast. , podučitelj pri sv. Marku.
Kranjec Fr. , župn. pri sv. Marjeti. Kronar Andrej, vikarij v Ptuju. Robič Janko, učitelj v Ptuju. Skrabar Viktor, dr., okr. zdravnik v Ptuju.
Štuhec Anton, učitelj v Polenšaku. Štuhec Jurij, župnik v Polenšaku. Švajgelj Dragotin, učitelj v Ptuju. Vošnjak Janez, dr., prošt v Ptuju. Vuk Andrej, vikarij v Ptuju.
Štev. 26.
Poverjenih: Anton Centrih.
Jaric Val., župnik pri sv. Florijanu. Pintar Matej, provizor v Stopercah. Plesnik Mihael, kaplan.
Slatinšek Anton, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine.
Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici.
Štev. 11.
15.	Dekanija: Skale. — Poverjenih: France VoŠnjah.
Bevec Miha, kmet v Držmirji.	Slomšek	Jakob	v Držmirji.
Jan France, kaplan v Skalah (p. Vošnjak France, poštar in posestnik Wollau).	v Šoštanju.
Križan Henrik, župnik v Št. Janžu
v Goricah.	Štev.	6.
10. Dekanija: Hoče. — Poverjenih: Lovro Potočnik (p. sv. Lovrenec pri koroški železnici,).
*Potočnik Lovro, duh. oskrbnik pri Pavliska Miroslav, trgovec pri sv.
D. Mariji v Puščavi.	Lovrenciju v Puščavi.
Bralno društvo v Rušah.
Korman Jakob, posest, v Rušah.	Št^v.	5.
Košir Janez, kaplan v Rušah.
Letopis 1871.	?
17.	Dekanija: Šmarje. — dr. Jožef VošnjaJc.
*flašnik Jožef, župnik pri sv. Jurji. *Ipavcc Gustav, dr., zdravnik pri sv. Jurji.
*Masten J., kaplan na sladki gori. '•'Trstenjak Dav., župnik v Ponkvi. *Ulaga Jožef, župnik v Št. Vidu. *Vošnjak J., dr., zdrav, v Šmarji. Breznik Anton, kaplan na Kalobji. Cilenšek Blaž, kaplan v Dramljah. ,,Naprej", polit, društvo v Smarji. Erjavec Peter, kaplan v Ponkvi. Ivanee Martin, dekan v Šmarji.
Jan Ferdinand, kaplan v Šmarji. Lenart Jauez, kaplan v Smarji. Orozelj Jan., dr., odvetnik v Šmarji. Poterč Alojzij, kaplan v Šmarji. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji.
Škrj an Rok, učitelj na Kalobji. Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gaspar, kmet v Lokarjah. Zdoljšek France, posetnik v Ponkvi.
Štev. 20.
18.	Dekanija v slovenskih Goricah in njena bližina. —
Poverjenik: Dominik Čolnik.
^Čolnik Dominik, posest, na Drvanji. *Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. ‘Jančar France, kaplan pri Negovi. *Knez Slavoljub, c. k. bilježuik pri sv. Lenartu.
*Kukovec J., kap. pri sv. Lovrenciji. ^Lorenčič Andr., kaplan pri sv. Ani. Arnuš Fr., kaplan pri sv. Barbari. Borovnjak Jožef, župnik v Cankovi na Ogerskem.
Cvetko Fr., župnik pri sv. Barbari. Čitalnica kmetijska pri sv. Benediktu. Čuček Janez, kmet pri sv. Antonu. Čuček J., odvetnik pri sv. Lenartu. Dominkuš Rajmund, učitelj pri sv. Antonu.
Ferk France, kaplan pri sv. Jakobu. Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu. Golinar Jožef, župnik pri sv. Mariji snežniei.
Gomiljšak Jakob, kaplan v Radgoni. Hanžič Jakob, kaplan pri sv. Križu na Travniku v sekovski škofiji. Irgolič Peter, učitelj pri sv. Lenartu. Klobasa France, žup. pri sv. Antonu. Kolbl Jan., pos. pri sv. treh Kraljih. Korošfe Jakob, kmet pri Kapeli. Kocuvan Fr , zdraviloslovec v Gradcu. Košar Matej, kaplan pri sv. Benediktu. Kranjec Martin, učitelj pri sv. Trojici.
Kranjec Val., kaplan pri sv. Antonu. Kukovec Miroslav, posest, na Velki. Kurnik Janez, župnik pri sv. Petru. Meško Martin, kaplan pri sv. Petru. Milošič Miha, župnijski oskrbnik pri sv. Benediktu.
Niedorfer Marko, kaplan v Opačah. Ornik France, učitelj pri sv. Rupertu. Pavelec Jurij, kaplan v Cmureku v sekovski škofiji.
Pintarič France, kaplan v Cmureku Poljanec Jožef, učitelj v Cmureku v sek. škofiji.
Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji.
Polič Drag, učitelj pri sv. Ani. Rajšp Alojzij, podučit pri sv. Juriji. Rajšp Matej, učitelj pri sv. Juriji. Rautuša Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni.
Repa France, župnik pri sv. Jakobu. Roškar Fr., podžupnik v Malinedelji. Simončič Janez, kaplan pri sv. Petru. Skatnlič Jaka, učitelj pri sv. Juriji. Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andrašu. Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu. Strah Oroslav, kmet pri sv. Andrašu. Štiftar Jožef, žup. v gornji Lendavi. Šijanec Janez, učitelj pri sv. Barbari blizo Kačjega grada.
Šlander Emeran, adjunkt v Radgoni. Šribar Matija, kmet v Zetincih pri Radgoni.
Šuen France, učitelj v Negovi. Svareč France, kaplan pri sv. Juriji. Trunk Blaž, kaplan pri sv. Lenartu. Veberič Jožef, kmet v Boračevi pri Kapeli.
Vengar Jožef, posestnik na Vukor-skem vrhu.
Vidovič Aut., učit. pri sv. Benediktu. Vitmajer Drag., kaplan v Fulskavi. Vrabelj J., kaplan pri sv. Ropertu. Vraz Jožef, kaplan pri sv. Barbari blizo Kačjega grada.
Zorko Drag., učitelj pri sv. Antonu.
Štev. 61.
1!>. Dekanija: Velika nedelja. —
*Majhenič Gašpar, župnik v Ormožu. *Petovar Ivan, odvetnik v Ormožu. Fric Matijaš, župnik pri sv. Nikolaju. Goričan Ferko, usnjar pri Včliki nedelji.
Gršak Ivan, dr., notarij v Ormožu. Gruskovnjak Blaž, biljež. koneip. v Ormožu.
Horvat Božidar, krojač v Ormožu. Kotnik France, orglar v Ormožu. Magdič Anton, dr. v Ormožu, Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu. Petek Dav., poštar v Veliki nedelji.
1.	poverjenik: Gašpar Majhenič.
Repič Martin, učitelj pri sv. Nikolaji. Simonič Jožef, župnik v Središču. Slekovec Matej, kaplan v Središču. Sova Blaž, mestni posest, v Ormužu, Šporn Jožef, podžupnik v Ormužu. Topljak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Trampuš J., župnik pri sv. Bolfanku. Vihar Filip , podžupnik pri vseh Svetnikih.
Vrbnjak Jožef, kaplan pri Včliki nedelji.
Zinko Jožef, podučit, pri sv. Nikolaji.
Štev. 21.
20. Dekanija: Stari leg (slov. Gradec). — Poverjenik: Anton Jazhec.
*Kos Vekoslav, kaplan v Starem trgu pri slov. Gradcu.
*Suc J., provizor v Slov. Gradcu.
Ab ram Anton, e. k. finančni komisar v Slov. Gradcu.
Jazbec Anton, kaplan v Starem trgu.
Kajtna Rajko, kaplan pri sv. Janžu.
Ogrinec Vilelm, c. k. sodu. adjunkt v Slov. Gradcu.
21.	Dekanija: Videm. —
*Holiugcr Neža, gospa posestnica v Brežicah.
Lenček Alojzij, posest, na Blanici.
Mikuš Franjo , žup nik v Brežicah.
*Srebre Gvidon , dr. , odvetnik v Brežicah.
Zevnik Martin, pos. v Malem vrhu.
Pust.inek Anton, mlinar v Št. Vidu. Rutnik Rajko, mlinarski pomočnik v St. Vidu.
Smrečnik France, kaplan v Šmartnu. v ivod Jožef, mlinar v Št. Vidu. Walter Franjo, kaplan v St. Ilu.
Štev. 11.
Poverjenik: Franjo Mikuš.
Drobnič Jožef, kaplan v Pišecu. Gajšek Janez, kaplan v Brežicah. Janežič Janez, posest, v Brežicah. Jožek Ljudevit, c. k. okraj, glavar. Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah. Kunstič Ivan, učitelj v Brežicah. Lavrenčak Vikt., zaseb. v Brežnicah.
1*
Napast Dav., kaplan v Kapelah. Pajmon Ant., kaplan v Rajhenberg-u. Planinšek Jakob, kaplan v Artiču. ■Rajec Anton, dekan v Vidmu. Iiamor Ferdinand, župnik v Pišecah.
Eamor Janez, kaplan’ v Vizeli. Sever Jožef, kaplan v Koprivnici. Sket Martin, kaplan v Rajhenbergu. Stergar J., odvetn. pisar v Brežicah. Tanšek Ivan, odv. pisar v Brežicah.
Štev. 22.
22.	Dekanija: Vuzenica. —
*Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov-renciji v Vohrodu.
*Repič Andrej, žup, pri sv. Antonu na Pohorji.
2.	Poverjenik: Luka
*Držečnik Luka, župan v Janževem vrhu.
Medved Jakob, Ožbaldov sin v Lehni. Miklavec Jožef, gostilničar v Ribnici.
23. Dekanija: Zaveree. —
*Arnoš France, kaplan v Leskovcu. *Hirtiš Ben., kaplan pri sv. Trojici. *Kancler Pavel, žup. pri sv. Trojici. ^Mlinarič J., župnik v Leskovcu. *Petenjak Lav., kap. pri sv. Trojici. *Raic Božidar, žup., pri sv. Barbari. *Rejsinger France, posestnik in trg.
v Dobravi.
*Sovie Aleks., kaplan v St. Vidu. *Stranjšak Dav., župnik v Zavrčah.
1.	Poverjenik: Anton Galuf. Pignar France, kaplan v kamnici.
Štev. 3.
Držečnik (p. Wuchern).
Nerad Miha, učitelj v Ribnici. Ozvald Janez, postnik v Ribnici. Suhač Anton, kaplan v Ribnici.
Štev. 6.
Poverjenik: Božidar Raič.
'•'‘Trampuš Ivan, kaplan v Zavrčah. *Vučnik France, učit. pri sv. Barbari. Hržič Ivan , duhoven v pokoji pri sv. Barbari.
Knjižnica učiteljska pri sv. Barbari. Senjur Dragotin, dr. v Gradcu. Štuhec Marko, kaplan v Leskovcu. Vidovič Anton, pri sv. Barbari. Zadravec J., kapi. pri sv. Barbari.
Štev. 17.
Pristavek.
Knez Jaka, sedmošolec v Celji.
Kje so naslednji udje?
*Jedlička Otokar, bil v Mariboru.
Breznik France, bil v Celji.
Kolar Vincencij, bil v konjiški dekaniji.
Lorenčič Andi-ej, bil v Slov. Goricah.
Zupančič Davorin, bil učitelj v Gomilskem.	Št.	5.
Število v lavantinski škofiji 102 + 353 — 455.
III.	Krška škofija.
1. Dekanija: Celovec. — 1.
^čitalnica n&rodna.
^Einspieler Andrej, realke prof. *Janežič Evgen , sin f g, Antona Janežiča, profesorja.
*Šervicelj Matej, knezoškof. kaplan. Ambrož Matija, mestni kaplan.
Božic Valentin , župnik v Pokrčali. Care Peter, župnik v Porečah. Dirnvvirt Dragotin, spiritval.
Einspieler Lambert, knezošk, tajnik. Fric G.
Huter Ivan, sedmošolec.
Janežič Jožef, mlinar v Lešah. Janežič Širnen, poročnik v Celovcu. Janežič Valentin, dr., reg. zdravnik v Brašovcu.
Krainc Ivan, uradnik v Celovcu. Lesjak Valentin, župnik v Dvoru. Marinič Janez , Ev., župnik v Lipi.
•poverjenik: Šimen Janežič.
Sv. Mohor, družba (v zamenjo). Nemec Jurij , kmet in srenj ski svetovalec v Kotmari vasi.
Pesjak France, trg. opravnik.
Pintar Peter Zelanov na Strmiču. Poljak Gvidon, trg. knjigovodja. Robida p. Drag., prednik beuedikt.
samostana.
Rossbachcr Bernard, trgovec. Sommer Gregor, normalke učitelj. Stoki Šimen, fajm. pri sv. Lenartu. ŠaSelj Martin, nunski spovednik. Šuster Janez, kaplan, v Grabstajnu. Schrey Toma, c. k. profesor.
VVeiss Peter, posestnik v Dvoru. Wieser Andrej, mestni kaplan. Zupan Janez, trg. pomočnik.
Štev. 32.
Dekanija: Dobrlaves. — Škrjanec Anton, duh. pri sv. Kacijanu. 3. Dule (p. Velden): Lipič Janez, mlinar.
4.	Jezero (p. Kapel.) — Poverjenik: Štefan Vrankar.
Božič Ivan , zasebnik v Kortah, p.
Kapel, čitalnica v Kapli.
Kenda Štefan, žup, v Železni Kapli. Muri Peter, posest, pri sv. Ožbaltu.
Roblek Ožbalt, posestnik na Jezeru. Tavšel Jožef, župnik v Obirji. Vrankar Štefan, župnik na Jezeru.
Štev. 7.
5. Dekanija: Pliberk (Bleiburg). — Poverjenik: Lovro Serajnik.
Bergman Val., župnik pri Fari. Kolenik Valentin, kmet v Pliberci. Lakner Janez, župnik v Koprivnici.
Leskovar Jožef, župnik v Svabeku. Serajnik Lovro dekan v Pliberci. Žrjav Matej, kaplan pri Fari.
Štev. 6.
0. Sv. Pavel- — Poverjenik: Pirec o. Franjo Sal.
*Pirec o. Franjo Sal., benedikt. Mlakar p. Maksim, sam. dohodničar. Puhar Viktor, farm. v Libeličah.
Venedig p. Herman, gimn. prof. Vertot J. N., fajm. pri sv. Juriji.
Štev. 6.
7.	Dekanija: Tinje (Tainacb, pošt. Velikovec). —
Poverjenik: Jalcob Westermayer.
Westermayer Jakob, inf. prošt iu dekan v Tinjah.
Drobilnik Jurij, orglar v Medgorjah.	Štev.	2.
S. Dekanija: Velikovec. — Poverjenik: Andrej AlijanSiS. *Pavlič Valentin dr., advokat.	Koglnik Lukež v Vobrah.
Alijančič Andrej, dekan.	Krofič Mihael, fajmoster.
Gecelj Ignacij, žup. pri sv. Štefanu.	Miljar Pavel kanonik.
Kikelj Toma, kanonik v Velikovcu.	Rupnik Janez, učitelj v Vobrah.
Štev. 8.
9. Dekanija: zila (spodnja). — Poverjenik: dr. Jernej Levičnik.
Levičnik Jernej, dr., dekan.	Vavtižar Lulca, župnik v Čačah.
Ožgan Fr., župnik pri sv. Štefanu.	Štev.	3.
10. Skocidol (Gottesthal, p. Belak). — Poverjenik: Jan. Sumper.
Sumper Janez, župnik v Skočidolu. Zablatnik Ivan, provizor v Domžalah. Vurcar Luka, kmet v Zapračah.	St.	3.
.	.	rT	,	,	X	)	Sablačan	Lovro,	provizor.
11. Gllllje (p. Unterbergen). _ j	^ trgoyec_
12. Sovodlljc (Gmiind). — "Kraševec France, okr. načelnik.
13. Gorje (Gorijah p. Arnoldstein): Ilup France, provizor v Gorjah.
14.	Vrata (Thorl p. Arnoldstein): Miiller Anton, provizor.
15. Zabllice: Ferčnik Lambert;
Bregant Jurij, učitelj v Žabnicah.
Wieser Janez, kaplan v Žabnicah.
Število v Krški škofiji 7 + 69 — 76.
IV.	Goriška nadškofija.
1.	Gorica in njena okolica. —
*Golmair And., dr., knez in nadškof. *Bensa Štefan, nadškof, kancelar. *Budal Bernard.
Globočnik Janez, nadškof, tajnik. *Hrast J., dr., vodja v semenišču. 'Kavčič J., c. k. pristav v Gorici.
*C. k. knjižnica.
^Kocijančič Štefan, bogosl. prof.
Poverjenik: Andrej Marušič.
^Knjižnici bogoslovskcga semenišča. *Marušič Andrej, gimn. prof. *Tonkli Jožef, dr., advokat. *Valenčak Martin, c. k. realke prof. Budal Leop. c. k. sodnijski adjunkt. čitalnica v Solkanu.
Dolenec Viktor, privatni uradnik. Erjavec France, c. k. realke prof.
Ferfila Franjo, trgovski uradnik.
Furlani Jožef, kaplan v cesarjeviča Napoleona v Villa Vicentino.
Goljcvšček France, šestošolec.
Gregorčič Anton gimn. dijak.
Hrast Simen, prefekt v mlad. semenišču.
Jeglič Andrej, vodja dež. računarije v Gorici.
Jereb br. Romuald, klerik na Kostanjevici.
Kafol St fan, cerkveni računar.
Klavžar Ernest, deželni vradnik.
Knjižnica više realke.
Komel Andrej c. k. nadporočnik za čitalnico v Solkanu.
Lavrič Karol, dr., odvetnik.
Marušič J., vodja mlad. semenišča.
Marušič Anton, posestnik v Mirnem.
Mašera Jožef, vikarij v St Mavru.
Milač Anton, poštni uradnik.
Moe Jožef, nadučitelj na učit. iz-obrazevališča.
Ferfolja Jožef, bogoslovec.
God rič Jožef, bogoslovec.
Grbec Ivan, bogoslovec.
Ilovar France, bogoslovec.
Kodelja Jožef, bogoslovec.
2.	Dekanija: Bovec. — Poverjenik
Ceket France, kaplan v Srpenici. Flander Anton, vikarij v Srpenici. Gregorčič Simon, kaplan v Kobaridu. Hvalica Anton, vikarij v Dreženici. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Kobal Peter, vikarij na Sedlu.
Leban Andrej, previdnik v Soči.
3.	Dekanija: Cirkno. -
čitalnica narodna v Cirknem.
Harmel Adolf, kaplan v Cirknem. Jeram Jožef, dekan.
Jereb Joahim, vikarij v Orehku. Kacin Andrej, župnik v Šerebljali, Kristan Lovro, vikarij v Otaležu.
Okorn Franjo, stotnik v pokoji. Pavletič Andrej dekan v Kobaridu. Pavlin Jožef, kmet v Vrtojbi.
Pirce Matej, stolne cerkve vikarij. Povše France, profesor, voditelj kmet. šole.
Poniž Benedikt, učit. pripravnik. Rutar Lovro vikarij v Cepovanu. Semenišče mladenško, knezoškof. Skočir Jožef, kaplan v Podmeveu. Stres Ivan, kaplan v Mirnem. Schafonhauer France, gimn. vodja. Savnik Anton v Biljah.
Šušteršič br. Bogdan, klerik na Kostanjevici.
Vales Marko, kaplan v Renčah. Velikonja Jinez, spoved, na sv. Gori. Vodopivec France , učitelj učit. iz-obrazevališča.
Žepič Fr., asistent na gospodarski šoli.
Žnidarčič Andrej, gimn. dijak. Okrožna sodnija za kaznilnico (v dar).
Kodre Tvan, bogoslovec.
Leskovčc Martin, bogoslovec.
Lužnik France, semen, duhoven. Mahnič Anton, bogoslovec, liudež Anton, bogoslovec. Št. 62.
Andrej Leban (p. Bovec, Flitsch).
Likar Janez, kaplan v Bovcu. Makarovič Andrej, vikarij v Trnovi. Peternel Jurij, kaplan v Bovcu. Pipan Anton, kaplan v Srpenici. Smrekar Franjo, vikarij v Logu. Vodopivec Ljud., vikarij v Čez-Soči.
Št. 13.
Poverjenik: Jožef Jeram.
Seljak Anton, vikarij v Novakih. Sitar France, kurat v Ravni. Štrukelj Miha, kaplan v Cirknem. Trepal Anton, kaplan v Cirknem. Wester Janez, vikarij v Otaležu.
Št. 11.
*čitalnica narodna v Ajdovščini. Balog, bratje, v Ajdovščini.
Božič Anton, provizor v Oselci. Gaberščik Širnen, prov. v Ajdovščini. Juh Andrej, kaplan v črnicah. Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.
Rejec Janez, vikarij v Šent Janžu. Rjavec Blaž, župnik v Batujah. Samostan kapucinski pri sv. Križu, Sfiligoj Anton, vikarij v Lokavcu. Vodopivec Janez, trg. v Kamnji.
Št. 11.
5. Gradiška: — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici.
0.	Dekanija: Kanal. — Poverjenik: Andrej Wolf.
*Wolf Andrej, dekan.
*Wolf Ivan, poddružnik. čitalnica narodna v Kanalu, črv Jan., kaplan v Ročinu.
Drašček Andrej, posestnik v Kanalu. Golja Jožef, vikarij v Lomu.
Graf Tomaž, c. k. sodnik.
Ivančič Jožef, notar.
Juh Janez, vikarij v Lokovicu. Kragelj Jožef, kaplan.
Lukežič Jan., duh. pom. v Ročini.
Makarovič Ivan, kaplan v Avči, Namar France, žandarem v Dalmaciji. Nanutti Autonin, koperator v Kanali. Perič France, učitelj v RoČini.
Širca Janez, podučitelj.
Ukmar Anton, vikarij Marija-Celjaki. Vuga Andrej, vikarij v Kali. Žnidarčič Andrej , vikarij na Banj-šici sv. Duha.
Št. 19.
7.	Dekanija: Koincil. — Poverjenik: Blaž Grča
(p. Ilihenberg pri Gorici).
*Grča Blaž, kaplan v Rihenbergu Anderlič Janez, cerkovnik v Rihenbergu.
Cotič Jernej, učitelj v Rihenbergu. Fabijan France, posestnik v ,, Faganel Štefan, duh. pom. v Šmarjah. Gabrijevčfc Jožef, dr., kaplan v Rihenbergu.
Gruntnar Nace, pravoslovec.
Ilebat Miha, posestnik v Rihenbergu. Jug Tomaž, učitelj v	„
Kerševan Janez, posest, v ,, Kodrič Ant., posestnik v „ Kodrič Jožef, posestnik in grajšč.
oskerbnik v Rihenbergu.
Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Ličen Janez, župan v Rihenbergu. Mozetič Štefan, kaplan v Komenu.
Makuc Anton, vikarij v Kobiljiglavi. Orel Lipe, posestnik v Šmarjah. Pavlica Jožef, posest, v Rihenbergu. Pečenko Ant., pos. sin v	„
Pečenko Jož., posestnik v	,,
Pipan Jožef, vikarij v Vojščici. Polšak France, župan v Šmarijah. Robič Andrej, posest, v Rihenbergu. Rudež Jožef, posest, v Kobiljiglavi. Šinigoj Andrej, pos. sin. v Dornbergu.
Stepančič France, kaplan v Dornbergu.
Tomažič Ferdin., kaplan v Štanjelu. Vuga Peter, kaplan v Štjaku.
Žrjal France, posest, v Rihenbergu.
Štev. 29.
O
"‘Čitalnica narodna v Tominu. Andrejčič J., pisar.
Bevck Janez, vikarij v Grahovu. Brežan Jož., adm., v Št. Vidski gori. Burger Martin, cerk. v Nemški liuti. Devetak Anton, pisar.
Doliak Jakob, dekan v Tominu. Fischer Albertina, gospica. Gaberšček Janez, trgovec v Tominu. Gabršček Andrej, trgovec v Tominu. Golja Jožef, kaplan v Volčah. Gregorčič Anton, vikarij v Libušini. Hvalica Anton, vikarij v Dražnici, Jug Anton, kaplan v Tominu.
Kogoj Peter, učitelj.
Kokole France, davk. kontrolor. Krkoč Štefan, kaplan v Podmevcu. Kuštrin Janez v spodnji Tribuši.
Lazar Anton, vikarij v Obloki. Leban Ivan, kaplan v Idrii pri Bači. Lužnik Janez, posestnik.
Macak Ivan, zemljomerec v Tominu. Močnik Luka, odv. v Stržišču. Pencin Drag., kaplan v Tominu. Pervanje Martin, kaplan v Tominu. Dr. Premerstein Janez pl., bilježnik. Rutar Anton, župnik v Volčah. Rutar Tomaž, župnik pri Sv. Luciji. Sovdat Anton, finančni komisar. Šorli Ivan, sedmošolec iz Podmelec. Štrukelj Miha, pisar.
Uršič Anton, trgovec v Koboridu. Vogou Tone, pisar.
Zarli France, c. k. kancelist.
Št. 34.
Število v Goriški škofiji 17 + 163 ” 180.
V.	Tržaška škofija.
1, Trsi in njegova okolica. —
"Legat Jernej, dr., škof.
*Bučar France, trgovec.
*Cegnar Franjo, viši telegrafist. *Čižman Anton, naut. akademije ravnatelj.
^Čitalnica narodna.
*Fegec Franjo, tajnik.
*Gorup Jožef, vel. trgovec.
*Kastelec France, trgovec.
*Komar Vekoslav, urad. dež. glavne blagajnice.
*Krsnik Ferk o, trgovec.
*Lavtmann Janez, trgovec.
*Pertot Janez, posestnik v Barkoli. *Podobnik Janez, poštni uradnik. *Sorč Edvard, trgovec.
*Schweiger Jurij, polic, komisar. ^Valentinčič L., poštni uradnik,
Poverjenik: ČitalniSin tajnik.
*Vesel-Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud.
*Winkler Andrej, c. k. namestnije svetovalec.
*Zorman Jož., župnik v Katinari.
*Žvanut Matija, trg. pomočnik.
Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu.
Bostijančič Ant., žup. pri sv. Ivanu.
čitalnica v Rojani.
Dekleva France, trg. agent.
Geržel Anton, trg. knjigovodja.
Gnjezda Franjo, katehet.
Godina Jožef, finančni komisar.
Jančar Jožef, učitelj v Katinari.
Kalac Anton, dijak na na nemški gimn.
Kenda Anton, dejak. (Rocol. hiŠ.-St. 15.)
Legat Jan. Nep., katehet dekliške šole in škofov tajnik.
Potočin J., trg. pomočnik.
Remec Fr., koop. pri nov. sv. Antonu. Sila Matija, žup. v Rodiku.
Stavdahar Ferd., gimn. katehet.
Šust .lan., dr., bogoslovja profesor in škofov kancelar.
Vesel Jožef, tehtovec v c. k. dogani.
Št. 37.
Dekanija: Dolina. — Poverjenik: Jurij Jan.
*Jan Jurij, dekan v Dolini.
*Notar Tone, duh. pom. v Brezovici. Bole Franjo, obe. tajnik v Dolini. Fink Jožef, kaplan na Klanci. Juriševec Štepan, gostilničar v Milah. Košič Mart., učitelj v Brezovici. Metlika Anton , trgovec na Klancu. Mikuš J., farni podružnik v Dolini.
3.	Čmikal (pri Trstu). — Benko Janez, učitelj v Dekani. Poniž Ambrož, učitelj in poštar.
Pavli Lojze, kaplan v Borštu. Rekar Janez, kaplan v Barki. Schopf Jožef, župnik v Rodiku. Subee Prim., kaplan v Rodiku. Svet Ivan, kaplan v Podgorji. Vončina Lipe, kaplan v Dolini.
Štev. 14.
Poverjenik: Ambrož Poniž.
Rogač Anton, kaplan v Loki.
Rogač Jožef, dr. bogoslovja, v Loki.
Št. 4.
4.	Dekanija: Jelšane. — 1. Poverjenik: Valentin PuSavec.
Afich Gregorij v Jelšanah.
Benigar Tone, trgovec v Jelšanah. čitalnica v Jelšanah.
Gnjezda Janez, učitelj v Podgrajah. Jenko Stefan, duh. pom. v Jelšanah. Kosec Fr. Seraf, župn. v Klani. Kraljič Franjo, župnijski oskrbnik v Golcu.
Mazek Karol, kaplan v Jelšanah. Pleše Jožef, trgovec v Jelšanah. Piree Srečan, učitelj v Jelšanah.
P iklukar Martin, župnik v Vodicah. Pušavce Valentin, dekan v Jelšanah. Sovinč Anton , vikarij v Podgrajah. Vesel Ivan, kaplan v Jelšanah.
Štev. 14.
V
2.	Poverjenik: Fr. Sabec (p. Illir. Kastel nuovo).
*Šabec France, trgovec v Podgradu. *Šinkovec Jožef, farman v Nuovah. Breceljnik Janez, farman v Hrušici. Dobravec Miha, kaplan v Hrušici.
Klemenec France, kaplan v Hrušici. Teran France, kaplan v Progarjih. Zakotnik Jožef, kaplan v Podgradu.
Štev. 7.
5.	Dekanija: Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brence.
*Brtoncelj Gašpar, kurat v Avberu.	Kocijan Jak.,	duh. v Storjah.
‘črne Anton, posestnik v Tornaji.	Skopo, (plač.	g. dr. Orel v Ljubljani).
Brence Jernej, duh. v Dutovljah.	Treven Jan.,	farman v Repentabru.
črne Jan , kaplan v Sežani.
Dutovlje vaška knižnjiea (plačuje	Štev.	8.
g. Tavčar v Ljubljani.)
6. Dekanija Prosek. — Poverjenik: Ivan Nabrgoj.
Gorjup Ivan, pek in posestnik.	Nabrgoj Ivan, župan in posestnik.
Milič Gregor, posestnik.	Valentič Anton, učitelj.
7. Dekanija Kaslav. — Poverjenik: Jakob Volčič.
*Volčič Jakob, kaplan.	Logar Franjo, kaplan v Opatij.
Čitalnica narodna.
8.	Koper. — Poverjenik: France Ravnik.
Benedik Ivan, v Krnavcih.	Matjan Valentin.
Grossman Edvard , učitelj v Šmarji Ravnik Fr., učitelj jugosl. jezikov.
(Monte-Istria).	Sancin Jožef, kaplan v Plavijah.
Markič Matej duh. pom. v Pruškah.
(p Kopro).
Bruner o. Julij, frančiškan in učitelj.
Fabris Anton v Lindaru.
Hrovat Ivan, plov. namestnik v Novako.
Mazek o. Fakund.
Orlič Fr , plavan v Žminju.
Pfeifer o Milko , gimn. prof. in samost, predstojnik. Venedig o Herman, frančiškan in učitelj.
Zimerman Matija, župnik v Gradištji.	Štev.	8.
10. Borut (p. Bogliuno, Istra): Sajevec Jakob, kurat.
11.	Nabrežina (Dovin): Cvek Lavoslav, učitelj.
12.	Dekanija: Skeden. — *Vovk Janez, župnik v Bazavici.
Število v tržaški škofiji 28 + 80 z: 108.
0. Pazin (Pizino):
VI.	Sekovska škofija.
1.	Admont. — Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan.
*Lajh o. Korbinian.	Rešek	o.	Enrik, bogosl. profesor.
^Matevžič o. Eginard.	Švare	o.	Alkuin, kaplan.
*Pivec o. Maksimilijan.	Trček	o.	Egidij.
*Vagaja o. Rudolf.	Štev.	7.
2.	Gradec. — Poverjenik: Jožef Muršec.
*Ipavec Benj., dr., zdravnik. *Klodič Anton, c. k. šolski nadzor. *Krek Greg., dr., prof. slav. slov.
na vseučilišču.
*Kuralt Ivan, absol. pravoslovec. *Melč Jan., dr., više sod. svetnik. *Muršeč Jožef, dr., realk, profesor v pokoji.
*Simonič France, modroslovee. *Švajger Gabriel, gvardijan minorit.
samostana.
Del Negro Mavrici, više Bod. svetnik Dreisiebner Jož., dekan Vildonski. Herrman M., c. k. sodnik in dež. odb. Hoffer Edv. dr., prof. na viši realki. Kitale Franjo, bogoslovec.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Kopač J., dr., prof. v pokoji. Kovačič J., župnik v Feldbah-u. Kukovec France, bogoslovec. Lupšina ravnatelj v zastavnici. Macun Ivan, gimn. profesor.
Misia Jak., dr., knezošk. tajnik.
Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad-sodnije (po 5 iztis. v dar).
Paltauf Jak , župnik v pokoji.
Petelin J., magistr. blagajnik.
Polak P. Alojzij, minorit, prokurator.
Polič Drag., župnik v gradj. bolnici.
Poznik France, tehnik.
Regula France, odvet. koncip.
Robič Mat, dr., bogosl. profesor.
Sarnec Franc., mestjan.
Senior dr., zdravnik.
„Slovenija“, društvo.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Šlik Jož. , župnik pri sv. Margeti na Rabi.
Šubic Simon, dr., profesor trgovske akademije.
„Vendija“, društvo jugsl.tehn. (v dar).
Verbnjak Jož., kurat v dež. bolnici.
Wallner Peter, niž. realke katehet.
Zamuda Franc, knjigovodja v hranilnici.	Štev.	42.
3.	Vorail: Kramberger Feliks, kanonik.
4.	Uraden (p. Koflach): Kolenko Jožef, župnik.
S.	Grafcildorf (p. Hartberg): Molj Leopold, kaplan.
0.	Ililzcudori' (p. Gradec): Žunko Josip, kaplan.
7.	J11II i k (Eibiswald): '^Rupnik Ivan, speditčr.
8.	Lučana (lieutsehach. p. Ehronhsiusen, Stciermark): Ambrožič Blaže, učitelj.
9.	Miidling: Robič Valentin, zasobni uradnik.
10. Mlirau: Šepec Dragotin, c. k. davk. preglednik.
Število v sekovski škofiji 13 + 40 — 53.
VII.	Udje raznih škofij.
(Kraji v abecednem redu.)
1.	Aleksandrija:	*Bušič	Jožef,	poštni vodja.
2.	Belil Cerkev (Weisskirchen, Banat): Krajnc Ciril.
3.	Bisag (p. Breznica pri Varaždinu): Vojska Lavoslav, župnik.
4.	Belolinci (Prekmurje):
Kocuvan Bertolan , učitelj v Iža- Murkovič Janko, učitelj.
kovcih.	Zemljič Štefan, kaplan.
Kovačič Marko, župn.	v	črenšcveih.	Žižek	Marko, župnik.
5.	Bolcano (Botzen): Krištof Ferd., oskrbnik križanskega reda.
(i. BrOtl (Hrvatska): Hibšar Fabijan, bilježnik.
7.	Czegled: Žimnec Dragotin, inženir pri železnici (Theissbabn).
8.	Dijakovar: *Strossmayr J. Juraj, biškup.
!>. Dunaj. A.
Rajevskij Mih. biškup, častni ud.	Kulavec Jan. ; dr., dvorni kapelan
*Cigale Matej c. k. minist. tajnik.	in	vodja viših bogoslovskih včd
*Dolenec Matija, dr., advokat.	v	Avguštineji.
'Miklošič pl. France, profesor	na	Levstek France, pisatelj.
vseučilišču.	Radič	pl. Peter, vrednik in	pisatelj.
*Napret Teodor, dvorni	svetnik	pri	Sežun	Žiga, slušatelj na	trgovski
uajviši sodniji.	akademiji pri g. dr. Dolencu.
*Vošnjak Mihael, inženir pri vodstvu	Tosi Jože, dr., kanonik.
južne železnice.	Wiest	Viktor, financ, konc.	v minist.
Jevnikar Jakob , pristav pri mini- oddelku.
sterstvu za deželno bran.	Štev.	13’
B.	(M.	Novak).
*Firbas France, pravnik.	Novak Peter, modroslovec.
*Lipold France, pravnik.	Rothel Matija, pravnik.
*>Srnec Jožef, pravnik.	Zaplotnik Radovoj, pravnik.
*Turner Pavel, modroslovec.	Zelenik Jožef, modroslovec.
Jamnik Matija, modroslovec.	Žnidaršič Jakob, modroslovec,
10. Galicija: Preiss Malica roj. GregoraČeva.
11* Gutenstcill (p. Wiener Neustadt): Avšič br. Manuet M. v aervitkem samostanu na „Mariahilfberg-u“.
12.	HallStiUlt: Krišnička Dragotin, računo-vodja pri c. kr. rudn. upravi.
13.	KlilUCC: Pristav o. Teodozij, frančiškan.
14- LCVOV: *Chocholovšek Emanvel, zemljemerec.
15.	LillZ: *Conrad Sigmund bar. Eybesfeld, c. k. namestnik.
16.	Lokve (pri Reki): Joz. Konič.
Ahčin Franjo, dacar v Lokvah.	Kovšča Franjo, dacar v Dolnicah.
Durbešič Avguštin, posest, na	Grob-	Majnarič Gjuro, poštar.
niku.	Majnarič Jakov, učitelj v Dolnicah.
Konič Jos., kotarski rovarnik.	Vilfan Ivan, poreznik v Lokvah.
17.	Osek: (Andrej Kodrič).
Hržič Anton, gimn. prof.	Kodrič Andrej, gimn. profesor.
Horvat Matija, pravoslov. .	Stražimir Franjo, lekarski pomočnik.
Jeras Josip, kr. iuženir.
18.	Permani: Pezdič Miha, poštni opravnlk.
10.	Kraljcvgradcc (Koniggriitz) :	*Sušnik	Gašpur, stotnik avditor.
20. Poreč:	*Dobrila Jurij, dr., biškup.
21. Praga.
Palacki Franjo, častni ud	Spolek pravniški.
Rieger Franjo, Ladislav, častni	ud.	Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste-
Matica češka.	nografov.
Beseda umetniška.
22.	Promoiltnra (p. Pola):	'Mrgolič Ivan Živko, duhovnik.
<>•> ii. v„ „	•• \	\	*Stare	Josip,	gimn. profesor.
OZ „< (• avonija) . ^ Valon Jožef, tajnik pri komitat. sodstvu.
24. Reka. — Poverjenik: Blaž France.
*Blaž Franco, trgovec.	Galacija Andrej, nadzornik finančne
*Jenko Skender, trg. opravnik.	straže.
*Mazek Anton, gimn.	prof.	Komel Mihael, gl. šole učitelj.
Barčič Erazem, dr.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Čičigoj Jakob, gimn. prof.	Slamnik Ljudovik, gimn. profesor.
Derencin Marian, dr.	Smieiklas Tade, gimn. profesor.
Fiamin Ivan, dr., kanonik	i župnik. Zupan Janez, gimn. profesor.
Št. 13.
25. Hepiščc (p. Jaška):	Rožič	Valentin,	grajščinski rendator.
20.	Sisek: Pavlica Stevo, trgovec.
27. Stridara (p- Stridau): Luci Anton, kaplan.
28. Trident:	*Pribošič	Janez,	vojaški	duhovnik.
29. Trsat: Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. — Knjižnica
o.	o. frančiškanov.
150. Varasdin:
*Bradaška Franjo, gimn. vodja. *Francelj Bar., učitelj na niži realki. Križan Josip, dr., gimn. profesor. Sevnik Vinko, svetovalec kr. žup. sodnije.
31.
Šviglin Janko, kr. javni bilježnik. Valjavec Matija, gimn. profesor. Žepič Sebast., gimn. profesor.
Štev.
7.
ZadCI': Tisen Jožef, e. k. major.
32. Zagreb: — Poverjenik: Ferdo Kočevar.
Bački Franjo, dr., častni ud. *Concilija Ivan, trgovec.
*Jelovšek Mart., realk, profesor. *Kopač Jož., dr., odv. koneip.
*Kos Anton, pravdnik.
*Košiček Ubaldo, mestni kaplan. *Mazuranič Anton, gim. ravnatelj. *Vančas Aleks., dr., zdravnik. *Weber Adolf, bivši gimn. ravnatelj. *Zoričič Peter, realke profesor. Begna Franjo, pritožnik kr. sud-benega stola.
Bojer Antoniu, nadporočnik 53 pol.
Kovnije nadvojvoda Leopolda. Brezlauer Josip, račun, oficijal. Brusina Spiro, muzeljski pristav. Bučar Josip, računarski oficijal. Eisenhut Miroslav, stolar in posest. Gnjezda Anton trgovec.
Gostiša Andrej, prisednik stola sed-morice.
Hrgešič Iv., pristav, kod. sudb stola. Jenko Edin,, c. k. satnik 53. polkovn.
Klauser M., črkostavec.
Kočevar Ferdo, račun, uradnik. Križekar Edvard, nadporočnik 53.
polkovnije nadvojvode Leopoda. Lipež Viktor, realke profesor. Magdič Franjo, profesor.
Marn France, profesor.
Mešič Matija, profesor.
Mrazovič Ladislav, pravnik.
Novak Josip, vrhovni blagajnik. Oblak France, račun, uradnik. Pagon Anton, račun, uradnik.
Stožir Ivan, prof. kr. včlike realke. Suler Franjo, učitelj.
Tomše Jan., c. k. vojni kurat. Vakanovič Jaroslav, sudb. pristav. Velikanje Anton, pravosred. koncip. Vidrič Lovro, dr. prava. t Vranjicani A lton , izstražni sudac pri kr. sudb. stolu.
Weis Franjo, kavarnar.
Zeininger Bojimirj, pekar.
Žugčič Stepan, pravnik.
Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske). Matica ilirska po 1 odtis.
Društvo sv. Jeronima po 1 odtis.
Štev. 46.
33. Švica. Zurill: '*dr. Klun Vinc. Fer.f dvorni svdtnik v pokoji.
34. Za Rusijo. — Poverjenik: g. Mih. HajevsJcij.
Mihael Rajevskij , škof pri ruskem	Lamanskij Vladimir, grof Zvonovid.
porodništvu na Dunaj i, častni ud.	Rebec France, profesor.
'i'Bolž Davorin, profesor.	6 iztisov za društva, s kterimi je
*Slavjanski dobrodelni komitd v St. Matica v zvozi književne vzajem-Petersburgu.	nosti.
Štev. 11.
V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica:
1. Z Matico	dalmatinsko v Zadru o 1864. 1.
2.	,j	slovaško v Turčijanskem sv. Martinu od 1864. 1.
3.	„	srbsko v Novem sadu od 1864. 1.
4.	,,	gališko-rusko v Levovu od 1865. 1.
5.	„	ilirsko v Zagrebu od 1866. 1.
6. Z Akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1867.1.*)
7. Z društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
8. Z Matico češko v Pragi od 1866. 1.
9. Z Besedo umetniško v Pragi od 1866. 1.
10. Z Društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.
11. S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870. 1.
12. Z Družbo sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
13. Z Društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1.
14. Z Akademijo carsko v St. Peterburgu od 1866. 1.
15. Z občestvom za izdavanje narodnih spominkov v Vilni od 1869. 1.
16. Z Rumj^ncovsko muzejo v Moskvi od 1869. 1.
17. S knjižnico slavjanskega, komiteta v Moskvi od 1869. 1.
18. Z imperatorskim ruskim geograiičkem občestvom v Sank Peterburgu
od 1869. 1.
19. S Skmithsonovo ustanovo (Smitlisonian Institution) v Washingtonu.
20. S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
21. Z moravsko Matico v Brnu od 1869. 1.
22. Z gosp. Luis Legerjem, profesorjev slovanske literature v Parizu
od 1869. 1.
23. Z občestvom sv. Vasilija Vdlikega v Ungvaru od 1870. 1.
24. Z Matico slovansko v Pilzni.
*) Njenemu predstojništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršefevi želji razdeljuje najizvrstnejšima slovenskima akademikoma, dokler ni vseučilišča V Zagrebu.
Matica svoje knjige daruje:
1. Slavni c. k. pra,vdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2. Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knijžnice primorskih kaznilnic
(po 1 iztia).
3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnjc kaznilnice
(po 1 ižtis).
4. Slavni čitalnici v S. Francosko v Kaliforniji od 1869. 1. (po 1 iztis).
5. C. kr. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis).
6. Sl. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1.
7. Sl. katol. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
8. Političnemu društvu „Napreju“ v Smarji (Staj).
9. Slovencem v severni Ameriki, in sicer v roke
a) Prečastitemu in milost, škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biskop at Marquette-Michiqan North-America).
b) Visokočast. misijonarju Pr. Pircu (Francis Pierz, missionary cathol. at Crow-Wing, Mineeota — Norih America.
10. Slavni „Vendiji“, društvu jugoslovanskih tehnikov v Gradcu.
11. Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetnišnice (po 5 iztisov).
12. Prečast. g. Paskal Vuičič, biškup v Bosni.
I.
Roiicčni pregled Matičnih družbenikov.
V škofiji	častnih udov	ustanov- nikov	letnikov	skupaj
I. Ljubljanski			204	057	861
II. Lavantinski		.	102	353	455
III. Krški			7	69	76
IV. Goriški			17	163	180
V. Tržaški		1	28	80	108
VI. Sekovski		,	13	40	53
VII. drugih		4	34	99	133
	5	405	1461	1866
Letopis 1871.
8
Statistični prcgred od Matičnega začetka.
Matica
od začetka to je 4. feb. 1864. leta do		imela j		e					
	usta- novni- kov	letni- kov	skupaj	premoženje		smeia je potrošiti		porrosna pa je	
				gld.	kr		Ur.	tfld.	| kr.
1. jan. 1865	334	387	712	7679	22	823	06	1066	44
1. julija 1866	370	571	941	32039	60	3152	57	H91	68
1. julija 1867	385	815	1200	27765	53 'A	2960	76	2747	46'/,
1. julija 1868	388	698	1386	J27765 J 3475	53 y,	3358	90	1495	73'/,
				aiV-io					
1. julija 1869	392	1078	1470	41132	18	3769	50	2824	18
1. julija 1870	394	1209	1603	42795	02 1 /a	3650	34	6008	34
1. julija 1871	405	1461	1866	52344	20	5816	66	8427	19
				Skupaj	.	23531	79	23760	23
•		Po odbitih prihodkih			.			■23531	79
se je sedanjega imetka preveč potrošilo (glej opombo v računu)						•			228	44
Matični udje v abecednem redu.
A. Ustanovniki.
(Tukaj * pomemja, da nstanovnik Se ni doplačal nstanovnine; številka pa kaže
stran, na kteri je tiskana dekani
Arce Rajmund.............................61
* AroS France............................72
Arzenšek Matija..........................68
Auer Jurij............................61
* Babnik Janez...........................61
Balon Anton..............................65
B&tbo grof, Jožef........................69
Bartol Baltazar..........................61
Bensa Stefan ............................74
Bezenšek Jurij...........................66
Blaznik Jožef............................51
Blaž France..............................82
Bleivveis Dragotin, dr...................61
Bleiweis Jan., dr........................61
Bohinec Jakob............................64
Bol& Davorin ....................... 84	61
Boner Jožef ........ 6i
Bradaška Franjo..........................83
* Bratkovič Franjo, dr...................69
Brgant Jožef ........................... 6<
* Brinšek Ivan...........................63
Brnik Lovro..............................67
Brolih Matija............................68
* Bertoncelj Oaspar......................78
* Bučar Franjo...........................77
Bučar Viktor.............................61
Budal Bernard............................74
Bušič Jožef..............................81
Burger Ljudevit..........................62
* Cegnar France..........................77
* Chocholovšek Emanuel ...	82
Cigale Matej.............................81
Codelli bar. Anton.......................62
Coucilia Ivan............................83
Conrad Sigism. bar. Eybesfeld .	82
Costa E. H. dr...........................62
Čebašek Andrej...........................62
Čepon Anton .	  62
Ceako Valentin...........................62
Čitalnica	v	Ajdovščini .	.	•	.	76
„	v	Celju...................66
,,	v	Celovcu..................73
„	v	Ljubljani...............62
ja , v kteri dobi letošnje knjige.)
Čitalnica v Mariboru......................64
,, v Totninu .	....	77
*	„ v Trstu...........................77
* Cižman Anton  ..........................77
Čolnik Dominik............................70
Črne Anton................................78
* Debeljak Janez..........................66
Debeljakova rojst. Lisa ....	66
Debevec Jožef ........................... 62
* Divjak Jožef............................70
DobriIa	Jurij ........................82
Dolenec	Henrik, dr....................62
Dolenec	Janez.........................65
Dolenec	Matija........................81
* Dolenec Ljudovit........................63
Dolinar France............................65
Dominkuš Ferdinand........................64
Dreo Aleksander...........................62
Držečnik Luka.............................72
Eger Rozalija.............................62
Einspieler Andrej.........................73
Erjavec	Matija........................64
Fabijan	Janez.........................62
* Fabijani o. Placid......................67
* Fegec France............................77
* Firbas France...........................81
Florijanova Nikolaja......................66
Francelj Bartol...........................83
FraČiškanska knjižnica ljublj. .	.	52
Frelih Anton .............................52
Gariboldi Anton pl........................62
Gariholdi France pl.......................64
!	* Gerčft Blaž...........................76
;	* Gestrin Dragotin......................63
>	Globočnik Anton.........................63
j	Globočnik Ivan.........................74
i	* Globočnik Janez.......................65
;	* Globočnik Leopold.....................65
Gollmaier Andrej..........................74
;	Gorup Jožef.............................77
i	* Gostenčnik Peter......................66
Grabrijan Jurij...........................64
* Graseli Peter .... Grašič Anton ....
* Gregelj Janez ....
* Gregorec Radoslav .	. Griveo Frauce ....
IIH j šek Anton .... Hašnik Jožef .... Heidrih Dragotin .	.
Hirtiš Benedikt ....
Hiti Luka....................
Hočevar Martin .... Holcer Dragotin Holinger Neža .... Hranilnica Kranjska	.	.
Hrast Ivan, dr...............
Kraševec France .	.
* Hren France ....
Ipavec Benjamin, dr. Ipavec Gustav, dr. .	.	.
Irkič Ivan......................
Jamšek Ivan.....................
Jančar France .... Janežič Evgen .... Janežič Jakob ....
Jan Jurij....................
Jarec Anton..................
* Jarec Jernej .... Jedlička Otokar	.	.	.
Jelovšek Martin	.	.	.
Jenko Skender .... Jerajeva Ivana .	.	.	.	,
Jeraj Jožef.....................
Jerala Ivan.....................
Jeran Luka......................
Jereb Jožef.....................
Jugovec Leopold	.	.	.	,
Kadilnik France	.	.	.	.
Kancler Pavel...................
* Kandernal France . .	.
* Kaplenk Ivan..................
* Kapler Janez	.	.	.	.
Kapus France	.	.	.	.
Kastelec France	.	.	.	.
Kavčič Frauce .	.	.	.	.
Kavčič Josip ...................
Keržič Gregorij.................
Kleininayor Ignac	pl.	.	.
Klemenčič Jožef	.	.	.	,
* Klodič Anton .	.	,	„	,
Klun Vincencij..................
* Kljun Dragotin	.	.	.	.
Knez Slavoljnb .	.	.	.	.
Knjižnica c. k. v Gorici .	,
*	Knjižica gimnaz. v Mariboru . 64 Knjižnica semeniška v Mariboru . 65
Kjižnicah župna v Konjicah .	.	67
Kjižnica bogoslovska	v	Gorici .	75
Kobler Alojzij.......................68
Kocijančič Stefan....................74
Kočevar Štefan.......................66
Koder Matej..........................64
* Kokalj o. Rajner...................57
Komar Vekoslav.......................77
Kopač Jožef...........................83
Kopitar Miha..........................64
Kosar France..........................65
* Kos Anton...........................83
* Kos Vekoslav...........................71
Košir Janez...........................59
Kosti Gustav..........................52
ICošiček Ubaldo..........................83
Kotnik France............................61
Kovač Jožef..............................67
Kovačič Ivan.............................62
Kovačič Martin...........................65
Kozler Ivan...........................52
Kozler Jožef..........................52
Kozler Peter..........................62
Kožuh Matej...........................55
Krčon Anton .	................66
* Krašovec Jurij.........................68
Kreč M...................................62
K rok Gregorij, dr.......................80
Krisper Valentin.........................62
* Križnar Miroslav.......................62
Krsnik Ferko..........................77
Krušič Ivan...........................66
Kukovec Jožef............................70
* Kunej Ivan..........................67
* Kuralt Ivan.........................80
Kušar Jožef...........................62
Lajh Jožef............................79
* Lampe Anton ........................64
Lampe Jožef............................68
* Langer pl. France...................60
* Lapuh Martin .......	69
* Lavtman Janez........................77
Lavrenčič Andrej.......................63
Legat Jernej...........................77
Leuček Alojzij.........................71
Lčsar Anton............................62
Lesjak Ivan............................60
Lesjak Jožef...........................61
Ličan Škender .	.	.	....	63
* Lipold Franco........................81
Lipold Ivan............................65
Lipold Jožef...........................67
* Lorenčič Andrej  ....................70
Lovšin Simon...........................61
52
60
68
64
59
66
70
52
72
64
59
52
71
52
74
74
62
80
70
69
52
70
73
66
78
52
58
72
83
82
62
66
67
52
61
66
52
72
62
62
69
66
77
64
74
56
52
62
80
84
62
70
74
Ložar Gregorij, dr, ..... 64 Lukman Jakob..............................62
* Macun France............................60
Mahkot Ivan...............................59
Majcinger Ivan............................65
Majhenič Gašper...........................71
Majnik Ivan...............................62
Mali Ognjeslav............................56
Markič Matej..............................61
Marn Jože.................................52
* Martinak Jožef..........................59
Marušič Andrej............................75
Masten Jožef..............................70
Matevžič o. Eginard.......................79
* Mazek Antou.............................82
Mazek Lovro...............................58
Mazuranič Anton...........................83
Mflcer Rajmund............................52
Mčle Ivan. dr.............................80
MeSlto Jakob .............................69
Mežnarec Anton............................56
Miklošič pl. Fr. .  ......................81
Mikuš Franjo..............................71
Milic Rudolf..............................52
* Mlakar Anton............................63
Mlinarič Jožef............................72
Močnik Matej..............................52
* Modec Janez.............................67
Modrinjak Matija..........................65
* Mos Avgust..............................52
Mraz Toma.................................72
* Mrgolič Ivan............................82
Munda France..............................52
Murnik Janez..............................52
Muršeč Jožef, dr..........................80
* IVabrnik Ivan ..........................52
Nakus Jožef .	  64
Napret Teodor.............................81
Notar Anton...............................78
Novak Josip...............................61
Občina mestna v Idriji ....	62
Občina selska v Razdertem ...	63
* Oblak Ivan..............................58
* Obreza Adolf............................62
Ogradi France.............................66
* Omerza France...........................56
Orešek Janez..............................66
l*arapat Ivan.............................56
Pavlič Valentin, dr.......................74
Pavšler Jožef.............................52
Pertot Jernej ............................77
Petanjek Lavoslav.........................72
Peternel Mihael...........................52
* Petovar Ivan . . . . . . ,	71
Pfeifer France .......	62
Piree o. Franjo.......................73
Pirec Matej.......................66
Pirnat Andrej.....................68
Pivec o. Maks.........................79
Pleiweis Ivana........................56
Pleiweis Valentin.....................56
Pleteršnik Maks...................52
Podružnica kmetijska v Celji .	.	66
* Podobnik Ivan...................77
Pogačar Ivan Zlat.................52
Pogačar Martin....................52
Poklukar Jožef, dr................52
Polak Edvard..........................69
Ponkrac Oskar.........................52
Potočnik Lovro........................69
Pregel Raimund....................62
Prelog Matija.....................65
PremrU Dragotin...................63
Preša Jožef.......................65
* Prevec Tine.....................56
Pribošič Janez....................83
Radej France....................  .	65
Raič Božidar......................72
Rapoc France......................65
Ratej France......................66
Ravnikar France...................52
Razlag Radoslav, dr...............52
* Razpet Martin, dr...............63
Reisieger France..................72
Remec Primož......................55
Repič Andrej......................72
Reš Ivan..........................66
Ripšl Dragotin  ......................68
Robič Luka........................63
Rome Janez........................60
Ros Matej.........................56
Rozman Ivan.......................62
Rožič Alojzij.....................65
Rudež Dragotin....................69
* Rupnik Ivan .......	80
Sajevec Ivan .......	57
S*masa Anton .......	62
Simonič France....................80
8imonič Ivan A. ......	69
Skale Pavel.......................52
Skodler Henrik....................52
Skubec Martin .......	61
* Skubec Mihael...................60
* Skubic Anton........................62
Slavjanski dobrotni homitet v St.
Peteibnrgu...................84
Slomšek Ivan......................68
Smukavec Ivan.....................62
„Sokol"		
Sorč Edvard		
Sorgleliner Jožef ....	
Suvan Ferko .	
Sovan France ml.	
Sovan France st		
Sovič Aleksander . . .	
Sovič Jožef		
Srebre Gvidon ....	
Srnec Janko ....	
* Srnec Josip		
Stanjko Anton ....	. . . 69
Stare Alojzij .....	
* Stare Josip		
Steiner Ivan dr		
Strajne, fara pri Kamniku	. . . 57
Stranj ščak Davorin .	
Strbenec Jurij		
Stritar Ivan		. . . 58
* Strobelj France? . . .	. . . 58
Strossm«yer Jurij Josip .	. . . 81
Svetec Luka		
Svetličič Franco ....	
Sušnik Gašpar ....	
A Pivnik Dragotin ....	
	
Sadnik Sebastijan	. . .50
* Šentak France .	. . 65
Sinko Božidar . . ,	. . . 65
Šinkovec Jožef ....	
Škrbec Davorin ....	
Šlibar Martin		
Šolar Ivan . , . . . .	
Šranec Stanko ....	
* Šrbicelj M . tej ....	. . . 73
' Sribar Janez ....	
* ^trucnlj Juraj ....	
* Š11 c Jožef . .	. . . 71
* Šuman Josip ....	. . . 65
Švajgar Gabriel ....	
Švajgar Jurij		. . . 77
Šventner Lavoslav . . .	
Tavčar Anton . .	
Tavčar Janez .	. . . 52
Teharje, občina ....	
* Tonkli Jožef, dr. . .	. . . 75
Toman Lujiza ....	
Topljalc Jožef .	
Trafenik France ....	
Trampuš Ivan ....	
Trpinec Fidel ....	
Trstenjak Davorin	
Trstenjak Jakob..........................65
Turner Pavel.............................81
Ulaga Jožef dr...........................66
* Ulaga Jožef............................70
Urbauček.................................58
Vagaja France............................79
Valenta Alojzij..........................52
* Valentinčič Luka.......................77
Valenčak Martin  ........................75
Vančas Alesander.........................83
V&vrd Ivan...............................52
* Vesel Ivan.............................59
Vidmar Jožef.............................64
Vilhar Ivan..............................52
Vitenec Andrej...........................52
Vodušek Matija...........................66
Vojska Andrej............................go
Volčič Ivan.............................,60
Volčič Jakob.............................79
Volk o. Engelbert,.......................52
Vončina Leon.............................52
Vošnjak Jožef, dr. .....................70
VoSnjak Mihael...........................81
Vovk Ivan................................79
Vraz Janez...............................68
Vrečko Matej.............................g8
Vrlič France.................,	.	.	67
Vufnik France............................72
Webor Adolf..............................83
Widmer Jernej............................51
VVinkler Andrej..........................77
Wolf Andrej..................♦	.	.	76
Wolf Anton...............................69
Wolf Ivan................................76
IZamejic Andrej.............................
Zarnik Anton...............................
* Zevnik Martin •	7^
Zmazek Franca	...	...	65
Zois bar. Anton......................... 52
Zorčič France............................gg
* Zoričič Peter..........................83
Zorman Jožef............................ 77
Zupančič France,	dr...................62
Zupanec Jernej, dr.......................52
Zupan Jožef, dr..........................52
* Zupan Tomaž..............................
Zupan V. C.................................
Žvanut Matija..............................
£uža Anton .	  68
Žuža Ivan................................gg
B. Letniki.
(Številka kaže stran, na feteri je tiskana dekanija, kjer dobi letnik leto&nje knjige.)
Abiturienti celjske gimnazijo .	.	66
Abram Anton.............................71
Abram Lavoslav............................61
Abzec Matija..............................68
A dnini? France...........................68
Afih Gregorij .	...................78
Ahačič. Karol, dr.........................63
Ahčin Albin...............................63
Ahčin Anton...............................63
Ahčin Anton..............................6*2
Ah^in Dragotin............................63
Aln'in France.............................82
Albrecht Leopold..........................67
Alekšič Fidel.............................69
Alcžovec Jakob	53
Alež Anton..............................60
Alež Luka.................................66
Alijan^ič Andrej........................7-1
Alojz ijevičče  ..........................63
Ambrož Matija.............................73
Ambrožič Blaž.............................80
Ambrožič France, dr.......................63
Anderlič Janez............................76
Andrašič Josip............................67
Andrejčič J...............................77
Ankrst Janez..............................68
Antolič Ivan..............................67
Apačnik Martin............................66
Apih Josip................................63
Arko Anton................................61
Arko Jahob................................61
Arko Janez................................61
ArliČ Janez...............................67
ArnoS Franjo..............................70
Avsenek Marija roj. Tomanova .	. 63
Avsenek Noža roj. Tomanova .	. 67
Av«ič br. Manot...........................81
Ažman Ivan................................66
Babnik Jernej.............................63
Baenik Janez..............................60
Bal«*gt bratje............................76
Barle Josip  .............................04
BarliČ Martin.............................68
Bart.l Jožef..............................78
Baičič Erazem dr..........................82
Begna Franjo..............................83
Belar Jožef..............................  63
Belar Leopold.............................67
B 16 France...............................68
Benedik Ivan..............................79
Beniger Anton.............................78
Benigar Tone		
Benko Janez 		
Bercar Janez		
Berčič Anton		
Bergman Valentin ....	
Bernard Valentin		
Bevec Miha		. . 69
Bevek Janez 		. . 77
Bezeljak France ,	
Bezeljak Pavel		
Bezjak Jožef		. . 69
Bilec Ivan		
Bitenec Janez		
Bizavičar o. Jožef ....	
Bizjak Jernej		
Blagne Anton		
Blaznik Jakob		
Blaž Božidar		. . 67
Blažon Jakob 		
Bobek Janez ......	
Bobisud Ignacij .....	
Bohinec Vrance 		. . 56
Bohinec Ž'ga		. . 53
Bojer Antonin		
Bole Franjo		
Boncelj Jožef		
Bononi Jožef 		
Borovnjak Jožef		. • 70
Bosimi Janez		
Boštjančič Anton ....	. . 78
Boštjančič France ....	
Božič Anton		
Božič Anton		
Božič Ivan		. • 73
BožiČ Valentin		
Bratož Gregorij		
Bralno društvo v Sodražiči .	. . 61
Brčič Ivan		
Brdnjs Davorin .....	. . 65
Breceljnik Janez		. . 78
Bregant Jurij		. . 74
	. . 67
Brence Jernej		. . 79
	
	
Brežan Jnžef		. . 77
Brežnik France		
Bric Janez		
Brodnik Anton		. . 57
Bruner o. Julij		
Brus Andrej		
Brusina Spiro			
Bučar Jožef..............................83
Bučar Žiga...............................BO
Budal Leopold............................74
Budnar Ivan.................................
Bukvarnica v Cerkovcu .... 66 Bnkvarnica pri sv. Križu .... 67 Bukvarnica učit. v Loki .... 55 Bukvarnica užit. v Ipavi .... 64
Burgar Martin....................... 57	77
Burger Amalija...........................C9
Burk liard J., dr........................69
Burcar Božidar...........................H5
Caf Janez..............................  69
Candolini Hinko.....................,61
Candolini Vojteh.........................01
Čebin Peter.................................
Ceket Franjo................................
Celar Janez.................................
Ceneč Gašpar..........................66
Chiades Vekoslav......................53
Cilenšek Blaž...............................
Cirar France..........................60
Cocej Jernej..........................65
Cotič Jernej................................
Cvajar Dragotin.......................53
Cvek Lavoslav...............................
Cvetko France...............................
Čadež Ivan..................................
Čadež Jantz...........................63
Čarman France.........................57
Čare Peter..............................,73
Čeh Franjo............................68
čeh br. Viktoiin............................
čeleSnik Dragotin.....................53
čibašek Janez .......................... 55
či^igoj Jakob .......	82
Čitalnica pri sv. Benediktu ...	70
„	v	Cirknem....................75
1,	v	črnemvrhu .	.	.	.62
D	v	Jelšanah..................78
n	v	Kamniku...................57
t,	v	Kanalu....................76
„	v	Kapli.....................73
.,	v	Kastvu....................79
„	v	Kranji....................56
,,	v	Ljutomeru	.... 67
„	v	Novem mestu	... «0
„	v	Podragi....................64
„	v	Postojni...................63
„	v	Ptuju......................69
1,	v	Ribnici .	,	,	. ,61
»	v	Rojani....................78
11	v	Solkanu....................74
11	v	Vipavi.....................64
čitalnica v St. Vidu .	.	.
”	na Vranskem . .
11	v Žalcu ....
Crne Anton....................
Črne Janez ....
Črnoša Šime ......
Crny Jan. Ladisl..................
Črv Janez .....
Čuber Ernest ......
Čuček Janez.......................
Čuček Jožef .	.	.
Čuček Jožef
Čučko Dragotin....................
Curen Dragotin....................
Čurin Jurij ......................
Debevec Janez.....................
Dekleva France....................
Dekleva Ivan..................
Derenčin Marian dr. ... Deu Edvard ....
Devetak Anton.....................
Dimeč Avgust	....
Dimeč Ljudevit	.....
Dirnwirt Dragotin ....
Didtrih Andrej....................
Divjak France.....................
Dobravec Miha	. .
Dobršelc Matija	....
Dolenec Andrej	,	.
Dolenec France	....
Dolenec Jožef ,	.
Dolenec Viktor	.	.
Dolinar Anton	....
Dolinar Jauez	,	,
Dolinšek Blaž.................
Dolinšek Jožef
Doljak Jakob..................
Dolžan Jernej.................
Domicelj Anton....................
Dominkuš Rajmund ....
Dovič Ivan........................
Dovnik France	.	.
Drašček Andrej	.
Drašlar France Drašlar Pavel .
Drčar Martin .
Drnovšek Josip Dreisiebner Jožef ....
Drenik Franjo.....................
Drenik Kunibert...................
Drobilnik Jurij...................
Drobnič Andrej.....................
Drobnič Jožef..................
Društvo bralno v Rušah Društvo tiskarjev v Ljubljani !
. 55 . 65 . 66 . 57 . 79 . 68 . 53 . 76 . 56 . 70 . 65 . 70 . 69 . 53 . 67
. 57 . 78 . 63 . 82 . 6* . 77 . 53 . 53 . 74 . 64 . 66 . 78 . 68 . 55 . 56 . 63 . 74 . 53 . 58 . 69 . 68 . 77 . 60 . 62 . 70 . 69 . 65 . 76 . 53 . 53 . 58 . 57 . 80 . 5 S . 59 . 74 . 63 . 71 . 69 . 53
Družba rokodeljska v Ljubljani . 53
Drozeg Anton.............................69
Duhač Ferdinand..........................65
Durbešič Avguštin........................K2
Dutovlje soseska.........................79
Dvoršak Auton............................68
Eder Janez ........ 57
Einspieler Lambert .	....	.73
Eis**nhut Miroslav.......................83
Elsbacher Andrej ........................68
Endlihar Rudolf..........................53
Epih Janez...............................53
Erjavec France...........................74
Erjavec Ivan.............................63
Erjavec Peter............................70
Ermenec France...........................65
Eržen France.............................55
Eržen Ignacij............................63
Fabijan France...........................76
Eabris Anton.............................79
Faganel Štefan .	  76
Farkaž Janez.............................67
Feguš....................................65
Ferčnik Lambert .........................74
Ferfila Franjo...........................75
Ferfolja Jožef...........................75
Fiamin Ivan dr...........................82
Fink Jožet...............................78
Finec Anton..............................55
Fišer Albertina..........................77
Fišer Auton..............................65
Flander Anton............................75
Flek Jožef...............................65
Flis Janez...............................53
Floriiančič Jožef........................67
Florijančič Nace.........................63
Fortuna France...........................53
Francelj Štefan..........................64
Frančiškani v Novem mestu .	. .60
Frank ltihard............................56
Fras Jožef  .............................65
Frelih Anton.............................69
Frelih Matevž............................61
Frelih Tomaž.............................62
Pric.....................................73
Fric Matijaš.............................71
Frk France...............................70
Frk Jožef................................70
Frk Matija...............................69
Furlani Ivan.............................64
Furlani Jožef............................75
Fux France...............................53
Gaberšček Andrej .	.	.	.	.	.77
Gaberšek Janez...........................77
Gaberšek Sim.............................76
Gabrijevčič Jožef, dr.....................76
Gač. Vekoslav.............................60
Gajšek Janez..............................71
Gajšek Dragotin...........................68
Galacija Andrej...........................82
Gani ar Janko.............................64
Garbas France.............................53
Gašperlin GaŠpar..........................59
Gašperlin Viljem	61
Geeelj Ignacij............................74
Gerber Matija.............................53
Geršak Ivan, dr...........................71
Geržel Anton..............................78
Gestrin Leopold...........................59
Giontini Janez............................53
Globočnik Anton ..........................55
Globočnik Anton ..........................53
Globočnik France..........................53
Gnjezda Anton.............................83
Gnjezda Franjo............................78
Gnjezda Janez.............................53
Gnjezda Janez.............................78
Gnjezda Štefan............................56
Godina Jožef..............................78
Godnič Jožef..............................75
Golja Jožef..........................  .	77
Golja Jožef...............................76
Goljevšček France.........................75
Golob Janez...............................62
Golobič Anton.............................56
Golinar Jožef.............................70
Goniiljšak Jakob..........................70
Gomilšak Jožef............................67
Gorenec Leopold...........................63
Goričan Ferdinand.........................71
Gorišek France............................59
Gorjup Ivan...............................79
Goršič. Ivan..............................64
Gostiša Andrej............................83
Goslar Mavricij...........................56
Govekar France............................55
Goe k Ferdinand...........................53
Graber Mihael.............................69
Gradišnik Luka............................65
Graf Tomaž................................76
Grbec Ivan ...............................75
Grbec Ludovik.............................62
Grčar Jožef...............................59
Grdežič Jožef.............................60
Gregorčič Anton...........................77
Gregorčič Anton...........................75
Gregorič Ignacij..........................56
Gregorič Malija...........................53
Gregorič šimen............................75
Grjol Lovro...............................61
Grkman France.............................53
Grosskopf	.68
Grosman Edvard ....	... 79	Ilovar Franco . .
Grošelj Jakob			Ioglič Jakob . .
Gršak Vincencij ....	. . • 65	Irgolič Peter . .
Gruden Anton		. . . 61	Ivandič Jožef .
Gruden Jakob 			Ivanec Martin
Gruntnar Nace ....		Ivanetič Mar,tin
Gruškovniak Blaž . . •	. . . 71	
Gu;raan Emilij ....		Jaklič Dragotin .
Ilabč Janez 		. . . 57	Jaklič Josip . .
Hacin Jožef		. . . 66	Jaklič Štefan , ,
Haižak Jožef		. . .68	Jaltšič Anton .
Hanžič Jakob			■Jakopič France
Ilaring Sofiia			Jalen Simon .
Harmel Adolf			Jamnik ....
Hauptmann Ivan ....	. . . 57	Jančar Jožef . ,
Hebat Miha .....	. . . 76	Janež Jurij
Hergešič Ivan ....		Janežič Anton .
Herrman Mihael ....		fanežič Jakob .
		Janežič Janez .
Hibšar Fabijan ....		Janežič Jožef . .
		Janežič Simon
Hili Ivan		. . . 57	Janežič Valentin .
Hiti Simon 			Janša Janez
Hlebec o. Bogomir . . .		Jan France
Hočevar Anton ....		Jan Ferdinand
Hočevar Matija ....	. . .61	Jan Primož
Hočevar Matija ....	. . . 61	Jarec France .
Hoffor Edvard ....		Jarec Jožef
Hohn Elvard		. . .53	Jaric Valentin
		
Hohn Kobert		. . . 53	Jeglič Andrej .
Holc Jakob			Jeglič Anton . .
Horak Ivan Nep. . . .	. . .53	Jekše Andrej .
Ilorak Slavoliub ....	. . .53	Jeločnik Anton
Horvat Božidar ....		Jenčič Alojzij .
Horvat Matija ....		Jenko Edmund
Hbchtl Dragotin ....		Jenko Štefan .
Hofferu pl. Johana . . .	. . . 67	Jent.1 Anton . .
Hoffern pl. Leopold . . .	. . . 53	Jentl Bernard . .
Hbffarn pl. Viljemina . .		Jeraj Janez
Hrant Šimen			Jeram Jožef . .
Hren Jakob			Jeras Josip . .
Ilrg Lovro			Jereb Franco .
Hrovat Blaž		. . .63	Jereb Joahim . .
Hrovat Ivan		. . .79	Jereb Matej
Hrovat Mihael ....	. . .62	Jereb Matej ,
HrSič Anton			Jereb br. Romvald
Hržič Ivan			Jeretin Edvard
IIi Žič Jožef		. . .69	Jeretin Martin ,
Huber J. D			Jerič Jožef .
Hudec Aleksander . . .		Jernan Anton .
Hmer Ivan 			Jurše France .
Hvalica Anton ....		
Hvalica Anton ....		Jevnikar Jakob Jezeršek Janez .
Iglič Janez			Jozeg Ljudevit .
. 75
62
70
76
70 53
58 67
59 69 61 53
63 81 18 61 73 62
71 73 73 73
64
69
70
56
58 55 69
71 75 53
75 53 53 83 78 53
65
66
76 8-2
57 76
65 55 75
66
59 69 63 67 66 81 55 71
Judnič Janez...........................66
Jug Anton..............................77
Jug France.............................66
Jug Tomaž.............................7(5
Jngovec Anton.........................(ji
Juh Andrej.............................7G
Juh Jane*.............................7(5
Jurčič Jožef...........................65
JuriSevec Stepan.......................78
Jurkovič Franjo........................67
Justin Blaž .	  60
Juvan Janez............................62
Juvančič France........................68
Kacin Andrej...........................76
Kacin Anton............................63
Kndilčeva Radev<5jka...................55
Kafol Ivan.............................53
K«fol fctefan ........ 75
K«jdiž Tomaž...........................57
Kajtua Andrej..........................71
Kaj zel j Peregrin.....................53
K«jzelj Vekoslav.......................53
Kalac Anton............................78
Kalan Matija...........................53
Kalan Rajmund..........................58
Kandut Krištof.........................66
Kapele Ivan............................60
Kapler Josip...........................53
Kaprec Ivan............................53
Kapus Anton............................68
Kapus Janez............................58
Kastelec Dragotin......................61
Kastelec Franjo........................53
Kastelec Janez.........................67
Katolinka družba ......................53
Kavt Antonija..........................64
Kavčič Antou...........................65
Kavčič Gaspar..........................61
Kavčič Jakob...........................71
Kavčič Matija.........................,62
Kenda Anton............................78
Kenda France ..........................60
Kenda Štefan...........................73
Kepec France...........................60
Kersevan Janez.........................76
Kete .lože.............................64
Kham Jan...............................53
Kikelj Toma............................74
KinČiČ Janez...........................67
Kitak Vatroslav........................BO
Kl*iuner M.............................83
Klavžar Ernest.........................75
Klavžar France.........................68
Klein Anton ........ 53
Klemenčič Anton dr.....................67
Klemenec France  ......................55
Klemenec Franco.........................63
Klemenec France.........................78
Klemenec Primož.........................61
Klemens France..........................53
Klinar Dragotin ....... 64
Klinec Franjo  .........................68
Kliner France...........................57
Kljun Jan^z.............................61
Klobasa France..........................70
Klobus Val..............................59
Klofutar Ivan...........................59
Klofutar Leonhard.......................53
Kmetič Jožef........................ .	66
Kmetič Miha.............................57
Knauschner Vit..........................53
Knavs Ivan............................  59
Knez Janez..............................55
Knez Leopold............................64
Knifcc Feliks...........................58
Knjižnica bogosl. v Ljublj. .	.	.53
Knjižnica ljublj. realke .... 53 Knjižnica 1 ubljanske gimnazije .	.	53
Knjižnica ljublj. učit. prpravljalnice 53 Knj žnica učiteljska pri sv. Harbari 72 Knjižnica no. frančiškanov na Trsatu 83 Knjižniča goribke realke .... 75
Kobal Peter.............................75
Kocijan Jakob...........................79
Kocijančič Alojzij......................80
Kocmut France...........................67
Kocuvan Anton...........................69
Kocuvan France..........................70
Kocuvan Bertolan........................80
Kočevar Ferko...........................83
Kočevar France ....... 53
Kodelja Jožef...........................75
Koderman France •	•♦...	66
Koderman Filip..........................66
Kodre Iv«n .............................76
Kodrič Andrej...........................60
Kodrič Anton............................76
Kodrič Jožef............................76
Kodrič Mihael .	.................82
Kogej Janez.............................55
Kogej Jožef  ...........................62
Koglnik Luka ......................	.	74
Kogoj P*ter.............................77
Kokalj France ....... 53
Kohole France...........................77
Kolar Vincencij.........................72
Kolarič Jožef...........................68
Kolednik Radoslav.......................68
Kolenik Vnl-ntiu #..... 73
Kol-nko Jožef......................  .	80
Kolenko Martin ....... 69
Koljbelj Janez .........................70
Kolman France...........................63
Komel Mihael....................82
Konič Jožef.....................50
Konšek Valentin.............	.	53
Končnik Davorin.................62
Kopač Janez.....................81
Koprivnikar Janez...............58
Kordež Jožef Korman Jakob Koren Matija . Koren Matija . Koren Matija . Korošec Jakob Korošec Miha .
.................515
..................69
..................63
....................65
 68
 0
....................67
Kosec Jernej.............................55
Kosec Saverijan..........................78
Koser Makso..............................65
Kosi Božidar..............................65
Kosi Tone...............................  66
Kosič Martin..............................78
Kosmač Simon..............................58
Košar Jernej..............................67
Košar Matej...............................70
Košir Alojzij.............................59
Košir Jakob...............................64
Košir Janez...............................69
Košmrl Jurij..............................56
Kotnik France.............................71
Kotnik Mihael.............................56
Kovač France  ............................62
Kovač J»nez..............................53
Kovačič J................................80
Kovačič Marko.............................81
Kovšca France.............................63
Kovšca Franjo.............................82
Kozina Jurij.............................53
Kožar Jožef..............................68
Koželj Anton.............................57
Koželj Mihael............................60
Kosti J. V...............................53
Kragelj Jožef .	  76
Kragulj Martin.......................... . 68
Kralj Janez...............................67
Kramar Filip..............................76
Kramar France.............................53
Kramberger Fel.............................80
Kramberger Lovro...........................«7
Krajnc Ivan................................73
Krajnc Leopold.............................62
Krajnc Ciril...............................81
Krajnc Sebastijan..........................69
Kranjec France..............................69
Kranjec Martm...............................70
Kranjec Matija.......................... ’ 63
Kranjec Toma................................66
Kranjec Valentin............................70
Krajnik o. Atanazij.........................67
Kraljič Miha Kraljič Franjo Kraševec Anton Krašan France Kraševec Jernej . Kravs Vojteh, dr Krčon Jožef Kremžar Andrej Krener Janez KristHn Lovro Krištof Ferko Krištofič Lovro Krišnicka Dragotin Kraševec Anton Križan Josip, dr Križnik Gašpar Križan Henrik Krkoč Stefan Krofič Mihael Križekar Edmunt Krsnik Jožef Kršič Ivan .	.	.
Kršič Jožef. .	,
Kronar Andrej Kržič o. Audrej Kržič Anton lCrušič Jakob Krtna Matija Kuhel Matija ,	.
Kukovec France . Kukovec Ivan Kukovec Miroslav Kukovič Avguštin Kulavec Janez, dr. Kulavec Matija Kunej Janez Kunstič Ivan Kunšič Anton Kunšič Anton .	.
KureS Jakob . Kurnik Janez .	.
Kurnik Vojteh . , Kuster Mihnel .	.
Kuštrin Janez . ,
Lah Valentin .	.
Lahajnar Dragotin Laknar Ivan .	.
Lamanski Vladimir Lapajne Ernestina Lapajne Janez Lapajne Janez . Lavrenčak Viktor Lavrič Anton . Lavrič Ivan Lavrič Jožef .	.
Lavrič Juiij .	.
Lavrič Karol, dr.....................
Lavtar Anton ........................
Lazar Anton..........................
Lazar Mihael.........................
Leban Andrej.........................
Leban Ivan ..........................
Leben Matija dr......................
Lednik Anton .......
Legan France.........................
Legat France.........................
Legat Ivan ..........................
Lekan Janez .........................
Lenarčič Jožef.......................
Lenart Janez.........................
Lenasi Anton.........................
Lenček Blaž..........................
Lendavšek Mihael.......................
Lercher Jurij........................
Lesjak Valentin......................
Leskovar Jožef ......................
Leskovec Boštjan.....................
Leskovec Martin .......
Levičnik Jernej...................  .
Levičnih Jožef.......................
Levičnik Valentin....................
Levstik France.......................
Ličen Janez  ........................
Lichtenberg grof Viktor .	.	.	.
Likar Janez ,	..................
Lilek A..............................
Limavšek Peter.......................
Linčingar Oton.......................
Lipež Viktor.........................
Lipič Janez..........................
Lipold Marko .	.	•...............
Logar France.........................
Logar Jakob.......................  ,
Logarjeva Ludovika...................
Lombergar Jožef......................
Lorber Henrik, dr....................
Lorenčič Andrej......................
Lotrič Leon..........................
Lozar Jožef..........................
Ložar Janez .	..................
Luci Anton...........................
Lukan Fil............................
Lukanec Jožef........................
Lukažič Janez........................
Lukežič Janez........................
Lunder Ivan..........................
Lupšina..............................
Lušin Anton ........
Lužnik France........................
Lužnik Janez.........................
Mac&k Ivan  .........................
Maček Simon  ........................
Macun Ivan  ............................80
Magdič Anton, dr........................71
Magdič Franjo...........................83
Mahr Ferdinand.....................  .	54
Mahnič Anton............................75
Majer Vincencij.........................55
Majtinger Ivan..........................58
Msjnarič Gjnro..........................82
Majuarič Jakov..........................82
Makarovič Andrej ,,.... 75
Makarovič Ivan..........................76
Maksimilijanom v Celji .	.	.	. 6(i
Makuc Anton.............................76
Malenšek Franja.........................55
Mali Ignacij............................57
Mali Marjana roj. Tomanova .	. 64
Malnaršič Jožef.........................55
Mandelc Anton...........................55
Marešič Jožef...........................57
Marinič Iv. Ičc.........................73
Marinko Jožef ..........................64
Marinko Jurij...........................68
Marko Mihael............................65
Markovič Ivan...........................82
Marn France.............................83
Marolt Jakob  ..........................59
Marčalek Avgust.........................64
Marušič Anton...........................75
Marušič Jožef...........................75
Masterl Anton...........................69
Mašera Jožef  ..........................75
Matjan Valentin .  .....................79
Matoh Jožef.............................66
Mavčič Jožef............................71
Mazek Anton.............................58
Mazek Karol.............................78
Mazek o. Fakund.........................79
Meden Matija............................62
Meden Matija............................63
Meden Toma..............................63
Medic o. Kalist.........................54
Medved Jakob .......................... 43
Meglič Šimen............................63
Mokinec France..........................64
Melcer Dragotin.........................54
Mencinger Ivan, dr......................66
Mencinger Lovro.........................65
Mercin..................................64
Merk o. Sofronij........................83
Mervec Jau..............................60
Mesar Ivan..............................57
Mesič Matija............................83
Miško Martin ........ 70
Metlika Auton ..........................78
Mihelač K. S............................67
Miklavec Jožef ........................ 43
Miklošič Ivan..........................,65
75
69
77
64
75
77
64
66
63
67
78
64
54
70
63
61
67
54
73
73
62
75
74
65
63
81
76
58
75
65
66
64
83
73
62
79
76
60
57
65
72
69
54
67
83
58
63
66
76
63
80
55
75
71
77
56
Mikuš France...........................62
Mikuš Jožef ........ 78
Milač Anton............................75
Milar Pavel............................74
Milič Gregorij.........................79
MiloSič Miha ..........................70
Misija J«kob...........................80
Mlakar Maksimiljan.....................73
Moc Jožef..............................75
Močnik Luka ....... 77
Modrijan France........................63
Mogolič Miha...........................62
Mohar M«rtin...........................60
Mohar Peter............................59
Mohorič Ognjeslav......................67
Molj Leopold...........................80
Morič Maksimiljan......................65
Morkič Matej...........................79
Moše Alfons, dr........................54
Mozetič Štefan.........................76
Mravljak Anton.........................67
Mrazovid Ladislav......................83
Mrvec Blaž.............................57
Mrzel Jožef.....................	.	60
Muhič Franjo...........................60
Mulej Andrej ....	...	54
Miiller Anton..........................74
Murgelj Julij..........................61
Muri Peter.............................73
Markovič Jakob.........................81
Mu nik Janez...........................57
Murn o. Teoderik.......................54
Nabrgoj Ivan...........................80
N*glič Rudolf..........................56
Nagy Albert............................66
Namar Franca...........................76
Namre Anton............................55
Nanutti Antoniu ....... 76
Napast Davorin.........................72
Narobe Martin..........................66
del’ Negro Mavi'.......................80
Nemec Jurij............................73
Nemec Martin ,  .......................67
Ničman Henrik..........................54
Niedorfer Mar..........................70
Nolli Josip............................54
Novak Bogoalav.........................66
Novak 1................................68
Novak Janez...........................f>4
Novak Josip............................83
Novak Pett-r...........................81
Nowotni Emanuel........................65
Oblak France...........................83
Oblak Jožef............................54
Oblak Jurij............................59
Ogrinec Jožef ........	64
Ogrinec Vilelm.....................71
Okoren Ignacij.........................62
Okorn Franjo...........................76
Obfoič Josip...........................57
Olipič Ivan............................61
Omahen France..........................59
Orlič Frane............................79
Orel Jožef, dr.........................54
Orel Lipe .	•......................76
Ornik France...........................70
Orozelj Janez..........................70
Osana Anton............................58
Osvald Jan z...........................72
Ožgan France ........ 74
Pagon Anton............................83
Pajek Jaulco...........................65
Pajmon Anton...........................72
Pakič Mihael...........................54
Pakiž Simon............................6t
Pnltauf Jakob..........................MO
Ptipež France, dr......................54
Pašič Janez............................63
Pavnlpc Jurij..........................70
Pavkar Henrik..........................54
Pavletič Andrej........................76
Pavli Lojio............................78
Pavlica .Jožef.........................76
Pavlica Štefan.........................83
Pavlič Ignaaij,	dr....................54
Pavlič Koznias.........................57
Pavlin Alefi...........................56
Pavlin Jožef ........ 75
Pavliska Miroslav......................69
Pazler Matija . . , . . .	.	69
Pec Dragotin...........................66
Pečar Ivan.............................64
Pečar Janez............................60
Pei'ar Jožef...........................68
Pečnik Peter...........................61
Pečnik Valentin ......	.06
Pečenko Anton......................76
Pečenko Jožef......................76
Pečko Jakob............................65
Peharec Alojzij........................54
Peharec Franjo.....................65
Peharec Simon......................57
Pekovec Jožef....................... .	56
Pencin Dragotin........................77
Perič France...........................76
Perčič Matej...........................61
Perenič Alojzij....................63
Perklet Franjo.....................60
Perles France  ........................54
Perme Anton..............................
Perona Ljudevit........................54
Perušek Rajko .......	54
Pervanje Martin...........................77
Pesjak France.........................73
Petan France............................G 7
Petan France........................ 39
Petek Andrej ........	59
Petek Davorin.........................71
Petelin J.............................80
Peterca o. Damijan....................54
Peterlin Primož.........................5G
Peternel Jurij..........................75
Petrič Blaž...........................59
Petrovčič France......................Gl
Pezdič Mihael.............................82
Pfeifer France ...........................58
Pfeifer Jožef.............................54
Pfeifer o. Milko..........................79
Pignar France.............................72
Pihler Jožef..........................GO	33
Pintar France.............................G8
Pintar Lovro..............................57
Pintar Matej..............................G9
Pintar Peter..............................73
Pintarič France.......................70
Pipan Andrej..............................54
Pipan Anton...............................75
Pipan Jožef...............................7G
Pire<* Ivan...............................54
Pire« Matej...............................75
Piiec Srečan..............................78
PirS Jožef..............................G5
Piskar Andrej...........................G5
Pivek Ivan  ............................G2
Planinšek Jakob...........................72
Plaveč Maks.............................50
Plese Jožef.............................78
Pleako Dragotin...........................57
Plesko France ..........................G2
Plošnik Mihael..........................G9
Ploj, dr................................G7
PoČ Martin..............................59
Podboj Ivan...............................Gl
Podboj Jožef..............................GO
Podobnik Ignacij........................G2
Pogačnik Janez ....... 59
Pogorelec Andrej..........................59
Pogorelec Anton...........................61
Poklukar Martin...........................78
Pokoren Anton...........................63
Polak Alojzij.............................80
Polak Gvidon..............................73
Poljanec Jožef..........................70
Polec Prance............................68
Polec Jožef .	....................54
Polič o. Bon............................r*0
Polič Dragotin • . * .	... 80
Polič Karol.............................70
Polšak Prance............................76
Poniž Ambrož.............................78
Poniž Benedikt...........................75
Potočin J........................ 47	78
Potočnik Anton .......	65
Potočnik Anton...........................63
Potočnik Blaž ...........................55
Potočnik Franjo..........................54
Potočnik Ivan............................55
Potočnik Mihael..........................54
Potokar Jožef •	  61
Potrč Alojzij.........................70
Potrč Lovro........................68
PovŠd France.......................62
Po v še France...................  .	75
Povae Martin..........................62
Poznik France......................80
Pož Draguslav......................59
Poženel Ivan.......................62
Praprotnik Andrej.....................54
Praprotnik Avgust ...... 63
Praprotnik France.....................65
Praprotnik France.....................54
Preiss Malica.........................81
Prekoršek Gregorij....................68
Premerstein pl. Jan...................77
Preželj Matej ........	56
Pribil Jan.........................54
Prijatelj Matija...................61
Prihtav o. Teodozij  .................82
Prnavsl Štefan.....................65
Puc Alojzij  .........................57
Puhar Dragotin .......	54
Puhar Viktor.......................73
Puk»ič France......................65
Pupis v toinajski dekaniji	.	.	.78
Pustinjek Anton  .....................71
Pustolemaek Anton..................67
Pustotnik .Janez, dr...............60
PuŠavec Valentin	 ............78
Hačič Alojzij......................56
Radič Peter pl..................... .81
Rajh Janez ........	67
Rajšp Alojzij......................70
Ra j »p Matej......................70
RakoŠe Mihael......................68
llaktelj France....................54
Ra m or Janez......................72
Kamor Ferdinand	......	72
Ramo veti Jernej...................62
Hantuša Jurij......................70
Ratek Lovro ........	f\4
Rath France........................66
Rausch France .	...........66
Ravnik France......................79
Ravnikar Ludovik	. .	.	.	.	•	64
Ravnikar Valentin .	. . . . .64
Razboiuek Jožef.........................61
Razpotnik Jakob ........................68
Rebec France........................	.	84
Rebi«'. Julij, dr.......................64
Regali Jožef  ..........................64
Regor&ek France.........................64
R*-gula Franjo..........................80
Rejec Anton.............................72
Rejec Janez.............................7G
Rekar Janez.............................78
Remec France............................78
R^pa France ........ 70
Repic Andrej............................71
Resman Janez............................57
Rebek P. Henrik ........................79
Režek Peter.............................68
Ribič Jožef.............................64
Ricoli Alojzij..........................64
Ribar France............................62
Ripšl Mavrici j.........................66
Rjavec Blaž.............................75
Robič Andrej............................70
Robič Jakob.............................57
Robič Janko.............................69
Robič Matej.............................80
Robič Simon.............................66
Robič Valentin..........................80
Robida o. Karol .	  73
Roblek Ožbolt...........................73
RogaČ Anton.............................78
Rogač Jožef, dr.........................78
Rojnik Blaže............................66
Rome France.............................68
Rosbacher Bernard.......................73
Rottkar France..........................70
Rothel Matija...........................81
Roze France.............................66
Rožič Tine..............................00
Rozina Jožef dr.........................60
Rozman Jernej...........................66
Rožman Lovro............................56
Rožnik Anton............................59
Rudež Anton.............................75
Rudež Jožef.............................76
Rudkovsky Jožef.........................59
Rudolf Lovro............................63
Rumpler Maksimilijan....................68
Rupnik Janez............................46
Rupnik Jožef............................74
Rupp France.............................74
Rus Janez...............................61
Rutar Anton  ...........................77
Rutar Lovrenc...........................75
Rutar Tomaž.............................77
Rutnik Rajko............................71
Sabla?an Lovro..........................74
Sablačan Miha...........................74
Sajevec Jakob ..........................79
Saj& Janez..............................59
Sa 6 Miha...............................69
Sumeč Maks, dr..........................68
Samostan kapucinski sv. Križa .	.76
Sancin .Jožef...........................79
S-trnec France..........................80
Seljak Anton............................76
Sem niš« e mladensko v Gorici .	.75
Senior dr...............................49
Senjur Kar., dr.........................72
Serajnik Lovro..........................73
Sever Janez.............................65
Sever Jožef.............................72
Sevnik ^Vinko...........................83
SeŽun Žiga.......................... 50	81
Sfi.igoj Anton..........................76
Sila Malija.............................78
Silvester Radoslav......................62
Simonič Janez...........................70
SunoniČ J. N............................67
Simonič Jožef..........................7 L
Smigoj Andiej...........................76
Sitar France............................76
Sinkovič Davorin........................66
SkHmlič Jaka............................70
Skaza France............................70
Skočir Jožef............................75
Skopo...................................79
Skrabar Viktor, dr......................69
Skuhala Janez...........................66
Skul France.............................64
Skvarča Jj-nez..........................66
Skvarča Janez...........................66
Slamnik Ljudevit........................82
Slatinaek Anton.........................69
Slekovec Jožef..........................65
Slekovoc Matej.........................7 I
Slomšek Jakob...........................69
Slovenija, društvo v Gradcu ... 80
Smiciklas Tade..........................82
Smolej J ah ob..........................64
Smrečnik France ........................71
Smrekar France..........................76
Smrekar Jožef...........................64
Sokol Planinski.........................63
Solčavski Franjo........................67
Somer Gregorij..........................73
Soršak Matej............................67
Soršak Matija...........................66
Sova Blaž...............................71
Sovdat Anton............................77
Sovinč Anton .......	.78
Sparavec Andrej ......	.66
Sparavec lleurik	67
Spazzapan St., dr.  ......................64
Spinder Nikolaj...........................64
Spoljarič Jakob...........................54
Sredenšelt Janez..........................68
Srnec Alojzij Stajer Franco .	.
Stanonik Jožef dr.
Stanovnik Nikolaj Stare Ferdinand .
8tare Mihael...............................68
Stavdahar o. Ignacij.......................60
Stavdaher Ferdinand........................78
Stegnar Feliks.............................62
Steiuraetz France ...	... 66
Stengelj VatroBlav.........................63
Stenovec Anton.............................67
Stepančič Franco...........................76
Stepišnik Lovro............................66
Stergar Janez.............................7Ji
Sterle Jakob...............................63
Stoklas Božidar............................68
Stiikl Šimen...............................73
Stozir Ivan................................63
Strah Janez................................70
Strah Januarij.............................69
Strah Oroslav .	.	.
Stramič France .	.
Straneoky Jožef .	.
Stranj ščak Anton Stražiinir Franjo .	,
Stres Ivan Nep. .	.
Stritar Andrej .	.	.
Strgar Janez .	•	■
Strmole France .
Strlba Jožef .	•	«
Strnltelj Miha .	.
Štuhec Anton .
Štuhec Jožef .	.	.
Štuhec Jurij (Jožef)
Štuhec Marko...............................72
Stupar Ivan................................64
Suhač, Anton..............................43
Suhadobnik Ferko..........................61
8uhadobnik Lovrence........................64
Suhi.....................................68
Suš je, vas..............................61
Sušnik Jakob..............................64
Sušnik Jauez..............................66
Svetina Valentin.........................65
Svetim France............................68
Svoboda Jauez ........................... 69
Šabot Jurij..............................67
Schafifenliauer France...................75
Šapla Anton...............................64
Šarabon Valentin.........................61
Šašelj Feliks............................60
70
65 62
67 82
75 58 43
66 54
76 69
68 . 69
Šašelj Martin..................
Šavnik Anton...................
Šebavec Franjo	.	.	•
Šepec Dragotin	.	.	.
Šepec Ivan ....................
Šešek Ivan.....................
Šetiua Ivan .	.	.	•	■
Šetinec France .	.	•	■
Šijanec Janez..................
Šijanec Vekoslav	.	•	•
Šinko Josip....................
Šinkovec Dragotin . . .
Širca Janez....................
Šivec Ivan ....................
Šket Davorin...................
Šket Radoslav .	.	.	.
Škoflek Jakob .	.	.	.
Škrjanec Anton	.	.	.	.
Škerjan Kok....................
Škrta Jožef....................
Škufca Anton...................
Škul Valentin .	.	•	•
Šlander Emeran .	.	.
Šlander P. Emeran	.	.	.
Šlibar Toma .	.	.	•	■
Šiik Jožef..................
Šmon Anton .... Soklič Blaž .... šola farna v Starem trgu Šolmajer Kornelija .	.
Šolmajer Franjo .	.	.
Šorli Ivan.....................
Šorn Gašper ....
Šos Mihael..................
Šporn Jožef .... Schopf Jožef .... Schrui Toma .... Šraj Valentin .... Schreiuer Enrik	.	.	•
Šribar Janez .	.	.	•
Šribar Matija .	.	.	•
Štamcar Marija	.	.	.
Štiftar Jožef .... Štrukelj France .	.	.
Štrukelj Miha .... Štupar Janez .	.	.	•
Stupica Lovro .	•	•
Šubic	Primož	....
Šubic	Simon	....
Šuon France	....
Sular	Franjo	....
Šular Ivau.....................
Šumi France .... šupevec Antonija .
Šnst Janez, dr..........................
Šuster Janez............................
Šušteršič, br. Bogdan...................
Sntaj Matija
Šuta Robert.............................
Švajgel Karol...........................
Švajger Jožef...........................
Švajgar Martin..........................
Švare o. Alkuin  .......................
Švare France............................
Šventner Jožef..........................
Švet Ivan...............................
Švigliu Janko ..........................
Schvveiger France.......................
Tanšek Ivan.............................
Tanšek Miha.............................
Tavčar France...........................
Tavčar Janez ...........................
Tavčar Matej............................
Tavčar Miha.............................
Tavsel Jožef............................
Tekavčič Dragotin.......................
Teran France............................
Teran Ivan..............................
Terjašek Dragotin.......................
Tiaen Ivan..............................
Tisen Jožef.............................
Toman Helena............................
Toman Ivan..............................
Tomažič Ferdinand.......................
Tomažič Ivan............................
Tomec Jakob.............................
Tomec Martin............................
Tomše Janez.............................
Tomšič Ivan.............................
Tomšič Matilda......................  ,
Topljak France..........................
Torkar Matija...........................
Tosi Jožef..............................
Trampuš Ivan..............................
Tratnik Antonija ......
Tratnik Janez ..........................
Travnar Jožef...........................
Trček Slavoljub.........................
Trepal Anton............................
Treven Janez ...........................
Treven Valentin.........................
Triler Janez........................
Truuk Blaže.............................
Turk Hugon.......................
Turk Jožef..........................
Turin Jožef.....................1	.	!
Tušek Gregor ......
Tušek Ivan ....
Učilnic« v Begunjah v.....................03
Učiteljsko društvo v Crnoinlji .	. 61
Učiteljsko društvo ljubljansko .	. 54
Učiteljstvo v Idriji......................62
Ukmar Anton..................................
Ulčar Blaž...................................
Ulman Neža...................................
Umek Anton...................................
Urbančič Janko...........................56
Urbanija Lovro...........................59
Urbas Anton..................................
Urbas Leopold............................g2
Urh Peter....................................
Uršič Anton..................................
Uršič Anton..............................77
Vakanovič Jar............................ §3
Valentič Anton......................^	.	79
Valenta Vojteh...........................[54
Vales Marko..................................
Valjavec Matija..............................
Valon Jožef..............................g2
Varl Jurij.............................j	50
Vasic Ljudevit, dr.......................59
Vavken Andrej................................
Vavtižar Luka............................74
Veber Gašpar.................................
Veberič Jožef .	.	71
yef	54
Velikanje Anton.......................... §3
Velikonja Janez.......................... 75
,,Vendija‘“ društvo.......................80
Venedig o. Herman.........................79
Venedig P. Iler...........................73
Vengar Jožef.................................
Vesel Ivan......................... .	. 78
Vesel Jožef .	  73
Vesteuek Jul. dr. ........................54
Vičič Jau. Ev................................
Video France.................................
Videc Tine...................................
Vidmar Andrej  ...........................03
Vidmar Ivan..................................
Vidmar Matej....................... _	pg
Vidovič Anton............................ 71
Vidovič J. .	.	.	72
Vidrič Lovro................................83
Vidrih Anton..................................
Vihar Filip  ...............................71
Vilfan Ivan.................................82
Virant Janez............................. . 63
Virk Jožef....................................
Vitmajer Dragotin.............................
Vivod Janez...................................
Vode Ivan.....................................
Vode Jožef................................. gg
Vodopivec France......................' 75
78
73
75
61
60
69
68
62
80
71
54
78
83
59
72
70
50
63
58
58
73
54
58
78
68
54
83
54
58
76
64
54
61
83
54
59
71
61
81
71
60
67
54
80
70
79
58
50
71
54
54
00
50
64
Vodopivec Janez.....................
Vodopivec Ljudevit..................
Vodušek Matej.......................
Voglar Jožef........................
Vogou Tone .........................
Voh Jernej .........................
Vojsk Jožef.........................
Vojska Lavoslav.....................
Vojvoda Simon.......................
Vombergar Blaž......................
Vončina Lipe .......
VoSnjak France......................
Vošnjak Janez.......................
Vovk Ivan...........................
Vovk Josip .........................
Vovsek France.......................
Vrabelj Janez.......................
Vranci č France.....................
Vrankar Štefan......................
Vranjicani Anton....................
Vraz Jožef..........................
Vrbnjak Jožef.......................
Vrbnjak Jožef.......................
Vrhovec Blaž .......................
Vrtnik Angust.......................
Vertot Janez Nep....................
Vuga Andrej.........................
Vuga Peter..........................
Vuk Andrej..........................
W»Uner Peter........................
Walter France.......................
Wašer Kajko.........................
Weiss France........................
\Veiss Peter........................
Wester Janez........................
Westermayer Jakob...................
Wieser Andrej.......................
Wieser Janez........................
Wiest Viktor........................
Wilfan Simon........................
Windisch Vido.......................
Windischer Miha ....................
Wolkensperg b. A....................
Wratscko France.....................
Zablatnik Ivan......................
Zabrezovnik Jurij...................
Zadnik Simon .......................
Zadravec Jožef  ....................
Zagorjan Henrik ......
Zagorjan Ivan ......................
Zagorjan Martin.....................
Zajec Andrej........................
Zajec Janez.........................
Zajec Ljudevit......................
Zakotnik Jožef ......
Zamuda France.............................80
Zaplotnik Eadovoj.........................81
Zarli France........................	.	77
Zarnik Ivan...............................64
Zarnik Valentin, dr.......................65
Zatler Jožuf............................  65
Završnik France ....... 58
Zbašnik France.........................55
Zdoljšek France........................70
Zeininger Bojimir.........................83
Zelen Jožef...............................63
Zelenec Jožef.............................55
Zelenik Josip.............................81
Zemljič. Jožef............................65
Zemljič M.................................67
Zemljič, Štefan...........................81
Zevnik Martin.............................68
Ziherl o. Lenart..........................83
Zima Janez................................55
Zimmermann Matija.........................79
Zitterer Andrej .....	54 55
Zmrzlikar France..........................55
Zorec Anton...............................61
Zorec Ivan................................58
Zorec Jurij ..............................58
Zorko Karol...............................71
Zorman Anton..............................58
Zorman Božidar............................67
Zupančič Anton............................58
Zupančič Davorin..........................72
Zupančič Ivan.............................58
Zupaučič Vilibald.........................55
Zupanič Jakob.............................65
Zupanec AleS..............................57
Zupan Janez...............................73
Zupan Janez...............................82
Zupan Jožef...............................55
Zupan Matija..............................63
Zupan Neža................................57
Zupan Udalrik.............................56
Žagar Dragotin............................55
Žajdel France  ...........................66
Žakelj Miroslav...........................55
Žan Ivan..................................57
Zark Simon  ..............................59
Železnikar Ivan...........................55
Žepič Franjo.........................  .	75
Žepič Sebastijan..........................83
/erovnik Toma.............................62
Žgur Anton ....	...	64
Žgur Anton................................63
Žičkar Jožef..............................66
Žimnec Dragotin...........................81
Žinko Jožef...............................71
Žitnik Šimen..............................63
Žižek Marko .  ...........................81
. 76
. 75
. 56
. 59
. 77
. 68
. 67
. 81
. 61
. 57
. 78
. 69
. 69
. 59
. 62
. 65
. 71
. 58
. 73
. 83
. 71
. 71
. 80
. 55
. 55
. 73
. 76
. 76
. 69
. 80
. 71
. 55
. 83
. 73
. 76
. 74
. 73
. 74
. 81
. 60
. 66
. 59
. 56
. 60
. 74
. 57
. 61
. 72
. 62
. 59
. 63
. 59
. 60
. 54
. 78
Ž1& Andrej................................54
Žmavec Jurij..............................68
Žnidarčič Andrej..........................75
Žnideršič Andrej..........................76
Žnidaršič Jakob...........................81
Žnidaršič Urban...........................68
Žolgar Miha...............................57
Žrial France.............................7«
Žrjav Matej..............................78
Zngčič Štepan .	 83
/uiner Jakob.............................57
Žunko Jožef..............................80
Žurman Ivan..............................69
Žuža Janez...............................65
Drugi del.
Znanstvene razprave.
Turski boji v XV. in XVI. veku
s posebnim ozirom na Slovence.
Spisal Janez Parapat.
Uvod.
Izročevaje milim rojakom delo nekterih ur ne morem zamolčati dveh opombic, ki ste mi posebno na srcu. Pred vsemi prizanesite mi, blagi Čitatelji! ako se vam pričujoče delo zdi nekako okorno, sem ter tje celo dolgočasno, nedovršeno. Le v velikih obrisih sem načrtal za slovenski narod toliko žalostno a tudi slavno dobo. Marsikaj še ni prav jasno', meglena in ne do sleherne črtice izpeljana je naša slika. Natančno izpeljavo te le začete velikanske zgodovinske podobe prepuščam onim, ki bodo slikali za menoj. Ce pa kdo poreče da prav zaradi tega Še ni čas za tako delo, naj pomisli, da moramo vendar kedaj začeti, ker vsega tako ne doženemo, sicer bi ostalo našim potomcem vse ali nič.
Naj tedaj to delo s svojimi pomanjkljivostimi — ktero Človeško delo je pač brez njih ? — roma iz rok v roke in izbuja in vnema srce k ljubezni do slovenske domovine, ktero bodemo tem gor-kejše ljubili, čem bolje poznamo njo in zgodovino njenih sinov !
V Podbre^ji na bele nedelje dan 1. 1871.
Pisatelj.
Poglavitni viri in spisi o turških bojih.
Nenatis njeni:
Listine iz dvorne knjižnice meniške ali monakovske. Listine iz zgodovinskega društva koroškega in kranjskega. Listine iz Joaneja Graškega.
Natisnjeni:
1. Joh. Weichard Valvazor: „Die Ehre dess Herzogtliumbs Crain“ Laibacli 1689 v štirih foliantih s 533 lepimi izvirnimi bakrorezi. Za našo deželo neumorno delo! V zgodovini sicer ne povsem verjetno, a dober kažipot v vrsti raznih dogodkov.
2. Jacobi Uluresti, thcologi et sacerdotis carinthiaci, chronicon Avstriacum kot nadaljevanje njegovega letopisa Chronicon Carinthiacum. Ta obsega leta od 764 do 1360, prvi pa zlasti življenje cesarja Friderika IV. in dogodbe do njegove smrti 1. 1493. Jakob Unrest je bil župnik v slovenski Diholci (Tehelsberg) na Koroškem in živel v drugi polovici XV. stoletja. Bil je tedaj priča in sovremenik turških napadov za časa Friderikovega in povsem vreden našega zaupanja. Njegova letopisa sestavljena v nemškem jeziku najdemo natisnjena v Hahnii Collectio Monumen-torum veterum et recentium etc. Brunsvigae 1724. I. st. 379 — 536 in 537—805. Rokopisa nekdaj v knjižnici nadvojvode Karola v Gradcu sta sedaj v c. k. dvorni. Za naše delo je važno le chronicon Austriacum, ki ga Haminer in drugi niso poznali.
3. Chronicon brcve Rcgni Croatiae Joannis Tomasich minoritae. Ta letopis sta videla Valvazor in Schonlebeu v rokopisu in mnogo rabila v delih svojih. Ležal jo v auersperški knjižnici v Ljubljani, dokler ga je prvikrat priobčil Iv. Kukuljcvič Sakcinski v Arkivu za povjestnicu jugo-slavensku knjig IX. st. 13—-34. Tomašič je bil brat reda sv. Frančiška države bosansko-hrvaške in živel v polovici XVI. veka, nekaj časa menda tudi na Kranjskem. To je vse, kar vemo o njegovem življenji. Letopis pripoveduje na kratko dogodbe od smrti Atile kralja do leta 1561. Kot sovremenik nekterih dogodjajev je jako zanimiv za našo in hrvaško zgodovino, a ne vselej zanesljiv.
4. Joannis Dlugossi sev Longini Ilistoriae Polonicae liber XIII. et ultimus ex bibliotheca Henriei L. B. ab Huyssen Lipsiae sumpt. J. Lud. Gleditschnii et M. G. Weidmanni. Anno 1712. Dlugoš je živel lota 1415 — 29. maj. 1. 1480 kot kanonik v Krakovi potem kot nadškof Levovski. Njegova poljska povestnica sega do leta 1480.
5. Ant. Bonfinii Kerum Ilungaricarum decades quatuor cum di-midia recognita per J. Sambucum. Frankfurt opud And. Wecholum. Anno 1581. Bonfinij je bil rojen v Ascoli na Italijanskem 1. 1427. Zaradi učenosti njegove poklical ga je Matija Korvin 1. 1485. na Ogrsko, kjer je spisal ogrsko zgodovino do leta 1495. in umrl 1. 1502. Dlugoš in
Bonfinij se nekako dopolnujeta, kolikor je poslednji bolje za Korvina, toliko hujše prvi nasprotuje.
6. Dr. F. Ilwof: „Die Einfalle der Osmanen in die Steiermark14 posebni iztisi iz Mitth. d. hist. V. Steierm. IX., X., XI. in XV. Vsakako najboljše kritično delo o turških napadih v Štirsko, ki pa tudi mnogo virov o tem predmetu navaja za ostale dežele, toraj jako koristno.
7. Braun-r (Prof. Heinrich iz Braunova): Krain und die Osmanen od. die Einfalle und Raubziige der osm. Horden in Krain und die Leiden, Drangsale und Gegemvehr unserer Altvordern v Illirisch. Blatt 1. 1831. Ta spis sega do bitve pri Budaški in ni druzega kakor prepisani Hammer, ki si je v obširni knjigi:	Geseli. des osm. Reiches mnogo prizadeval natanko opisati turške boje, se vč, po izvirih njemu znanih.
Drugi spisi in knjige so vestno navedeni na dotičnih mestih.
Prvo poglavje.
Turki pridejo v Evropo. — Razširjajo svojo moč. — Bolgari potolčeni.
— Nesreča na Kosovem polji. — Miloš Obilič se maščuje. — Baje-sid ukroti Bolgarsko in Vlaško. ■— Bitva pri Nikopolji, kristijani premagani.— Razmere avstrijskih dežel konec XIV. stoletja. — Turki prvikrat na Slovenskem. — Timurlenk ugonobi Bajesidovo vojsko in vjame njega.
— Bajesidov naslednik sultan Mohamed I. — Turki vdrugič na slov. zemlji. — Ernest Železni zapovč Ljubljano utrditi. — Sumljiva bitva pri Radgoni. — Sultan Murad II. — Slovenci pobijejo Turke pred Novim
mestom.
V srednji Aziji blizo »nebeškega kraljestva^ kitajskega so Živeli v starodavnem času razni turški rodovi. Olike in omike svojih sosedov, ki že od nekdaj slovč zarad imenitnih iznajdeb, niso se veliko navzeli, bili so ropa željni, neotesani in sirovi. Boje popisovati, ki so jih imeli med seboj, ni naš namen, stvar je deloma zelo zmedena, deloma pa tudi brez važnosti za nalogo našo. Le prav na kratko hočemo povedati, kako so prišli Turki iz Azije v Evropo, kako so tukaj svojo moč vtrdili, širili in poslednjič postali, kakor nekdaj Rimljanom Hanibal ante portas, vsej Evropi strah in groza.
Pleme Hiungnov ali Turkov v širjem pomenu jo bilo razcepljeno na mnogo kolon, ki so sc pomikala proti zahodu. V desetem stoletji so bila že na obalih rek Amu in Sir ali Oksus in Jak s a rt e.s , ki so iztekate v aralsko jezero. Najzahodniši so bili Oghuzje med imenovanim jezerom in kaspiškim morjem. Ko so poprimejo mohamedanske vere, vzdigne se četa kakih 50000 Tur-činov pod vodstvom Sulejmanovim in zamenja deželo z Armenijo.
Ali tudi tukaj jim je pretesno. Po smrti svojega voditelja odpravi se polovica v malo Azijo, kjer jim selčuški Sultan Alaeddin I. od-kaže kos svetd, ker so mu v vojski krepko pomagali. Dobro so se borili potem zoper Mongole v izhodu in Bizantince v zahodu in njih moč in vpliv je rastel od leta do leta. Po smrti Alaeddina IIL, poslednjega sultana Selčukov, leta 1299 se je tedaj Sulejmanov vnuk Osman I. lahko izklical za neodvisnega gospoda svojega ljudstva, za prvega sultana turškega ali po njem imenovanega cesarstva osmanskega.
Za Urhana I. njegovega sina in naslednika so vzeli Turčini medlim in slabim Bizantincem po vrsti Bruso, Nikomedijo, Nicejo in kraljestvo osmansko je segalo že do Bospora. Ta sultan je napravil redno vojsko: najvažnejše sredstvo za njegove namene, ki so bili razširjenje njegovega še mladega cesarstva in obladanje lepih in rodovitnih dežel unstran Helesponta. V tej vojni si je pa ustanovil poseben oddelek samih krščanskih otrok, četo tako zvanih janičarov. Ti so postali polagoma steber turškemu cesarstvu, tudi strah in trepet vsej Evropi. Urbanove namene so posebno pospeševale zapletene homatije puhlega in skoraj že strohnelega cesarstva bizantinskega. Zaradi cesarske krone so si stale razne stranke v Carigradu tako ljute nasproti, da je sedaj ta, sedaj una na pomoč klicala svojega lastnega sovražnika Turčina. Tako je notranja moč izhodnjega cesarstva pešala in naposled oslabela, turška sila pa od dno do dno rastla. Najbolj potrebno se je zdelo Urbanu, da v Evropi dobi kako trdno mestice, da od ondod osvo-jevalne mreže razstavi na vse kraje. Njegov izvrstni sin Sulejman je bil odmenjen, da izvrši ta naklep. In izveršil ga je na veselje svojega očeta. Le z majhno peščico ljudi se leta 1356. na okornih , s hlodov zbitih in z jermeni zvezanih plavili prepelje čez ozki Helespont ter naglo udari na neki slabo utrjeni grad na bregu, kake poldruge ure daleč od Kalipoli, in ga v oblast dobi.
Tako so so Turki vsodli v Evropi. Odsehmal so napadali okolico in mesto za mestom, dežela za deželo se je morala udati rastoči sili. Ze naslednje leto je padel Kalipoli in vsa dežela do Marice in Erkene jo postala turška pokrajina.
Urhanov drugi sin Murad I. (1359 — 1389) je vestno ravnal po izgledih svojih očetov. Dimotika, Adrianopel, (sedajni Edrene) najtrdnejše branišče bizantinskega cesarstva na reki Marici, in 1362 Filipopel (sedanji Felibeh) tedaj skoro vsa Ruinilija je prišla Muradu v oblast. Dimotika in kmalu za njo Adrianopel sta bila glavno ali prestolno mesto sultano	-----" --j •
skoga, vlaškega, bosanskega, proti zahodu do Albanezov — res mogočen vspeh delovanja še ne desetih let!
Toda vse to je bilo še premalo za dežele željnega Murada. Tudi imenovani narodi so se morali ukloniti zmagovalni sreči nje-govi. Leta 1363. otepe Srbe in njihove zaveznike pri Adrianoplu, 1.1375 vzame jim trdno Niso, kralja Lazara, ki je prosil mini, pa
segalo proti soveru do Balkana
l 
do kraliestva bulgarsfcega, srb-
je primoral, da ga je spoznal kot vladarja, prečejecn davek plačeval in konjikov v vojsko osmansko dajal. Nejevoljno so nosili Srbi ta jarem in o prvi priložnosti so se ga hoteli otresti. Ta se je kmalu ponudila. Murad je imel namreč v mali Aziji opraviti, Srbi to porabijo, zgrabijo za orožje in združeni z Bulgari premagajo 20000 Turčinov, ki so napadli Bosno. A drago so morali plačati predrznost svojo. Ko sultan Azijo ukroti, obrne zmagovalne čete ne-vrske najpred proli Bulgarom. Pri Nikopolji potolče Alipaša bul-garsko armado, car Ivan Šišman Aleksandrovič se je moral velikemu veziru udati na milost in nemilost. Doveden pred M urada si je izprosil življenje, a ne krone in dežele. Bulgarska je prestala * kot država. Sedaj so biji Srbi na vrsti. Knez Lazar zbere okoli sebe Bosniškega kralja Stepana Tvartka, kneza vlaakega, albanskega, hrcegovinskega in drugih zaveznikov. Kar temA jih je bilo na Kosovem polji, pravijo da 200.000 mož. Turška vojska je bila neki samo peti del tako močna ko krščanska. Murad sam in sinova njegova Jakub na levi in Bajesid na desni strani so poveljniki. Na svetega Vida dan 15. rožnika po srbskih virih, po drugin 27. avgusta leta 1389 se zgrabijo. Tri dni je trajala bitva, kteri ne najdeš lahko para, in kdo bi mislil, da se| bode sreča nagnila barbarskemu neverniku! Turki so zmagali. Vsa velikanska vojska srbska je bila do čistega pokončana, knez Lazar ubit in Srbija izbrisana iz samostalnih evropejskih držav! Milo obžalujejo narodne pesmi to nesrečo, ktere je kriva brž ko ne stara slovanska nesloga, vsaj jo pripisujejo nekteri izdajstvu kneza Vuka Brankoviča.
Ali tudi Murad se ni dolgo veselil krvave zmage. Še tisti večer pridere 12 junakov do njegovega šotora in Miloš Obilič mu zabode meč v srce. Ce je bila smrt Muradova vladam sploh všeč, sebični politiki beneške republike ni bila prijetna, ali vsaj hlinila se je tako. Francesco Quirini je prišel sinovoma turškega sultana žalost izrazit v imenu ljudovladinem. Rekel je: „Kakor je republika iskreno ljubila njunega očeta, tako ljubi in je pripravljena ljubiti njegova sinova in državo njegovo ter ga pribrojiti svojim osobitim prijateljem !‘n) Tu vidimo, da sc tudi kristijanska država sprijazni z neverno, če je le srečna in mogočna in če je kaj upati, ob enem imamo pa tudi nekakošno razjasnilo, zakaj je tako nenavadno rastla moč in oholost iz Azijo prišlega divjaka. —
Murada I. je nasledoval njegov sin Bajesid I., zmagovalec na Kosovem polji. Srbi so mu morali plačati davek v krvi in denarji in lahko si mislimo, kako nerad jo nosil ta junaški narod sramotno breme turško, toda sam si ni mogel, drugi mu niso hoteli pomagati, sebično so slovanski knezi skrbeli le sebi ohraniti in oteti, kar je bilo še mogoče. Bosanski kralj Stcpan Tvartko je nameraval napraviti samostalno državo tje do jadranskega morja in proti severu do Donave in Drave. In to je nameraval o času, ko je osmalin korak za korakom osvojeval si zemljo slovansko!
') Rad jugoslovanske akademije III. 1868 st. 95.
Nesrečo svojih bratov Slovanov je hotel obrniti sebi v prid! Res da se je s tem kraljestvo Se nekaj časa ohranilo, a osveti in maščevanju tudi Bosnija ni utekla, njen konec je bil še stra&neji od drugih.
Bajesid je obrnil oči proti severu. Bulgarsko je popolnoma podjarmil, vlaškega vojvodo primoral plačati letni davek, tudi Vlaska je nehala biti samostalna kneževina in mohamedanei so imeli sedaj odprto pot na Ogersko. Kralj Sigmund so toraj vzdigne. Že leta 1387. zbere vojsko, pri kteri je bil tudi Viljem Celjski, tedaj gotovo nekaj Slovencev, in gre proti osmanom in bosanskemu kralju ob Donavi na Bulgarsko. Požge nekaj turških in vlaških čolnov, premaga sovražnika v nekterih majhnih praskah, vzame trdnjavo malo Nikopolje in se vrne potem domu. To razljuti sultana. Zavoljo njegovega žuganja in na prošnjo stiskanega cesarja carigraškega Emanvela sklene Sigmund Bajesida prehiteti in zagrabiti ga. V ta namen povabi kralje in kneze, lcterih je s svojimi četami mnogo prišlo, med njimi tudi Herman II. grol Celjski s Štajerci, morebiti tudi Kranjci, ker na Kranjskem so imeli Celjski mnogo posestva. Sešlo se je kacih 100.000 oboroženih mož, v resnici krasna armada. Komu bi se pač sanjalo, da bode tako žalosten konec storila! Turška vojska je bila neki močnejša in razdeljena na tri kampe. Prvega in druzega kristijani kmalu v beg zapode, ko pa za begočim iskreno dirjaje ugledajo Bajesida s spočitimi izbranimi konjiki, upade trudnim in spehanim vojakom srce ter začn6 begati. Sedaj je postala zmešnjava splošna, težko oboroženim francoskim konjikom ni bilo mogoče ubežati lahkim turškim Sipahi, drug je bil drugemu na potu, in ko še knez srbski Stepan, prisiljeni zaveznik Bajesidov, pritisne, bila je osoda krščanske vojske določena : kristijanje so bili premagani, 20.000 jih je obležalo, blizo toliko vjetih, kralj Sigmund sam s Hermanom Celjskim vred je komaj utekel. To se jo zgodilo pri Nikopolji 28. septembra leta 1396.
Glas te nesrečne bitve je pretresel sosedne dežele, ki so le prekmalu čutile roparske druhali zmagovalnih nevernikov. Bajesid
i'e pri Nikopolji silno veliko ljudi zgubil, besen zarad tega ukaže :oj naslednji dan čez 3000 vjetih kristijanov grozovito pomoriti. Malokdo se je mogel odkupiti, vse druge so gnali v Kalipolje in potem v malo Azijo v sužnost, med njimi Schiltbergera, o kterem kmalu obširneje govorimo.
Pustimo pa za trenutek Bajcsidove trume in oglejmo se nekoliko po avsti’ijskih deželah tedanjega časa. Veselega ni dokaj povedati. Plemenitaši so stali mestom sovražno nasproti. Habsburški vladarji so poslednja varovali, pravice za pravicami dajali jim ter podpirali jih na vsak način. S tem so si naklonili mnogo sitnosti in upornosti mogočnega plemstva, hrepenočega po vedno večem vplivu in obširniši mogočnosti. A tudi v družili ozirih ni bila doba ugodna habsburški rodovini. Cehi, Madjari, Poljaki so imeli svoje kralje, dobrih sto let od Friderika III. (umrl 1330. 1.) sem ni stopil nijeden Habsburščan na cesarski prestol, prva čast
in veljavnost na Nemškem je prišla drugim v roke. Vrh tega so se uprli Švicarji avstrijskim vojvodom, Leopold III. sam je padel v bitvi pri Sempah-u 14. julija 1. 1386. V imenu njegovih štirih sinov je vladal njegov brat Albrecht III. še precej srečno in mirno avstrijske dežele do smrti svoje leta 1395. A ž njim je izginila sloga med sinovi Leopoldovimi, jeli so namreč dežele med seboj deliti in tako toliko potrebno moč slabiti. Vsakoršne roparske drhali so dežele nadlegovale in gospodarile v njih, kakor se jim je ljubilo, upor za uporom je nastajal, zmešnjav ni bilo ne konca ni kraja, kakor se bode v daljnem pripovedovanji dogodeb sleherni do dobrega lahko prepričal.
Tri dni je Bajesid počival na borišču, potem se vzdigne proti Ogerski. Na desnem bregu Donave drvijo zmage pijani in ropa željni Turkomani, Mitroviči nasproti prebrodijo slovensko Savo in kakor povodenj se razlij6 po Ogerski. Cel6 do Bude so dospeli in blizo vse prebivalce ali potolkli ali odgnali.1) Drugi so pridrli med Savo in Dravo. Tako grozno so pokončali in opusto-šili dežele, zlasti Sirmijo, kjer so bili že 1. 1391, pa jih je z nje odpodil z veliko žrtvijo hrabri Ivan Morovički,2) da še mnogo let pozneje skoraj ni bilo ne sledu ne tiru prebivalcev in poprejšnjih lepih mest. Od teh roparskih čet se je brž ko ne odcepila drhal, ki se je spustila ob Dravi dalje in prihrula na dolenjo Štajersko pred Ptuj, prvikrat na slovensko zemljo.3) Mesto si ni bilo v svesti tacega pohoda, sovražniki ga tedaj z lahka izropajo in zapalijo, prestrašene mestjane in deželane z okolice brez posebnega truda polovi in odženž v sužnost, 16.000 duš, mož, žen in otrok z živino	in drugim imetjem	so neki odpeljali seboj, ter nekaj pustili
na Grškem, nekaj tirali	dalje v Azijo.
Ta napad spričuje edini Schiltberger. Kdo je Schiltberger ? Ali mu smemo verjeti? Tema dvema vprašanjema se ne moremo ogniti, ker tu gre za to, da dokažemo dogodbo, o kteri nimamo do sedaj razun omenjenega nobenega druzega poročila. Janez Schiltberger je bil doma v Monakovem. Na klic kralja Sigmunda
*) „(Turci) post (praelium) usque ad Budam Ungariam quasi nudatam habitatore reliquerunt.<‘ Ebendorfferi cliron. austr. apud Pez II. 823.
2) Rad jugoslov. akademije knjiga III. 1868 st. 122.
3) „Vnd als der turckisch kuuig daa volk liess totten vnd uns gefangen
in die obgesclirieben	statt (Adrianopel) geschickt hett	Dornacli	am
dritten tag brach er	vff vnd zog hin gen vngern vnd	fur iiber	das
was8cr , das da ist genant Saw, by eincr statt genant mittrotz vnd
hub ein gantz land vff. vnd zoch dornach in des liertzogen land zu petaw vnd furt mit im uss dem selben land Seclitzehen tusent-
m a n mit wiben vnd mit kinden mit allem iirm gut, vnd g e w a n
die obgenant statt vnd prennt sie uss. Vnd das volk fitrt er mit
im hin, denn ain tail liess er in kriechenlant.11
Scliiltbergers Reisen etc. lierausgegoben von K. F. Neumann. Miin-chen 1859 st. 56 — 57.
v boj zoper splošnega neprijatelja zapusti ko. prav mlad z gospodom svojim Lenartom Reichartinger om rojstni kraj. Pri Nikopolji pride Turkom v pest. Tudi njemu jo pretila smrt, ktero je bil srditi Bajesid vjctim namenil, vendar mladost njegova — bil je namreč še le 16 let star — rešila ga je smrti, a ne sužnosti. Ker je bil pameten in spreten mladenič, vzel ga je sultan med svojo družino. Postal je potem sužen mongolskega kralja Timur a in njegovih sinov, prehodil malo Azijo, Sirijo, Perzijo, Armenijo, Sibirijo in drugo dežele, skusil in pretrpel marsikaj in še le po 32 letni sužnosti se mu je posrečilo, da jo pobegnil s štirimi pajdaši in srečno prišel v domačijo svojo leta 1427. Kar jo mož doživel, videl in slišal, to jo priprosto zapisal in svetu izi*očil,') V tem potopisu beremo na navedenem mestu napad na mesto Ptuj. Sicer poročevalec sam ni bil pričujoč, vender je lahko izvedel popisano clogodbo iz ust tacih, ki so bili priče, iz ust Turčinov, kterih jezik kakor sploh druge izhodne je kmalu popolnoma umel, vjete pa je morebiti še sam videl. Da bi nas liotel nalagati, ne moremo misliti; kteri razlogi bi ga bili pač naklonili k takemu početju? Ker marsiktere reči v obče tako pripoveduje, kakor pišejo drugi pisatelji o njih, velja to boje tudi o napadu na Štajersko. Res, da v tem hipu nimamo razun omenjenega ni enega vira, ki bi potrdil dogodbo pred Ptujem, a tudi ni jednega ne moremo navesti, ki bi nasprotoval oni pripovesti ali omajal resničnost njeno.
Spričano in dokazano po mnogih zgodovinarjih je, da so Turki razgrajali med Savo in Dravo. Verjetno jo toraj, da so jo nelctere čete, ki so še premalo naropale, udrle naprej ob poslednje imenovani reki in planile v deželo , kjer se niso nadjali široko-hlačnih gostov, o kterih so menda celo že mislili, da jih jo velikanska nemšlto-francosko-ogerska vojska Sigmundova razpršila na vse vetrove svetd. Za hrambo zmožnih ljudi pa ni bilo mnogo v deželi. V nesrečni bitvi pri Nikopolji je bilo brez dvornbe precejšnje število tudi Slovencev ubitih, drugi so prišli sovražniku v oblast, in kteri so utekli smrti iri sužnosti, tavali so na begu po neznanih krajih in niso bili še domil. Neprijatelju ni bilo toraj težavno ropati, požigati, ljudi loviti in iz slovenskega Stajerja tirati več tisoč prebivalcev, 'če jih prav ni bilo natanko 16.600, kakor trdi naš popotnik.
Prvikrat so bili tedaj Turki na slovenski zemlji leta 1396., kmalu po nesreči pri Nikopolji. Rodila in vodila jo tega kakor vse poznejše napade želja po ropu in prelivanji krščanske krvi.
x) Potovanje Sehiltbergerovo je bilo mnogokrat tiskano. Na primer: okoli 1. 1550 v Frankobrodu, potom ga je izdal Panzer v „Annalen der altern deutschen Literatur" (Niirnberg 1788. 41); za njim A. J. Penzel Miincben 1813 z obširnim naslovom. Leta 1859 jo v znova priobčil to delo Neumann v Monakovom:	Reisen des Joh. Schilt-
berger itd. itd.. Pred seboj imam poslednjo izdavo.
Posamesne osmalinske drhali so prihrule v nevarovano deželo, požigale mesta in sela in neoborožene prebivalce z vsem, kar so imeli, gonile v sužnost. Iz nekterih krajev so jih sicer hrabro od-podili, toda velik del Rosne tje do Drine, kjer so pridrle do Zvor-nika, vso Sirmijo in Slavonijo, kjer se jim je pri Požegi vdrugič v bi’an postavil Ivan Morovički, spremenilo so vendar le v puščavo."1)
Ilazdjanja in žalosti, ki ga je učinil ta napad, ne opisuje nam neben spominek, kakor v gomili vsi molče. A v duhu nam se kažejo tužne razvaline tam, kjer so malo poprej stale prijazne vasice, lepa mesta: še slišimo mili jok onih, ki so srečno oteli sebe, pa ne svojcev in svojega prebivališča. Se vidimo brezupnost na obličji tistih, ki so na potu v njim se neznano sužnost, iz ktere ni upati rešitve, zlasti otrok je bilo mnogo med njimi. Schiltberger kot priča pripoveduje, da je Bajesid prišedši v Bruso z drugimi vred 60 dečkov poslal egiptovskemu sultanu. Tudi Babilonija, Perzija , Armenija so vidile krščanske otroke in koliko so jih pripravljali za janičarsko službo, ki so jih povile slovenske matere, kdo ve ?!
Sreča Bajesidova jo bila, kakor vidimo, nenavadna. Skoro vse dežele taltraj Donave in grške pokrajine so se uklanjale njegovemu zmagovalnemu meču. Bizantinsko cesarstvo že blezo ni bilo veče ko Carigrad, kjer je životaril njegov poglavar. Misleč, da mu nikakor ne more spodleteti, obleže sultan naposled stari Bizanc, po kterem so hrepenili njegovi preddedje ter leta sem obračali vse mišljenje in delovanje v to, da se ga vendar enkrat polastč. Stiska za obleženo mesto je dospela že visoko, njej se pridruži lakota, konec je pretil romejskemu glavnemu mestu, kar dospč novica: grozni Timurlenk,-) vojskovod mongolski, jo v mali Aziji. Sultan popusti Carigrad in gre nepričakovanemu sovražniku naproti. Na angorski planjavi 20. julija 1. 1402 se je utrnila svitla zvezda Bajesidova. Njegova vojska je bila sicer močna do sto tisoč mož, toda Mongolov je fcilo ko listja in trave. Boj je bil silno krvav in srdit, za Turčine osodepoln, Bajesid Ilderim, to je,
') Zinkeisen’s Geschichte des osmanischen Reiches. Hamburg 1840 I. 315—316.
2)	Ne zastonj pravimo „grozni“, zakaj kar povestničarji pripovedujejo o besnem, nečloveškem trinoštvu njegovem, presega našo domišljijo in ne d& se izraziti z navadnimi besedami. Hoteč Džengiskanovo kraljestvo povzdigniti, razlil so je kakor povodinj po Aziji, kamorkoli je stopil, mesaril je v najstrašnejšem pomenu te besede. Morijam pri Ispahanu 1387. leta, Tus-u 1. 1389., Marneziru , Seraji, Astrahanu, Damasku, Bagdadu in drugod ni enacega v zgodovini stari in novi. Pri oblegi mesta Sistan-a je bil ranjen v nogo, zato ga imenujejo Timurlenk, to je: hromi Timur. Leto 1405. je vzelo to šibo človeškega rodu iz sveti in mongolsko kraljestvo se je razsulo na vse strani kakor posek v pustinak azijatiških. (J, Schiltberger herausgegeben von Neuman v uvodu st. 36—38.)
blisk, pred kterim je malo poprej trepetala Evropa in Azija, prižel
i‘e Timurlenku v oblast,1) vojska je bila pokončana in stolno mesto Jrusa izropano. Osem mesecev po tej dogodbi je smrt rešila Ba-jesida sramotne, nestrpljive ječe.
Po smrti njegovi so se jeli njegovi štirje starejši Binovi prepirati za prestol. Po dolgih krvavih homatijah obvlada slednjič Mohamed L, ter ga leta 1413. izkličejo za sultana v Aziji in Evropi, v glavnih mestih Brusi in Adrianoplu. Dokaj je imel opraviti, da je popravil, kar se je zakrivilo in zamudilo v letih razpara in občne zmešnjave. Pri tem pa poveljniki posamesnih turških čet na mejah niso pozabili slovenskih pokrajin. V jeseni, Valvazor pov6 cel6 dan namreč 9. vinotoka leta 1408., pridere eden teh lakomnih glavarjev s svojo trumo v slovensko marko ali stran in v metliškem okraji razsaja.®) To potrjuje neko pismo od leta 1411. do velikega mojstra nemškega reda, ki je imel v Metliki in Cr-nomlji posestev in cerkov. V njem beremo:	Hišo v Metliki in
župnijo Črnomaljsko so Turki tako razdjali, da ondašnji komptur
E odpore potrebuje."3) Razun Metlike in Črnomlja brž ko ne no-eden kraj ni čutil nevernika, napad leta 1408. tedaj ni imel posebnih nastopkov.
Tudi od naslednjih lot nam viri kaj malo pripovedujejo. Mohamed I. je pridno razširjal svojo moč in svoj vpliv, podonavski knezi in bližnje države so se mu po vrsti uklanjali, samo Benečani so mu bili kos. Premagan na egejskem morji je leta 1416. ž njimi mir sklenil, s Sigmundom pa se ni hotel pogoditi, ampak planil je v Ogersko in plenil in požigal vse tje do posestev celjskih grofov, do nadškofijo juvavske in meje oglejske dežele. Ker je Drava v zgornjem teku mejila nadškofijo juvavsko od oglejskega patrijarhata in ker so imeli celjski grofje največ posestva na slovenski in nekaj na hrvaški zemlji, trpele so zopet največ slovenske dežele med Savo in Dravo. Teodorik, ki nam to pripoveduje, dosedaj še ni našel tovarša, ki bi potrdil ali bolje na drobno opisal dogodbe tega časa.
Ni se tedaj čuditi, da so se jeli gibati in pripravljati na sprejem neljubega gosta. Po smrti bratov Viljema (1.1406.) in Leopolda (1. 1411.) je prevzel vladarstvo Štajerske, Koroške in Kranjske Ernest Železni, poslednji vojvoda, ki je v Korotanu leta 1414. prisegel po starodavni slovenski šegi na kamenenem prestolu pod Kernskim gradom. Na dedne dežele jo skrbno čul ter branil jih
') Da je bil zaprt v železni kletki, kakor beremo po knjigah, je pač le pravlica, ker tudi Schiltberger v soglasji z izhodnimi pisatelji nič ne vč o tem, vendar ne trdimo, da Timur ni bil morebiti mož Bposoben za tako početje.
*) Valv. XI. st. 389. in XV. st. 329.
) »Das hus in der Metlig und die Pfarre zu Tchernombl sind von den Turken furheret, also das derselbe komptur oiner liiilfe pegeret,“ Kozina v Mitheil. d. h. V. F. K. 18(53 st. 35.
pred samooblastjo cesarja Sigmunda in varoval napadov občnega sovražnika. V Ljubljani je bil večkrat, n. p. grudna meseca leta 1405., 1. 1414. pri poklanjanji, meseca avgusta 1. 1421. Ker se mu je poročilo, da so Tui'čini primahali cel6 do Polhovega gradca,') poslal je iz Bolzana soboto po sv. Rešnj. Telesu 1. 1416. deželnemu glavarju Urhu Šenku Ostrvišltemu dva ukaza: 1. naj Ljubljančanje nemudoma napravijo nasipe, okope okoli mesta in obzidje bolje utrdijo in popravijo, ob enem naj pa glavar zahteva od samostanov, farnih predstojnikov, okoličanov in drugih, da svojim ljudem zapovedč, mestjanom pomagati apna, kamna voziti, kopati itd.; 2. plemenitaši in vitezi, ki imajo hiše v Ljubljani, naj v njih ostanejo in dobro v bran postavijo, da zavoljo njih mesto škode ne trpi; kdor to opusti, smejo mestjani z njegovim poslopjem storiti, kar bode potrebno, celo podreti ga, ako bi bilo pravilnosti obzidja na potu.'2) To zadnje povelje meri na one viteze, ki so svoje hiše v mestu popustili, ko jo glas počil, da se sovražnik bliža, in šli na svoje trdne gradove, nekaj ker so bili ondi boljo varni nekaj pa morebiti tudi, ker so se mislili s tem umakniti sodelovanju pri zidanji in vtrjenji mesta Ljubljanskega. Ob enem mu je dal pravico nove mesnice napraviti, šolo pri sv. Miklavžu ustanoviti, potrdil deželno in mestne privilegije, razsojal v tožbah zoper plemstvo večidel Ljubljančanom v prid, kakor se je sploh hvaležnega skazoval udanim in zvestim mestom, trgom in v obče podložnim svojim ter jih osipal s pravicami in svoboščinami.
Leto 1418. si je Turek zopet izbral, da se poskusi s Slovenci, prigrmi namreč na Ogorsko in Štajersko do^Radgone. Tukaj je bila velika, za nas slavna bitva. Nenavadno obširno in na drobno jo popisujejo Megiser in vsi drugi za njim. 20.000 nevernikov oblože imenovano mesto, ki se prav vrlo brani. Nadvojvoda Ernest, poklican na pomoč pa preslab, čaka na pomoč iz dežel. V malo dneh je dospela. Nikola grof Frankopan pripelje 800 hrvaških in 250 kranjskih konjikov; Oton Ehrenfels, dež. glavar koroški 2700 kirasirov in pešcev, njim na čelu so stali Pangracij Ungnad, Wiilting Krajg, Miklavž in Ernest pl. Ditrihstein, Eberhard pl. Kolnic, Viljem in Janez pl. Khevennuller in drugi. Štajerce — 2000 jih je bilo — pripeljejo Vuk pl. Stubenberg, Dietingpl. Emer-berg, Ekart pl. Herberstein3) in Friderik pl. 1 larrach, vojvoda
*) Kje je Richter (Klun Archiv f. die Landesgeschichte des II. Krain
II.	st. 215.) to novico našel, ne vemo. Val. XV. 330 poroča, da so Madjari prigrmeli do Polhovega gradca ter se dokaj „turško“ obnašali.
2) Dr. Klun Diplomatarium Carniolicum 1855 st. 24. štev. 25. in st. 23. štev. 23.
3) O Ekartu Herbersteinu vd njegov sorodnik Ziga v „Familienbuch,< (v Arch. fiir K. ost. Gesch. 1868. st. 310.) edino to , da je leta 1379. podpisal ženitovansko pismo brata svojega Henrika. Gotovo ne bi molčal, da je bil Ekart res pri tej slavni bitvi.
*
Albreht V. pošlje 3000 konjikov in 2000 pŠičarjev J), tem se pridruži še neki gospod Turjaški (kteri ?) z 1000 pšičarji,J); vseh skupaj tedaj kakih 12.0U0 dobro oboroženih mož. S to trumo udari Ernest nenadoma na Turka. Bili so se srdito na obeh straneh. Eberhard Kolnic v pričo Ahmetbega popuca dva imenitna Turčina, hoče sc toraj bog ž njim poskusiti. Toda naletel je, kajti Kolnic ga tako vseka, da se mu kar obilna kri prikaže. To viaevši planejo sovražniki na hrabrega Kolnica in ubili bi ga bili, da ni prišel še o pravem času Frankopan s svojimi, drhal v beg zapodil, Ahmetbega pa zadavil. Sedaj upade turškim vojakom pogum. Spuste se v beg, vojvoda Ernest, ki je bil poprej sam raz konja pal, se ojači, gre za njimi in jili hudo otepe. 12.000 pešccv in 7300 jczdicev, med njimi Ahmetbeg in 16 poveljnikov, obležalo je na borišču. Ta zmaga pa je bila za kristijanc jako draga, 1500 pešcev, 500 konjikov je bilo mrtvih, 300 jih je umrlo v šotoru in tretji del vse vojske ranjen. Gotfrid Ravber, Ditrih Dan-havsen in Viljem pl. Khevenhuller so se žrtovali za domovino. Plen je nadvojvoda tako razdelil, da so eno polovico prejeli stotniki, drugo pa samostani in cerkve, ker v njih se je izprosila zmaga krščanski vojski.:!)
Kakor so dogodbe tukaj popisane, imamo o njih nektere pomislike.
1) Tcžlco, težko je bilo 20.000 Turkov pred lladgono. Tisti čas je imel namreč sultan Mohamed I. mnogo opraviti v mali Aziji, da si je iznova pridobil v poprejšnjih homatijah zgubljena mesta. Ce so bili Turčini res na Štajerskem, zapovedoval jim je le kak mejni beg, ta pa ni nikakor bil gospodar 20.000 mož močne vojske. Bilo jih je morebiti komaj 2000.
2. Ni verjetno, da je bila Radgona tistih dob že tako utrjena in močna, da bi sc bila mogla več dni vspešno braniti tako ogromni sili, kakor tudi to ne, da se jc v tako kratkem času zbralo 12.000 mož jež in peš iz vseli slovenskih krajev.
3. Oton Ehrenfels leta 1418. ni bil več dež. glavar koroški ampak Konrad Krajg. 4)
4. Khevenhullerji ta čas še niso bili plemeniti. O Viljemu, ki je neki padel pred lladgono, ni nič znanega. Janeza Kheven-huller-ja pač najdemo v pismu lota 1400 kot mestjana in prise-ženega moža v Belaku. Leta 1427. ukaže vojvoda Friderik IV. „Khefenhilerju“ mostjanu belaškemu graščino Aichelburg zastaviti5), ta prejem Janez Khevenhuller kot oskrbnik v Vetrovslti
*) Illirisclies Blatt 1831 str. 3. in Liehnovsky: Geschichte des Ilauses Habsburg V. 207.
2) IllirisehcB Blatt 1831. st. 3.
3) Valv. XV. 330 - 331.
4) Hermann Handbuch der Geschichte des II. Karnten I. 124.
•’) Hermann: Geschichte itd. I. str. 136,
blizu Belaka štiri leta pozneje reverzira. Od tega časa se lo jo ta rodovina plemenita.
5.	Število mrtvih osmanov (19.300) se ne veže z množico oblegovalcev, kterih štejejo 20.000 mož, ker potem računu bi jih bilo Te 700 uteklo, če nijeden ni bilvjet. Na prvi pogled se vidi, da vsa pripovest na-to meri, zmago in junaštvo nekterih vitezov več ko treba povzdigovati in slaviti. Ako pa še bolje natanko preberemo zgodovinarje, ki so pisali o bitvi prod Radgono, prepričamo se, da si je njih pripovedovanje z raznimi najmanjšimi nebistvenimi dostavki in spremembami podobno: njih poslednji, poglavni vir je Megiser. ]) Megiscr, prav za prav Kristalnih, po imenu tedaj slovenskega rodu, je zasukal marsiktere dogodbe po svoje, ter olišpal z mnogimi junaškimi deli plemenitih rodovin, kterim se je ravno hotel prilizniti in prikupiti. Pri tem poslu se ni zmenil, je li istina, kar pripoveduje, ali ne, sklicovaje se predrzno cel6 na druge pisatelje, da so mu morali podpirati sebične njegove laži. Kakor o drugih dogodkih, lahko se je zgodilo tudi zastran bitve pri Radgoni.
Povzemimo vse, kar smo rekli, prav na kratko. Napad leta 1418. je bil res, iz trte izvil ga tudi Megiser ni, Valvazor je videl različne to bitvo zadevajoče listine, Krištof grof Frankopan se je 1. 1691 pri sodniji skliceval na junaštvo preddeda Nikole
Eri Radgoni, in nihče mu ni nič oporekal in zgodopisec Volfgang iacij, ki je res da še le 150 let po tej dogodbi živel, kratko omenja, da je Nikola Frankopan vojvodi Ernestu, očetu cesarja Friderika III., pripeljal 1000 lahkih konjikov zoper Turka. 2) l)a so se pa vse posamesne reči prav tako vršile, kakor nam jih pripoveduje Megiser, iz navedenih razlogov močno dvomimo in to tako dolgo, dokler nam jih ne potrdi kako drugo verjetniše pismo iz do-godbam bližih časov.
Kmalu po ravnokar omenjenem upadu je umrl sultan Mohamed I. v Adrianoplu. Njegov naslednik Murad II. so brž leta 1422. loti oblege Carigraškega mesta. Ta pot sicer še ni dosegel namena svojega, vendar mu jo moral cesar Janez razun glavnega paesta in okolice odstopiti skoro vse druge dežele in kraje, ki jih Je ta čas še imel v posesti. Prav tako srečen je bil novi sultan ozir sosedov na severu in zahodu, Vlahov, Srbov, Albanezov, ki so poskušali iznebiti se turškega jarma: užugal in ukrotil jih je, njegovi paše pa so razgrajali po njih deželah. S kraljem Sigmundom je miroval, a ne z Benečani, ki so bili zavoljo kupčije v ogerskih brodiščih in lukah in po otocih njemu kakor naslednikom njegovim vedno na potu. Takrat pa tudi njih otepe, vzame Salo-®ik in 1. 1430. sklene ž njimi sebi ugoden mir. V tem so ropar-Rke drhali turške v enomer napadale Srbijo, Vlaško in Sedmo-
*) Megiser: Annales, Carinthiac (Leipzig 1G12) II. 1082—1085.
2)	Dr. Ilwof: „Die Einfalle der Osmaneu in die Steiermark I.“ str. 29.
graško. Ze leta 1425, kakor piše Tomašič, *) prider6 na Slovensko. Leta 1431 ponovč upad. Bilo jih je neki kakih 8000 roparskih, silno predrznih tičev, kakor jih imenuje vrli Valvazor. Ko divja zver planejo naravnost nad ubogo, slabo utrjeno Metliko. Ilitro iz lesa narejeno mesto obladajo, mlado in staro, možke in ženske pobijejo, cerkve razrušijo, živino in sploh kar je bilo kake vrednosti pograbijo. Potem sc vzdignejo proti Novemu mestu. Kranjski deželni glavar Ulrik Scnk Ostrviški in koroški deželni glavar Štepan grof Montfort s svojim spremstvom sta bila tisti čas ravno v Ljubljani. Ko prvi izvč žalostno novico, skliče plemenitaše domače in koroške v posvetovanje, kako ustaviti se predrznemu neverniku in obleženo in stiskano Novomesto rešiti iz njegovih rok. Sklep je bil, nemudoma udariti nad sovražnika. V naglici zbereta oba deželna glavarja 4000 mož, v treh dneh ugledata Turka pred Novim mestom. Til iiuti Megiser zopet lepo priliko, da se iznebi enega svojih vedno pripravljenih poklonov proti visoki gospodi. Pripoveduje namreč na dolgo in široko, kako je Ulrik Šenk Ostrviški prigovarjal deželnemu glavarju koroškemu, da je prevzel poveljstvo nad krščansko vojsko in kako je potem Štepan Montfort v obširnem govoru, (pri kterem je bii menda Megiser nazoč (!) vojščake vnemal k srčnosti in hrabrosti.
Boj se pričnč, zmaga omahuje, zakaj nobena stran se ne gane ne za ped, naposled vender opešajo Turčini, lccr naši so bili pogumniši in njih topovi so učinili divjakom veliko škodo. Polovica jih je obležala, plen in rop je prišel zmagovalcem v oblast. Tako pripoveduje ta napad kranjski zgodovinar Valvazor2) do-davši v XI. str. 389, da je bil eden najhujših, vendar razun Me-gisera ne navaja nobenega vira ali pisma, s kterim bi potrdil svojo pripovest.
Tudi s to dogodbo, kakor smo jo po starih zgodopiscih ali prav za prav le po Megiseru opisali, imamo razne težave, ktere treba poprej odstraniti, da popolnoma vso verjamemo. Že Valvazorov so-
ijisatelj Francisci opominja, da jc v letni številki pomota in da je klegiser stvar za nekaj let pozneje postavil, kakor se je res zgodila. In res leta 1431. Ulrilc ni bil več deželni glavar Kranjski,
*) V: Chronicon breve Regni Croatiae Joannis Tomasich minoritae, Arhiv. IX. st. 16. beremo: „Anno Dei 1425 venerunt iterum Turche et intrauorunt Bosnam ct Croatiam, et spoliauerunt usque ad marc, Dlamoch , Cetinam, Uernicham (Verhnika?) et transierunt in Carli i o 1 a m (et) G a r i n t a m (?) usque ad aquas gradatas, que vulgo „bile vode1* dicuntur et multum abduxerunt populum.“ Kar zadeva napad 1. 1425., omenja ga le on; Valv., ki je marsikaj posnel iz njega, molči o njem.
2)	Valv. XV. st. 331—334 s podobo bitve pri Novemmestu po popisu Mcgisera Annales Carintliiae II. 1097. Potem ravno tako Aquil. Jul. Caesar1 Annales Ducatus Styriae III. 331; Braun-r v Illirisches Blati. 1831 st. 3. Zinkeisen in Ilammer nič ne vesta o teni napadu.
ampak Jošt Šenk Ostrviški. ') Tudi gledč Štepana Montforta se moti Mcgiser, zakaj zgodovina koroška ne pozna deželnega glavarja tega imena, 1. 1412—1444. je namreč Konrad pl. Krajg opravljal to službo. ")
Napad ravnokar omenjeni brž ko ne ni sanjarija, toda prestaviti ga moramo za dve leti nazaj v leto 1429., ko je bil Ulrik še glavar kranjski. Okoliščin te dogodbe pa tako dolgo ne moremo natanko določiti, dokler o njih drage listine in spominki molče.
Sicer se je pa dežela po tej nesreči o kratkem opomogla, ker je bila 1. 1432. zelo dobra letina. Vagan pšenice je veljal v Ljubljani 13 soldov, kterih je šlo 20 na funt srebni; vagan rži 2, ajde 1 repar; tovor najboljšega vipavca 30 grošev in 12 jajec 1 sold.;1)
Drugo poglavje.
Slov. dežele za časa Ernestovih sinov. — Grofje Celjski. — Cesar Albrehtova nevspešna vojna proti Turkom. — Grofa Celjska in Albreht se dvignejo zoper Friderika IV. — čete prvih naskočijo Ljubljano. — Janez Hunyad.— Bitva pri Varni. — Homatije v avstrijskih deželah. — Mohamed II. vzame Bizanee. Zmaga kristijanov pod Belim gradom. — Janez Korvin in Kapistran umrjeta. — Nove zadrege po silni smrti poslednjega Celjskega kneza Ulrika. — Kralj Matjaž. — Slovani rešijo v Beeu obteženega Friderika IV. — Njegova hvaležnost proti slov. vitezom. — Zbor v Mantovi. •— Kralja Matija in Jurij Podžbrad v srditem boji. — Slov. dežele se pripravljajo na pohod turški.
Po vpadu leta 1429. naši preddedje 40 let niso videli Tur-čina, pozornost je obrnil drugam. Toda nikar ne misli, ljubi či-tatelj, da je v tem času morebiti po slovenskih deželah ljubi mir kraljeval, da se je kupčija vzdignila in cvetela, veda in omika širila se. Vsega tega niči Komaj je sirovi Azijat popustil krvavo borišče, nastopili so drugi in davorije so se pričele iz nova. Izpodkopale in oslabele so slovenske pokrajine tako, da Turek o svojem prihodu tudi potem ni našel niti dobrih trdnjav, niti vojske,
') Vojvoda Friderik starši dovoli 20. marca leta 1429. Joštu Šenku Ostrviškemu in bratu njegovemu Lenartu vse fevde, ki sta jih p o-dedovala po očetu Ulriku. Climel: Gesehichte Kais. Fridrieh
IV.	I. st. 490. — Ce je ta regcst resničen, Ulrik že leta 1429 ni bil več med živimi. Od naslednjega leta je pa ta-le regest: Vojvoda Friderik IV. izroči v Inspruku 17. marca 1. 1430 po smrti Ulrika Šenka Osfrviškega Joštu Šenku, kranjskemu glavarju, fevd Oslrvice. Dr. Golli v Mitth. d. h. V. f. Steiermark VIII. st. 178.
2) Hermann: Handbuch der G. des H. Kiirnten I. str. 301.
3) Valv. XV. str. 334.
in ako jo dosehmal napadal samo dolcnje kraje Štajersko in Kranjsko, bile so mu sedaj okoliščine tako vravnane, aa se je mogel spuščati dalje in daije ter prav samopašno gospodariti po vpo-stošenih pokrajinah slovenskih, česar se poprej ne bil predrznih Res sicer, da so mu sreča in zmage drugod dajale veči pogum, vendar nihče ne more tajiti, da so k njegovi nestrpljivi oholosti in predrznosti veliko pripomogle žalostne razmere v naših deželah, ktere hočemo ob kratkem omeniti.
Desetega rožnika 1. 1424. je umrl vojvoda Ernest Železni, zapustivši razun sopruge Cimburge in dveh hčer sinove Friderika, Albrehta in Ernesta. Poslednji je kmalu šel za očetom v večnost, starejši sin Friderik pa še ni bil 10 let star.
Do leta 1436. je vladani njun varh Friderik IV. Tirolski, potem sta prevzela vkup dedne dežele. Po izgledu svojega očeta se je še isto leto Friderik V. napotil v sveto deželo. O njegovi nenazočnosti se je spremenilo marsikaj, kar je bila pogubljiva iskra poznejšim požarom.
V	savinski dolini je cvetela že leta 1129. imenovana rodovina vitezov Soneškili. Bogate dedšine, imenitne svaščine, sreča v kupčiji in druge ugodne razmere so povzdignile Soneške med najimenitniše v deželi. Friderik iz to rodbine je po smrti grofov Heunburških dobil graščino Celjsko in mnogim gradovom na Kranjskem in Štajerskem je bil gospodar. Zavoljo obširnega posestva njegovega mu podeli cesar Ludovik vMonakovem 11. aprila 1341. leta grofovski naslov s priimkom: grof Celjski. Vedno bolje se je množilo premoženje grofov Celjskih. Po smrti poslednjega grofa Ortenburškega leta 1418. podedova Herman II. vsled pogodbe 1. 1377. obširna njegova posestva. Cesar Sigmund, njegov tast, brž 29. sveč. 1420. s pismom iz Vratislava izroči Celjski rodovini izpraznjeno grofijo ortenburško in sternberško z vsemi gradovi, trdnjavami, kraji, ljudmi, sodnijami, desetinami in davki, kot državni fevd. ') Ti dve groliji ste bili noposrednjo državni, kajti Orten-burški so bili odgovorni in podložni samo cesarju in državi, v posestvih svojih pa so vladali po svoji volji, imeii so tako zvana „jur a regalia“ vladarske pravice, pravico namreč lova, ribštva, gozdne pravice in denar kovati.,J) Kar zadeva kranjska posestva, bila so večidel oglejski fevd, kar so tudi pozneje ostala, zato beremo, da jih je očak Ludovik 6. majnika 1425. 1. grofu Hermanu, 16. avg. 1436. pa Frideriku v fevd izročil. 3)
Celjski grofje so bili todaj, kakor vidimo, slcoro naibogatejši in najimenitniši posestniki na Notranje-avstrijskem. Šteli so nad 70 grajščin po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Hrovaškem in
') Hofschatzgcvvolbbiicber v Gradcu. I. st. 1018—1022 in 1024—1028.
2) Dr. K. Tangi:	,,I)ie Ortenburger in Kiimten“ v „Arcbiv f. Kunde osterr, <3eschichtsquellen XXX“. I. polovica, st. 21 G.
3) Hofschatzgewolbbuclier I. et. 878—879.
Avstrijanskem. Vrh tega so bili v rodu z najvišo gospodo, n. pr. z vladarsko hišo saksonsko, bavarsko, poljsko, bosniško. Friderika II. sestra Barbara je bila oraožena cesarju Sigmundu, in njegov sin Ulrik II. je bil oženjen s hčerjo srbskega kneza Jurija Brankoviča, Katarino.
K vsej presvitli mogočnosti Celjskih grofov manjkalo je le se naslova: knez. A tudi to se jim posreči. Cesar Sigmund povzdigne v Pragi BO. novembra 1436. 1. Friderika, njegovega sina Ulrika in naslednike njegove v kneze z vsemi dotičnimi pravicami. Kaj čuda tedaj, da je ošabnost Celjskih prikipela do vrhunca in da se jo vojvoda Friderik V. vrnivši se iz Palestine uprl početju, ki se je spletlo brez vednosti njegove! Poknežena grofa Celjska in Friderik V. vojvoda so si stali odsehmal sovražno nasproti in to je rodilo slab sad za avstrijske, zlasti slovenske dežele. Hujskanje se je začelo, ko se je krški škof razprl s Celjskimi. Ker ga je vojvoda Friderik podpiral, vzdignel se Jan Vitovec, poveljnik celjski vojski, in kakor hudournik vzame grad Blanken-stein pri Studencu, 2 grajščini v savinski dolini na Štajerskem, Schrottenturn pri Kranji, Kacenstein pri Begunjah, in Mokronog na Kranjskem, samo Lož so dobili vojvodovi. V tem umrje poslednji Luksenburški, cesar Sigmund, najvzdatniši podpornik 'Celjski rodbini, 11. grudna 1. 1437. Krona česlca in ogerska je vsled dedne pogodbe leta 13G4. pripadla habsburški hiši. Avstrijski vojvoda Albreht V., in zet Sigmundov, postal je kralj češki in ogerski in 18. marca so ga v Frankobrodu izklicali za nemškega cesarja. Po skoro 130 letnem prestanku je cesarsko žezlo zopet prišlo k rodovini habsburški. Toda cesarstvo ni bilo mogočno in čvrsto, kakor nekdaj. Novega kralja so čakalo mnoge in hude težave. Največ so mu prizadjali Turki. Sultan Murad II. je namreč prilomastil v Erdelijo. Razun Sibinja so neverniki čisto vse pokončali in pomandrali, pravijo, da so 70.000 ljudi odgnali v sužnost. Srbski despot Jurij Brankovič, sit turške nadvlade, pobegne na Ogersko, izročivši staršemu svojemu sinu trdnjavo Semendrijo. Tri inesece jo je junaško branil, toda poslednjič opešal, ter prostost in oči izgubil. Albreht brez podpore od strani Friderikove pokliče Madjare na boj. Počasno se je pomikala nabrana vojska proti Semendriji, dospela je sicer — a prepozno. Spusti se toraj za sovražnikom v Bosno v lastno škodo, ker tepeni so bili Madjari, da je bilo joj. Sedaj se vzdigne cesar sam. Komaj 24.000 mož je prikoledoval v dveh mesecih. S to armado prekorači Donavo Pri Tiidorev-u in hoče zgrabiti Turčina, ali vojska se plaho razleti na vse vetrove. Žalosten in potrt zarad te in druzih nezgod umrje cesar še le 42 let star 27. vinotoka 1439.1. za mrzlico v Lanzendorfu v požunskem komitatu.
Po njegovi smrti so nastale nove zmešnjave, ker dedič oger-ske in češke krone in avstrijskega vojvodskega klobuka še ni bil rojen. Oporoka cesarja Albrehta je velela, če bode rojen sin, naj mu bode Friderik V. kot starašina varh, njegova mati Eliza-
beta, trije Ogri, trije Čehi, dva Avstrijanca in eden Pražan naj ga podpirajo v vladarstvu, dokler sin ne odraste. Toda stanov po-samesnih dežel nič ni bilo kaj volja, otroka za kralja isklicati. Ogri so se doloma koj jeli pogajati s poljskim kraljem Vladislavom I.; za njega so bili palatin Lovro Hederv&ry, erlavski škof Simon Rozgonyi, drugi plemenitaši, pred vsemi pa Janez Korvin, grof Hunyad, ban mejnega komitata Severinskega. Za Albrehtovega pozneje rojenega sina Ladislava so glasovali ostrogonski nadškof in primas Dionizij Sz6csy, bogati magnat Nikolaj Ujlak, Ladislav Gara, Frankopan in drugi, vsem je bil duša mogočni Ulrik Celjski in njegov siloviti vojskovodja Janez Jiskra. Cehi so začasno volili dva gubernatorja, a tudi mod njimi je bila stranka Ladislavu nasprotna.
V	tem sta se Celjska vojskovala na Ogerskem za Elizabeto, toda nesrečno, prisiljena sta bila primirje skleniti s Friderikom. Friderik IV., ki je leta 1440. rimsko-nemški kralj postal, in njegov brat Albreht sta si bila preveč nasprotnega značaja, da bi se 110 bila prav hudo razprla. Misleč, da mu jo prikrajšal dedovino, kljuboval je zapravljivi Albreht varčnemu in premišljenemu bratu, kjer je mogel. Skrivaj od kraja, potem očitno se je z enako mislečim, visoko letečim Ulrikom Celjskim zavezal zoper vse sovražnike „razun sv. katoliške cerkve, rimskega cesarstva in sv. krone ogerske“. To jo merilo na cesarja Friderika IV., kteremu se prevzetni Ulrik nikakor ni hotel vklanjati.
Na Kranjskem sc začne vojni ples in sicer, ker je bilo do 24. rožnika 1. 1441. sklenjeno pomirje podaljšano do 24. aprila naslednjega leta, v drugi polovici leta J442. Albrehtove in Celjske čete pod poveljstvom Jana Vitovca se lotijo najpoprej Ljubljane. Jurij Apfalterer je mesto tako vrlo branil, da niso nič opravili. Cesar je dal zarad tega zvestemu mostu pravico z rdečim voskom pečatiti, kar je bilo tisti čas posebno poslavljenje. Kranj so zavezniki sicer dobili, a kmalu potem izgubili. Razgrajaje in požigajo po deželi prider6 do Novega mesta, pa tudi tam jim je spodletelo, ker veliko ljudi jim je bilo pobitih. Kralj pošlje Hartmana Turna s precejšno vojsko Ljubljani na pomoč. Sovražnikov sicer ni videl več, ali pri Žavcu jim je pobral voz poln dragocenosti, ki jih je Friderik Celjski iz Šoneške graščine v Stari grad poslal. Vojska je bila tedaj brez vspoha za Albrehta in zaveznika njegovega, toraj se pobota s kraljem Friderikom IV. Prvi je odstopil vse dohodke od dveh let za 6000 gold., in postal glavar nekterih gradov, grofa Celjska pa je cesar poknežil z vsemi pravicami, ki so sklenjeno s knežjo častjo, proti temu, da Celjski branijo in varujejo nadpravice avstrijske. Ob enem napravijo mod seboj dedno pogodbo, vsled ktere dobijo Celjski avstrijansko Istrijo, več grofij in grajščin na Kranjskem in Štajerskem, če zamrje habsburški rod; ako pa ugasne rodbina Celjska, podedovajo Habsburški celjsko, ortenburško in sternberško grofijo. Ulrik Celjski je postal potem kralj 6v svetovalec.
Mir je bil tedaj med kraljem in mogočno hišo Celjsko, ker se je njeni častilakomnosti vsaj nekaj ustreglo. Pri vsej prijaznosti proti cesarju, tlela je pa v prsih Celjskih pokneženih grofov, očeta in sina, še vedno neka sovražna iskra do Friderika IV"., ki se je večkrat, manje ali bolje nevarno zasvetila, leta .1451., in 1452. cel6 vnela v požar očitnega upora.
Poglejmo sedaj nekoliko na Ogersko. Tam ste se stranki še vedno strastno napadali. Da-si je bil novo izvoljeni kralj Vladislav že v deželi, poganjali so se mnogi za mladoletnega Ladislava, sina Albrehtovega, kar je bil vzrok, da se je prelilo veliko krvi. Papež Evgenij IV. hoče konec storiti ogerskim homatijam ter pošlje poslanca v Budo. Kardinal Julian Cesarini je z živo besedo prigovarjal kralju in magnatom, naj se pomirijo med seboj, da se bodo mogli tem krepkejše ustaviti občnemu sovražniku Turčinu. Papež je med tem pisaril do kraljev, cerkvenih glavarjev, naj križarsko vojsko na noge spravijo in s cerkvenim denarjem pomagajo. Prvemu se je posrečilo bolje nogo druzemu, zakaj Ogri so se dali pregovoriti in so vojsko zbirali Ne tako vladarji zapadnih dežel, izgovarjali so se s sitnostimi domd, s pomankanjem itd. Turek jim je bil predaleč. Samo Poljaci in Vlahi so poslali krdela peščev iri jezdecev in tu in tam prosti narod. Proti jeseni se vzdigne vojska, na čelu sta joj bila Janez Hunyad, v bitvah s Hu-siti in Turčini skušeni in slavni junak, in kralj Vladislav sam.
Pri Nisi na bolgarski Moravi se 3. nov. 1443 vname hud boi. Navidezni beg Korvinov ugonobi Mohamedance, 2000 jih je obležalo, 4000 so jih vjeli. Kralj in Ilunvdd se obrneta sedaj proti Traciji. Veselo so jih sprejemali Slovani, zlasti Poljake, kterin jezik so umeli in spoznali jih kot rojake istega močnega stebla slovanskega. Pač niso mislili, da bodo ti rešitelji kedaj njih tlačitelji!
Balkanski sneg in zima jim ni pustila dalje, napotijo se toraj proti domu. Nepopisljivo je bilo veselje zarad zmage. Vse države so bile po koncu in ploskale, da sedaj bije zadnja ura turškemu polomescu. Benečani, Genvezi, papež, vojvoda burgundišlci ponudijo ladje. Dogovore se, naj gre vojska kar naravnost proti Carigradu in ondi združi se z grškim cesarjem Janezom, kneza D rak ul in Brankovič bodeta pritisnila s četami svojimi. Hunyddu se ves ta načrt zdi nekaj prenapet, toraj sklene z Muradom II, ki je imel res v Karamaniji opraviti, meseca julija 1. 1444. v Sce-gedinu pomirje na 10 let. Pogoji so bili ti-le: Srbijo in Ilrcego-vino dobi Jurij Brankovič nazaj , trdnjave v posesti turški izroč6 do 1. septembra Madjarom, Vlaška ostane pod ogersko nadvlado, za vjetega Mahmuta Oelebi prejmejo 70.000 cekinov. ‘) Rosnično ugodno in častno pomirje! Ali na 10 let sklenjeno trajalo je komaj toliko tednov. Vlade in pred vsemi kardinal Julijan so sedaj vse kriplje tiščali v Vladislava, naj vendar tako ugodnega trenutka ne zamudi, zakaj Helespont je krščansko brodovje že pre-
J) Majlath II., str. 220.
preglo, grški cesar komaj pričakuje potrebne pomoči, sultan ima mnogo posla z nemirno Azijo, leto 1444. bode pokopalo turško mogočnost in naposled ni vezan na storjeno pogodbo, ko gre za više namene. Huny&da, ki se je obotavljal, pa so vabili z obljubo, da bode kralj bolgarski, ako še enkrat prime za orožje. Take in enake besede in zadnja sreča oslepi ogerskega kralja. Zanašajo se na obetano obilno pomoč raznih vlad in podonavskih knezov, prelomi mir in stopi s 24.000 vojaki v Bolgarijo. Toda glej! knezi ga zapuste, krščansko brodovje podkupi turško zlato, da popusti Helespont, in 100.000 nevernikov prigrmi nenadoma iz Azije ter se ustavi na močvirju pri Varni. Korvinov izvrstni vojni načrt ni zmogel zoper silno množico nasprotnikov. Mladi kralj se iskreno zakadi med-nje in najde prerano smrt. To zbega njegove vojščake in vsa Korvinova hrabrost ni mogla odvrniti nesreče. Ogri so bili premagani, kralj Vladislav ubit, kardinal Julijan vsmrten na ladiji, na kteri se je hotel rešiti čez Donavo, Hunvtld sam je prišel Vlahom v pest. To se je zgodilo 10. listopada 1. 1444. Osode-polna je bila ta bitva za podonavske dežele, osodepolna za ogersko zgodovino.
Štiri leta pozneje zopet vidimo Korvina proti Turkom. Na Kosovem polji — žalostnega spomina — zgrabijo se.' A tudi sedaj krščanskim borivcem sreča ni bila mila. Kakor pri Varni, morali so bežati in poveljnik Hunydd sam je prišel Brankoviču v oblast. Sicer je bil kmalu izpuščen in lahko bi se bilo z združenimi močmi kaj vspešnega storilo zoper splošnega sovražnika, toda vse dobre namene tega ali unega so ovirale nesloga, osebno mrzenje in po-
fubljiva sebičnost ogerskih prvakov, obotavljača Friderika IV. in rezznačajnega, omahljivega kneza Brankoviča, kar naj sledeče nekoliko razjasni.
Friderik IV. še vedno ni hotel izročiti niti krone ogerske niti varovanca svojega Ladislava, da-si so ga po smrti poslednjega Jagelona Vladislava kot kralja tirjali iz varstva. Na Oger-skem se je med tem 5. rožnika 1. 1446. Janez Korvin, slavljeni ljubljenec naroda ogerskega, izklical za gubernatorja. Na Češkem je zvonec nosil Jurij Podebrad. Sam utralcvist vedel se je v verskih zmešnjavah, Iti so jih zasejali Hus in tovarši njegovi in ki so mnoga leta grozno pretresalo češko in sosedne dežele, tako modro, da si je pridobil zaupanje in spoštovanje pri visokih in nizkih in da ga naposled 27. aprila 1. 1452. izkličejo za gubernatorja češkega. Tako ste se Ceska in Ogerska korak za korakom odmikali od svojega kralja Ladislava, kterega so pa na videz na vso moč tirjali od Friderika IV. Še nevarniše je bilo na Avstrijan-skem. Tam so se stanovi — vedno nepokojni Ulrik Celjski in lakomni Bavarec Ulrik Eizingcr na čelu — kar očitno ustavili vladarju svojemu. V Wiener-Neustadtu so oblegli Friderika IV., in da ne bi ga bil pozneje toliko imenovani korenjak Andrej Baumkircher rešil, sramotno bi ga bili vjeli. Prisilili so naposled cesarja 4. sept. 1452. 1., da je mladega kralja izročil stricu njegovemu, Ulriku
Celjskemu. Sedaj je bil častilačni pokneženi grof na konji. Postal je prvi svetovalec Ladislavov, prav za prav vladaril in gospodaril jo sam, kakor mu je bilo drago. Okoliščine mladega kralja niso bile kar nič prijetne. Od ene strani je pritiskal denarja željni cesar tirjaje odškodovanje za trud pri varstvu in krono ogersko še zmirom pri sobi držeč. Od druge strani so bile razmere na Ceskem in Ogerskem prav malo ugodne novemu vladarju.
V	prvi deželi verske razprtijo še niso bile vravnane in gubernator Jurij Podebrad komaj pridobljene visoke časti in oblasti ne bi bil rad zopet druzemu oddal. V drugi se je Hunydd sicer odpovedal gu-bernatorstvu, a dobro je vedel, da dežela brez njega ne izhaja. Ladislav je njegove zasluge priznal, povzdignil ga v grofovski stan, dal mnogo posestva. Janez Korvin je postal glavni ali prvi kapitan in sin njegov Ladislav ban hrvaški in dalmatinski in kapitan „v gorenjih krajih".
Samovoljno vladarstvo mogočnega grofa Celjskega je imelo le kratko življenje. Premeteni bogatinee Ulrik Eizinger ga je izpodrinil. Razkačen je ponižani grof divjal ko lev in koval hude naklepe zoper svoje sovražnike. A tudi lakomni Bavarec se ni dolgo veselil milosti kraljeve in ljudskega nagnjenja. Tisti Dunaj-čanje, ki so Celjskega pred komaj dvema letoma zasramovaje iz mesta zapodili, sprejmejo ga leta 1455. z velikim veseljem in krikom. Ladislav sam si je želel bogatega strica nazaj, ker na Ogerskem se mu ni zdelo varno, zakaj „dežela je Korvinova". Tudi je štirnajstletni mladeneč potreboval krepkega moža pri vladanji različnih in nemirnih dežel, da-si je bil za svoja leta kralj sila pameten in moder. Knez Ulrik je že poprej pokazal, da mora le njegova beseda veljati, vendar je bil še dokaj zmeren, ali sedaj je struno ostro napol. Sosebno na starega nasprotnika, ogerslcega kapitana Hunyada, jo pomeril. Njega je hotel ugonobiti, naj velja, kar hoče. In to ga je pogubilo.
Tako se je tedaj godilo v avstrijskih deželah. Zmešnjave in homatije brez konca in kraja so razjedale nesrečne pokrajine, ko doide kakor strela z jasnega novica: stari Bizanec jc padel v turško oblast. Junaško se je branil Konstantin XI., toda brez vnajne pomoči je omagal in s smrtjo njegovo je po več ko tisočletnem obstanku 29. majnika 1. 1453. propadlo izhodno-rimsko cesarstvo za vselej. Kmalu se jo zasvetil vrh najkrasnejše cerkve carigraške sv. Sofije turški polomesec in prevzetni zmagovalec sultan Mohamed II., Muradov naslednik, izustil ošabne besede: »Kakor je le cn sam Bog v nebesih, mora biti tudi na zemlji le en gospodar. Vse se mora poloraoscu uklanjati".
Pad Carigrada in žuganjo sultanovo osupne zahodne vladarje hi plašno premišljujejo: Kaj bode? „Premišljujejo" pravimo, zakaj k zložnemu, junaškemu delovanju manjkalo jim je tudi v tem prevažnom trenutji potrebne krepke volje in edinosti. Beremo sicer, kako je Timotej Veroneški, kraljev kancelar, brž po nesreči Carigraški izdal pismo, v kterem poziva vse laške vladarje, naj
mahoma udarijo nad Turka, ') toda njegov poziv je bil glas vpijočega v puščavi. Bolj srečen je bil Jurij Brankovič. Njemu je sporočil suljtan: „Dežela, ktero vladaš, ni tvoja, ampak Lazarjevega sina Stepana, toraj moja. Tvojega očeta Vuka delež in Solijo ti odstopim; ako se braniš, pridem nad-to,“ Bežal je tedaj na Ogerslto na pomoč klicat Korvina. Mohamed II. pridcrc v tem v Srbijo s silno vojsko in odžene blizo 50.000 ljudi, ki jih deloma v sužnost razdeli, deloma okoli Carigrada naseli, Firusbega z
32.000	možmi pustivši pri Kraševcu na srbski Moravi. Hunydd in stari Brankovič združena planeta na Firusovo vojsko, ter jo dobro otepeta, tega vjameta in mesti Piroto in Vidin zapalita. Ivo so sultan vzdigne in Korvin vrne domu, ponudi srbski knez, da vsaj nekaj otme, 30.000 cekinov na leto. Sultan s tem zadovoljen, sklene mir. Prav tako je storil z Benečani, ki so mu morali davek plačevati za posestva svoja v Albaniji. •)
Ne dolgo potem je glas počil, da sultan silno vojsko nabira proti Belemu gradu. Zopet so bili vladarji v trepetu. A posve-tovaje se o tej zadevi v Budi in VViener-Neustadtu pokazala se je stara nesloga in vnemarnost. Osemdesetletni papež Kalikst III. je mogočno klical krščanskemu svetu: na noge! Starček Kapistran s kardinalom Janezom Karvajal-om je prehodil Avstrijo, češko, Moravsko, Slesko, Nemško in pridigal z gorečo besedo vojsko zoper nevernika.'1) Tudi cesar Friderik se je ojačil. Poklical je vFranko-brod kralje in vladarje, da dovolijo pomoč poslati stiskani Ogerski. Njegov tajnik Enej Silvij Pikolomini, poznejši papež Pij II., navdušil je v izvrstnem govoru vse tako, da so smrt in pogin prisegli občnemu sovražniku, da so splošni davek, velikansko vojsko obljubili itd. Ko je pa veljalo, pogoditi se, kako naj se zvršijo ti lepi sklepi, glej stara pošast sebične nesloge! Poslanci se še o tem niso mogli zediniti, kje bodo sedeli v zboru pri posvetovanji! Nemčija že tistih dob ni marala za dežele, ki jih je Turek teptal.
Kapistran zbere tedaj sam 60.000 kristijanov raznega stanu ter združi z vojsko HunyiUlovo. Oba gresta obleženemu Belemu
fradu na pomoč. Korvinov sin Ladislav ga je težko branil, Turov je bilo namreč ko listja in trave, pravijo da 150.000 mož in več ko 300 topov. Meč v rokah junaškega Hunydda in križ v rokah za vero gorečega samostanca Kapistrana popolnoma stereta turško moč 22. julija 1. 1456. Divje so božali neverci, 50.000 jih je poginilo, sultan sam ranjen. Plen je bil velik, veselje neizmerno. A ni sreče brez nesreče. Dobrih 14 dni po sijajni zmagi, pri kteri je bila pomoč Božja očitna, umrje veliki Janez HunyadKor-
’) Sitzungsberichte der VViener Akademie leta 1850 str. 433.
tt) Hammer: Geschichte des osin. Reiehes II. st. 10—12.
3)	Tudi v Ljubljani je bil 1. 1454. in euekrat v farni cerkvi pridigal. (Richter v „Archiv f. die Landesgoschichte des IlerzogtliumB Kram" II. st. 229).
vin in za nekaj tednov 23. vinotoka gre za njim v večnost junaški Kapistran.
Važnih nastopkov vendar ni imela zmaga pod Belim gradom, da-si je bila tako slavna za kristijane, zakaj, kar nič ni ustavila Turčina na zmagovalnem potu. Najbolje ugodna jo bila menda Ulriku Celjskemu, ker ga je rešila mogočnega nasprotnika IIunyada, izpraznivši stopinjo, po kteri je že dolgo hrepenel: v Futaški skupščini ga res izvolijo njegovi privrženci za kraljevega namestnika na Ogerskcm. Potem krene brž s kraljem proti Belemu gradu polastit se te trdnjave, a tam je smrt čakala poslednjega grofa Celjskega. Stranka Hunyadova je planila nad njega in posekala ga dne 8. novembra 1. 1456. ‘) Kralj Ladislav poprej obetaje milost morivcem, zapove potem staršemu sinu Huny&dovemu Ladislavu, branitelju Belega grada, glavo odsekati, mlajšega Matija jo seboj vzel in pozneje Juriju Podčbradu izročil. Ogerska je bila skoro izgubljena.
Obširna zapuščina celjskih grofov jo bila vir hudih prepirov in bojev, ki so zadeli največ slovenske dežele. Cesar Friderik IV., češki in ogorski krni j Ladislav, nadvojvoda Albreht, vojvoda Sigmund, goriški grof Janez in drugi — vsak je nekaj tirjal. 2) Vsled dednih pogodeb 1. julija 1. 1433. iti 10. avg 1443. 1. je bil Friderik IV. pravni dedič celjske, ortenburške in stern-berŠke grofije. Jel se je izpočetka mirno pogajati s služabniki celjskimi. Kapitanu Vitovcu se ve da moral se je najbolje prikupiti. Dal mu je nekaj v denarji, odstopil grajščino Štcrnberg pri Belaku ter ga v plemeniti stan povzdignil. Oskrbniki so bili še precej voljni, tako jo oskrbnik Starega grada prišlemu cesarju koj izročil celjsko grajščino in prav tako so storili ostali, le Soneški, Mehovski, Radolški in nekteri drugi so potegnili z vdovo celjskega grofa Katarino ter niso cesarju nič hoteli odstopiti. V tem pride povelje od kralja Ladislava v soglasji z vdovo do celjskih oskrbnikov, da posestev in gradov celjskih nikomur ne smejo izročiti, kakor edino le njegovemu pooblastencu. Brez ozira na ta ukaz je cesar napeljal, da mu 16. svečana 1. 1457. v Gradcu zbrani razsodniki celjsko zapuščino prisodijo. :l)
Jan Vitovec boječ se, da ne izgubi posestva svoja naOger-skem, ako vse tako z lahka cesarju prepusti, zbere skrivaj vojaško četo in plane tako nenadoma nad cesarske, ki so bili ravno v Celji, da je cesar sam komaj utekel v Stari grad, spremstvo, pi-sarnico in dragocenosti pustivši Vitovcu in njegovi trumi. Osem dni so oblegali cesarja v gradu, a predno prihiti pomoč, odide Vitovec. Oprosteni Friderik IV. udari sedaj z vojsko na Kranjsko skozi Ljubljano, Kranj, kjer je bil 11 —13. junija, naravnost nad
') A. G. Supan: Die vier lctzten Lebeusjalire de s Grafen Ulrich II. von Cilli itd. VViun 18G8. str. 100.
*) J. Orožen: Celjska kronika. V Celji 1854. str. 92.
3)	Areh. f. K. ost. Goschicktsquellen. XI. st. 144.
Radolico. Predno se še ta udd, hiti cesar proti Belaku 17. rožnika, naskoči Sternberg in ga ražruši do tal. Ta čas pa Vitovec ni rok križem držal. Pridrl je s svojimi ljudmi na Kranjsko, Škofjo loko požgal, ‘) Kranj užugal, naposled polastil se Radolice, ktero je cesarski poveljnik Gašpar Lamberg zapalil in popustil. Obnašanje celjske druhali se menda ni prikupilo deželanom, ki so se držali bolje svojega vladarja nego tujca, toraj se je jela dežela gibati. Nič dobrega sluteč vrne se Vitovec skozi Trojano urno na Štajersko. Poprej so pa še, kakor Valvazor spričuje, srditi slovenski kmelje njegove čete priTrojani dobro oklestili. Cesarski zopet obležejo kadolico, celjska posadka se je morala udati, mestno obzidje je pa bilo razrušeno. Ko se je Friderik IV. še mudil na Koroškem, dosnč novica, da je kralj Ladislav 23. nov. 1. 1457. izdihnil mlado dušo. Vdova Katarina je bila skoro prisiljena, pogoditi se s cesarjem. To se je zgodilo 15. decembra. Vse gradove, zemljišča, podložne itd. razun krške grajščine je prepustila cesarju, ki jej je obljubil na vse žive dni letnih 2000 u vinarjev dajati.2) Pozneje so je grofinja Celjska odpovedala še temu posestvu in šla v Dubrovnik v samostan, drugi hočejo, da je živela pri svoji sestri Mari, vdovi sultana Murada II., v Jasovi, blizo goro Atoške. 3)
Pravda zarad celjske zapuščine je bila tedaj srečno dognana za habsburško rodovino, a smrt Ladislavova je bila seme novih homatij, šlo je namreč za dva izpraznjena prestola kraljeva: oger-skega in češkega. Mnogo se jih je oglasilo za-nju. Največ se jo blezo nadjal Friderik IV., da se bode kaka stranka na Ogerskein za njega potegnila, ker vedno je še imel ogersko krono pri sebi shranjeno. Jan Vitovec, izkušeni vojskovodja celjski, jo bil kakor nalašč za njegove namene. Ubogi češki plemič je postal grof zagorski, baron šternberški in ban hrvaški. Frideriku IV. so želje niso izpolnilo. Madjari so 23. januarja 1. 1458. mladega Matija IIunyMa izklicali za svojega kralja. Podčbrad sam mu je to novico naznanil in ob enem svojo hčer Katarino v zakon mu ponudil nadiaje se zvestega, veljavnega zaveznika, 2. marca pa se
1'e dal voliti češkemu narodu za kralja. Tako ste prišli dve svetli :roni drugima na glavo, Friderik IV., nadvojvoda Albreht VI. in Sigmund so se med tem prepirali za to, kar jim jo bilo ostalo!
Slednjič so se vendar porazumeli. Friderik je dobil dolenjo Avstrijo, Albreht gorenjo, Sigmunda sta z gotovino potolažila. Toda mir ni trajal dolgo. Albreht ni miroval. Ril in ril je tako dolgo, da 1. 1461. bratu svojemu Frideriku vojsko napovč. Vso gnjusne prizore te bratovske vojske opisati, tukaj pač no more biti naš namen.
’) Ker je bila Škofja loka lastnina Frižinskili Škofov, pač ne vemo razloga, zakaj so se Celjski lotili tega mesta, tudi Valvazor (XV. st. 3G0) nam ga ne povd.
4)	Arch. f. K. oster. Gesch. XI. st. 148.
Hammer: Gesch. des osm. Reiches II. st. 31.
Le toliko omenimo, da so uporniki cesarja, ki se je v tem zvezal s češkim kraljem, v dunajskim gradu oblegali devet tednov, da je vrli Baumkircner dirjal v Prago po pomoč, da sta res češki kralj Jurij in njegov sin Viktorin prihitela z veliko vojsko pred Dunaj, da sta 4. decembra 1. 1462 ukrotila puntarje in obleženega cesarja rešila. Pri tej priložnosti so zlasti kranjski in štajerski gospodje s slovenskimi oddelki pokazali udanost svojo do habsburške hiše. Lepo število se jih jo pridružilo armadi češki. Tu so bjli Turjaški, Hohemvarti, Apfaltcri; Lichtenbergi, Gallenbergi, Črnomaljski, Lambergi, Semeniči, Herbersteini, Štubcnbergi, Puhheimi, Jan Vi-tovec in mnogo druzih. Posebno Kranjska dežela je smela biti hvaležna cesarju, ker ni minulo tega leto in dan, ko jej je bil izkazal imenitno dobroto, da je ustanovil škofijo ljubljansko. A tudi tega znamenja djanske udanosti kranjskih prebivalcev ni prezrl hvaležni Friderik IV. Izboljšal in olepšal jo deželni grb kranjski, da je poprečnica čez orla odsehmal smela biti zlata in da je višnjevi orel dobil mesto prejšnjega vojvodskega klobuka cesarsko krono. ') Poleg tega je ustanovil za Kranjsko in slovensko stran tri nove častne službe dednih maršalov, miznikov in točajev. Prvo je podelil Janezu, Juriju in Viljemu, bratom Turjaškim, s pismom 5. januarja 1463. 1., ker so se za osvobodenje cesarjevo hrabro obnašali. '4) Vrh tega jim je dal 28. svečana istega leta pravico, da si smejo v Sumberku na Dolenjskem grad in trdnjavo zidati. 3) Službo dednih miznikov so prejeli Andrej Hohemvarter in njegovi nasledniki tudi v zahvalo, aa se je Andrej pred Dunajem za vladarja tako vrlo vojskoval, da je bil „skoro ranjen". Tudi ta podelitev je od 5. januarja.4) ^Dedni točaji naposled so postali viteza Jurij in Gaspar, brata Črnomaljska, in potomci njuni v drugi polovici leta 1463. 5)
Zlobni Albreht je dobil na 8 let dolcnjo Avstrijsko proti temu, da plača na leto po 4000 gold. Pravega miru pred njim vendar ni bilo, dokler ni uinrl 2. dec. 1463 leta. Za Friderika IV. so se tedaj razmere na bolje obrnilo, se vo da ne za dolgo časa; v oni nestanovitni, zmedeni dobi kaj tacega skoro ni bilo mogoče.
Pri tej priliki ne bode napačno, ako se nekoliko ozremo na cesarjevega tajnika Eneja Silvija, tri leta tudi škofa tržaškega, ki je postal papež z imenom Pij II. Ta neutrudljivi cerkveni poglavar so je na vso moč prizadeval, da bi sklical krščansko vladarje v posvetovanje o turškem vprašanji. Z veliko, veliko težavo je v Mantovo
‘) Valv. X. st. 297.
*) Valv. X. str. 298.
3) Muchar: Gesch. des Herzog. Steim. VIII. st. 33.
4)	Arch.	f. K.	ost. Gesch.	XI. st. 161.	Dedni mizniki	kranjski	so
tedaj	še le	od leta 1463.	začenši.	Plemeniti	Krajg	so	bili	koroški mizniki. Primeri sestavek:	„Cesar	Leopold	I.	v	Ljubljani"	v
(Koledarju Matice Slov.	za	1869. 1.	str. 43.)
5)	Areh.	f. K.	ost. Gesch.	X.	st. 405.
privabil laške vladarje, iz vnanjih dežel pa le poslance. Friderik IV. je domd ostal vkljub pozivom papeževim, češ, da ima v svojih deželah dovolj opraviti. Zborniki so se jako složno in polagoma shajali in donašali nič ko tožbe. Papež posreduje in prigovarja na vso moč, da ne bi težko pričeto delo splavalo po vodi. Naposled obljubijo nazoči Lahi desetino od duhovstva, dvajsetino od judov in tridesetino od svetnih prebivalcev. Nemci dovolijo 30.000 pešcev,
10.000	konjikov, vojvoda burgunški obeta 4000 peš in 2000 jež. Za poveljnika je Pij II. priporočal cesarja samega, a počasni Friderik ni bil mož za to. ’)
V sladki nadi, da je vendar nekaj dosegel, govoril je papež k sklepu navdušeno tako-le: „Benečanje ne bodo potem hoteli zaostati za preddedovi, ki imajo tolikanj zasluženja za krščanstvo. Isto upamo od Francozov, bpanjolcev in Portugalcev. Poljaki, zaradi Moldave mejaši turški, se gotovo ne bodo obotavljali, svojo reč braniti, Čehe dobimo za denar .— kdo sm6 pač še dvomiti, da tako sile ne premagajo Turčina, zlasti če ga Skanderbeg v Albaniji in Armenci in Ivaramanci v Aziji nadlegujejo? Pojdite tedaj in povejte domA, kaj smo tu v Mantovi sklonili in opominjajte gospode svoje, da o pravem času .store, kar se jo tukaj obljubilo"! 2) Po iskrenih teh besedah sodil bi človek, da naslednje leto nobenega Turka ni bilo več v Evropi, toda grozno bi se motil, zakaj besede so ostale le besede, krščanski vladarji jih niso spremenili v djanje. Vendar je pogumni papež pod križevim praporom zbral okoli sebe krščansko množico ter vzdignil so ž njo in beneškim dožem proti zapriseženemu neprijatelju, a nemila smrt ga jo v Jakinu 6. rožnika 1464. 1. prerano dohitela.
V avstrijskih deželah se jo med tem vnel zopet hud boj. Izvoljeni kralj ogerski Matija Korvin je namreč hotel biti kronan, toda Friderika ni bila volja iz lepa oddati krono, ki je bila še vedno v njegovi oblasti. Kralj Matjaž, kakor ga narodno pesmi imenujejo, z vojsko cesarja prisili, da jo je prepustil proti obljubi, da po smrti Korvinovi brez otrok Friderik IV. in njegov 22. marca 1. 1459. rojeni sin Maks njega nasledujeta. Prijazniši io bil cesar proti češkemu kralju ter ga potrdil in skrivaj zvezal se ž njim zoper Matjaža. Toda to ni trajalo dolgo. Ko namreč Pijev naslednik ostri Peter Barbo kot papež Pavl II. 1. januarja 1467. 1. Podčbrada za krivoverca izkliče, izobči in križarsko vojsko zoper njega oznani, popusti Friderik Podčbrada, s ktorim sc je le hinavsko sprijaznil, in postane mu tako hud nasprotnik, da so njegovi poslanci v zboru Norimberškem neki izustili, raji udariti na krivoverca češkega nego na starega sovraga turškega. Kakor se ie devet let prej z Jurijem združil zoper Matjaža, tako se jo 3. nov. 1. 1468. oklenil tega zoper češkega kralja obljubivši mu cel6 krono
*) K. Haselbach v knjigi zgodovinskemu društvu Kranjskemu posvečeni:
„Die Tiirkennoth im XV. Jahrhunderte11 Wien 1864. st. 39.
Schmid: Geschichte der Dcutschen VI. st. 271.
Češko, ki je še sam ni imel in ki bi je tudi ne bil dal, ako bi jo bil imel, ker pozneje se je kesal, daje sploh to obljubo storil. Ogerski kralj se da sleanjič papežu preslepiti, da se res vzdigne zoper svojega svaka in dobrotnika Podfibrada. „Bodi-si zoper Cehe, bodi-si zoper Turke" pisal je papežu „vselej je Matjaž in madjarski narod pripravljen tebi služiti.“ In krvava morija se je začela na Ceskem in trajala do 1. 1471. Vse njene okolnosti opisovati nas bi predaleč odstranilo od pravega predmeta, tedaj naj bode samo toliko rečeno, da so se v tej vojski doprinašale grozovitosti, kakor bi se jih straš-nejših ne bil izmislil zakleti krščanski sovražnik, divji Turek.
Kristijanski vladarji so se ali vojskovali med seboj ali druge sebične naklepe drug zoper druzega kovali, Mohamed II. pa je ta čas pridno razširjal svojo moč. Ukrotil je onemoglo Srbijo, podjarmil razun nekterih beneških luk skoro ves Peloponez, odpoaivši ali umorivši kneze klasičnih pokrajin Lakonije, Ahaje in Atike, vzel mesto Sinope na izhodnjem bregu Črnega morja, razdjal cesarstvo Trapezunt s cesarsko rodbino vred, zapodil vlaškega trinoga Drakula, nadvladal otok Lesbos. Bosna je postala turška drajna, njenemu kralju je meč vzel življenje in deželo in Hercegovina je bila prišteta turškim provincijam. Edini kralj Albanije in Epira, slavni Skanderbeg, bil je kos mogočnemu sultanu do smrti ter je 3C let junaško, odvračal od dežele svoje turške navale. *)
Štirideset let so vživale slovenske pokrajine mir pred Tur-činom. Kaj se je pa v tem dolgem času storilo, da se v okom pride protečim napadom oholega Azijata? Ne moremo tajiti, da se je njih vladar Friderik IV. prizadeval na vso moč izboljšati jim žalostno stanje, vzlasti v bran postaviti jih zoper nove vpade, ki so bili skoro gotovi, a izostali za toliko časa, da se je Turek drugod dobro zastavil, da bi se potem toliko vspešniše mogel lotiti roparskega svojega posla. Toda Friderik IV. zapleten v tolikošna prizadevanja in skrbi zarad lastnega prestola, poleg tega počasen v izvrševanji čvrstih djanj, v dosego vsacega namena tolikanj potrebnih, in vrh vsega tega tudi no malo skop v okolnostih, kjer se s srebrom urno mnogo dovršuje, pač ni imel lastnosti za to potrebnih. Valil je bremena le na posamesne dežele. Te so morale turski davek plačevati, vojščake izdržavati, mesta in trge utrjevati. Kedar pa je prihrul sovražnik, morale so se same braniti in škodo, ki ni bila majhena, povse same trpeti. Da so nadloge in britkosti prikipele do vrha, razsajale so po deželah sedaj Celjske sovražne čete, sedaj iz vseh krajev sveta stepeno druhali ogerske. Naposled so se vzdignili celo nezadovoljni podložniki zoper gospoda svojega, kar je splošno revščino in zmešnjavo še bolje zmedlo.
Cesar Friderik IV., miroljubni imenovan, nameraval je namene svoje doseči na dolgem potu zborniških obravnav. Ta pot je v nevarnih, burnih časih, ko je treba krepkega in hitrega delovanja, malo vreden, včasih celo škodljiv, kar se je pokazalo pre-
') Hammer II. st. 95.
očitno v dobi, o kteri govorimo. Toraj vidimo, kalco se za časa Friderika IV. shod vrsti za shodom, zbor za zborom. Ti so bili ali za vsako deželo posebej, ali so se poslanci vseh notranje-avstrij-skih dežel shajali v glavni ali skupni zbor (Gonerallandtag). Kmaiu se je to mnogo večkrat zgodilo, kakor je bilo sumljivemu vladarju prijetno. Predaleč bi zašli, ko bi hoteli našteti vse shode ,in zbore do leta 1470. V misel hočemo vzeti samo one, v kterih so se posvetovali o turških zadevah.
Leta 1461. je bil štajerski zbor v Mariboru. S privoljenjem poslancev naložil jo cesar občen davek duhovstvu in svetnim. Od slehernega dvora jo bilo n. pr. plačati po 3 denarje, od zemljišča po 60 in koče po 15 denarjev. Obljubil je ob enem, da v prihodnje ne bode več naložil tacega davka. ') Vkljub tej obljubi je kmalu potem tirjal velik pa nepravičen davek od cerkva itd. Prelati štajerski, koroški in kranjski so 24. marca in 11. aprila 1. 1463. ugovarjali in ustavljali se tej neslišani samovoljnosti, toda zastonj. ®) Drugo leto po mariborskem zboru so so Štajerci, Korošci in Kranjci brez volje in dovoljenja cesarjevega sešli v Lipnici na Štirskem. Ker je Friderik prepovedal obiskati ta shod, prišlo je Štajerskih poslancev komaj tretji del, Koroških in Kranjskih
Solovico,ytedaj niso mogli vsega dognati, kakor so želeli. Ven-ar so Štajerci sklenili med drugimi: 1) deželni vojski naj se na čelo postavi poveljnik; 2) vsaka dežela naj se razdeli v štiri pokrajino; 3) v vsaki teh pokrajin naj pobirata po dva pooblaščenca potrebne davlcarske doneske, ako ne izhajata, naj pomagajo drugi zborniki, vojni kapitan ali ves zbor; 4) štirje deželni poslanci naj hranijo nabrani denar; 5) kedar pridere sovražnik v deželo, naj vojskovod skliče vojsko in zbor 12 pooblaščencev določi novce za vojno potrebe in vse stroške v račun postavi; 6) vojaški poveljnik siru: v sili sam v vojake jemati, da je črna vojska vedno dosti močna. Štajerci so si koj izbrali vojskovodjo, 8 nabiralcev in štiri varhc denarni blagajnici. Erazem vitez Stubenberg je postal kapitan deželne vojske, vsi so mu obljubili zvestobo. Koroškim in Kranjskim stanovom pa so naznanili sklepe z opominom, naj oni enako storž.3)
Tudi leta 1468. in 1469. so so poslanci —• odborniki treh notranje-avstrijskih dežel mnogokrat skupaj posvetovali o turških zadevah, pritoževaje se ob enem, da cesarska mesta, trgi itd. tedenski vinar zanikrno odrajtujejo, da morajo ubogi kmetje celo leto prehudo tlako delati pri mestih, da zaradi zvijač in goljufij judov dežele božajo in konečno naj cesar dolgove povrne Jiaum-
') Dr. F. Krones: ,fZur Quellenkundo und Goschichto des mittelalter-lichen Landtagsvvesena dor Steiermark.“ Separat - Abdruck aus den „Beitriigen fiir Kunde steierm. GeschichtsquolIen. 2. Jahrg. 1865“. str. 59.
Archiv des Geschichtsvoreincs f. Karnten 1862. str. 109.
3)	Dr. Krones v navedenem sestavku st. 61 — 63.
kircherju in drugim, da zavoljo tega ne bode dežela trpela, ki jo mislijo že napasti. ')
Za obrambo posamesnili krajev je dal cesar sam mnogo povelj. V torek pred križevim dnevom 1. 1448. je ukazal vsem ljubljanskim okoličanom, naj brž pritek6 z motikami, sekirami in drugim orodjem Ljubljančanom pomagat in popravljat mestno obzidje, ograjo, rove in okope, ki so bili bržkone poškodovani v celjskih vojskah, da bodo imeli v potrebi zavetje.a) Isto jim je zabičal iz Neustadta v petek po sv. Ulriku 1. 1463 s), morebiti ker se prvo povelje ni natanko in vsestransko izvršilo. Leta 1467. ukaže C elj sko mesto v bran postaviti; 9. dec. 1464. 1. odpusti Metličanom na štiri leta polovico vseh davkov in dohodkov, ki mu gred6, da si lože napravijo trdno obzidje okoli mesta.4) Okoli Dravburga na Koroškem so morali podložni pota graditi, z orožjem se preskrbeti in na meje ogleduhe postavljati. Tudi moliti in romati je cesar 1. 1468. zapovedal, da Bog odvrne nesrečo. 5) Na njegovo prošnjo je papež Pavel II. 2. majnika odpustke razpisal za vse, ki se na slovenski marki ali strani bojujejo zoper Turčina v brambo grolije Metliške. °) Papežev poročnik je dovolil 1. 1464. prvemu škofu ljubljanskemu, Sigmundu Lambergu, pravico, turško štibro pobirati in sploh vse vrediti, kar je treba za vojno zoper Turke 7) in Friderik IV. jo oklical dne 20. avg. 1. 1467. v Neu-stadtu v isti namen 5 letni mir po deželah. 8)
J) Dr. Krones v nav. sest. str. 64—66.
а) Dr. Klun: Diplomat Cavniol. 1855 str. 30, štev. 39.
3) V arhivu ljubljanskega mesta.
4) Arch. f. K. ost. Gesch. X. st. 418.
ft) V zapiscili Št. Pavlskih v Arch. des Gesch. f. Kilrnt. III. st. 25.
б) ,,Cum Turehi fere usque ad comitatum M e dl ic e n Marchiae Scla-vonicae suos conatus extenderint, et hostiles per dictum Comitatum ineursus facere et comitatum subigere continuo machinentur." Muchar Gesch. der Steiermark VIII. st 60 iz c. kr. tajnega arhiva. Iz teh besodi bi skoro sodili, da metliški okraj tudi v preteklih 40 letih ni imel pokoja pred sovražnikom.
7) V arhivu kapitelna ljubljanskega fasc. 84. štev. 7.
8) Chmel: Iiegcsten Fridrichs IV. Wien 1838 — 40. st. 521.
Tretje poglavje.
Neverniki razgrajajo 1. 1469. po Kranjskem. — Valvazorove pravljice o tem napadu. — Turki v Furlaniji, na Krasu, v Slavoniji in na Štirskem. — Baumkircher in pajdaši njegovi. — Razne nadloge. — Skupščina v Velikovcu 1. 1470. — Hudi davki. — Sklepi državnega zbora v Katisboni 1. 1471. gledtS brambe pred neverniki. — Poslednji grozno gospodarijo po Sloveniji 1. 1471 in 1472. — Nevspešna državna zboru v Avgsburgu.
— Osmani prvikrat na Koroškem.
V	poprejSnjem poglavji omenjene priprave niso bile nepotrebne , samo to napako so imele, da so bile preslabe, neizdatne, kar se je 1. 1469. le preočitno pokazalo. To leto je namreč mo-hamedanec enekrati udaril nad uboge Slovence in gospodaril med njimi prav neslišano. Meseca rožnika navedenega leta priderejo turški konjiki —po Valvazoru jih je bilo 10.000 — iz Bosne, skozi Slavonijo, čez Kulpo in so všotorč pri Metliki. Celi teden divjajo po okolici, Metliško mesto čisto razdenejo. Iz Bosne prišli frančiškani, ki so se bili vselili v poprejšnji samostan nemškega reda, „pri treh farah“, morajo zopet pobegniti. V Novem mestu najdejo zavetje in sezidajo si i. 1472. še dandanes cvetoči samostan.1) Me-tličanje brez strehe se potem pomaknejo bliže k trdnemu gradu, kjer je zapovedoval Andrej Ilohemvart. Ta je imel dokaj opraviti, da je begoče cesarske podložnike sprejemal in preživih2)
Najpredrznejša druhal se spusti na zahodno stran, požge Kočevski trg3) in druge vasi, obrne se potem proti severu in dirja na ižansko polje, v Mateno, v Šmarje4) in celo v Ljubljano, kjer zapali pred 7 leti v stolico povzdignjenov Šenklavško cerkev.5)
Druge trume so razgrajale okoli Žumberka do blizo Kostanjevice ter se všotorile na Šentjernejskem polji. Kranjski stanovi
‘) Program dcs k. k. Obergymn. zu Rudolfswert letnik 1808. st. 6. po letopisu samostana novomeškega.
V Glej pobotnico ees. Frid. IV. za vino in pšenico, ki jih je dal Andrej Hohcmvart cee. podložnikom. — V Chmel „Rcgesten Frid. III. II.“ st. 585.
3) Kočevarji so hitro trg sezidali in za silo utrdili, eesar ga jo pa s pismom iz Gradca v potek po Velikonoči 1. 1471 povzdignil v mesto in prebivalcem njegovim podaril pravico meščanske. — Ustanovno pismo v arhivu mesta Kočevskega.
4) Chronicon Celejanum (v Caesaris Annales III. st. 154.) ima: 1469. Haben die Tiirken von Motling biss auf llorrlandt (Šmarje) und Igg aucli biss auf das Iloflein alles vorvviistet. Prav tako Valv. XV. Bt. 369.
5) Catalogus Cleri Labaceusis iz kterega vira, ne vemo.
so jeli ruiglo vojakov nabirati, iz vsake hišo po enega moža, toda veliko prepozno se dvignejo, Tur čini so jo deloma memo Samomora, kjer so 8 vasi vpepelili, na dan sv. Urha 4. julija popilinili z bogatim plenom v Bosno.1) Divje čete so hotele čez Kulpo, ker je pa zarad obilnega dežja zelo narasla, niso mogle tako naglo vjetih prepeljati čez reko, kakor so želele, toraj jih čez tisoč posekajo na mestu.2) Da sc njim ni posebno mudilo, priča pismo do nekega kardinala, v kterem je rečeno, da so Turci osem dni stali na obali narasle reke in da bi bili kristijani kaj lahko ne samo rešili vjete iz rok krutega sovražnika, ampak tudi maščevali se nad njim zavoljo grozovitnosti njegove, ko bi se jih ne bil polastil tako hud strah pred njim.:|)
Valvazor nam o tem napadu pripoveduje marsikaj. Tako piše XV. st. 369., da se je neki 80 letni Weih-beg v bolezni zaklel, Kranjsko napasti, ako bode zopet zdrav. To obljubo je izpolnil 1. 1469. Hainmer II. st. 561. pristavlja, da je težko vganiti, lcdo je bil ta Weih bog. Brž ko ne je to pravljica, kterih se nc manjka pri Valvazoru. Nadalje piše naš zgodovinar, menda da ne bi opustil lepe priložnosti, prikloniti se nekterim rodovinam, da so brata Friderik in Vuk Gallenberg, Jurij Hunski, vicedom Kranjski, Viljem Turjaški, stotnik Metliški (?) in deželni glavar kranjski Andrej Hohenvvart4) koj sporočili cesarju, ki je — se ve da zopet brez vojne za slovenske tlačene dežele, — brž napovedal črno vojsko. V devetih dneh5) so nabrali 20.000 možakov. Ker dežele niso bile nič kaj pripravljene za neljube goste, kar naš poročevalec sam spoznava, moramo pač strmeti, da se je v tako kratkem času nabralo za tadanje razmere res ogromno število brambovcev, še bolje pa, da ta močna vojna — ako je bila res na nogah — nič ni storila proti sovražniku, ki se je kakor v posmeh še osem dni mudil to stran Kupe! Cesarju poročati in po njegovem povelji ljudi nabirati, potrebovalo je tistih dob pač več ko 14 dni, toraj ni čuda, da je prišla hramba prepozno, saj je bilo Turcinu le ropanje in požiganje na mari, za to pa je bilo 14 dni dovolj. Ali je stari paša 500 zalih dečkov in toliko deklic enako oblečenih sultanu res v dar poklonil, kar naposled omenja
>) Mitth. d. h. V. f. K. 1862. st. 96.
2) Unrest st. 562.
3) „Id spatium, si tantus terror Christianorum animos non occupasset occasionem praestare populiš circumstantibus poterat non redimendae tantum captivao multitudiuis, sed vindicandae quoque erudelitatis oxercitae.“ Zinkciscn II. st. 363.
4) Andrej Hohemvart 1. 1469. ni bil dež. glavar, sploh nikoli ni imel te službe, ker Sigmund pl. Sebriah-a nahajamo leta 1466. in 17. aprila 1. 1469.—1482. kot glavarja. Andrej Hohemvart je bil in ostal do smrti kapitan Metliški in potem poveljnik Celjske grujšeine.
r>) llammer II. st. 133, ki brez temeljitega razloga ta napad stavi v leto 1470, trdi celo v petih.
Valvazor, o tem se ne bodemo prepirali ž njim, ker nimamo razlogov ne za ne zoper to stvar.
S prihodom turškim o Duhovem britkosti in stiske slovenskih pokrajin še niso bile pri kraji, zakaj nekaj dni pozneje — 18 julija — prihrule so druge roparske druhali v prijazno Furlanijo in odgnale 1500 oseb in 28. sept. so ponavljale pod Skander pašo žalostni svoj posel z ognjem in mečem po Krasu in Furlanskem do reke Piave, ueinile mnogo zla in seboj tirale 11.000 duš. ’)
Konec leta, ko je jelo že zmrzovati, razlije se še le prava ploha nad slovanski svet. Velikanska turška vojska namreč pridere na Ogersko v Slavonijo in Štirsko do Cel ja in ker se niso v bran postavili niti Hrvatje, niti ogerski kralj Matija, niti cesar Friderik IV. sam, čegar dežele so vendar največ trpele, divjala jo brez skrbi: do 20.000 kristjjanov je bilo ugonobljenih ali v sužnost odpeljanih. 2) C) tej priliki so menda prilomastili v okolico Krško.;1)
Koliko škodo so napravili Turčini to leto, težko je natanko določiti; kakor jo nam opisujejo sovremenski viri, bila je neizmerna. Dolenska stran, Kočevsko, ižansko polje do Ljubljane, Kras do Gorice pomandran, trgi, vasi, cerkve, hiše požgani in razrušeni, tisoč in tisoč umorjenih in pobitih, 20—30.000 v sužnost odpelja nih, dolge vrste naropanih goved, drazega blaga, ki so jih tirali z ljudmi vred čez mejo — to je strašno in prejasno spričuje, kako zmedeno, kako nedovršeno jo bilo ta čas v naših krajih. “*)
') K. P. Rubeis Appcndix st. 59. omenja tudi prihod turški v Metliko in Ljubljano, število vjetih 11.000 je boji' splošno za vse tudi iz drugih dežel iztirano.
a) „Sub anni hujus extremum tempus, cum hyems validior nivibus eon-creta, paludes, stagna rigore mugno glaciasset, Turcorum ingens exercitus, terni k Ilungarorum et Slavorum invadens, usque ad Čili ae regionem, Croatis transitum eorura non impedientibus, nccHun-gariae Iiege Mathia, depopulatus est. Sed nce Imperator Romanorum Fridericus, cujus regiones magna ex parte vastabat, aliquam oppo-nebat resistentiam. Ex quo factum est, ut prope viginti millia anima-rum de Cbristianis barbaries aut trucidavit aut in miserabilem ser-vitutein seeum traduxit et incursiones postea aliquot in easdem terras innovavit: nullo mortalium resistentiam opponento.*1 Dlugoss Hist. Pol. st. 454.
3) „In der Zeyt kumen dio Turkhen gein Churveldt und tetten abcr ein grossen Schaden mit Prannt und mit Volekh verfueren.“ Unrcst st. 5G4.
4) O napadu leta 14G9. pišejo:	Drechsler Chronicon de saracenis:
„Eodem tcmpore (14G9) multi Christianorum in Stiria et in nliqua parte Germaniae a Turcis capti et abducti sunt“ ; Bonfinij st. 559: „Eodem quoque anno Turci populabundi Alemaniain Stiriam inva-serunt et ex omni aetate multum liominum abduxerunt<<; letopis Melkiski k letu 14G9:	„Turci	abducunt ex Slavonia 30.000 homi-
num“; letopis Marini Sanutov:	,,14t>9 Allemauia scorgata dai
Turchi fin a Goricia.
Opravičen je bil tedaj splošni strah in trepet po slovenskih deželah. Ta je prikipel do vrha, ko se je pridružila neštevilnim nadlogam nova: Andrej Baumkircher iz Vipave in pajdaši njegovi se očitno spuntajo zoper cesarja, ker jim dolžnih denarjev ni plačal. Razgrajali so uporniki po dolenjem Štajerskem in škode mnogo napravili dolžnim in še več nedolžnim. Friderik IV. prišedši iz Rima ni slcoro za ubogo ljudstvo nič druzega storil, ko •— davke nakladal. Vsem homatijam, vsej nesreči pa je bila kriva njegova skopost. ') Slovenija je bila tačas nesrečna drajna:	Baumkircher
je roval po njej po svoje, Turčini po svoje. V takih neslišanih stiskah prosijo dežele Friderika cesarja, naj vendar skliče skupni zbor, da se kaj stori za obrambo^ od dveh strani napadanega naroda. Bil je tedaj zbor sklican v St. Vid na Koroškem. Iz Kranjskega so prihiteli ljubljanski škof Sigmund Lamberg, Jurij pl. Krajg, Andrej Ilohemvarter, poveljnik v Metliki, in njegov brat, Ludovik Apfalterer in en Gallenberger. Le-ti so milo prosili, naj se jim pomaga zoper neprijatelja. Poslanci družili dežel so jim obljubili storiti, kar mogoče.-) Cesar pa je po navadi naložil občen davek vsej duhovščini, cerkvam, bratovščinam, b/ilnicarn, samostanom, zemljiščem, mestom in trgom vseh treh dežel, tudi Židom ni prizanesel.
Ker pa vendar niso vsega do dobrega dognali v St. Vidu, pokliče cesar na 19. marca 1470 odbornike štajerske, koroške in kranjske v Breže na Koroškem. Ta skupščina se je sešla še le meseca majnika v Velikovcu, kjer je zborovala z malim preneh-ljejem do srede julija meseca. Veliko gospode je bilo zbrane. Cesar sam je predsedoval. Bili so škofje juvavski, sekavski, lavantinski, tržaški, ljubljanski, tudi mogunški; razun teh grof Lenart Goriški in neki grof nasavski. V spremstvu cesarjevem so bili grofje Rudolf Sulski, Hugon Werdenberg, Janez Kberstein, neki grof' Barbo in drugi, potem mnogo boljarjev ali plemenitašev iz Stajerja, Koroške in Kranjske in precej prelatov in proštov in 10 vitezov Kranjskih. Štajerci so se potezali za to, da se cesar pogodi z Baumkircherjem. Ker se to ni moglo koj zgoditi, prenehal je zbor za nekaj časa in 30. rožnika ie bila sklenjena pogodba. Toda dežele so morale za cesarja dolgove in najemščine
{•lačati, ako niso hotele poginiti. Naložil se je namreč slov. deže-am nov davek za različne stanove, tako zvani stanovsk ali telesni davek. Razdeljen pa je bil tako-le:	Vsak	škof	je moral plačati
po 40 gold., vsak opat, infulirani prošt in vsaka opatinja po 32 gl., slehern drugi prošt in kartuzijansk prednik po 16 gold., veliki mojster po 36 gold., komptur nemškega ali sv. Janeza reda po 12 gold., gvardijan po 4 gold. za-se in brate svoje, ženski samostan pa po 2 gold.; nadduhovnik po 6 gold., župnik po 1, 2 in več
') „Das geraain Gesclu-ay war, es tat dor Kayser aus Karchait wegen“.
Unrest st. 564.
2) Unrest st. 564.
golcl. po dohodkih svojih, ravno tako vsak svetni cerkveni ključar; vsak beneficij at po 1 gold. in vikarij tretji del gold., duhovni pomočnik po 60 vinarjev, kaplan po 32 vin., vsak učenec, ki ni pri starših in je star več ko 14 let, po 7, mlajši pa 4 vin., berač in beračica po 2 vin., vsak grof za svojo osebo po 32 gold., baron po 28 gold., gospod po 24 gold., vitez po 10 gold., vsak plemenitaš , ki od posestva svojega štibro plačuje, po 5 gold. za-se, po 3 gold. za soprugo in slehernega otroka po 4 vin., udove po stanu; mestjan, ki ima posestvo, po 2 gld., vsi drugi brez posestva 1 gld.; rokodelec po 32 vin., udova njegova polovico, kmet na svojem posestvu po 1 gold., ki pa sedi na coli pristavi po 32 vin., na pol pristavi po 24 vin., itd., žene polovico tega, kar so plačevali možje; fantje, dekleta, celo dete, ki jo še na prsih, po 4 vin., posli, hlapci in dekle, da si ne služijo, delalci, debilke po 7 vin., rokodelske družbe po GO vin., bratovščine po 1 gold., Židje in židovkc v treh deželah vkup 4000 gold.') Resnično splošen davek, kakoršnega poprej še ni bilo, zakaj prizaneslo se ni niti beraču niti detetu v naročji maternem! In ta krvavi davok so je najmanje porabil proti Turčinu, obrnili so ga lev to, daje cesar potolažil Baumkircherj a. Kranjci so menda voljno plačali, no tako Štajerci in Korošci, zato so stanovi teh dveh dežel na posodo vzeli potrebni denar.2) Na 8. januarja 1. 1471. je bil tedaj nov zbor sklican v Gradec, in ker je bilo še vedno premalo novcev, nakladal jo cesar novo davke. Vsak prelat, slehern samostan, plemstvo, cerkve, duhovščina, sploh vsi posestniki so morali brez izjeme platiti polovico štibre, ki so jo navadno vsako leto dajali deželnemu davkarju.3) Ti davki so bili res neslišani. Poprej so vladarjem za razne potrebe zadostovali dohodki iz vladarskih posestev, vajdnina, sodnina, posredni davki, pridobnina, mostnina, davščina za fevd, pravica denar kovati in rudo kopati in prostovoljni darovi, ki so jih prejemali pri poklanjanji , ženitovanji vladarske rodovino in o družili posebnih prilikah.4) Turški napadi so prisilili vladarja in stanove, da so nalagali tako nenavaden sklad bogatinu in siromaku.	Ako pa vprašaš,	kam
so prišli leto za	letom nabrani novci, ne vemo	odgovora, to	pa	zna-
mo, da za obrambo slovenskih dežel krvavo malo, kajti ljuti osma-lin se je prav samopašno košatil na tužni slovenski zemlji. Hlastno so sicer prištevali naše pokrajine včlikemu rimsko-nemškemu cesarstvu, če pa vprašaš, kaj so nam neštevilni državni zbori koristili, kakošna pomoč je došla iz Nemčije stiskanim Slovencem, odgovarjajo tačasni zgodovinarji s stalno opombo pri popisovanji slehernega napada: nihče ni pomagal — nemine impediento — nullo opem ferente! —
Grozovitno razdjanje dednih dežel leta 1469. izdrami Fri-
') Uurcst apud Halin st. 505—5G8.
a) Hermann I. st. 182.
:1) Unrest st.	609 in Ilvvof IV. st. 10. opazki	„lialbe Gult“.
4)	Hermann:	Handbuch itd. I. st. 287.
derika IV. iznova, da jame resno premišljevati, kaj je storiti? Ker je bilo denarja še vedno premalo, obrne se v Nemčijo, pričakovaje odtod izdatne pomoči. Kakor po navadi zdel se mu je za to državni zbor potreben. Razpiše ga toraj 22. decemb. 1470. 1. na sv. Jurija dan naslednjega lota v Katisbono in ker je bil namen tega zbora določevati o stvari, ki zadeva ves krščanski svet, povabil je k njemu razim nemških državnih stanov tudi vnanje vladarje: papeža, kralja ogerskega, Benečane, vojvoda burgunškega in druge.
V	si so poslali namestnike, papež — na primer — kardinala Franca Pikolomini, Benečani izvrstnega Pavla Morosini. Da-si je bila sila velika, shajali so se poslanci jako složno, in zbor se je pričel še le meseca rožnika in tudi tadaj ni so lotil nemudoma predmeta svojega, ampak poslanci so se prepirali za sedeže nektere ure. Ko so slednjič srečno posedli svoje sedeže in v dolgih govorih srečo si voščili, da so vendar enkrat skupaj, razložil je Pavl Morosini z gorečo besedo turško vprašanje, povdarjal prizadevanje Beneške republike, da bi ustavila nevernega sovražnika in konečno Nemce vnemal k pogumnosti, ki je potrebna slehernemu, ki hoče ohraniti sebi življenje in svojcem prostost. Kako so se zbrani zavzeli, ko cesar ni več tirjal ko 10.000 mož, kterih je potem še 6.000 mož odjenjal! Papežev legat Pikolomini je ugovarjal, da s tako vojsko nič ne opravijo, da je sramota za veliko nemško državo tako pičlo število postaviti neštovilnemu sovražniku nasproti, taka pomoč bode dežele na turški meji bolje vznemmla nego ojačila. Toda vse zastonj! Cesar je ostal trmast.1) Po dolgem besedovanji so se vendar zedinili o naslednjih točkah: 7500 mož peš in 2500 iež naj se zbere v Gradcu in družili krajih, da jih porabijo v potrebi; poveljnika izvoli cesar sam, šest svetovalcev, ki morajo biti zmirom pri poveljniku, pa on in državni stanovi; meseca aprila 1. 1472. naj začno shajati se; kdor pobegne potem, zgubi pol posestva; ako bode treba, pridruži se tej vojni druga, poslala se bode nova armada za tri leta, da reši vse pokrajine, ki so v oblasti nevernika, turškega jarma; vse druge vojske, vsi prepiri naj nehajo, štiriletni mir naj bode v državi; ako gr6 cesar sam na vojsko, povabljeni so vsi ostali kralji in knezi, posnemati ga; papež bode razpisal popolne odpustke za vse, ki primejo za orožje ali kri-žansko vojsko z denarjem podpirajo, zato naj se postavijo po cerkvah pušice za milo darove, na zbora pričujoči kardinal naj pridiga vojsko zoper neverniko in papež se pogodi z laškimi vladarji in ž njimi vred brodovje oboroži; cesar hoče papeža pregovoriti, da gre tudi on na vojsko; prvi in legat bosta druge vlade povabila, da se vdelcž6, njuni poslanci bodo spravili francoskega Kralja z vojvodo burgunšknn in vnemali za vojsko ; tudi ogerski kralj naj pomaga in o določenem času naj se snideta cesar in legat na Dunaji, ogerski kralj pa v Požunu, da se dogovorč, kaj in kako. Dobro bi bilo ob enem, da poslednji cesarski vojski
') Zinkeisen: Geschiclite des osna. Keichea II. st. 364—368.
prepusti nektcrc trdnjave. Poljska in Češka naj sc pomirite, da tudi pripomorete po svoji moči in dolžnosti; nemški red in vsi plemenitaši naj pridejo, duhovščina pa naj vsaki teden obhaja očitne obhode, naj se posti in moli z vernimi vred; kdor pa ne moli, ne posti se in s procesijo ne hodi, naj daje vsak teden po 3 vinarje v pušico ali pa naslednji teden zamujeno delo dvakrat stori, ako noče biti izobčen. Potrebni denar naj se zloži tako-le: sleherni plačuje od prihodkov svojih po 10 odstotkov tako, da more od vsacin 1000 gold. enega konjika ali dva pešca oborožiti in leto in dan izdržavati proti Turčmu; kdor nima naloženega denarja in ne prejema davščine, naj plača od vsacih 25 gold. dohodkov po 1 goldinar, vsak rokodelec najmanje četrti del ranjžka zA-se, za pomagače pa po 32 vin., dninar na leto po 18 vin., nlapci in dekle od goldinarja letne plače po 2 vin. Vsi duhovniki naj z novci podpirajo triletno vojno, samostanci nižega reda naj izdržujejo na svoje stroške vojake in tudi Židje tri leta po vrsti plačujejo svoje doneske. *)
To tedaj seje sklenilo v sijajnem zboru Ratisbonskem, izvršilo se pa menda nikdar ni. Unrest piše, da zbrani so bili voljni dati pomoč zoper Turka, ako cesar sam z mišico in blagom stopi v vojsko. A h riderik IV. je odrinil v Norimberg, potem domu.2) Kakor v Mantovi govorilo sc je mnogo in lepo, storilo nič. In zakaj? Razmere niso bile ugodne. Kralja ogerski in poljski sta šibila navskriž, kralj francozki in vojvoda burgunški nasprotna, Švicarji so se uprli avstrijskemu vladarju, čehi, Moravci in Šle-zanje so si bili v laseh, cesar Friderik sam je bil počasen in tudi njemu ni bilo toliko mar za slov. dežele, — saj so bile že njegove,
—	kakor za kraljestvo češko, kterega nikakor ni hotel prepustiti Matjažu, kakor mu je obetal. Veselje tedaj sprejel poslanstvo nadškofa ostrogonskega in1 drugih s kraljem Matjažem nezadovoljnih velikašev, mrzel in nevoljen pa vrlega Kolovrata, ki ga je prišel opominjat, naj sedaj po smrti češkega kralja Jurija Podč-brada + 22. marca 1471. 1. izpolni obljubo svojo in Matjaža potrdi kot kralja češkega. In ko bi se res bilo vse natanko izvršilo, kar so sklenili v Ratisboni zbrani mogočni knezi, Škofjo, vojvodi, mejni grofje in poslanci državnih mest in vnanjih vlad, kaj posebnega bi se bilo pač zgodilo! Kaj bi bila opravila peščica i 0.000 nevkretno oboroženih vojakov proti neštevilnim lahkim konjikom in izurjenim, brzim turškim janičarom, ki so gospodovali že po vsem Peloponezu in podonavskih kneževinah! Pokazalo se jo zopet pre jasno, da niso marali za nas, Slovence!
V	Ratisboni so, kakor smo omenili, mogočni gospodje naklepe snovali zoper zakletega sovražnika Turčina, ta pa jo ta čas na desni Savini obali nekaj milj nad Bclimgradom mirno zidal trdnjavo Sabač, in sicer tako pridno, da kardelo naglo nabranih
') Dr. Ihvof. Die Einfiillo dor Osmancn itd. II. 13 —16.
2)	Unrest st. 574.
vojakov, ki ga jc kralj Matija poslal delo razrušit ali vsaj zavirat, prav nič ni opravilo. Lega in kraj te trdnjave je bil posebno pripraven za vpade na Ogersko, itrovaško in Slovensko, ‘) ki tudi dolgo niso izostali.
Že 1. 1470. so ropale turske druhali sicer ne po naših deželah — vsaj nam znani viri nič no pripovedujejo — pa blizo slovenskih mej. Krakovski korar Dlugoš piše, da so oktobra meseca prigrmele v Erdelijo in razgrajale do Zagreba ter odpeljale nad
10.000	ljudi.-) Isto poročaDreehsler.3) Valvazone pa trdi, da je 4. sept. 1470. 1.8000 konjikov prihrulo v Furlanijo. Toliko hujše je bilo naslednje leto vkljub zborom v Št. Vidu, Velikovcu, Ratisboni in kmalu potem v Norimbergu. To leto so Turci cel6 trikrat privreli v našo domovino, ako smemo Dlugošu vrjeti. Valvazor meni, da so bile temu krive razprtije med grofi Krupskimi in Frankopani, a drugi viri nam o tem nič ne poročajo. Barbarska ošabnost in nikoli nasitena želja po plenu in nesloga in sebičnost krščanskih vladarjev so bile menda kakor doslč tudi sedaj edini studenec vseh rev in nadlog, ki so prišle nad uboge slovensko pokrajine.
S 15.000 urnimi konjiki se jo vzdignil bosniški poveljnik Izak-paša in skozi Hrvaško nenadoma prilomastil na Kranjsko. Vse je z mečem in ognjem pokončal, tri mesece je divjal po deželi brez nikakoršne ovire in slednjič kakor neumno živino odgnal 20.000 kristijanov v sužnost. Cesar Friderik IV. ni kar nobene priprave naredil za obrambo. Ko Turčini naglo vjete pospravijo v trdnjave svoje, vrne se po istem potu kakih 10.000 roparjev zopet na Kranjsko, pleni in ropa po deželi do Ljubljane in odpelje drugih 20.000 Slovencev v turški jarem.4) A to še ni bilo
') llammer II. st. 132.
2)	„Undecima die mensis octobris Turcorum esercitus in satis debili et parvo numero congregatus, por Alpes et nemora furtivis itineribus Hungariae llegnuin et partem eam , quae Trausylvaniensis appelatur, omuibus prae nimio terrore et subito ingressu diffugieu-tibus nee ullam resistentiam opponentibus, ingressus usque ad Za-
grabiain et Carvatiam libere grassatus, patratis multis spoliis et caedibus decem inillia captivorum utriusque sexus in miaerabilem captivitatem deduxit. Quo malo inescatus, vicc iteruin geniiuata, circa festum Nativitatis Ghristi , Pannonicam oram , uullo opein miseris ferente — — vastavit.“ Dlugos st. 461.
a) „Eodem anuo (1470) Turcicus exercitus in Ungaria usque ad Zagrabi a ra praedando grassatus cireiter decem hominum millia eap-tiva abduxit — Eodcin anno Turcao in Dalmatiam Forum J u 1 i u m,
S t i r i a m excursiones feeerunt, multa ex bominibus et pecoribus praeda abaeta.“ Dreebsler st. 85. Poslednji odstavek meni pač le vpad leta 1471.
') „Tureorum Caesaris Machumeti Satrapa Iaabelc alias Isaae Bossnae Regnurn tune detinens , cum quindecim millibus equitum ex Bossna
zadosti. O duhovom se Izak-paš a v tretje prikaže pri Vinici na Kolpi s 15.000, drugi pravijo s 16.000jezdeci, vedoč Friderika IV. v liatisboni pri zboru. Kakor hudournik so dirjali krvoločni divjaki vso noč, v pondolelt zjutraj sc vsoto rij o na Rašici in raav-liarje in roparje spuste okoli Turjaka do Ljubljane.1) Dim gorečih vasi je Ljubljančanom naznanil prihod sovražnikov, sicer bi bili mesto nenadoma naskočili in nepripravljeno vzeli. Tu razdeli paša trume svoje na tri kampe. Ena druhal dirja prek Save proti Kranju in Kokri, ter mimo vasi razruši tudi samostan Velesovski,'2) druga sc spusti proti planinam, ki ločijo Kranjsko od Štajerske, plane nad Mekine,3) zgrabi nune in hiti po savinski dolini proti Celju, ropa, požiga in mori, da jo groza — 30.000 ljudi je izgubilo življenje in svobodo. — Eno miljo pod Celjem pri Laškem trgu se ustavi. Tretja četa pa je menda razgrajala po Dolenjskem okoli Zatičine, Mehovega, Metlike in zgubila se na sv. Rešnjega telesa dan na Ogersko in Sedmograško.4) Pri tej priložnosti ali
per Croatiam sive Liburniam in Čarni o lam transgressus, inopi-natam excursionem ingerens, et omnia ferro et igne vnstans , • tribun mensibus illic absque omni repreliensione liboro immoratus, viginti millia hominum, pecorum ritu in perpetuam servitutem detrudonda abegit, Frederico Romanornm Imperatore et Austriae duce nullam super his provisionem adhibente. Nulla deni-que mora faeta, captivis Catholicorum in arees et Civitates ditionis suae conductis, per eandem viam, qua venerat in C a r n i o 1 a m, cum decem millibus Turcorum regressus, et usquc in Laybaeum, ca-put Carniolae grassatus alia rursus viginti millia animarum catholiea-rum in servitutem impune abduxit.“ Dlugoss. st. 476.
') Mittlieil. des hist. V. f. K. 1862 st. 96. Rokopis v graškem Joaneju 3629 štev. 42 poroča o tem: „1471 feria tertia pente-costes (4. rožnika) Turcus Carnioliam circa Lcubaeum et se-quenti die val le m Saunia (Saviuska dolina) improuisto pro moro depredatus est.“ Dr. Krones v Bcitriige zur K. steienn. Gescbicbtsq. Graz 1870 st. 35.
,J) Velesovo — nemški Micholstctten—je sila star kraj v lopi dolini ne daleč od Kranja. Leta 1238 so ondi nekteri dobrotniki ustanovili samostan za dominikanke. Več stoletij je slovel, leta 1782 je bil zatrt. V sedaj župni cerkvi najdeš izvrstne podobe in sploh marsikaj lepega. V samostanu so katakombam podobne rake pod zemljo, sicer pa razun velikih prostorov ni mnogo zanemivega — vandalska doba samostanov tudi tukaj ni brez sledu.
3) Ta samostan reda sv. Klare je mlajši od poprejšnjega, ustanovil ga je namreč grof Sigfrid Gallonberg nekaj pred letom 1300. Stoji v prijetnem kraji prav blizo Kamnika in je sedaj stanovanje župnijsko.
4) ,,Cum vero sensissot, (Izak-paša) Frcdericum romanornm imporatorem apud Ratisbonam cum eleetoribus et principibus Alemaniae agere Conventum, prioribuB incursionibus ineseatus, absentia otiam Fredc-rici Imperatoris , tune in romotis agentis, sibi subininistrante viros
pri prvih dveh popadili so skoraj do tal požgali zatiški samostan.1) Tačas ni opat Ulrik menda ni veliko storil za obrambo, to ra j je pobegnil z nekterimi brati. Domd ostale, ki so videli svojo lepo nišo v plamenih, privezali so trinogi svojim konjem na repo in tirali seboj.-) Ko izvedo na Koroškem strašno novico, zber6 se jadrno ondašnji prebivalci sosedom Kranjcem na pomoč. Krištof Ungnad Soneški in Viljem Šenk Ostrviški hitita z naglo nabrano množico mestjanov in kmetov čez Ljubelj in skozi Kokro na Kranj sko. Toda Turek jih ni čakal, temveč popihnil v Bosno.'1)
Ni nam treba popisovati na dolgo in široko strašno raz-djanje in gor j 6, ki so ga barbari napravili mili naši domovini, dovolj je, ako omenimo, kar so v pondelek po sv. Vidu nesrečnega leta 1471. sporočili stotniki Celjski državnemu zboru v Ratisbono: lepa Zatičina je v prahu, Pletrije so v pepelu; Gajre, v savinski dolini dva samostana (Gornjigrad in Nazaret), v predmestjih Ljubljanskih tudi dva razdjani, Velesovo, Mekine izropane, nune odpeljane; na Kranjskem so 1 j uti sovražniki razrušili ali poškodovali blizo 40, na Stirskem 24 cerkvA, iz prvo dežele so odgnali 10.000, iz druge 5000 duš; 5 dobrih trgov in do 200 vasi zapalili in oropali, sploh, kamor so prišli, vso so požgali in pokončali. Konečno
ct uusus, cum quindecim millibus equitum, mirabili celeritate per Croatiam, in cr as ti n o Pentecostes, circa occasum Soliš, usquo ad portas ct maenia L y a i b a c i venit. Ccpisaetque tune Laibacum nisi inconsione villarum, quavum fumus ex muris conspectus est, se prodidisset. Postridie vero copias pavtitus, partem unam per Alpes, qui Carniolam a Stiria dividunt, in vallem illain praecla-ram Savae, usque ad Ciliam transmisit et trigiuta millia auirna-rum capta abduxit: alteram per Savnm in Illyricum, tertiam per Transylvaniam ultra Danubium , cladibus omnia eomplens, egit.“ Dlugoss. st. 476 — 477. Unrest st. 574 pišo o tem napadu: ,,Als man zalit 1471 Jar kumen die Turekhen mit Gewalt gein K ra in an Montag in den Pfingstieyertagen und kumen gein Lay-baeh und Krainburg, und nahent zu der Kan ker und zugou an das S a n n d t T a 11 und gar gein C y 1 y und tetten an allen Enndten Schaden mit Pranndt, Mordt und Verfurrung des Volckhes, als man daselbs schatz, das woll XXX tausent Mennsch totten und verfurten.“ Celjski letopis (cronicon Celejanum) v Caesaris Annales III. st. 154 omenja k letu 1571:	Haben die Turcken Igg verbrennt bis
auf P res ser. Item in diesem Jahr haben die Turcken das ganze Landt uberzogen und viel Volk hinweggefurt. Ilwof II. st. 18.
Valvazor XV. st. 373. poroča le , da so Turci to leto prišli na Kranjsko do Iga in Preserja in da so Zatieino požgali.
') Zatiški samostan eistercijansk na Dolenjskem — ustanovljen 1. 1135., zatrt leta 1784. — bil je svoje dni zel6 imeniten in bogat.
®) Radič: Die Gegoniibte Albert und Peter von Sittich (Wien 1806) po rokopisu Pavla Puzel-a: Idiographia itd. st. 87. a) Unrest apud llahn st. 574.
ved6 poročevalci sc povedati, da Turci v treh taborih preži na rop in mor, sultan sam z 80.000 vojaki stoji pri Belemgradu, dan hoda gori na vodi (na Savi ali Donavi?) je 60.000, v Preloki na Kolpi (?) nasproti 40.000, kar je v oziru na številko menda prenapeto.')
Meseca avgusta so obiskali tudi Hrvaško do Zagreba in o sv. Martinu Istro in Kras, divjali do Vipave in Gorice in seboj tirali 500 ljudi in mnogo živine.51)
Tako se je končalo leto 1471. žalostnega spomina. Naslednje leto je bilo nadaljevanje britkosti in nesreče. Meseca marca so prihruli stari sovražniki na Kranjsko, razsajali po Notranjskem in
o	tej priliki vpepelili Cerkniško cerkev.3) Dospcvši do glavnega mesta Kranjskega najdejo mestna vrata zaprta in se v tabore na treh krajih, za sv. Krištofom v tako zvani „Jami“, kjer imajo še dandanašnji na velikonočni pondelek otroci veliko veselje, ker jim Ljub-ljančanje v jamo mečejo pomerančo, smokve, rožiče, jabolka itd.,1) potem v Šiški in na Poljanah. Trdne Ljubljane se niso lotili, ampak	ropali in požigali po okolici in posrečilo se iim	je,	da zapa
lij o	staro farno cerkev sv. Petra in izropajo, kakor	veli napis	na
desni strani koj pri durih cerkvenih.5) Slednjič so jih krogle z
J) Pisino v meniški (monaški) dvorni knjižnici (Codex Imv. mon. 1585 fol. 115 z naslovom: Tiirekcn anno Domini 1471).
a) „ln inense antem Augusto aequente Marcbiam Slavoniae ct in Ca-lendis Novcmbris Istriam et Carsos, usque ad portas oppidi Goriciae funestn strage omnia facdando vastavit.“ Dlugoss st. 477. „Inn demselben Sumer sindt die Turckhen nahent peyn Agram gewessen und haben dasclbs grossen Schaden gethan. Inn demselben Jar umb St. Martein Tag cbumen die Turkcben an	den	Kast	an
vili Eendt und sunder was enhalb den W i p p a c h war,	haben	sic
vast verbert und wol V. C. Menscben verfuert, und an derselben Rays Vich mit In vertriben.“ Unrest st. 574. Valv. XV. 373 kratko omenja, da so bili Turki to leto tudi na Krasu.
3) Na vnanjem zidu je gotišk napis, ki ga Hicinger (Mittb. d. b. V. f. K. 1854 st. 55) tako-le bere:	Anno Domini 1472 die do-
minico ante annuntiationem combusta est titularis ecelesia beatao Mariao Virgiuis per manus indomitorum Turcorum; slov.:	Leta
1472 v nedeljo pred Oznanjenjem so kruti Tureini požgali cerkev Matere Božje.
4) Valv. XV. 373 trdi, da so to jamo Turki leta 1572 izkopali, brž ko ne, da so se varovali krogolj iz grada. Elze Th. (Mitth. des hist.
V.	f. Kr. 1864 st. 90,) pa je dokazal, da jame za sv. Krištofom niso Turci izkopali, ker se imenuje že leta 1418 v listinah. Da se je sovražnik skrival v njej, to je pač mogoče.
;’) Anno 1472 den 3, Juuius ist dieses Gottesliaus St. Petri, Pfarr-kirche der Stadt Laibach, von dem Erbfoind ehristliehcn Nahmens, den Tiirken abgebrannt und verbeert worden, 1G18. — Slov. Leta 1472. tretjega rožnika so to Božjo hišo sv. Petra, župno cerkev mesta
Ljubljanskega gradu odpodile. Ta napad je zel6 podoben onemu leta 1471., a določno naznanjene letnice nikakor ne prepuščajo, oba stisniti v enega. Isto leto prider6 iz Bosne v Ilirijo in strašno pokončajo vse Posavje posebno Slavonijo. Meseca septembra se pritep6 v Furlanijo do sv. Daniela in po Valvazonu požgejo okoli Gorice in Tržiča (Mi nfalcone) mnogo vasi, 12.000 ljudi odpeljajo in s tem še ne zadovoljni, prigrme meseca novembra vdrugo v Istro in Goriško.1) Noben kralj, noben vladar se ni ganil za uboge kristijane, saj so bili le Slovenci. —
Videli smo tedaj, kaj so pomagale lepe besede, ki smo jih slišali v Ratisboni. Prav tak vspeh so imeli poznejši zbori v Fran-kobrodu, Norimbergu in Wiener-Neustadtu, prenašali in odlagali so določen sklep o tej važni stvari od zbora do zbora. Neapoli-tanski poslanci in kardinal France Pikolomini so resno tirjali, naj se saj že enkrat kaj stori. Cesar razpiše toraj na 21. marca 1. 1473. državni zbor v Avgsburg. V tem zboru, ki pa se je pričel po navadi sc lc nekaj mesecev pozneje, namreč rožnika, opisovali so revščino in stisko napadanih dežel prav živo. Omenili so, koliko dežel je Turek odtrgal od prave vere, koliko sto tisoč kristijanov pod sč spravil. Vrh tega preti sedaj nova nevarnost. „Ko si je Turek ne samo grško kraljestvo prisvojil, ampak tudi vso izhodno cerkev, poleg te Bosno, Srbijo, Hrvaško in mnogo druzih k oger-ski kroni spadajočih pokrajin s silo vzel, in ko je potem, česar bi si ne bil pred nekaj dnevi nihče mislil, brez težavevpridrl v rim-sko-cesarske dežele, na Furlansko, Kranjsko, Stirsko in Koroško , ter ondi pokazal nečloveško samopašnost in razuzdanost svojo in ko je te dežele, kakor znano, potem še večkrat prehodil z ognjem, ropanjem in drugo škodo in nad 60.000 duš v sužnost in večno ječo odpeljal, pomoril, potolkel in neusmiljeno trpinčil,
Ljubljanskega, zapriseženi sovražniki krščanskega imena Turoini požgali in izropali. —
') Aestate anni praesentis (1472) Turcorum exercitus ex Bossna adu-natus et egressus, per 111 y r i a m , omnia circa S a v u m fluviiun et Marchiam Slavonitanam vastavit. In mense vero Septembre in terras Patriarchatus Aquilegiensis a Ve netiš oeeupatas, deseendens et usque ad Castellum sancti Danielis, excursiones in foro Julii faciens citra duodecim rnillia hominum, non secus quam peeora in perpetuam servitutem abegit. In mense deindc Novembre, apudGorieiam et per totam Istriam mirabili clade in sexum utrum-quc saeviendo, ferro et igne singula complebant: nullo Iiege, nullo Principa resistentiam pro Catholicis opponente." Dlugoss st. 487. Valv. XV. st. 373 omenja samo, da so bili pri Ljubljani in napravili si tri šotore, Unrest pa cel6 nič.
Poprej omenjeni rokopis v graškem Joaneju dostavlja k letu 1472., da so bili Turci o sv. Petru in Pavlu na Dravskem polji blizo Maribora in Ptuja (in campo Drauensi in limitibus Marchpurge et Pettau).
počil je glas, da so sedaj pridno in močno oborožuje, z mogočnim Asem-begoin brati in pajdaši, da potom z vso močjo in silo plane nad sveto rimsko cesarstvo in druge krščanske dežele in pod svojo oblast spravi."1) Omenjeni Asem-beg ali Usanhasan, siloviti sultan Turkomanov „belega ovna", bil je res najnevarniši turškemu cesarstvu. Njega se je oklenil 1. 1458. poslednji cesar trapezunški David. Pri zahodnih vladarjih , zlasti Benečanih, papežu, iskala sta pomoči. Toda trohljivo carstvo je moralo 1. 1461. pasti, kakor smo omenili, zaveznik sam ga je popustil. Po več manjših bitvah zadela jo leta 1473. tudi Usanhasana težka roka Mohamedova:	potolkel mu je namreč do malega vso mogočno
vojsko njegovo.") Prisiljen je bil toraj vsaj na videz ž njim potegniti , skrivaj pa jo vedno tiščal v krščanske vlade, naj mu pomagajo, a vladarji niso bili sposobni za junaško in složno djanje. Pač jc papež Sikst IV. poslal leta 1477. antiohijskega očaka Lu-dovika k Usanhasanu, da ga pregovori, naj prime Turčina v izhodu, da se ne more obrniti proti zahodu. Przijski sultan je sicer obljubil, da se noče sprijazniti z Mohamedom in da bode mu dal toliko opraviti v izhodu, da bodo zahodni lcristnani lahko v miru živeli ,3) kar bi se bilo morebiti zgodilo, toda Usanhasan je umrl naslednje leto v občno žalost, ker nesloga in razpertije med sinovi njegovimi so le še pospešile namere Mohamedove.4)
Vrnimo sc k zboru in poslušajmo, kaj sc je tam sklepalo ali boljo, kaj se je govorilo. Cesar je zagotavljal, da sc jo s papežem združil k složnemu delovanju v tej važni stvari, namreč o obrambi dednih dežel in krotenji turške sile. In res je Friderik IV. pisal svetemu očetu Sikstu IV., naj ga podpira, kolikor mogoče. Najbolje bi bilo — piše do papeža — da napravijo laške vlade skupaj mogočno brodovje, da po pismih in poslancih opominja nemške vladarje in kneze, da izvršijo obljube zbora ratisbonskega. Nadalje naj pošlje poročnike do francoskega, oger-skega, poljskega, angleškega, danskega in škotskega kralja, do vojvode burgunškega, do imenitniših plemenitašev čeških, mogočnih velikašev ogcrskili in šleskih mest, da se spravijo med seboj in pomagajo k vojski zoper Turka. Izvrsten kardinal naj pred vsemi Švicarje pomiri in sprijazni z avstrijsko vladarsko rodovino, da tudi oni pomoč pošljejo zoper občnega sovražnika. 5)
Iz ravno kar navedenega posnamemo, da se je cesar prizadeval in trudil še precej, vendar kaj vspešnega storiti za dežele svoje. Videli pa bouemo, da je bil njegov trud brez vspeha. Po načrtu, narejenem pred dvema letoma v Ratisboni, ravnali so so tudi v Avgsburgu. Slednjič so ga sprejeli. Kor je pa*cesar tirjal
') Chmel J: Monumenta Habsburgica I. 1. XVIII.
*) Hammer: Goseh, des osni. K. II. st. 120 in Zinkeisen II. st. 347—358.
•■') Mou. llabs. I. 1. XIX. in I. 3. st. 636.
4)	Hammer II. st. 152.
s) Mon. Ilabs. I. 3. str. 433.
od nemških mest še posebej 1000 konj, razdrle so so obravnave. Poslanci iz mest so se namreč ustavili tej tirjatvi, češ, da je ne-
itravična, ker nizke bolj tlači nego gospodo. V treh shodih v 'Vankobrodu, Eslingen-u in Speyer-u so se posvetovali o tej zadevi. Naposled pošljejo 24. avg. 1473. 1. vStrassburg cesarju vest, naj ne zameri, da ljudi doma pridrže, saj je to potrebno, „zarad velikih in naglih uporov, kakor njih veličanstvo samo v6“. Odgovorilo se jim je, da se cesar kaj tacega ni nadjal. Ker se pa ravnokar razpošiljajo vabila k novemu zborovanju v Avgsburg, naj se poslanci iz mest tam snidejo, toda s potrebnim poob-laščenjem. ‘)
Po čudnem odlašanji vedno počasnega cesarja Friderika IV. pričel se je ta zbor še le 5. aprila 1. 1474. Lepo število imenitno gospode je bilo vkup, cesar sam, danski kralj, papežev legat, oglejski očak kardinal Marka, mnogo nemških škofov, prelatov, knezov, mejnih grofov, tudi svetovalci kralja češkega, volilnega kneza saksonskega, vojvodov burgunškega, Sigmunda avstrijskega, bavarskega, badenskega, potem veliko grofov, med njimi Lenart Goriški, in poslanci iz nemških mest. Vkljub nasprotovanju nemških mest je zbor v Ratisboni za štiri leta sklenjeni deželni mir podaljšal še za 6 let in to oklical 21. oktobra. V imenu cesarjevem je govoril grof Hugon Werdenberg blizo tako-le: Pred štirimi leti so v Ratisboni premišljevaje o raznih potih in pomočkih govorili o osnovi, po kteri bi najmanjši in najmogočniši, od pastirja do kralja vsi primerno plačevali za državne potrebe. To osnovo je cesar pismeno sporočil mestom, da se po njej vedejo. Cesar je bil vselej in je še sedaj pripravljen, poštenim mestom ska-zovati milost in dobrote, toda mesta so dala na Dunaji cesarju nesramen odgovor in ko bi cesar iz prirojene dobrotljivosti ne bil tako milostljiv, hude ostrosti bi se jim bilo treba bati na tak odgovor. Ko je cesar prišel 1. 1473. v Avgsburg, tiriol je od mest nekaj malega, namreč 1000 konj, malenkost, ki bi se ne mogla odreči kteremu koli drugemu vladarju. A tudi temu so se ustavljala mesta in v Strassburgu njemu drugič tako odgovorila, da bi imel cesar zopet priliko, ostro postopati proti njim. Toda turško trinoštvo je očitno, zakaj od zbora ratisbonskega sem so se godile kristijanom na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem grozne silovitosti: do 6000 ljudi je bilo odpeljanih, otroci so bili razsekani, da so potem očetje in matere njih kose in kosce pobirali po cestah, in mnogo druzega grozovitega so učinili, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, da so je bilo koj storilo po načrtu in ne »odlašalo tako dolgo. Vse to cesarja naklanja, da hoče temu resno in brž v okom priti. Zato naj so v Ratisboni načrtana osnova nemudoma in brez ugovora sprejme in izvrši. Poslanci vseh mest prejmejo popis načrta brambovskega in mesta naj pokažejo, da so pokorna in da se nočejo cesarju zameriti. Mesta naj sama
‘) Mon. Ilabs. I. 1. str. XXIV.
nabirajo pešcev in konjikov, kedar pa doide povelje, naj jih pošljejo cesarskemu stotniku. ')
Da so poslanci nekoliko premišljevali načrt, dalo se jim je nekaj časa odloga. 14. rožnika se je obravnavalo v očitni seji. Papežev legat je hvalil pravično razdelitev davkov za turško vojsko, tako imenovani ,,Anschlag“ ali sklad, obrisal grozovitnosti turške in v imenu papeževem slovesno zapovedal, naj zbor sprejme brambovski načrt. Proti mestnim poslancem obrnjen pa je rekel: Cesar je dal v Ratisboni 6 tednov premislika, a v treh lotili do-sedaj se še niso premislila. Stanovi in mesta sprejmejo slednjič sklad za obrambo naših dežel proti sili turški in to je bilo vse.4) Zopet je bil zbran mogočen zbor. Veliko je obetal, lepo govoril, storil le — nič. Komaj da je potrebne komisarje za izvršitev sklopov izvolil!
Težko je krivclati samo cesarja. Močno se jo trudil, vendar ne moremo tajiti, da je bil pri tem prepočasen, da ni krepko na noge stopil. Jasno je, da njegov vpliv na nemške kneze je bil preslab. Gotovo je pa tudi, da so bili ti silno zamotani v domače homatije. Kaj so se brigali za daljne slovenske pokrajine, saj Turčin še ni prišel „v osrčje Nemčije"! Kaj hočemo pa ziniti o nemških mestih? V boji zoper gospodstvo priviligiranih stanov skrbela so le za-se in svojo veljavo in svobodo, kteri so si pri-bojevala korak za korakom. Toliko da se niso očitno uprla brambini osnovi. Vendar česar se niso pridrznila izgovoriti na ravnost, storila so potem v djanji: roke so položila navskriž in mislila: sam si pomagaj, »Slovenec, in pomagano ti bode! Največ seje prizadeval poglavar krščansko katoliške cerkve. On je glavno povelje
—	generale — razposlal vsem deržavnim stanovom nemškega cesarstva in njihovim podložnim svetnim in duhovskim, v kterem žuga cerkveno kaznovati in izobčiti slehernega, ki ne bi hotel storiti po načrtu; vsem pa, ki bodo ubogali, podeli odpustek na tri leta.
Ki je bil pa najbolje sposoben za strahovalca turškega na-silstva — ogerskega kralja Matija Korvina so vabili k zboru zastonj. Razun avgsburškega zbora poskušali so tudi na drugo načine pridobiti si zaveznikov zoper nevernika. Tako se je meseca oktobra 1. 1473. cesar Friderik IV. v Trierji sešel z mogočnim in sila bogatim burgunškim |vojvodo Karolom nekaj zarad ženitve sina svojega Maksa z vojvodinjo Marijo, največ pa zavoljo turškega vprašanja. Mnogo se je govorilo pri tem imenitnem, od strani voj-vodove sijajnem shodu, naposled jo bil odgovor: vojvodi sicer hudo stiske kristijanov globoko segajo v srce, vendar no meni, da je njegova pomoč tolike važnosti in vrednosti; ako mu pa okolnosti pripust6, rad bode pomagal krotiti silnega dušmana. 3) In pri tem je ostalo. Vojvoda Karol je namreč nameraval odtegniti se fran-
’)	Mon.	Hftbs.	I.	1.	str.	CVIII.	— CX.
,J)	Mon.	Habs.	I.	1.	str.	CXIII.
■'»)	Mon.	Haba.	I.	1.	str.	LXIX.
cozki nadvladi in postati rimski cesar ali vsaj burgunški kralj, ni imel toraj časa niti veselja premišljevati reve in nadloge avstrijskih dežel, ki so mu bile ob enem preveč oddaljene.
Cesar je koledoval po Nemškem, prosil in trkal pri mestih in velikaših, naj pomagajo, in slednjič prepričal se, da ne marajo za dedne dežele, da v Nemčiji ni leka ni pomoči za tlačene slovenske prebivalce. Ko je izvedel, da tudi 1. 1473. ne izostanejo Turci, opominjal jo aprila meseca Koroške stanove, naj se zber6 okoli Viljema Šenka Ostrviškega, združeni s Kranjci in Štajerci naj mejo obstavijo in zlasti vhode v deželo skrbno obzidajo in utrdijo, ker Turek se bliža. ') Ali prepozno! Predno se je kaj izdatnega storilo, bil jo Turek že na slovenskivzemlji. V četrtek po sv. Matevžu 23. sept. je prilomastil skozi Žumberk ra Kranjsko. 2) Blizo Novegamesta so neverniki vjeli po Unrestu Korošca Miha Cvitarja, moral jim je pot kazati. Kakor hudourniki se udero potem skozi Mirnopeč, Trebno naravnost proti Ljubljani. Mesta se no lotijo — saj jim je šlo le za rop; ne pa za obladanje trdnih mest — ampak dalje drv6 proti Kranju. Iz istega razloga se ognejo tudi njega. Mimo Šenčurja dirjajo na urnih konjičih skozi nezavarovano sotesko kokriško in stoje že v soboto prvikrat na Koroški zemlji pred prestrašeno Kaplo. Tukaj bi bili lahko ustavili sovražnika, ker soteska proti Rebru ie že naravno močno utrjena, ko bi bili imeli poleg tega druge ziclane trdnjave, okope, rove itd., ktere so pozneje še le napravili. Kaplenčanje pobegnejo na visoke pečine poleg Bele in se branijo, kakor jim krajne razmere in lastni razum velevajo: velikanske skale namreč valč z visočine v dolino na sovražne čete. 17 Turkov in 200 konj ie bilo ubitih na ta način. Pač majhina peščica proti velikemu številu napadovalcev, da-si od 27.000 se nektere tisoče zbrišemo! Da taka hramba ni preplašila, a še ustavila ni Turčina, unnS se. Kmalu je bil pri Rebru. Tu se razlijejo roparske trume na desno in levo. Ene so požigale, morile, ropale, — da z eno besedo povemo — divjale po junski dolini, okoli Doberlcvesi, Pliberka in se slednjič všotorilc na desnem bregu Uravinem blizo Brezja. Cel6 na somenj v Velikovec bi bili prišli nektori širokohlačmani, toda nek kranjski Kamničan in nek domač kmet jih srečno še o pravem času zapazita in kos mostu podercta. Druge so prebrodile Dravo pri Mogličah in drvile ob njeni obali do Ličje vasi. V nedeljo za rano se vzdigne največi oddelek, koraka tiho memo Celovca in se ustavi pri Dhovšah. Naslednji dan so razkropi Tur-čini na razne strani. Nekteri obiščejo Blatograd, Trg, potem čez
1)	Ilerrtnann: Ilandb. I. str. 184.
*) Janez Turs, kaplan v Korošk. Strassburgu in vrstnik te dogodbe, pri Megiseru, potem Valvazoru XV. str. 373. piše, da je bilo 9000 pešcev in 18.000 konjikov. Dvomimo, da je bilo prvih vmes, kako bi bili pač ti pridirjali v treh dneh iz Žumberka na Koroško! Tudi konjikov blizo ni bilo toliko. Unrest, tudi vrstnik, ne pov<5 števila.
hribe Glinško dolino in memo Šent-Vida, samostan Sv. Jurija, ') kjer ugrabijo nekaj nun — Unrest imenuje le lepo Paskalo, — dalje Ostrvieo, Weissenburg, Neidenstein, Voubre in blizo Velikovca se prepeljejo Čez Dravo v Junsko dolino. Med tem so drugi konjiki južno stran teptali, da je bila groza. Vetrinje, Pod-velb, Žitpolje, Podkernos so čutili krutega osmalina, čegar sled je bilo razdjanje, požiganje in mor. Kamorkoli se je oziralo oko, gledalo je plamtečo vasi, oskrunjene hrame Božje, brez števila ubitih kristijanov, zlasti otrok. In ko so oholi dušmani dolge vrste vjetih ljudi — trdijo, da 2000, — vsakoršne domače živine in raznega naropanega blaga kakor v posmeh tirali mimo Celovca, ojačilo se je nekaj sto večidel kmetov, v obupnosti svoji rešiti vsaj nekaj iz rok neusmiljenega neprijatelja. Planejo toraj iz mesta nad-nj, ta beži. Ko pa vidi, da so daleč dosti od zavetja mestnega, obrne se in otepe na glanskem polji okorno kmete tako, da jih lcacih 90 na mestu ostane. Pripovedujejo, da so neverniki vse te glave na kup strkljali.") Dravo prekoračijo pri Mogličah, ta-mošnega oskrbnika s sinom vred seboj potegnejo, Mogličc same pa zapalijo. V sredo so bili vsi skupaj na desnem bregu Dravi-nem ter prenočili pri Pliberku. Ko združeni vso Junsko dolino do Laboda čisto izropajo, odrinejo dne 20. septembra proti Guštajnu, prenoči ondi blizo tarovža in zapuste naslednji dan nesrečno deželo. Pred Slovenjimgradcem, kamor so drvili, ustavi se jim Egidij Schultheizinger, oskrbnik tega mesta, s 100 možmi, a drago je plačal to predrznost: ljudje so mu bili deloma razkropljeni, deloma pobiti.
Pri Slovenjemgradcu napravijo šotor, v kterem ostanejo tisto noč, na jutro pa se- razcepijo na dva kampa. Eden je šel skozi Vitajino v Konjice, kjervso se v larovžu v gostje povabili, drugi pa so prehodili Velenje, Soštajn in lepo Savinsko dolino. V soboto so se trume vjetih kristijanov, kterih se je nabralo do 8000, in živine brez števila od 8 ure zjutraj do 4. popoldne počasno pomikale mimo Celja, Slovenci so sicer neprenehoma nadlegovali in napadovali Turcine, opravili pa niso nič. Tisti dan so so ustavili pri Sv. Juriji, na vzhodni strani od Celja, ter po okolici grozno škodo učiniii. Pri Brežicah so stopili na Hrvaško.:|)
') V tem samostanu so bivale plemenite benediktinke. O turških napadih so bežale na eno uro oddaljeno Ostrvleo, kjer še sedaj kažejo na severo zapadni strani sobe, kjer so se skrivale o takih priložnostih. Včasi jih je sovražnik pa vendar le prehitel. Herm. Ilandb. str. 409.
Q) Tako trdi Megiser itd. po Janezu Tiirsu, druga poročila nič ne vedo o tem.
:l) O napadu leta 1473. poročajo: Unrest str. 578; Valvaz. XV. str. 373 — 374 po Megiseru, ta po vrstniku J. Tursu; za temi poročilo Koroških stanov cesarju Frideriku IV. od četrtka po sv. Frančišku S. 1. 1473., ki se hranuje v dvorni knjižnici Monaški (gl. Sitzungsb.
Komaj štirinajst dni so se mudili Turki na Slovenskem in kdo more našteti in opisati zla in škode, ki so jih napravili mili naši domovini? Največ je takrat trpela Koroška, ki je videla krutega divjaka prvikrat. Po hribih in dolih, kjer koli so razgrajali, iztrebili so skoro vse krščansko ljudstvo, deloma njih krv pre-livaje, deloma peljaje jih kakor živino v grozno sužnost. Najsvetejši sakrament so teptali z nogami, zasramovali in oskrunjevali podobe Izveličarja, njegove Matere, svetnikov in svetnic, izropali in razdjali šestdeset cerkev. Tako so pisali stanovi Koroški vladarju svojemu.
Četrto poglavje.
Pismo kranjskih stanov do papeža Siksta IV. o žalostnem stanji Kranjske dežele. — Brambovska osnova sklenjena v mariborski skupščini 1. 1475.
— Papež vnema k vojski zoper nevernike. — Nesrečna bitka na Sotli.
— Turci se razlijejo po Kranjskem. — Kralj Matjaž vzame Šabae. — Strašen polom na Slovenskem leta 1476. - Neverniki na Furlanskem in
Beneškem. — Razni ukazi zarad obrambe proti Turku.
Nepopisljive so bile reve in stiske, ki jih je napravil zakleti neprijatelj naši domovini. Resno so tedaj tirjali stanovi Koder k. k. Akademie der Wissenschaft in Wien. 1. 1850. str. 632); neka opombica v Mitth. des hist. V. f. K. 1862 str. 96. Dlugoš str. 499 omenja ta naval tako-le: „Alius autem exercitus Turcorum, qui Bossnam occupaverat, Carinthiam etStyriam hostiliter in-gressus, fere totam depopulatus est: infinitam hominum utriusque scxu8 et puerorum multitudinem in captivitatem, nullo repu-gnante, abigens1*. Letopis Juvavski brezimnega pisatelja (Pez SS. rerum aust. II. st. 436) pravi k letu 1473: „Eodem anno apparuit cometa, habcns caudam longissimam ad instar lanceae. Non multo post Turci C ar i n t h i a m devastaverunt per rapinas et inccndia, ho-mines interficiendo et captivos abducendo/1 Bonfinij str. 570: „Bel-
lum neque Turcicum unquam defuit, quando quotidianis incur-
sionibus nune Dalmatas et Car nos nune Pannones et Dacos infe-stabant“. Da so bili Turki isto leto tudi na Hrvaškem, priča frater Simen Klimentovie, ki je živel blizo Zadra do leta 1513. Piše namreč v letopisu: „1473 tada pridošc turci u brvate na božid. I staše v hrvatih 15. d’n i učiniše velju zla“. Kukulj Ark. IV. str. 34. — Kar piše Hammer v Gescli. des osm. Reicbes II. str. 134. o napadu 1. 1473., jako zmedeno je. Prihod turški pred Ljubljano postavlja na Duhovo, v ŠenČurji pri Kranji pa 25. sept. — tedaj bi bili Turčini najmanj tri mesece razgrajali po slovenskih deželah! Brez dvombe je Dlugoševo poročilo napačno bral in napad 1. 1473. deloma zamenjal z napadom 1. 1471.
roški, naj jim cesar bolje pomaga, kakor doselimal, ker počil je glas', da sovražnik jeseni zopet pride, vsaki dan ga pričakujejo. Ako cesar ne pošlje vspošniše pomoči, ko dosl6, izginila bodo sv. vera iz teh krajev. Od kmetov pa naj se ne tirja črna vojska, ker zavoljo turških in druzih težav so zelo nejevoljni in mislijo sploh, da je cesar kriv vseh nadlog.
Kmetje koroški so res kmalu potem v Wolfsbergu zbranim stanovom kranjskim in koroškim sicer dostojno toda določno sporočili: ako jim bodo še dalje nakladali davke zaradi Turkov, in jih vendar ne odpodili, odškodovali se bodo sami s tem, da ne bodo več dajali urbarskega davka. Znani nam Krištof Ungnad, nazoč pri tem zboru, vabi 8. sveč. 1474. 1. grofa Lenarta Goriškega in Štajerce na 20. dan marca v posvetovanje v Judenburg, h kteremu so bili pozvani razun treh notranje-avstrijskih stanov tudi poslanci iz Gorice, Avstrije, Juvavske in Bamberške škofijo. Ta shod se bode vršil na povelje cesarjevo, in posvetovalo se bode zlasti, kako naj se to tri dežele združijo k skupni vojski zoper Turčina. ') Ali se je ta skupščina sešla, ne vemo.
Še bolje so tarnali stanovi kranjski. Z živo besedo opisujejo v pismu do papeža Siksta IV. žalostni stan kranjske dežele. „K.er ni bilo krščanske pomoči od nikoder — pisali so — spravil je pod so grozoviti Turek krščansko cesarstvo (izhodno-rimsko ali grško), Bosno, Srbijo, Armenijo in druge dežele. Potem smo tudi mi povzdignili glas na vso moč, a ž a 1 i b o g malo se kaže, da se je slišal naš klic. In ta pomoč, ki nam je došla, dospela je prepozno, zato jo pa turški sovražnik osemkrat prihrul z veliko množico v deželo, požigal po njej in upostošil jo, da se k mo smiliti Bogu, Vaši svetosti in vsakemu krstu. Kaj nam jo storiti, ako nam kristjanje še sedaj ne pridejo na pomoč? Nič druzega, kakor da se bodemo morali mi in prebivalci Slovensko strani, Metlike, Istrije, Krasa in še mnogo druzih sosednih pokrajin, ki z nami vred enako silo trpe ali jo v kratkem doživč, vzdigniti in popustiti deželo, mosta, gradove in domovino. Ako se toraj zgodi, česar se bojimo, kje bodo pač ti revni in žalostni ljudje prihodnjič dobili podstreho in hrano? In kako bi bilo, ko bi Turek naše dežele posedel in iz njih predrzno še dalje stegal roko po krščanstvu? Vse bi potem ugonobil in razdjal. Kdor ni sam skusil ali videlbritlcosti, no da se mu dopovedati niti s pismi niti z zgovornimi besedami. Kdor je pa glodal in slišal tisočerno
Sotrebo, britko vpitje, žalostni jok ubogih vjetih lcristijanov ti\ v eželi, kakor so videli stotniki in hlapci mojnoga grofa Alberta Brandenburškoga in vojvode Sigmunda Avstrijskega, ki sta jih poslala našemu cesarju in naši deželi na pomoč, ta jo pač brez dvombe občutil žalost in vsmiljonje.“ — „Stiri dolga leta že traja grozna vojska in ne bode jej konec, ako nam ne prihiti Bog sam z mogočno roko na pomoč. Malo čutimo, da se izmenijo za reve
■) Dr. Bidcrmann v Mitth. d. h. V. f. K. loto 1865. str. 15—IG.
Hašd dežele in kar še pride, ker v toliko in toliko letili se še nič ni storilo določnega za nas, sami smo se branili. In kakošne skrbi, da ne pridemo krutemu Turčinu v pest! Zakaj baha se, da se mu mora uklanjati vsa zemlja, tedaj ne kaže druga, kakor da ga ali spodimo iz dežele ali da jo popustimo sami, ali da se mu ne udamo. Prvo je težavno ker naša moč je proti njegovi sili jako majhena. ■— Drugo je še težavniše, kaka grozna revščina bi nas pač čakala! Najteže pa je tretjo, da bi bili namreč mi, ki se imenujemo po Kristusu, podložni zaničevalcu in sovražniku tega sv. imena. “
„T)a tedaj ostanemo združeni z rimsko cerkvijo in no bodemo prisiljeni podvreči se dušmanu in da tudi sosedne deželo, nad lctere bi za nami planil Turčin, ne pridejo zavoljo nas v enako stiske, treba je, da glasno kličemo na pomoč, da bode vsaj kdo zaslišal tužni naš klic in pomagal s svatom ali djanjem, da ne bodemo tako zapuščeni, ko doslej, in da nas reši iz rok sovražnikovih. Naše okolnosti so take, da nas propada nihče ne ubrani, ako se nam brž nemudoma ne pomaga. Ue sovražniki obdajo našo deželo — česar nas obvaruj dobrotljivi Bog! — odprta jim je pot in ovirati jim ne m o r c j o potem ne vode ne gor 6, da se ne vdero v laške in nemške dežele, bati se je celo za Rim, saj so v nekaj letih privreli iz Carigrada do sem in še dalje. Vedno smo mislili, da jih bodo ustavile vsaj visoke gorč, ki nimajo niti cest niti stez, in mogočne reke, kterih ni mogoče prejahati, ampak le preplavati, toda vse to jih ne ovira in nam mč ne pomaga. Da nam krščanstvo ne more očitati, da smo mu zamolčali in prikrili, kaka nesreča proti nam in drugim deželam, razložili smo vestno žalostne razmere svoj e. “
„In koga bi pač pred vsemi na pomoč klicali, kakor prav sv. vere najvišega poglavarja, ki je postavljen, da pase ovčice svoje in čoln sv. Petra varno krmi, da se ne potopi, zlasti pa, da monamedanca ne vtrdimo v veri, da se mu ni bati krščanskega meča, da ga nihče no more ukrotiti in oteti krščansko krv!“
^aj se pomisli grozna nečast, ki se dela Bogu. Sv. sa-k rame n te teptajo, hiše Božje razdevajo in koliko Božjih služabnikov in koliko tisoč ljudi je kruti nevernik pomoril v poslednjih letih! Kako neusmiljeno je ločil ženo, može, otroke in sorodnike ter jili je —• Bogu bodi potoženo! — nage, bose, lačne in žejne z zvezanimi rokami na hrbtu odgnal v večno sužnost! Kako ^nečloveško oskrunjajo uboge žene in device, da prežalostno vpijejo na pomaganje! Kako brezsrčno delajo s starimi ljudmi in nedolžnimi otročiči, ki jih v kosce sekajo, če jih ne morejo seboj tirati! Oj, kako grozno se preliva krščanska krv! Oj, kaj trpe ubogi ljudje, kterim je vse pobral in požgal, kar so premogli, in ki brez strehe in zavetja ne ved6, kje bi so skrili pred grozovitim sovražnikom! Oj, kako žalostno, da morajo usmiljenja vredne matere z majhnimi otroci bežati v črni noči, v dežji in nevihti; m kar jo še hujše, da dece nimajo pokriti s čem! Oj, to je mraz
4*
in trpljenje, strali in revščina! To so britkosti, bolečine in jok! Človeško srce jih ne moro umeti, nihče ne popisati, nihče ne dopovedati! — Ako se nam sedaj ne pride na pomoč z velikansko vojsko, pozneje se ne nadjamo, da nas moro kdo še oteti, zakaj požrešni in besni neprijatelj ne daje nobenega odloga, ampak razširja zmirom daljo svojo moč, če se mu krepko v bran ne postavimo !“ ')
Tako so pisali Kranjski stanovi ali bolje Kranjskih prebivalcev besedniki papežu Sikstu IV. Res žalostno jo bilo stanje nase domovino, dajo prisililo njene poslance k takemu poročilu! Kterega pravega rodoljuba ne pretrese živa in goreča beseda zastopnikov Kranjskih, za svoje rojake in domovje svoje tako vnetih!
Tudi Štajerci niso molčali. V Mariboru 1. 1474. zbrani so izvolili 9. grudna Janeza Savrava za poročnika svojih sklepov in prošnja. Naj cesarju sporoči, da so kmetje zarad vednih napadov obupali, da so cel6 pripravljeni, pokorščino odreči zemljiščinim gospodarjem, Turkom pridružiti so ali pa izseliti se na Laško, Ogersko ali kamorkoli. Stanovi bodo voj sito na nogo spravili prihodnje leto v nedeljo pred vnebohodom — (”30. aprila 1. 1475), — tudi cesar naj postavi vojno. Cesar naj izvo, da so stanovi opazovalne straže na turški meji napravili, ter jih izdr-žujejo na svoje stroške. Kdor se vdeležujo turško vojske, varen je povsod in nihče mu no sm6 Btoriti nič žalega. Tudi duhovščina naj kaj pripomore. Sv. Očeta, očaka oglejskega in nadškofa juvavskega oodo naprosili, da bodo odpustike razpisali za brambovce in vse, ki darujejo za turško vojno. V vsem pa jih naj podpirajo stanovi Kranjski in Koroški. a)
Toda kaj je Turčin maral za solzo bornega kmetiča in sklepe preplašene gospode! Tudi to leto je šel po navadnem opravku svojem. Unrest piše namreč, da je blizo 16.000 široko-hlačmanov privrelo jeseni 1.1474. na Hrovašlco, Ogersko in zgornje Savske doline in do Metlike. Okoli in okoli so vse požgali in pokončali in 3000 vjetih tirali seboj v Bosno,;|) med njimi tudi dva Kozijakarja iz Kravjeka. 4)
Cesar je v tem potoval po Nemškem. Silovito dogodbe v dednih deželah so ga naklonile, da jo razpisal skupni zbor poslancev iz Štajersko, Koroške in Kranjske na drugo nedeljo po
Exemplar epistolo do seua pcrsecutionc turckorum misse domino pape Sixto quarto ab incolis seu terrigenis Carniole provincio se-quitur admodum lamentabilis. •— Nemška tiskovina iz tistega časa hranjena v	monaški	dvorni knjižnici Codex	Teg. 967	(1474)	natisnjena v Hormayer	Arch. f.	Geschichto itd.	1828. st.	324—326.
2)	Dr. Krones	v naved.	sestavku	str. 73—74.
3)	Unrest str.	582.
4) Valv. (XV. str. 374), ki kar na kratko omenja, da sta bila dva plemiča Kozijakarja vjeta. Dod/i ob enem tudi, da so isto leto kobilice mnogo škodo napravile žitu.
veliki noči 1. 1475. v Maribor. Pozval je k temu zboru vse prelate, plemenitaše, zastopnike mest in trgov teh treh dežel, česar jim vladar poprej še nikoli ni privoščil, kakor misli Unrest, da se bodo posvetovali, kako vzajemno ustaviti se turškemu napadu, ker sporočilo se mu je, da pride Turek že prihodnje poletje v njegovo dežele. Sklenilo se je v mariborski skupščini to-le: po vseh treh deželah naj se pobira občna štibra, da se more plačevati najetim vojakom, ki naj se po mejah tako razpostavljaio, da v prihodnje Turek teh treh dežel ne bode mogel tako nenadoma napadati kakor se je doslč že večkrat pripetilo. V ta namen mora vsak prebivalec, sveten ali duhoven, po svoji vesti dajati vsaki teden vsaj po en vinar, tudi hlapec, dekla, ki služi na leto po
2	!?, naj odrajta tedenski vinar; oproščene so le ženske, ki nič ne služijo. Ta davek so dovolili za eno leto. Posebne može so odbrali, da so pobirali tedenske vinarje vsake kvatre in hranili v deželnih blagajnicah. Taki pobiravci so bili na Koroškem opat Vetrinjski, gospod Krištof Ungnad Soneški in Baltazar Višpri-janski; ’) na Štirskem Janez opat admonški, Ulrik pl. Graben in Vuk Neuenhauser in kot prisedniki Jurij iz Reichenburga, Viljem Graesel in Andrej Nerringer; na Kranjskem Kasper Črnomaljski in Jurij Turjaški, v Istri in na Krasu Jakop pl. ltaunach; za Metliko in slovensko stran pa Oton Semenič. Postavili so tudi za vsako deželo posebnega vojskovodjo: za Koroško Jurija Šenka Ostrviškega, za Štajersko Reinprcchta iz Reichenburga in za Kranjsko Ljudevita Kozijakarja, oskrbnika Mehovskega gradu. Deželni vojni poveljniki so imeli po 4 pribočnike in za-se po 24, pribočniki pa po 10 konjikov. Kupili in izdržavali so vse iz tedenskega davka in cesar je potrdil vse. a) S tem so do malega odstranili črno vojsko in napravili vojsko samih plačanih najemnikov, le čete 24 konjikov poveljnikovih in 40 pribočnikovih je bila domačih vitezov, kolikor jih je hotelo na vojsko. Sicer pa je plemenitaš mesto sebe poslal in plačal najemnike. 3) Kako so se ti bojevali za tuje svetinje, lahko si mislimo, narodne navdušenosti zastonj iščeš, bojevanje je bilo nekako rokodelstvo.
Iz zborovih obravnav in sklepov v Mariboru posnamemo še drugo prikazen, ki nam pa ni več nova: obramba Štajerske, Koroške in Kranjske prepustila se je samo in edino le novcem in pogumnosti njih prebivalcev, kakor	da so bile	te	dežele	samostojne
brez vsakoršne zveze z drugimi.	In vendar	so	na vso	sapo zatr-
jevali, da so te dežele del svoto-rimskega cesarstva nemškega naroda, da morajo toraj vdeleževati se pri skupnih zadevah; a ke-dar je šlo za to, da se njim pomaga v nesreči in sili, bil je stalni izgovor: predaleč ste. In prav je imela Nemčija in brez
') Balt. Višprijanski je dal sezidati gotiški kor v farni cerkvi sv. Jakopa v Belaku, kjer je umrl 1. 1484.
®) Unrest st. 589—590; dr. Ilvvof.	II. st. 32 in	dr.	Krones	st. 74—75.
a)	Hermann: Handb. itd. I. st. 188.
skrbi jc lahko položila roke v naročje, saj jo bil Turek oddaljen in Slovenec ga bode že odpodil. Se v6, da pri tem Nemci niso pomislili, kako škodo trpe dežele, kako za stoletja zaostajajo v omiki njih prebivalci. Ko so oni krasno cerkvo zidali, vednosti gojili, književnost in omiko, ko so cvetela njih mesta, napredovala kupčija in obrtnost; stal je med tem ubogi Slovenec z orožjem v roki na straži, varovaje svoje malo imetje, varovaje svojo domovino, pa tudi drugo dežele vedno protečoga sovražnika, ali se je skrival v dupljinah, podzemeljskih jamah ali visoko z gradov in taborov bistro oziral se na vso strani, da bi zasledil nevernike, ki so se tu pa tam plazili kakor volkovi vedno lačni krščanskih ovčič. — Toda kam smo zašli! Le povedati smo hoteli, da so morali Slovenci treh notranje-avstrijskih dežel — in prav njih so največkrat zadevali turški napadi — sebe in ognjišče svojo sami varovati in braniti, sami plačevati najemnike in drugo vojne potrebe. —
Kar je ta čas cesar storil za nas, pičlo je. Iz Andernacha jo ukazal 1. 1475. kranjski duhovščini, plemstvu, oskrbnikom in uredom, naj zavoljo vedno nevarnosti pošiljajo svoje in njegove podložnike v mesta, da tlako delajo in pomagajo zataboriti jih, kedar bode zapovedal Sigmund Sebriach kranjski glavar. ') Ljubljano so zopet ogradili in okope napravili okoli nje, delati so morali pri tej priložnosti nekteri vjeti. s) Da je glavno mesto jako trpelo v vojskinem hrupu, zlasti da je imelo malo prebivalcev, spričuje cesarjevo povelje od poteka pred Duhovim leta 1476. do mestnega odbora ljubljanskega, da nikomur ne smejo braniti, če se hoče naseliti v mestu'1) in ukaz leta 1478., naj odbor prejema tudi kmete in podložnike v mesto, da bode to boljo utrjeno in da bode vsaj več braniteljev. 4)
Tudi cerkveni poglavar jc storil, kar jo mogel. Na vso moč so jo trudil, spraviti vladarje. Prigovarjal je francoskemu kralju, prekanjenemu Ludoviku XI., naj pomiri cesarja Friderika z vojvodom Karolom, ktera je isti francoski kralj sam razprl. Pisal in svaril je oba, pošiljal poslance na vse strani, a vse zastonj. 28. rožnika 1. 1475. je papež Sikst IV. razglasil bulo, v lctcri zopet opominja, naj se izvrši, kar se jc sklenilo v Avgsburgu. Ker pa človeška moč nič ne veljd brez mogočne roke Božje, zapovč, naj duhovniki v prvih nedeljah kterega si bodi meseca, po vseh cerkvah sv. maše borb, litanije molijo in obhode napravijo skozi mesta in vasi. Vsa duhovščina mora biti pričujoča, pridigar pa naj ljudi opominja in spodbuda k obrambi krščanske vere. Molijo naj, da se Bog usmili vseh, ki gredb na turško vojsko ali jo podpirajo z novci. Samostanei naj opravijo obhod v samostanu. Kdor
*) V mestnem arhivu Ljublj. natisnjeno v Klun Diplomat, st. 42 štev. 56.
*) Hoff’s Gomiilde vom Herzogth. Krain I. str. 85.
) V mest. arhiv. Ljublj., natis, v K. Dipl. str. 43. štev. 59.
4) V mest. arhiv, v knjigi privilegij, nat. v K. Dipl. str. 44. štev. 62.
moli za vojake in njih podpornike, prejme tolikokrat po 200 dni odpustkov, kolikorkrat je pri sv. maši, litanijah in procesijah, kdor gre pa sam na vojsko leto in dan, ali ki še prostovoljno pošlje po enega ali dva moža nad Turka, dobi odpustek svetega leta. Vsem, ki podpirajo vojno z denarjem, ali ki se bojujejo v dednih deželah cesarskih zoper sovražnika nevernega ali na kak drug način pripomorejo k poginu njegovemu, sm6 spovednik podeliti popolni odpustek enkrat v življenji in enkrat v smrtni uri. Po cerkvah naj postavijo pušice, da se nabirajo milodari v ta namen. Ako se pa vojska ne spravi na noge, porabi naj sc nabrani denar za druge potrebne in pobožne naprave. Vse to naj duhovniki ber6 tri nedelje zaporedoma z lece in tudi sicer, kedar je treba. l) To bulo so razglasili tudi v Ljubljani. V stolni cerkvi so morali opraviti litanije in slovesne obhode za srečno vojsko zoper Turke. Škof Sigmund je ukazal napraviti prepis te bule z dostavkom, da se jej je zadostilo v stolni cerkvi 24. sept. 1. 1475. ‘2)
Papežev klic je bil glas vpijočega v vojskinem vrišu. Vidi se, da vladarji in visoka gospoda ni dosti marala za cerkvene milosti in dobrote. Dežele slovenske so morale tedaj same gledati, kako si odpode neprijatelja iz dežele, ki je že prežal na meji.
In res komaj se je v naglici nabrala četa po mariborskem sklepu, da bi ukrotila prekucuha Ulrika Pcsničarja, ki si je bil pri Fiirstenleldu sezidal dva tabora in odondot ropal po deželi, stal je (14 avg. 1. 1475.) Turčin že na slovenski zemlji. Neki
12.000	mož močan je divjal in razsajal po Dravskem polji od Ptuja in Novaštifta do Lembaha. Ko se približata štajerski in koroški stotnik, umaknejo se nepovabljeni gostje proti Savi do blizo Brežic. Sedaj pa dospejo Kranjci s stotnikom Ljudevitom Kozija-karjem. Na sv. Jerneja dan — 24. avg. — združijo sc kardela in izvolijo za prvega poveljnika Sigmunda pl. Polheima, zapoved-nika radgonskega. Bilo je vkup samo 450 mož slov. junakov. Pri Bizelji blizo Sotle se zgrabijo. Morija je bila jako huda, Slovenci so se bili ko levi, naposled so omagali, nasprotnikov je bilo primerno preveč. Unrest piše, da so nesreče krivi nekteri nezvesti, ki so pobegnili iz boja.'*) Toda čudež bi bil, ako bi bilo 450 kristija-nov premagalo 12.000 nevernikov. Mogoče	tudi,	da	se	imenovana
peščica ni bojevala zoper vso ogromno silo	Turško.	Sploh	so	si
zgodovinarji oziroma številk posamesnih dogodeb zel6 navskriž. Valvazor po Megiseru poroča Unrestu nasproti, da je koroški vojskovodja Jurij Šenk Ostrviški prvi zagrabil turško četo pri Brežicah in kakih 200 Tur činov pobil, potem pa je Ahmet paša razkačen zaradi te praske pridrl z 12.000 možmi in 5krat manjše kardelo kristijansko z zgubo 2000 svojih ljudi otopel.4) Hammer
*) Mon. Huba. I. Str. 349 -354.
") Staatsarchiv. Wieu. Indexb. str. 301. štev.	47.
3) Unrest st. 591.
4) Valv. XV. st. 375.
dodaja, da je 6000 kristijanov smrt storilo za vero in domovino in 124 plemenitih bilo odpeljanih v sužnost,1) Valvazor pa trdi, da je padlo 400 kristijanov, kar se že bolje vjema z Unrestovim naznanilom. Nekoliko bolj edini so viri o imenih plemenitašev, ki so v tej bitvi ali smrt storili, ali ki so bili odpeljani v sužnost ali se hrabro rešili une in te. Med mrtvimi so bili: Janez Grade-neker iz štajerske plemske rodovino, ki je bila 1. 1558. povzdignjena v baronski stan; Viljem Gali a) iz rodovine, ki je imelavpo-sestva na Kranjskem in Stirskem; Viljem Grazel iz dolenjega Štir-skega; Andrej vitez Naringer tudi štajerske rodovine; poslednji Ekensteiner, menda Boštjan3); Janko Keučaher, neki Lichtenber-ger4), dva Mordaksa, eden iz Loža, en Tattcnbach in drugi iz manj znamenitih rodovin.5) Med vjetimi so bili: Sigmund Polheim, prvi
foveljnik sam, deželna stotnika koroški in kranjski Jurij Šenk in .j ude vit Kozjek ;v Jurij Sokovar (Ilimelberger) iz Koroškega, Andrej Guttensteiner iz Stirskega, Oton Semenič iz Kranjskega, Mavricij Ditrichstein, 6) tudi Andrej Hohenwart7) je bil menda med njimi in drugi. Srečno so predrli sovražne trume med drugimi ti-le junači:	Deželni oskrbnik štajerski Viljem Sauer, Žiga Mordaks in
S'egov sin, Andrej Weispriach ali Višpriianski, ,Janez Gutensteiner, rištof Radmansdorfer, 8) Kozina vitez Graben iz rodbino naseljene blizo Gradca, ki pa jo že 1536.1. odmrla; Kaspar in Krištof Lamberger,9) Osterman Turjaški •— živel še leta 1500 — Jurij Rav-
‘) Hammer II. st. 146. (Rokopis v graškem Joaneju, ki pa stavlja ta vpad v leto 1474.) trdi, da je bilo 120 ubitih, 200 vjetih. Tudi bavarski letopisee Scliamdocher omenja velike nesreče štirskih gospodov in njih hlapcev pri Sotli. Krones v Beit. itd. st. 36.
2) Valv. XV. st. 375 imi Ulrika med ubitimi, Viljoma pa med vjetimi, 1000 gld. so turki neki tirjali za-nj. Galli so stare rodovine, živela je že v XIII. stoletju.
3) Dr. Ihvof: Die Einfalle itd. II. st. 33.
4) Po Valv. XV. v prilogi in Mon. Ilabs. I. 3. st. 717 se je Lich-tenberg otel. Ta rod najdemo leta 1248.
5) Valv. XV. v prilogi šteje med mrtve tudi Jurja Hohenwarta, graškega grofa ali poveljnika Celjskega. Menda je to Andrej, ki pa je bil le vjct.
6) Valv. imenuje Martina Ditrichstein iz starodavne imenitne rodovine.
7) Tega beremo pri Valv. XV. st. 376 in v Mon. Habs. med vjetimi. Prvi dodaja, da so Turei za-nj tirjali 600 gold., kar so brž ko no tudi prejeli, ker Andrej Hohenw. je kot poveljnik celjski živel še po 19. nov. leta 1503. Pokopan je v celjski župni cerkvi, kakor kaže grobni spominek. Orožen: Celjska kronika st. 119.
8) Morebiti je ta , pozneje z grofovsko častjo poslavljena rodovina iz Radolice na Kranjskem ? Ako jo iz Radolice, preselila se je že zgodaj na Štirsko, kjer jo nahajamo od XIII—XVII stoletja.
;l) Lambergerji so staro korenine. Viljem tega imena je posedal 1. 1397 Wallenburg, slov. Lipnico pri Radolici. V Bogunjah na Go-
ber1) Megiser in za njimi drugi pišejo, koliko odkupnine so zmagovalci tirjali za vjete plemenite kristijane. Za Jurija Šenka je bila največa, namreč 4000, za Kozjeka 2000 gold., za tisti čas res veliko denarja. Imenovana in vsi drugi vjeti so pisali v saboto po sv. Egi-diju do svojih, naj jih odkupijo. Storilo se je, kar se je moglo, zlasti si je trudil Šenkov sin, da bi nabral visoko odkupnino, prosil je neki pri kralji Matiji, goriškem grofu Lenartu, toda denar je došel prepozno, Jurij Senk Ostrviški je po tolikih težavah in terp-ljenji žalostno končal v Carigradu.") Tudi cesar je davek razpisal za odkupnino vjetih kristijanov, koliko jih je pa odkupil, ne vemo. Da se za slovenskega kmeta, ki je prišel v žalostno sužnost, nihče ni mnogo brigal, pač ni treba dostavljati, saj o onih časih zunaj plemstva ostali niso veljali veliko.
Nasledek nesreče pri Sotli je bil, da je postal Turčin pre-drzniši. Kmalu po sv. Mihelju je bil zopet na Slovenskem. To pot jih je bilo samo 4500 nevernikov. Glasoviti Korošec Miha Zvitar jim je bil v drugič kažipot. Mimo Krškega, Kostanjevice udarijo naravnost proti Kranju in Iiadolici in prihrulijo do visokega mosta in v kraje, kjer poprej še niso bili nikdar. Radi bi bili skozi soteske sli na Koroško, toda njeni prebivalci so dobro ob-stavili in zavarovali vhode pri Slovenjemgradcu proti Plibergu, pri Jezeru, na Ljubelu in Korenu. Ker tedaj ni bilo v moči pridreti v Korotan, razgrajali so toliko daljše po Kranjskem. Dober mesec so se drvili od kraja do kraja, nihče se jim ni v bran postavil. Slehern si lahko misli, koliko škodo so učinili s požiganjem, ropanjem , koliko mirnih Slovencev so pobili ali seboj odpeljali v sužnost! 3)
Ali s tem britkosti tega leta še niso pri kraji. Ko je namreč Ahmet bosniški paša, izvedel, da je na sv. Miklavža dan somenj v Muljavi, kakih 1000 korakov od Zatiškega samostana, in da bi se dalo o tej priložnosti kaj vjeti, privihral je omenjeni dan nenadoma na žegnanje. Kdor se je ustavil, posekali so ga divjaki, 4200 oseb obojega spola so nalovili in v sužnost tirali. 4J
renskem so imeli tudi grajščino, drugo koleno pa Ortenek pri Ribnici na Dolenskem itd. Mnogi iz te rodovine so slovdli ali kot državniki ali kot hrabri vojaki. Komu ni znan Lambergar , ki se je skušal s Pegam-om?
') Unrest apud Hahn. st. 591—593 in imenik ugonobljenih, vjetih itd. v Mon. Habsb. I. 3. st. 717.
a) Valv. XV. st. 375.
3) „. . an die holien pruekh und an Enndt, da sy vormalen nocli nio gewessen wardcn und versueehten an manigen Enndten au dem Ge-pirg , und waren gern gein Kernnden getzogen.“ Unrest st. 593, kjer nam popisuje ta vpad. Do kterega mostu da so prišli sovražniki, ni prav jasno.
4) Radič: Gegenabte itd. st. 86. po Puzel-novi Idiografiji. Valv. XV. st. 376 dodaja, da so Turci komaj sezidani samostan požgali in mnogo
Sploh je Lilo leto 1475. žalostno in nesrečno. Tako so Turki že G. svečana pokončali celiVaradin in okolico njegovo. ’) Pridružila se je tej nesreči druga, kobilice so namreč prišle na Ogersko ter požrle razun trte vse listje in perje.,J)
Kdo l>i bil pač mislil v početku 1. 1475., da se bode tako britlco končalo, ki znd, kake silne naprave za vojsko so delali pomladi! Cesar Friderik IV. je meseca majnika oklical črno vojsko zoper Turčina. Kralj Matjaž je nabiral vojakov. Bojni načrt je bil že gotov. Iz Bude sc bode napotilo po suhem in mokrem 70.000 mož, poljski kralj pridruži 4000 vojakov, vojvoda Štepan Moldavski premore do &0.000 mož, Drakul stoji med Moldavo in Erdelijo s 4000, Ladislav je obstavil glavno mesto na Bolgarskem z 200.000 (?) možmi. Benečani so poslali kralju ogerskemu za vojne potrebe 200 tisoč gold. in obljubili, da sc bodo tudi oni lotili nevernika. Poleg tega je imel kralj Mat jaž sila veliko vsakoršnih topov, možnarjev, pušek pušic, sulic, krampov, 340 centov smodnika, obilo živeža in dru-zega za vojsko potrebnega orodja.;t) Tudi papež ni zaostal. Razun omenjene bule 28. rožnika razposlal je to leto 12. sept. do vseh krščanskih vladarjev vabilo, naj pošljejo poslanec v Rim v posvetovanje, kako bi se vendar enkrat Turku krepko ustavili. Po pravici toži v tem razglasu: naša zanikrnost je kriva, da krščanska rc& peša od dne do dne; vso to smo sicer že pred prevideli ter opominjali po poročnikih in pismih k složnosti; da so tej grozo-vitni kugi v olcom pride, vabili smo po očetovsko ne enkrat, temuč mnogokrat, sami smo dajali izgled, nič nismo opuščali in tudi sedaj nič ne opuščamo, kar bi hasnilo naši cerkvi: vendar se v taki nevarnosti , v taki očitni občni zadregi nihče ni vzdignil za vero, vsem je tako rekoč Božja sodba pamet zatemnila, da no spoznajo viharja, ki razgraja jim v lastnem osrčji.4) Kaj so je sklenilo v rimskem zboru, ako se je res sešel, ne vemo.
Ogerski kralj je imel s početka leta 1475., kakor smo slišali , silno veliko ljudi in vojnega blaga. V jeseni je bilo vsega tega le malo. vDa ni počival, vzdignil se je z 10.000 vojaki proti novi trdnjavi Šabac na desni obali Savini. Za časa ratisbonskega državnega zbora jo bila sezidana in pospešila vedne napade turške, ob enem pa tudi branila čez Savo na Turško. Posadka je štela 5000 mož, kralj jo je oblegal 30 dni. Se le trideseti dan po noči
patrov odgnali v sužnost. Dlugoš st. 540 omenja k letu 1475. da je poslal Matjaž poslance do cesarja, ,,čogar dežele Koroško in Stirsko Turci iz Bosne pokoneujejo.“
‘)	Civitatera etiarn Varadiensem	sexta	die	mensis Pobruarii	et	vni-
versam Varadicnsein regionem	caede	et	igno	vastavit.	Arx Varadiensis
aegre defensa.“ Dlugoss st. 540.
*) „Cladem super eladem coacervante in eum annum (1475) in Panno-nicam gontem divina ultione*1 kliče (ravno tam) nekaj pristranski Dlugoš. a)	Mon. Habs. I. 2. st. 78.
4)	Mon. Habs. I. 3. st. 438.
jo je z vojno zvijačo dobil v pest. Neizrečeno veliko streliva so našli v trdnjavi. Kralj je lcoj okoli nje napravil velik jarek, da je stala kakor na otoku. Veselje zarad tega djanja je bdo splošno po krščanskem svetu. Signoria in papež sta zmagovalcu srečo voščila in prva mu jo poslala novcev, kakor smo omenili nekaj prej. Kralj Matjaž se je potem poskusil tudi nad Semendrijo. Ker je pa ni bilo mogoče vzeti zaradi poznega letnega časa, nekaj pa tudi zavoljo pomanjkanja izdatne moči, vrnil se je domu pripravljat sc za na slednje leto.')
A prodno je bil pripravljen, prigrmelo je kakih 4000 turških konjikov čez Donavo na Ogerskem ropajo do Temešvara. Nazaj dirjaje dospejo jih Madjari kakih 30.000 korakov pod Semendrijo ter jih ugonobijo do poslednjega, vjete oprost6 in konje in dragocenosti, ki jih menda ni bilo malo kot dober plen domu odnese1). -) Ker je toraj staremu grešniku na Ogerskem izpodletelo, primahal je v manj zavarovane slov. pokrajine. V večernicah sv. Marjete — brž ko ne mučenice, tedaj 11. dan meseca julija — pridere namreč 4500 turških konjikov iz Hrvaškega na Krko proti Brežicam. Ker pa niso mogli čez Savo, kjer so čakali en dan in eno noč, umaknejo se proti Pletrij sitemu samostanu. Tu so ostali do četrtega dne in naskakovali pristavo, toda brez vspeha. Obrnejo se tedaj proti Novemu mestu, potem čez Bloke, Cerknico proti Postojni in naprej čez Kras v Ipavsko dolino proti Gorici. Tu jo krenejo čez Crniverh, Žire v loško okolico, odtod der6 v Polhov-gradcc, Vrhniko in Logatec. Nekteri prilomastijo pred Ljubljano in zapalijo cerkev sv. Petra.3) Ker tukaj menda niso veliko opravili, spustili so se čez revni Kras nad Lož, požgali trg, prebivalce pa odpeljali. Ko ta druhal skoraj vso dolensko in notranjsko stran premete in dovolj nabore, odrine skozi Kočevsko in poleg Kolpe iz dežele na Hrvaško. Nekteri pa vendar še niso bili zadovoljni s tem, kar so učinili, zdelo se jim menda premalo. Prepeljejo se toraj — bilo jih je kakih 2006 mavharjev — pri Krškem mestu Čez Savo in planejo na dan sv. Jakopa v lepo dolenjo Štajersko. Kakor huda ura vihrajo skozi Podsredo, Planino, Keihenek pri sv. Juriji, skozi Šmarje, Lemberg, Rogatec do blizo Borla. Potem se razlijejo na Hrvaško in razgrajajo okoli Krapine do Zagreba. In zopet so vrnejo na Stirsko. Skozi Pilštajn se uder6 v Kozje, Brežice, Reichenberg, Sevnico, prepeljejo se čez Savo, združijo z drugimi četami in zapustivši roparje med Sotlo in Savo odrinejo v Bosno.4) Ko Turki naropano blago in vjete kristijane pospravijo v zavetje, prihrulijo v drugo. Sedaj je veljalo Koroški, deloma
*)	Zinkeisen	II. st. 370— 372.
2)	Zinkeisen	II. st. 374; Ilaimncr II. 144—145.
3)	Unrest se	tu blizo moti. Št. Peterska cerkev	je	pogorela	1.	1472.
kakor omenjeni napis v tej cerkvi »pričuje.	Morebiti	je	sovražnik
tudi 1476. 1. cerkev zapalil, da so jo pa oteli.
4)	Unrest st.	604—605.
tudi Kranjski. Bilo jih jo sedaj več ko prvikrat, 8.000 — 10.000 krvo- in ropaželjnih urnih konjikov iz Bosne, poveljnik jim je bil Wal-lumbeg Markučevič, brž ko ne poturčen Slovan, kije tako neizmerno zlo učinil svojim bratom Slovencem. V četrtek pred sv. Kozmom in Damijanom 1476. 1. je bil dan žalostnega spomina, ko so prilomastili na slovensko zemljo. Poleg Save so dirjali tje v visoko Gorenjsko proti Kranjski gori, odtod skozi Belopeč in Trbiž. Ker soteska ni bila obstavljena, udarijo naravnost skozi Vrata nadPod-klošter. Trg zapalijo, da plamen vise stoječi benediktinski samostan ') doseže in vname, 200 ljudi, ki so pribežali iz okolice v tihe, mirne prostore samostanske, zadušilo se je v dimu. Dušmani sc hočejo polastiti samostana, a menihi z izvrstnim opatom se branijo junaško. Dvakrat so naskočili močno zidovje, toda zastonj. Razun zakristije in kleti je pogorelo vse. Huda rana se samostanu nikoli ni prav zacelila. To sc je zgodilo v četrtek po sv. Dioniziji, ki se obhaja 9. oktobra, ali 11. okt.8) V petek divjajo osmalini naprej , preplavajo pri Vetrovu (Federaun) derečo Zilo in pri Pe-ravi pod Belakom Dravo. Pri Wernbergu ne daleč od Belaka se razdela na dva kampa. Prvi je razsajal v Diholci, župniji vrlega našega poročnika Unresta, okoli Osojanskega samostana in v Trgu, kterega je do tal požgal, le župnijska hiša, cerkev in uradnija so ostale. jNaprej so drvili sovražniki kakor strela po krški dolini mimo St. Vida in Ostrvico no prizanašajo daljni Sirnici in Glodnici, no še daljnišema Reichenavu in Strasburgu. Pri Celovcu se ustavijo.
Druga četa med tem rok ni križem držala. Izbrala si je Velikovec, Grebenj, Rudo, Labod, St. Pavel. Več ko pol trga so požgali Turčini, St. Andraž naskočili, na dve milji okrog vse pokončali in poteptali, 2000 ljudi odgnali in grozno razgrajali po labodski dolini do Svineske planine. V soboto je bila prva druhal blizo Truksna, druga v Aboličali, v nedeljo 14. okt. ste se sešli pri Krivi vrbi, naslednji dan pa združeni korakali memo Celovca, ter mu kakor v posmeh zasmodili Vclikovsko in Vetranjsko predmestje. Pod Velikovcem prebredejo Dravo in planejo v Janško dolino, da tudi ondi pograbijo, kar se da. Pliberg, Dravberg in okolico strašno razdenejo, kakor pred tremi leti. Vso pot se nihče ni v bran postavil nepovabljenim gostom. Samo Miklavž Wildenstei-ner, posestnik Truttendorta, z nekterimi oboroženimi ljudmi ni jih pustil v grad. Zastonj so naskakovali trdno grajščino, s pobitimi glavami in 40 mrtvimi morali so sramotno odjenjati. Zato so se
')	Ta	samostan je	ustanovil	bamberški	škof Oton leta 1107. Trg se
zaradi to nesreče	nikoli ni	opomogel,	obožal je iu postal vas.
‘-1)	To	potrjuje tudi	omenjeni	bavarski lotopisec dogodeb za Friderika
IV.	pisaje: „LXXVI jar	Michahelis	iiberzvvungen dy Turkhen das
ganz Lauental, Judenburg, sant Veit, Friesach vnd triben vil volks aus dem land,“ Kronus v navedenem sestavku st. 36.
pa maščevali nad ubogimi kmeti: od vrbskega jezera do Velikovca ostalo je malo celih hiš. J)
Z naropanimi ljudmi in blagom so roparji mirno korakali skozi nezavarovane soteske8) v Slovenji gradeč, Celje, potem poleg Save do Krškega. Tu so se všotorili in ostali osem dni, razpošiljajo roparje na vse kraje, da to in uno stran Save skoraj nič ni več ostalo. Nadlogo s tem pa še niso končale. Med tem, ko potrebni oddelek naropano blago in vjete kristijane napoti v Bosno, vrne se drugi skozi Kočevje, Ribnico, Bloke, Cerknico , povsod razgrajajo po več dni. Med Ložem in Postojno odpotijo se Turčini na Kras in Istro. Na dan sv. Lenarta 6. nov. se izgubč čez Grob-niško polje na Hrvaško in Bosno, tiraje seboj nad 2000 glav vsa-koršne domačo živine.3^
Tako jo minulo leto 1476.! Kakošen polom, kako razdjanje po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem! Ni bilo menda družine, ki ni milo žalovala po sorodniku, ki je ali ubit ležal ali kar je bilo še hujše v železnih verigah ječal pod oblastjo krutega neverca; ni je bilo družine, ki ni bolestno gledala na razvaline svojega
>) Unrest st. 605—608.
“) Dlugoš st. 548 naznanja temu razlog, namreč, soteske so bile brez posadke, ker so jej ni plačevala dnina — praesidiis in propria, quoniam illis conventa mercea non solvebatur, dilapsis. —
3)	Tako poroča bambcrški vicedom predniku svojemu. Naslov zanimivemu poročilu je:	Der Tiircken Inezug anuo 1476. Ker je spisano
koj po omenjenih dogodbali, im k zgodovinsko vrednost. Ono nam imenuje poveljnika, tudi število njegovih konjikov, namreč 10.000 kakor so mu iz Kranjskega pisali Kozijaker in drugi, ki so videli sovražne čete. Unrest na kratko pravi, da so Turki izpred Krškega mesta še enkrat obiskali Kras, bamberški oskrbnik to bolje na drobno popisuje ter dodeno šo dan, kedaj so zapustili slov. zemljo, in kako so ležali več dni okoli Ljubljane ter vse žito, kolikor so ga mogli dobiti, sami izmlatili in smleli, kar se je utegnilo zgoditi pri prvem napadu, meseca julija. Izvirnik je v arhivu koroškega zgodovinskega društva in še nikjer natisnjen.
Leta 1476. sta bila toraj dva vpada na Slovensko. To potrjuje tudi Valv. XV. st. 376, pisaje, da je našel v ljubljanskem rokopisu dva napada zaznamovana. Več o njima mu pa ni znano, sicer bi ju bil gotovo po navadi svoji obširno popisal.
Napad v jeseni Dlugoš tako omenja: — — ,,eopiosus Turci exercitus ex Bosnae regno, insperate in subito, sexta decima mensis Octobris adveniens (16. okt. bo že odhajali iz Koroške) omnem Car-neolam, Carintliiam ct partem Stiriae, gravi clade popula-tus est, Sal8zburgensemque et Bambergensem Episcopatum (ki sta imela posestva na Koroškem) gravi afflictiono vexavit et usque ad montes Italiae grassatus est. Multosque animarum Catliolicarum catervaa in perpetuam sorvitutem tune abduxit, nemi n e resi-stente." Dlugoss st. 548.
imetja! Štiri mesccc se jo Tur čin tako rekoč sprehajal po slov. pokrajinah, gospodaril po njih, kakor mu je srce poželelo. Koliko kri-stijanov je pomoril, koliko v večno sužnost odpeljal, koliko devic in žend. oskrunil, da so kar mrtve obležale, koliko cerkvi, vasi in krajev je razdjal, kdojih je štel? In razun Wildensteinera se ni nihče ganil, nihče ustavil! Deželani, ubogi kmetje so bili zapuščeni, brez orožja. Marsikteri gospod bi bil morebiti rad pomagal in zgrabil meč zoper nesramnega roparja, toda brez dostojne podpore ne bi bil opravil nič, toraj se je zaprl v trdnem posestvu svojem. Ni čuda toraj , da so zlasti koroški kmetje godrnjali zoper gospodo in stanove, češ, da se poskrivajo v močnih gradovih, prepuščaje kmeta žalostni osodi in tako potuho dajaje ljutemu tujcu. Po pravici kliče diliolski župnik Unrest, priča teli dogodeb:	„Glejte
ali ni res čudno, da so Turci toliko časa na dolgo in široko razsajali v tako majhenem številu in tako škodo storili, da se pa njim nobena duša ni uprla; ali ne dela Bog čudežev s lcristijani!') „Naj vendar pomisli živi človek, kako je ta mala peščica Turčinov, kterih je bilo k večemu 8000, v treh deželah na Koroškem, slovenski strani in Kranjskem s Krasom vred hodila brez ovire in zaprek, toliko škodo storila in vendar se jej nikdo ni uprl, kakor le, kdor si je hotel oteti življenje. Le na Krasu so 'lurčinu po noči vzeli nekoliko vjetih kristijanov. O Bog, čas je, da krščanski meč izkrha ostro turško sabljo"!2)
In zopet so jeli premišljevati, kako ubraniti se prihodnjih navalov turških. Koroški deželni zbor je poslal sicer može do cesarja, da ga prosijo pomoči in podpore v teh neslišanih zadregah, toda Friderik IV. slcora ni mogel pomagati, saj z denarjem ne, ker blagajnica njegova je bila neki prazna in sam je moral novcev na posodo vzeti, ko je sina Maksa ženil z Marijo, hčerjo vojvode burgunškega Karola, po smrti poslednjega v bitvi pri Nancy. Nemški državni zbor pa ni hotel pomagati, kajti Turki svojih konj še niso napajali v Lehu. — Slovenske dežele so morale teaaj same ugibati, kako si pomagajo. Davek je bil za to najpripravniši pripomoček. Koroški zbor toraj razglasi, da mora vsak posestnik bodi-si duhovnega, bodi-si svetnega, plemenitega ali neplemenitega stanu, plačevati deseti vinar od prihodkov, vsak mestjan, kmet, rokodelec, hlapec in dekla pa po en vinar na teden. Pol leta so pobirali ta davek. Z denarjem so sezidali trdnjave pri Guštajnu, blizo Korena, v Zapotnici pri sv. Magdaleni na malem Ljubelu in zagradili druga pota in vhode iz Kranjske, kjer šo ni bilo dosehmal takih trdnjav. Kranjska je ostala odprta sovražniku, ker njeno naravne meje zlasti v izhodu in jugu ne dopuščajo kaj enaeega. Ostale novce so izročili nekterim stanovom, da so najeli vojakov za obrambo omenjenih trdnjav. Kor je pa denar le prehitro pošel, mrmrali so kmetje in sploh mislili,
‘) Unrest st. G 05. Unrest st. 609.
da se gospodje bogat6 ž njihovimi žuli, in ZilČanje so so očitno ustavili temu davku. ') Ta nevolja je rodila dve leti pozneje kmečki punt na Koroškem. 2)
Kranjci so v službo vzeli slavnega Krištofa Lambergerja in Jurija Scheyrera ko poveljnika narodni brambi. A stanovi so menda slabo plačevali, ker kmaiu sta se pritožila pri cesarji, da se jima ne plačuje niti najemnina, niti škoda povrne, ki sta jo trpela po Turcih. 3j
Leta 1477. so osmani oblegali Lepanto, najmočnejše branišče beneško na Grškem, in Krojo v Albaniji, Antonio Loredano pa je prvo tako branil, da so morali z veliko zgubo oblego odložiti na ugodniši čas. Ravno tako jim je izpodletelo pri Kroji. 4) Razkačen zavoljo te sramote pošlje sultan Mohamed mavharje in roparje Benečanom na dom, ki se ve da tudi Kranjski niso prizanesli. V poletji namreč so že pridrli na Kranjsko in v slov. stran ter napravili šotor. Iz tega so mesec dni okolico napadali in ropali, kar se je dalo. Pri Krškem mestu pa jih je neki 500 utonilo v Savi, ko so brž ko ne hoteli čez njo.5)
A to je bila le predigra poznejših dogodkov. Oktobra meseca prilomasti Omar-beg z mogočno vojsko — pravijo, da jo bilo
30.000	Turčinov — na Furlansko. Za obrambo so Benečani ravnokar dovršili vrsto okopov od izliva reke Soče blizo starega Ogleja do Gorice in dva tabora pri Gradiški in Foljani vkljub nasprotovanju goriškega grofa Lenarta kot pravega lastnika teh krajev. Tudi most pri Gorici ie bil utrjen. 3000 vojakov, mislili so, da bode dovolj. A Turci se polaste mostu, prodno v Gradiški še dobro vedi), da je Turčin v deželi. Omar-beg prepelje tukaj 1000 jezdecev, ostalim pa ukaže, naj drugod preplavajo Sočo in se poskrijejo. Turški poveljnik ponudi beneškemu kapitanu Geronymo Noveflo bitvo. Le-ta jo sprejme. Potuhnjeno se Turci v beg spuste, sin Novellov no zmenivši se za opominovanje očetovo, dere za njimi, skritim v zasedi ravno naproti. Zjutraj dno 31. oktobra po Valvazorji se sprimejo čete blizo Majnice, na mostu in priLuč-niku ob enem. Benečani so bili hudo tepeni, oba Novello sta bila ubita, beg je bil splošen. Sedaj se pa roparji razlijejo po ravninah mod Sočo in Talmentom. Skcdni, hiše, gradovi, krasne vile, gozdi so bili kar v enem plamenu. Tisti večer je Sabellico gledal z grajščine blizo Vidma grozni prizor med Sočo in Talmentom, vse je bilo kakor plamteče morje.(i)	3000 korakov pred trepetajočim
')	Unrest. G09 — G10.
2) Moj sestavek o kmečkih puntih v „Letopisu Matice Slov. za 1.1869.“ str. 98.
3)	Mon, Ilabs. I. 2. str. 894.
)	Hamraer II. str. 150 —151.
5)	Unrcst. st. 628.
°)	„Tardius atrocinsquo suh primas	tonebras	ac	per	rcliquum	noetis
corncro acicm unain flammarum	a Sontio	nmne	ad	Ta-
Vidmom se Turci ustavijo. Potom jo udarijo čez Talment, ki je bil ta čas brez vsalcorSne brambc. Do Pordenone, do Trevise so strašno razgrajali in med Talmentom in Piave je bil isti grozni prizor, kakor unkraj prve reke. Nikoli se morebiti ni tresla ponosna Benečija tako, kakor ko so gledali z zvonika sv. Marka silni požar po planjavah, kakor daleč je segalo oko. Kolikor je bilo vojakov, vzdigne so zoper Turčina, a ta jih ni čakal, ampak urno peto odnesel čez Sočo, druzega ne pustivsi v deželi ko razvaline in kugo. *) Kdo more tajiti, daje nesreča, ravnokar le v obrisih načrtana, največ zadela prebivalce Goriške grofije do Vidma, ki so bili Slovenci! Koliko jih je bilo ubitih, koliko v sužnost odpeljanih, ne povč nam nonen tačasni zgodovinar, saj bi jih tudi ne bil mogel šteti, ker bili so — neštevilni. Kar jo požrešni ogenj učinil, to popisati moramo prepustiti drugemu spretnejšemu peresu! Le o kugi omenimo, da je ta po poročilih vseh zgodopiscev skoraj še več ljudi pomorila ko turški meč. Razsajala je tako strašno po deželi, mestih in slednjič v Benetkah, da se v poslednjem mestu v61iki zbor ni mogel shajati; komaj 300, pozneje le 80 zbornikov je prihajalo k posvetovanju, ko jih je bilo treba 800, kedar so bile važno stvari, kakoršnih se prav o tem času ni manjkalo,
liamentum extensam, ut niliil mcdium esso vidcretur, quod non ignis occupusset. CJuam speeiem arduntiarum villarum densitas, quae circiter centum n u mer o fuoro, ausim ego affirmare nullo unquam tempore tain atrox incendium a mortalibus visum, nisi forte fabulis poetarum crcdenduin putamus, qui portentosa illa de Phae-tonte mendacia confinxere“ piše Sabellico kot priča v knjigi:	De
pugna inter Venetos et Tureas ad Sontium amnem str. 111.
') Hammer II. st. 151—152; Zinkeisen II. st. 375—377. Dlugoš str. 563. omenja ta napad tako:	„Intestino bello, quod inter Frederi-
cum Caesarem et Hungariae Rogom Matliiam funesto Marte agebatur, Tureae cognito — nihil enim illos, quidquid ubique terrarum agebatur, J u d a e i s explorantibus et Turcorum Caesari mensibus s i n-gulis per literas significantibus, latere poterat — cum triginta m i 11 i b u s armatorum , F o r u m J u 1 i i hostiliter eirca festum s. Michaeli« ingrcssi, omnem illius rogionem, usquo ad C u m a n u m alias Kingilianum (Conegliano) ad novem milliaria a Trevisio depo-pulati sunt. Triaque mi II i a stipendiariorum, quos Veneti circa angusta et clausuras Alpium, transitum Turcorum prohibituri, locave-rant, faeta impugnationo ot eonquisitione loei trueidarunt, omnem-que scxum, juxta ae pecora, captivanteu, impuberibus et scnibus oecisis puberes, nullo f er en te auxilium, in perpetuam captivita-tem abegerunt/1 Unrest. st. G29. kratko omenja, da so bili Turci v Furlaniji. Kar zadeva čas napada, moramo pač več verjeti pričam, ki pišejo, da jo bil meseca oktobra, kakor koroškemu župniku Un-restu trdivsemu, da so prišli o vbcIi svetili. Zastran števila sovražnikov — 30.000 — segla sta Dlugoš in Diarium Parmense previsoko.
ko so Turki tako močno pritiskali Benečane doma in v njih kolonijah. ‘)
Nadloge in britkosti leta 1477. so konečnc dovršile kobilice, ki so že nekaj let sera prihajale v neštevilnih trumah iz Ogerske ob Muri in Dravi na Štajersko, Koroško do Tirolskega in Benedek in vse požrle, kar so našle na polji. 2)
Ko so Turčini tako ošabno gospodarili po lepi deželi naši in prijetni Furlaniji, nastale so med Friderikom cesarjem in oger-skim kraljem nove razprtije. Po smrti češkega kralja Jurija je namreč cesar delal na vse kriplje, da ne bi Čehi izvolili mogočnega Korvina za kralja svojega, ampak poljskega Vladislava, s kterira se je že zvezal zoper llunydda ter mu slovesno izročil česlce fevde. To in lepi sprejem Janeza Bekenfloera, ki je k cesarju pribežal z vsem bogastvom, ki si ga je nabral kot nadškof ostrogonski in jagerski, razsrdi Matjaža, da cesarju vojsko napove. Tista vladarja, ktera bi nas imela braniti proti izlamu, vidimo tedaj v srditem boji med seboj, ona sta odgovorna bila za vse zlo in nesrečo, kije zadela dežele!'1) Turek je plenil in požigal po beneškem in Goriškem, madjarske druhali pa so razsajale po Stir-skem okoli Ljutomera in po Avstrijanskem. Posredovanje papeža Siksta IV., republike beneške in ogerske kraljice Beatrice je začasno spravilo Matjaža s cesarjem. Prvega grudna leta 1477. sta podpisala pomirje, vsled kterega je moral Friderik IV. svojega „ljubega sina" Matjaža spoznati za kralja češkega — se ve da le po imenu, ker Čehi so si že 27. majnika 1. 1471. izvolili poljskega kraljeviča Vladislava, zmožnega češkega narečja, za svojega poglavarja— in poleg tega obljubiti 10.000 gold. v dveh letnih obrokih.
Kmalu potem je Korvin mir sklonil z Vladislavom proti temu, da gre obema naslov: kralja češki in da ostane Češka Vladislavu, Matija pa dobi Moravsko, Šlezijo in Lužice. Prav zavoljo te vojske med cesarjem in ogerskim kraljem je ustavila signoria poslednjemu letno podporo 100.000 cekinov, češ, da ne bi se s tem denarjem vojskoval zoper poglavarja nemško-rimskega cesarstva. 4)
V	tem času se je Friderik IV. mnogo prizadeval za obrambo slov. dežel in olajšanje nezgod, ki so jih zadele v turških napadih. Toda cesar ni hotel tega doseči z djansko, denarno podporo, ker znano je, da je bil Friderik IV. vedno v denarnih stiskah — saj je se v zadnjem napadu madjarskem na posodo jemal po 60, 80 cekinov, kjer jih je le dobil — temveč le z raznovrstnimi ukazi in z dajanjem mestnih in drugih predpravic.
') Daru.: Geschichte der Republ. Venedig. Deutsch von Tli. Rupreelit Leipzig 1859. II. str. 171.
2) Uurest. str. 628.
3) „Parturientibu8 proh dolor! tam liorrendas calamitatos Catholicorum Regum et Principum discordiis, quae Turcis animos et prosperitatem subministrabaiit,“ kliče krakovski korarski starosta Dlugoš st. 563.
4) Zinkeisen II. str. 379.
Letopis 1871.	5
Krško je postalo 5. marca leta 1477. mesto ') in v soboto pred tretjo nedeljo v postu je trg Lož povzdignil v mesto. Da si ga zarad mnogih turških napadov lahko vtrdijo in zataborijo — Lož so že enekrat čisto požgali neverniki — dal je cesar Ložanom pravico, da imajo somenj, kterega so poprej imeli o sv. Mihelu na Blokah, kjer so Turci cerkev požgali; da smejo si sodnika voliti, ribe loviti v jezeru itd. tt) Nekaj dni pozneje je iz Dunaja vse nove naselnike oprostil davkov na šest let. 3) Naslednje leto 1, marca je ukazal kmetom okoli Slovenjega gradca, naj mesto pomagajo z okopi in nasipi ograditi, da imajo v sili zavetje. 4) Četrtega marca je opominjal koroškega glavarja - namestnika, Bertolda Magera, da urno izvrši, kar so sklenili stanovi koroški o deželni obrambi. 5) Aprila meseca zapove župnikom ali njihovim namestnikom pet ur okoli Gradca, naj oznanijo, da morajo ljudje tlako delati pri vtrditvi Graškega mesta, ki so pa nad tri ure daleč, da morajo pomagati z denarjem. ®) 7. majnika pa ukaže Ipavskivtrg obzidati in v bran postaviti proti občnemu sovražniku. 7) Ženskemu samostanu v Studencu na doljnem Štajerskem je ukazal, naj se nune preselijo v Bistrico, ker v samostanu niso varne pred lurčinom. 8) Meseca rožnika je opominjal stanove in
Kodložne Koroške, da proti neverniku napravljene trdnjave v do-rem stanu ohranijo in z vojaki posedejo, da se ljudem in deželi škoda no zgodi.”) Višnji gori na Kranjskem je dal v četrtek po sv. Ulriku naslov: mesto in 9. julija poleg tega pravico cestnino pobirativpo en vinar od tovora, obhajati tri somnje, ki so bili poprej v Šent - Vidu pri Zatični — vse to, da bodo Višnjani lože svoje mesto zataborili.'") Tudi mesta L j ubljanskega se je spomnil:
c\n •	•	1 i ,nO	 -1-.1	*_ f \_J _	 _	"L	*_1	vj*..'	*1*.
Ljubljanski pa, naj ne branijo mestjanom les jemati iz cesarskih host. V Ljubljani bivajočim Židom je došel oster opomin, da ne-utegoma popravijo in utrdijo njim odmrjeni kos mestnega obzidja od vicedomove hiše na novem trgu do stolpa tik vode; ker drugod to delajo, ne smejo odlašati, da delo ne zaostane. n) S pismom
') V graškem Joaneju.
Ustavno pismo hranjeno v arhivu Ložkem, natisnjen v Mitth. d. h.
V.	f. K. 1854. st. 44—45.
3) Listina v arhivu Ložkega mesta. Mitth. d. h. V. f. K. 1854. st. 45.
4)	Mon.	Habs.	I.	2.	str.	707.
°)	Mon.	Habs.	I.	2.	str.	843.
«)	Mon.	HabB.	I.	2.	st.	757.
7)	Mon.	Ilabs.	I.	2.	str.	902.
iiubliane, da pomagajo mestianom ziaovie ob Liiublia
Chmel. v Archiv f. K. oster. Gesch. III. st. 150—151.
istega dnč je opustil Krškemu župniku Primažu vse davke za novi farovž, ker so starega Turki požgali. *)
Ker ni bilo denarjev, tirjal in naganjal je cesar stranke. Zlasti desetega vinarja niso radi vdajali. Zato je naložil meseca aprila vsem Židom in židinam na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem davek 3000 if, vinarjev za vojne potrebe zoper Turka. Ta znesek so morali izročiti Židoma Langu Aramu in Muschel-u Merh-leins-u.,J) Dne 23. januarja je zapovedal cesar iz Gradca prelatom, plemstvu in mestom Kranjskim, naj povrnejo Ljudevitu Kozijakarju denar, ki ga je potrošil za ljudi in za-se v vojski proti Turku in isti dan je pisal do stanov Koroških, naj plačejo imenovanemu vojskovodji 100 gold., kterili je 1. 1475. založil v turški vojski, ki mu jili pa še niso vrnili 3) Ko je 30. marca zapovedal plačati Lamberga in Scheyrera, kakor smo že omenili, ukazal je 16. dne majnika meseca Kranjskemu glavarju Sigmundu pl. Sebriachu, naj iztirja brž od vseh, ki nočejo plačati ali se obotavljajo, tedenski davek za ohranitev in plačo vojakov, ki so jih lansko leto na Kranjskem najeli zoper Turke; z iztirjanim denarjem naj nemudoma plača Ljudevita Kozijakarja4) in druge brambovce Kranjske.5)
Tudi zborovalo se je o tej ^zadevi. Na 25. sept. 1. 1478. je Friderik IV. sklical skupni zbor Štajercev, Korošcev in Kranjcev v Gradec. Rimskega opata je vabil k tej skupščini blizo tako: Ker so Turci doslč mnogokrat naše dežele napadli in veliko škodo napravili in ker kaže, da temu ne bode konca ne kraja in da se je toraj bati, ako temu ne pridemo v okom, naše dežele bodo naposled čisto pokončane in upustošene: zatoraj smo oklenili s tvojo in drugih pomočjo, svetom in podporo v bran postaviti se in ti resno priporočamo, da prideš v torek po sv. Matevžu z drugimi prelati vred k posvetovanju, kako se ubranimo prihodnjega pokon-čevanja. Tudi bližnje kneze smo naprosili sveta in pomoči v tej zadevi. °)
Ta zbor se jo res sešel meseca novembra s pretvezo, da bode sklepal o turških zadevah, a glavni namen cesarjev je bil nazo-čega nadškofa juvavskega Bernarda pregovoriti, da nadškofijo prepusti ljubljencu njegovemu, bivšemu nadškofu ostrogonskemu Janezu. 7) Šilne zadrege slovenskih dežel so morale tedaj podpirati
4)	Areliiv. III. str. 151.
2) Mon. Habs. I. 2. str. 929.
3) Arehiv. f. K. Goseh. III. str. 142.
4) Ljudevit Kozijck toraj ni umrl 1. 1476. zavdan v turški sužnosti, kakor Valv. poroča in drugi za njim pišejo. Žiga Sebriah je umrl 1. 1482. Njegov in njegovo soprugo Uršulo pl. Savrav-ove grobni kamen jeValv. IX. str. 22. videl v stolni cerkvi Ljubljanski.
5) Mon. Habs. I. 2. str. 904.
®) Muchar VIII. str. 101; Kroues v nav. sest. I. str. 76.
7)	Hermann: Haudb. itd. I. str. 205.
sebične namene cesarjeve! To ni rodilo dobrega sadu, kakor se bodemo kmalu prepričali.
Peto poglavje.
Tureini ropajo na Koroškem 1. 1478. — Nasledki tega napada. — Resen opomin do cesarja Friderika IV. — Ta prosi pomoči v nemški državi.
— Benečani sklenejo mir z osmani. — Cesar Friderik IV. in kralj ogerski se zopet spreta. — Turška vojska ugonobljena v Erdelji. — Turški polom 1. 1480. — Ne spričana bitva pri Brežicah. — Sultan Mohamed II. umrje, Bajesid II. njegov naslednik. — Nemci zborujejo. — Slovenci in
Hrvatje otepo Turke pri Onavici.
Videli smo v četrtem poglavji, kako so so Slovenci pripravljali na prihod starega neprijatelja. In res, ni se dolgo mudil. Že meseca aprila 1. 1478. jc razgrajalo krdelo 15.000 Turčinov po Furlaniji okoli Tržiča, tocla takrat ni prestopilo Soče, ampak kmalu obrnilo se nazaj. Hujše je bilo meseca julija. Ker so bili Mohamedu konjiki nepotrebni pri oblogi močne trdnjave beneške Skadra v Albaniji, odpravil jih je z Iskendrom, sandžakom bosniškiin na čelu na Furlansko, da Benečane domil napadejo.1) Bilo jc po žetvi. Prebivalci so do malega že pospravili poljske pridelke, v zataborjenom šotoru pri Gradiški so sc bili z vsemi dobro založili. Turki so prebredli Sočo in radi bi bili Benečane izvabili v bitvo. Toda beneški poveljnik Karlo Montonc se ni hotel sprijeti ž njimi, kakor leto poprej Novello, in ker ob onem ni bilo ničesa ropati, umaknejo se sovražniki proti Korminu, naslednji dan — 23. julija
— pa se spustč proti severu v Koborid, potem poleg Sočo v Bovec in Log. Tu v soteski so jim Slovenci most odtrgali in imenitnega Turčina, Hasan bega, ustrelili. Sedaj je veljala srčnost in pogumnost, ker strašne pečine, visoke strmine brez steze in pota so tukaj zapirale sovražniku uhod na Koroško. A Turci se vsega tega ne ustrašijo. Po ovinkih plezajo čez nevarne peči in stene na visočinc, po kterih morebiti poprej še nobena noga ni hodila. Konje so po vrveh vlekli kvišlco, in njih in sebe ravno tako spuščali od skale do skale v globočino. Z vrhov so valili skale na kristjane v dolino, da so pobegnili. Tako so po ovinkih okoli Predela dospeli v Trbiž, — predrznost tako veliko vojne res neslišana.
Ko je glas počil, da j c Turek na Soči, planejo Korošci na noge, kakih 3000 jih grč pod poveljem nekega Matjaža sovražniku naproti. Pri Kokovi sc ustavijo. Sedaj pa prisopihajo begunci s Predela s strašno novico, da je Turčinov ko listja in trave, da so že na Koroški zemlji. To preplaši zaveznike tako, da jih po noči
') Viri število roparjev turških različno navajajo. Monaški rokopis ima 20.000, poročilo belaškega sodnika 24.000, beneški zgodovinar Sabellico ce!6 30.000 mož.
od sobote do nedelje 2600 odnese peti. Tako vsaj poroča župnik Unrest, drugi viri o tem nič ne omenjajo. Ostalim 400 se je pridružilo 70 knapov in 130 kmetov in ta truma, kakih 600 mož močna, je pričakovala sovražnika. Se vi da ni nič opravila proti tako ogromnemu številu. Unrest piše, da so jo zajeli nenadoma in končali, 400 so jih namreč ubili, druge vjeli in malo jih je uteklo. Poročilo v miniški knjižnici pa trdi, da se je na ob6h straneh pogubilo do 400 mož in da bi bilo Turkov več poginilo, da ne bi bili kmetje pobegnili. Že v nedeljo zvečer so bili na Vratih, goreče vasi in pohištva so to naznanjale.
V	pondeljek se dvignejo iz Bistrice, kjer so si napravili šotor, in gospodarijo po Ziljski dolini, daje bilo groza, ker ljudje zanašaje se na brambovce niso bili dokaj pripravljeni. Trg sv. Mohor so zapalili, cerkev sv. Daniela v gornji Zilslci dolini raz-djali. ') Do Kotoč so divjali, tam pa so se obrnili na desno čez Dravborg do blizo tirolskega mesta Lienca. Ondi so se prebivalci tako ustrašili, da je več žensk, ki so pričakovale poroda, kar naglo izdihnilo duše samega strahu, neki kmet pa je tako tekel, da je mrtev obležal. ®)
Tem četam svo se pridružile druge, ki so pridrle iz Ziljske doline menda pri Gačah pod Dobračem v Plajberk in dravsko dolino. Pri Kelerbergu pod Paterjonom so preplavale reko, pri Molcu blizo Spitala pa šotor napravile. Od tod so se spustili roparji na vse kraje. Špital so požgali, da razun župnijske in uradniške hiše nič ni ostalo. Kakih 300 se predrzno razlije po Jezerski dolini v Sovodinj, v Malto in Kremco, drugi so razsajali okoli Milstadta, kjer so se za brambo zoper Turčina nalašč postavljeni vitezi sv. Jurija kaj nevitežko poskrili, potem okoli Ož-balda, Kirhheima, Reihenava cel6 gori do Blatniške in „krvave“ planine. Krški dolini tudi ni bilo prizaneseno. Sirnica, Grebenj, Glodnica, Staritrg so okusili brezbožnega azijata. V poslednje imenovanem kraju je vtorek ob sedmi uri zjutraj naskočil trdno cerkveno obzidje, kamor so se rešili prebivalci. Možakov sicer ni bilo mnogo, vendar so hrabro odbijali vse naskoke sovražnikove. Ljut zarad tega začne ognjene puščice metati na cerkev in njene brambovce. A tudi to je bilo brez vspeha: osramoten je moral odlaziti v veliko veselje vrlih tržanov.3) Ker tukaj nič niso opravili, hrulili so daljo, zapalili Weitensfeld, požigali in plenili okoli samostana Krškega, trdnega mesta Strasburga, Brež in po Grobniškem polji, drugi so se spustili čez puste, neobhodne gore v glinsko dolino. Na gospejsveslcem polji so bili vsi skupaj ter se potem pomikali mimo Vrbe proti Zili. Med tem so bili uni, ki
*) Napis na cerkvi se glasi: ,,Anno Domini 1478. affuerunt Turci va~ stantes illam ecclesiam ct multitudinem eaptivam duxerunt“. Hermann Handb. I. str. 201.
a) Poročilo v miniški knjižnici. Cim. 14668.
3)	Napis na obzidji, ki to svedoei, glej Hermann Handb. I. str. 202,
so gospodarili na Podravji, prišli skozi Debrije, Moleč in dravsko dolino do Sv. Martina pri Belaku. Od 9. ure v sredo do noči so korakali z naropanim blagom in vklenjenimi kristijani memo tega mesta proti Mariji na Zili, kjer je postavila glavna vojna med tem svoj šotor in kamor so dospele tudi čete od unkraj Drave. Belašlca okolica na široko in dolgo je grozno trpela: vsako vasico, vsako dupljino po hribih, kjer so bili kristijani skriti, so iztaknili, živino na planinah pograbili, ljudi ali pomorili ali zvezane seboj tirali. —
V	petek je bilo, ko je Iskender iz šotora poslal vjetega kmeta s krvavo pušico v Belak vprašat, ne li bi kdo hotel rešiti vjete kristijane? Mestni sodnik Janez Hoehsteter je naslednji dan napotil dva moža v turški tabor, da bi se pogajala za kristijane, ki so jih Turčini vjeli na Kokovi in v Kanalu. Ker so pa preveliko odkupnino tirjali od njih in za to, da prizanesejo vasi in cerkvi Marije na Zili, niso se mogli zediniti. Pride toraj turški poslanec sam v mesto in sklenila so je sledeča pogodba: Belačanje dado tovor vina, ') voz kruha in 20 cekinov, Turki pa prizanesi vasi in cerkvi Marije na Zili. Obravnava zarad jetnikov se je odložila na drugi dan. Belaški sodnik je storil po pogodbi in turški poveljnik se je zaklel pri svoji duši in sabli, da hoče izvršiti obljubo svojo, ki jo jo ob enem naznanil v šotoru. Posmehovaje se je reklo kristijanom: „Vi nimate pravega Boga, imate le lesene bogove in podobe in ne molito pravega Boga. Kaj dela vaš cesar ? Vaših knezov je dosti, pa nas ne morejo zapoditi iz dežele/'2)
Ko zjutraj Belačanje pridejo, da se pogode zavoljo vjetih, ni bilo nobenega Turka več: ono uro pred dnevom se je vojska vzdignila, cerkev in vas zapalila, moža pa, ki sta bila v šotoru zarad pogajanja, umorila. 3) V Rožje se je obrnil sovražnik. Tam ni prizanesel nobenemu selu, nobeni planini na visočini, nobeni cerkvi in vasici na planem. V Sent-Jakopu se jo zbralo 300 duš, med njimi samo 90 mož okoli cerkve. Pol dneva so se branili, a naposled se vpehani in vtrujeni udajo s pogodbo, da smejo brez ovire oditi, ako pusti vse premoženje. Toda Turci niso bili mož beseda: vsi, ki niso utekli, bili so ali posekani ali odpeljani v sužnost, cerkev in vas pa je požrešni plamen pokončal. V Pod-gorjah ni hotela cerkev goreti, barbari jezo razlijejo nad podobami ter jih razsekajo. Do Mohlič prišedši niso še bili zadovoljni, vrnili so se nekteri nazaj, pravijo, — da jih je bilo 5000 — v dravsko, zil-sko dolino in v okolico Celovško in pograbili, kar jim poprej ni prišlo v pest. Tako je prišlo kakih 300 kmetov iz Belaka, kamor so bili bežali pred sovražnikom, na pogorišče gledat, je li še
’) Tedaj so Turci že ta čas vino pili? ali je bilo le za njih zaveznike?
2) Omenjeni rokopis Cim. 14668.
3) Poročilo sodnika Belaškega Hochstetera. Sitzungsbcriehte dor k. k. Academie der Wissenschaft in Wien 1850. str. 647,
kaj ostalo njih imetja. Turčinipaso bili skriti po grmovji in v votlinah. Ko ugledajo prišle kmete, planejo nad-nje in jih blizo sto vjamejo, drugi so zlezli na cerkev — znamenje, da ni do tal po-gorola — in ostali ondi en dan in eno noč, dokler jih niso rešili mestjani. Drugi so prišli dva dni pozneje, konje poskrili, sami pa so stopili na pode ter jeli pridno mlatiti. Ljudje misleč, da so se vrnili sosedje, popusta zavetja svoja in gredo na svoj dom. Poda hudo so se prevarili, prekanjeni sovražnik jih zopet lepo število možakov in žensk pograbi in odpelje.
Ko se kruti nevernik naveliča razgrajati po krasni slovenski zemlji, vrne se proti domu s svojim ropom in sila veliko vjctimi kristiiani — viri nam pripovedujejo 10.000, da cel6 toliko, kolikor je bilo sovražnikov. — Pri Mohličah, kjer vse pokončajo, da je ostala le neka koča, hram in kopelj, prepeljejo so 15. avg. čez Dravo, popred pa posekajo starčeke, otroke in kar ni moglo ž njimi. Drava ni mogla nesti tolike teže, utonilo je tedaj mnogo Turkov, a še več kristijanov v mrzlih valovih narasle reke. Skozi nesrečno junsko dolino jih je peljala žalostna pot mimo Slove-njega graaca in Celja na Hrvaško.
Ko so Turčini tako divjaško gospodarili po Korotanu, kranjskim Slovencem se ni dosti boljo godilo, tudi njim je turška kriva sablja učinila veliko zla in škode. Natančnega popisa o tem napadu vendar nimamo. *)
Unrest nam še pripoveduje, kakošen konec jo storila turška druhal. Ivo se je namreč počasi pomikala proti Bosni, napadla stajo grof Peter Zrinjski -) in poveljnik iz Jajce z malo četo. Turci v zadregi stepejo vjete kristijane do smrti, drugi se oprosto in zbež6, sami pa se umaknejo v bližnji gozd, kjer so bili naslednji dan tako tepeni, da jih je od 20.000 mož komaj 5000 pete odneslo na Turčijo.
Tako je končal najhujši in največi turški napad, Id ga je doživela Koroška dežela. a) Nihče se ni vzdignil za nesrečne pre-
J) Unrest piše str. 641.:	„Die weyl dio Turckhn zw Kernndtn warn,
warn auch Turckhn zw K r a y n im Lanndt, da tetten sie auch gros-sen Schaden.“
’2) M. Mesit! v delu: Život Nikole Zrinjskoga v Zagrebu 1866. ne poznil nobenega P e tr a Zrinjskega. Morebiti je bil Nikola, a tudi o njem nič enacega no pripoveduje. Sploh je ta dostavek Unrestov nekako nejasen ter potrebujo potrjenja od drugod.
3)	O njem poročajo Unrest st. 637 — 641, Belaški sodnik Janez Hoch-steter kot priča dogodeb okoli Uelaka (glej Sitzungsberiehto d. k. k. Akademie der Wissensch. in Wien 1850. st. 647.) in spis nekega brezimnega sovremenika v monaški dvorni knjižnici (God. lat. mon. 14668 Variae liist. XV. XVI. Pol. 56—58.) vzet iz St. Emerana v Ratisboni in tukaj prvikrat priobčen. Ob kratkem govori o njem Dlugoš str. 572. tako-le:	„Cladibus et bellis civilibus, quae in
Italia gercbantur, Caesar Turcorum Mahumeth eshilaratus, tempu«
bivalce njene. Tureini so hodili sem ter tj e na dolgo in široko, nikjer ni bilo nobenegu upora. Dlugoš sicer piše, da so kristijani most čez Dravo podrli, menda pri Mohličah, a kaj je to motilo sovražnika, ki je naplenil blaga in ljudi, da jih skoro ni mogel seboj spraviti! Pa kar je najbolj čudno, je to, da se vitezi in grajščaki po deželi niso nič ganili, viri naši vsaj molče o hrabrih djanjih plemstva, česar bi gotovo ne storili, ko bi se bilo kaj doprineslo, saj nam spričujejo o druzih prilikah, da niso skopi, ke-dar velja, plemenitašem slavo popevati. V vseh deželnih zadevah so oni zvonec nosili, pri napadu 1. 1.478. o njih ni tiru no sledu. Ali se je mar tudi njih polastil turški strah, ali morebiti niso Čutili v sebi dovolj moči, ustaviti sc silnim hudournikom, ali jim je bilo v trdnih gradovih celo po volji, da tujci uporne kmete krote? Skoraj, da obvelja poslednji razlog. Razkačeni zarad odrtije od strani gosp6ske, vedno večih davkov, vedno manjše varnosti pred zapriseženim dušmanom so se bili namreč 1. 1478. spuntali kmetje, kakor smo že omenili. To ni bilo prijetno niti duhovščini niti plemstvu. No v6mo, kaj bi se bilo zgodilo, da ni prihrul Turčin v deželo. Po njegovem odhodu pa so plemenitaši, kterih
sibi opportunum sibi praebiturn non negligendum m tu s, ingentem exercitum circa festum sancti Laurentii ex Bossna in Carinthiam trausmittit. Qui, nullo obstaculo offensus, omnem Carinthiam ab oppido Malburgotha usquo ad Villaoum et prope II ra c z ce-leriter transcurrens, caediis , inoendiis, rapinis ct captivitate bar-barica, cuncta foedavit. Et prope Salszburgam grassatus, cum ad fluvium Dravva pervenisset, milic treeentos homines, resistentiam illi pro ponte facientes, occidit. Et nisi pons disruptus et Dravva undis inflatus, impedivisset, in ulteriora multo proccsissct. Ncque enim clausurae Alpium, neque concava Piciarnm illis obstabant. Quo faetum est, ut magna multitudo captivorum a Turcis in povpe-tuam servitutem tune fuit ne mine ferente opem ot terroro mašimo animos singulorum occupante depulsa.1* Bonfinij st. 602 piše: „At ubi quindecim equitum millia, liaud proeul Scodra eonvenisse scivit, Dalmaticos Carnosque montes superare, ac Forum Julii in-cursare, agrumque late populari praecipit. Tnrci, Alibecho duce, Dalmatiam trajiciunt: nullum dum iter faciunt, provineiae dotrimen-tum inferunt: equorum pernicitate longa itinera metiuntur: Dalmatiam et Carnos demum emonsi, Forojulianum agrum invadunt, flu-vios, praeter hominum opiniones, tranant, montes suporant editis-simos: et nihil usque adeo arduum ac di(ličilo reputatur, quod illo-rum audacia adoriatur. Cum in Venetorum provinciam dcscendissent, tot homines cum uxoribus et liberis abduxere, ut supra quam v i-g i n t i hominum millia in servitutem vindicasse dicerentur.“ Chron. Mellicensc po Muharji VIII. st. 109. ima k letu 1478.: „Turci magno cum exorcitu properantes circa fines Sclavoniae et Carinthiae ad triginta millia hominum vinetos in paganismum abduxerunt.“
F
o hudi nesreči ni bilo ne duha ne sluha, prihajali iz taninih gradov na svitlo in stikali po puntarjih, in kten so srečno utekli turški sablji, krvaveli so pod mečem svojih gospodov. Se pozno potem so kazali v Ortenburgu, Landskronu, Ostrvici, Leonsteinu in Ve-trovu ječe, v kterih so zdihovali trpinčeni kmetje. ’)
K napadu 1. 1478., v ktorem so bili v Zilski dolini tudi mnogi duhovniki, ki so se brž ko ne, vsaj nekteri z majhnimi slabo oboroženimi četami okoli cerkva ali v utrjenih krajih ustavljali sovražniku, grozno umorjeni, pridružila se je druga nesreča, namreč kobilice, ki so se kakor poprejšnje leto v mogočnih trumah priteplje iz Ogerske na Stirsko in Koroško do Celovca in silno škodo napravile. 2) V tacih stiskah ni čuda, da so se državljani oglašali in tirjali, naj se vendar že enkrat kaj izdatnega stori za napadane deželo, ker dosl6 ni došla pomoč niti od cesarja niti od cesarstva, in deželni in državni zbori so si komaj pripravnih nasvetov dajali, toliko manje izvrševali jih. V poprejšnjem poglavji omenjeni skupni zbor v Gradcu je sicer sklenil sklad za hrambo, toda poslancev iz Kranjskega in Korotana je bilo tako majheno število, da se nazoči niso hoteli zavezati za nepričujoče. Zatoraj jih je Friderik IV. decembra meseca istega leta 1478. pismeno opominjal, naj tudi oni sprejmejo turški davek, h kteremu hoče tudi on pripomoči po zmožnosti. 3) To se je brž ko ne zgodilo, ker 10. sušca 1. 1479. je cesar dal ukaz k nabiranju tedenskega vinarja za turško vojsko. 4)
Kako so posamesni tiščali v vladarja ter ga vnemali k krepkemu delovanju, svedoči nam v petek pred sv. Martinom 1. 1478. v Gradcu sestavljeno, sedaj v dvorni monaški knjižnici hranjeno pismo.5) Med drugim pravi: „Tvoji podložni plemenitega in 'neplemenitega stanu v kneževini Kranjski in v Metliki, kteri si gospod, kličejo To že več ko pol leta s srčnim tarnanjem na pomoč proti Turčinu, so-
*) Hermann Handb. I. str. 205.
2) Unrest st. 642; Ilaminor II. str. 570.
3) Mon. Habs. I. 2. str. 885.
4) Hermann Handb. I. st. 205.
a) K. Haselbach ga je v knjigi:	,,Dio Tiirkennoth im XV. Jahrliun-
derte VVien 1864“ priobčil iz Cod. germ. mon. 414 Fol. 169—179. Pripisuje ga Kranjskim stanovom, ko so bili v Gradcu pri skupnem zborovanji, Chmel. (Sitzungsb. der k. k. Akad. 1850 st. 387) nasproti neimenovanemu duhovniku. Poslednja misel zdi' sc nam ver-jetniša, ker k sklepu pisatelj piše, da bi bilo prav, ko bi ta spis kdo hotel prepisati in cosarju in svetovalcem njegovim izročiti, ,,kdo vč, kaj hoče Bog dopriuesti po revnem bratu 1“ saj drugi, ki bi imeli govoriti, vsi molče. — Naj bodi temu kakorkoli, to nam vendar spomina vredno pismo jasno kaže, da je bila sloboda v pisanji v tačasni ustavni dobi jako obširna, zato smo posneli iz njega najkrepkejše stavko. Ali je pa res tudi došlo na svojo adreso, ne upamo se razsoditi.
74
f
vražniku nase vere. Korošci tekajo ponižno k Tebi, da jih ne pustiS brez tolažbe. Štajerci se spoštljivo približujejo in Te pohlevno opominjajo, da se spraviš in složiš s svojimi nasprotniki, da se moreš tem krepkejše lotiti mogočnega sovražnika krščanskega imena. Zatoraj vstani iz spanja in ne dremlji dalje!“
Koliko je Stirsko trpelo, ko so rovali Baumkirher in pajdaši njegovi! Nihče se ne spominja ubogih ljudi, kmetje si morajo sami pomagati, cesar naj prevdarja, kako prihodnjič v okom priti sovragu. „Domisli si" nadaljuje pismo ,,kako si v cerkvi Matere Božje v Ahenu očitno Bogu prisegal pred duhovskimi in svetnimi volilnimi in drugimi knezi. Spomni se tudi častitljivega maziljenja k cesarski časti v Rimu in prisege, ki si jo storil naj-višemu škofu kot varuh rimske cerkve. Glej in pomisli, da Ti niso dali knjige v roko, ampak da so Te prepasali z mečem, da ga rabiš, kakor Te je opominjal papež Nikolaj, v to, da vero širiš, nevernike krotiš in cerkev varuješ, kteri si prvi pokrovitelj !“
Dalje pismo opominja počasnega Friderika, naj se vnemamo ne obotavlja, ampak naj v djanji stori, kar je sklenil poslednji ratisbonski zbor, ker njegovo odlašanje je že rodilo veliko škodo, in pravi:	„Odpravi	muke	nedolžnih krščanskih otrok, ki jih kr-
voločni kruti Turčini vpričo staršev na plotove natikajo in ki jih je odrešila Kristusova lcrv! Ne spoštuj svojega blaga bolje nego Jezusovo krv!	Daj ga od	sebe, cla	si ž njim kaj prislužiš',	dokler
ni prepozno!	Žaluj, da	se taka	reva godi za časa Tvojega vla-
danja! Lajšaj očetom in materam bolečine in tuge, ki jih vživajo sleherni dan!	Sprejemaj	njih, ki	pri Tebi iščejo zavetja	in zaupajo v Tebe! No skrivaj se pred	njimi, ki Te ljubijo, da	Te ne
popuste v potrebi 1“
O lepih in koristnih stvareh jo lahko govoriti, o rečeh pa, ki so k tem potrebne, namreč o denarji in pokorščini, se nič ne črhne. Kar denar zadeva, naklada cesar duhovščini velike davke, jemlje cerkvam posestva, od mestjanov si izposojuje denarjev „na nikoli vračanje" in ubogim ljudem molze krvavo zaslužene novce, češ, da jih potrebuje zoper Turka.
,, Povej “ vpraša pismo dalje „kaj si opravil, ko si vojakov najel, ki so pa le Tvojim škodo delali in zveste prebivalce Tvojo obropali na telesu in blagu, da nikdar ne bodo več za rabo! — Misliš li, da ljudje ničesa ne umejo, ali da jim Bog ni dal pameti? Povedi, kje je denar, ki Ti 32 let in še več prihaja iz 4 kneževin, nekaj grofij in marsiktere grajščine? Kje so dragocenosti, ki si jih podedoval po vojvodi Frideriku?"
Cerkvenega blaga naj se nikar no dotakne, Friderik Barba-rossa naj mu bodi žalosten izgled. „Kako moreš ubogemu podložniku davke povišati, ko so mu že 20 let Tvojega vladanja zastavljene in zaprto vse ceste in pota? Kako si upaš delalcem, udovam in sirotam jemati s krvavimi žulji pridobljeno, ki si jih prav dolžan varovati nadlog in potreb! Toda Ti le grabiš in ne bojiš
se ničesa". Dohodkov plemstva se je večidel polastil, drugi pa nimajo, kolikor tirja. Nepokorščino so napravili prav njegovi najemniki, ker so po deželi divjali po roparsko in zlasti duhovščino grozno odirali. Zakladov svojih prednikov naj se ne loti, ,,Bog ve, kako so vkup prišli", saj svojega blaga ni gospod, ampak hlapec „kar imaš Ti danes, jutri drug posede".
Friderik IV. je bil, kakor znano, stiskavec in ljubil je denar, zato ga pismo opominja, da je vse minljivo na svetu, da so bili kralj Ladislav, vojvoda Albrent, Celjski grof Ulrik tudi mogočni in bogati, a njih konec žalosten. Naj ne misli, da ljudstvo iz nepokornosti noče dati, ono le nima, toraj naj pa sam seže v žep in pomaga proti Turku, saj je to cesaijeva dolžnost. Cesar ni mogel pozabiti zadreg, v ktere so ga spravili njegovi upniki, ko so se spuntali zoper njega z drugimi nezadovoljneži vred. Zato zatrjuje pismo, da njegova nevolja ni vpravičena, zakaj če so podložni res v tej ali uni reči hudobni, zlasti ako so le nekteri taki, naj ne trpi zavoljo tega vsa dežela, ampak ncpokorneži. Ali bati se je, da upor izvira od drugod. Dokler se bodo stare pravice tako malo spoštovale, dokler prihaja denar vedno slabši in so mitnice, izvoznina, vvoznina, dac za vino, sol in železo tako visoki; dokler se bode pravica tako kratila in sodniške obravnave šiloma tako odlašale, pravega reda ne more biti. — Vladar naj se sprijazni in spravi s podložnimi vsemi, z njihovo pripomočjo bode
fjremagal vraga. Če si ne pridobi ljubezni in udanosti svojega judstva, bolan jo in brez moči. ,,Seboj bodeš vzel dobra dela, ki Te bodo priporočala za nebesa, za Teboj gredč na tudi hudobna dela, ki Te bodo pogreznila v dno pekla. Ako pa drugače storiš in si tega ne zapomniš in samovoljno govoriš, da Te nihče ni svaril, zgodilo se Ti bode, česar sedaj ne pričakuješ !“
To so čvrste in odkritosrčne besede, pripravne slehernega zaspanca izdramiti. Tudi Friderik IV. se je prebudil iz svoje apatije, ali zbog navedenega pisma, ne vemo. 26. januarja 1. 1476. je prosil papeža, naj konec stori vojski na Laškem ter se pomiri s kraljem francoskim, beneškim dožem in s Florentinci, ker„Ijutost in moč raste Turčinu, ker vidi, da se krščanski vladarji in narodi mesarijo med seboj". ') Kakor leta 1473. Hugon Werdenberg imel je sedaj grof Schaffrid Leiningen nalogo, v imenu cesarjevem podpore prositi na Nemškem. Trkal je pri juvavskem nadškofu, vojvodu Sigismundu Tirolskem, pri vojvodih bavarskih Ludeviku in Albrehtu in go riškem grofu Lenartu. Tožil je in to po pravici, da cesar dolgo časa že prosi pomoči v Rimu in na Nemškem, toda še dandanes je ni prejel. Sosedni vladarji in njih dežele niso mnogo marale za to reč, zato turška sila narašča in zgoditi se utegne, da Turci dedne dežele prederč in prilomastijo v pokrajine, ktere se branijo, zoperstavljati se Turku. Vzajemno bodo lahko
odpodili dusmana, posamesnim to ne bode obveljalo. *) V Norim-bergu zbranemu državnemu zboru pa je kmalu potem poročal zastran turške podpore med drugim to le: Kor so se krščanski vladarji tako malo izmenili ustaviti se turški sili, nadlegovali so Turki s hudimi vojskami sosedne dežele tako, da so bile, brez vsakoršne pomoči, prisiljene v svojo in vsega krščanstva škodo s Turki mir skleniti. Tem predrzniši prihajajo zarad tega in sedaj se lahko obrnejo proti nemškim deželam, kakor se je že lansko leto zgodilo (1478. 1.), ko so z 20.000 ltonjikov prigromeli v cesarske dežele, na Štajersko, Koroško in Kranjsko, in v teku dospeli cel6 do Bavarskega. Bati sc je, da to poletje priderejo še dalje v nemške dežele, ker so mir sklenili z Benečani, ki so jim dajali Aosti opraviti. Ako se Turkom ne bodo krepkejše uprli, kakor doseh-mal, in ako ces. deželam ne doide pomoči in podpore, naj knezi vrjamejo, da bodo njeni prebivalci prisiljeni pogoditi se s sovražnikom ali pa deželo popustiti. Dolgo se tako ne morejo braniti, ker primanjkuje jim živeža in ljudi, ki jih jo Turek ali pobil ali odpeljal. Dežele so tako obožale, pomandrane in upustošene, da skoro nihče no more v njih prebivati in da je treba hrano vvažati iz druzih dežel. Turčini so napadli dežele že 23krat. To je pripomoglo, da je cesar zbor sklical. In prav sedaj so Turčini zopet privreli do Kupe, ki meji Hrvaško od dednih dežel, in še so ondi in brez dvoma bodo, kedar se sedaj narasla voda vleže, prilomastili z vso silo v dedne dežele. Za tega del ni mogel cesar sam priti v Norimberg. Saj to ne bodo motilo zbora, da nakloni krepko pomoč dednim deželam. To leto ne tirja cesar več nego 6000—7000 mož za največo silo, tem bode dochU iz svojih dežel 2000 vojakov. S temi upa sovražnika tako dolgo ustavljati, dokler se ne spravi mogočna armada na noge. a)
Uesar sam ni pričakoval mnogo od tega zbora, zato ni prišel. Težko, da se je komu le sanjalo, da bodo Nemci pošiljali vojake v slovenske pokrajine, branit jih pred krvoločnim nevernikom. In res, zbor je dne 14. okt. 1479 kratko odgovoril: ker je zbranih premalo knezov in mestnih poslancev, niso mogli nič dognati, cesar naj toraj skliče drug zbor. 3)
V	cesarskem poročilu omenjeni mir so Benečani dnč 26. jan. 1. 1479. res sklenili s sultanom. Mohamed jim je namreč vzel Krojo v Albaniji in potem oblegel Skadar. Ker tega mesta ni mogel s silo preobladati, hotel ga je izstradati. Zaveznika Benečanov, papež Sikst IV. in napuljski kralj Ferdinand, sta jih zapustila v tem tako važnem trenotji. Poslednji je šuntal Turka zoper signorijo in šepetalo se je ce!6, da se je kralj Matjaž zavoljo Ferdinanda, čegar hčer Beatrico je imel za ženo, pomiril s
>) Mon Habs. I., 2, str. 379.
'•*) Mon. Habs. I., 3., str. 112.
sultanom Mohamedom. ') Signorija brez pomoči, v glavnem mestu pa kugo, ki so jo zanesli Turci, se je tedaj udala s temi pogoji:
V	dveh mesecih bode izročila Mohamedu II. Skadar, Krojo, otok Lemnos, Negroponte, gorovje v Majni, Epiru in Peloponezu, vse drugo naj ostane tako, kakor je bilo pred vojsko; za slobodno vvažanje in izvažanje beneškega blaga v vse turške kraje in luke plačuje republika na leto po 10.000 cekinov in kakor poprej ostane v Carigradu beneški bajlo kot sodnik beneških podložnikov in posrednik v kupčij škili zadevali. '*)
Benečani so 15 let Turke zelo nadlegovali, junaško odbijali njih napade, naposled omagali, in da so si oteli kupčijo v iznodu, sklenili so sramoten mir s Turčinom ter pokazali, da sm6 kristijanska vlada tudi z nevernikom mir sklepati, ako gre za dobiček.
Med tem, ko so v Benetkah slovesno sprejemali silno napihnjenega turškega poslanca — mestu novo prikazen — tarnali so kristijani, da so Benečani mir sklenili sebi in vsemu krščanstvu v nečast, Italiji pa v nesrečo. 3)
Za cesarske dežele je bil ta dogodek posebno važen in osodo-poln, ker odsl6 so mogli neverniki tem lože še z večo silo planiti zlasti nad uboge Slovence. Tudi Erdeliji in Ogerski je pretila velika nevarnost. Kralj Matija je bil zarad tega ves razkačen ter sporočil nemškim vladam: ko bi bil hotel posnemati izgled beneški, davnaj bi bil dosegel isto in sicer še lože in boljše, saj mu je
Sonujal Mohamed Bosno in druge reči, ako mu odpre pot skozi •gersko, toda on je ravnal kot dober kristijan in odbijal take ponudbe. 4) Vrh tega je prišla za slov. dežele nova nadloga. Omenili smo že, da jo ostrogonski nadškof Janez pribežal k cesarju, da je zavoljo tega razljuteni Korvin napadel avstrijanske deželo in Friderika IV. prisilil k obljubam, ki jih pozneje ni mogel izpolniti, in da je slednjič cesar pregovoril juvavskega ali solnograuškega nadškofa Bernarda, da se je odpovedal nadškofij stvu cesarjevemu ljubljencu Janezu v prid. Svetovalci so Bernardu to odsvetovali in ko je dospel v Solnograd, preklical je svoj odstop. Razkačeni cesar hoče vkljub opominovanju papeževemu izvršiti svojo nesrečno misel. Nič prida pričakovaje pokličeta nadškof s kapitelnom vred in sekovski vladika skrivaj najhujšega neprijatelja cesarjevega, ogerskega kralja na pomoč. Ta jima jo dovoli proti temu, da mu odpreta juvavske iu sekovske trdnjave in mesta po Štirskem in Koroškem s pretvezo, da hoče nadškofijo varovati pred never-
*) Zinkeisen II. str. 422.
Zinkeisen II. 432—433.
3) Dlugoš str. 582 piše, da so to storili „eum suo et totius Christiani-tatis dedeeore et malo totius Italiae“. Kralj ogerski pa trdi: „Ve-neti a Tureis turpissimis conditionibus et cum Christianorum jactura pacem extorserant“. Zinkeisen II. str. 440.
4) Zinkcis. II. str. 440.
nikom. Tako so zopet turški napadi pomagali sebičnim naklepom onih mož, ki sta bila poklicana braniti Turcinom vhod v slovenske dežele. —
Prekanjeni kralj vpraša cesarja, jo li smo svoje trume peljati skozi Štajersko in Koroško proti Benečanom. Kor ta ni sumil nič hudega, ni imel nič zoper to. Madjarske čete pa niso udarile na Benečane, ampak posedle odprte trdnjave in mesta. Ptuj, Breže, Radgona in mnogo gradov je prišlo kralju Matjažu v last. Ni naš namen na dolgo in široko opisovati boje, ki so divjali po lepih pokrajinah slovenskih, zarad osebne malenkosti, ki kar nič ni zadevala niti Štajerske niti Koroške, tudi nočemo na drobno razkladati, kako sirovo so se obnašale od vseh vetrov prišle madjarske druhali, dosti jo ako povemo, da so „črni“ Haugvie in njegovi vojščaki gospodarili prav po turško.
Iz Nemčije nobena pomoč, mir Turkov z Benečani in vojska v deželi — v tacih okoliščinah Slovencem res ni sijalo solnce lepe prihodnosti. Treba jo bilo tedaj vse žile napenjati, da sc rešijo popolnega propada. Se vd, da so morali gledati, kako si sami pomagajo. Na sv. treh kraljev dan 1. 1480. sc je sešel zbor Štirski v Gradcu, 2. marca v Velikovcu Koroški, in 8. marca Kranjski v Ljubljani. Kar se je v prvem sklenilo, potrdila sta poslednja dva. Cesar je poročil: Obrnil sc je v Rim, do državnega zbora nemškega 'in na druge strani, da bi se mu bila naklonila podpora v vojski zoper nevernika, toda brez vspeha, ker drugod ne čutijo trpljenja in težav oropanih dežel. Tudi v teh kneževinah so mnogokrat zborovali, toda nič se ni dognalo. Neverniki vedno hujše razgrajajo po njih. Zato sc je cesar sprijaznil z ogerskim kraljem na vse večne čase in izročil mu ogersko krono proti temu, da mu bode na svoje stroške zaveznik proti osmalinu. A kralj jo pridrl v deželo in grdo gospodaril. Pri vsem tem ga je še izvolil vo lilnega kneza in da-si je ta s pismom in pečatom zarotil se, cesarja slušati, prelomil je vse obljube ter poslal mu veliko množico vojakov v deželo, ktero sedaj od sv. Mihela z ognjem in ropanjem mandrajo, nič boljše ko Turek. Naj tedaj zbori pospešijo nabiranje tedenskega vinarja za turške potrebe, kakor so ga že po-prej odobrili. Vcrh tega naj sleherni duhovskega ali svetnega stanu, ki ima v deželi dohodke in kmete, od vsacih 100 U vin. prihodkov oboroži in izdržuje po enega konjika. Vsak plemič mora s svojimi ljudmi, pešči in jczdici, pripravljen biti za vojno in nemudoma priti, kedar ga stotnik pokliče. Po deželah mora vsacih devet mož postaviti desetega v vojsko in če je treba, vsa-«kih pet mož šestega z orožjem in vsem, kar je treba. V vsaki deželi mora biti po en vojni poveljnik in po štirje stotniki, da po deželi ljudi sklicujejo, v redu ohranujejo in rabijo, kjer bode sila. ‘) Ta načrt so sprejeli Štajerci, prav tako so storili bojč tudi Kranjci in Korošci.
Med tem Turek rok ni križem držal. Že pred sv. Pangra-cijem 1. 1479. je počil glas, da je na Hrovaškem. Listi so švigali sem ter tje s to novico. Lovrenec Turjaški je pisal (od kod?) v Ljubljano Kranjskemu vice domu, da je z veliko močjo pri „Stainnussnigk“ (morebiti Kostajnica na IJni?). Le-ta je sporočil v Tržič z opominom, naj se novica razširi po Gorenskem. Koroški namestnik jo je izvedel iz Celja ter jo koj naznanil Belačanom, belaški sodnik pa svojemu gospodu na Bavarsko. V dveh dneh je bila proteča nevarnost splošno znana. ') Ta naprava je bila korak k boljšemu, da so se mogli ljudje vsaj poskriti ali pripraviti na neprijetni pohod. Meseca avgusta se je čez Savo prepeljalo kakih 30.000 osmanov na Hrvaško in čez Dravo na Ogersko. Oddelek glavne vojske prilomasti okoli svetega Jerneja v Nedelico. a) Bil je somenj ondi in tedaj mnogo ljudi. Neverniki jih pri tej pi’iložnosti veliko posekajo, drugim pograbijo, kar so pripeljali na prodaj. Naskočijo tudi stolp, v kterem jo bila muta, in umore 50 oboroženih mitničarjev. Potem so razgrajali med Dravo in Muro okoli Ptuja in Lutomera. Poslednje mesto v prah in pepel spremeni in sploh tako škodo napravijo, kakor še pri nobenem napadu ne.
Glavna vojska, kteri se je morebiti pridružila ta truma, šarila je na ogerski zemlji. Z neizmernim plenom, pi-avijo, da je bilo 30.000 vjetih kristijanov, obrnila se je proti domu. Kralj Matjaž udari za njo, pri Jajci jo doteče. Po noči jo napade in raskropi. Njegovi vojščaki si plen razdeli in skrivajo se tri dni gostujejo ž njim. V tem se zbere sovražnik, zgrabi nenadoma Ogre in popolnoma bi jih bil uničil, da ni prihitelo 300 Hrvatov.3)
Meseca oktobra pridrla je druga 43.000 mož močna turška armada v Erdelijo. Pri Scasc-Varoš-u 13. okt. jo primeta erdeljski vojvoda Štepan Bathor in grof Pavel Kinis iz Temešvara in tako otepeta, da je ostalo neki 30.000 Turčinov na mestu z vsemi poveljniki vred. A Madiari so drago kupili to zmago: 8000 mož in Štepan Bathor so ležali na krvavem bojišču. Veselje zaradi zmage
')	Sitzuugsb. der k. k. Akadcmie 1850. st.	642.
tt)	„An die Neledits“ piše Unrest str. G43,	ki nam poroča	v tem	na-
padu. Ihvof: Die Einfiille der Osm. II. str. 43. meni, da je to neki hrib ne daleč med Ponikvo in Polčami, nam se zdf, da je to Ne-delic nad Varaždinom	ne	dalječ od Orrnuža, kar	se tudi	bolje
strinja s popisom Unrestovim.
3)	Ziukeis. II. str. 443. Napad na Štirsko	omenja tudi	Abrah. Bak-
schay v Chronologia dc Regibus Hungaris z besedami:	„Turci	ab-
sente rege Pannonias	invadunt ad castrum usque	Ferreum	et in
Stiriam diseursant: in pagos, liomines et pecora juxta desaeviunt: XXX. hominum millia	cum	ingenti praeda, incensis	vastatisque pro-
vinciis, secum abducunt in	Bossenam usqueu.
in bogatega plena je bilo brez mere. Na mrličih so na večer tistega dne jedli, pili in skakali kakor besni. ')
Važno je bilo to za Ogersko,	kor odšle	so jo	dalje časa pustile	turške čete v miru, tem več	so trpele	slovenske pokrajine.
Pokazalo se je to koj naslednje leto	1480.	Pri štajerskih
Brežicah so se 29. julija prepeljale	čez Savo	turške	trume, močne
12—10.000, Valv. trdi cel6 20.000 mož. En oddelek je razgrajal na potu skozi Kočevsko, Ribnico'2) zlasti na Notranjskem okoli Cerknice 3) in Logaca. Natančnejšega poročila o tem napadu na Kranjsko nimamo. Več vemo o drugem, ko je na dan sv. Ožbolda — 5. avg. — prihrul na Koroško, kjer so se, kakor smo slišali, cesarski najemniki pulili z madjarskimi vojaki za trdnjave in mesta. Natihoma prebrodi turška druhal pri Mogličah Dravo in prenoči pri Grafensteinu. Naslednji dan so vzdigne. Tiho kakor poprej koraka mimo Triksna, Ostrvice proti Staremu dvoru. Na grob-niškem polji zasačijo neverniki dva moža in ženo in jih vprašajo, kje da so ogerski vojščaki. Ti odgovore, da so se v nedeljo pred sv. Lorencem umaknili na Štajersko proti Neumarktu, dve milji od Brež. To slišavši brž derejo proti Brežani. Na koroški meji se razdelijo na dva kampa in po cesti in čez hribe jo udarijo proti Neumarktu. Ondi pa so bili že pripravljeni. Ko so se namreč Turci bližali Staremu dvoru, napotil so je neki mestjan in hitel ogerski četi oznanjat to novico, llaugvic s 1500 možmi v hudi zadregi pred Neumarktom prosi sedaj cesarsko posadko, naj jim od-prč mestna vrata, da bodo združeni lože odbijali turške napade. Sklenejo tedaj pogodbo, vslcd ktere hočejo cesarski in Ogerski med seboj mirovati, dokler je Turčin v deželi. A Haugvic je kmalo pozabil obljubo svojo ter mesto sebi pridržal.
Komaj so bili Ogri v trdnjavi, bili so sovražniki že pred mesticem. Tu so pomorili nekaj Kristijanov in vlovili nektere okoličane. Ker so jim iz mesta preveč streljali, ostali so le eno noč in odpravili so clrugo jutro, požigaje in ropaje po okolici. Pri Judenburgu so postavili šotor in okrepčali sc za nove napade. 4) Pri Neumarktu jim je pobegnil mož, ki je moral 14 let ž njimi po svetu hoditi. Prosil je posadko, da ga v zavetje vzame, in pripovedoval, da se je napotilo to leto 52.000 mož iz Turčije, prvi del na Laško, drugi na Kranjsko in tretji na Koroško. Siromak je moral boje neverniku pota kazati!
')	Zinkeis. II. str. 444 —	445.	Kakor	vč	Unrest.	str. 643	povedati,
obiskali so Turčini isto	leto	v jeseni	vdrugie	Štajersko in sicer	oko-
lico Breško, Jurij grof Zagorski iz Kranjskega (?) pa jih je dobro oklestil in jim precčj konj pobral in Bonifinij piše , da so to leto Turci pridrli na Stireko do Radgone.
2)	Valv. XI. st. 467.
:l)	Valv. XV. str. 378.
Pri Judenburgu ae vsa vojska zopet razdeli. Dno 9.	avg.
se	spustč eni	čez Zeiring v Rottenman in čez hribe v Ljubno
(Leoben), potem ob Muri mimo Bruka, Gradca do Radgone, drugi divjajo okoli Judenburga, Knittelfelda ter se snidejo s prvimi pri Ljubnem. Tretja truma se vrne na Koroško v labodsko dolino čez Volfsberg, Andraž, Rojanslco cerkev zastonj naskakovaje v Sent Pavel. Kmetje pri Preimsu in Ladniku so se pri tej priliki hrabro obnesli ter odpodili sovražnika. Toda ne samo dolina je čutila divjost njegovo, tudi stranskim, samotnim dolinicam in vasčm v gorovji ni bilo prizaneseno, n. pr. Grebenju, Haberbergu, Dekšam itd. Pri Velikovcu so se združili roparji, potem pa razprostirali proti Pliberku, čez gosposvetsko, grobniško polje proti Št. Vidu, dalje v krško dolino do Rajhenava, kjer so na planinah polovili mnogo konj. Tudi dravsko dolino do Podgorjan so grozno razdjali. Tri šotore so si tisti čas napravili na Korotanu, blizo Vetrinja, pri Tirnici (Timenici?) in med Truksnom in Ostrvico. Ko ni bilo skoro nič več pleniti in požigati, vrnejo se priMogličah čez Dravo, skozi Kranjsko in Hrovaško domu. ')
Turška	vojska na Koroškem je pa razposlala svoje	čete
tudi	na druge	kraje čez koroške meje. Nektere so plenile	okoli
Slovenjega Gradca, druge do Marbega na Stirskem. Tudi na Furlansko so Turci pridrli") skozi kanalsko dolino in premagali 500 beneških najemnikov. Že v sredo po velikem Šmarnu so pisali iz Gorice nadvojvodi Sigmundu, da se Turci pomikajo proti Kanalu. Benečani pa, ki so pregledali svojo armado, vse skup ne premorejo več nego 400 mož. 3)
Tudi sedaj se nihče ni krepko uprl sovražniku, ne beremo namreč nikjer, da so so vzdignili ali cesarski, ali ogerslti, ali domači in planili nad Turčina. Hrabrost, če še tako junaška, le po-samesnih vaščanov ali mestjanov, rešila je morebiti posamesne kraje, skupnega se vendar ni nič storilo. Tudi od vnanjih gospodov ni bilo pomoči, da-si je bil prihod turški naznanjen na vse kraje. Pisali so juvavskemu nadškofu iz Mosheima dne 10. avg., ljubljanskemu oskrbniku iz Ipave 13. avgusta, radstadtskemu poveljniku 15. avg., goriškemu grofu Lenartu 17. avg. iz Milstata, nadvojvodi Sigmundu iz Gorice 16. avg.; da so ti možje kaj storili za
‘) Unrest. str. 654; Mon. Ilabs. I. 3., 722 — 725. Letopis večkrat omenjeni v graškem Joancji poroča, da so neverniki prigrmeli na dan sv. Ožvalda na Stirsko, od Colja so se spustili »a Korotan: „trajiciens totam superiorem Styriam usque ad Rottenmann et inferio-rem usque ad Raba fluvium et colles prope Marchburg in die S. Laureucii vallem Lauentinam ingressi duce Waeliusch wascha.“ Krones Beit. 1870. str. 37.
a) Brž ko ne iz Kranjskega, kjer so se klatili zlasti na Notranjskem. Da bi bili prišli od Trbiža, ni verjetno, tudi tega ne pove nobeden vir.
3) Mon. Ilabs. I., 3., st. 208.
usmiljenja vredne teptane dežele, zgodovina molči. To pa piše Caesai' v zgodovini štajerski in za njimi drugi, da je bamberSki vicedom v Wolfsbergu Jurij Schaumberg pri Brežicah zbral kar-delo konjikov. Ker se pa ni upal ž njimi prijeti močnejšega sovražnika, ukazal je kmetom za svojimi jezdici na konje sesti. Po noči napade turške trume s strašnim vriščem, ki so ga naredili kmetje na konjih s pavkami, trobentami in piščalami. Turci nenadoma iz spanja predramljeni mislijo, Bog v6 kaka moč jih napada in pobegnejo. Jako živo in plastično nam to opisuje Trdinova zgodovina slov. naroda, ’) a kritika jo trezna v časih bolj nego nam je ljubo. Tako tukaj. Najprvi pripoveduje o neki slavni zmagi glasoviti Megiser II. str. 1216., ki pravi, da se je vršila na Koroškem; Valvazor XV. str. 378 ne imenuje kraja, štajerski Caesar pa že piše, da je bila pri Brežicah. Mož jo menda le po vrhu bral Megisera in Valvazora in spremenil kraj, kjer so Turci prebrodili Savo, z mostom, kjer je bila nedokazana bitva. Poveljnik Jurij Schaumberg sam je sumljiv, ker ga ne najdemo med vice-domi bamberškimi. -) Dokler nam na pomoč ne pridejo drugi zanesi jiviši viri od imenovanega Megisera, bitva pri Brežicah zgodovinsko ni utrjena. 3) Vsakako so tedaj Turčini gospodarili po deželah brez posebnega upora.
Y	Strašen jo bil polom. Največ sto trpeli Koroška in zgornja Staj erska, nič manje dolenja. Mnogo sel in hiš je bilo razrušenih do tal. Na tisoče so peljali vjetih in vklenjenih v sužnost, med njimi 500 duhovskega stanti. Mnogo cerkvi so razdjali, oskrunili oltarje, sv. Rešnje telo in svetinje. „Monštrance, kelihe, mašna oblačila, bukve, oltarna pregrinjala in druge cerkvene lepotije so ugrabili, Božje biše spremenili v hleve, kjer so plesali in oskru-njali jih z nečistostjo in drugimi grdobijami. Duhovnike so žgali, vtapljali ali drugače morili in veliko jih gnali v britko sužnost. Po nekterih krajih so žene in može z družinami vred zvezali in seboj tirali. Novo rojeno deco so materam trgali, morili in metali čez plotove. Veliko množico zalih deklic so peljali v težko sužnost. Nedolžne otročiče so basali v ljuknjaste vroče, da so skozi luknje glave molili in ječali, da je bda groza. Kar je bilo močnih, odgnali sojih, slabotnim pa glave odsekali in utopili in velika žalost in revščina je bila v deželi. Ni pomagalo ne jokati se ne prositi, nihče si ni bil zvest ne na hribih ne v dolinah, niti na planinah, da ga Bog sam ni otcl. Povsod je bilo na kupe ubite živali, umorjenih ljudi in ni ga bilo, da bi jih bil zagrebel. Psi in volkovi so se gostili. Po hribih so mrtva trupla ležala v vodnjakih in slabo zakopana in nastal jo tak smrad, da ostalim ljudem
*) Trdina zgod. str. 73.
2) Vonend Ph. v Herrschaften des Ilochstifts Bamberg in K. navaja st. 76, vieedome, kterih imena je našel v listinah belaške grajske urad-nije. V tem imeniku ni Jurija Seliaumberga.
3) Glej tudi Ilwof II. str. 50 op. 2.
ni bilo prestati. Pač je bilo treba klicati s prerokom Davidom: „0 Bog, tuje ljudstvo je prišlo in oskrunilo '1 voj tempelj, Tvoje ime, Tvoj narod!“ ')
Leto 1480. je bilo kakor 1478. za Koroško deželo najne-srečnejša doba, zakaj Turci in Madjari so jo teptali in strahovali kakor nikoli ne poprej ne pozneje. Kar je nesrečnim prebivalcem ostalo, požrle so požrešne kobilice ali je segnjilo na polji zarad neprenehoma vlažnega vremena, grozno skrčeno število živih ljudi pa je naposled še bolje zmanjšala neusmiljena kuga. '2)
Tudi po Kranjski in Štajerski je smrt to leto veliko veliko ljudi pokosila, ker tudi po njih je razsajal legar. V poslednji so poleg toga mnogo škode napravile kobilice, ki so priletele dan pred velikim Šmarnom in 10 dni enomer žita in travo končavale. 3) Ne samo zapisali so nam potomcem žalostne dogodbe leta
1480.,	tudi naslikali so nam jih. Tako je bila še prod kakimi 20 leti na vnanji steni stolne cerkvo v Gradcu videti malana podoba, ki je kazala več obrazov iz onega lota: cerkev pred ktero Tur-čini grdo in neusmiljeno ravnajo s kristijani; zvezane žensko peljejo v šotor imenitnega Turka; plamteče vasi in gradovi; Graško mesto s stolpi in zidovjem utrjeno; Turci z banderci na sulicah in z gorečimi bakljami pomikajoči se mestu; Turki naskokujejo zatabo-reno cerkev, ktero branijo vojaki v železji s puščicami, sulicami in puškami. — Drug obraz je predstavljal na visokem hribu grad, kjer so odbijali naskoke turške; potem bitvo lcristijanskih vitezov z neverniki, ki že bež6; mnogo jetnikov dobi prostost; na desnem kraju je nekaj turških konjikov, dva trobita v dolge trobente, na-
') Besede iz tačasnega rokopisa hranjenega v sekovskem farovžu, ponatisnjenega v Hammer Geseh. II. str. 569 — 573. V zapisnikih bratovščine Marijne v Sekovu beremo:	,,Anno	domini 1480. die
S. Affre Imanissimus Tureus rebus iuprouisia agrum Seceouiensem inuasisse eonstat. Per quos predia populata, domus Incense, Populus crudeli ferro nccatus atque abduetus est, fumabant templa sanetorum stupra in matronas commissa, virginesque ineredibili dictu viciatas fuisse nemo diffitet/* Krones v Beit. 1870. št. 37.
4)	„Das yetz genannt achzigist Jar was dem Lanndt Kernndtu gar eyn verderblich Jar, wann es kliamen dio Turekhen und khamen die Ungrischen inn das Lanndt, und khamen auch die Haberschreekh, und ward gross Pestilenntz, und was eyn umvetterlicli Jar, daa vili Traydt auff dem Veldt belyb und verdarb.“ Unrest str. 655.
3)	„In Stiria et Karinthia tempus utique lamentabile, quod res Ilun-garie Mathias de liunyad nomine Petouiam, Rakerspurg, Leybenez, Biscliofsegk et sem. Georgium prope Wildon, Lansperkh, Windwerg, Frisaeum, Altenmarkeh et alia obsodit ct in man us suas vcnerant.“ Tako piše župnik Erhard Polinger na Paki v letopisu svojem ome-nivši tudi turški napad, kobiličji prihod in kugo. Beitriige zur Kunde steierm. Gescliichtsquellen 1 Jahrg. str. 27 — 28. Val. XV. str. 379 potrjuje to iu bolezen na drobno opisuje.
G ♦
posled jo zastava s podobo Matere Božje. Nad vso podobo, ki je sedaj ni več, bil je primeren napis v vezani besedi. ‘)
Ko so osmalini tako šarili po notranje-avstrijskih deželah in takrat sosebno nemškim krajem zapustili žalosten spomin barbarstva svojega, tudi drugod ni miroval ta ljuti zarod. Kakor je
fmpovedoval oni krščanski begunec pri Neumarktu, stopilo so res ervoželjne turške čete na italijanske obali. Veljalo je Otrantu v Apuliji. Neprijateljslce razmere med laškimi vladami so bile tega krive, Benečani so v Carigradu cel6 hujskali Mohameda, češ, da so Brindisi, Tarent in Otrant deli nekdanjega bizantinskega cesarstva, čegar vladar je sedaj sultan. Da Mohamed ni bil gluh za take in enake razloge, jasno je. Njegove trume so naglo obdale Otrant in doprinašale tam nečloveška dejanja, da jih pero ne more zapisati. 2) Dolgo si pa mesta vendar niso mogli ohraniti.
Predno so dospele turške ladije v Apulijo, jadrale so druge
;roti otoku Rodu z namenom rodiškim vitezom vzeti ta kraj. 'oda njih v61iki mojster Peter Aubusson z vitezi vred je junaško odbijal sovražnikove naskoke od 23. majnika do v28. julija 1.
1480.,	ko so Turčini poslednjič poskusili srečo. Ze so postavljali zastave na prestreljene nakope, zmaga bila je skoro že njih.
V	tej zadregi se zakadi veliki mojster v naj hujši vojni hrup, razpne včliki prapor maltskega reda s podobo lzveličarjevo, vitezi sedaj pogumniši udrihajo in mahajo ko oroslani in kakor čudež: TurČini se umaknejo in odlazijo.
Ta dogodba je Mohamedu ogrenila poslednjo ure njegovega življenja, ker no dolgo potem, 3. maj. 1. 1481., rešila je smrt krščanski svet te grozovitne šibe. Ne zastonj ga zovejo osmani „osvojevalca“, zakaj privojskoval je turškemu polomesecu v 30 letih svojega vladanja poprej nepoznano slavo. Stari Bizanc je padel, trapecunsko cesarstvo, Srbija, Bosna, Albanija, Moldava in Mo-reja so se mu uklanjale, Negroponte, Kefalonija, Losbos, Lemnos, Tenedos, Imbros, Tasos in druge otoke si je prisvojil, zahodna Evropa je trepetala prod njim. Nič manje ne zasluži priimka „tri-nog“, zakaj on jo prvi vseh vladarjev, ki so kedaj živeli na zemlji, kot državno postavo oklical, da sm6 vsak, ki pride za njim na prestol, zaradi miru na svetu pomoriti svoje brate. Mohamed II. je bil začetnik turškega vpliva na evropejske države, ki je rodil silno veliko zla gledč blagostanja, vede in umetnosti sosednih dežel; za slovenske pokrajine je bil prava šiba Božja. Kristijane je črtil na smrt. Pišejo, da je v nekem razglasu 1. 1470. do svojih ne-vercev med drugimi tako-le prisegal: „Obljubim in prisezam pri edinem Bogu, stvarniku vsega, da nočem prej zaspati, no pokusiti okusnih jedil, niti poželeti nič sladnega, no storiti nič dobrega, niti obrniti se na zahodno stran, dokler ne razderem in s kopiti konja svojega ne poteptam lesenih, železnih, srebernih in nama-
‘) Ilwof II. Bt. 51.
*) Hammcr II. str. 181.
lanih bogov, ki so si jih z rokami naredili častilci Kristusovi, dokler ne izbrišem iz sveta od izhoda do zahoda vseh njih pregreh/'J)
Po smrti osvojevalca Mohameda se je vnel hud boj med sinovoma njegovima Bajesidom in Džem-om. Poslednji je omagal. Klatil se je s prva po Aziji, potem bežal k rodizerjem. Ti so ga vlačili po Francoskem, odtod je prišel v Rim in 24. sveč. 1. 1495. zavdan umrl v Napoli, še le 36 let star. “) Novi vladar BajesidIL ni bil podoben soimeniku Bajesidu I., ljubil je mir, čislal učenost in premišljevalno življenje. Morebiti ne bi bil dal zavdati bratu, ko bi ta ne bil prijel za orožje. Z Benečani je mir sklenil in jim odpustil dober del na davku, z Rodom se jo pogodil in dobrovSki Republiki potrdil stare pravice ter davek znižal. :l) Vojskoval se je le, kedar je bil prisiljen. Če so pa za njegovega vladanja vendar le Turčini prodirali v naše kraje, tega ni bil toliko sultan kriv, ampak mejni plenaželjni begi, sandžaki in paše, ki so vpadali bolj na svojo roko.
Takošne reči so se vršile na Turškem. V tem času so v svetorimskem cesarstvu nemškega naroda po stari navadi — zborovali. V ta namen je poslal cesar 1. 1480. meseca oktobra do papeža Siksta IV. dva poslanca Andreja, nadškofa Krajinskega 4) in Ljudevita pl. Angnellis. Imela sta nalogo, zboru, ki se je sešel v Rimu meseca novembra, poročati, koliko je cesar storil in še 'dela za krščanski svet glede turške nadloge; da je bilo samo na Nemškem 26 državnih zborov o tej zadevi; da vnemarnost in nesloga vladarjev je kriva, ako narašča turška sila. Zaradi tega je hidi ravnokar nov zbor sklical v Norimberg, nadjaje se, da bodo državni knezi in papeževi poslanci vendar enkrat sklenili kaj vspešnega. Ob enem je tožil, da je ogerski kralj Matjaž iz Rima poslano denarno pomoč zoper nevernika porabil zoper cesarja in dežele tako opustošil, da se skoro ne morejo braniti proti Turku. 5) Ogerski kralj je obljubil cesarju, da ne bode kljuboval Benečanom , ampak da hoče pomagati, naj sc le v Norimbergu krepka vojna zoper sovražnika na noge spravi, zakaj Turci napadajo njegove dežele in podpore potrebuje od krščanskih vlad na vsak način,
‘)	Zinkeis. II. str. 469.
'*)	Hamrner II. str. 277.
3)	Hamrner II. str. 284.
4)	O tem nadškofu se je mnogo pisarilo.	Imenuje	se v	pismih:	Andreas
archiepiscopus Crajanensis	ali	Crainensis.	Da	ni	ljubljanski	ali
kranjski vladika, gotovo je. Dognano prav pa vendar še ni, kje da je bil nadškof ta mnogo imenovani cesarski poslanec Andrej. Najvrjetniše je, kar piše Hicinger (Mitth. d. h. V. f. K. 1858 str. 24.) da je bil nadškof mesta Bar v Krajini na zgornjem Albanskem in da je po smrti hrabrega Skanderbega bežal pred Turčinom na cesarski dvor.
5)	Mon. Habs. I. 3., st. 50.
sicer bi moral, rad ali nerad mir skleniti s Turčinom na kvar vsega krščanstva. *)
Važnih nasledkov ni imela ta rimska skupščina. Papež Sikst IV. je razpisal 18. jan. 1. 1481. odpustek za vse, ki kaj darujejo za stolno cerkev Dunajsko in zoper Turke, in 22. jun. istega leta je opominjal oba vladarja, naj se sprijaznita in združena napadeta sovražnika. 2) To je bilo boje vse.
Novembra meseca je bil zbor v Norimbergu, cesar zopet ni bil pričujoč. V njegovem imenu je govoril grof Hugon Wer-denberg in živo je obrisal žalostno stanje naših dežel. Omenil je, kako so bili Turčini v poslednjem prihodu komaj dva dni hodi daleč od bavarske meje, pa tudi ni pozabil zbrane poslance opomniti surovega in nepoštenega vedenja kralja Matjaža v cesarskih deželah. Potrtega srca je zbor zaslišal te novico in z ozirom na ogerskega kralja izrekel, da „kdor Turka podpira ali ovira brambo zoper njega, ta je sam Turek.“ Ne tako enoglasen je bil zbor, ko je šlo zato, kolikošna in kakošna pomoč naj se dovoli zoper nevernika. Cesarski poslanec je namreč povdarjal, da ni treba silne vojske, ker se ta težko in počasno na noge spravlja, teže oskrbljuje s potrebno hrano, v majhinih kardelih naj se marveč vojskuje, kedar in kjer je ravno treba, najboljše bi bilo toraj, da napravijo tabor na meji Hrvaški in Ogerski. Zbor pa je želel močnejše vojske. Zato sklene dati 15.000 pešcev in konjikov na tri leta. Kako se bode vkup spravilo to število vojakov, poslanci še sami niso vedeli. Poleg tega so se vkljub nasprotovanju cesarskega pooblaščenca poprijeli zopet sredstva, ki ni bilo vredno piškavega oreha, 3) namreč odlašati in poslance pošiljati križem svet. Na drugo nedeljo v postu so povabili cesarja, naj sam pride k posvetovanju v Norimberg in naj se spravi z ogerskim kraljem. Ob enem so opominjali poslednjega, da se sprijazni s cesarjem v prid krščanstvu, isto tako kralja francoskega in nadvojvodo Maksa. 4)
Mnogo se je potem še pogajalo, posredovalo med Friderikom in Matjažem, toda vse zastonj. Gluha sta bila oba za žalostno klicanje na pomoč. Ogerski kralj je cel6 ponudeno pomirje od sultana 1. 1483. sprejel na 5 lot proti temu, na medmejna kupčija nič ne trpi. Leta 1488 je bilo podaljšano še na 3 leta. Tako je mogel kralj obrniti vso silo proti Avstriji. Na Korotanu se je zanj vojskoval žc omenjeni „črni“ Haugvic, sam pa je po Avstrijskem razsajal in Dunaj oblegel, ki mu je 1. jun. 1. 1485. brez hrane in
*) Mon. Ilabs. I. 3., str. 272.
2)	Clnnel llegesteu II. str. 703.
a)	Mon. Ilabs. I., 3., str. 139 — 150. V tem zboru so Goriškemu grofu Lenartu odmerili 45 konjikov in GO pešcev za njegovo posestvo, kot cesarskemu knezu vrli tega še 34 konjikov in 32 pešcev. Co-ronini. Tent. str. 414.
4)	Mon. Habs. I., 3., str. 123—128.
pomoči odprl mestna vrata. Dve leti pozneje je kapituliral vselej zvesti Wiener-Neustadt.
Da se v tako zmedenih okoliščinah tudi slovenskim pokrajinam ni godilo jako dobro, pač sleherni hitro sprevidi. Stari sovražnik jih je prav izdatno za-se porabil. Kakor koroški lotopisec Un-rest poroča, prigrmeli so Turci 1. 1482. na Kranjsko in odgnali fflnogo nesrečnih ljudi v sužnost. ') Več nam ni znano o tem napadu, ker drugi viri ne govorč o njem. Obilniša^so poročila o dogodbah naslednjega leta. Teden pred godom ss. Simna in Judo leta 1483. so privihrali turški konjiki — kakih 7000 — 8000 jih je bilo — na Kranjsko v treh, ali kakor hočejo drugi v 5. oddelkih. Na sv. Gola dan se prikadi ena truma na Koroško v junsko dolino do Moglič. Ogenj in ropanje je bil kakor po navadi njih sled, zlasti mnogo moštva so polovili. Razen Moglič, Kamna in Dobrlevasi so bila razrušena vsa sela v okolici. Ker je bila Di-ava prevelika, niso mogli na uno stran, toliko bolje so toraj razgrajali po junski dolini. -) Med tem so na Kranjskem ostali neverniki tovaršem na Koroškem vrlo naslcdovali. Trinajst dni so divjali po deželi, požigali in podirali cerkve in pohištva, ropali in ostudne reči počenjali, da se ne dd, popisati. Tudi Štajerci so čutili tisto leto težko roko in britko sabljo krutega mohamedanca, zlasti prebivalci okoli Ptuja. Ko se roparji iz vseh krajev zopet snidejo, odrinejo z 9000 vjetimi kristijani proti Turčiji. A takrat jim sreča ni bila mila. Hrvatje in Srbi s kranjskimi plcmenitniki vred sc ojačijo in zberb naglo 4000 konjikov in 8000 pešcev. Zapovedovali so tej močni armadi Ivan Zrinjski, Zmaj despot Vuk, sin ali pa vnuk Brankoviča Jurija, grof Bernardin Frankopan, ban Gara, tudi dva Turjaška, čegar krstni imeni pa žalibožo niste zaznamovani. Pri potoku Onavici so kristijani pričakovali sovražnika. Ko jih turški poveljnik zasluti, pošlje jim 1300—2000 mož nasproti. Vsi so počepali pod krščanskim mečem. Ker jih njih gospodar dolgo zastonj pričakuje, odpravi drugo krdelo na ogled. Ti izvedb od dveh vjetih Hrvatov, da so krščanski kapitani ugonobili njih tovarše. Oproščeni kristijani so potem pripovedovali, kako so Turci na drog obesili sabljo in vedeževali, ali jim obeta srečo ali nesrečo. Toda mesec je bil krvav, postal potem črn in tamen. Prikazale so se tudi tri zvezde, ki so ogenj švigale na vojake, da so si prestrašeni lase ruvali z glavo in brade, na zemljo padali ali objemali drug druzega.
’) Unrest st. 660: ,,In dem zwei und aehtzigsten j ar kamen die Tur-ken gen Krain und tetten einen grossen schaden mit volk verfueren.“
2)	Narod pripoveduje, da je bil pri tej priložnosti pri Rebru oboli paša Ahmet čudovito ubit. Drugi imenujejo poveljnika Iskendra, Valv. Haussi pašo, ime toraj ni dognano. Alimotova glava kipi pred tabrom na skalni steni na potu od Rebra v Kaplo še dandanes. Laliko je tudi kakega druzega Turčina. Virk nam jo zapel o tej dogodbi lepo balado. Glej „Drobtinice“ 1. 1854. str. 262,
Turški kapitan je poslal krščanskim poveljnikom pet sedlanih konj v dar s ponudbo, da jim hoče izročiti vse naropane ljudi in živali, ako turški četi ne store nič žalega. A ti se ne zmenijo za to; ampak konje napotijo nazaj in sporočč, da nič no marajo od njega, kakor kar si bodo pridobili z mečem. Turek še ni obupal. Poslal je drugič v krščanski tabor ljudi s ponudbo, da hoče vrh poprej obljubljenega plačati še od vsake sablje, kolikor jih šteje v šotoru, po 2—3 goldinarje ter obetal, da on in njegovi nikdar ne pridejo več na Kranjsko. ^Kristijane z vsem tem nezadovoljni pomaknejo se v sredo po sv. Šimnu in Judi po noči prav blizo k Turčinom. Bali so se, da vjetih ne pomore ali pobijejo, kakor jim je bilo v navadi, toraj odpravijo 6 mož, da se pogode ž njimi za vjete kri-stiiane. Turški poveljnik jim pokaže blizo 3000 oseb, žensk, otrok sploh slabotnih ljudi, ktere je bil izbral iz množice, močne in krepke, je pa v taboru poskril, kjer so morali z listjem in odejami pokriti na tleh ležati in ne ganiti se, ako kdo ni hotel, da mu glava odskoči. Sesterim možem je bilo 3000 premalo, dodali so jim še tisoč. V tem so kristijani obhodili sovražnika in zajeli, drugi so priskočili ubogim jetnikom z veselim naznanilom, da se bliža rešitev, in z opominom, naj kličejo: „.Jezus in Marija". In zdajci se popadejo s strašnim krikom. Turci se spuste v beg, toda krščansko čete jih doidejo in posekajo. Paša ali poveljnik sam in ž njim 200 odličnih Turkov so se potuhnili med vjetimi kristijani, a zastonj, Hrvatje in Slovenci so jih vjeli in poslali ogerskemu kralju, uboge jetnike pa rešili. Poleg zlate slobode so dali vsakemu še po 2--3 zajete domače živine. Krdelo kakih 300 osmanov je plavalo čez potok in bežalo kake tri milje dalječ. V neki soteski so jih naši došli in popolnoma ugonobili. Nič boljo se ni godilo drugi trumi, 500 mož močni. Od 7000 — 8000 Turkov, ki so zapustili Rosno, vrnilo so je prav malo domu, ravno loliko morebiti, da so neprijetno novico razglasili po Turčiji. ')
’) Napad leta 1483. je zgodovinsko dobro utrjen. O njem pišejo Un-rest str. 689—690, ki 'pa šteje samo 5500 sovražnikov pri Unij poročilo iz Brež na Koroškem pisano po sv. Elizabeti istega leta natisnjeno v Sitzungsb. der k. k. Akad. der Wissenseh. in Wien 1850. 1. str. 649 in pismo Bertold Mayer-a, Kranjskega glavarstva oskrbnika, do bavarskega vojvodo Jurija od nedelje po vseh Svetih
1.	1483. pod naslovom:	,,Ein andero tat vnd eristen den Sig“,
hranjeno v monaški knjižnici (Cod. lat. mon. 14.668 Variae historiae Fol. 79—-82) tukaj prvič omenjeno in porabljeno. To poslednje poročilo je najbolje obširno, le škoda, da nam to kakor ono iz Brež mnogo več pripoveduje o dogodbah pri potoku Onavici nego o tem, kar se je godilo domA. Unrest, vsaj kar zadeva Koroško, je še največ zapisal. V zapiscih Šent-Pavelskih beremo: 7000 Turkov je pridrlo na Hrovaško, Kranjsko, Koroško in odgnalo 10.000 duš, na Hrvaškem pa so bili potolčeni do poslednjega. (Archiv d. Geschiehtsv. f. K. III. str. 29.). Letnico ni, a vse kaže,
Leta 1483. so toraj kristijani pokazali, da ne spijo, njih zmaga je bila sicer pohlevna proti ogromnemu razdjanju, ki ga je vsipal po slovenskih deželah lj uti sovražnik leto za letom skoro cel6 stoletje, vendar je bila prijazna zvezdica boljše bodočnosti ter dajala nov pogum opešanim jugoslovanom.
Več let potem niso bili Slovenci nadlegovani in ta je bil naj važniši nasledek krščanske zmage naUni. Prezreti pa ne smemo, da je k temu ne malo pripomoglo tudi to, da je sultan Bajesid II. potreboval ljudi drugod, zlasti v Egiptu, in da je mir sklenil z ogerskim kraljem. Slovenci so se med tem nekoliko oddahnili, popravljali podrtijo, utrjevali mesta, cerkve in tabore in tako se ob enem pripravljali na prihodnje nezgode. Tako je bila 1487. leta 15. maj. nunska cerkev Matere Božje v Studencu na Stirskem zopet blagoslovljena, ker so jo Turci oskrunili z nesramnim dejanjem. ') Leta 1489. dne 1. marca je cesar Friderik IV. Celjskemu davkarju ukazal, 80 funtov vin. trgovine odpisati vsem, ki tržujejo doma, da morejo tem bolje mesto utrditi in 16. aprila Andreju Hohen-wartu, naj zarad silnega turškega ropanja ljudi nabira, za njih plačo pa razpiše v Celjskem glavarstvu štibro, ktero naj nabira on in naddijakon savinske doline. Stanovom Koroškim je zapovedal, da naj o turških napadih nikar ne silijo St. Pavelskih podložnikov na tlako, samostanu pa, da sm6 pomirje skleniti s Turkom, ki je že pri „Gams u“. ")
Valvazor po Schonlebnu piše, da so Turčini primahali leta 1488. v Hrvate, kjer so posekali 7000 ljudi, potem da so se spustili na Kranjsko, kamor so se vrnili tudi naslednje leto.1') Po zgoraj navedenem bili so roparji 1. 1489. morebiti tudi blizo Koroškega.
da ima letopisec v mislih 1. 1483. Tudi Valv. XV. str. 379. po Tomaaiču str. 22. omenja k tistemu letu dogodbe enake omenjenim in dodaja še lepo podobo bitve, toda številke njegove so pretirane, ker po njem je padlo 15.000 Turčinov, 25.000 kristija-nov pa je bilo rešenih. Trdinova zgodovina slov. naroda str. 74. je naredila iz tega vtSliko bitvo pri Trbižu, kamor Turki 1. 1483. gotovo niso prišli, še manje 1. 1484., pa govori nekaj pozneje, da so jih zgrabili na meji kranjski in „hrvaški“ Slovenci, kteri poslednji vendar niso prihiteli cel6 do Trbiža? Drugi pisatelji n. p. Bonlinij str. 622—623., Baškaj str. 929. poročajo v prav enakem prigodku, ki se je pa vršil 1. 1484. Ker sc v dveh letih zaporedoma vendar eno in isto ni godilo, moramo pač bolje vrjeti pričara Unrcstu, kranjskemu oskrbniku itd. nego daljnemu Bonfiniju.
') V Joaneju Graškem.
'2) Po zapisnikih samostana Št. Pavclskega. Arch. f. K. III- str. 27.
3) Valv. XV. str. 381.
Šesto poglavje.
Deželne razmere po smrti kralja Matjaža. — Turki tepeni pri Hrušici. — Bitva pri Belaku zgodovinsko ni dokazana. — Pogubljivi dan na krbav-skem polji 1. 1493. — Hrvatje prosijo pomoči. — Cesar Friderik IV. umrje. — Maks I. se prizadeva zlajšati stanje slov. pokrajin. — Vkljub sklenjenemu primirju šarijo Turci po Slovenskem. — Sultan Selim I. in mir pred nevernikom. — Razne nadloge. — Velikanski brambovski načrt papeža Leona X. splava po vodi. — Cesar Maks I. in Selim umrjeta. •— Siloviti Sulejman I. zasedo turški prestol. — Vsestranske priprave na turški pohod. — Osmalini na Ogerskem. — Nesreča na mohaškem polji.
Dn6 6. aprila leta 1490. se je Matija Korvin „dobri kral ugarski" preselil v večnost. Ne da se tajiti, da jo bil mogočen vladar, kakoršnih tudi druga kraljestva ne štejejo na kope. Za kralja Matjaža je dospela ogerska država na vrhunec moči in slave, brez nje ali bolje rečeno, brez Matije se ni dalo računiti. Zatoraj vidimo njegov vpliv v vseh imenitnih vprašanjih in pri-godkih. Korvin je bil kos nemškemu cesarju, s kterim se ni mogel nikdar popolnoma sprijazniti, a tudi strah turškemu polomcsecu, kteremu je njegova smrt pot odprla v madjarske dežele. Da-si je po njem prišlo no malo zla tudi v slovenske pokrajine, vendar ga slovenski narod zato ni črtil, ampak brez ugovora smemo trditi, nijeden vladar ni bil Slovencu tako znan, tako popularen, v nobenem ni v zračnih visočinah ni na obalili deroče Drave in bistre Save toliko narodnih prepeval, kakor o njem: kralj Matijaž jo slovenskemu narodu „vzor“ junaštva.
Ko mahnil je, je prostost dal,
Deset je padlo vselej glav.
Zakaj njegova britka sablja je bila strupena:
Od spodaj kača gor sedi,
Od zgoraj ogenj grč iž nje.
Ko nam narodno slavljajo Matjaževo hrabrost in prekanjenost, s ktero je med drugim kot menih preoblečen svojo Alenčico rešil iz turških rok, ne smemo prezirati njegovih napak in pogreškov, da so nam ne bodo očitala pristranost. Njegovo nehvaležnost do tasta svojega Jurija PodSbrada smo že omenili. _ Kedar je hotel, zlasti v vojski, je bil sila priljuden s podložnimi, sicer pa in posebno v poznejših letih je bil jako brezobziren, sebičen, zapravljiv. A kaj hočemo dalje slikati to podobo! Pri teh in druzih slabostih ostane resnica, daje kralj Matjaž povzdignil Madjarsko na stopinjo, na kteri ni bila niti poprej niti poznej.
Kar posebej zadeva Kranjsko deželo, razodeva nam neko pismo v Inspruku pomenljivo vest, da je kralj Matjaž resno hrepenel po tej vojvodini, ki mu je bila vsakako zeld všeč ali zarad strategične važnosti svoje proti morju ali po hrabrih vojakih, ki so vreli iž nje pod zmagonosne zastave njegove. O neki priliki je namreč zahteval od cesarja Friderika lV., naj mu za dolžnih
200.000	gold. prepiše Kranjsko v zastavo. Se vd da cesar ni hotel nič slišati o taki kupčiji, češ, da je Kranjska del sveto-rimskega carstva nemškega naroda. To tirjatev je po smrti Matjaževi ponovil njegov sin Janez, za Kranjsko vojvodstvo kralju Maksimilijanu ponujaje ogersko krono, ki jo je imel v posesti, in vse gradove in drugo imetje svoje na Ogerskem. Maks je odbil to ponudbo, pa za krono obljubil mu na vse žive dni dohodke Celjske grofije in slovenske strani. ') Toda tudi tega ni bilo treba, ker stvar se je zasuknila drugače.
Po smrti ogerskega kralja se jih jo mnogo oglasilo za krono sv. Štepana, slednjič je zmogel češki kralj Vladislav tekmece za kraljevo čast. K temu mu je največ pomagal Štepan Zapoljski, pred 30 leti boren stotnik, sedaj eden najbogatejših magnatov ogerskih in njegov najtrdnejši podpornik. Z Maksimilijanom je novi kralj ogerski sklenil pogodbo, vsled ktere pripade po njegovi smrti brez moškega potomca njemu krona ogerska. Brata svojega Alberta je z mečem užugal, rahločutni Janez Korvin, nezakonski sin vdli-kega Matija Hunyada, vdal se je sam nemili osodi.
Ko so Vladislava kronali 21. sept. 1. 1490. v Stolnobelgrad-u, pravijo, da je močno plakal, žalosten pomdn, da je novi kralj prinesel malo djanja, a mnogo solz! In res, točila jih ni samo Ogerska, v potocih so tekle le prekmalu tudi v slovenskih pokrajinah! Že naslednje leto v jeseni je prihrul stari neprijatelj na Slovensko, a takrat so bili Slovenci deloma srečni. Kakor poroča Valvazor bilo je več tisoč Turčinov, ki so planili na ubogo Kranjsko deželo. Slovenski brambovci in vitezi slišavši to neprijetno novico zbei’6 se jftdrno in poskrijejo v gozdih tarane Hrušice na Notranjskem. Ko priderd Turčini z naropanim plenom , udarijo Slovenci nepričakovano iz zasede nad nje ter jih popolnoma potolčejo.'1) Skoda, da nam je ravno o tem vpadu, ki je za nas srečno izšel, tako malo znano. Prištevali bi ga drugim nes pridanim pripovedkam lahkovernega Valvazora, ko ne bi slavni Žiga Herberstein sam opomnil k življenju svojega brata Janeza, da sc je vojskoval zoper Turke, posebno ko so bili tepeni v jeseni 1. 1490. v Hrušici,:l) kjer je
')	Dr. Bidermann v Mittli. d. h. V. f. K. 18G6. st. 24.
2)	Vulv. XV. st. 382, za njim	Ilammcr II. st. 301., Braun-r	v	Illiri-
sches Blatt 1831 st. 18, ki	pa stavljata vpad po Valv. v	1.	1490.
3)	V rodbinski knjigi piše sam,	da so je Janez vojskoval zoper	Turke
„als die im Pierpamer wald erlegt im laerbst des 1490“ „was auch zu ritter geslagen" dostavlja neka roka. Zahn: Familienbuch Sig-
cel6 vitez postal. A Herberstein se moti v letnici, ker dva druga
o	tej zadevi bolj izvedena izvira kažeta, da se je to zgodilo leto pozneje, namreč 1. 1491. Pismo tedaj nega deželnega glavarja Kranjskega Viljema Turjaškega do nekega gospoda nam prec6j na drobno opisuje napad 1. 1491. takole: Na sv. Mihela večer so prilomastili Turčini v Metliški okraj. Naslednji tlan so se spustili, hudournikom enaki, mimo Mehovskega grada proti Novemu-inestu in Hmelniku. Blizo Belo cerkve se ustavijo in všotorijo. Namenjeni so bili na Štajersko in Gorensko, toda narasla Sava in Krka niste pripustili tega. Zato so pa njih ljuto togoto okusili Presek, Kostanjevica, sploh vse Šentjernejsko polje, ktero so čisto izropali in požgali. Ker so ravno kar pospravljene poljske pridelke ali pobrali ali pokončali, revščina in lakota res ni bila majhina. Nič bolje se ni godilo Notranjcem. Do „Hirsberg-a“ (morebiti Hassberg) in Prema je razposlal mavhaije in roparje, okoli Šmarja, Turjaka, Cobelsberga, Dobrepolja, Nadliška, Žužemberga, Ribnice, Kočevja, po Suhi Krajini je bilo razdjanje in požiganje, ki je naznanjalo krvavo pot krutih, nečloveških mohamedancev. Z njimi sta prišla morebiti kakor vodnika dva kristijana, ki sta bila 17 let v turški sužnosti in jim sedaj srečno utekla. Pripovedovala sta, da se je 10.000 mož vzdignilo iz Turčije. Namen njih je udariti dalje v cesarske dežele, a visoka voda je kriva, da mora sedaj Kranjska dežela toliko trpeti, zakaj nepričakovano so pridrli va-njo. Hrvatje, ki so sicer s streljanjem naznanjali prihod Turčinov, opustili so to, ker so mir sklenili ž njimi, ter jim dali vina in kruna, morebiti zato, da so jih lože prekanili, kakor bodemo kmalu povedali.
Dne 4. oktobra je bila ena četa še pri Beli cerkvi všotor-jena. Velik je bil toraj strah in trepet po deželi, da Turek naposled vendar izvrši svoj kleti namen. Ako se namreč voda prenaglo odteče, prekorači Krko, naskoči in preoblada Mokronog, Ostrovrh, Višnjogoro itd. da slednjič nič ne ostane ko Ljubljana, Kamnik, Kranj in Radolica. O kratkem, piše Viljem Turjaški, bode dežela velika puščava, ako jej vladar ne pomaga in potem pride vrsta na druge. „Meni se le usmili ubogo nedolžno ljudstvo, ki je sleherno leto težko dajalo krvave žulje, sedaj pa zapuščeno od vsega sveta toliko trpi." ') Ta poročevalec, ki zasluži vse zaupanje naše, nič ne omenja dogodbe v Hrušici, menda je še 4. oktob. ko je spisal pismo, ni vedel. Njegov vrstnik v Korotanu, marljivi letopisec Unrest, jo je pa vestno zabilježil in tako dopolnil njegovo poročilo. Ko v soglasji s Turjaškim pripoveduje
mund von Herb. v Areli. f. K. oster. Gesehiclitsquoll. 18G8. XXXIX st. 318 opomba 3.
V meniški dvorni knjižnici cod. lat. 14668 Variae hist. fol. 82 — 84. Natisnjeno je to pismo v P. pl. liadics: Herbard VIII. Freihcrr zu Auersperg Wien 1862. st. 38—40 in V. Streffleur: Oester. Militii-rische Zeitschrift Wien 1864 V. Jahrg. st. 90—91,
turško razdjanje po Dolenskem, pristavlja, da so sovražniki privihrali cel6 blizo Ljubljane v kraj imenovan „Grusnitz“, kar je menda naša Hrušica. Ondi so bili kmetje zbrani, samo dva plemenitaša in šest konjilcov je bilo pri njih. Spredaj in zadaj jih zgrabijo, kar jih ne zbeži v gozd, pobijejo, vjete kristijane pa oproste. Valvazor trdi, da je bilo Turkov veliko tisoč. Mogoče. A nam se zdi, da jih ni bilo ogromno število, ker Unrest nadalje poroča, da so veče krdelo na potu proti Turčiji Hrvatje tako otepli, da je turškemu poveljniku manjkalo 2300 mož, ko je prisopihal v Bosno. ') Da je bil v Hrušici res boj med Slovenci in neverci, spominjajo holmci pri vasi Hrušici, ki se imenujejo še dan današnji „turšlci klanci“, -) in to se jc zgodilo ne leta 1490., ampak lota 1491.
K letu 1492. pripoveduje Valvazor grozne reči, ki so jih doprinašali osmani pod Ali pašo na Kranjskem, Stirskem in Koroškem. Nič nas ne mika ponavljati za njim na drobno, kako so divjaki kristijane na raznovrstne načine morili, njih glave na sulice nabadali in okoli njih skakali, kako so otročiče z glavami butali ob plotove in zidovje, da so možgani razlivali se po tleh; dekleta in žene skrunjali, zale in imenitniše pa kakor pse vezali; kako so človeški udje ležali na cestah in potih; kako so telesa umorjenih parali, ž njihovimi čevami prepasovali se in celo pekli in žrli človeško meso kakor „Hotentotje v Afriki“. Te in enake ostudnosti so uganjali leta 1492. besni Turčini, ki jih je neki bilo tačas ko listja in trave v slovenskih pokrajinah. Toda pri Belaku so jo skupili. Koroški in štajerski vitezi so ondi pokazali, kaj premore „nemški<< meč. Boj je bil krvav in za Turke osodepoln, ker 10.000 mrtvih, med njimi Alipaša sam, in 7000 ranjenih je obležalo na bojišču. To zmago so morali kristijani drago plačati, zakaj tudi njih jo padlo 7000. Mnogo so pripomogli vjeti kristijani, kterih je bilo 1500 ali kakor drugi hočejo 15.000. Med bojem so namreč raztrgali vezi in sovražnika zgrabili od zadej. Divje so bežali razkropljeni Turki ob Savi v Bosno.3) Čete, ki so šarile po štajerskem in Kranjskem, kjer so pridrle celo do glavnega mesta in zapalile predmestja, 4) odpodil je Jurij Herberstein 5) z
’)	Unrest. st. 751.
8)	Letopisec Tomašič navaja	velikanske številke. Po	njem je	Skajn
paša pripeljal 17.000 konjikov na Kranjsko, mudil se ondi mesec dni, blizo Udvina so Hrvati potolkli 9000 Tureinov in 18.000 vje-tih oprostili. Arkiv. za pov. IX. st. 22. Hicinger po Apparat. Schonleben st. 86. v Mitth. d. li. V. f. K. 1854. st. 84.
3)	Valv. XV. st. 382—384;	Megiser st. 1231 — 1239;	za njima	Ilam-
mer II. st. 304—305 tega je prepisal Braun-r v	111. Blatt.	1831,
st. 18; Trdina Zgod. st. 7G — 77.
4)	Valv. XI. st. 712.
5)	Njegov brat, slavni Žiga	Herberstein , v rodbinski	knjigi govortS o
Juriju, tega ne omenja.
avstrijskimi in tirolskimi brambovci, in pri Novemmestu so bili Turki neki dobro namahani. ‘)
Da so po smrti Matjaževi mohamedanci leto za letom nadlegovali Slovence, ni dvomiti, da se je pa leta 1492. vse tako vršilo, kakor smo ravno kar počez omenili, to dokazati je težava. Zakaj oziraje se po zanesljivih izvirih ugledamo lc Megisera in Valvazorja, ki pa brez podpore od druge strani ne zaslužita po vsem naše vere. Zlasti kar zadeva bitvo pri Belaku, ki je opisana tako živo in natanko, moramo spoznati, da je blizo plod razjarjene domišljije Megiserove, kajti niti o njegovem pogumnem poveljniku Rudolfu Kevenhulleru niti o družili pri tej priliki imenovanih junakih v tistem času ne najdemo ne sledu ne tiru. 2) Sicer navaja Hamiuer;|) dva osmanska zgodovinarja, ki govorita o tej pogubni bitki, temu nasproti pa diholski župnik Unrest, ki je še živel, in ki bi gotovo ne molčal o tako sijajni zmagi, kar nič ne črhne v letopisu svojem. Prav iz trte izvita menda nivbitva pri Belaku in sicer zarad tega, ker beremo tudi v zapiscih Št. Pavel-skih, ki so se pa javalne sestavili že leta 1492., da je leta 1493.
—	tedaj negotovost v letnih številkah — 10.000 Turkov z Ali pašo vred bilo ugonobljenih na Koroškem, 4) da so pa bile vse posa-mesne okoliščine res talcošne, kakor jih opisujejo Megiser in za njim drugi, ne moremo po zgodovinskih virih dokazati.
Bolje vtrjene so aogodbe naslednjega leta 1493. Jakub paša se je dvignil z 8000 konjki avgusta meseca. Mimo Jajce, kjer niso nič opravili, drvili so pri Ostrovici čez Uno in potem čez Kupo. Petnajst dni so razsajali po Hrvaškem, dolenjem Štirslcem okoli Celja in Ptuja in po Kranjskem do Ljubljane. Mnogo kri-stijanov so zasačili — trdijo, da 10.0005) — še več so pokončali.'1) Jakob Scckely s 5000 jezdeci in veliko nemškimi vojaki, vs kte-rimi ali kmalu za njimi je došel tudi kralj Maksimilijan na Stirsko, potisnil je neprijatelja iz dežele. Na krbavskem polji se mu ustavi številna vojska Madjarov, Hrvatov, Ilircev in Kranjcev, ako smemo vrjeti Valvazoru. Dne 9. sept. vojna sreča kristijanom ni bila mila. Nad 5000 jih je obležalo na bojišču, najizvrstniši plemenitaši, kakor Drenčini, Frankopani in drugi, so bili ali ubiti ali vjeti. Ban Emerik Drenčin je prišel Turkom v oblast, pri obedu so mu po-
>)	Valv. XI. at. 488.
а) Hermann: Handb. itd. st. 233— 234.
3)	Ilammer II. at. 305. op.
4)	Arch. at. 27.
5)	Valv. XV. st. 390.
б)	Bonfiuij v Dcc. V. lib. III. at. 707	piše: Bassa —	confeatira	cum
oeto millibus cxpiditissimorum equitum per Croatiam regnicolaa Germanorum infeatua incuraat et ad Juliam et Petoviam uaquo praedas facit ac C i lian ura agrum	continenti prope	populatione de-
format.“ — Unvest st. 794 piše, da	ao Turki 3500 kristijanom	glave
odsekali. Hammer II. st. 305 — 307.
stavili glavi njegovega sina in brata na mizo. Ubitim so nosove odrezali in z banom vred	poslali v	Carigrad	Bajesidu	sultanu.
Drenčin ni dolgo životaril	v sužnosti,	v treh mesecih ni	ga bilo
več, trdijo, da je umrl za	kugo, drugi mislijo,	da mu ie	bilo za-
vdano. Kranjska in Hrvaška ste silno trpeli v teli napadih. Dokaz temu pismo kranjskih stotnikov Viljema Turjaškega in Gašperja Ravbarja do kralja Maksimilijana iz Ljubljane 26. avg. 1. 1493., v kterem naravnost pišeta, da so Kranjska dežela in pritikline njene Metlika, Istrija in Kras v tacih zadregah in plemstvo in ljudstvo tako obožalo, da stanovi	v deželnem	zboru v	petek po	včlikem
Šmarnu nikakor niso mogli odobriti niti občnega davka niti sklada, kakor se je poprej večkrat storilo. Vendar je duhovščina in plemstvo pripravljena pomagati kralju s svojimi dohodki, kterim naj se naloži štibra. ')
Hrvaški stanovi so tudi poslali prošnjo do kralja. V njej se pritožujejo o nečloveški sili, ki jo trpe od turškega divjaka. Nad 70 let se mu upirajo — pišejo — zastavljaj e življenje in blago. Kakor trdnjava branimo kar mogoče krščanske deželo s svojimi životi. Ko bi dopuščali, vsaki čas bi nadlegovali krščanstvo iz Hrvaške. Sleherni dan, vsako uro žrtvujemo življenje, čast in premoženje. Očetje, bratje in prijatli so nam neusmiljeno ubiti ali vjeti, žene, otroci, hčere odpeljani in omadeževani, kar je za nas naj veča nesreča na svetu. Dosehmal smo se branili, ker smo se nadjali, da bodo cesar, volilni knezi in drugi, kot rimskega cesarstva najviši podpečitelji in udje, pred vsemi premislili naše težavno stanje in na pomoč nam prihiteli, da bi se s tem ne ena ali dve deželi, ampak celo krščanstvo otelo grozne nesreče, ako pride Hrvaška Turku v oblast, ker od ondot lahko napada vse kristijanske dežele. Kanj ki cesar je napravil načrt ia obrambo, a smrt mu je prestrigla izvršitev. Ako se nam koj ne pomaga, ne moremo se ubraniti Turkov, ker boji ž njimi so nas djali pod nič, gradovi in hiše so nam deloma prazni, podložniki in kmetje odpeljani, naše imetje je vzeto, razdjano in požgano. Vendar smo dosle odbijali vsakoršne ponudbe, ki so nam jih stavljali Turki, misleči, da se bodo cesar in knezi kedaj uprli turški silovitosti, da ostanemo v zvezi s krščanskim svetom. Sedaj se pa ne moremo dalje braniti, ker do prihodnje pomladi ali poletja so nam Turci postavili obrok, do kterega jim moramo odgovoriti in pokorščino obljubiti. Ker so v 70 letih vednega bojevanja popolnoma opešale nase moči, zatoraj prosimo za Boga in mile njegove Matere, naj nas cesar in knezi varujejo turške sužnosti, in ker je rimskega
J) Josef Chmel:	Urkunden, Briefe und Actenstiicke zur Gesehickte
Maximilians I. und seiner Zcit. Stuttgart 1845. st. 2 — 3. — Istega leta je bila menda tudi slaba letina zlasti v Ribniškem okraji, ker 29. okt. ukazal je Maks I. stotniku Gašperju Ravbarju, da ubogim Ribničanom posodi pšenice in rži do prihodnjega leta za seme. Ibidem XVII. st. 13.
cesarja sveta dolžnost braniti krščansko vero, naj ne dopust6, da nas iztrgajo iz lcristijanskega občestva, sicer smo prisiljeni izneveriti se Božjim zapovedim. Tudi naše žene, otroci in prijatli morajo popustiti krščansko vero, naša posestva, gradove in vso deželo pa treba prepustiti Turkom. Le vaše veličanstvo more Hrvaško, toliko bogoljubnih kristijanov, naše žene in otroke ohraniti Bogu in postavam njegovim ter rešiti jih mohamedanske vere. In ker se moramo do prihodnje pomladi odločiti, je li hočemo se podvreči grozovitnim, neverskim Turčinom, in ker nam ne dovoli nobenega daljšega odloga, prosimo vaše veličanstvo, volilno in druge kneze, pridite nam do pomladi na pomoč, ali preskrbite nas vsaj s topovi in strelnim prahom, da branimo svoje gradove. ') lz tega pisma je dosti jasno, kako je ljuti nepriiatelj pritiskal uboge Hrvate, da jim je cel6 čas naznanil, dokle se morajo določiti ali za sužnost in izlam ali za svoj pogin. Da so se obrnili do nemške države, ni čuda, saj je po smrti Korvinovi ogerska moč vidno pešala. Vladislav H. je pripoznaval hrvaško hrabrost v turških bojih. V diplomi, s ktero se je slavonskemu kraljestvu podelil grb, pravi:	„Kraljestvo ovo medju dvimi riekami
Savom in Dravom ležeče, drži i brani suproti Turkom, vjekovitim nepriateljom i dušmanom kraljestva, najbliza mjesta, vodeči vje-kovite bojeve i braneči se tako, da nepriatelj želeči prekoračiti granice, vsaki put natrag sa štetom susbijen biva. Poradi čega mi ovo kraljestvo punirn pravom jakim štitom ili dopače zidom ugarskoga kralještva imenovati možemo“. 2) Toda pomagal ni Hrvatom, niti ko so leta 1507. odpravili poslanca do njega, da mu razloži njihov pogubni položaj in prosi, naj jim priskoči v pomoč, siour se morajo udati ali Turčinu ali kakemu drugemu vladarju, ki jim more dajati brambo in varstvo, niti ko so mu najveljavniši knezi poročili, da jim druga no kaže, ko pogoditi se s Turki, ker jim kralj nikakoršne pomoči ne naklanja in ne iz-polnujo, kar obeta.a)
Leta 1493. dn6 19. avg. je v Linču umrl cesar Friderik IV. Štiri in petdeset let je držal vladno krmilo v rokah in veslal včasih srečno, še večkrat nesrečno. Veliko nasprotnikov ima, malo častilcev. Slovenske dežele je varoval bolje z besedo nogo s krepkim djanjem. Počasen, sumljiv, odljuden in stiskav skliceval je zbore na zbore, da si sam v dnevniku svojem piše:	kdor hoče čvrsto
vladati v svoj prid in po svoji želji, boji naj so skupščin, stanov in plemstva. Nakladal je davke, podeljeval mestom in trgom tudi lepe pravice, a sam ni dal niti reparja za brambo napadanih dežel
‘) Podpisali so to pismo brez letnice:	od	krščanstva dosl(S zapuščeni
grofje, plemeniti in neplemeniti iz Hrvaške. Chmel: Urkuuden itd. »t. 459 - 463.
Dano v Budimu 1496. leta. Luka Ilie v Arkiv za povjestnicu ju-goslavensku V. at. 104.
3)	M. Mesič: Život Nikole Zrinjskoga. V Zagrebu 1866. st. 15.
in dvignil se ni, dokler ni Slo prav njemu za kožo. Pozabiti vendar ne smemo nasproti, daje Friderik IV. našel mnogo nedovršenega v dednih in državnih deželah , veliko upornosti, malo pokorščine, nasprotnikov v lastni rodovini, v domačih in vnajnih pokrajinah, mnogotere in hude turške in madjarske navale. Kranjska mesta in trgi so prejeli od njega res ne malo svoboščine in pravic, za deželo pa je ustanovil novo škofijstvo, za kar mu gre velika hvala, ker to je bil povod, da so se razni kosovi jeli združevati v eno celoto. V tem smislu menda Friderika TV. nekteri imenujejo „očeta Kranjske dežele".
Za časa sina njegovega Maksimilijana I. so se naše razmere obrnile nekoliko na bolje. Toda homatije na Španskem, Nizozemskem, Francoskem in v Italiji nakopale so mu toliko skrbi in posla, da tudi ni mogel vsega tako vrediti, kakor bi bil morebiti rad. Prizadeval se je vsakako izboljšati stanje slov. dežel. Kako je pospeševal po očetu ustanovljeni red sv. Jurija zoper turške napade, bodemo poročali pozneje; da ta skoro nič ni storil, ni cesar kriv. V isti zadevi se je o svečnici 1. 1494. sešel državni zbor v Wormsu. Sklenili so ondi občen davek od slehernega, plemenitega in neplemenitega, duhovskega in svetnega stanu. Kdor je imel promoženja 1000 in več goldinarjev, dolžan je bil plačati 1 gold. in več, kdor je posedel nad 500 gold. vrednosti, po 4 kr. in vsaki, ki je bil star več nego 15 let, po 10 vinarjev. Nabiranje te turške štibre je bilo naloženo v po-samesnih duhovnijah dotičnim župnikom in dvema poštenjakoma. ‘)
Nemško-rimski knezi po stari navadi niso preveč hiteli z obetano pomočjo, Maks I. je moral toraj potrkati pri dednih ali bolje rečeno, pri slovenskih deželah. Sklical je namreč iz Stirskega, Koroškega in Kranjskega stanove in poslance iz mest in trgov v Maribor k posvetovanju o turškem vprašanji. Njegovi komisarji Žiga pl. Polheim, Simen iz liungerspaha, prvi blagajnik Jurij Elaher in štajerski vicedom Lenart Ernauer so v njegovem imenu predložili skupščini nasvete o hrambi zoper občnega sovražnika ter naznanili, da bode kralj pomoči iskal v ,,Reichu" in drugod. Od poslancev pa je zahteval, da prihodnje poletje izdržujejo nekaj tisoč konjikov in pešcev zoper Turčina in v ta namen dovol6 oči 100 ti vinarjev po 1 ti naklada. Kar vojska več stane, hoče sam trpeti. Tirjal je nadalje vžitnino in dac ter obljubil tekoj vslišati prošnjo Štajercem zarad iztiranja Židov iz dežele.
Skupščina jo odgovarjaje tem kraljevim tirjatvam povdarjala revno stanje dežel, razne nadloge zlasti nepoštenost in odrtijo Židov. Pobiranju vžitnine niso mogli pritrditi posebno Kranjci in Korošci ne, ker pri njih nikoli še ni bil tak davek. Ker je pa vladar pripravljen Židove „te sovražnike naše vere" pahniti iz dežele, hoče zbornica v prevdarek vzeti zahtevano oboroženje. Za odpravo ju-dov je privolila 16.000 ti. vin., h kterim pa naj pomorejo tudi kraljeva mesta in trgi, toda poprej se morajo odstraniti vse nove
J) Unrest st. 793. Letopis 1871.
davščine, zlasti v Korotanu nepravično vpeljani davek in vse za ogersko vojsko dolžne štibre. Poleg tega je skupščina primaknila Se 19.000 K. vin. ali raja., ki jih je pa obljubila plačevati v poljubnih obrokih in s pogodbo, da se tega sklada vdeleže kraljevi kmetje in duhovščina. ’)
Tako se je menda zgodilo. Nabiravci tako zvane „židovske“ štibre so marljivo nabirali in o kratkem je bila skupaj odkupnina, s ktero so se Štajerska, Koroška in Kranjska iznebile židovskih pijavk. Dne 19. marca 1. 1496. je Maks I. podpisal pismo, s kte-rim so bili izgnani iz dežel. Tudi vojska je bila kmalu na nogah, a s Turki ni imela mnogo posla, vladar jo je drugje potreboval.
Kako po polževo pa so prihajali doneski v VVormsu sklenjenega turškega davka, spričuje, da jo Maks I. dnč 15. aprila 1. 1497. — tedaj 3 leta po zboru — moral še priporočati goriškemu grofu Lenartu, naj ^prigovarja podložnim svojim, da radovoljno od-rajtajo blagajniku Simnu iz ilungerspaha sklenjeni občni vinar. “) Turški napadi v tem času niso zaostali. Po sv. Jerneji 1. 1494. je privrelo kakih 5000 osmalinov v Hrvaško, ropalo okoli Zagreba, Samabora, Križeve in odgnalo veliko kristijanov. V Savi pa je utonilo mnogo Turčinov in vjetih. Lahko bi bili naši ugonobili jih, toda krščanski meč ni hotel rezati. a) S tem še ne zadovoljni , prilomastijo v nedeljo po sv. Milielu vdrugič skozi Hrvaško na Kranjsko. Plenijo in razgrajajo okoli Kostanjevice, Pletrij in Mokric, preplavajo Savo in razsajajo po dolenjem Štajerskem okoli Planine, Pilštajna, Šusma, Studenic, Slov. Bistrice in Zajc-kloštra. Ondi vjamejo kartuzijanskega prednika in dva druga sa-mostanca. Potem krenejo proti Novištifti, ter veliko iz somnja gredočih ljudi polove in mimo Pilštajna popihnejo z bogatim plenom
—	nekteri štejejo 7000 kristijanov — domu. Prav blizo omenjenih krajev, kjer so so godilo te prigodbe, stali so nemškega kralja vojaki in najemniki. Ta 3000 mož močna truma bi se bila lahko v bran postavila turškemu ropanju in morenju, a to blizo ni bila njena naloga. Tem več pa je nadlegovala, dražila in škodovala ubogim kmetom, ker so lenobo pasli. Sicer so se spustili za Tur-čini, toda vjeti so bili zasramovani zarad dolgih drogov in čudne obleko, ki so jih imeli, drugi Turka cel6 še videli niso. 4)
') Dr. Biedermann v Mitth. d. h. V. f. K. 1865. st. 16, in Dr. Krones Landtagswesen itd. I. st. 79—80.
2) Chmel: Urk. itd. CLX st. 182.
3) Unrest. st. 793.
4) Unrest. st. 795. Tudi Bonfinij st. 719 omenja ta napad, za njim Ham-mer II. st. 307 in pristavlja po Caosar-u, da jih je cesar Maksimilijan zapodil, toda ta ni bil tisti čas na Štajerskem, ampak na Nizozemskem. Catalogus Cleri dioec. Labac. st. 138 a) pravi, da so neverniki 1. 1494. sedajno frančiškansko cerkev razrušili. Ker nobeden vir ne poroča, da so ti omenjeno leto res dospeli do Ljubljane, zgodilo sc je to menda 1. 1493., ko so Turci zapalili predmestja Ljublj.
Tako piše odkritosrčni Unrest in potrjujejo naše pred izrečeno mnenje, da so se zoper Turke nabrani vojaki obračali za vse druge namene.
Leta 1495. je sklenil sultan Bajesid II. triletno pomirje z Vladislavom, v ktero je bil sprejet tudi Maks I. z našimi pokrajinami. Odslč sicer niso zapriseženi neprijatelji s tako silo udrihali po slovenskih deželah, ko poprej, vendar mejne ropaželne druhali niso mirovale, ampak neprestano so napadale sosedne kristijane in včasih spuščale se tudi v oddaljene dežele kakor v Dalmacijo, Poljsko. Pomirje, kar zadeva naše dežele, bilo je le na papirji. Tako so bili Turci 1. 1496. in 1497. na Kranjskem. ’) Več nam ni znano o teh napadih. Leta 1498. so prihrumeli v Dalmacijo, razgrajali okoli Sadra, do tal razrušili Makarsko mesto s stolno cerkvijo sv. Petra vred,a) prodrli v Furlanijo in na Kranjsko do Vrhnike, 3) nekteri trdijo da celo do Ljubljane. 4) Ali so se jim v bran postavili vojaki, ali ne, ne vemo. To je pa znano, da je 1. julija, ko je počil glas, da so sovražniki na Hrvaškem in Kranjskem, štajerski poveljnik Reinprecht iz Keichenburga razglasil povelje, naj bodo brambovci pripravljeni. 5)
To je naklonilo kralja Vladislava, da se je pritožil v Carigradu, češ, da je sultan pomirje prelomil, ker so njegovi ljudje ropali po Hrvaškem, Kranjskem in Koroškem. Tirjal je med drugim, da se mu izroč6 vsi poslednjikrat v Korotan vi vjeti kri-stijani in da se natanko izpolnujejo pogoji v pomirji navedeni, zlasti ki zadevajo cesarja Maksa in poljskega kralja. 6) Padišah
1'e podaljšal pomirje za dve leti, a ne toliko iz strahu pred ogerskim Lraljem, nego zarad tega, ker jo je pomeril na Benečane. Poslal je veliko brodovje v korintiški zaliv, aa jim je vzelo stari Naupakt, trdni Lepant, potem pa brž sivega Iskender-pašo z 10.000 možmi na Beneško. Benečanom namenjeno jezo in grozo so čutili tudi Slovenci.
Kakor pred 22. leti so gospodarili sedaj po lepi Furlaniji. Požigali in morili so med Talmentom cel6 do blizo Vicence, potem ob Soči gori in doli. Pri Gorici prekoračijo imenovano reko in drvijo kakor besni skozi Istro mimo Novegagrada ter na potu še razdenejo klanski grad med Skalnico in Reko. Sicer je stal beneški poveljnik Andrea Zancani s 6000 vojaki za nasipi pri Gradiški, a ugledavši sovražnika upade mu srce in šariti ga pusti, kakor se
») Valv. XV. st. 392.
a) Kukuljevic: Arki v VII. st. 93.
3) Zinkeis. II. st. 507.
4) Sanutov letopis ima k letu 1498: „Turchi eoron in Lubiana, me-nano via assaissima gente,“ Hammer II. st. 315 a tej e 2000 Turkov. Valv. XV. st. 393 nič ne poroča, da so bili omenjeno leto res v Ljubljani.
5) V graškem Joaneji.
Dr. Ilwof: die Einfiille itd. III. st. 13.
mu je ljubilo, še lo ko so odšli Turci, poslal je za njimi nekaj stotin lahkih konjikov, ki se ve, da niso dosti več opravili, nego da so mu prinesli nekaj turških glav. Zancani je moral v pregnanstvo, toda kaj je pomagalo to, lep kos dežele jo bila vendar puščava, ker 132 mest, trgov in vasi je bilo razrušenih, 6000 ljudi, med njimi jako veliko majhnih otročičev po 4 leta starih, odpeljanih v sužnost in janičarstvo. Reve in britkosti so bile splošne, največ pa so trpeli slovenski Furlani. ')
L’o različni vojni srečni mir sklenete signoria in Turčija, prva, ker ni imela novcev, druga, ker jej je pretilo iz Azije. Dn6 20. avg. I. 1503. jo bil mir podpisan na sedem let tudi z ogerskim kraljem. Va-nj so bile sklenjene vse krščanske države, ako bi se pa ktera ne bila skladala ž njim, prosto jej je bilo, oznaniti to sultanu. Med pogoji beremo, da letnih davkov moldavskega in erdelskega vojvode kakor tudi IJudovlade dobrovaške sultan ne sm6 povišati, nove trdnjave na mejah se ne smejo zidati, kupčija pa, cla je slobodria. '2)
Leta 1509. je strašen potres posebno Carigrad spremenil v prah in razvaline. Janičarski punt in srditi boj med sinovi Baje-sidovimi za cesarski prestol je majal stebre osmanske države že za Bajesida ter končal s tem, da je kruti Selim — kakor trdijo — dal 26. majnika 1512. 1. po židovskem zdravniku zavdati svojemu očetu, ker si je za naslednika svojega želel Ahmeda, da je potem ukazal pomoriti brata svojega Korkuda in Ahmeda in pet bratrancev. Isto tako je novi sultan zapovedal 40.000 krivovercev od 7 do 70 leta doloma usmrtiti deloma v večno ječo zapreti. 3) Ko je tako z mečem in krvoločnostjo mir napravil v turškem cesarstvu, obrnil je oči na vnanje dežele, najprvo na novoperzijsko državo, ki se je vzdignila na razvalinah Usanhasanovega cesarstva. Naglo
') Zinkeisen II. st. 531—532; Iiammer II. at. 321 po Marini Sanuto-vem letopisu. Poslednji piše, da so bili 1499 1. Turci tudi na Kranjskem in Koroškem; Valv. XV. str. 393. govort! o napadu v Furlanijo, tega ne omenja. Da so posamesni roparji udarili tu in sem tudi čez mejo Kranjsko, menda ni tako neverjetno. — Tudi Hrvatje so to leto videli Skander-pašo in njegove pajdaše in sicer že pomladi. Frater Šimen Klimentovič namreč tako-le piše v letopisu svojem k 1. 1499:	„Tada pride skendjar baša s turci u
lirvate na 20 i prvog ijuna i vzeše ljudi sedam tisuči. I živine vele
i male 1700.“ Kukulj. Archiv. IV. str. 34.
9)	Zinkeisen II. str. 517—519.
3)	Obširno v Iiammer. II. str. 349	403.	—	O potresu je Janez Cu-
spinian v dnevnik zabilježil k letu 1509. sledeče:	14. Sept. Die
exaltationis Crucis corruerunt et submersae sunt in Constantinopoli VI. rnillia domorum et tres turres circa palatiuin Cesaris corruerunt. (Dne zvišanja Križa sc je razsulo in pogreznilo v Carigradu 6000 liis in trije stolpi okrog palače cesarjeve podrli). Fontes rerum Avst. 1855. I. st. 402.
si jo je prisvojil. Za njo so prišle na vrsto Mezopotamija, Sirija in Egipet s Kairo vred, ki so se morale po krvavih bitvah udati sultanu Selimu.
Ti so ob kratkem razlogi, da so po dokončanem osodopol-nem XV. stoletji slovenske pokrajine več let mir vživale pred zapriseženim dušmanom. To je bilo važno za krščanstvo, zakaj sedaj, ko je turška moč rastla in napredovala v izhodu, mogle so vlade resno premišljevati, kako vendar že enkrat mogočen jez postavijo vedno silnejšim navalom predrznega in ošabnega tujca. V prvi vrsti je bil papež Julij II. Na vso moč je vnemal k boju zoper polomesec vladarje in državnike, razpisaval desetine in od-pustike, toda vnel ni nikogar, slehern je bil ali onemogel ali zapleten v druge homatije. Vladislav je mir s Turci podaljšal, Benečani ga niso hoteli prelomiti in so sultanu radi plačevali, da jim ni kalil kupčije, brez ktere niso mogli izhajati, vrh tega so bili tačas v vednih bojih s Francozi, z drugimi laškimi vladami, z Nemci. Kaj rečemo še le o cesarji Maksu? Kamor se je^ obrnil, povsod skrivne zapletke, zmešnjave, upori in vojske! Švicarji so si po hudih bitkah privojskovali neodvisnost od Nemčije, francoska kralja Karol VIII. in Ludovik XII. sta tajno, kjer m kakor sta mogla, zvijače kovarila zoper cesarja ter nejevoljna in sumljivo gledala rastočo moč habsburške rodovine. Tudi dolga vojna z Beneško ljudovlado, zoper ktero so se 10. dec. 1508. 1. zvezali cesar, papež, Ludovik XII., Spanja in Angleška, ni imela ogromnega vspeha za Maksimilijana. Več ko z mečem je pridobil svoji rodbini na mirnem potu po avstrijskem geslu:	„Bella gerant alii, tu felix
Austria nubc“. Njegov sin Filip je v zakon vzel španskega kralja Ferdinanda Katoliškega drugo hčer Joano, njen brat Joan pa Margareto, hčer Maksimilijanovo. Tako so prišli Habsburgčani na španski prestol. Po smrti poslednjega grofa Goriškega Lenarta 1. 1500. pripadla je Goriška grofija njemu, kakor nekaj poprej Tirolska. Z Vladislavom se je tudi pogodil zaradi dedinstva, kakor smo že slišali.
Za Maksimilijana cesarja slovenske dežele niso sile trpele pred turškimi konjskimi repi, zaželenega in potrebnega miru vendar le niso vživale. Vojske na mejah proti ljudovladi beneški so neprenehoma klicale tudi Slovence na boj. Beneški stradioti so obladali 1. 1508. Gorico, Trst, Pazen, Reko in kar je cesar posedel na Krasu, v Istri in Furlaniji. Lotili so se Postojne in pro-tili celo Ljubljani, kteri so na pomoč pritekli vojvoda Erik iz Braunschweiga z 2000 pešci in 500 konjiki, podložniki Celjske grolije in nekoliko Korošcev. Lenart Ravbar, škof ljubljanski, Krištof istega priimka, Jurij in Žiga Herberstein, Lambergar in drugi so se vrlo obnesli v tej vojni, za ktero so slovenske pokrajine mnogo ljudi in blaga žrtovale.
Iv tem nezgodam so pritisnile drugo ne manjše nesreče. Kakor v Turčiji čutili so menda tudi na Kranjskem 1. 1509. hud potres. Strašno pa je gospodinjila ta šiba Božja meseca marca dve
leti pozneje. Križanska hiša in cerkev, stanovališče vicedoma kranjskega, 8 stolpov, del mestnega, na povelje cesarja Friderika IV. napravljenega ozidja, deželna hiša in druga trdno zidana poslopja V glavnem mestu so se vsula v prah ali pa bila zelo poškodovana. Razrušeni so bili celoma ali deloma mnogi gradovi n. pr. Karnck, Kamnik, Smlednik, Škofjaloka z mestom vred, Tržiška grajščina, Klanec pri Radolici, Blejski, Postonjski grad, Polhov gradeč, Turjak. V razvalinah so bili gradovi in trdnjavo v Gorici, Tolminu, v Trstu in okolici njegovi, zlasti pa v Gradiški. Lepo število močnih gradov, hiš, cerkva, celo nekaj taborov, veliko ljudi je pokončal ne zaslišani potresi. 1511. in včinil samo na Kranjskem za 200.000 gold. škode, — za oni čas ogromen znesek. *)
Tej nadlogi ste se pridružili navadni tovaršici: iakota in dragina. A vsega tega še ni bilo zadosti. Zaradi visokih davkov, še bolje pa zavoljo marsikterih krivic in nečloveškega odiranja, ki so jih trpeli podložni od svoje gospode, spuntali so se nezadovoljni kmetje in tu moramo gledati žalostni prizor, kako se koljejo in davijo med seboj podložni in gospodje grajščald. Leta 15013., 1513. in posebno 1515. so z debelimi črkami zapisana v zgodovini.2) Cesar bi bil rad z lepo poravnal, njegovo odlašanje pa ni bilo po-voljno^ plemstvu, ki je bilo v hudih zadregah. Toraj postavijo stanovi Stirski, Koroški in Kranjski sami Jurija Herbersteina ko vojskovodjo puntarjem nasproti. Ta jih otepe in razkropi. Pod Raj-henburgom se prepelje čez Savo, prehodi Kranjsko in oprosti plemiče in včliko posestnike. 3) Kmetje so bili sicer ukroteni in pomirjeni, toda iskra upornosti je še dalje tlela na tihem.
Da v tacih in enacih okolnostih ni bilo niti časa niti volje vspešno posvetovati in dogovarjati se o brambi zoper občnega starega sovražnika Turčina, ni treba razkladati. Vendar so se ga včasih spominjali, kedar so zborovali sami za-se v deželnih hišah ali skupaj v skupščinah. Več se je govorilo in pisalo o tej zadevi, ko je izobraženi Leon X. iz medicejske rodovine stopd na stol sv. Petra 1. 1513. Iz početka so je obrnil do najpogumniših braniteljev evropejske omike proti pretečemu barbarstvu, do beneške ljudovlade in ogerskega kralja Vladislava. Signoria ni poslušala glasu krščanskega poglavarja, zamotana je bila namreč v srdito vojsko s cesarjem. Z Vladislavom so se pogajali sultanovi poslanci za primirjo in ker je odlašal odločiti se konečno, nadjaje se obetane pomoči od krščanskih vlad, dohitela ga je smert dnč 13. marca 1516. Naslednik mu je bil njegov sin Ludovik I. Peter Berislavič je bil tisti čas ban hrvaški. Njemu je pisal Leon X.
') P. v. Radisc: Das grosso Erdbeben in Krain im Jahre 1511 in Valv. XV. st. 402. Cuspinianov dnevnik k 1. 1511.: 26. Martii Ein Erdbyben 3, 4 tag.
2) Bolje na drobno o kmečkih puntih „Letopis Matice slov. ra 1. 1869. str. 98 — 100.“
3) Familionbucli Sigmund s v. Herb. v Arch. f. K. ost. S. 1868. st. 317.
kot varuh ogerskih dežel, naj skrbi za mir in red v deželah. Dne 26. marca 1. 1516. mu je odgovoril, kako ga je drnula novica o smrti Vladislavovi, ker od njega je pričakoval, da reši Hrvaško, ki se še več nego tri leta komaj brani siromaštva in pogube. Sedaj mora to zopet sam, a ne bode mogel, ker po smrti Vladislava kralja ni mož za to sposobnih. Ničesa se ne nadja, Ljudevit je mlad, velikaši se ne brigajo za splošne potrebe in občno blagostanje in stanovi so med seboj nesložni. Zatoraj prosi papeža kot vsega krščanstva najboljšega in najmilostljivišega očeta, naj pomaga deželam zlasti sedaj, ki so brez vsakoršne pomoči, da ne pridejo najlepša in najjačja branišča krščanstva gadnemu dušmanu v oblast in sicer bolje zaradi „naše vnemarnosti nego njegovega junaštva1'. Papež je odpisal, da nikakor ne bode dopustil, da propade hrvaško kraljestvo, „ktero je do s le tako junaško sovražnikov meč odbijala od naših glav". Pomagal bode, ker od vseh strani pričakuje tirjane
J »omoči. Naj toraj še nekoliko potrpi. Večkrat je že opominjal rancoskega kralja Franca I., naj brž brž pošlje novcev, da jili s svojimi vred napoti k banu. „Gradovi" piše dalje, „na ktere so pomerili Turci, so zaradi lege tako važni, da, ako pade le eden v roke, ali Jajce, ali Knin, Klis ali Skradin, ne more se več obraniti Ogerska in Turkom je pot odprt preko jadranskega morja do laških mej, česar vendar ne bodo pripustili krščanski knezi. ') Leon X. se je tedaj še dokaj poganjal za Hrvaško, a razun lepih besed Hrvatje niso dobili nič niti od njega niti od ostalih vladarjev. Ta francoski kralj France, na kterega se sklicuje papež, bil je prekanjena glavica. Na videz se je z vso mladostno gorečnostjo oklenil ideje križanske vojske, ki jo je oznanoval krščanski poglavar, toda 1. 1517. se je v shodu v Cambray u dogovarjal s cesarjem Maksimilijanom in španskem kraljem Ferdinandom, da si oni trije sami brez družili zahodnih vladarjev, zlasti pa brez papeža, lotijo Turčina ter premagajo in dežele njegove razdele med seboj. Ti prevzetni, visoko leteči naklepi so le prenaglo splavali po vodi. Papeža nikakor ni bila volja tako imenitno stvar prepuščati drugim. Ko tedaj izve, kaj sc snuje brez njegove vednosti, skliče jadrno cerkven zbor v Lateran. V tem zboru je modruški vladika z živo besedo opisoval žalostno stanje slovenskih pokrajin. Zbrani cerkveni očetje in papeževa bula 16. marca 1. 1517. so klicali krščanskim knezom, naj mir store med seboj na 5 let in dvignejo se zoper nevernika. L>a pisane črke tem gotoviše vžgejo vladarje, poslal je do njih najveljavniše kardinale, da pripomorejo k temu tudi z živo iskreno besedo. Ob enem je naročil o vojni in turških razmerah izvedenim možem, da spišejo spomenico. Te-le točke posnamemo iž nje:	Vojska zoper Turka mora biti splošna. V ta namen naj
se krščanski knezi pobratijo s papežem; vsi vladarji naj se je vdeleže pod vodstvom nemškega cesarja in „najbolje krščanskega
’) M. Mesič: Ban o vanj e Petra Berislavica v „Rad jugosl. akademije'* knjige III. st. 7—9.
kralja »francoskega na suhem, kralja angležkega in portugalskega pa na morji; potrebne novce — 8 milijonov, po Zinkeisen-u le
800.000	cekinov — bodo donašali radodarni knezi in plemenitaši, turški davek in desetina od duhovščine po 1/, „ in več tako tudi od plemstva, odmestnjanov po '/,i0 čistih prihodkov; armado 60.000 pešcev, 12.000 huzarjev in 4000 težkih konjikov, postavijo po primeri vse evropejske vlade; zbira naj se na Laškem, iz Jakina in Brindisi prepelje v Drač v Albaniji, brodovje pa v Sicilijo in dalje v egejsko morje naravnost nad Carigrad. Ko bode premagan, boao papež in kardinali plen razdelili po doneskih posamesnih dežel.
To spomenico je rasposlal papež Leon X. vladarjem. Prvi je odgovoril francoski kralj. Z nasveti papeževimi se je popolnoma strinjal, vendar je željo izrekel, da papež sam naj novcev pobira po francoskem in koj za tri leta ti rja desetino. Obljubil je 4000 sulic, 8000 lahkih konjikov in 50.000 peščev in švicaijcv. Rajši bi pa videl, da gre cesar posebej z Nemci, Madjari in Poljaki.
Ne tako brž se je oglasil cesar. Tudi on ni imel mč zoper križansko vojsko, toda o izvršitvi njeni ni bil po vsem enih misli s cerkvenim poglavarjem in francoskim kraljem. Po njegovem mnjenji bi bilo treba, da se vojna kar določi na tri lota. Najprej bi cesar sam z brodovjem pod vodstvom kralja španskega in portugalskega napadel sultanove dežele v Afriki, poljski kralj pa z Avstrijanci, Bavarci, Madjari, Cehi in Moravci postavil se na Donavi ter pridruževal si Skite, Tartare, Vlahe in Moldavce. Po osvojen ji afrikanskih posestev bi ccsar udaril iz Afrike, Angleži, Danci in Prusi čez Algerijo, Aleksandrijo v Turčijo in združili se s perzijskem šahom, Francozje pa pridrli iz zgornje Italije v Ilirijo in Hrvaško, in s Poljaki vred vzeli Plovdivo (Philipopel) in Drinopel v Rumiliji ter sc po južnih turških deželah razlili, da se v tretjem letu s cesarskimi na Grško prišlimi združijo in vsi skupaj lionstantinopel naskočijo in v oblast dobe. Sodniki, kte-rim je papež prvomestnik, naj potem razdel6 posamesnim knezom deleže njihove. Da se pa za vse to potrebni pomočki najdejo, svetuje, naj se kristijani seštejejo po farah ali župnijah, da postavi vsacih 50 duš po enega vojaka, denar naj sc nabira po družinah za desetino in odpustike. ')
Načrt ie, kakor vidimo, daleč segal, zahteval je nič manj nič več, ko da se dvigne vesoljni krščanski svet zoper nevernika. Pristopila sta mu razun cesarja, francoskega kralja, laških vlad, ogerskega kralja tudi angleški kralj Henrik VIII., španski kralj, poznejši nemški ccsar Karol V. Žalihog, da vladarji niso bili zmožni za tako imenitno, vzvišeno nalogo! Politika, ki je stopila v tem veku na zvita, spolzka pota sebične diplomacijo, odkazovala je posamesnim vse druge, za lastni napredek in obstanek slehernega
*) Dr. K. Lanz: Aktenstiieke u. Briofo zur Goschichte K. Karl V. v Mouuinenta Habs. II. Abth. Wicn. 1857. st. 201—205 in Zinkois.
II.	str. 593	604.
ugodniše steze. Oglejmo se po raznih državah! Beneška signoria je skrivaj pogodbo s sultanom ponovila ter se odtegnila dogovorom, češ, da stopi tedaj v kolo, kedar se bode res kaj pričelo. Se misli svoje o tej zadevi ni hotela razodeti, ampak podvizala se je vse sklepe o turški vojni poročati v Carigrad. Papež jev razglasu 13. marca lata 1518. naznanil 5 letni mir in splošno vojsko združenih kristijanskih knezov ter sebi in kardinalskemu zboru pridržal obravnanje prepirov in potrebnih prememb v vojskovanji in nabiranji novcev itd. To pa ni bilo po godu Henriku VIII. Nadvlada papeževa mu je bila zoperna. Ogerska je pogodbo za eno leto sklenjeno 1. 1519. še za prihodnje ponovila, sultan jej je protil, pomoči pa ni bilo od nobene strani. Španski kralj Karol I. je poslal skrivaj poslanca v glavno mesto turško, španska duhovščina sc je enoglasno branila sitne desetine. Na Nemškem je Luter svoje bogoslovske stavko nabil na Wittenberško cerkev in storjen je bil začetek neskončnim zmešnjavam in prekucijam v cerkvi in državah v Evropi. Nemški zbor v Avgsburgu 1. 1518. ni maral odpustikov, še manje je hotel dovoliti pomoči zoper Turka. Razdraženo ljudstvo je sploh godrnjalo proti turškemu davku, češ, da se mu na ta način le denar izmika, ki se pa potroša za druge namene. Naj-stanovitniši je bil francoski kralj Franc I. Slovesno je zaterjeval, da hoče nad Turčina, in jc v ta namen pridno vojakov nabiral. Ko so pa volilni knezi Maksimilijanovega vnuka, španjolskega kralja Karola, izklicali za nemškega cesarja in je Francu 1. s tem najto-plejša želja po cesarski kroni splavala po vodi, popustil je tudi on splošno križansko vojsko in Leonovi res velikanski naklepi so ostali brez sadu, brez vspeha.
Kaj in kako bi k temu pripomogle dedne dežele, določilo se je v Inspruku, kamor jo cesar poklical odbornike iz svojih kneževin. Prišli so iz Štajerja: Žiga pl. Ditrihstein, deželni glavar, kapitan v Ptuju Lenart pl. Harrach, Kapitan Runski Janez iz Rei-chenburga, vitez Jurij Herberstein, vojni poveljnik, vicedom Baltazar Gleinitzer, Vuk pl. Savrav, Vuk Sehrott, mestjan v Gradcu in Benedikt Huber, mestjan v Brulcu na Muri; iz Koroškega: la-bodski vladika Lenart, deželni oskrbnik Vid Weltzer, Filip Weich-sensteiner, Franc Tanbauser, Vuk pl. Bibriaeh, Janez Gleismiillner iz St. Vida in Maks Hiltprant mestjan in pisar Velikovški; iz Kranjskega: Arnold, opat Kostanjevški, Janez Turjaški, deželni glavar, vitez Bernard iz Ravnaha, Ulrik Verneker, poveljnik v Kostajnovici, in Peter Geisler, meščan Ljubljanski. Gorico, Furlansko in Kras sta zastopala Lenart pi. Orsan in Hieronim pl. Atems. ') Posvetovanje je začelo 21. januarja 1. 1518. in končalo 24. majnika. Sklepi te odborove skupščine so bili, kar zadeva deželno brambo, zoper kterega si bodi napadovalca domovine odločilne, ker po njih se je ravnalo veliko veliko let. Ker je deželni
') Dr. Zeibig: Der Aussehusslandtag der ges. osterr. Erblando zu Inn-apruk 1518. v Arch. f. K. ost. G. 1. 1854. str. 205.
brambi odmenjono posobno poglavje, hočemo ondi nekoliko več spregovoriti o brambinem redu sklenjenem v Inspruku, samo to naj povemo, da so odborniki štajerski, koroški in kranjski obljubili 100.000 gld.
To denarne podpore cesar Maksimilijan ni potreboval, dne 12. januarja 1. 1519. napotil se je namreč v deželo, iz ktere nobenega ni več nazaj. Njegov vzor je bil po izgledu Karola Velikega osnovati vesoljno monarhijo krščansko in potem z vso silo Turke izgnati iz Evrope in sveto dežele. — Neustrašen v vojski, moder v vladanji, izveden v pesništvu in prijazen umetnosti bil je v resnici velik vladar in •— poslednji vitez.
Leto pozneje je šel za njim sultan Selim I. Samo osem let je gospodaril, a izkazal se vladarja in vojskovodjo, da malo tacih. 'Z Ludovikom, s poljskim kraljem Sigmundom je sklenil premirje, Vlaški deželi naložil davke, Dubrovniku povišal mitnino, z ruskim velikim vojvodo Bazilijein je bil v prijaznosti in Sirijo, Egipet in druge pokrajine privojskoval turškemu polomescu. Toda tudi v grozovitnih hudobijah mu je težko kdo izmed jutrovih trinogov podoben. Krvoločen in nagle jeze je ukazal podaviti svoje brate, sorodnike in na tisoče krivo vere sumljivih podložnikov, cel 6 smrt očetovo pripisujejo njemu, s kratka: pomor in pogin bilo je njegovo veselje.
Maksimilijana tedaj ni bilo več, ž njim je menda tudi mir
Sred Turčinom pobegnil. Njegova dediča sta bila španjolski kralj 'arol in Ferdinand, oba sinova njegovega sina Filipa. Prvi je postal, kakor smo omenili, naslednik Maksov na cesarskem prestolu. Dežele avstrijske pa niso hotele sprejeti ju, da nista poprej obljubila varovati privilegije in druge pravice. Poslale so toraj može v Barcelono h kralju Karolu. Zaradi tega in nektorih družin navskrižnih misli, ki jih je moral Karol poprej odpraviti, odlašalo se je tačas navadno poklanjanje kranjskih stanov do 4. julija leta
1520.,	ko so ga sprejeli v vladarjevem imenu za to odločeni gospodje:	Janez	Mandorfer, opravnik OrtcnburSki, deželni glavar
Janez Turjaški, vicedom Erazem Braunwart, grof Jurij Montfort in Ulrik, opat v Šent-Pavlu. ') Ko sta pa brata 21. aprila 1521. 1. razdelila uedino tako med seboj , da Ferdinandu pripadejo avstrijske dedne dežele, cesar pa sebi pridrži slovensko Krajino, Metliko, Kras, Trst, Reko in Istro, — tedaj dosedanje dele Kranjskega vojvodstva — uprli so se stanovi kranjski takemu razkosanju žugaj e, da ne prisežejo Ferdinandu, ako se imenovani pokrajine odkrhnejo od Kranjske. Tako možkemu nasprotovanju se je udal cesar in vse dedne dežele prepustil Ferdinandu.
In prav je bilo, da so se naglo porazumeli, zakaj iz jutra je pretila nevarnost, kakoršna še nikdar ne. Turški prestol je namreč zasedel Sulejman I., najslavniši, najimenitnisi izmed vseh osmanskih vladarjev, Evropa pa je bila po tolikih naskokih k do-
bremu skoraj da nepripravljena. Prva je Ogerska čutila težko roko novega sultana. Njen kralj Ludovik, sicer mlad v letih, a star in slab na duhu in telesu, ni bil kos brzdati ohole velikaše in sebične plemenitaše ter jih ogreti k složnemu delovanju zoper starega neprijatelja. V zadregi se obrne do papeža in Benečanov, toda zastonj! Zastonj je njegov poslanec Jeronim Balbus grmel v zboru VVormskem:	»Krščanska,	da! krščanska mlačnost in vne-
marnost je kriva, da je sila turška tako zrastla, da ne le ne mo-remu upati, Carigrad še kedaj preobladati, ampak da se moramo cel6 bati za Rim, ako koj ne pomagate ti mogočni cesar in vi knezi vojaške Nemčije — toda saj se v vas že davno pogreša stara, prava nemška pogumnost! Kaj mar niste več oni nekdanji germani, ki so bili Rimljanom v davoriji enake slave inševeče?-'' ‘) Vse zastonj, nihče ni hotel, jri mogel na pomoč prihiteti. Sulejma-novi paši so osvojili Knin, Sabač, Semlin, on sam pa Beligrad in mnogo gradov v Sirmiji. Hrvaška in slovenska zemlja ste bili zopet dani dušmanu na milost in nemilost in vse to zarad sebične, neodkrite politike krščanskih vladarjev, ki jih ni združila složno ustaviti se navalom turškim niti skrb za krščanstvo, ki je bilo v nevarnosti, in za ktero se je mnogo delalo, delalo cel6 v Ameriki in drugod in v čegar imenu se je godilo to in uno. —
Se več	bi bil	storil mladi sultan, toda sedaj	je	obrnil	oči
na otok Rod.	Ta otok je bil turškim vladarjem že od nekdaj	trn
v peti, ker Rodski vitezi so tam neverniku neprenehoma nagajali in vse napade njegove neustrašeno odbijali, saj so prisegli in obljubili, da ga zatirajo, kjer in kakorkoli. A lahko ni bilo Rod v pest dobiti in užugati hrabre branitelje njegove. Se le po šest mesečni trdovratni oblegi in dvajsetem naskoku dne 21. grudna leta 1522. so kapitulirali	junaški Rodarji, popustili otok	in	osem	let
potem posedli	Malto	ter se imenovali Maltezi.
V	tem času tudi Slovencem ni bilo prizaneseno. Že za Maksa I. niso mogli vtrpeti neverni dušmani, da ne bi pohodili uboge slovenske pokrajine. V jeseni leta 1511. so razgrajali po Metliškem okraji, Goriški grofiji, po Krasu in v Paznu. Več sto vojakov našifi so pograbili in odgnali v sužnost. a) Meseca maja leta 1522. kmalu po osvojitvi Belega grada, ko je Ferdinand potoval po Nemškem, prilomastili so na Pivko. Cvetno nedeljo planejo v najstarejšo cerkev Slavinsko, potegnejo mašnika beročega terpljenje Kristusovo izpred oltarja in njega in veliko vernih pomore. Potem so se spustili skozi Postojno, Cerknico, Ribnico, Kočevsko in Hrvaško aomii. Bili so o tej priliki neki cel6 blizo Korotana. Narodna bramba jc bila naglo skupaj, mahnila za vragom na Hrvaško, pa ga ni dohitela. Ta roparski napad je bil v treh dneh pri
J) Zinkeis. II. str. 618.
2)	Valv. XI. st. 376, 389; XV. str. 402, edini, ki nam poroča o tem napadu, ki je bil zgolj roparija sosednih mejnih Turčinov.
kraji, vkljub temu je prišlo več tisoč Slovencev v turško slišnost.1) Ti prigodki in vedno žalostnejše novice iz Ogerske so spodbudili nadvojvodo Ferdinanda, da je vse sile napel. Ogleduhom na turški meji je bilo odločeno na leto 1900 Tt., isto tako je bilo treba ondi razpostavljati vojaška krdela. V ta namen je Ferdinand, kteremu je ogerski kralj v budemsltem zboru 1. 1522. prepustil hranitev hrvaške granice in pravice, posadke postavljati v gradove, najpo-prej avstrijski armadi izvolil grofa Nikolaja Salma za prvega vojskovodjo , Žigo pl. Zelkinga, Janeza pl. Lamberga in Jurija pl. Herbersteina kot komisarje k razpisanemu zboru Dunajskemu, kjer naj bi so stanovi dogovorili zastran daljnih priprav in potrebnih novcev za vojno zoper splošnega neprijatclja. Posrečilo se je, da so v naglici nabrali 5000 gold. za plačo vojakom pri Gradišali blizo Ipavc in Marani na levem bregu Talmenta blizo Ogleja. Štajerskemu vicedomu Vuku Graswein-uje bilo zaukazano, 6400 gold. kot mesečno plačo grofu Salmu izročiti za njegove čete. -) Leta 1522. so bili štajerski brambovci, ki so se morali po navadi po 4 krat na leto shajati, poklicani v Gradec iz gorenje, in Slovensko Bistrico iz dolcnje Stirske.3)
Da Turek nekaj zlobnega namerava, ovadili so vohuni grofu Salmu. Dno 10. sept. 1. 1522. je tedaj iz Jastravičko pisal do deželnega glavarja koroškega Vida Welzer-a in vicedoma namestnika koroškega Krištofa Vvelzera, da se sovražnik pripravlja napasti Avstrijsko, da ga je hotel s 1300 možmi in lahkimi hrvaškimi konjiki, ki so bili pri banu, prehiteti in tako nesrečo odvrniti od avstrijskih dežel, da je pa v Jastravički prejel od bana vest, da paša zapoveduje 12.006 konjikom, ter misli ž njimi planiti na Kras. Taki sili se ne more ustaviti, zatoraj so on in vojskovodi štajerski, koroški, kranjski in »gorcnje-avstrijski sklenili imenovane dežele klicati na vojsko „da-si bi jim radi prizanesli, vendar zbog posebnih razlogov in silne potrebe ne morejo drugače." Naj tedaj na Korotanu in sicer takraj Drave mesta, trgi, kmetje, duhovščina
') Vulv. XL. str. 54; XV. str. 421. Tudi vrstnik te dogodbo Jožef Lamberg — o ktorem slišimo pozneje več — opisuje nam jo v svojem letopisu v vezani besedi pri Valv. IX. str. 52. Ilammer III. str. 51. imenuje načelnika roparski druhali; Ferhadbega iz rodovine Michalogblijev, navadnih poveljnikov roparjem in požigalcem. Omenja ta napad slednjič tudi Pez: Narratio de dissensione provincialnim Austr.:	„Tum absente principe (Ferdinando) eonvontus pro-
vincialnim in Nova Civitate cogitur, mensc Majo anno 1522., ut Turcis, qui jam in Carinthiam irruptionem feccrant et homines quin-gentos et aliquot millia (?) abduxerant, resistatur et ordine fiat, quo paeto sint expellondi a regionibus nostris". llwof: Einfiille etc. IIL str. 21.
5) Dr. Uwof: Die Eiufiillo itd. III. st. 20.
3)	Dr. Krones Landtagsiveseu itd. Beitriige zur K. stcierm. Gesch. IV. str. 9.
in plemstvo na noge postavijo kar največ mogoče vojakov peš in jež. Ti naj nemudoma noč in dan hite proti Metliki, kjer jih pričakuje Salm s svojimi in iz družili krajev poslanimi četami, kte-rim je tudi ban obljubil svoje pridružiti. Toda hitro naj pritek6, da še o pravem času odvrnejo deželam pretečo nevarnost.
Deželni glavar je razposlal pisanje na vse strani s poveljem, naj natanko izpolnujejo vredbe Salmove, in ob enem Krištofa Wel-zer-a postavil za svojega namestnika koroški vojni. ')
Taka ali enaka pisma so došla boje tudi ostalim deželnim glavarjem. Poleg tega se je Ferdinand menda nadjal pomoči iz Nemčije. V Norimbergu so knezi sklenili na hrvaško mejo poslati vojakov, pa le toliko in tedaj, kolikor in kedar je dolžna nemška država podpirati svojega cesarja. Iz milanskega vojvodstva je pričakoval 2000 mož, istovštevilo iz Avstrijanskega in Tirolske in ako je k temu številil naŠtirskem in Koroškem dovoljenih 6000 brambovcev, mislil je, da je dovolj močen odbiti turški naval. ")
Te priprave vendar še niso bile takošne, da bi se jih bil Turek vstrašil, ker tudi naslednje leto 1523. jo prigromcla roparska druhal na Kranjsko. Zlasti Metliška okolica je silno trpela v tem in poprejšnjem letu.3) Deželni komptur nemškega reda spričuje to v pismih svojih pisanih 1523. in 1524. 1. Med drugim piše: „V Kranjski deželi, sosebno v Metliškem okraji, skoraj bi mislil človek, da bode zdajci Turek iž nje vse ljudstvo odpeljal v večno sužnost. Za polovico bi bil to raj že rad prodal posestva nemškega reda, toda težko jo to in oskrbnik ne pušča denarja iz dežele. 4)
Vkljub vsem žrtvam in prizadevanju manjkalo je vedno za vojno najpotrebnejšega: vojakov in novcev. Nadvojvoda je tedaj 5. sveč. 1523. 1. iznova ukazal, da se po vseh poglavarstvih, oskrbništvih, mestih in trgih preštejejo za vojskovanje sposobni možaki ter koj pokličejo pod zastore; 15. marca pa je razpisal občno štibro, ktere so se branili Trst, Istra in Kras, ko so jo Kranjski stanovi sprejeli. Bil je ta davek res splošen in kakor oni leta 1470. ni prizanesel nikomur. Na Koroškem je bil razdeljen tako-le: Vsak duhovnega ali svetnega stanu je moral dati od premoženja 100 rajnžkov vrednega po pol gold., od 50 gold. po 2 šilinga itd.; opati in infulirani prošti za-se po 4 gold., drugi prelati po 3 gold.; opatinje po 2 gold., prednice po 1 gold. in 4 šil.; kanonik po 2 gold., vsak župnik ali namestnik od duhovnije, ki je bila vredna nad 1000 gold. po 1 gold., od manj vredne po 4 šil.; mestjanke, udove, kmetje od imetja vrednega čez 1000 gold. po 4 šil., sleherni drug duhovnik, posel od gold. po 1 kr., rokodelec in pomagač po 12 denarjev, samostanci, nune, delalke pa po 10 den., vse ostale tu ne vvrstene osebe po 10 den., kedar
') Notizenblatt des kais. Akad. Wien 1855. st. 201 — 202.
a) Notizenblatt itd. Wieu 1858. str. 108 —109.
3) Valv. XI. st. 593, XV. str. 421.
4) Kozina: Mitth. d. h. V. f. K. 1863. st. 36.
gred6 k sv. obhajilu. Grajščald so imeli nalogo, nabirati novcev pri podložnih svojih in jih oddajati v glavno mesto. Poleg tega so bile puščice nastavljene po cerkvah in pridigarjem naročeno v cerkvenih nagovorih vernike spodbadati in vnemati k darežljivosti za turško vojsko. ')
Stroški so pa daleč presegali dohodke. Grof Salm je zahteval 10.000 gold. za topničarstvo in ogleduhe in 4000 gold. za zidanje grada Maranskega. Kmečki in knapovski punt 1. 1525. in 1526. na Koroškem, zgornjem Stirskem, Juvavskem je pogoltnil sila novcev — samo Štajerska je dala v prvem letu 87.0U0 gold. in v drugem 35.000 gold. sklada. — Vrh tega so potrebovali še 25.300 gold. vojakom za plačo in vsaki mesec 4200 gold. za varovanje turške meje. Vlada je morala na p6sodo jemati. 2)
Tudi deželni zbori niso rok križem držali, shajali so se v tej nevarni dobi večkrat riego v poprejšnjih časih, o skupnih zadevali so se posvetčvali vkup. Meseca avgusta 1. 1525. so bili v Wolfs-bergu. Zedinili so sc v tem, da vsaka dežela pošlje po enega vojaškega svetnika grofu Salmu na pomoč. V posebni nevarnosti s m 6 vojskovodja v soglasji ž njimi tir j ati iz vsake dežele od 100 gold. zlata po 1 gold. denarja in 2 pešca. Kacijanarju je bilo zaukazano pridružiti se Salmu. 3)
Turška nevarnost je bila tudi predmet dopisovanju Ferdinanda do brata svojega Karola V. V listu pisanem v lnspruku dn6 14. marca 1. 1525. piše nadvojvoda med drugim: „Slišal sem, da se je francoski kralj — Franjo, ki ga je bil cesar pri Paviji 24. sveč. 1525. 1. vjel in se zaradi tega obrnil do sultana — z grofom Krištofom Frankopanom pogodil, da deloma s svojimi ljudmi, deloma s pomočjo Turčinov v Bosni napade moji deželi Koroško in Štajersko in me zaplete v vojsko. Vsled tega so res prigrmeli Turki v moji imenovani deželi in ondi napravili precčj veliko škode, ki bi bila pa veča, da se nisem poprej pripravil na to.“ 4) Ker je bilo nad 15.000 Turčinov tudi leta 1524. na Kranjskem in Hrvaškem, ko jih je nadškot Pavel Tomori otepel, jetnike jim odvzel, isto tako premnogo zastav, konj , orožja5) itd., ne znamo, ali je imel Ferdinand v mislih ta napad ali onega 1. 1523.
Ko je počil glas, da pride siloviti Sulejman na Ogersko, zapov6 nadvojvoda vnovič nabirati vojakov. Janezu Kacijanarju in Kasparju Scheirer-u je bilo ukazano, 500 konjikov napotiti na Hrvaško in dež. glavarju štirskemu, Sigmundu pl. Ditrichsteinu, da
') Arcli. f. Kiirnt. III. st. 28. po zapisnikih Št. Pavlskih.
a) Dr. Ihvof: Dio Einfiille itd. III. st. 23.
3) Dr. Krones Landtags. itd. IV. st. 10.
4) Dr. Lanz Korresp. des K. Karl V. I. str. 155.
5) Zinkeisen II. str. 646; Valvazor no v<5 nič o nobenem napadu leta 1524.
2000 Čehov, ki so jih najeli štajerski stanovi, naglotna pošlje na Dunaj in odtod na Ogersko. ‘)
A vse to ni rešilo madjarskega kraljestva. Dne 23. aprila 1. 1526. se je vzdignil sultan s 100.000 možmi in 300 topovi. Tri mesece potem je padel Petrovaradin. In dalje so vihrale turške trume. Pri Oseku so prekoračile Dravo in mesto zapalile. Na Mo-liačkem polji jih je pričakovala Ljudevitova vojska in 29. avg. se vname srdita pa kratka bitva v grozno nesrečo kristijanom. Nad 20.000 jih je obležalo , 2000 glav, med njimi 7 škofov in mnogo velikašev, so nakupičili pred šotorom sultanovim kot zma-
fovalno znamenje, kralj Ljudevit II. sam je žalostno poginil v ližnjem močvirji. Desetega septembra se je padiiah sprehajal po glavnem mestu, v Budi. Sedaj si še ni hotel prisvojiti Ogerske, podpiral je toraj volitev njemu vdanega Janeza Zapoljskega, er-deljskega vojvode, v kralja ogerskega. V Carigrad vrnivši se divjali so zmagepijani roparji in požigalci po nesrečni deželi, da bi skoraj ne verjeli tačasnim pisateljem. V Pečuhu n. p. so na trg sklicane prebivalce kar posekali, v Moroth-u, poletnem gradu vladike ostrogonskega, so zavetja iskajočih kristijanov več ugonobili nego v Mohački bitvi, pri Petrovaradinu so se ljudje zataborili, sila krvi je poteklo, predno so besni Turci vtrjeni tabor preobla-dali. Skratka: od Donave in Blatnega jezera do Rabe, vse je bilo pokončano z mečem in ognjem. a)
Sedmo poglavje.
Hobordanec in Višnjagorski, prva avstrijanska poslanca v Carigradu. •— Njuno zaslišanje. — Slab vspeh poslanstva. — Turci plenijo po Kranjskem. — Ferdinand I. ukaže cerkveno premoženje ceniti. — Razni zbori.
— Sulejman oblega Beč. — Slovenci pomagajo odbijati turške naskoke.
— Sultan odlazi, njegove čete razgrajajo po deželah. — Kralj Ferdinand vzame četrti del cerkvenega premoženja za turške potrebe. — Lamberg in Jurešič dospeta v Stambul. — Njuno potovanje nevspešno. — Janez Kacijanar. — Janez Ungnad. — Ogromne priprave. — Jurešič ustavi v Kiseku Sulejmanovo velikansko vojsko. — Žiga Višnjagorski brani Maribor. —Turci grozno palijo in more. — Slovenci se maščujejo.
Turški nevarnosti pridružila se je po nesreči na Mohačkem polji nova nadloga. Smrt Ljudevitova je izpraznila prestol ogerski in češki, ki je vsled dedne pogodbe, sklenjene med Maksom I. in Vladislavom, pripadel habsburški rodovini. Čehi izvolijo Ferdinanda za svojega kralja, na Ogerskem in Hrvaškem se pa je njegovi volitvi v Požunu ustavila močna stranka, ki je že 10. nov. 1.1526. izklicala erdeljskega vojvodo Janeza Zapoljskega za kralja oger-
') Ilwof: Die Einfalle III. str. 23. a) Hammer III. str. 63.
skega. Ferdinand je razpošiljal razglase in opomine ogerskemu narodu, Slavonskim prebivalcem, naj popuste uzurpartorja Zapolj-skega ter se oklenejo njega, pravega, postavnega naslednika Lju-devitovega, veljakom pa je ponujal gradov, beneficij, novcev in družili priboljškov, ako potegnejo ž njim. ')
Vse je bilo brez vspeha. Zapoljski je poslal Jeronima La-ekega naravnost v Carigrad. S pomočjo premedenega, priliznjenega in čuda zvitega beneškega poročnika na otomanski porti, Ludovika Gritti a, in z zlatom je naklonil sultana, da se je z erdeljskim bogatašem 29. sveč. 1. 1528. zvezal zoper kralja Ferdinanda I. Kaj mu je bilo tedaj storiti, nego poprijeti se istega pripomočka, s kterim je Zapoljski toliko dosegel in kar v glavnem mestu turškem prestriči naklepe nasprotnikove!
Ze 16. sveč. 1. 1527. je naročil iz Prage ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju, naj poišče pripravnega moža, da gre v Beligrad k Belibegu. Temu naj prigovarja, da ne bi podpiral Za-poljskega in v miru puščal Ferdinandove dedne dežele in posestva. Da to lože doseže, sme mu obljubiti do 6000 cekinov. Novce in pooblastivno pismo prejme v Ljubljani. 2) Vladika je enajst dni potem poročil, da je dobil plemiča Blaža, bivajočega nekaj časa sem v Metliki, ki se hoče lotiti težavnega posla. Ob enem je omenil, da ban France Batjan želi vojščakov, vendar ne nemških, ampak českili ali slovenskih strelcev. Pošljejo naj mu jih do Brežic, da jih popelje v Bihač. a) Navedeni Slovan, ki je prevzel poslanstvo k Belibegu, bil je Blaž Radošič. Imel je ob enem nalogo, v deželah, ki so bile v turški oblasti, dobro opazovati, kaj se snuje na suhem in mokrem zoper avstrijske dežele in pozvedati, ali in kakošno zvezo je sklenil Zapoljski, dozdevni kralj ogerski, s Turci, da ti lože napadejo dežele Ferdinandove. Ker je v tem umrl Belibeg in nastopil njegovo mesto Mehmed-paša, prejel je poslanec pismo do novega paše, pri kterem pa ni nič opravil, kakor smo videli:	Zapoljski je postal kralj ogerski, sultan njegov
pokrovitelj.
Meseca julija je pisal kralj Ferdinand 1. bosanskemu begu Chosrewu, naj skrbi za slobodno potovanje poslancu, kterega misli poslati do sultana prosit triletnega primirja. Enako je poročil ve likemu veziru Ibrahimu. Cel6 navod je načrtal, kako vesti se poslancu v Carigradu, vendar ni znano, da je ta res dospel v
'j Nekoliko tacih listin deloma izvirnih, deloma prepisanih najdeš v kne-zoškofijskem arhivu Ljubljanskem fasc. 8.
2)	Ant. von G(Svay:	Urkunden	mul	Aktenstiicke	zur Geschichte der
Verliilltnisse zwisclien Oesterreich, Ungarn uud der Pforto in XVI. und XVII. Jalirhunderte. Aus Archiven und Bibliotliekeu. I. Ge-sandshaft K. Ferdinanda I, an Sultan Suleiman I. 1527. Wien 1840. st. 39.
Gevay: Gesandschaft. st. 41—43.
glavno mesto turško, vsakako ni nič opravil. ’) Zatoraj je kralj 1.
1528.	odpravil novo poslanstvo v stari Bizanc. Za to važno opravilo sta bila odbrana Janez Hobordanac — nekteri pišejo Hobor-dansky — iz Zalatnok-a in Žiga iz rodovine Višnjagorslte. -)
Dne 9. aprila meseca sta stopila na turško zemljo. Več ko 300 lepo oboroženih Turkov jima je prišlo do Turškega broda naproti. Povsod sta bila slovesno sprejeta, krasni sprevodi in naj-okusneje pojedine so jima kratkočasili in lajšali dolgo potovanje. Dne 29. majnika 1. 1528. sta srečno stopila v Stambul prva poslanca kralja Ferdinanda I., prva avstrijskih vladarjev. Pomenljiv je bil ta dan, ker natanko pred 75 leti je isti dan častitljivi Bizanc ugledal Turčina v sveti Sonji.
Potrpežljivi bralci nam pač ne bodo zamerili, ako opišemo nekoliko natančneje sprejem in delovanje prvih poslancev na turškem dvoru, saj smemo ponosno reči, aa sta bila Slovana, ki sta prišla prva pogajat se za habsburško hišo.
Ko sta došla v Carigrad, najpred se poklonita velikemu veziru Ibrahimu-paši, duši vsega obravnavanja. Da nista o tej priliki pozabila z darili mečiti njegovo src6, ni treba dostavljati. Tretji dan pride po nju 40 vitezov, cesarskih dvornikov, in ju pelje k sultanu, dva lconjika pa sta držala darila sullanu namenjena. Tri ali štiri ulice, ktere sta prehodila, bile so polne radovednega ljudstva. Prva cesarska vrata so varovali sultanovi vojaki na konjih, vsi oblečeni v volni in škrlatu, med njimi sta bila tudi dva s plahtami pokrita slona. Pri drugih so stražili cesarski gardisti jež in peš, pri tretjih pa vratarji in več nego 1000janičarjev, njih načelnik Aga med njimi, tor so se lesketali v zlatu, škrlatu in v turbanih z zlatom in svilo všitih. Tu poskočita poslanca raz konja in pozdravita Ago in ostale janičare in Solihtare, plemiče izrejene na dvoru sultanovem. Zdajci stopijo pred nju trije paše, namreč veliki vezir Ibrahim, Ajas in Cassom beglerbeg ali opravitelj opravkov, za njimi paČaus-paša, prvi vojni učenik in Capičiaga, učitelj vratai’jev, držeča v rokah srebrni palici. Imenovani veljaki peljejo poslanca v dvorano, kteri so strop podpirali štirje marmel-nasti stebri in ki je bila pregrajena s tapetami in tepilii. Na-nj sedejo prvi trije paše, njim nasproti poslanca. Velikemu veziru na levi je bil Secli, starašina turških duhovnikov, star mož z dolgo brado, poleg njega Lescherschadia, dvorni sodnik, Cassom-paši na
') Gevay. Gesandtsch. 1527. Bt. 91.
2)	Ta rodbina, ki je po izročilu Valvazorjevem grofovski stan spremenila v viteški, cvetela je že leta 1164. Albert Višnjagorski je živel 1. 1177. Njegova liči Sofija je po smrti svojega soproga Henrika, mejnega grofa Istrskega, 17. julija 1. 1228. stopila v Ad-monški samostan. Bila je iskrena dobrotnica samostana Zatiškega, kakor so sploh ta ustav podpirali vsi Višnjagorski, njih poslednji je bil 1581. 1. Karol, kakor trdi Val v. XI. st. 629. Imeli so razen druzih posestev grad Višnjagorski.
desni pa Hussein Celcbi, Theuterdar imenovan ali po naše kan-celar, zraven njega dva tajnika s papirjem in črnilom, da sta zapisovala govore. V drugem pregrajenem oddelku dvoraninem je sedelo nad 20 svetovalcev. Vsakemu izmed njih šta dva služabnika podajala dve usnjati posodi, iz kterih so pili, menda— dostavlja Hobordanac v poročilu svojem — da ne bi pri zasliševanji poginili gnjusa ali žeje. Nad pašami je bilo omreženo okence, za lcterim je sultan poslušal poročnika kraljeva, misleč, da ga nihče ne vidi.
Ko vsi potihnejo, spregovori prvi Ibrahim vprašaje poslanca, kedaj sta odrinila od svojega gospoda, kje sta ga zapustila, kako potovala in ali sta imela dovolj živeža? Odgovorita, da sta bila povsod prav dobro sprejeta, kakor se spodobi tako mogočnemu vladarju, da sta bila poldrugi mesec na potu. Ko pa izustita, da sta pri Ostrogonu stopila na turško zemljo, preseka jima Ibrahim besedo rekoč:	,,Ostrogon	ni niti nemšlc niti ogersk.“ Odkar je
kralj Ludovilc padel v boji zoper mogočnega cesarja turškega, ne poznajo nobenega kralja ogerskega. Poslanca srdito odvrneta: Vedite, da prideva od kralja Ogerske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Srbije, Galicije itd. Vsem tem kraljestvom je najin kralj od Boga postavljeni gospod. Posmehovaje ju je poslušal ošabni veliki vezir, ter ju še nadlegoval z dolgo vrsto vsakoršnih vprašanj, kterim je vrli Hobordanac dobro odgovarjal.
Naposled stopijo v sultanovo stanico. Omenjeni paše koračijo v poprejšnjem redu naprej , na pragu pa vratarji sprejamejo iz rok poslančevih služabnikov darila in jih nosijo sem ter tje, da jih sleherni lahko ogleduje. Na migljej položijo darove na pogrnjeno klop, da tudi sultan vidi, kaj mu je namenjeno. Prvi trije prej imenovani paše pozdravijo padišaha, potem stopijo na stran, Capiči in Čaus-paša pa peljata poslanca v izbo in ostaneta pri durih. Sultan je sedel, desnica mu je bila na kolenu, leva pa visela poleg leve strani. Osorno je pogledoval poslanca. Spodobno se mu priklonita. Ibrahim in (Jassom-paša primeta sedaj poslanca vsak za eno roko in peljeta najprej Hobordanca potem Višnjagor-skega pred sultana, da mu roko poljubita, potem stopita na pripravljeni kraj, kjer je čakal tolmač. Hobordanac je jel sedaj pozdravljati sultana v imenu kraljevem. Ker je pa tolmač začel po svoje tolmačiti, uprl se je in tirjal, da od besede do besede to povd, kar on narckva. Veliki vezir mu pritegne in tolmač uboga. Konec ogovora vpraša Ibrahim prevzetno, kako se predrzne njun kralj imenovati se najmogočnejšega in sicer pred obličjem turškega cara, čegar varstvu se priporočajo vsi drugi krščanski vladarji? Ko je Hobordanac dokazal, navedeni kralj francoski in poljski,
Eapež, Benečani in vojvoda erdeljski niso najmogočniši vladarji in ° je povdarjal, da njegov kralj želi le prijatelstva s turškim cesarjem, in ako tega ne doseže, cla si bode vedel drugače pomagati, reče konečno Ibrahim, da ima sultan važniše opravke, ne more se tedaj dalj ž njima muditi. Naznanil jima boao uro, da razlo-
žita svoje želje. Zaslišanje je bilo pri kraji, 300 konjikov je dalo našema poslancema časten sprevod v prenočišče.
Poznejši razgovori z velikim vezirom so bili brez vspeha. Značajno za tačasno turško politiko je čitati v Hobordančevem poročilu, kako se je ošabni Ibrahim po lisičje posmehoval kralju Ferdinandu in poročnikoma njegovima. Ko sta mu namreč naštela trdnjave, ki jih tirja od sultana med drugimi: Beligrad, Sabač, Sa-lankemen, Varadin, Severin, Orzovo, Novigrad, Banjaluko, Skar-dono, Udvin, Jajce, Ostrovico, vprašal je včliki vezir zbadljivo: „Čuda, da ne zahteva še Carigrada.“ O drugi priložnosti je pripovedoval, kako je vojvoda Zapoljski s 36.000 vojaki otepel 40.000 kraljevih. Temu sta naša rojaka dobro odgovorila, da ne dvomita, da kralj premore toliko vojsko, toda dosle je pošiljal zoper vojvodo le po 8000 mož, Janez Zapoljski pa da ne spravi na noge
36.000,	če kliče vse ljudi, kolikor jih ima s kokoši in piščeti vred.
Benečani so sedaj zopet jako sijajno razodeli kupčijsko svojo dušo, ker prav oni so bili krivi, da sta bila Hobordanac in Višnjagorski dobrih pet mesecev zadržana v Carigradu. Sumničili so ju pri velikem veziru, da nista poslanca ampak vohuna kralja Ferdinanda, sicer bi poslednji ne bil poslal vojske zoper Benečane in ne bi se pripravljal na boj zoper turško veličanstvo. Svetovali so, naj ju pridržd, da kralj ne bode vedel, pri čem da je, v tem pa osmanske čete lahko poljubno gospodarijo po njegovih deželah. Kot pretvezo njunega udrževanja naj jima povč, da so drugi kraljevi poslanci na potu, ktere naj počakata, da odrinejo skupaj domu. Za to dobro delo so Benečani Ibrahimu obljubili 100.000 gold. in sultanu dragocen kamen, ki si ga je že davno želel. Tudi stroške za hrano in stanovanje poslancev in služabnikov njunih so prevzeli radodarni Benečani, uni pa niso zamudili z najdrajŠimi jedmi kar mogoče povišati jih. Uboga poslanca mogočnega habsburščana Ferdinanda I. sta z raznimi pretvezami in izgovori tratila dragi čas v Bizancu, ko ju je težko pričakoval njun gospod, in slednjič zaslišala sultanov zasmehljivi odgovor: „Sporočita svojemu gospodu, da pridem osebno z veliko močjo in veličastvom ter mu hočem sam izročiti zaželene trdnjave. Opomnita ga, naj le vse lepo uredi in pripravi, da nas spodobno sprejme.“ ')
Hobordanac in Višnjagorski sta 18. sveč. 1529. dospela v Insbruk in prinesla sultanov odgovor, kterega so z mnogim trudom še le sredi meseca julija iz turškega preložili v španski jezik.
V	tem pismu 8. nov. 1. 1528. neznano prevzetno našteva padišah Sulejman kraljestva, dežele in bogastva svoja in pravi naposled: Kar imaš, bodi v miru in nikdo mojih Ti ne sme škodovati. Alco se moreš pogoditi z vojvodo, da nam ni v kvar, bog naju združi in sprijazni; ako pa nisi zadovoljen s tem odločilom, piši mi jasnejše
*) Iz poročila Hob. kraljevemu tajniku pisanega 19. svečana 1. 1529. v GtSvay: Gesandtschaft K. Ferd. an Suleiman I, 1528. st. 3—28.
in pošlji pismo dobro zapečateno in zavarovano, da drugi nič ne izved6. Treba Ti je pisarja, ki vrlo piše in zvesto bere. ')
Tak je bil konec in izid prvega poslanstva avstrijskih vladarjev do oholega Turka. Hobordanski se je potem leta 1530. v obleženo mesto Budo vtihotapil z namenom Zapoljskega prebost, a predrzneža so spoznali po meču, ki mu je bil v rokalu zašit. Vjeli so ga, brez odloga v vrečo sešili in v Donavo vrgli. a) Žiga Višnjagorski je prejel 3000 gold. ranj. za pot. S tem denarjem in drugimi 352 gold. si je kupil grajščino Sibenek in trg Rateče na Dolenjskem.3) Izkazal se je pozneje kot hrabrega vojščaka in umnega zvestega služabnika svojega kralja.
Tisti čas je hitel na povelje Ferdinandovo drugi naš rojak, slavni Žiga Herberstein k poljskemu kralju, da ga prigovarja k zvezi z avstrijskim kral jem. Tedaj dva Kranjca, lcterima so kakor Hobordancu znanje slovenskega jezika in druge izvrstne zmožnosti pripomogle k tako imenitnim državnim opravilom.
V	tem, ko so se pogajali v Stambul-u za mir in prijaznost, rogovilil je Turčin po Sloveniji in drugod po svoje. Že leta 1527. maja meseca je plenil in požigal v Metliški okolici. 4) Naslednje leto pa so sovragi obiskali Kranjsko večkrat. V petek pred drugo postno nedeljo se jih je prikradlo kakor tihotapci kakih 1000 na Kočevsko. Tri veliko vasi so napadli, izropali, ljudi in živino od-
dali. Ti so bili le avantgarda, ker za njimi so tudi tako nati-la v sredo pred sv. Gregorijem prikorakali drugi, bilo jih je 2000, po Valvazorji le 1000 osmalinov. Kr\s je bil prva njih žrtva. Okoli Postojne so pokončali vse. Ravnokar imenovani zgodovinar trdi, da so tudi trg dobro in čisto izpraznili, topovi z grada so jih pa zapodili, kar mu prav radi verjamemo, saj turški mavharji niso toliko merili na trdne gradove, nego na blago in življenje ubogih podložnikov. Pod Silertaborom v Zagorski duhovniji so, kakor piše Valvazor, naleteli na florentinske trgovce, breme so jim olajšali ter ugrabili 20 tovorov svile. Po navadi so potem šarili okoli Cerknice, Loža, Blok, Nadlišlca, Orteneka, Ribnico in po Kočevskem. Ves Kras je bil pomandran in opustošen in cel6 v belo Ljubljano bi se bili tatoma pritepli neverni sovragi, da ni postojnski oskrbnik jadrno sporočil tje, da je Turek v deželi. Brž je deželni glavar poklical brambovce, toda samo 50 konjikov in 200 kmetov se je v naglici	zbralo okoli	deželnega	vojskovodje	Bernarda Ričana. Ta peščica ni	bila kos	2000 Turčinom,	ki	so	toraj
gospodarili, kakor se jim je ljubilo. Slednjič se ustavijo pol ure daleč od Kočevskega mesta. 5) Ričan jim gre pa vendar naproti.
V	majhinih praskah jih nekaj pobije in naposled prisili, da se
‘) G3vay itd. st. 51—52.
) Zinkeis. II. st. 703.
3)	Goth v Mitth. d. h.	V. f.	K. 1865.	st. 19.
*) Valv. XV. st. 423.
Še dan dane« imenujejo Kočevarji ta kraj: ),Die Turkentroje*'.
umaknejo proti Kulpi ne prizanašajo Poljancem in Kostelcem, kte-rim pober6, kar morejo odnesti. Narodni vojaki se razidejo, misleči, da se je neprijatelj vrnil domu. A temu ni bilo tako. Z več stotinami vjetih kristijanov obojega spola in z naropanim blagom jo res utrujeni in spehani pobrišejo čez mejo, 400 konjikov in toliko pešcev — Valvazor ima vsen vkup le 500 mož — se pa po-skrije. Ko prilezejo naslednje jutro ubogi ljudje iz zavetja na pogorišča in priženo oteto živinico, planejo iz zakotja kruti dušmani nad nič hudega sluteče kristijane kakor požrešni volkovi med čedo in pograbijo in odženo še to, česar se poprej niso mogli polastiti. Samo oseb jim je prišlo v pest 400, kakor beremo pri Valvazorji. ') Prva polovica leta 1528. tedaj ni bila mila Slovencem, a tudi druga jim ni bila ugodniša. V početku julija meseca se je namreč zbrala pri BihaČi na Uni druga roparska truma z namenom zopet planit na toliko teptano slovensko zemljo. 4000 — drugi hočejo cel6 10.000 — osmanov je bilo, ki so pri Kostelji preplavali Kupo. In vreli in divjali so skozi Kočevsko naselbino , Ribnico proti Turjaškemu močnemu gradu. Tam nič ne opravijo. Kakor hudourniki se tedaj spuste na ižansko polic in cel6 do Ljubljane , kjer mimo grede dan sv. Marjete zapalijo nekaj hiš. Prekoračijo potem Savo in grozno razgrajajo po Mengiški okolici in Dragomnu. ^Ker zdajci slišijo, da se zbira črna vojska, ne utegnejo udariti na Štirsko, ampak ko blisk se vrnejo nazaj in vihrajo skozi Dolensko. V diru svojem so naskakovali Višnjagorski grad, utrjeni samostan Zatiški, toda brez vspeha. Čutila jo divjake okolica Trebanska, Žužemberška, Mirnapešlta, Novomeška. Skozi Kočevsko so se udrli na Hrvaško. Nikolaj Turn je med tem nabral precejšnjo vojsko iz Kranjske in sosedne Stirske in Koroške in kranjski deželni vojskovod Bernardin Ričan je urno ž njo udaril za sovražnikom. Združeni s hrvaškim banom J. Torkvatom Karlovičem zagrabijo Slovenci pri volanskem gradu begoče Turčine: 1250 jih je ostalo na mestu, 400 je bilo ranjenih, drugi so pete odnesli. Vjete ženske in otroke je ukazal pred bojem bosniški paša umoriti, nekteri usmiljeni Turki so jim prizanesli in poskrili jih, češ, da jih po bitvi seboj tirajo. Nesrečni izid njen tega ni dopustil in vjeti so bili rešeni. Pogumni zaradi te zmage se spusti Slovenci sedaj cel6 v sovražnikove dežele in se ondi zmaščujejo za nesreče, ki so jih dosle doživeli od Turka. 2) Da se Turkom poletni vpad
') O tem napadu poroča njegov vrstnik loški oskrbnik Baltazar Siges-torffer v pismu do frižinskega vladike Filipa de dato četrtek pred
4. nedeljo v postu 1. 1528. (glej Notizenblatt 1858. st. 355—356) Valv. (XV. st. 423) trdi, da je ves upad trajal le 3 dni. Ne moremo mu pritegniti, ker v troh dneh pač ne bil mogel Ričan svoje kardelice sklicati in marširati v oddaljeno Kočevsko deželico in oskrbnik loški naravnost piše, da bi bili lahko z izdatnišo silo trudne Turke užugali in da so zarad tega ljudje sploh nevoljni. a) Valv. XV. ut. 323-424, tudi XI. st. 588, 628, 715.
na Kranjsko ni dobro obnesel, spričuje tudi jagrslu vladika in ogerski kancelar Tomaž Szalahazy, ki je 29. julija 1528. 1. pisal do kralja Ferdinanda, da je slišal, da Turci skoro nič niso odnesli iz Korotana — menda je hotel reči iz Kranjske — pri Ljubljani jih je bilo mnogo ugonobljenih, trepetajoči so namreč bežali, kar so mogli, ker bali so se črne vojske, Ivana Taha itd. ') Leto 1528. je razun omenjenih turških bojev tudi o drugem obziru spomina vredno. Velika dragina je bila namreč na Kranjskem, zlasti vino, žito, sol, meso se ni dalo preplačati, beračev, sosebno italijanskih, je kar mrgolelo po mestih in vasčh. 2) Vrh vsega tega se je avstrijskih državljanov polastil neznan strah pred Sulejmanom, ki so ga tisti čas imenovali trepetaje enega najimenitniših gospodov na svetu. 3) Nov in sicer hud boj je protil in Ferdinand je delal na pretege, da se dostojno pripravi na sprejem silnega sultana.
V ta namen si je izmislil dosehmal nenavaden pripomoček. Ze 8. dec. 1. 1523. je izrekel, da so vse vstanove in samostani od nekdaj prav cesarska lastnina, s ktero avstrijski vladarji smejo razpolagati, kakor hočejo, in da jim zbog tega ni treba nobenega papežkega ali duhovskega privoljenja. 4) To mu menda ni obveljalo, ker še le po preteklih treh letih, v kterih se je poganjal za dovoljenje, razglasili so povelje, da morajo vsi ustavi, samostani, cerkve svoje dragocenosti, zlatnino, srebrnino, bisere in gotovino vpričo stanovskih komisarjev dati lcovniškemu mojstru zapisati, tehtati in ceniti in to zarad tega, da bi bil izvedel, koliko da je cerkvenega premoženja. Zahteval je tudi od duhovščine tretjino dohodkov za turške potrebe. Prvemu davku so se sprva ustavili štajerski stanovi iz strahu, da se kmetje spuntajo. Tirjali so nadalje, da zapisovanju dragocenosti treba pritrditi stanovom in oddano blago se mora na graškem gradu hraniti s tremi ključi, iz dežele pa ne smč nič. s)
V tako kritičnih časih so bili deželni zbori na dnevnem redu, po večkrat v letu so bile seje. Nalog jim je bil, dovoljevati novcev in vojakov zoper Zapoljslcega in zaveznika njegovega. Tako je štirski zbor meseca aprila 1. 1527. dovolil 300 konjikov, 600 pešcev, 7000 ž£. vin. in iz cerkvenega premoženja 31.725 gold.
') »Turcas nullam fere pracdam ex Carintliia (?) reportasse, multis ad Laybacum desideratis, trepidi enim sunt reversi citius quam potu-erunt, territi farna banorum, Joannis Tahy otc.“ Gevay Gesandtsch. 1528. st. 44. Trdina piše, da so Goričani, Trzinci in Mengšani pobili mnogo Turkov, največ pa da jih je poginilo pri Homški cerkvi, kjer so ondotni tabor napadli. Zgod. nar. st. 90.
a)	Poročilo oskrbnika loškega Notizenb.	1858.	st.	356.
3)	V službenih pismih čitamo:	„das	der	jezig	Turann auf heutigen
tag der mechtigisten lierrnn ainer in der wellt geacht/1. Notizenbl. 1858. st. 186.
4)	Muchar VIII. st. 320.
5)	Muchar VIII. st. 359 — 360.
zoper Zapoljskega. Vsakemu podložniku, njegovi ženi in otrokom je bilo naloženih po 5 kr., hlapcu, ki je služil nad 6 gold., od goldinarja po eden krajcar, rokodelcu in dninarju po 8 kr. Leta 1528. januarija meseca so Štajerci zoper nevernika odobrili sklad 22.000 gold., h kterim so dali mesta in trgi četrtinko. Deželna vojska se je zbirala v Bruku, Fiirstenfeldu, Radgoni in Ptuju. Meseca decembra so obljubili 52.000 gold. s pristavkom, naj kralj skrbi za izvedene vojščake, premetene vohune in brano, potrka pri vnanjih vladarjih n. p. pri perzijskem šahu, tartarih in moskovitarjih in dobro zastavi granico. ‘) Tudi v Ljubljani so zborovali o svetih treh kraljih. Kralj je zahteval 10.(100 gold., ako stanovom to ni po volji, naj samo oborožč kakor v beneški vojni, in če jim tudi to ni všeč, naj odobre davek poprejšnjega leta, davek od vsake glave in tedenski vinar. Poslednji nasvet so sprejeli in obljubili plačati v dveh rokih, o sv. Juriju in sv. Jakobu. -)
Naslednje leto 1529. je kralj tirjal od Štajerskega zbora
26.000	gold. Dovolil mu jc 22.000 gold. v dveh obrokih, in žalo-stinke prepeval o slabem stanji štirske dežele, zraven tega pa pokazal nemške rogč vpiraje se proti kazenskim njegovim poveljem zoper „novo vero“, češ, da vmčujejo deželske sloboščine, saj stanovi sami z vso ostrostjo postopajo proti luterski veri, zoper kri-vovero, puntarije, prekrščevalce itd. Da se verskim homatijam v okom pride, nasvetovali so štirski poslanci občen cerkven zbor ali vsaj skupščino „teutscher Nation". — Na Nemškem sejana pšenica je šla v klasje tudi že v zboru štirskcm, potem koroškem in kranj skem! 3)
Na 8. nov. 1. 1528. je pozval Ferdinand I. Avstrijance na Dunaj, da se posvetujejo, kako pripravljati se na prihod nadležnega nevernika, zakaj po ogleduhih se je pozvedelo, da se silno oborožuje na suhem in mokrem in da v kratkem prilomasti v do-lenjo Avstrijsko, kakor je po letu z ognjem in mečem pohodil Ogersko in Kranjsko in veliko škode učinil. 4) Tudi ta zbor je sklenil sklad, vsled kterega so morali dati duhovščina, plemstvo in meščanstvo v dveh obrokih polovico dohodkov svojih nekaj iz lastnega žepa, nekaj so smeli naložiti podložnim, mesta in trga pa četrti del; tudi inostrancem in trgovcem se ni prizaneslo. Vsi ostali po mestih in trgih moškega in ženskega spola, ki niso všteti poprejšnjim, vsi obrtniki, hlapci, kopači, dninarji in ki niso bili stari nad 12 let, so morali plačevati na teden po en vinar vse leto za krščanske potrebe. 5)
Naslednje leto so sc zopet zbrali na Dunaji. Kralj je hotel, na noge spraviti 40.000 pešcev in 10.000 konjikov brez ogerske
J) Kroncs II. st. 13—14.
2)	Notizenbl. 1858. st. 355.
a) Kroncb II. st. 14—15.
4) Notizenbl. 1858. str. 189.
5) Ibidem. st. 149,
vojske. Zatoraj je dolenje-avstrijskim poslancem na srce polagal, naj brž brž oboroži vsacega 5. ali 10. moža in s hrano preskrbi, da so koj pripravljeni udariti nad sovražnika in rešiti domovino. Sicer bi bila skupščina vseh deželnih odborov obrambo bolje na drobno, vspešno in premišljeno pretresla in vredila, toda — pravi kralj — prepozno je sklicati jo sedaj, ko se Turek že bliža. ') Za vojsko so to leto privolile Češka 100.000 gld., Moravska 48.000, Avstrija 80.000, Štirska in Koroška 56.000, Tirolska 65.000 (in Kranjska?); skupaj toraj 349.000 rajn. Od tega zneska je bilo namenjeno 2000 pešcem pod Kacijanarjem za 6 mesecev 48.000 gl.; 500 konjikom tudi pod njegovim poveljstvom, vsacemu za pol leta po 66 gold., vsem 33.000 gld.; 700 lahkim konjikom na hrvaški granici, vsacemu po 5gld. na mesec, vsem za pol leta 21.000 gld.; 300 pešcem razpostavljenim po vaseh proti Turku za šest mesecev 7200 gl.; Kacijanarjevemu topničarstvu na mesec najmanje 3000 gl., za pol leta tedaj 18.000 gld. Razun teh točelc je bilo drugih potreb toliko, da je kralju primanjkovalo 296.400 gold. 2) Posebno je Ferdinand tiščal v to, da v dednih deželah ustavi, samostani, bratovščine, cerkve in beneficije prodajajo ali zastavijo četrti del svojega premoženja in vladi novce izročd za vojne potrebe. Kralj je sicer obetal v ugodniših časih cerkvam in samostanom vse vrniti ali jih odškodovati, v oporoki 1. junija 1. 1543 jo to ukazal storiti gledč Koroške, ali se je pa res tudi zgodilo, ne v6mo. 3) Vrh tega je zahteval od štajerskih in koroških prelatov, da sami brez niže duhovščine 3000 mož za 4 mesece pošljejo v vojsko. Niti prošnje štirskih prelatov, niti posredovanje tačasnega dvornega kancelarja Evzebija Freudenberga, ljubljenca kraljevega, niso mogle nagniti Ferdinanda, da bi bil preklical ta ukaz. 4)
Po stari navadi je obrnil kralj oči tudi na nemške dežele. In res, v Wormsu 1. 1521, v Norimbergu 1. 1522. in 1524, v Es-lingen-u 1. 1526., v Ratisboni 1. 1527., v Spiri meseca aprila 1.
1529.	se je govorilo mnogo o turški pomoči, toda storilo krvavo malo. Kdo bi bil pač pomagal? Francoski kralj Franc je z Janezom Za-poljskim skrivaj spletke kovaril zoper habsburško dinastijo. Njegov namen je bil po smrti ogerskega kralja Janoša brez moškega potomca na njegov prestol posaditi svojega druzega sina Henrika. Iz tega razloga ni mogel biti zoper pokrovitelja Zapoljskega Sulejmana. Benečani so se sladkali Turčinu, kakor vselej mogočnežem. Papežu na Nemškem nihče ni verjel, najhujši zoperniki katoli-čanstva Luter, Hutten, Melanhton, so grmeli zoper turške štibre,
’) Ibidom. st. 267.
2) Ibidem. str. 268.
3) Arch. des K. G. III. st. 28. Žo leta 1530 je obljubil Koroški in
Kranjski duhovščini odvzeti 4. del premoženja popolnoma ali vsaj deloma povrniti. V zgod. društ. v Celovcu.
ki so jih razpisovali cerkveni poglavarji. Tem strastnim reformatorjem je bil ljubši Turek nego papež.
Na videz so Nemci vendar napotili krdelo kralju na pomoč. Počasno se je pomikalo proti meji in število njegovo ni bilo v nobeni razmeri z veličastnim cesarstvom nemškega naroda. Kralju Ferdinandu ni bilo pomagano. V hudih stiskah posluži sc poslednjega pripomočka: pošlje namreč svetovalca svojega Nikolaja Ju-rešiča naravnost v Carigrad, da premirje odkupi za vsako ceno. Pripravljen je bil sultanu dati 100.000 cekinov v dar ali kakor so se lepše izrazovali kot „pension“ in vrh tega zastavljence poslati, in to, če Turčin odstopi vse trdnjave, ali le nektere, ali vsaj eno, ki jih je posedal popred kralj Ludovik. Ako bi se sultan tudi v to ne udal, naročeno je bilo poslancu, da mu prigovarja, naj trdnjave pusti kakor so in iz njih nikar ne napada kraljevih podložnikov. Ibrahimu je bilo odločenih 40.000 cekinov, vsakemu drugemu paši, ki bi utegnil pripomoči k premirju, po 1000 do 2000 cekinov. »)
Dn6 15. julija 1. 1529. je pisal sultanu, da Bog varuj, da bi prijela za orožje, ker nič ne želi tako goreče, nego v prijaznosti in dobri soseščini živeti ž njih veličanstvom. Isto tako ni opustil kralj v61ikega vezira prositi njegove tehtne podpore in priprošnje. -) In da se pisma gotovo ne pogubi, pisal jih je „in duplo" ter ena oddal Hobordancu, da jih nese noč in dan, druga vitezu Jurešiču.
Toda prepozno! Sulejman je že 10. majnika odrinil z 250.000 vojaki in 300 topovi iz Stambula, a zavoljo povodinj se je pomikal počasno proti Ogerski. Cez Dravo so naredili Turki šest mostov in toliko dni so korakali čez nje. Ogerski begi so prišli poklanjat se gospodu svojemu, 18. avg. se jim je pri Mohaču žalostnega spomina pridružil „kral Janoš“, in naslednji dan slovesno sultanu poljubil roko in prejel v dar tri zlato - sedlane konje in 4 kaftane (turška vrlina obleka). 3)
Jurešič, ki se ni upal skozi Ogersko, dospel je v tem v Metliko na Kolpi. Komaj da je sultanu in v6likcmu veziru namenjeni pismi po Kamengraškem paše-namestniku odpravil v turški šotor, srečnega vspeha ni bilo nikakor pričakovati, zakaj sultan si je hotel sedaj osvojiti glavno mesto Dunajsko. Dne 26. sept. se je privalila velikanska armada turška in napravila 7 taborov okoli Beča. A vse naskoke njene so hrabro odbijali krščanski vojaki, ki jih je bilo le 16.000 pod vodstvom vojvode bavarskega Filipa in grofa Nikolaja Salma. Med branitelji ni bilo malo vitezov in junakov iz Štirske, Koroške in Kranjske, ki so se pogumno obnašali. Abel
*) Pooblastivno pismo iz Linča 27. julija 1529. v Gdvay: Gesandtsch. an sultan S. 1529. str. 3—16.
a) Ibidem. st. 23—25.
3)	Sulaiman des Gresetzgebers Tagebuch itd. iibersetzt von Dr. Behr-nauer, Wien 1858. etr. 9 — 17.
Holenek, ') poveljnik štajerski vojski, Janez Jurij pl. Purgstall,a) stotnik; Nikolaj Turn,3) kraljevi svetnik in načelnik pešcev; slavni Janez Kacijanar, o kterem hočemo pozneje nekaj več povedati, vitez Trajan Turjaški, ko svetovalec d o 1 c n j c - a v st rij s k e vlade, Erazem Obričan, kranjski vojni svetnik; Janez Abfaltrer4), podvojslcovod; Melhard Lamberg, Erazem Scheurer, Jurij Gallenberg, Viljem, Janez, Ludovik Gal in mnogi drugi so veliko pripomogli, da prevzetni Sulejman nič ni opravil pred Dunajem. 5) Dne, 14. oktobra so janičarji poslednjiknit naskočili okope, s krvavimi glavami so odskočili, sultan je zapovedal nehati in dva dni potem so Turei sramotno odlazili, ,,dunajska zaprtija,“ je bila pri kraji. Ni baha-rija dunajskih brambovcev, ki so peli, kakor veli narodna:
') Rodovina, ki jc imela posestev na Štajerskem. Najdemo jo konec XII. stoletja, neki Rupert te rodovine sc je pod kraljem Rudolfom vojskoval zoper Otokarja, češkega kralja; Sigmar je umrl na zboru Kostniškem kot vladika sekovski; Sigmund je bil nadškof juvavski 1. 1494.; poslednji Holenekar Friderik je umrl kmalu po 1. 1582. Zgoraj omenjeni Abel se jo preselil v večnost 26. okt. 1. 1545. (Schmutz Top. Lesicon II. st. 91.)
Ta silno stari vitežki rod prišedši, kakor pripovedujejo, iz Bosne, imel je posestva na Kranjskem, Koroškem, Štirskem, Tirolskem iu Avstrijskem. V raznih, zlasti turških borbah, bili so hrabri junaki Purg-stalli. Eni izmed njih so bili orjaške postave in nenavadne moči. Tak je bil n. pr. Erazem, čegar podobo posneto iz grada Pobreškega tik Kulpe nam je Valv. XI. str. 146 ohranil, jaz je nisem več videl. Sigmund Friderik mu je bil podoben. Leta 1632. so postali baroni, potem grofje. Poslednji iz te imenitne in mnogo-zaslužne rodbine Wenzel Rafael je umrl 7. jan. 1. 1817. (Schmutz. Lex. III. st. 231).
3) Bogata in po več deželah razkropljona rodovina, ki je dala vladarju in domovini lepo število izvrstnih možakov. Leta 1363. nahajamo Ulrika Turna, 1. 1388. Gebharda, ,,der Tiirnar,“ 1. 1543. Franca kot dednega hišnika kranjskega, ki jo prejel to čast od Ferdiuanda III. iz Prage 12. avg. imenovanega lota. Grofovski naslov je Turnom dal cesar Karol V. v Milanu 24. avg. 1. 1541. in Maksimilijan 8. okt. 1567. v Beču potrdil. Imenitni izmed njih so: Erazem, komendator nemškega reda na dolenjskem Avstrijskem in kapitan Metliški leta 1535. potem prvi poveljnik na Ilrovaškera, pokopan v križanski cerkvi Ljubljanski; Ambrož 1582 —1592 kranjski dež. poglavar, Ahacij, iskreni podpornik luteranske vere, Matija, glasoviti podpihovalec tridesetletne vojske. (Mitth. d. h. V. K. 1861. str. 52 itd.)
4) Stara že 1. 1165. imenovana hiša. Cesar Leopold I. je 2. januarija
1. 1572. Abfaltcrne povzdignil v baronski stan.
„Turk še le poznal nas bo;
Pred posekal nam	bo buče,
Pred, ko da dobil	bo ključe
Našega mesta Dunaja,
Kjer naš cesar d6m im&.“
Dunaj se je tedaj srečno iznebil 1 jutega sovražnika, tolikanj hujše so čutile njegovo divjo jezo njegova okolica in sosedne dežele. Roparske čete so prestikale na desni obali Donave vse kraje od Wiener-Neustadta, skozi gorenjo Avstrijo do Linča, celo do blizo Ratisbone so se priteple nektere druliali. Pokončali in požgali so pa besni osmalini vse, kar so ugledale bistre, škode-željne njih oči. Mesta in trge so spreminjali v razvaline in podrtine, cerkve, Božje hrame, kapele ropali in onečastili, žetev na polji in mirne vasi vpepelili, otročiče parali materam iz teles ter jih metali na kolovoze ali nabadali na sulice. Po cestah in ozarah so ležala trupla	devic, ki	so	jih oskrunjali po	sili tako	dolgo,	da	so	umrle.
Na	tisoče	je	bilo ubitih prebivalcev in v sužnost	so	jih	odgnali	ali
pa kar pomorili ^več, nego si jih osvojili pri tritedenski oblegi. ‘) Tudi na Štajersko so pridrli turški trinogi maščevat se zaradi nepovoljnega izida pred glavnim mestom. Patent kralja Ferdinanda I. Dunajskemu magistratu 8. nov. 1. 1529. pravi, da so roparske druhali, znamenit dei kneževine Stirske pokončale s prelivanjem grozno veliko krščanske krvi, z ropanjem, ognjem in od-peljanjem premnogo ljudi mladih in starih, moških in žensk.2) Kteri kraji so o tej priliki največ trpeli, ni znano.
Kranjski so ni godilo bolje, zlasti na mejah v Metliškem okraji niso imeli pokoja. Sleherni dan je lomastilo 50 do 60 ko-njikov posebno tako zvanih martolosov ali nerednih vojakov čez mejo in požigalo in plenilo, kolikor se je dalo. 3) A tudi dalje v deželo so se spustili omenjeno leto, pridrli so namreč do Zatičine in kar se jim prejšnje leto ni posrečilo, dosegli so sedaj: samostan so razdjali, reaovniki so bili berači. 4)
Pogumnost krščanskih, iz raznih narodov zbranih vojakov, deloma pa tudi pomankanje živeža, deževno vreme in nezadovoljnost janičarov so naklonile sultana, da je opustil oblego Dunajskega mesta ter vrnil se domu. Zavoljo mnogih zaprek pomikale so se silne čete le počasno skozi Ogersko proti meji. Ivan Zapolj-ski, ki so ga bili 14. sept. Segban-paša in janičarji izklicali za
>)	Hammcr III. str.	91, Ilwof	III.	st. 28.
-)	Notizenbl.	1858.	st. 272.
:l)	Jurešič je	pisal	27. avg.	1529. iz	Metlike do Bernarda Cles-a,
škofa tridentinskega med drugim to-le:	„Es	besehehen	tiiglich	ein-
fall von den turckhen, die zu 50 vnd 60 pliardten vnd sonderlicli die Martliolossen in Crabathen vnd an den Crainerischen Confin pren-nen vnd rauben.
4)	Kadisc po	Puzelnovi Idiografiji.
kralja ogerskega, prišel je 28. okt. iz Bude in poklonil se Sulejmanu rekoč: „Blagoslovljena bodi Tvoja vojska!" Prejel je za to 10 kaftanov, tri sedla in vajete z zlatimi verižicami. Nebo ni uslišalo voščila Janoševega; vojska je silno trpela na potovanji. Mar-sikteri so zašli v močvirjih. Pri prehodili in mostovih je bila ne-popisljiva gnječa in strašansk nered, jako veliko tovorne živali, konj in vozov se je pogreznilo, s kratka, nadloga je bila strašna. Dne 16. dec.je sultan dospel „srečno“, kakor piše v dnevniku, v Carigrad. ')
Nevarnost je bila odstranjena, toda ne za vselej. Treba je bilo toraj iz nova napenjati vse sile, da sovražnik v prihodnje ne najde dežel nepripravljenih. Najbolj je manjkalo novcev. Naj-izdatniši vir, da se temu v okom pride, bilo je cerkveno premoženje. Ferdinand je tirjal od duhovščine četrti del vsega premoženja, ki naj se ali proda ali zastavi, zneski paizroče vladi. Tej že omenjeni postavi so se deželni stanovi ustavljali s prva, a protestan-tiška solistika jim je zašepetala na uho ta-lo izrek: Ogromno premoženje je bilo dano sosebno cerkvi in veri v prid, toraj naj se rabi za ohranitev cerkve in vere proti Turčinu. 2) Vkljub uporu duhovščine so komisarji ostro izvrševali kraljevo zapoved, cerkveno blago zapisovali, cenili, in četrti del prodajali. Koroškim prelatom, ki so se menda najresneje ustavljali, dovolil je kralj, da mesto četrtega dela naj sami dotično število vojakov nekaj mesecev prežive. Ker tudi s tem niso bili zadovoljni, obveljala je postava brez usmiljenja. 3) Pri cenitvi so pa včasih komisarji segali čez mejo postavljeno v zakonu in stranke so se pritožile v Avgsburgu
Eri Ferdinandu. S pismom iz Prage dne 9. maj. 1531. je tedaj ralj naznanil, naj se vsakdo oglasi, kteremu se je zgodila krivica. 4)
') Behrnaucr Tagcbuch itd. st. 17 in dalje.
“) Muchar VIII. str. 373—375.
3) V zgod. društvu korošk. v Celovcu nahajamo o tej zadevi med drugimi te-lc listine: V Linču 10. nov. 15‘29; Ferdinand prodi 4. del premoženja prošta Vuka in kapitelna v Sent-Andrašu v labodski dolini, Lenartu, škofu labodskemu, za 1004 rajn. Osojanskemu samostanu je dal prodati posestva na gornjem in dolnjem Korotanu n. pr. za 1350 rajn. Jurju Senussen-u, za 140 ranj. Andreju Mor-daksu itd.
V Avgsburgu 17. avg. leta 1530. Ferdinand prejme od Janeza, prošta Doberleveškega in nadduhovnika junske doline več zemljišč kot 4. del, ki jih je prodal za 633 gold. koroškemu oskrbniku Mavriciju Weltzer-u.
V Avgsburgu 9. oktob. 1. 1530. Ferd. potrjuje, da je prejel od opatinje Eme in vsega samostana v Šent-Vidu četrti del.
V Kolinu 26. dec. 1. 1531. Isti potrjujo, prejem 1000 rajn. kot četrti del od opatinje Neže in samostana v Sent-Jurji,
V	zgod, društvu v Celovcu.
Tudi deželni zbori niso bili brez posla. V Linču so zborovali odborniki dednili dežel in komisarji kraljevi so opominjali Koroške pooblaščence, naj pripomorejo, da bodo mesta in trgi več dajali za vojskine potrebe.J) V Praškem zboru 14—18. marca 1. 1530 so Štajerci dovolili 20. del tega, kar so posestva vredna, od duhovščine in plemstva polovico davka, ki ga je moral vsak plačevati kraljevemu davkarju (lialbe giilt), ob enem so sklenili vtrditi Radgono, Maribor, Ptuj, Ormuž, Celje, Rogatec in druge kraje in odmerili posaraesnim tlako. Odbori iz dednih dežel so devet dni pozneje odobrili v Slovenj em-gradcu kraljeve tirjatve. 4)
Nemci so se sešli v Avgsburgu. Kranjski poslanci jim raz-ložč žalostno stanje Kranjske dežele, isto tako so storili poslanci Štajerski in zbor je privolil kralju ne kakor doslč za eno leto, ampak vsegdar za vsako leto ne za šest, temveč za osem mesecev
40.000	pešcev in 8000 konjikov. Državni vojaški svet je sicer nasvetoval 90.000, Ferdinand zahteval le 60.000 mož, zborniki nemški so pa imeli tehtne razloge, da niso pritegnili ne unim ne temu ampak dovolili samo 48.000 vojakov. Dve leti kasneje 1. 1532. so to potrdili v Ratisboni. 3)
Kralj Ferdinand I. bi se bil vendar raji mirno pogodil s padišahom, ki se je dokaj sramotno vrnil od Beča, nego z orožjem sprijel se ž njim. Takošen strah je bil takrat pred mogočnim Turčinom! Poskusi toraj v tretje s poslanstvom. Jožef Lamberg in Nikolaj Jurešič sta bila odbrana v to. Prvi je bil rojen v gradu Orteneku blizo Ribnice na Kranjskem 1. 1489. Ko je bil star 10 let, umrl mu je oče. Že v 13. letu starosti svoje začel je služiti štir skemu dež. glavarju liuprehtu iz Reihenberga, 1. 1503 je bil ž njim v bavarski vojni. Po smrti Ruprehtovi je hotel iskreni mladeneč na Ogersko, kjer se je vnela vojska. Toda premlad moral je ostati do m d. Sedemenajst let star je prišel na dvor Maksimilijanov. Na prošnjo svojo se je vojskoval zoper Benečane pet let. Leta 1513. se je oženil na Orteneku, a žena mu je umrla, ko je bil 1. 1518. pri cesarji. Postal je vitez, kranjskega dež. glavarja namestnik in slednjič deželni glavar. Dvakrat je potoval na Turško, kakor bodemo koj slišali. Ko se je naveličal potovanja, ostal je nekoliko časa na Dunaji, potem se je kot baron preselil na Kranjsko, kjer je trikrat oženjen umrl 1. 1554. v Ljubljani. Njegova kronika v vezani besedi opisuje njegovo živahno življenje. 4)
Jurešič, drugi poslanec in neustrašeni branitelj mesteca Giinsa, bil je Slovan, „ki nemško ni znal niti pisati niti brati“ ter se vselej cirilsko podpisoval. Njuna instrukcija od 27. maj. 1. 1530 je bila podobna oni leta 1529'. Premirje naj skleneta s silnim Sulejmanom, ako ni drugače s podporo nov-
V	zgodovinskem društvu v Celovcu.
2)	Krones II. str. 20—21. Škoda, da obravnavo niso posnete obširneje.
a)	Ilvvof III. st. 32.
Valv. IX. str. 46 — 64.
cev. Sultanu sta smela obljubiti po 100.000 cekinov na leto, Ibrahimu do 10.000 gold. vsako leto, drugim postrežljivim pašem po 2000 gold. enkrat za vselej. Meseca avgusta sta zapustila Avgsburg s spremstvom 24 oseb, med kterimi se jo odlikoval doktor prava in pooblaščeni odvetnik Benedikt Kuripešič iz Gornjega grada, ki je šel z njima kot latinsk tolmač in to potovanje opisal v posebni knjižici.
Skozi Ljubljano potovaje v Bosno zagledala sta 17. okt. Carigrad, kjer so ju jako slovesno sprejeli. So le deveti dan ju je pustil veliki vezir pred se. Lamberg, ki je, kakor sam piše, znal slovenski,1) nagovoril je Ibrahima v nemškem jeziku — tako mu je bilo namreč zaukazano — Kuripešič je narekoval njegove besede v latinščini. Ker pa nikogar ni bilo zmožnega tega jezika, da bi bil prevedel v turščino, nastala je zmešnjava in vlekle bi se bile obravnave, da ne bi se bil Jurešič oglasil o hrvaškem jeziku, ki ga je uinel eden turških tolmačev. Ibrahim je po navadi svoji poslanca vpraševal to in uno, vmes tudi podrobil marsiktero zabavljico, ošabno in zaničljivo opombo. Na tirjatev, da se Ferdinandu prepusti Ogerska, odvrnil je, da nima nobene pravice do nje, pravi njen gospodar je sultan, ki si jo je dvakrat z mečem pri voj skoval. Ferdinand so pač imenuje kralj ogerski, kje pa je to njegovo kraljestvo ogersko? ali ste mar dve tega imena? •— Ko sta poslanca jela prošnje svoje podpirati z novci, odrezal so je veliki vizir, da njegov gospod ne potrebuje njunega denarja, odprl okno in kazaje na sedmero stolpov rekel, da so vsi polni zlata in srebra, kterega se še niso dotaknili, sploh sultan ne prodaja dežel in ljudi in on mu k temu ne bode nikdar svetoval, tedaj naj molčita o novcih.
L)n6 7. nov. sta z veliko svečanostjo stopila pred sultana, poljubit mu roko in pozdravit ga v imenu kralja Ferdinanda. Tudi sedaj so bile zmešnjave zaradi jezika, Lamberg je nemški govoril in rad bi bil slovenski, pa menil je, da ga ne bodo um&li. Iz zadrege je zopet pomagal Jurešič s hrvaščino ali morebiti s srbščino. A niti pri tem zaslišanji niti v poznejših razgovorih z Ibrahimom nista dognala in opravila nič: Turek ni hotel izpustiti Ogerske, a tudi ni maral za premirje. Po veliki pojedini njima na čast in po slovesu od sultana 15. nov. zadrževali so ju še šest tednov v Bizancu. Še le v četrtek pred Božičem sta odrinila in 2. sveč. leta 1531. iz Krupe kralju poročila slabi izid poslanstva svojega. V Ljubljano sta priromala 9. sveč. Jurešič je tu bolan obležal, Lamberg pa hitel v Line k Ferdinandu s sultanovim in vezirovim pismom. a)
G<5vay. Gesandtscli. K. Ferdinand I. an S. Suleiman I. 1530. st. 71. G6vay Gesandt. 1530 str. 27 — 49. Naj postavimo tu sem naslov, ki si ga dajo Sulejman v svojem pismu:	„Jaz sultan sem najveei,
najizvrstniSi in prevzvišeni cesar; v oblasti imam Grško krono, gospod sem deloma belega in ornega morja, potem Grške, Turške,
Talco je izpodletelo tudi tretje poslanstvo. Dušman je v tem šaril po stari navadi. Leta 1530. do velike noči je petkrat planil čez mejo na Kranjsko in odgnal 3000 mirnih prebivalcev. ') Vzlasti na Kočevskem je rogovilil, dalje se pa ni spuščal, menda ker se je bal slovenskih batov in krogel. Trebalo je tedaj vsestranskih priprav, ker nadjati se je bilo, da pride prej ali slej z večo močjo. Kralj Ferdinand je delal v ta namen po zmožnosti. Po smrti vrlega branitelja Dunajskega mesta, grofa Nikolaja Salma je postavil Le-narta pl. Vels-a za vojaškega maršala vseli nemških trum na Oger-skem, Janeza Kacijanarja prvega voiskovoda na Stirskem, Koroškem in Kranjskem, Ludovika de Avallos za poveljnika španjolskim in italijanskim četam na Ogerskem in barona Janeza Ungnada za deželnega glavarja Stirskega. Nas zanimivata drugi in četrti imenovanih.
Janez Kacijanar je brž ko ne iz rodovine Kacensteiner-jeve, ki jo najdemo sred XIII. stoletja v okolici Gornjega grada, kjer so bili, kakor beremo v listini 1.1359 , pokopani vsi pred tem letom umrli Kacensteineri. 2) Imenovali so se tako menda po gradu Ka-censteinu blizo Šoštanja na Stirskem, ki je bila njih last. Leta 1338. so živeli Diepold s Kacensteina in sina njegova Kecel in Friderik. 3) Od 1. 1347. do 1367. najdemo Rudolfa tega priimka, njegov brat, brez dvoma poprej navedeni Diepold, bil je pa že 1. 1358. med mrtvimi. Kakor se razvidi iz več listin, bila sta vazala grofov Ortenburških. Rudolf je avstrijskemu vojvodi Albrehtu pomagal z oboroženo četo na Furlanskem, bila je tedaj rodovina že takrat močna in premožna. Kot odškodovanje za ono pomoč je vojvoda 1. 1372. njegovima štričnikoma Diupoldu in Rudolfu ponudil 200 gold. iz desetine na Raki. 4) Njuna sestra Ana, hči Die-poldova in vdova Janeza Turjaškega, odpovedala se je 1. 1380. v prid svojima bratoma vsake pravice do dedšine, ako ne umrjeta brez otrok.5) Janez Kacensteiner je živel pred letom 1423., ker v tem letu je vojvoda Ernest potrdil njegovi vdovi Magdaleni,
Karamanije, Antiohije, Malo Armenije, Sirije, Iverije, Przije, Damaska, Alcpa, Egipta, Meke, groba Mohamedovega, Medine, rojstnega kraja njegovega, vse Arabije, Jemna proti rudečemu morju in cele Tartarske.'1 Ivuripešič je pisal o tem potovanji jako zanimivo, sedaj redko knjižico z naslovom:	„Itinerarium	VVegraiss	k. kiinig
Mayestet Potschafft gen Constantinopel zu dem tiirkischen Kayser Soleyman anno XXX“ ki šteje 32 strani. Isti je tudi opisal šege, navade, vero turške dežele v knjižici: Ein Disputation oder Gesprech zweyer Stallbubcn itd. Uradno poročilo je zložil Lamberg.
')	Valv. XV. str. 431.
2)	Urkundenregesten aus dem	grafl. Auersperg’sclien	Archiv.	in	Auersperg, opisal Tli. Elze v Mitth.	des	h.	V.	f.	K.	1861.	st.	50—51.
3)	Mitth. d. h. V. f. K. 1865.	str.	62.
*)	Mitth. f. K. 1861. str. 59.
**)	Ibidem., str. 65.
ličeri grofa Konrada Schemberga, od moža jej prepisana zemljišča in polovico grada Kacensteina. ') Neki drug Kacensteiner, Diepold po imenu, se je 1. 1422prepiral zjuvavskimnadškofom ter plenil in požigal po njegovem posestvu. Še le 1. 1433. se je njegov svak pobotal.,J) Krištof Kacensteiner je 1. 1438. prejel od vojvode Ka-censtein v fevd z obljubo, da mu bode s svojimi ljudmi zvesto služil.3) Dne 22. marca 1. 1476. je Jurij Kacijanar od kralja Friderika IV. v oslcrbništvo in na račun prevzel grad Wallenburg
{iri Radolici unkraj Save s sodnijo vred in urad gorenje- in do-enje-radolški. 4) Leta 1476. nahajamo Kacijanarje prvikrat v okolici radoliški, kje da so prebivali, vendar ne vemo. Valvazor5) poroča, da se je okoli 1354. 1. neki Jurij Kacijanar k begunski graj5čini na Gorenslcem priženil in grad prekrstil v Kacenstein. Iz poslednjega bi se dalo sklepati, da so Kacensteineri popustili svojo prvotno grajščino Kacenstein na Stilskem ter to ime prenesli na novo posestvo v Begunjah. Ker je pa 1. 1480. Friderik Lamberg dobil Kacenstein in Sostajn, smeli bi soditi, da jo begunski grad še le po letu 1480. prejel novo ime in da se toraj moti naš Valvazor pisaje, daje že leta 1354. Jurij Kacijaner priženil Begunje inWal-lenburg in to tem bolj, ker iz navedenih dat je jasno, da je rodovine Kacensteinske imenjc večidel bilo na Stirskem in da še le 1. 1476. prvikrat najdemo im6 Kacijanarjev v okolici radoliški. Kakor v marsikterih drugih zgodovinskih naznanilih poroča Valvazor tudi o pričujočem morebit napak, vsaj navesti ne moremo nijednega pisanega spominka, ki bi potrjeval njegovo vest. Ako so pa Kacensteineri različni od Kacijanarov, razpadejo vse kombinacije °) o visoki starosti in imenitnosti preddedov Janeza Kacijanara, in naj-prvi, nam znani ded njegov, bil bi Jurij 1. 1476.
Roditelji našega junaka sta bila Lenart in Uršula, sestra slavnega Žige Herbersteina. Imel je tri brate in sestro Marjeto. Starejši, Andrej, padel jevbitvi pri Raveni, mlajši, France, je postal škof ljubljanski, o Juriji ni nič znano. Ker je mati njih Uršula stopila v drugi zakon, 7) posnamemo, da so otroci kmalu izgubili očeta. Kje pa je bil rojen Janez Kacijanar? Voigt v spisu o Janezu Kacijanaru kaj mično in poetično pripoveduje, kako sta se Janez in France radovala v rojstnem kraji v begunšld grajjžčini tam na znožji mogočne Begunšice, kako so velikanska narava go-renska in njeni snežnild našemu Janezu prsa širili, kako gaje napajala bistra \oda in ostra sapa navdihovala k pogumnosti in nadu-
1	*) Muchar VII. st. 167.
*) Ibidem. str. 229.
3) Chinel Materialicn I. str. 30.
4) Mittli. f. K. 1863. str. 89.
5) Val v. XI. str. 298. in str. 463.
6) Zlasti Voigtove v njegovem obSirnem spisu:	der	Freiherr	Hans
Katzianer im Ttirkcnkrieg vRaumors Hist. Taschentmch 1844. st. 3—4.
7) Herbersteins Familicnbucli v Arch. f. K. čist. G. 1868. gt. 330.
lenemu sklepu rešiti milo domovino krutega zatiralca in vpado-valca turskega. ') Vse to je lepo, a nima trdnega stala. Valvazor, kterega navaja, nikjer ne povč, da se je Janez rodil v Begunjah in tudi nam ni znana nobena listina, iz ktere bi se dalo trdno spričati, da so Janez, ali njegovi starši ali dedovi prebivali v begunskem Kacensteinu, beremo pa, da je njegov bližnji sorodnik Krištof Kacijanar, ki ga nam zgodovina imenuje 1. 1530., v zakon vzel Ano, hčer poslednjega gospoda na Kamnu. “) — sedaj razvaline — ki je stal kake četrt ure od Kacensteina. Iz te okoliščine smeli bi sklepati le to, da so Kacijanarji posedali Kacenstein, ali vsaj, da niso bili daleč od Kamna.
Janeza Kacijanarja prištevajo nekteri Nemcem. Dosledno: Kranjska je bila del Nemčije, toraj vsak Kranjec— Nemec. Drugi n. p. Jovij, Hass, Kirchmair imenujejo ga Hrvata. Iz tega sodimo nenapačno, da je govoril kako jugoslovansko narečje.
Prvikrat najdemo njegovo ime 1. 1525., ko mu je zbor v Wolfsbergu, kakor smo omenili, ukazal Salmu na pomoč hiteti. Bil je že ta čas poveljnik vojaški. Dve leti kasneje je peljal kranjske Slovence na Ogersko. Tu je rastlo njegovo kardelo, in v diru je Ferdinandu pridobil Požun, Trnovo, Starigrad, Rabo, Komarno, Ostrogon, Trenčin, Budo itd. Nikjer mu niso bili kos privrženci Zapoljskega. Predaleč bi zašli, hoteči Janeza Kacijanarja sprem-ljevati po vseh njegovih potih, opisovati njegove mnoge bitve in boje s Turci in Zapoljevci, naštevati nezgode in težave njegove na Madjarslcem, kjer mu je vedno primanjkovalo novcev in vojakov, dovolj, ako rečemo:	Kacijanar	je v kratkem postal čislan
vojskovod, kakoršnili je Ferdinand potreboval. Vzlasti pri oblegi Dunajski se je hrabro obnašal. Kjer so oblegovalci prestrelili največ mestnega ozidja, stal je Kacijanar s svojimi in odbijal vse napade. In ko so Turci odlazili, udaril je s husari svojimi za njimi in jim pobral veliko vjetih kmečkih mož, žensk in otrok, tudi nekoliko konj, klavne živine in šest kamel je prišlo v njegovo oblast.3) To obnašanje je še bolje povzdignilovslavo „drazega viteza“, kakor ga zove svak njegov Herberstein. Že 1. 1528. je bil poveljnik v Komarni in Trenčinu, meseca marca naslednjega leta deželni glavar kranjski in leto kasneje prvi vojskovodja združene armade Štirske, koroške in kranjske. Dn6 4. marca istega leta mu je kralj podelil urade in gradišča v Šoštajnu, Kacensteinu in Bischofsdorfu ulizo Celja v last4) in 1531. 1. so mu štirski stanovi v priznanje njegovih zaslug za domovino poklonili darilo 100 cekinov vredno. 5)
Prestopimo sedaj k drugemu možu, ki se je odlikoval ne samo na vojnem, ampak še sijajniše na slovensko - književnem
')	Ilaumer’8 Tasch. st. 5	6.
“)	Pamilienb. st. 356.
3) Voigt v Raumer's Tasch. st. G3.
4)	Mittli. f. K. 1865. st.	19.
5)	Muchar VIII. st. 389.
polji, k Janezu Ungnadu. Tudi on je bil iz stare, častitljive korenine koroške. Oton Ungnad je dal St. Pavlskemu četrtemu opatu Pilgrimu (1159—1192) dve zemljišči, da njega in ženo njegovo pokopljejo v samostanski cerkvi, njegovemu nasledniku Ulriku (1192—1222.) pa dve njivi v isti namen za svojo hčer. ‘) Druzega Otona „dictus Ungnade" nahajamo v Y pismih I. 1284. 2) Konrad „der Ungnad“, njegove hčere, Kaj nar, Šenk Ostrviški in „Offen“ iz Kostanjevice so 1. 131G. prejeli od tasta svojega trdnjavo Vipavsko in Neunburg kot fevd. a) Waltenstein v gorenji labodski dolini jo bilo njih posestvo. Leta 1442. je cesar Friderik IV. Janezu Ungnadu in potomcem njegovim dodal grad Soneški v junski dolini. Odšle so se pisali Soneški in ta priimek jim je ostal nad 200 let. 4) Krištof Ungnad je Kranjcem pritekel na pomoč, ko so jih 1. 1471. napadli Turki, kar smo že slišali. Po odstopu Sigmunda Ditrich-steina od deželnega glavarstva štirslcega, stopil je na njegovo mesto naš Janez Ungnad, baron Soneški, ki je bil tačas že ltraljčv svetovalec, kapitan in vicedom Celjski z letnimi dohodki 1000 gold. in vžitkom grada Graškega. Od leta 1530. ni se vršilo nobeno imenitno opravilo brez Ungnada, „37 let sem služil veličanstvu in veliko tisoč gold. žrtoval za njega, in ko je ogerski kralj postal, dajal sem mu cel6 od svoje revščine, kar so mi namreč donašali gradovi, mesta in druga posestva in vse to brez povračila", tako je potem tožil v pregnanstvu v pismu do vojvode Albrehta pruskega. Kako se je Janez Ungnad trudil na književnem polji slovenskem, to opisovati ne spada tu sem.
Ta dva moža sta bila tedaj nekaj časa duša vsega početja dom A in zunaj na bojišču. Njima se je pridružil v delovanji za domovje in vladarja vrli vladika ljubljanski, do leta 1529. tudi dež. glavar kranjski, Krištof Ravbar.5) Njegove veljavne besede niso pogrešali v nobenem odboru, nobeni skupščini, bil je neutrudljiv. Leta 1530. jel se je resno dogovarjati s Kacijanarjem in Nikolo Zrinjskim, očetom Sigetskega junaka, kako vspešno Turke odvračati od slovenske meje. Za ta namen se mu je zdel naj-
*) Arch. f. Geschichte und Topographie von Kširnten 1866. st. 144.
a)	Arch f. G. 1863 st. 88.
3)	Mitth. f. K. 1865. st. 61.
4)	Tangi v Mittli. f. Steierm.	X. st.	160.
5)	Njegov oče je bil Nikolaj	in bil	oženjen z Rotijo,	hčerjo	Nikole	iz
Jame. Samo eno sestro Marjeto	je imel.	Oče	mu je	kmalu	umrl,
ker mati njegove se je potem vdrugič omožila z Janezom Turnom. Krištof je postal škof 1493. , do 1529. je bil dež. glavar kranjski, potem kraljčv namestnik v Beču in svetovalec. Bil je ob enem oskrbnik Sekovske cerkve in komendator samostana Admonškega. Dn<5 26. majn. 1. 1533. je povzdignil Ferdinand njega in naslednike njegove na škofovski stolici v kneze. Umrl jo ta zasluženi mož 26. okt. 1. 1536. in pokopan v Gornjem gradu. Geslo mu je bilo: „Spartam quam naetus cs oma“.
pripravniši pripomoček, sovražnikom vzeti Kamen grad in Ključ
z okolico vred, ker prav iz teh krajev so najbolj pogostoma in najlože vpadali v Hrvaško in Kranjsko. Ker je Kacijanar imel opraviti s Turci, sešli so se poslanci Ravbarjevi le z Zrinjskim, ki je bil koj pripravljen prevzeti oblego omenjenih gradov. Svetoval je vrh tega še, naj se postavijo na meje vojaške čete, da nagajajo Turkom, kakor so dosle oni delali Slovanom in tako vračajo enako z enakim. Le tako bi se dali začasno odbijati navali turški, dokler namreč ne doide veča armada, obljubljena v Avgsburgu. ') Zakaj so bili ti dogovori brez vspeha, ne v6mo. Manjkalo je brž ko ne novcev in potrebnih priprav, znameniti so pa za nas, ker nam kažejo, v kaki tesni zvezi so bili Slovenci s sosedi Hrvati.
Isto osodo imel je shod v Brežicah, kamor je na Hrvaškem stiskani Ludovik Pelcri povabil tudi Kacijanarja. Bolje se je obnesel zbor odbornikov štajerskih, koroških in kranjskih v spodnjem Dravbergu 24. marca 1531. 1. Pri tej skupščini je bilo na-zočih 17 odbornikov, med njimi so bili vojskovod Janez Kacijanar, škof Krištof Ravbar, Krištof' Welzer iz Koroške, Janez Ungnad, Erazemvpl. Turn, Vuk pl. Lamberg. Za vojsko so dovolili 2500 gold. Štajerska je prevzela 1333 gold. 60 vin., Koroška 666 gld.
6	vin. in Kranjska 500 gold. Porazumeli so se, da mora biti ob mejah stalna straža peš in jež, da morajo ogleduhi dobro zasledovati sovražnika, 8000 kranjskih kmetov je treba vedno pripravljenih imeti in orožja zmožne sklicati iz vseh dežel. 2)
Da-si je stal popred imenovani Krištof’ Kacijanar s precejšnim krdelom konjilcov na hrvaški meji, pridrli so vendar Turci v malih tropali na Kranjsko že 1. 1530., kakor smo že slišali. Naslednje leto so ponovili napad in primahali na Pivko, toda Hrvatje s Frankopanom, na čelu pobrali so jim vjete kristijane in vse naplenjeno blago. 3) Tudi Stirski niso prizanesli, ker beremo, da je v tem letu v Lutomeru veliko škodo učinil hud požar , ki so ga boje vnetili kleti sovražniki, in da so 1. marca na kose razsekali prednika Zajckloštra Andreja. 4) V obče, kakor vidimo, slovenska zemlja in prebivalci njeni v tem času niso tako zel6 trpeli po Turcih ko poprej. Tolikanj veča nevarnost pa je pretila 1. 1532. Sulejman je hotel popraviti hibo 1. 1529. pred Bečem. V Bizancu so delali za to velikanske priprave. Kakošen strah je imela za-padna Evropa pred silnim Turkom, kaže v Rimu na svitlo izišla knjižica, ki našteva posamesna turška krdela, čete, trume , in slednjič pretirano in prenapeto pride do tega, da bode nad milijon osmalinov kakor potop poplavilo krščanske dežele.B) Poslednje niso mirno pričakovale tega, kar bode prišlo, temuč pripravljale
')	Obširno Valv.	V. st. 431—43G.
2)	Krones II. st.	22.
3)	Valv. XV. st.	437 edini	vir	o	tem napadu.
*)	Muchar VIII.	st. 388.
J) Naslov tej 8 straui močni knjižici je: Krigs rustunge vnd heerzug
so se za hrambo na vse pretege, zlasti one, ki so bile najbliže turškim mejam in tedaj v največi nevarnosti, namreč hrvaške in slovenske pokrajine. Deželni glavar štirski je v ta namen obhodil in pregledal hrvaško granico; Gradec, Radgono, Ptuj, Maribor, Brežice, Celje, Postojno, Neuhaus pri Tržiču, Senj, Otočec, Munjavo, Starigrad, Biliač, Lankovice so popravili, utrdili s pripo-močjo lcmetiške tlake in preskrbeli z vsemi za vojno potrebnimi rečmi. V Trstu se je nakupilo 40 centov streliva in razdelilo po Kranjskem. Novcev so pobirali povsod za vojsko, po cerkvah postavljali pušice.1) Kralj Ferdinand I. in brat njegov cesar Karol V. sta vendar enkrat prejela pomoč iz Nemške države, blizo 100.000 mož pod raznimi poveljniki.
A vkljub vsem tem in drugim ogromnim pripravam, pogodil bi se bil kralj naj raj še na mirnem potu. Poslal je tedaj zopet do sultana poslanstvo z nalogo, da se pobota ž njim vzaj za primirje enega leta. Ako sultan kralju prepusti Ogersko, hotel je poslednji plačevati na leto 100.000 „penzije“, če se pa ne uda temu, naj deželo poseda Zapoljski, toda neoženjen naj ostane, da po smrti njegovi pripade avstrijskemu nadvojvodi. Dnd 3. maj. 1. 1532. sta za ta važen opravek odbrana grof Lenart Nogarola in naš rojak Jožef pl. Lamberg odrinila iz bele Ljubljane v Višnjo goro, kjer sta prenočila. Pri Metliki 5. maja sta se prepeljala čez Kupo na Hrvaško. A prepozno je bilo!
Sultan in ž njim 200.000 mož, med njimi G0.000 požigalcev, in 300 topov so bili že na nogah, da „kralju prihranijo dolgo pot“ kakor je izustil Ibrahim. V Nisi na Moravi sta od 28. maj. čakala bližajočega se padišaha. Uošel je še le 12. rožnika in Sulejman in veliki vezir sta ju tu sprejela. Morala sta potem z armado v Be-ligrad, Ibrahim jima je rekel, da se bode sultan že sam prepričal jeli res kralj želi mirti ali ne. V obleki, ki jo je jima podaril turški cesar, stopila sta pred njega. Vsa vojna je stala v taboru, sred kterega je bil sultanov šotor. Sulejman ie sedel na prestolu, stoječem na štirih stebrih, ki so se lesketali dragih kamenov in biserov, poleg njega se je svetila krona. Tako je razkazoval poslancema vso svojo mogočnost, imenitnost in bogastvo, istotako francoskemu poročniku in Janezu Martinucci-u od strani Zapoljskega.
Kakor v posmeh sta bila prisiljena za vojsko korakati do Oseka. Tu sta dobila pismo sultanovo do kralja Ferdinanda, ki ga oholi Ibrahim v pogovorih ni drugače imenoval ko „majhen gospodek" „Klains herl". V tem listu od 17. julija piše sultan: „ Vedite, da sem po milosti božji in preroka našega Mohameda z vsemi svojimi prvaki, slugami in neštevilno vojsko dvignil se iz
des vvuterichen Turckischen Keyscrs mit allcr Ordenung vnd Zal des volcks so er zu ross vnd zu fiiss die Christenhcit zu uberzihen mit ym bryngt warliafftig boschriben." Koma Anno MDXXXII. z dvema drevorezoma. 8°
J) Much. VIII. st. 390.
stolnega mesta. Zdavnaj že sleparite uboge kristijane v deželah svojih, češ, da bodo udarili na Turško; leto za letom na ta način izmikate ljudem denarje, večkrat so v ta namen tudi zbori in shodi. Zatoraj sem sklenil dvigniti se zoper kralja španjolskega. Vedite tedaj, da nisem namenjen k Vam, ampak k unemu. — Ko se bližam meji nemški, nikakor ni spodobno, da popusti dežele in kraljestva in beži, zakaj dežele kraljev so kakor njih žene: alco jih zapust6 možje, pridejo tujim v last, kar je čudno in sramotno. Saj španski kralj že dolgo baha, da gre nad Turke, jaz mu pa grem z vojsko že naproti. Ako je pogumen, pričakuje naj me na bojišču, ako ni, pošlje naj moji visokosti tribut." ')
Tako se je glasilo ošabno pismo zmagonosnega Turčina, a poslanca ga še nista smela nesti svojemu gospodu, ampak za armado sta morala stopinje pobirati do Bruka na Litavi, kjer so 5. sept. poslanca še le izpustili, kralju Ferdinandu poročat, kar je že vedel. 2)
Cesarja v srcu Nemčije je hotel tedaj Sulejman pohoditi, toda ni priril do njega. Slovani, kterim se le premnogokrat očita, da niso nič ali prav malo storili za človečanstvo, za omiko v za-padu, zabranili in vničili so mu to prevzetno početje. Trdnjava Kisek (Giins), majhina sicer in neizdatna glede obširnosti, močna in velika po junaških mišicah, ki so jo branile, ustavila je visoko leteče namene in naklepe mogočnega sultana. Nikolo Jurešič, spreten v govoru, pokazal je tu kot poveljnik 700 vojakov in 2000 moških prebivalcev, daje še spretneje sukal britko sabljo proti neverniku, ako gaje prav ko listja in trave. Tri tedne je naskakoval trdnjavico, kri je tekla v potocih, Senjan Jurešič in njegovi junaki se niso udali. Dne 28. avg. so odbili poslednji naval, potem je Jurešič Častno kapituliral in prejel ocl velikega vezira častno oblačilo. Nemčija je bila rešena, iznosil seje pa divji Turčin sedaj nad našimi deželami. Cesar in kralj z močno armado v Beču nista porabila trenotlca, toliko ko nič sta storila z onimi 100.000 Nemci, Čehi, Španjoli, Lahi. Toliko bolje so španjolski in italijanski najemniki moževali, vrnivši se domu, po Stirskem in drugod, kjer so razgrajali barbarsko, ter gradove, trge, vasi ropali in požigali.;|) Pač so palatinski grof Friderik, grof Lodron in mladi mejni grof Joakim Brandenburški, ki je pripeljal 2000konjikov in 4000 peščev iz Kolonije, proti štajerski in ogerski meji potisnili Kasimbega, ki je pridrl z 16.000 možmi do Aniže in Linča in v naglici ukazal pomoriti neki 4000 vjetih kristijanov, zaradi ktere zmage so zlasti poslednjega v Berolinu tako slavili, ko bi bil res vse lurke vničil za vselej. To je pa blizo bilo vse, kar so storilo nemške čete za nas, lcer razun nekterih malih kardel, niso se spustile
')	G<5vay : Gesandtsch. K. Ford.	an Sultan	Suleiman	1531 —1532	st. 87.
2)	Ibidem:	Wograiss Keyserlicher Majcstiit	Legation	in	32.	jabr	zu
den Tiircken gescliickt etc.
3)	Muchar VIII, st. 303. Voigt.	st. 104,
dalje na Štirsko. Domovino dostojno maščevati, odmenjeno je bilo po večem Slovencem in njihovemu slavnemu voditelju Kaeijanarju.
Pogumnost Nikolaja Jurešiča in njegovih zvestih je Sulejmanu popolnoma odvzela veselje cesarja Karola iskati na Nemškem. Prve dni meseca septembra jo odrinil izpod trdnjave, kjer je bila tako nepričakovano ponižana njegova oholost in prevzetnost, in na severno izhodni strani stopil čez Stirsko mejo. Zaradi neprestanega deževja in jako slabega pota valila se je vojska počasno proti Nemškemu Gradcu. Pred njo in za njo ni bilo druzega nego razdjanje in požiganje. Zataborene cerkve, kjer so se prebivalci moško branili, končal je požrešni ogenj , ki so ga zanetili besni sovražniki. Nijednega trdnega kraja niso sicer užugali, tolikanj strašnejše je trpela dežela, ki jim je bila odprta. Dnd 11. sept. stal je sultan pred Gradcem.
Ko je Kacijanar pri Dunaji izvedel, da se turška sila pomika proti glavnemu mestu štirskemu, dirjal je noč in dan z 2200 večidel domačimi lconjiki na Štajersko, Žiga Herberstein ga je spremljeval. Hotel je sultana prehiteti in pomnožiti posadko mestno, kajti znano mu je bilo, da ima mesto sicer dovolj topov, a le malo izurjenih vojakov. Prisedsi za nekaj milj do mesta, došla je novica, da je Turek že pred Gradcem, Kacijanar zdajci sklene tudi šiloma predreti sovražne trume do obzidja mestnega, ker bal se je za lepo mesto , ki bi ga mozlemini gotovo izropali, da jim pride v oblast. Toda Sulejman slišavši o bližajoči se krščanski vojski ni je čakal, ampak 12. sept. umaknil se proti jugu. Ko toraj Kacijanar dospe naslednje jutro ob 5 uri, sovražnika ni bilo nikjer, kajti ta je že Muro preplaval in pri tej priložnosti izgubil mnogo ljudi in popotnega blaga. Kacijanar je v mestu ostal tri dni, da so se spočili utrujeni vojščaki. Pripovedujejo, da je potem sovražnika dobro otepel pri Fernicu. Herberstein, spremljevalec Kaci-
i'anarjev, ne omenja nič o tem dogodku, piše pa, da je Pavel Bakič, :i je imel mnogo Kranjcev pri sebi, v slovenskih goricah pod Lipnico prijel zadnje straže in ugrabil veliko Turkov, konj in dragocenosti. ')
Turki so krenili proti Svečini, kjer so zapalili grad, kakih 1000 se jih je pa 14. sept. spustilo čez Radi proti Koroški. Deželni glavar vid vVelzer je bil postavil v sotesko pri dolenjom Drav-bergu 1500 mož močno posadko. Ko jo Turei ugledajo, pobegnejo čez Remšnik nazaj. '*) Dva dni kasneje jo sultan dospčl pred Maribor. Štiri dni so delali most čez Dravo. V tem je peščica hrabrih braniteljev pod vodstvom nam že znanega Žige Višnjagorskega odbila tri sovražno naskoke. Predno je bil most gotov, lotile so se nektere nemške četice Turčinov in nagajajo jim škodovale na razne načine. Tudi Bakič in njegovi ljudje niso mirovali, da so si
*) Herberstein Selbstbiogr. v Pontes rer. aust. 1865. st. 301. fl) Arch. III. at. 29. po Št. Pavelskih zapisih.
jezo ohladili nad neverniki. ‘) Ti so za seboj most sežgali in všo-torili se na Ptujskem polji. Po glinastih, jako slabih, potih so se pomikali s težkim topovjem silno počasno. Se le 22. sept. je sultan pri Vinici stopil na Hrvaško, kjer so Turci neznano razgrajali in divjali ter 30.000 duš pritirali na Turško.
Kacijanar je med tem izvedel, da se Kasim-begove razkropljene čete klatijo na meji Štirski. Da jih uniči, hiti na Avstrijan-sko. S kakimi 4000 štirskih strelcev in husarov zgrabi 19. sept. neutegoma sovražnika pri Neustadtu in samo 600 mož neki je odneslo pet6. Od vse 16.000 močne vojske, ki jo je pripeljal Ka-sim-beg na Avstriiansko , bilo je v tej in poprejšnjih bitvah potolčena in ugonobljena dobra polovica s poveljnikom vred, ako ne več, le Forif z manjšo polovico je menda srečno utekel. 2) Opisati grozovitosti, ki so jih učinili krvoželjni neverniki ubogim kmetom v samotnih dolinah in nenadoma napadenim hribovcem z ognjem in mečem, kakor tudi neusmiljeno, kruto maščevanje krščanskih zmagovalcev, naj mi čitatelji blagovoljno opusti, saj jim je znano iz najnovejše dobe, da vojskini hrup zbuja najnujše strasti tudi omikanejšim narodom, nego so bili Turci, iz' vseh vetrov nabrana soldateska in srditi za domovje svoje boreči se Slovenci s početkom XVI. stoletja. —
Leta 1532. je tedaj sultanu doneslo malo slave, da-si je Ibrahim paša kralju širokoustno pisal, da njegov gospod nikjer ni našel cesarja in da so dežele njegove kakor njegove žene: ni ga videti niti v unih niti pri teh. A tudi vspeh krščanskega orožja ni bil takošen, kakoršnega bi pričakovali po velikanskih, vsestranskih pripravah in ogromni vojski, ki sta jo nabrala cesar in kralj. Ko so Turki zapustili Štajersko, odrinil je prvi z večim delom armade iz Beča, icer nič ni hotel vedeti o nasvetu, naj bi pritisnili za sovražnikom. Vojaki, kolikor jih je prepustil bratu Ferdinandu, uprli so se naklepu udariti na Ogersko in vsa lepa armada razšla se je na vse kraje. „Zgrešili smo lepo priložnost, Bogu služiti in krščanstvo rešiti trinogov" tožil je kralj sestri Mariji, in drug poročevalec piše: „Ves svet žaluje in milovanja je vredno, da se je sešla tolika izvrstna vojska in ni kar nič opravila“. 3) Zakaj so je to zgodilo? Avstrijanslca je bila rešena, nevarnost za Nemčijo odstranjena , in slovenske pokrajine, da-si štete k nemškemu cesarstvu, naj si pomagajo, kakor ved6 in znajo! Morebiti se je tako mislilo? Skoraj smemo tako soditi, okoliščine to le preočitno po-trjujejo. Kolikokrat so Slovenci na bojiščih kri prelivali za vse druge nego za svoje namene, a domovino jim branit, priskočil ni nikdo, vedno so stali — sami.
*) Voigt. st. 102.
®) V teh praskah so poročila tako zmedena in navskrižna, da je težavno pravo zadeti. Najverjetniše se mi zdi, kar pile Herberstein na navedenem mestu.
Osmo poglavje.
Slovenci planejo v Bosno. — Sultan sklene mir s Ferdinandom I. — Vojne priprave. — Kacijanarjeva vojska nesrečno vojuje. — Beg pri Oseku. — Kacijanar zaprt in umorjen. — Ogerska postane turška. — Ferdinand ukaže opoldan zvoniti. — Žiga Herberstein hiti v turški tabor pred Budo.
— Sulejman ga ne vsliši. — Kraljeva vojska nič ne opravi na Ogerskem.
— Zbora v Celju in Boču. ■— Slovenci sc oborožujejo, — Janez Lenko-vič, slavni vojskovod. — Herbart Turjaški stopi na vojaški oder. — Turci na Slovenskem. — Kop krščanskih otrok. — Janičaiji. — Krvavi davek. —
Njegovi nasledki.
Sulejman sicer nič ni dosegel leta 1532., vendar so kralju Ferdinandu moči tako opešale, da sam ni mogel nadaljevati vojske, in dežele njegove so tako onemoglo, da so potrebovale miru in počitka. Kralj je toraj še istega leta meseca grudna odpravil na Carigraški dvor viteza Jeronima iz Sadra, brata branitelja Ki-seške trdnjave, da sultana nakloni k miru ali vsaj k primirji. In Sulejman je bil sedaj mečega srca ko sicer ter koj naznanil, da se hoče pomiriti s kraljem, ako mu pošlje ključe mesta Ostro-gonskega. Turšk čavš je bil odposlan s pogoji v Beč, sin Jero-nimov Vespazijan ga je spremljal. Kjer sta potovala, sprejemali so ju po ostrem povelji kolikor mogoče slovesno, do Kaeijanarja pa je Jeronim iz Carigrada 21. jan. 1533. pisal, da je sultan srdit, ker je čul, da so Kranjci udarili čez mejo do Udvina in da pretijo dalje, naj se tedaj ogiblje vsacega sovražnega napada. ')
To sc je zdelo Jeronimu potrebno, ker Slovenci res niso rok križem držali, ampak nagajali so Turčinu, kjer in kolikor so mogli. Še ko je bil sultan na Ogerskem, zbere Janez Pihlar, vedoč, da je bosniški paša pri v61iki armadi, viteze in kmete kranjske in na svojo srečo udarijo v Bosno. Mnogo gradov in sel vzamejo šiloma, ne malo nevernikov potolčejo in odnes6 precej ropa. Tur-čini se hočejo maščevati in oOOO jih prigrmi na Kras. A Slovenci jim zastavijo za hrbtom vse soteske in ceste in vitez Jakop Ravnal), kapitan Kraški in Istrski, z naglo sklicanimi kmeti jih zgrabi in neki 2000 osmalinov je obležalo, 500 vjetih in ves plen odvzet. Naših ni bilo nad 800.2) Ko se je Jeronim v Bizancu pogajal
*) Gdvay II. Gesandtseh. 1532—1533 st. 65.
®) Tako poroča Valv. XV. str. 448 po deželnih zapisnikih; Tomašič stavlja dogodjaj v leto 1531. in piše, da so Turci privreli „in piucam“ na Pivko, veliko pokončali in mnogo ljudi odgnali, Pihlar, Vuk Frankopan, Jurij Slunjski in drugi so obstavili Planino in s Knežjegoriee streljajo nevernike deloma v beg zapodili, deloma pobili. Arehiv IX. str. 29.
za zlati mir, tudi takrat niso mirovali Slovenci, hrepeneči maščevati se nad krutim Turčinom. Kacijanar, vojskovod z dušo in telesom, kteremu primirje ni bilo menda prav nič po volji, in vrli Žiga Višnjagorski, pridružita si drugih enakomislečih vitezov in ropa željnih Slovencev in napadeta Bosno. Do Ddvina so vasi čutile srdite Slovence, zakaj sploh so bile izropane in zapaljene. Živine v velikih čedah so maščevalci seboj tirali, Turkov dokaj posekali ali vjeli. Se nikdar jim ni Kacijanar napravil tolike škode kakor takrat, zato je bilo že ime njegovo strah Turčinom. ') Ta čin bi bil pa skoraj podrl vse prizadevanje Jeronimovo v Carigradu. VdrugiČ je toraj 11. svečana opomnil Kacijanarja, naj miruje in nikar ne nadleguje turških dežel, isto naj brez odloga ukaže tudi plemenitašem hrvaškim in poveljnikoma v Senju in na Reki. V tistem smislu je pisal v glagolitici slavonskemu glavarju Ljudevitu Pekriju in Francu Batjanu, banu hrvaškemu. *)
V	Beču so slovesno sprejeli prvega poslanca turškega in se vč, da udali se mirovnim pogojem, ki jih je bil prinesel. Kmalu sta se poslovila on in spremljevalec Vespazijan in vrnila v Carigrad. Ž njima je odrinil Kornelij Duplicij Schepper s ključi ostrogonskega mesta, s pismom kraljevim in darovi, da ž njimi in z letnimi 100.000 cekini ,,ponzijc“ odkupi primirje. Dne 20. maj. so dospeli vsi trije v Stambul. Jei’onim je poklonil velikemu ve-ziru ključe in darila. Smehljaje je ta z glavo odkimal, naj ključe le ohrani, prijazno pa je vzel krasna darila, vredna 7000 cekinov. Po obširnih razgovorih, v kterih se čudimo goropadni oholosti turškega vsemogočnega državnika Ibrahima, pa tudi doseh-mal neslišani pohlevnosti kraljevih poslancev, porazumeli so se slednjič v glavnih točkah. Žaljivo, poniževalno za habsburške vladarje je bilo, kar se je govorilo o zaslišanji pri sultanu 23. junija. Ro navodu prevzetnega Ibrahima je Kornelij Sulejmana ogovoril takole:	„Kralj Ferdinand, Tvoj sin, spoznava vse, kar imaš in pre-
moreš, za svoje in vse svoje za Tvoje, ker Ti si njegov oče. Ni vedel, da hočeš Ogersko sebi pridržati, sicer bi se nikdar ne bil vojskoval. Ker pa ga hočeš imeti Ti, njegov oče, želi Ti sreče in zdravja in ne dvomi, da mu kot oče pripomoreš do tega kraljestva in do družili."
Poslanca sta se potem silno izgovarjala, češ, da so darila pre-borna, in prosila sultana dovoljenja, da bode v prihodnje Ibrahim, brat Ferdinanda kralja — za tacega se je bil namreč ponudil Turčin in poslanca sta ga radostno sprejela — zastopnik in opravnik Ferdinandov pri turški porti in naj nazaj d;l doto kraljice Marije. Jeronim je še posebno naglaševal, kako sin včlikega cesarja (Sulejmana) , kralj Ferdinand, hrepeni po dolgem miru z očetom svojim in po dopisovanji ž njim in kako sin no poseda ničesa, kar ni ob enem očetovega, ne oče, kar ni sinovega. Sultan je odgovoril in
Junisbeg tolmačil: „Padišah dovoli Vama mir, ki ga ni pridobilo šest
fioslancev pred Vama. Ne privoli ga Vama za 7, ali 25 ali 100 et, ampak za 200, 300 let ali za večne čase, ako ga sami ne prelomite. Padišab se bode obnašal proti kralju Ferdinandu kakor oče proti sinu; sultanove dežele in ljudje so sina njegovega Ferdinanda in Ferdinandove očeta njegovega. Kraljica Marija dobi doto in kar je posedla na Ogerskem.“ K temu je pristavil Ibrahim med drugimi: ,,V6liki car bode prijatelj prijateljem, sovražnik sovražnikom svojega sina kralja Ferdinanda. Ako hoče cesar Karol mir, pošlje naj poslance do visoke porte“.
Tak mir je sklenil vladar z ošabnim nevernikom! V zahvalo za to milost je Kornelij v imenu kraljice Marije sultanu poljubil roko in Jeronim obleko Ferdinandov tajnik pa je pisal: „Ne vem, kaj bi rekel ohlapnosti cesarja in kralja, ki sta poprej tako bahala, sedaj pa ponižno proso priberačila mir". ') Enako poniževalnega ne pozna zgodovina habsburške rodovine.
Skoraj tri tedne so mudili poslanca v turškem glavnem mestu in še le potem odpravili s pismi do kralja in cesarja. 2) Meseca septembra leta 1533. sta poročnika prinesla zaželeni mir. Kralj je urno razglasil na vse strani veselo novico. Kranjskim duhov-slcim in svetnim oblastnijam je iz Beča 1. oktobra leta 1533. posebno ostro zaukazal, „mir povsod ohranujte, mirno v soseščini živite, nikomur ne delajte škode ali nadlege, niti v večih niti v manjših trumah ne napadajte turških dežel in krajev in ne kalite miru ne tako ne tako“. Kdor bi temu nasproti ravnal, hudo bode kaznovan na telesu in premoženji „da bode tudi turški car spoznal, da mir sprejemši, hočemo ga . popolnoma ohraniti in ostro kaznovati, kdor mu nasprotuje^. 3) Blizo tako so mir oznanili tudi na hrvaški in slovenski granici.
Zaželeni mir je bil tedaj sklenjen. Sultan in veliki vezir sta priljudno dopisovala sinu, oziroma bratu, kralju Ferdinandu, in do neba povzdigovala turško junaštvo v Porziji, kamor se je bil Sulejman obrnil po, nesrečnem izidu vojne 1. 1532. Hujskanje ob mejah pa s tem nikakor ni jenjalo. Kralj sam ni dosti upal svojemu vsiljenemu očetu, dokaz temu neprestano pripravljanje za nove vojske. Dn6 13. januarja istega leta je zapovedal vtrditi Fiirstenield, mesto Kočevsko — denar zato posoditi je obljubil Janez Ungnad, — 20. jan. pa Žužemberg na Dolenjskem, da imajo ubogi prebivalci v okolici ondi varno zavetje v turških napadih. Meseca aprila dn6 G. je iz Inspruka Mariborčanom odpustil 305 gold. davka „kor so se v poslednjem turškem napadu dobro branili zoper sovražnika, vrlo obnašali se, mesto oteli in ohranili, ob enem tudi, da se jim nekoliko odškodova“. Slovenski
') Voigt v Raumer’s Taseh. str. 117.
2) ObSimo Hamraer III. str. 127—140 in G6vay Ges. 1532—1533.
3) Natisnjen v Gdvay II. str. 153 —154; prepis tega ukaza v novomeškem kapiteljskem arhivu.
Bistrici je potrdil svobodščine in pravice, Celju prosti somenj. Od štirskih stanov je tirjal denarno podporo, ker stanje je jako nevarno:	Turki že prež6 v Obravcu, Senj in Bihač, dve imenitni
trdnjavi varujeta Erazem Scheyer in Erazem Turn, kar prizadeva veliko stroškov. ') Prvemu je dal kralj 16. sept. 1. 1531 za dolžno stotnikovo plačo, za izplačevanje, hrano in obleko vojakov v Senju, Otošacu, Starem gradu, Brinjah in Jablonici, in kar je potrošil za sele , ogleduhe in za potovanja na dvor vkup 10.000 gold. in zastavil mu za ta iznesek urad v vrhniških Rovtah in 5 dni kasneje za hrabro in zvesto službo v vojski — vzel je bil namreč Obrabice in Salin — 200 gold. letne penzije iz mestnega davka Novomeškega. 2)
Leta 1535. dn6 30. jan. je ukazal kralj iz slovenskega Šta-jerja napraviti vojno pošto in sicer čez Ptuj, Gradec na Dunaj in
17.	okt. istega leta zapovedal Maksu Leisserju, oskrbniku vojaških potrebščin, topov poslati v Krško. 3) Dne 28. okt. 1. 1536 so stanovi štirski dovolili za 6 let po 12.000 ranjžkov proti Turku, ako bi deželi ne protila nobena nevarnost. Teinu so pa dostavili, kazaje na nerodno življenje po samostanih, ki so bili v tej dobi po večem luteranskim stanovom bolje pri srcu nego Turci, „naj se v službo vzamejo dobro učeni in v sv. pismu izvedeni predikanti“. Sploh so se po deželah marljivo pripravljali na prihod Turčinov. Na zahtevanje Kacijanarjevo je kraljevi zidarski mojster Janez Certe pridno utrjeval kranjsko glavno mesto Ljubljano. Pisali so po stavbarske mojstre v Meran, Benedke, Napoli, ki so že takrat sloveli kot najboljši zidarji. Smodnika in streliva so tovorili v Ljubljano in Gradec, isto tako v bran postavili Zobelsberg, Ribnico, Senožeče, Polhovgradec na Kranjskem.4)
Tudi zborovali so na vse kriplje. Meseca nov. 1. 1536 so se sešli odborniki peterih dolenje-avstrijskih dežel in iz grofije Goriške v Beču. Trajal je ta zbor do marca 1. 1537. Iz Kranjske prišli Erazem pl. Turn, dež. oskrbnik Andrej pl. Lamberg, vitez Erazem Scheyer Soteški, znani kapitan Senjski, vitez Erazem Obričan, Jurij pl. Lamberg, gospod Crnelsld, Janez Jožef pl. Ek, Viljem Braunsperger, župan ljubljanski, so po svedočbi Valvazor-ovi pri tej priložnosti svetovali, naj se Ogerska inkorporira nem-ško-rimskemu cesarstvu, češ, da se bode poslednje krepkejše potegnilo za nesrečno, po raznih strankah strašno pomandrano deželo, ktere Ferdinand sam ne more oteti propada.5) Navdušenost za v61iko Nemčijo že takrat ni bila majhina! Vendar nasvet še ni obveljal.
')	Muchar VIII. str. 397- 398.
*)	Mitth. d. h. V. f. K. 1865. str.	19	- 20.
3)	Mucbar VIII. str. 407.
4)	Ibidem str. 415—416.
5)	Valv. X. str. 336; Krones II.	str.	33.	Prvi stavlja ta zbor v leto
1538., kar je zmota.
Hrvatje, raztrgani in nesložni med seboj, zbrali so se v Križevcih 1537. leta in sklenili porazumeti se, da složni udarijo na občnega neprijatelja. Ljudevit Pekri je bil izbran za poveljnika hrvaške vojske s pogodbo, da dela vse v soglasji z vojskovodom Kaci jamarjem.
Koj po zboru Dunajskem sešli so sc poslanci v Pragi, kjer so avstrijski naglašali hudo nevarnost naših dežel, ako ostanejo brez pomoči. Na srce so polagali češkim , moravskim, sleškim in lu-žiškim tovaršem , kako je Turek v preteklem poletji pod-se spravil do 30 trdnjav, krajev in brodov čez Savo in odtiral kakih
60.000	kristijanov, ') kako ima že skoro v svoji oblasti vse prehode, ceste, soteske in brodove, da roparji brez težave lahko prider6 v dveh dneh na Kranjsko, v treh pa na Avstrijanslco. Da je potem nevarnost velika tudi za českc pokrajine, ni treba še le razkladati. Dolenje-avstrijske dežele so sicer — nadaljevali so poslanci — tudi sedaj z vladarjem vred vse storile, da se ustavijo protečemu navalu , po dveh velikanskih vojnah so neizrečeno trpele, — zlasti Kranjska zdihuje že 20 let v večih in manjših napadih, v ropanji in požiganji ter je izgubila v bitvah tako izvrstne plemenitnike in druge pogumne može — da se oslabljene, brez druge pomoči ne morejo več zoperstavljati mogočnim vpadom, še manj pa vsej sovražni sili, zatoraj prosijo izdatne podpore, ki so jo tudi res obljubili. 2)
Kakor vidimo, nevernik vkljub sklenjenemu miru ni miroval. Nagajal in napadal je na mejah, kedar in kjer je mogel. V tem sta se posebno skušala Kozrevbeg, bosniški poglavar, in Mo-hamed-paša Jahjaogli, poglavar semendrijski. Preobladale so njune čete, kakor smo slišali, do 30 trdnih mest, med njimi važni skalnati Klis, ki ga je vrli Peter Krušič dolgo časa srečno branil. Zaradi tega vračali so kristijani enako z enakim. Razun mnogih več ali manje znamenitih prašek osnovali so 1. 1537. veliko vojsko, ker glas je počil ob enem, da se ie francoski kralj Franc dogovoril s Sulejmanom, da hočeta oba planiti v Ferdinandove in Karolove dežele, sultan s 40.000 konjiki na Stirsko in Avstrijo, kralj pa v Flandrijo in Holandijo in dražiti tudi v Milanu, da bode Ferdinand moral armado svojo deliti na dva kampa. Od rimskega carstva ni bilo pričakovati pomoči zavoljo luteranskih homatij. 3)
Tako so nakanili sovražniki habsburške rodovine. Toda Ferdinandu se je posrečilo, da je nabral, se v6 da iz raznih dežel in narodov kakih 24.000 mož, 16.000 peščev in 8000 lmsarjev, poslednji pod vodstvom Ljudevita Pekrija in P. Bakiča. Cehe je pri-
') To omenja tudi Janez Ilass v letopisu mesta Zgorclea v Lužici, ki je živel ondi od ld73 —1544. M. J. Hass: Gorlitzer- Rathsannalen lierausg. von der Oberlausitzischen Gesellscliaft der Wissenschaften. Gorlitz 1870 str. 311.
’2) Voigt. v Raumer’s Tasch. str. 136	140.
•') Kirchmayer’s Denkwiirdigkeiten Font. rer. aust, 1855. st. 494.
peljal grof Albert Slik, Avstrijance Julij grof Hardek, tirolske in italijanske strelce grof Ludovik Lodron, Korošce Erazem Mager, Štirce Janez Ungnad in Kranjce Janez Kacijanar, kteremu je kralj 10. junija 1. 1537. iz Prage izročil nadpoveljstvo skupni vojski. Vojna sreča je bila temu možu do sedaj jako mila in kralju svojemu je služil z življenjem in premoženjem. Kakor mu jc poprej posojeval novcev, vzel je za to vojno 10.000 gld. od Turjaških na posodo.1) Vojska je bila dosti močna, tudi novcev ni manjkalo. Vprašanje bilo je le, kako bode Kacijanar izhajal z različnimi trumami, ker njihovi poveljniki se niso radi uklanjali zapovedim Kacijanar-jevim, ki je bil nekterim Nemec, nekterim Hrovat. Prepiri med njimi, neredno dovažanje hrane za veliko vojsko in druge nepriličnosti že izpočetka niso obetale nič prida. Poglavitni namen vojnemu početju 1. 1537. je bil Osek osloboditi iz turške oblasti. Počasno so se pomikali na desnem bregu Drave. Zdajci nastane nevihta, dež lije več dni, konji stojč do trebuha v vodi in blatu, ljudje cepajo na potu glada in prehudega trpljenja. Ko so dospeli v Valpovo in pred Osek, pošel jim je skoro ves živež. Mesta se ne lotijo, ker živali in ljudje so bili izstradani in utrujeni. Kacijanar je svetoval, ali naskočiti mestno obzidje in tako prisiliti k boju Tur-čina, ki se je tega ogibal na razne načine, ali pa umakniti se t j e, kjer bodo dobivali potrebne hrane. Poveljniki so pritegnili poslednjemu in lačna vojska se je jela klatiti po neznanih krajih sem ter tje, jemala kmetom, kar so premogli, naskakovala tudi nektere gradove, misleča, da najde jedi in 'pijače. V tem so jo posamesne konjiške čete turške vedno napadale od vseh strani in naposled je tako opešala armada in zmešnjava je dospela do vrhunca: brez strahu in reda so začeli poveljniki in krdela njih begati, kjer so si nadjali zavetja in polnih hramov. Vojslcovod je bil v strašnih stiskah. Kakor beremo v njegovem zagovoru, sklenilo se je nekega dne — bilo je menda 9. oktobra — naslednje jutro za rano odriniti z vso vojsko proti Valpovemu in sicer na znamenje piščalke. Ko se je pa jelo daniti, bili so v šotoru le Kacijanar, Obričan in Ua-špar Kičan, kapitana husarjev; Pekri, Ungnad, Lodron in drugi so bili že pobegnili s četami svojimi. Vojskovodja je bil toraj prisiljen udariti za njimi. -)
Druga poročila dogodbe drugače pripovedujejo. Najprej je s svojimi ljudmi potegnil Ladislav More v bližnji svoj grad, za njim Ungnad, Nikolaj Turn, vladika zagrebški Šimen Erdod in Pekri, pred solnčnim vzhodom se je v beg spustil Kacijanar sam. Tirolci, Cehi brez Šlika, ki je popustil krdelo svoje, Avstrijanci in Korošci so ostali v šotorih, morebiti čakajo dogovorjenega znamenja s piščalko, ki ga pa niso dali, da ne bi Turci slišali glasu.
') Radisc. Herbard VIII. str. 53. Za ta znesek jc kralj 1. 1541 En-gelbertu zastavil Smlednik.
a) Valv. IX. str. 30 — 41, prepis zagovora v tajnem arkivu v Konigs-bergu. Voigt str. 177.
Ti so hitro izvohali stan ostalih kristijanov ter si ga hoteli obrniti v svoj prid. Kmalu krščanski vojaki čujejo ropot bližajočih so neverskih trum, naglo izkličejo Lodrona v poveljnika in v istem hipu zgrabijo turški konjiki krščanske pešce in jih popolnoma vni-čijo. Koroški kapitan Mager je padel, Lodron za smrt ranjen je bil vjet in kmalu potem umrl, ako ga ni dal Mohamed paša, kakor se misli, umoriti. Malo kdo je utekel in kdor je ubežal vrnil se je v strašno revnem stanji domu brez konja, okleke itd. Ves šotor, kanone, med njimi kasneje večkrat imenovana „Kaci-janarica" bile so v turških rokah. Magerovo, Lodronovo, in Ba-kičevo glavo so poslali kot zmagovalno znamenje na srebrnih plo-šah sultanu, in vjeti kristijani so morali vpreženi kakor konji peljati Kacijanarico in une topove pregrajene z zlatimi plahtami in ozaljšane z zastavami in banderci v Carigrad. Letopisee Hass temu dostavlja, da so 300 vjctim nosove porezali. ‘) Jasno je iz teh in drugih listov, kterih pa niso spisale priče, ampak taki, ki so o tej dogodbi le slišali od drugih, da je Kacijanar popustil vojsko, pri kteri bi bil moral kot prvi poveljnik ostati do poslednjega trenutka. 4) Je li se to zgodilo iz malodušnega strahu pred sovražnikom ali samo po pomoti zarad znamenja k odhodu, ne drznemo se razsoditi: poročila o tej zadevi so preveč zmedena. Toliko je gotovo,vda prav njegova nenazočnost je bila kriva pogube ostale vojske. Čem več so si prej kristijani obetali od lepe armade, tem veča je bila sedaj njih jeza in žalost. V vezani in nevezani besedi so jo vrstniki naznanjali.3) Kirchmayr zdihuje v dnevniku: „Nikoli se še ni čulo o tako sramotnem begu nemške vojske in Bog daj, da se nikdar ne zgodi"! 4) Drug kronist Kacija-narja v srdu imenuje izdajico, ker jo pred bojem popustil vojsko. Ob enem nam pove, da je bil nesrečnež srednje postave, črn in trinošk do služabnikov svojih, kterih je neki mnogo sam prebodel. O Ungnadu pa piše, da je bil mlad, velik in močen mož, da se ni
') Valv. XV. st. 450 - 452; Voigt v Raumer’s Tasch. st. 177—179;
Hass: Giirlitzer Rathsannalen itd. str. 356.
*) Voigt v Raum. (str. 179—186) priobčuje pismo Jeronima Laškega do prijateljev svojih, poročilo brezimnega do volilnega kneza saksonskega in neka druga izvestja od nov. 1537 tudi brez podpisa. Naposled imamo poročilo loškega oskrbnika Antona Turna do fri-žinskega škofa Filipa iz Loke 28. okt. 1. 1537 (v Notizenblatt 1858 str. 357 — 359). Vsi ti dopisniki dogodbe niso videli, ampak o njej slišali od drugih, ki morebiti sami niso bili priče tega, kar so poročali.
3)	Na cerkvenih vratih in po gostilnicah	nemških	je bilo	brati, kakor
svedoči Hass Rathsan. str. 357.:
Catzianer, der her von dor Ungnade	und her	Albrecht	Slig
Weren werdt das sie alle drey hingen an einem striegk.
4)	Kirclimayr Denkwurdigk. Font. rer. aust. 1855. str. 496.
slabo obnašal do domovine, vendar se ne bode čisto opral madeža, da je bežal ')
Ferdinand je ukazal stvar na tanko preiskovati in ostro k a znovati Kacijanarja in njegove druge, ako so res krivi žalostnega dogodka. Suk in Turn sta morala v zapor. Pekri-a so peljali v Gradec in Inspruk, Ungnad je bil zaslišan v Graškem zboru in kralj ga je spoznal nekrivega, Kacijanarju pa je poslal sprevodno pismo, kakor ga je zahteval. Vsled tega je došel sred meseca grudna v Krems, kjer v zboru njegov zagovor ni našel prijaznega odmeva, marveč kralj je spoznal v njegovi pregrehi razžalitev veličanstva ter ga rekel na Dunajski dvor pripeljati in zapreti, da se v treh mesecih opraviči, sicer bode tožen skrunbe veličanstva. K temu povelju je veliko pripomogla sestra njegova Marija, zakaj cesar se je potezal za jetnika. Morebiti so jej nevoščljivi ogerski zapovedniki kaj zašepetali v uho?
Nihče se ni izmenil za Kacijanarja v ječi, toraj je pisal kralju, naj mu razodene, zakaj jo v zaporu? Dalje omenivši zaslug svojin za kralja je prosil, naj mu pred lože porodila in izgovore pošamesnih kapitanov in poveljnikov, da se more zagovarjati in opravičiti, ako se mu kaj očita; kralj naj mu naznani, česar ni rekel in dokazal v zagovoru svojem. Zahteval je sodnikov izvedencev v vojskinih rečeh, saj še navadnega prostaka sodijo le vojaški sodniki, slednjič je ponudil poroštvo, ako ga spuste. 2) Zastonj je čakal odgovora kraljevega, obrnil se je toraj do prijateljev. Osoda njegova jih je silno osupnila. Hieronim Laski je hitel s pismi Žige Herbersteina na poljski dvor, da bi se kralj Sigismund potegnil za nesrečnega vojskovoda. Vsa kraljeva rodovina je sklenila prositi milosti. A predno je odšel njih poslanec Nikolaj pl. Nibšič v Beč, zasuknile so se razmere glede Kacijanarja. S po-četkom 1. 1538. je ta v drugič pisal kralju list, v kterem pravi, dokler je sam napeljeval vojsko, nikdar se ni zgodila sramota in škoda,' čislali so ga krščanski knezi in spoštovali celo neverniki, u pred Osekom bili so trije poveljniki, Slik češkim, vPckri ogerskim in hrvaškim, on pa notranje-avstrijskim četam. Cez vso armado je imel le v nekterih rečeh pravico, sicer pa je imel v vojnem svetu le en glas, kakor vsi drugi vodje, ako se je tedaj kaj zakrivilo , zakaj bi edini on trpel za to, kar se ie sklenilo skupno! Kralj naj ne sluša obrekovalcev, ki mu podtikajo, da je bil v zvezi z oskrbovalcem živeža, da vojske ni zakladal s potrebno hrano in da sta si na ta način pridobljeni dobiček delila. Tudi se nikdar ni izdajsko razgovarjal s Turčinom. Ponovil je Prošnjo, naj mu kralj naznani točke v zagovoru njegovem, ki se mu pomankljive, in naj ga postavi pred nepristransko komisijo. 3)
') Hass Kathsannalen str. 357—358.
J) Voigt v Raum. str. 204—208.
3)	Voigt v liaumcr’s Taschcub. str. 210 — 215.
To pismo kakor prošnje kranjskih in slavonskih stanov za Kacijanarja in Pekri-a bile so brez vspelia. Prvi se tedaj poprime druzega sredstva. Po noči od 30. na 31. januarja se spusti po vrv6h, ki mu jih je neka imenitna gospd v srebernih posodah poslala v ječo, v graški jarek in pobegne na čilem konji, dolgo se ni vedelo, kam?
Ferdinand je bil v Pragi, kjer je bil Slik oproščen, ko prinese sel novico: Kaeijanar Je všel. To je kralja skoro bolje drnulo nego nesreča pri Oselcu. Iiati se je bilo namreč, da hrabri voj-skovod, ki je poprej toliko storil m žrtoval za kralja, sedaj srdit, ne obrne meča zoper njega, ker počel je glas, da je Turek zopet pomeril na Ogersko. V tem je došel poljski poslanec in svetoval omahovajočemu kralju, naj pomilosti Kacijanarja in sprejme njegovo ponudbo, vsled ktere hoče na svoje stroške tri mesece izdrža-vati 4000 husarjev, zlasti, ker se jev nadjati, da bode s svojim vplivom pripomogel, da Kranjska in Štajerska povrnete zgubo to-povja in drugo škodo. Toda kralj se je premislil in ostal pri tem, da mora obveljati sodnijska pravica. Marsiktcri niso odobrili te ostrosti.
Razposlan je bil tedaj kralj čv ukaz do uradov in poveljnikov poOgerskem, Slavoniji in Hrvaškem, prijeti „zavrženega človeka in velikega izdajico“. Prejme pa 8000—10.000 gold., kdor ga izroči živega, polovico tega, kdor ga pošlje mrtvega.
Kaeijanar jo bil na Hrvaškem. S 1 erdmandom nezadovoljna in zbog poslednjih žalostnih dogodkov razdražena stranka se je koj oklenila slavnega vojščaka. Skoro vsi plemenitaši so se mu
f>ridružili. Ivan in Nikolaj brata Zrinjska sta mu cel6 trdni grad
io	stanj iški izročila v prebivališče. Novo življenje se je začelo. Iz Kacijanarje vili in Zrinjskijevih posestev so zapodili kraljeve davkarje in zbirali pridno vojne željnih ljudi, ker Kaeijanar je imel neki sila novcev. Za Ferdinanda toraj na Hrvaškem ni bilo posebno ugodno. Od njega postavljena bana Toma Nadažd in Peter Keglevič nista bila kos mogočnim velemožem, prosila sta tedaj novcev in ljudi iz Stirskc, Koroške in Kranjske, kterih jima pa kralj ni mogel dati. In še nevarniše bi bilo postalo stanje, da ni kralj miru sklenil z Zapoljskim, vsled kterega je pripadla prvemu vsa Hrvaška, Slavonija in kar je posedal na Ogerskem in po smrti drugega vsa Ogerska dežela. Ferdinandu so bili znani naklepi Kacijanarja in tovaršev njegovih, ki jih sedaj niso mogli izvršiti. Razkačen zaradi tega, dal je grofa Salamanko in njegove ljudi — same španjolce —, kterim je bil Kaeijanar izročen, soditi in sodniki in sodnija jih je obsodila na smrt. Te krvave sodbe se je bilo nadejati tudi slavnemu vojskovodji. Grdi jeziki so imeli dovolj prilike podtikati mu, da se pogaja z Mohamedom pašo „da postane renegat in turšk general". Da mu je res dopisoval, spozna Kaci-janar sam. Kako bi se temu čudili, saj mu ni kazalo drugače! Ferdinand ga ni hotel pomilostiti, Zapoljski, od nekdaj sovražnik njegov, sedaj ni mogel pomagati, ko bi bil hotel. Šlo mu je za
življenje! Da je pa nameraval s svojimi dopisi več nego rešiti golo življenje, ne more spričati nikdo. Istuanfi poroča, da je veliki vezir Kacijanarjeva pisma do paše poslal Ferdinandu kralju. Dokler nam pa niso znane njih besede, ne moremo reči naravnost, da je hotel izdati kralja in domovino. —
To neprijetno, negotovo stanje Kacijanarjevo ni trajalo dolgo. Nikolo Zrinjski, njegov kučigazda, dal ga je nekega dne po obedu umoriti, ali ga je cel6, kakor drugi hočejo, sam umoril ter glavo poslal v Beč. l’o djanje kasneje toliko slavljenega junaka Siget-skega ni bilo junaško. Brata Zrinjska, ki popred 'nista bila po vsem prijatelja kralju Ferdinandu — sicer se ne bi bila združila s Kacijanarjem, še manje bi bila odstopila Kostanjico temu navrženemu človeku in veiikemu izdaj aleu“ — hotela sta se s tem krvavim činom, kakor sodimo mi, le prikupiti kralju, dobro vedoča, da nič ne kaže z Zapoljskim in da jima tudi zveza s Turkom ne hasne. Ako se tedaj prizadevajo nekteri zgodovinarji, oprati Zrinjska tega madeža, trudijo se zastonj. Značiti ta zavratni umor kot nekako potrebno politiško djanje ali kot krščanstvu koristno in važno delo, kakor sta storila kneza v pismu do kralja, je hinavstvo, za kterim se skriva grda sebičnost. Sovremeniki ‘so ga splošno obsodili. Herberstein je pisal vojvodu pruskemu Albertu: Na Hrvaškem sta grofa Zrinjska Janeza Kacijanarja ubila, ko je bil mlajši zaupljivo pri njem v Kostanjici. Milostljivi knez veste za tako djanje pravo ime, toraj ga opustim“. ') Valvazor je videl na njegovi raki v cerkvi Gornjegraški kamen, na kterem je bila upodobljena basen o lesici, ki je tiča povabila v gostijo, in ga sama pozabala. 2)
Kralj Ferdinand ni kar nič zameril Zrinjskima, ko sta mu naznanila krvavo svoje delo. Odpustil jima je to in vse druge pregreške s pogojem, da so nikdar ne bodeta dogovarjala ali pogajala z nevernikom in da ostaneta zvesta podložnika njegova. To je čudno. Sumničili bi skoro, da se stvari niso godile brez vednosti Ferdinandove, kakor kasneje leta 1551. ne, ko je Castal-dov tajnik umoril meniha Jurija Utješiniča, škofa včliko-varadin-skega, privrženca mladega Zapoljskega. Istuanfi nas v tem sumu nekako potrjuje. 3) Kje je resnica, ne moremo povedati zarad po-mankljivih nam znanih virov. Vsakako bi ne bilo nehvaležno delo, globokeje pogledati v razmere in okoliščine onih nejasnih dogodeb, razgnati temo, ki pokriva Kacijanarjev tragični konec, razvozlati po zmožnosti spletke in odkriti nagibe, ki so vzročili silno smrt slavnega vojskovodje. 4)
') Voigt str. 241. V rodbinski knjigi piše o J. Kaeijanerju : „Von Hanstt und Niklasn graffn von Serin umb seines guetswillen vber sein ver-trauen in seinem liaus ermordt wordn.“ Arcli. 18G8. st. 331. op. 1.
V	Voigt v Raumer’s Tascli. st. 236—241; Mešie: Život Nikole Zrinj-
Valv. IX. str. 41.
Istuanfi Hist. do rnViiiH Tlnfr. st. 218.
Kacijanar je zapustil soprogo Elizabeto, hčer Andreja Str-melskega in vdovo Tomana z Gradneka. Po Valvazorji ') je imel tri sinove, Baltazarja, Lupa in Janeza, a ti so menda zgodaj pomrli, ker imenuje se nam le njegova hči Skolastika, ki se je omožila z Ulrikom baronom Ejtzingom ter 28. maj. 1. 1539. ženito-vanje obhajala pri stricu svojem Francu, ljubljanskem škofu v Gornjemgradu.a) Tudi rodovina je čutila jezo kraljevo, ker sprva jej je Ferdinand odrekel sleherno pravico do imenja očetovega, nasposled se je vendar omečil in na Skolastiko prepisal grajščme na Štirskem in nekaj desetin na Kranjskem. 3)
Kacijanarjev naslednik v glavarstvu Kranjskem in povelj-niStvu avstrijskih in slov. čet je bil Nikola Jurešič. 4) Niti ta niti Janez Ungnad nista mogla in nista smela pomagati Zrinjskima, ko so jima Turci požigali gradove, ker sta bila izključena iz primirja.
V	tem so sc naše deželo marljivo oboroževalc in pripravljalo na sprejem neljubih gostov. Iz zakladnic v Gradcu in Neu-stadtu so vozili topov, raznih pušek, sulic, sekiric, smodnika in krogel v Ptuj in odondot v Ljubljano in važnejša mesta na Hrvaškem, v Dalmaciji in slov. pokrajinah. V Brežice so zazidali 3000 gld. Bramba Hrvaške in Dalmatinske je bila izročena Erazmu baronu Turnu, kompturu nemškega reda na Avstrijskem, ki je pa že konec 1. 1539. zaradi bolehnosti odstopil in 1. 1541. umrl, potem Žigi Visnjagorskemu in Kegleviču. V Senj je prišel kot kapitan Janez Lenkovič. Posebna četa martolosov je bila sestavljena, da je hodila po liostah. Za prevažanje živeža, streliva in drugih vojnih potrebščin čez Muro, Dravo in Savo je bilo vicedomom Štajerske, Kranjske in Koroške zaukazano, napraviti ladij, plavov in v ta namen poklicati tesarske mojstre, ki so se pa morali skrivati v Ljubljani in drugod. Naročil je kralj tudi narisati zemljovid Kranjske, Hrvaške in Krajine in odločil risarju razun navadne plače 20 ranj. po vrhu. 5)
Leta 1540. je planila roparska druhal v Kočevsko in pokončala mesto in okolico njegovo. °) V istem letu so se zbrali odborniki peterih avstrijskih dežel in grofije Goriške v Beču in za
skoga st. 63—69. sc trudita vsak s svojega stališča razjasniti to stvar, a pomanjkanjo zanesljivih spričevalnih virov pogrešamo tudi pri njunem delu.
Valv. XV. str. 456.
2)	Herberstein v	Familienbuch str. 331 in	363.
aJ	Mitth. d. hist.	V. f. K. 1865. str. 21;	Voigt	v	navedeni	razpravi
str. 243.
4)	S pismom iz	Beea 19. okt. 1. 1537.	Iz Prage	mu jo Ferdinand
24. aprila 1. 1538. še posebno naložil,	da po	svoji pameti	in moči
brani hrvaške krajo proti Turčinu. Muchar VIII. str. 425.
5) Povelja so iz leta 1538, meseca januarija, aprila, maja in novemb. Muchar VIII. str. 435-436.
c)	Valv. XI. str.	199. in XV. str. 457.
turške potrebe kralju dovolili polovico davka, ki ga vsak posestnik na leto plačuje deželnemu davkarju. ')
To leto je rodilo nove liomatije na Ogerskem, ker »kralj Janoš" je umrl, in njegova zemlja bi bila morala vsled pogodbe s Ferdinandom pripasti poslednjemu. A temu so se ustavili varhi njegovega komaj rojenega sina in sultan. Vnel se je tedaj med kraljem Ferdinandom in neverniki boj, ki je bil nesrečen za prvega in za slovenske pokrajine. Z močno vojsko pridere Sulejman v Hungarijo, da jo šiloma posede ne za mladega Zapoljskega, ampak za-se. Po vrsti so se mesta uklanjala turškemu jarmu, 29. avg. 1. 1541. Buda, 1. 1543. Šikloš, Pečuh, Ostrogon, Stolni Beligrad, 1. 1544. Višegrad in drugi gradovi in kraji, — Ogerska med Donavo in Tiso in kar je ni bilo unkraj Donave v Ferdinandovi oblasti, postala je turška.
Ivo se je na častitljivem gradu budimskem zasvetil turški polomesec, pretresel se je krščanski svet. In kaj se ne bi bil! Poglej na zemljovid in videl bodeš, kako daleč v srce krščanstva je že priril oholi nevernik, spoznal pa bodeš tudi, komu je pretila sedaj najhujša nevarnost! Kakošen strah se je polastil' Nemcev, spričuje zgodovina. Dežele so dovoljevale novcev in vojakov zoper Turke, pesniki so v pesmih in igrolcazih navduševali rojake zoper dušmana, celo Luter jih je vnemal k molitvi in ki niso mogli sami nad krvoločnega azijata, vojskovali so se doma — z lesenimi Turki.2)
Najžalostnejši prizor v prihodnost so imele avstrijske dežele, sosedinje mogočnega Turka. Vse sile je bilo treba tedaj napenjati, da se trden jez postavi daljnemu napredovanju turških aruhali, ako že ni mogoče popolnem potisniti jih čez stare meje. Zato se V6 trebalo je novcev in vojakov. Kralj Ferdinand je toraj pridno nakladal vsakoršne davke podložnim svojim. Ni bilo ga premakljivega, niti nepremakljivega blaga, niti osebe začenši od škofa in kneza do rokodelca in zadnjega posla, da ne bi moral plačevati »turško štibro.“ Izvzeti niso bili ne otroci, ne igralci, piskači, pevci, glumači, ne skakači. Iz Dunaja 5. majnika 1. 1542. je zapovedal 5rfij, naj za to postavljeni možje na Štirskem cenijo blago, imenje, dohodke, mostnino, cestnino, gozde, prihodke iz ribštva, rudarstva, Polja, vinogradov, gradov, zaslužke dninarjev, rokodelcev, delalc.ev. Od vsakih 60 gold. vrednosti je bilo treba plačati po 1 gold. za turško štibro. Velilci posestniki, grajščaki so morali po zneskih, ki so jim bili zapisani v zemljiščnih bukvah za vsako posestvo, dajati novcev ali sami izdržavati vojake. 8)
Ker je bilo še premalo denarja, poprijel se je kralj izposo-J e vanj a. Iz Beča 12. maj. 1. 1541. je naročil vicedomu koroškemu, potem Vuku pl. Hodiškemu (Keučan) in Sigmundu pl. Kevenhiilleru,
‘) Notizenbl. 1855. str. 324.
2) llwof IV. Btr. 9.
3) Ilwof IV. str. 9 —10.; Mucliar VIII. str. 470.
naj vzamejo od koroške duhovščine novcev na pagodo za turško vojsko z obljubo, da se bode plačevalo 5 gold. od sto. In res je prejel od vetrinjskega samostana in opata njegovega Boštjana in druzih prelatov 2000, od gurniške proštije 50 ranj. dobrega denarja, od grebonjskega prošta Jurija pa 150 gold., ki jih je zarad nesreče pod Osekom, kjer so njegovi vojaki močno trpeli, še le pridobil s tem, da je dve zemljišči prodal Dainberškoinu škofu Wei-gandu za 190 gold. V zastavo io kralj prvima dvema izročil dac v Trbižu tako, da se jima iz dohodkov njegovih polagoma plačajo izneski z obrestmi vred. ')
Na večkratni opomin kranjskih poslancev, da Človeške na-redbe ne zadostujejo, alco jih Bog ne podpira, razposlal je Ferdinand iz Linča dn6 20. okt. 1. 1541. razglas, v kterem pravi, da zavoljo hudih pregreh in nesloge v veri Bog kristijano tepe s kugo, dragino, lakoto, vojsko in posebno s turško šibo. Da se odvrne ta Božja jeza, zapoveduje „naj po vseh mestih, trgih, vaseh in krajih v farnih in drugih cerkvah vsaj enkrat na teden v določenem času o b h a j a j o očitno obhode s sv. mašo in vsaki dan ob dvanajsti uri se mora zvoniti;" da podložni na kolenih
?rosijo vsemogočnega Boga, da se jih usmili in potolaži svojo jezo. oleg tega jo bilo ukazano pridigarjem in župnikom, da v ogovorih svojih poslušalce opominjajo k pokori in poboljšanju življenja, gosposkum pa, naj čujejo, da se izvršuje ta zapoved. To zvonjenje zoper turško silo je prišlo v navado po vsem nemškem cesarstvu, in da-si sedaj ni več tega strahu pred Turčinom, ohranilo se je opoldansko zvonjenje še dan danes. 2) V nelcterih krajih zvon6 že ob enajstih, po druzih kakor v Kočevji zvečer o mraku, kar pa ima poleg tega še kako posebno zgodovinsko podlago.
Prodno je kralj poskusil nestanovitno vojno srečo, poslal je Žigo Herbersteina in mlajšega grofa Salma v turški tabor pred Budo, nadjaje se, da morebiti vendar kaj dosežeta z dobrimi besedami in obljubami ter izprosita mir ali vsaj primirje. Dn6 2. sept. 1. 1541 odrineta s 46 spremljevalci iz Beča na Donavi proti Požunu, Komarni, Ostrogonu in višegradu. Stopivša na suho pozdravi nemšk dragoman, rojen Dunajčan. Cavspaša in drugi imenitni Turki jih sprevodijo v šotor blizo Rustem-paševega. Naslednji dan se poklonita temu paši in dvema drugima. Na malo gospoinico so bili pripeljani v drug šotor, ne daleč od sultanovega. Tu je bila gostija. Paše so sedeli na nizkih stolcih, lcancelar pa kar na tlčh, se v6 na krasnem tepihu. Na istotaka stolička sta sedla poslanca. Sleherni jo dobil prtič za čez naročjo in obrisavko, sicer ne belo, vendar snažno. Osem do devet raznih jedi so prinesli v zelenih lončenih skledah in postavili na nizko, z belim prtom pregrajeno mizico. Vsak je kar s prstom segal po tem, kar mu je
') Izviri do dato 1. avg. in 24. dec. v arhivu zgod. društva koroškega v Celovcu.
dišalo, nož in vilic ni bilo treba. Nazadnje so postavili pred vsa-cega na kositernih ploščekih lončeno skledico sladke vode. Spremstvo so med tem gostili sandžak begi.
Po obedu je bilo slovesno zaslišanje pri sultanu. Sedel je na zlatem stolu, poleg njega so stali vezira Rustem in Mohamed in dva dvornika z dolgima, posrebrenima palicama. Poslednja sta najprej Salma, potem Herbersteina pod pazduho prijela in peljala
E red sultana, da sta mu poljubila desno roko, ki je počivala na olenu. Na vprašanje Sulejmanovo:	„Kaj	pravita, kaj hočeta?"
pozdravil je Herberstein sultana in prosil, naj milostljivo ogleda darila, ki mu jih poklanja kralj Ferdinand. In zdajci prinese dvanajst slug bogato pozlačeno čašo in silno umetno uro, ki ni kazala samo ur in dni, ampak tudi premikanje nebesnih teles. Daši so mu bila darila všeč, govoril ni mnogo, in kmalu vprašal: ,,Ali nimata nič več?" Na odgovor Herbersteinov: ,,Sedaj nič več" odpravil ju je rekši Rustemu. „Reci jima, naj gresta!"
Pogajala sta se potem z Rustem-pašo za mir, toda ta ga je hotel dovoliti, le, ako kralj vrne vse, kar je privojskoval, za to pa, kar ima, plačuje leten davek. Dnd 10. sept. je sultan vsakemu v dar poslal po dva kaftana, pet kosov navadne svile in 5000 asper, to je 100 cekinov. V podarjenih oblačilih sta slovo vzela od sultana. Ko se je Herberstein hotel pripogniti, da poljubi sultanu roko, bolečine v ledjah tega niso pripustile. Zaklical je Rustem-paši v tej zadregi slovenski:	„Za Božjo voljo pomagaj, ne morem!"
Paša ga je umel, a ne pomagal. Sulejman tudi umevši ga, pa je vzdignil roko eno ped više, da jo je 55 let stari mož mogel doseči z ustnicami. Rustem-paša je ukazal potem poslanca peljati poleg Donave pod mesto, da sta videla brodovje na reki, pripeljane in osvojene topove, neizmerno oblegovalno orodje, rove in kamele okoli šotorov. Pri slovesu je vprašal Rustem Herbersteina v slovenskem jeziku: „Kaj si videl?" Odgovoril je: „Mogočnega gospoda veličastvo." In močno se je prikupil paši. Enajstega sept. so jima izročili dve pismi v zlatih vrečicah, da ju poneseta kralju.
V	njih je bilo pisano:	Ogerska je turška, sultan si jo je osvojil
z mečem. S sodčekom vina, nekaj koštrunevine in govedine in s sladkorjem obdarovani in spremljani po čavsu in tolmaču, vrnili so se vsi v Beč — poslanstvo ni opravilo nič. ’)
Česar Ferdinand ni dognal s posredovanjem, mislil je doseči z mečem. Skupščina avstrijskih odborov v Linču mu je privolila vojakov in 50.000 gold. za nakupovanje živeža. Državni zbor v Ratisboni istega leta 1541., h kteremu so avstrijsko dežele odposlale 19 poslancev, med njimi iz Kranjske Erazma Scheirera, 2) Pečal se je s prva z verskimi stvarmi, naposled je vendar obljubil
*) Herberstein Selbsb. st. 331—336 j llammer 111. st. 23G—238. a) Valv. X. str. 336 iu XV. str. 457. Erazem Scheircr, ces. stotnik v Senju, bil je zet Jožefa Lamberga in umrl 18. svež. 1. 1547. Nagrobni kamen njegov je vzidan v stolni cerkvi Ljubljanski.
krepko podporo 40.000 pešcev in 8000 konjikov. Tem je kralj pridružil 10.000 pešcev in toliko konjikov, Papež Pavel III. in druge laške vlade so tudi poslale svoja krdela. Dn6 7. julija 1. 1542. se dvigne velikanska armada tor se jame pomikati proti Ogerski, 60 dni je trebalo, da je prikorakala do Peste. Prvi vojvoda jej jo bil volilni knez Joakim Brandenburški, okoli njega osem nemških vojnih svetovalcev. Vojaki so bili različne narodnosti, Nemci, Italijani, Slovani, Madjari itd. vse vprek, kar je rodilo zmešnjav in nerodnosti. In res, nevednost mnogih poveljnikov in nepokorščina vojakov, kterim baje niso redno plačevali dnine, ') bila je kriva, da so brezvspešno oblogovali Pešto. Oktobra meseca je bila vsa mogočna vojska tako brez vsakoršnega reda, da je pobegnila in v Beč prisopihala v 7 dneh, ko je poprej potrebovala za tisto pot dveh mesecev. Na tej gonbi sc jih je več pogubilo nego pred Turčinom v boji. Vtakniti so jih hoteli kasneje v po-sadna mesta na stroške nemške države, a Nemci se še niso poboljšali : kakor drugi sklepi splaval je po vodi tudi ta.
Nade, ki so jih stavljali kristijani v to vojno, kakor 1537. leta v Kacijanarjevo, bile so toraj popolnoma vničene. Na vsak način je bilo treba skleniti mir ali vsaj primirje. Poslanstvo za poslanstvom je hitelo v Carigrad in po ne majhinih. žrtvah od strani Ferdinandove ponižal se je vendar 1. 1547. sultan Sulejman, da je kralju dovolil primirje na 5 let proti temu, da plačuje letnih
30.000	cekinov. “)
V	tej dobi so sc jeli Slovenci sosebno živahno gibati. Po važnejših trdnjavah na meji so imeli naši rojaki častna mesta. Kraljica Ana je 1540.1. Bihač sredUno združila s Kranjsko deželo in ta je prevzela brambo te trdnjave, Gali je bil ondi poveljnik, za njim Viljem Snicenbaum in Jurij Saurau. 3) Gaspar Ričan je zapovedoval na Reci, Krištof Mazgon v Paznu, Janez Lenkovič v Senji itd. Pri plačevanji davkov v krvi in blagu ne pogrešamo Slovencev in vrh vsega tega morali so si domd braniti svoje ognjišče, ker nevernik opazivši dobro priložnost za plen in požiganje, prigrmel je večkrat v njih pokrajine, sicer ne v ogromnem številu, vender so le prehudo čutili, kamor so pridivjala turška kopita.
Leta 1543. meseca sept. so Turci plenili po Hrvaškem okoli Krupe, Sinca, Ribnika, Bosiljeva, Novigrada in zašli do Metlike.
V	tem se vzdigne plemstvo z narodom svojim, namreč Peter Ke-
') Notizenbl. 1. 1855. str, 388. Da je državna pomoč došla po stari navadi prepozno in da vojaki niso dobivali redne plače, potrjuje J. Ungnad, ki jo takrat zapovedoval 10.000 Ilircem, v pismu do Albrehta Pruskega: „Bog razsvetli srca velikih gospodov in vladarjev, da se drugače poprimejo tega toliko imenitnega početja zoper Turka11! Johannes Voigt: Brieftvechsel ete. v Archiv XX. st. 222.
2)	Hammer III. str. 277.
3	j Val v. XII. str. 12.
glevič, Jurij Slunjski, knezi Blagaji in Trsatski. Ti udarijo na Turka in ga pobijejo pri gradu Otočicu sv. Jerneja dan. ') Dve leti potem so bili Turci zopet na Kranjskem in pokončali vasi in sela okoli Kostanjevice do Krškega mesta. Na Hrvaškem so jim pri Vagatovičevem brodu precej olajšali naropano breme.2) Leta 1546. so se spustili dalje namreč skozi Kočevsko, Ribnico, požigaj e zlasti okoli Ortcneka, Nadliška in Blok do 4 milj pred Ljubljano. Nazaj dirjaje zajeli so jih Slovenci pri Vinici, kakih 120 mož, dobro oklestili in 20 vjeli. 3) Znosili so sc za to prasko leta 1547. Tu so hudo razsajali na Metliški zemlji, v okolici Semiški in Novomeški in odgnali veliko vjetih v Turčijo. 4) Da se niso upali dalje, gotovo niso krivi oni, ampak oboroženim Slovencem gre čast za to.
Že med pogajanjem za mir, še marljivise pa po sklepu pri-mirja se je kralj Ferdinand pripravljal na prihodnost. Neprestano so zborovali deželni in državni poslanci. Velike zneske so slovenske dežele žrtovale leto za letom za trdnjave in brambo granice, ker kralj je vsako leto potrošal 442.000 gld. za vojake, njih obo-roženje in mnogovrstne vojne potrebe. Da je bilo pri razdelitvi sklada posamesnim mestom, trgom, družbam itd. mnogo pritožeb zarad nepravičnega, presilnega naklada, ni treba dostavljati.
Leta 1547. je bil zbor v Avgsburgu. Pričujoči so bili poslanci peterih dolenje-avstrijskih dežel, da so Nemcem razložili, kako se godi našim deželam. Zbor je dovolil kralju 50.000 gold. za varovanje Krajine, razdelil pa je ta znesek tako, da je prišla skoraj polovica na mesta. Zastopniki mestni so se temu uprli reksi, da se od njih zahteva toliko vojakov, kolikor je mestjanov, in ne manje novcev, nego so vsi njih prihodki. Odgovoril jim je kralj, da prav zbog njihovega rokodelstva jo treba skrbno varovati državne meje in sklep je obveljal. 5) Dne 16. junija 1. 1555. so se sešli poslanci štirski, koroški in kranjski v Celji. Iz Kranjske so bili nazoči: Jakop pl. Lamberg s Kamna, kraljev svetovalec, namestnik deželnega glavarja kranjskega in oskrbnik deželni, Anton baron Turn Kriški, Janez Jožef pl. Ek, oba kraljeva svetnika in poslanca kranjska, Jošt pl. Gallenborg, dež. davkarski pobiralec in Lenart pl. Sigerstorf. Vladni pooblaščenci so bili štajerski glavar Ungnad, tržaški poveljnik Janez Hojos in vicedom štirski Krištof Reš. Iz sejnega zapisnika razvidimo, da so Štirei dovolili za leto 1555. 108.372, Korošci 40.000, prvi vrh tega od 100 gold. drugi od 200 gold. po enega konjika, Kranjci naposled 22.000 gold. o sv. Jerneji in sv. Martinu, vsi skupaj 36.135 manje kakor je tirjal kralj. Na pritožbo njegovo, da ste zlasti Koroška in Kranjska
’) Mešič: Zrinjski st. 93; Tomašič str. 30 piše: Turci so došli va-stantes „Metlieam“ itd.
2)	Valv.	XI.	str.	241,	str. 333; XV. str.	460; Mešič st, 105.
3)	Valv.	XI.	st.	390;	432, 467;	XV.	st.	460.
4)	Valv.	XI.	str.	389;	488, 529;	XV.	str. 460.
5)	Ihvof	VI.	str.	12.
premalo storile za občni prid, opomnili so odborniki, da so dežele zarad vodno hujših davkov, neprestanega oboroženja in vojske silno obožale in opešale. Brez druge pomoči nikakor niso kos mogočnemu Turčinu, in ako se pripeti kaka nesreča, naj se ne naklada njim. Vojne sile na »Štajerskem in Kranjskem se morajo vsalcako pomnožiti, ker vsak šterih mejnih paš premore več ljudi nego štejejo vojakov na mejah. Za te poslednje hočejo žrtovati kakor poprej tudi sedaj, a hrvaške trdnjave vzdržavati ni njih dolžnost, vendar so pripravljeni zaradi hude nevarnosti tudi za nje storiti, kar je v njih moččh. Ako se vname vojska, bode v sili dežela deželi pritekla na pomaganje; Stirci bodo priredili 2000, Korošci in Kranjci po 1000 mož. Črni vojski naj kralj postavi domačina kot poveljnika. Za hrvaške meje imenovana vojskovoda Jan. Lenkovič in Jurij pl. Wildenstein sta bila potrjena in njima pridruženih sedem podpoveljnikov. ') Jasno je iz tega, da so večidel Slovenci vzdržavali jako drago stražo na svojih mejah in tako varovali nemške pokrajine, da so so pa branili skrbeti za hrvaške in slavonske trdnjave, ker so morali svoje sami braniti in varovati.
Naslednje leto so se sešli pooblaščeni možje vseh avstrijskih dežel na Dunaji. Kralj jih jo tje pozval, ker po dovršeni perzijski vojski je Sulejman njegovemu poslancu^ privolil primirje samo za šest mesecev. V tem zboru najdemo iz Štirslco Ungnada, Jurija pl. Herbersteina, namestnika njegovega v glavarstvu, Mavri-cija Raknica, dva župana, mestjana Mariborskega, šest drugih in nobenega duhovnika, iz Koroške opata vetrinjskega Bernarda, Erazma pl. Windischgraca, Sigmunda pl. Kevenhmlera, Avguština Paradeisera, Lenarta Hodiškega, župana Sent - Vidškega, Andreja Magerla, Janeza Senusa iz Belaka in štiri manje znane osebe; iz Kranjske, slovenske strani, Metlike, Istre in Krasa poleg v Celjski skupščini imenovanih Miha Frankoviča, župana ljubljanskega mesta in V. Primoža Strusnika, mestnega pisarja; iz Goriškega Jurija Edlinger-a, Maksimilijana Dornberškega in Jurija Alinger a. Nalog temu shodu po mislih kralja Ferdinanda je bil hitro skloniti izdatno pomoč zoper nevernike, toda luteranstvu uda-nim poslancem šumele in rojilo so po glavah vse druge težnje. Pri srcu jim je bil ,,čisti evangeljski nauk, izveličanje samo iz vere in sakrament v oboh podobah^, razgovarjati se o deželni brambi zoper Turčina se jim tedaj ni mudilo. Ivo so tri dni zaporedoma na kolenih opravljali neko po njih skovano dolgo molitev, jeli so kralju razlagati na dolgo in široko svoje verske želje, žugaje, ako jim jih ne izpolni, da popust6 dežele in kralj, njegovi potomci in dežele naj potem gledajo, kako se obranijo Turka. Ker jo to pre-tenje ostalo brez vspeha, ohladili so si jezico s kljubovanjem kraljevim tirjatvam za vojaške potrebe. Dovolili so namreč le 496.012 gold. in sicor Stirska 170.000, Korotan 60.000, Kranjsko 50.000, Goriška duhovščina in plemstvo za se 3500 gold., tedaj
300.000	manje od zahtevanih 800.000 gold. in še to le s pogojem, da bodo sami nabirali vojakov, in plačevali iih za brambo do-lenj e - avstrij s ki h pokr aj in. Za vojskovoaa so priporočali Jan. Lenkoviča in Jan. Ungnada, za vojaške svetovalce samo domačine n. pr. Baltazara Kacijanarja, Jurija Sigerstorfa, Martina pl. Gallen-steinskega, Krištofa Mordaksa, Martina Magera. Te in druge sklepe pa je bilo treba potrditi v deželnih zborih, ker možje so se izgovarjali, da nimajo pooblastila za vse točke ali z drugo besedo: Dunajski shod 16. januarija 1. 1556. je z obširnimi razpravami in obravnavami potratil skoraj dva meseca, a dognal ni ničesa. ') Isto tako je bilo jalovo posvetovanje vPtuji meseca febr. 1. 1558. Trditi smemo, da nič ni oviralo složnega in krepkega delovanja raznih zborov tako močno, ko silni verski prepiri, brez kterih si v XVI. stoletji ne moremo misliti nobene skupščine, nobenega zborovanja; ker s sleherno še tako malo privolitvijo hoteli so si odkupiti kako versko slobodo. 4)
Predaleč bi zašli hoteči na drobno opisati zmedene zborove obravnave. Prestopimo tedaj k vprašanju, kaj se je storilo za vtrditev mest in krajev, da se turškim četam pot v Avstrijske dežele zapre ali vsaj vhod opovira. V ta namen so vtrdili Donavo, Dravo, Muro, popravili Gradec, Ptuj, Radgono, Brežice, Šent-Jurij, Maribor, Koprivnico, Varaždin, Zagreb in druge trdnjave na Hrvaškem. Vetrinjskemu opatu Boštjanu na Koroškem je bilo 20. sept. 1.1542. ukazano, naj zopet postavi nekdanje pomoli z vzdigljivim mostom in strelnimi linami na Holenburški cesti, ker bi Turci lože prodrli, ako jih ne bi bilo.3) Pozorno je Ferdinand čul, daje ljubljansko mesto dobro vtrjeno. Prošnjo Ungnadovo, da smejo popraviti mestno obzidje, uslišal je lcoj in dal dotična povelja. Ker se menda 1. 1553. ni mnogo storilo, obrnili so se Ljubljančanje zopet do velikega poveljnika Ungnada, naj bi se potegnil za nje. Dn6 20. aprila naslednjega leta je ukazal vladar Ungnadu in Jakopu Lamber-garju, dež. oskrbniku, Ljubljano postaviti v dober stan in bran. V ta namen je prosil ferarskega vojvoda Herkula in mantovskega Viljema, naj mu pošljeta izvedene laške zidarske mojstre. Cesar sam je za vtrjenje podaril 2000 gld., kakor piše ll.majn. 1. 1554. neki Vinconcij Struzinger Ungnadu. Povelja so se javalne dobro ^vršila, zato se 18. dec. 1. 1555. mestjani zopet oglasijo „ker trinog še vedno preti.“4) Dne 10. aprila 1. 1557. iz Beča je Ferdinand opominjal novomeški kapitel, bolje skrbeti za vojake na
') J. Stillz: Auschussstag der fiinf niederost. Lando in Wien 1556. v Arch. f. K. ost. Geschicbtsquellen Vlil. st. 157—173. imena Kranjskih pooblaščencev ima tudi Valv. X. st. 338.
8) Glej Mittb. des h. V. f. K. 1867. str. 43 in dalje; Krones Land-tagswcsen v Beitršige zur K. steierm. Gesch. letnik IV. str. 9 itd.
8)	V zgod. društvu Koroškem v Celovcu.
4)	Listine o knjižnici zgod. društva Kranjskega v Ljubljani.
mejah, zlasti glodd potrebnega živeža. ') Tudi s posojilom si je pomagal. Vetrinjski samostan mu je posodil 1000 gold., ker ni imel toliko gotovine, zastavil je nekaj zemljišč. Kralj je to potrdil na Dunaji 17. okt. 1. 1543. Od istega samostana je prejel 1. 1548. 1400 gold. Barbara pl. Sebach je posodila 3000 ranj. na 8 let po 8 gold. od sto. Ferdinand jej 24. marca 1. 1556 odkaže dacarski urad na Vranskem, ki jej naj polagoma izplača posojilo in obresti. Dn6 28. febr. 1. 1546 je zahteval od koroške duhovščine, da mu v 6 tednih pošlje prepiso zemljiških knjig in popis premoženja vseh ustavov, samostanov, duhovnij itd. in leto potem je tirjal od koroških prelatov več tisočev naprej. Temu zahtevanju so se uprli.
V	Lambrehtu so snidejo koroški in štajerski prelati in odberejo enega, da gre k avstrijskim posvetovat se, kaj storiti v tej zadevi. Izvedovši to pokliče Ferdinand opata Lamberškega v Grradec, da mu natanko pove, kaj so dogovorili. Naposled so se morali udati. Dn6 31. okt. 1552. lota je razglasil, da brez vladnega privoljenja cerkvenega blaga ne smejo niti prodajati niti zastavljati niti drugače oddajati. ") Kar je zadelo koroško in štirsko duhovščino, baje ni bilo prizaneseno kranjski.
Na te in druge načine nabrane novce so nemudoma obrnili za brambo ogerske in slov. mejo. Tako na priliko šlo je v Ljubljano 200 centov bakra in 10 centov kositarja, da so vlili nove topove (Beč 1. jan. 1557). Iz ljubljanske in graške orožnice so pošiljali v Zagreb in Varaždin smodnika, svinca in mnogovrstnega orožja. (Beč 19. in 29. avg. leta 1557.) In česar niso mogle dogo-toviti domače tovarno, naročili so iz Norimberga.:|)
Neprestano so so oboroževale naše dežele, neprenehoma je tudi nagajal kruti TurČin. Vendar sedaj niso tolikanj trpele slovenske pokrajine po ljutih napadih, ker bojišče je bilo tisti čas na Ogerskem in Hrvaškem. V teh vednih bojih so se odlikovali pi'ed vsemi Slovani ban Zrinjski, Ungnad, Jan. Lenkovič in drugi. Prva dva sta — da navedemo nekaj izgledov — 1. 1553. Ulamana, pašo bosanskega, Malkoč Osmanovica, hreogovaškega pašo, in Murata, klišlcega poveljnika, pobila na varaždinski ravnini in jim pobrala vso za robstvo namenjeno množico. 4)
Tri leta kasneje je Sulejman odposlal vojvoda Alija s 25.000 vojske, da osvoji Siget. To se mu ni posrečilo, ker isti Zrinjski s 1000 konjilci, Lenkovič s 600 štirskirni konjiki in nekterimi četami štirskimi in koroškimi in drugi poveljniki so pod Bobovcem,
4	miljo od imenovane trdnjave, prisilili sovražnika, da je oblego opustil. ■') Lota 1557. je pridrl bosanški paša — Ferhat ga zovejo izviri — s 5 do 6000 na Hrvaško in plenil med Zagrebom in
>) Mitth. tl. h. V. f. K. 1865. st. 77.
2) Izviri v zgod. društvu Koroškem.
3) Mucliar VIII. str. 557-558.
4) Mešič Zrinjski itd. st. 138.
5) Mešič st. 145—151.
Ivaničem. Toda skupil jo je takrat oholi Turčin. Janez Lenkovič je združil slovenske oklepnike z Ivan Alapičejevimi četami. Potoma mu narašča vojska. S 1000 konjiki in nekaj pešci, dobrimi junači, udari pri sv. Iloleni na neprijatelja. Z vsklikom: „V ime Božje“
Elanejo tako srdito nad nevernike, da se v kratkem v sramotni eg spuste. Kar so naplenili ljudi in blaga, poberejo potem pa hajd za njimi do Save. Silno veliko škodo so lcristijani napravili sovražniku, skoraj polovico vojakov je izgubil, konj pa je bilo toliko, da je vsak junak prejel po dva ali tri. ')
Tako se jo obnesel hrabri Lenkovič, „dobrega spomina^, kakor piše Vramec v svojem letopisu, natisnjenem 1. 1578 v Ljubljani. Ta slovenski vojskovodje bil dveh cesarjev svetovalec. Mnogokrat se je poskusil s Turki in vselej so čutili težko njegovo roko in, kakor je spodobno Slovanu, bil je ob enem tako gostoljuben,
gljazen in dobrotljiv, da ga niso mogli pozabiti na Hrvaškem in ranjskem. Najbolje znači delovanje njegovo grobni kamen v novomeški samostanski cerkvi, postavljen po smrti njegovi 22. junija 1. 1569. Na njem je upodobljen, kako s krepko nogo odganja po cesarskem jabelku sikajočo kačo (Turčina). -)
Ni čuda, da je izvrsten postal, kteremu je bil Lenkovič učitelj v vojni vednosti. Tak učenec, ki ni delal sramote slavnemu učeniku, bil je Herbart Turjaški. Rojen je bil v Beču 15. junija leta 1529. Hjegova roditelja Trojan Turjaški, svetovalec kraljev in njegov namestnik v dolenje-avstrijskih deželah, in Ana, hči Jurija Eka, poveljnika Goriškega, sta ga zgodaj poslala na kle-veški dvor, kjer je bil izrejen. Komaj 18 let star je prišel na meje, kjer sta se tudi njegova brata Ditrich in Vajkart korenja-ško borila zoper Turke. Lenkovič mu je izprva izročil le 50 mož. A brž je pokazal Herbart, da ima zdravo mišico in srce junaško. Kmalu je bil imenovan kapitan v Senji, trdnjavi in mestu na morski granici, ktero kakor tudi slovensko je po večem Kranjska dežela oskrbovala s posadkami in živežem. Tudi v tej službi se je izkazal junaka, zlasti 1. 1557., ko je po svedočbi Valvazorjevi s 340 možmi premagal 4200 Turkov.3) Zaradtega čina je postal lej-tenant na hrvaški meji, to je, namestnik prvega vojskovodje. V mnogih manjših praskah in bojih je Turkom vtepel nenavaden strah pred Slovenci. 4)
’) Mešič str. 169—170; Valv. XV. str. 465 po Vramecu piše, da je s 400 potolkel 4000 Turkov. Isto tako piše Tomašič st. 31. Len-koviča imenuje: magnificus dominus eques auratus de podbrizye
—	Pobrežje, Freithurn na Kulpi, lastnina njegova. — Podobo glej Valv. XI. st. 145.
2) Mittb. d. Central - Commission f. E. u. E. der Baudcnk. II. st. 183.
3) Valv. XII. st. 91.
4) P. v. Radisc: llerbard VIII. itd. str. 120 —129.
Taki sokoli so zasedli mejo v Slovensko domovino. Težko je stalo volku planiti med čedo, vendar se je priplezal 1. 1558 na Kočevsko in okolico Ribniško '). Da njegov opravek ni hasnil Slovencem, kaj hočemo razkladati? Naslednjega leta zadnje dni ja-nuarija jc Malkoč-beg iz Bosne pridirjal s 6000 konjiki do bhzo Metlike. Izvedevši, da jih čaka ondi oborožena množica Slovencev, prebrodi Kulpo pri Poljanah in udari s svojimi ljudmi skozi šume in. gozde na Kočevsko. Dn6 29. januarija so bili nemili gostje v okolici Ribniški. Požigaje in ropaje se spusti po noči čez hribe memo Nadliška in Blok na nesrečni Kras. Okoli Cerknice, Unca in v Ivanjem Selu vse vkončajo. Naslednji dan se razkropi na razne strani. Nelcteri se lotijo 1. 1556. sezidane cerkve sv. Mihelja nad Jakovico, vasjo v planinski župniji, kjer so bili ljudje zbrani, bodi si pri popoldanski službi Božji bodi si da so pribežali v to svetišče, kot najvarniše zavetje zoper nevernike. Hitro se zagrado, kakor so vedeli in znali. Naj trdnejši varuh pa so bile hrastove z debelimi žeblji močno okovane duri. Zastonj so se Turci prizadevali predreti jih, okoličani, ki so se zatekli k sv. Mihelju, rešeni so bili. A ne tako njih prebivališča. Laze in Jakovica so bile požgane in živina odgnana. Drli so potem naprej. Pri Logacu so ubili dva kmeta in vjeli 17 oseb. Veča truma z begom vred je stala v tem pri llasbergu, 31. januarija pa odrinila skozi gozde proti Postojni in razsajala na Pivki, v Liburnijo prišedši naskočijo Turčini o svečnici trdni Klanski tabor, toda s krvavimi glavami morajo odlaziti. Besni, ker so izgubili toliko tovaršev in blaga, divjajo kakor silen vihar čez Grobnik v Turčijo. 4) Leto kasneje so Krašovci zopet ugledali ljutega sovražnika. 3) Sedaj se dvigne Herbart Turjaški, plane čez mejo in vrnivši enako z enakim vpepeli mnogo vasi, in odžene 20.000 ovac. Turki so spust6 za predrznimi kri-
')	Valv. XI.	st. 467; XV. str. 466.
u)	Valv. XI.	st. 7, 55, 303, 391, 449,	467; XV.	st.	466; njega sta
prepisala Ilammcr III. st. 359 in Hraun-r v Illir. Blatt st. 35. Valv. trdi, da je bilo 15—16.000 Turkov, kar skoraj ni verjetno, zato smo vzeli številko, ki jo nam poroča naslednji vir. Pristavlja ta zgodovinar tudi, da je Turjaški (kteri?) pri Blokah neprijatelje zgrabil in	vzel 600 vjetih kristijanov.	Mogoče,	da	so iz trdnega
Turjaka skočili Slovenci nad nadlegovalce domovine,	ki jim je bolje
bilo za rop nogo za bitve, da so jim pa pobrali toliko kristijanov, težko veijamcmo. O napadu 1. 1559. govori urbarska knjiga Has-borška 1. 1573. Mittli. d. h. V. f. K. 1. 1860 str. 22; potem isti lotnik str. 53 in Tomašičev letopis str. 31:	,,Anno	Domini 1559
Maukocbegli bassa cum multis venit carniolam, videlieet ho-chcwje, ribnichu, et circum eirca, et ultra montes in piucam, christianorum damna intulentes, alii vero pedestres espectans eos, et oceupans eastrum klanu, sed nihil fecerunt castello, et sic sani et uictoriosi reuersi sunt ad propria.“
•■»)	Valv. IX.	st. 8, 55; XV. str. 466.
stijani, misleči, da jim odvzamejo bogati plen, a raztepeni so bili in ubita njih poveljnika Deli-Mohamed in Hasan-aga. Zarad tega vspeha osrčen je tudi Vid Ilalek z 1200 možmi, med njimi 300 Kranjcev, udaril na sovražnikovo zemljo in veliko škodo in mnogo plena napravil. ') Leta 1561. d n 6 8. maj. je 1800 nevernikov napadlo Kostelj na Kupi. Vsled tega je deželni zbor kranjski 15. maj. ukazal, naj se konjiki preskrbd z orožjem in hrano, da pri 3. ali 4. strelu prihiti Gorenci v Ljubljano, Dolenci in Notranjci vNovo-mesto. a) Tudi štajerskim Slovencem ni bilo prizaneseno. Dne
18.	junija 1.1562 so turški graničari, martolosi, ropali in razgrajali okoli Ljutomera in veliko ljudi polovili in odpeljali. Cesarski poslanec Albert pl. Wyss se je zarad tega pritožil pri velikem ve-ziru Ali-paši. 3) A tacih pritožeb so bili že vajeni na turški porti, toraj se niso mnogo brigali za nje.
Dosedanji kakor poznejši turški vpadi so slovenske dežele grozno razdjali, škodo, ki so jo učinili kruti neverniki z ognjem in mečem, kdo jo more preračuniti? Toda vse nesreče, vse revo v XV. in XVI. stoletji presega rop ljudi zlasti otrok. Da so jo Turčini posebno pomerili na krščansko deco, izvira od tod, ker so osmani svojo moč in silo stavljali na odgojo krščanskih otrok za dvorne, državne in vojaške službe. Jemali so jih po sili, kjer in kolikor so jih mogli, ker prišel je čas, da se nobeden paša ali beg ni smel bližati sultanovemu prestolu brez mladih krščanskih otrok. ZaSelima I. so jeli cel6 nabirati desetino v krvi, vsako 5. potem vsako 4. 3. 2 in cel6 vsako leto so namreč pobirali v podjarmenih deželah v Bolgariji, Grškem, Slavoniji, Oger-skem itd., vsacega 5. dečka v kraji, kasneje po enega iz sleherne družine, naposled kolikor se jim je ljubilo, se vč, da najlepše, najmočnejše in najpripravniše. Za bogatine je bilo dobro, ti so lahko odkupili sinove, a gorj6 ubogim! Da bi oteli sužnosti dečke svoje, ženili so jih pred časom, a Turci se potem tudi zato niso menili ter pobirali tudi oženjene. Revščina, nesreča in žalostna pajdašica njena vnemarnost so dospele slednjič tako daleč, da so krščanski starši sami radi dajali otroke v sužnost, da so se iznebili težavne izreje, in da so se mladenči radostno poprijemali robstva, da d ob*') kruha, denarjev, lepo obleke, bogastva in visoke službe. Na ta način je postal Mohamed Sokolič I. 1565 veliki vezir. Drugi so mesto dolžnega davka dajali otroke, kakor znani Rustem, ki je dosegel najvišo stopinjo v turški državi. ^Te kot desetino ali mesto davka nabrane in druge na Poljskem, Ceskem, Ogerskem, sosebno pa na Hrvaškem, Štirskem, Kranjskem in Koroškem naropane dečke so vtikali v dvorne učilnice in v kasarne
*) Valv. XV. st. 466 — 467 ; liadisc Herb. VIII. str. 130.
9)	Mitth. d. h. V. f. K.	1859. str.	88.
3)	V pritožbi pravi Alb.	pl. Wyss,	ki je prvi bil imenovan	redni	poslanec pri turSki porti	dnd 17. julija 1. 1563:	18. Junii	Martolossi
captivos a Luetenberg	abduxere.	II a m m er III.	str. 397.
janičarske. Prve so bile v Drinoplu, starem in novem seraji Ca rigraškem in v Peri. Carigraška učilnica je imela pet razredov.
V	prvem so se otroci, vsi enako oblečeni, učili brati in pisati turško, arabsko in perzijsko in nekoliko iz korana, poleg, toga v razmeri s svojimi močmi z lokom streljati, s prva z manjšim ponarejenim, potem s pravim orožjem. Obrezani mladenči od 15. leta so sc izurili v drugem razredu do dobrega. Tu se jo odločilo, je
li	deček bolje sposoben za dvorno ali državno ali vojaško službo. Za dvorne službo zmožni dečki so stopili v tretji oddelek, kjer jih je bilo navadno 300—400 jako spretnih miadenčev. Manj, 60 —70 jih je dospelo v šolo za državne poslove. Največo veljavo pri sultanu so pa dosegli, ki so smeli v peto učilnico — komaj 25—30 — ker odtod so peljale stopinje do najviših služeb na dvoru in v državi in postali so ljubljenci sultanovi. Kteri so bili pripravni za vojaščino, pošiljali so jih na deželo kmetom in rokodelcem, da bi se s težkim delom poprej utrdili in jezika turškega navadili. Ta skušnja je trajala po 1—2 pa tudi več let, potem so bili odpravljeni v glavno mesto. Tu so v četah 25-30 skupaj živeli precej prešerno. Sami so si morali kuhati in sila težko delati n. pr. pomagati na sultanovih vertoh, kamna, apna, drv pri zidanji nositi itd., lakota, žejo, mraz in vročino so morali trpeti. Ko je bil krščanskih staršev sin 24—25 let star, krepak, in v orožji in prenašanji vsakoršnili težav dobro izurjen, stopil je še le med janičarje. Ni čuda, da so postali v kratkem strah krščanski vojski! Bilo jih je s prva 5000—6000, za Selima I. 10.000, za Sulejmana in Selima II. do 15.000, majhino število sicer, a izurjeni, disciplinirani so bili izvrstno in kos kteri koli drugi vojaški četi. Janičarji so imeli izpočetka lok s pušico, kratko puško in handžar ali malo sekiro ali nož za pasom. V prvi polovici XVI. stoletja je stopila mesto loka dolga puška, ki so jo kmalu znali dobro rabiti. Razun age in nelcterih drugih manjših poveljnikov so bili janičarji pešci. Kako to, da so janičarji tako sloveli? Iž njih skrbne izreje za vo jaščino izvira vse to. Najprej so, kakor smo videli, krščanske otroke, ta mlada žlahtna drevesca, šiloma iztrgali iz domače zemlje ter presadili v tuja tla. Vzeli so jim vero, jezik in vsakoršen čut, ki blaži človeku otroška leta, izbrisali spomin na očetovski dom in njegove šege in navade in pretrgali vezi, ki sklepajo tako skrivnostno, tako sladko človeka z milo domovino. S kratka: vse prirojene nravne občutke so zadušili v mladih krščanskih srcih, da jih v novem okrožji spremen6 za drug, nov poklic. In kaj so jim dali za to? Vcepili so jim ono nepogojno, slepo udanost do novega gospoda, od kterega so strastno oklenivši se ga pričakovali vse, grozno sovraštvo do vsega, kar je bilo krščanskega, živo pokorščino do predsednikov, poleg toga pa tudi neko razuzdanost in upornost, pred ktero so trepetali ne le njih nasprotniki, ampak slednjič tudi celo njihovi gospodarji. V sveti vojski zoper krščanstvo, v kterem so bili rojeni, bili so pa kakor Desni.
To je storilo, da so bili janičarji, dokler jih je navdajal pravi, prvotni duh, tako silni, skoro da nepremagljivi, da so bili prva podslomba in naj krepkejši'steber turškim sultanom. Polagoma je opešala njih sila. Turki so jeli namreč krščanskim staršem pod-rivati svoje dečke, da so prišli v janičarje, ki so morali biti krščanske korenine. A ti otroci so bili premelikužni. Že pri težkih vajah so marsikteri poginili, v vojski se niso izkazali. Tako je slabela moč slavno znanih janičarskih čet, kolikor manj je bilo med njimi krščanskih in kolikor več turških mladenčev. Naposled se je preživela odgojnica janičarska, ko je bil že poprej, 1. 1637. Murad IV. odpravil nečloveško desetino. ')
v Turško silno državo so ustanovila tedaj krščanska deca! Žalostna majka! Kdo more sešteti naropane in na omenjeni način izrejene slovenske mladenče, ki so se potem vračali kot ljuti sovragi v domovino, ki je niso spoznali, da so ondi plenili, morili in v sužnost vlekli svoje rojake, morebiti lastne svoje sorodnike! Ni ga poročila o kterem si bodi turškem napadu brez pretresljivega naznanila, koliko tisoč ljudi so odgnali, koliko nedolžnih otročičev so iztrgali slovenskim materam iz naročja! In ta grozna nadloga je leto za letom več nego dve sto let obiskovala uboge slovenske pokrajine! Kako je kopnelo število čvrstih mladenčev, pridnih delalcev, marljivih rokodelcev, da so bile dežele kar prazno in upostošene, da so postale drajna iz raznih krajev prislini, ki so jih deloma potujčili! V tej krvavi štibri, v hudih davkih, ki so jih morale plačevati naše dežele drugim enako in še več, v potujčenji in v vednih bojih z nevernikom najdeš, blagi čitatelj, razlog, zakaj so Slovenci za drugimi narodi, zlasti za Nemci, zaostali v blagostanju in omiki. In to jim ni v sramoto, temveč v vekovito slavo!
Haziskavanja na polji staroslovenske zgodovine.
Spisal Davorin Trstenjak.
n.
0 plemenski sorodnosti Venetov v Armenii, Paflagonii, v lllyriku, kraj Adrie, kraj haitijskega morja in v Armoriki.
Srednja Azia je pradomovina narodske rodbino, ktero sedaj zemlje in zgodovinopisci obče imenujejo: arijsko. Pogorje himalajsko je središče te rodbine. Svete povesti zendskih knjig imenu-
') Zinkeisen: Gesch. d. osm. R. III. str. 205 — 234,
*) Prvi članek je natisnjen v „Lotopisu Matice Slov.“ za leto 1868.
jejo ta prasedež: Arijana vacidžo, to je: semenišče Arja-nov, staroindijski: vedža, semenišče. Ze stari zemljepisci so Ar jan o razdeljevali v iztočno, v kteri so stanovali: GandharAs, Pa-rupanišadlias, Parikani, Gadrozi, Dmngi in druge indijske betvc, dalje v severno, v kteri so prebivali: Baktrijanci, Sogdiani, Kha-razmi, Kaspijci in druge perzinske betve, potem vzapadno, v kteri so imeli stanovališča medijski Hyrkanci, Parthi in Medi, in slednjič v južno, kje so bili sedeži Per,sinov, Harmanov Kuzov itd. ')
Ta plemena arjanska so bili bratje in sestre evropejskih arjanskih narodov: Grkov, Italov, lllyrov, Keltov, Germanov, Slovano - Litovcev, Sarma!,ov, Trakov, Skythov itd.
Ta rodbina se je že v Azii velela: Arja, in svojo zemljo imenovala: Arja var ta, Ar jaka, iz ktere je novopersinsko: Irak nastalo. Arja pomenja: čestitljiv, slaven, ehrwiirdig, venerabilis, in to ime je delalo nasprotje proti drugim narodom, ki so se imenovali: M1 e k h a s in V a r v a r i k a s, *) s kterim slednjim imenom so posebni črni r o d K u 5 i t o v aliAithiopov po-znamenovali a)
Vsa veča plemena arjansko rodbine niso samo v Azii se imenovala: Ar j as, kakor postavim Medi, •— Artai najstareje ime Persinov, ktero učeni Lassen 3) je bistroumno razložil iz staro-pei^sinskega; a reta, češčen, geehrt, temoč tudi v Evropo se pre-selivši njihovi sorodniki so se dičili s svojim čestitim pokolenjem, in tako zvemo, da so Traki imenovali svojo zemljo: Arja,4) med germanskimi rodovi najdemo: Arie, in visokoučeni Gilferding 5) je dokazal, da tudi ime S ar m at pomenja: čestitljiv. Ravno tudi Gilferdingu se je ugodilo dokazati, da tudi ime: Veneti, Venti, prestaro poznamenovanje Slovanov je synonymon imen: Arjas, Aretas, Sarmatas, in tudi izrazuje člena čestite, slavne arjansko rodbine. Sanskritslca korenika: van, iz ktere je lat.
') Lassen, Indiselie Alterthumsk. I., 5 Gfrorer, Urgeseh. des menschl. Geschl., str. 145 itd. Bcnfey, članek Indien v Ersch. in Gruberovi Encyklop.
*) Iz staroindijsk: v ar var a jc gršlc ftu^iflaoog, korenika var pomeni to, kar slov. vr, od kod na — vret/, aufvvinden, vrv, das Ge-wundene, das Seil, nemšk reduplikovano kakor v indijščini: wir-war, worren, vervvorren, toraj ljudstvo ktero je zmešan, nerazumljiv jezik govorilo, ali kakor Be.nfey misli, ki jo« imelo: ver-w i r r t e s Kopfhaar , kar je tudi lastnost kusitsko plelie. Edno betvo divjih Kušitov so Indi imenovali:	Pad j as, die Sehlechten,
iz staroindijsk.: padja, primeri slov.: podli, armselig, sehlecht.
2) Beri: Haug, Ueber dio iiltestcn Namen der sogenannten Indoger-manen v Allgem. Monatsch. fiir Wissenseh. in Liter. 1844 st. 785 itd,
3) Lassen, 1. c. I, b. 518, 526.
4) Stepli. Byz. vox Tlirako.
5) Gilferding, Drevnejši period istorij Slavjan V Sasop. „Vjestnik“ Ev-rop. str. 239.
veneror, venustus, Venus, venerabilis izrazuje pomene: amare, desiderare, venerari, in mi jo nahodimo v slovanščini v oblikah: van in un, primeri: uniti starosl.: noO-uv, gotinski: unjan, favere.
Iz te korenike so staroslovanska osebna imena: Van, V a-nis, Veneta,*) Uneta, Uneš, Unimir, Unimysl, Vento-slav, Unegost, Vangost itd. ')
Ker je dokazano in brez vse dvombe pripoznano, da so Tacitovi Veneti bili Slaveni, in ker tudi sosedni Finci in Skandinavci že od nekdaj S1 a v e n e imenujejo: W a n e, V e n e j e, Ven e-laiset, to je, zemljo Venov — Venetov, in ker po postavah in lastnostih svojega jezika Slavenc tudi Nemci imenujejo: W e n e d i, Wanadi, Vinuli, VVindili, Wenden, Winden, in Kelti: Vineth, Veoned, Gvvineth, smemo brez vse spotike povsod iskati slovenskega**) plemena, kjer ime Venet najdemo.***) Homer je prvi, kteri poslavlja Venete. On omenja, da v vojski Trojancev s Helenci je prižel prvim tudi na pomoč Pylai-menes, vodja Paflagoncev s posebnim krdelom iz roda E n e t o v, ktero je bilo tako junaško in viteško, da je Homer imenuje: „lamnv xfjQu — hrabro srce. 2)
Da ste obliki Evsroi in 'Evitoi posebnosti grških pisateljev, je priznano od vseh kritičnih jezikoslovcev. Grški jezik ni poznal glasnika v, in ni ga menda tudi ni mogel izgovoriti, zato ga je zmenil s spiritusoma - asper in lenis, ali pa je v razvezal v vokale. Tako pišejo indijsko ime božanstva vina: Suradevas grški pisatelji ■Žovgudstog persinsko ime kralja:	Darjavuš — /Jagsiog; pomagali
so si tudi z glasnikom:	Ov ali ol, zato v grščini vidiš oblike:
ianton — vespera, olxog — vikos, lat. vicus, nirog zz vinos, lat. vinum, a'mv, lat. aevum, atdeo lat. video, vusg lat. naves itd. ****) Latinskemu jeziku je glasnik v primeren, zato so prav pravilno pisali: Veneti.
Eustathij,3) rodom Grk, sam izpoveda, da se je rod, kterega imenujejo Grki ’Evsroi ali 'Evsroi, za njega velel: Bsvsroi — to je: Veneti, ker Grki so že za Suidasa izgovarjali B kot V (faza —
*) Veneta, ime hčeri hrvatakega župana. Itodbine Venet še živijo na Koroškem.
s) Moroškin, Imenoslov, sub vocibus.
**) Razloge različnih poznamenovanj navaja Safarik v Slov. Starož. I. 8.
***) Jaz sem prvokrat ime Venet, Vend, Vind se trudil izpeljevati iz Keltskega: fin d,	albus, drugokrat iz:	van d,	slov. vad,	loqui,
vendar, ker se mi	dozdeva Gilferdingova	razlaga	naravna in	verjet-
niša, ni me sram odpovedati se svojemu	trdenju,	ker v vseh	svojih
spisih mi je edino	načelo: resnica naj velji.
2) Homer, Odyss. II., 852.
****■) rj<aj£0 g0 tu(jj Qrj.; napravili iz persinskega imena Vastašpas Svoj 'Trrriicrnei; in iz: Varkania (Wolfsland) — 'Tnxariu.
3) Eustath. ad Dyonis Pierg. 378.
vita). Eustathij Se pristavi:	„oi.	Ss	nuhuoi	O	v	e	v	e	r i a v rrjv %aQa v
TTtvTatrv/J.dflog txa/.ovv xata yhS<j<Tav oixtiav“; toraj: Venetia.
Pomen imena Venet Se je bil znan Jornandu1) (iz leta525) ker piše: cujus urbis (Eavenae) dudum ut tradunt majores poses-sores Venetii, id est: laudabiles dicebantur.
Da se zopet vrnemo k paflagonskim Venetom, zvemo iz Homera, da je pleme Venetov stanovalo v severni Paflagonii kraj pobrežja: „Pontus euxinus“; in da je imelo v vlasti mesta: Kytor in Sesam. Paflagonci so bili po Lassenovih 2) preiskavah sorodni z Armenci, kterih jezik ima svojo podlago v iranščini. Homer pripoveda dalje, da so Veneti stanovali kraj divičje reke (dficpi rs llao&tviov nora/iov), da njihovo je bilo mesto: Kromna in pobrežje: Aigial, ali kakor Eustathij bere: Ko-bial. Tudi grad Erythyn (titivOtvovg) je bil njihov. Mesto Ky-tor, (primeri panonski rod: Kvtvm.), je stalo tik kite (frons) črnega morja, toda prav naravno poznamenovanje, — zarad oblike primeri šator, sipor, prapor; Kromna je bila trdnjava, primeri staroslov. Krom, arx; Aigial in K o bial pa ste gotovo popačeni imeni v ustih grSkega pevca, in pobrežje se je pri Venetih velelo: Egalo ali Igalo, kar Se sedaj v iugoslovan-ščini pomenja, litus, Meeresufer, če pa jeKobial pravilniše berilo, nam ime razloži slov. K. o b e 1, Berg, Hiigel.
’EqvOwo{; si je prizadeval Eustathij 3) iz grSkega: igev&og, &qv&uiv(o, razložiti, rek Si, da je grad dobil po rdeči barvi (an<> tj/g XQong) svoje ime, ker je stal na: „SQSV&og rrxomlog.u Ali venetsko ime iz grščine izpeljevati, je nedosledno, in Eritin tudi v slo-vanščini pomenja rdeči grad, 'Rothenburg, Rothenwart iz aru-eru, ruslc. al', srbski al’ rdeč, in tyn, ograjen kraj.
Strabon in Ptolomej še več imen mest, rek in gor imenujeta v Paflagoniji, ktera imajo slovenski glas, postavim: Žago ra (ime gore), Šivata, Tobata, Rastia, Sokora, Titva, Olen, E Ivi a, Laskoria, Ar men itd.
Homer hvali pri teh Venetih lepo rejo konj, in pripoveda, da je tam obilo živelo divjih mulov. Z konjerejo so se Slovani od nekdaj marljivo pečali in še sedaj, zato bi jaz iskal pradomovine Venetov v Aziji na nišanskih visokih planjavah. Niša pomenja v sansk.: Bergwiese, in tudi v slovanskih zemljah nosi to ime več krajev in plemen slovanskih. *) Kako so ti Veneti prišli na severni boč črnega morja? Jaz trdim z učenim Gilferdin-gom, da so pri preseljevanji velikega venetskega plemena iz
’) Jornand 29. primeri: Paul Diacon. Ilistor. Longob. II-, 14. Chronicon Altinum v Arehivio storico italiano, append. V., 103.
a) Lassen v Zeitscli. der dcutacli morgenl. Gesell. X. B. str. 386,
3)	Eustath. ad II. II. v. 855.
*) Nis, Nisovci, prebivalci v ruskem kneževstvu:	Volodimir, Ni-
šani, županija v zemlji polabskih Slovanov, Nižava, okolica mesta Niš in reke: NiSava v Bulgariji.
srednje Azije tam slučajno zaostali; kakor tudi Veneti, ktere Pomponij ’) Mela navaja med Armenci in Kappa doča ni, Apol-lonij a) pa pod Tibareni; toraj v okrajini virov reke Halysa. Znamenito je zopet, da v onih okrajinah nahodimo imena starih mest s slovenskim licem: Zara, Zela, Ibora, Komana, Komisa.*) itd.
Ti Veneti so še se ohranili v Armeniji za zgodovino-slovca Mosesa Chorenskega 3) (rojen 370. umrl 489. po Kr.), in on sporočuje iz starih domačih pisateljev, da leta VAl predKristom je vdrla edna betva Bulgarov v armenski dištrikt imenovan: Vanat-Vanand, toda v zemljo Pomponijevih in Apollonijevih Venetov in se tam ž njimi zmešala, zato so prebivalci dobili ime: Bulgar- Vanand — P u Iga r - V c n d.
Bctve venetske familije pa so pri svojem preseljevanji ni samo zaostale v Paflagoniji in mali Armeniji, temuč tudi na dol e n j e m Istru. Appijan4) nam imenuje Venete v soseščini Dard anov in Sintov tje do mej Makedoncev: ,,’Evtrovi xnt /l(a)d'i()'tag, xcu žlvTovg, nzijioiMa Meut&doviov
Macedonija je segala v starih časih do goreOrbelos, toda do dnešnjega balkanskega pogorja. Rod Sintov ali Sintikov stavljajo stari geografi kraj gore Bcntislcos, tam se imenuje njih glavno mesto: Heraclea Sintiča. Toda so Sinti stanovali na južni strani Balkana. Dardanom odločujejo stari zemljopisci okrožje pd: „m o n s scardus" (gora Sar), kraj reke Drina, virov Morave, in sicer je to bila gorenja Dardanija, dolenja se je vlekla kraj Haima (Balkana) do mej traških. Za Appijanove Venete nam toraj drugo okrožje ne ostane, nego od radičkegore od mesta Niš (stari: M a i s o s), kraj desnega pobrežja Morave gor črez Jagodo do Požare vca na zapadni, in od Vidina do železnih vrat na iztočni strani, s starimi mesti:	Bonionia,	liatiaria	in Naisos, ker
dalje doli nahodimo T ribali e, in v soseščini Triballov jih tudi imenuje nek Anonymos pri Eustathiji5), kterih sedeže naznamlja do reke Timok. Ta Anonymos je tudi mnenja, da so ti Veneti iz Pati agonij e se preselili v Traki j o, in odonod še le na jadransko Pobrežje. Vendar so utegnili tudi pri napadih keltskih plemen, ktera so leta 370 pred Kr. iz Galije skoz gorenjo Italijo, julske planine v illyrski polotok pod imenom Skordiskov privreli, iz gorenje Panonije na dolenji Ister porinjeni biti. Grški pisatelj Arrian ®) je zvedel, da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili zarad vojske, ki so jo imeli z A s sy r C i; Assyrci pa so
’) Pomp. Mela I, 2.
2) Apollon II. 378.
*) Komana, Komisa na komu (mons rotundus) stoječe mesto.
3) Glej pri Langlois: Collection des liistoriens de I’ Armenie I, 45.
4) Appian, Bellum Mithrid C. I. V.
5) Eustath. ad Ilom. Iliad 852.
fi) Pri Eustath. ad Dj’011. Pierg. v. 378.
začenjali arjanske narode pobojevati okoli 2200 pred Kristom ’) toraj kakošnili sto let pozneje, nego je Abraham živel. Takrat se je moglo začenjati preseljevanje arijskih plemen v Evropo. Gil-ferding to vojno stavi v leto 1270 pred Kristom, kar pa se mi dozdeva premalo verjetno, in zato rajši Kriigeru priglasujem. Bodi si tema, kakor drago, mi bi v Arrijanovem sporočilu našli vzrok in tudi približno dobo, lcedar se je venetska rodbina spravila na pot v Evropo. Da jo to preseljevanje trajalo več, nego edno stotino let, jo gotovo, ali vprašanje ostane, po kteri poti? Gotovo ni samo črez Kavkaz, skoz velike ravnine južnorusko proti baltiškemu morju, nego tudi od Ornega morja sem skoz dunajsko dolino do boka jadranskega morja, in morebiti edino po tej poti.
Že Safarik2) je v svoji knjigi: „Ueber die Ablcunft der S1 a w c n,“ dasiravno mu, kakor se nam dozdeva, Appija-nova omenitev Venetov v soseščini Makedoncev ni znana bila, izustil, da v cerkveni staro-bolgarščini najdeš dva jezi k ovs k a življa, ednega iz pradobe v Illyriku naseljenih Slovanov, druzega primešanega po poznejih severnih slovanskih prišlecih.
Meni so dozdeva, da so ona petera slovanska plemena, kterih omenja v Trakii Moses Chorenski, in v kterih sedeže so pozneje Gotini se naselili bili, ostanki Appianovih Venetov.*)
Med Slovani živečimi na ilirskem polotoku še so žive
fovesti o Aleksandru velike m, zato je že Safarik vprašal: laticren sich nicht die spateren Sagen der Slovenen iiber Alexan-der den Grossen von da?, naimer, ko je sosedne Tri bal e po-bojeval, kakor Justin3) sporočuje pisaje: Alexander protinus su-perato jugo per Haemum montem in Triballos ad flumen Ly-gium profectus est. Syrmus Triballorum rex crat: in cognito Alexandri adventu uxores et pueros cacteramquc imbellem turbam ad Danubium in insulam Peucam (v dunajskem delti) confestim misit, quo ct Thraces Triballis finitimi se receperant. Nec multo post et ipse Syrmus eodem fugit. Reliqua Triballorum multitudo ad alteram insulam se contulerat eo in loco, ex ipio pridie Alexan-der moverat, sitam. Alexander Triballos repetens, hostes ex sylvis in aperta provocatos superat 300 caesis. Te Tr ib ali e je Suro-wiecki, in tudi iz prvega Safarik imel za Slovane prispodoba-vaje ime T ribal k imenu: Sr bal; pozneje je svoje mnenje zapustil; vendar mislim, da po nepravem. Dasiravno imena izpeljevanje je posiljeno, tako vendar Tri bal e lehko deneš k lužičkim: Triebovanom, kjer še danas stoji mesto: Triebel. Ime nji-
‘) Kriiger, Urgcscli. des indogerman. Stammes I. Heft, str. 34. — Moses Chorens pri Šafariku: Abkunft der Slav. str 140.
“) Safarik 1. c. str. 147, 148.
*) Gotini so v Trakio prišli leta 220—251 po Krist. Moses. Chorens jo zajemal večidel iz Alexandrinca Pappa. Temu so toraj mogle venetsko betvo na Dunaji znano biti in za njega še životariti
3)	Justin II.
hovega vladarja S y r m u s zopet najdeš v imenu kneza: S er m o n, ki je leta 1019. po Krista vladal nad Slovani sremskimi. ')
Ti v predhistorični dobi na severni strani Balkana naseljeni slovanski Veneti, ki so sc zdržali do prihoda novih naseljencev slovanskih iz severa Evrope, so ohranili povesti o Aleksandru velikem in jih izročili novim svojim sorodnikom, kajti ni mogoče misliti, da bi se drugači to povesti sporočevale, ker med prihodom Aleksandra na obale Istra in prihodom severnoslovenskih A uto v na Balkan leži blizo 8Č0 let.
Ti so jim tudi izročili thraske pesmi o Orfeji. Orfejeva povest ima svoj začetek na gori Pangaon pri Libethri in v kykon-ski okolici. Odtod je prišla k Grkom in po njih k Rimljanom, prek črez Ilaemus pa k Venetom, in Tribalom, kteri so jo sporočevali od roda do roda, in zato je Bulgar Verkovič4) našel Orfejev spomin v veči narodni pesmi med Slovani bulgar-skimi v balkanskih planinah. V okrožji sedežev Appianovih Venetov*) in Triballov imenuje Prokop (552) množino trdnjav s čistim slovenskim licem postavim:	Labutza, Skaplitza,
Klesvetitza, Vraz is te, Bal e sina itd. Ta mesta so že mogla postavljena biti po Venetih, ker ne da se misliti, da bi nje v sredini petega stoletja iz severa prišedši Slovani v tako kratkem času kakošnih 50 let med vednim bojevanjem bili postaviti mogli. Iz plemena Appianovih Venetov je mogel izhajati slavni cesar in pravdoznanec Justinian, kteri se prvlje, nego je polatinčil svoje ime, velel: Upravda, dalje imenitni vojskovodja: Belizar. Tako tudi zastopimo, kako ime bivola bo nas nahodimo po Soli-novem sporočilu na pogorji rhodopskem, s kterim imenom so po Pliniji isto žival poznamenovali tudi — Panonci; in to nam jo zopet nov dokaz sorodnosti Panonov z Veneti — mejaši Makedoncev.
Te Venete v zemlji Illyro v stanujoče je mogel Herodot 3) poznati, ker omenja, da pri illvrskih Veneti li — „r(o mi 'lllvr/ioiv Evtrovg“—je bila enaka navada, kakor pri Babyloncih, neveste na sejem postavljati, in vse na eden isti dan omožiti, ktera navada je tudi bila pri ruskih Slovenili.
Dardani, Mysi, Sinti itd. so bili rodovi illyrskega plemena, m sicer tukaj v večini naseljena, — a potiori fit denominatio —, zato je imenoval te Venete — illyrske v razloček Venetov kraj Adrije, ktere je tudi poznal, ker pravi, da so se Sy n gin ni medijsk rod, razširjali od Istra do mej Venetov kraj jadranskega morja. Venetska plemena so toraj v pradobi stanovala na dole nje m Istru, in njihovi sedeži so segali skoz Panonijo, Norik, Karnijo, do Ravene v gorenji Italiji, in v zapadu po severnem Ty-
’) Strilter, II, 399.
4)	VerkoviČ v časniku „Moskva“ štev. 128. 13. septembra 1867.
*) Jeli ne bi sc pri tih Venetih smel iskati početek glagoljiee?
:‘) Herodot I., 196. V., 9.
rolskem do bodenskega jezera, ktero se je velelo: lacus Vene tiču s, kakor Pomponij Mela in Ptolomej ') povesta, in kjer še se je do denešnjega dne ohranilo slovensko poznamenovanje za ladje: Ladis,2) starosl.: lad’, polsko in lužičkosrbsk.: lodz.
Slovenskost adrijanskih Venetov je učeni Gilfer-ding tako jasno dokazal, da meni le ostanejo poberki. Že v „No-vicak“ sem več jih učenemu svetu priobčil, tukaj le nekoliko novih.
Dokazano je, da so v starodavnih časih haitijski Veneti adrijanskim prodavali jantar.
Stari pisatelji niso znali, kako se jantar rodi, in kje da je prav za prav njegova domovina.
Teophrast je mislil, da v Lyguriji; ali gotovo ga je zmotilo poznamenovanje jan tara: lv/xovoior. Tako so Grki, kakor iz Aeliana zvemo, tudi jantar imenovali, misleči, da se stvarja iz: „).vy/.oq ov/inv— iz scalnice risa (Luchs). Tega mnenja je tudi bil Demostrat, ker Plinij piše: Demostratus lyncurion id (sue-cinum) vocat, et fieri ex urina lyncum. Drugače Zenothemis, on pravi, da se veli: langurium — od zveri: langurus, ktera zver (bestia) se je znašla v hostah kraj reke Pada.3) Padus reka je tudi tekla skoz zemljo Venetov, langur toraj utegne biti venetska beseda. Nar naravniša razlaga je iz staroslov.: lan g, :i<Y>rrJ), sylva, toraj: langur (primeri zarad obleke: dihur), animal silvestre. Saj Še Srbi radi imenujejo živali, ktere se pogostem v logu zdržujejo: lugare. 4)
Zavrnivši naše bralce, ki se hočejo na tanje podučiti z zgodovino adrijanskih Venetov na Gilierdingov spis, preskočimo do haitijskih. Odkod so ti prišli v to okolico? Jaz mislim iz juga, odtrgnovši se od dunajske in noriško-panonslce betve. Zato govorijo vse stare povesti severnih Slovanov. Poljski Krak pride iz Korotanskega, Lel in Čeh iz horvatskega Zagorja, Nestor pripoveda, da so severne Slovane, kteri so enkrat stanovali ob Dunaji v Noriku, Illyriku pregnali Vlahi, to je Kelti iz podunavskih pokrajin. Surowiecld, Safarik, Schlotzer, Mannert so spoznali, da so slovanska plemena segala v pradobi nepretrgoma od Adrije do haitijskega morja, in so obsedla ves svet med potočnim okrožjem Save, Drave, Ina, Dunaja, Labe in Visle. Schultze, Wersebe, Mii 11 er, Landau 5) in drugi nepristranski Nemci, med Slovani: Šembera in Hanuš so spoznali, da v iztočni Germaniji so Slovani že v predhistorični dobi živeli pomešani med Germani, tudi Kelti, in da ta zmes je stvarila posebno gormansko-keltsko-slovansko pleme: Svabinov
*) Pompon. Mel. II., 4.
2)	Allg. Conversat. Lex. fiir das kath. Dcutsch. vox Bodonsoe.
3)	Primeri Plinij Hiat. nat. XXXVII.
4)	Vuk, rejčnik sub voce.
5) Obširno navedena dokazalna mesta najdeš pri Semberi Zapad. Slo-wany str. 283 — 307.
(Svavov, Svebov), pod nadvladarstvom Germanov. Zato takošen bistven razloček v clružbinskem življenji Germanov in Svabi-nov, kterega je bistroumniLandau tudi zasledil v stavbi hramov, razdelitvi lanov (Hufen) itd. Mi toraj ne smemo prvotnih sedežev Slovanov iskati v pokrajinah Tanaisa, in dalje doli proti Maotidi, tam so izvirno stanovali Kelti in Germani, za njimi so prišli v ono okolico traška, skytska in s ar matska plemena. Vlak Venetov je bil skoz dunajsko ravnino, črez noriške planine v Germanijo, in črez Karpate in Krkonoše v ravnine Visle in Odre tje do venetskega jadra. Na naj skranjiših mestih so ohranili rodbinsko ime: Veneti; tako kraj reke Pada, kraj dolenjega Istra, v zapadu kraj bodenskega jezera, in na severu kraj haitijskega morja. Prav je toraj imel stari pisatelj, ko je pisal:	Heneti Asiae incolae jam in Evropa aliis per-
mixti incolis habitabant. *)
Jeli so Veneti prišli pred Germani v Evropo to ni dognano, Gilferding misli, da so bili slednji izseljenci arjanske rodbine, meni še to ne dozdeva resnično, in bi priglasoval Surowieckemu, kteri njihov prihod pred Germani stavlja. Prihodna raziskavanja bodo tudi to temo razsvetila. —
Jaz sem si nabral v svojih študijah dosti gradiva z ozirom na jezik in vero starodavnih Slovanov, prispodobijaje oboje jeziku in veri drugih sorodnih evropskih Arjancev, ali za objavljenje svojih raziskovanj si odločujem prihodni čas, in poseben pretres.
Ker je slovenska narodnost haitijskih Venetov ne-dvomljiva, podamo se do armoriških Venetov. Ti so stanovali kraj atlanskega oceana ') v provinciji lugdunski denešnji: Bre-tagne, ni samo na kopnem ali primorji, nego tudi na otocih: Siata, Sena, Vindillis, to je venetski otok po poznameno-vanji Keltov. Denešnje mesto: Vannes, bretonski: Venet in G w e n e t imenovano, na najskranji strani departementa du Mor-bihan še opominja na njihova nekdanja bivališča na bretanskem primorji. Morsko njihovo loko (portus) so Galli imenovali venetsko: „vindana portus“; in geografi pravijo, da je tudi mesto: Dariorigum bilo v njihovem posestvi. Prvi del besede ima prav slovensk glas, drugi nas opominja na rusko mesto: Riga in rusko besedo: riga. Znamenito je, da venetski otok po Keltih imenovan: Vindillis se denes veli: Belle Isle — lepi svetli, jasni otok, sosedni pa se je velel: Siata, ktero pozname-novanje zopet kaže na sijajno svitlo lastnost otoka. Morsko predgorje imenujejo rimski geografi: „promontorium Gob;ieum,“ toda po gobu (Kiicken, Hdcker, gibbus), ali pa po gubi (Bai,
*) Galina Jiithenstein piše, da je tc besede izustil:	„Vater der Ge-
schichte, toraj Herodot. Ali pri ujem jih ne najdem. Škoda, da virnika ne imenuje. Iz rokava jih ui stresel.
') Caesar beli gall. II. 34. III. 9. Strabou Geog. VI. Dio Cass. XXXIX, 46.
kleiner Meerbusen). Dcnes se veli: Pic de Penn marche. Pristan -sko mesto se je velelo: V organi um, to je: Ep^rame od: EpiiratR, werfen, anstossen. Se darias še velijo kraji ob bregu rok, kjer z ladjami zadenejo, vrženja. Drugo primorsko mesto Se stari ge-ogi-afi imenujejo in sicer: Blavia, brž ko ne pokvarjeno za: Pl a vi a, mesto pri kterem se začne morski p lav. Uckert se prišteva V enetom otoke: Riduna, Sarnija*) in otok, ki je dobil po Gaesaru ime: Caesarea. *) Več topičnih imen niso nam ohranili stari pisatelji.
Ti armorski Veneti so tudi naselbino ustanovili v Britanij i v okolici pozneje: Venedotia tudi Gwineth imenovana. Omenja še jih Einhard “) v osmem stoletji, ko govori o povratku britanskih Venetov v Galijo. Od kod je prišlo to slovensko pleme v te kraje? Jeli je ga vrgla osoda sem, ko so Veneti začenjali iz Azije v Evropo se preseljevati in proti Alpam korakati? Jeli niso se kje odtrgali od onih, ki so stanovali kraj „lacus vene-ticus,“ in gazili naprej do britanskega primorja? Ali so se morebiti odtrgali od adrijanskih Venetov, in jo rivali skoz Hel-vetio, kjer še v vališkem kantonu den denes slabe slavenske ostanke nahodimo, in od ondod na zapadno mejo stare Gallije? Verjetniše pa še se mi dozdeva, da so sem prišli po morji od haitijskega primorja, saj še Caesar hvali njihovo izvrstno bro-darijo in trgovino. Brž ko ne so jantar privažali iz jantarskega boka na severnogališko primorje, kjer so gaFoiničani in Grki nakladali. S tem privažanjem je s časoma nastala velika kolonija, ktera si je pridobila veliko veljavnost, tako da Caesar sam jo odlično priznava pisaje: „hujus (vcneticao) civitatis longe amplissima auetoritas omnis orae mantimae regionum earum, quod et naves habent Veneti plurimas, quibus in Britaniam navigare con-suerunt et s c i c n t i a a t q u e u s u nauticarum rerum reliquos antecedunt, et in magno impetu maris atque aperto paucis por-tibus interjeetis, quos tenent ipsi omnes fere, qui eo mari uti con-suerunt, habent vectigales. 3) Njihove ladje so bile silno močno, kakor jih Caesar popisuje, zato so mu delali tudi Veneti velike nadloge, predno jih je mogel v vojski premagati. Res je znamenito, da so Slovani že od nekdaj bili izvrstni mornar j in brodarji. Vsi tedanji pisatelji hvalijo trgovinsko umnost haitijskih Venetov, in cvetočo trgovinsko mesto V o lin (Vineta); bizantinski pisatelji brodarijo ruskih Slovanov po njihovih rekah, in da so adrijanski Veneti sloveli kot izvrstni trgovci, spri-čujejo nam dovolj rimski pisatelji.
*) Imenuje še se tudi raosto o bregu morskem: Aletum, primeri sansk.: ali, višina, srbsk. prejotovano: j ali a, Ufer, ripa, litus. Alet bi toraj bilo: Brežice, Uferstadt. Suffiks: et najdeš v besedi: velet itd.
‘) Glej Uckert, alte Geograph. IV, 237, 334.
*) Einhard Aunal. ad an. 786 cd Pertz.
3)	Caes. III. 8.
Trdil bi, da so Veneti že v svojiazijanski pradomovini mogli ob morji stanovati, in se z brodarijo pečati, zato ni ravno brez vsega razloga, ako njih azijanskih prasedežev iščemo ob kaspijskem morji, ktero so starodavni Sloveni imenovali: hvalinsko. Kambriški Britanci so Armoriko imenovali: Letavija in prebivalce: Letewicion. Že stari kambriški interpolator 8) si je prizadeval to besedo iz kambriškega jezika razlagati, in sicer iz: lled, semi, in tewi, tacere, in piše: Nos illos Britoneš armo-ricos vocamus in nostralingua Letowicion, idest semitacentes, quo-niam confuse loquuntur. Ta opazka jo za naše preiskavanje zelo važna, ker nam pričuje, da šc je zraven staro keltskega je-zikovskega življa tudi vladal neki drugi. Na rimski (romanski) samo ni mogel misliti, ker ta je tudi se znašel v britanskih narečjih, moral je tora] v jezik Armoričanov tudi jezik Venetov svoj vpliv imeti. Vredno bi bilo, ko bi kteri učenjak presodil kritično jezik prebivalcev Bretagne, posebno kraj primorja, kjer so nekdaj Veneti stanovali. Jaz sem v Zeussovi kel-tiški gramatiki sledeče besedo našel, ki so edino v nekdanji Arin oriki znane, in prav slovenske, naimer: bran, corvus, slov. vran od vran, niger, latvijski: varns, yen, glacies, sloven. inje, pruina, bud, victoria, slov. beda, pobeda, coant izgovori: koant, desiderare, arnare, rusk: kan to vat, ljubiti, yar, gallina, slov. j ara, i ari k a, gallina pullus, gueluet, vocare česk. volat, volova t, klicati, ga i, sylva slov. gaj, primeri še stavek: „ez eo ret techet", necesse est fugere, kjer techet se vjema slov. tekati.
Znamenita je tudi ta okoliščina, da zelišče, ktero Rusi imenujejo: bjelena in je bila Belbogu — Belinu posvečena so tudi stari Galli imenovali: (.hhruvrin— belinovica, in da jo Bre-tanci sedaj imenujejo: louzawen saiites Apollina, Slovenec pa: travo sv. Apollonije.
Toliko sem dosedaj našel dokazalnih razlogov za sorodnost Venetov v Armeniji, Paflagoniji, vlllyriku kraj Adrije, baltskega morja in v Armoriki. Želim, da bi drugi slovenski starinoslovci v teh preiskavah še srečniši bili. *) Na koncu to razprave še priložim nekoliko vrstic o glavnem pokrivalu adrijanskih Venetov — k uk ul j ici.
Historik Venetie Romanin (I., 15) piše, da so starodavni Veneti k u k u 1 e, kakor se vidi na izobraženih starih pametni-kih, rabili za glavna pokrivala. Tudi rimski satyrik Juvenal omenja kukulov v sledečih vrsticah:
Translatus subito ad Marsos mensamque Sabellam Contentusque illic ven e to duraque c u culi o.
(Safyr. III. v 169. seq.)
Dozdeva sc, da jo beseda „voncto“ po svoji koordinacii
') Glej: „Zeus, Gramm. Celt.“ pag. 799.
2)	Bretanjski: „Gandin v on A n s ch o w e“, čegar prvo domačijo
z besedo: „d u r ou, appellativ, respective: synonym z besedo: „cae-r u 1 c u s'', vendar Juvenalov scholiast kaže na rod V ene to v, kteri so si glave pokrivali z kukulji cami. Romanin omenja tudi, da so oblačila starih Venetov bila cifrasta (fimbriata) šarena in pisana, kakoršna nosijo azijanski rodovi in še sedaj primorski Sloveni; glavna farba teh oblačil je mogla biti modroplava, ker je izraz „venetuB“ obviknol^za: ca er ul e us.*) Znana je, da še denes Sloveni po dolenjem Štajerskem in Kranjskem čislajo oprave posebno plašče iz p 1 a v e iarbe. **) Romanin pripoveda tudi, da je prosti narod na veneš k ih otocih še dolg čas nosil na glavi kult ul e — „kapiSone“. ***) Naš slavni Miklošič ima besedo za tujko, in jej primerja lat: cuccullus, cuculla novogršk: xovxovXa’, in starogorenjenemšk: eh u gela. Klasična grščina te besede ne pozna, le poznejši glosatorji jo rabijo ob Hieronymovem veku. Latinskim je dobro znana, mi jo najdemo pri Martialu in Juvenalu in v cerkveni latinščini in sicer v Hieronymovih spisih. Rimljani niso lcuku 1 jic rabili za glavna pokrivala, k njim je ta oprava priromala od V e n e tov, ** **), in z opravo tudi beseda. Sicer Martial govori tudi o „santonico bardocucullu“ od: „1 ib urni c i cuculli;“ ali ravno ta okoliščina pričuje, da kuku-ljica ni rimskega početka. Omenja je tudi Collumella, Trebellius l ollio, po kterih pisateljih zvemo, da so jo prišivali k plaščem, in celo pri Catonu najdemo:	Cum tempestates pluviae fuerint,
cen toneš, cuculliones familiam oportuisse sibi sareire. Vendar jezik latinski nima korenike za razlago besede. Ko se je v rimski cerkvi meništvo ustanovilo, in menihi s svojimi kutami zvezali kukuljice (kapuce), sta meništvo in kukuljica romala po vsej Evropi, in latinizirana beseda je prišla med Irce (Hibernenses) in v životopisu sv. Kadolca se prvokrat omenja oblačilo: cocula^
je Wolfnim Eschenbachski mislil najti v mestu Ga n d in e pri Pe-tuji, in rdeči vitez Ither (od iter, jitro?) sta utegnila biti v heroe potisnjeni solnčni božanstvi bretanjskih Venetov, primeri moj članek: Jeli obličaji na petujskem etc. v ,,Letop. Mat. slov. za leto 1870. str. 20 — 23.“
*) „Venetus“ prestavljajo jezikoslovci latinski: v caeruleus, eisen-grau, meergriin.
**) Primeri k temu, kar g. Verdelski piše v svoji knjigi ,,Opis in zgodovina Trsta“ str. 100 itd. o nekdanji nošnji tržaških okoličanov. *■**) Gospod Verdelski v omenjeni knjigi tudi pripoveda, da so Primorci nosili po zimi plašč s kapuco.	Pi*.
*♦**) Po vseh krajih Venotie je polno slovenskih imen. Jaz omenim le: Stolbica, Leštice, Platišče, Tinica, Studena, Glavnik, Mira, Bor, Čebin a, Livenca, Lonka, Roja itd. Znamenito je, kar Peez pripoveda, da na severni strani W e s t e r w a 1 d a, se ponemčeni prebivalci slovanski „Hiki“ ravno tako nosijo, kakor prebivalci friulske Stolbice (glej Westermann Monatshefte ] 859. str. 64). Toraj zopet zavez adrijanskih Venetov s severnimi.
dalje v spisih koncilija klovenshavenskega anno 747. V Britaniji se je beseda k uku la zelo popačila, in mi najdemo oblike: gwccwll, cwccwll, cugol, eyccyllu, cwgwl, kongowl, cochl, c\vfl, cwfle, cufle, cochull, cochal, cubhail cul-
1	a d h, vse v pomenih vestis monachalis, pallium, Kapuze. Ze popačene oblike te besede v novokeltskih besedah pričujejo, da beseda ni domača. Ravno tako skažena je beseda v germanskih narečjih. V teh se glasi: kogel, gugel, g o gel, kugula, kug el itd. Tudi romanski jezici so to besedo zel6 skazili, v francoščini jo najdemo skrajšano v obliki: c o u 1 e, v španjolščini c u c u 11 a, cugulla, cogulla, provenc: cogula, portug. cugula; italj. cuculla, c o col la.*) Ko bi ta beseda bila obče blago indoevropskih jezikov, kakor Diefenbach meni, morali bi mi v nemščini najti oblike: chochel, huhel, huhula, ni pa: kugula, gogel, kogel itd.
Domače tvarine latinskega in romanskega jezika so: capu-tium, capucio, capuchon, iz theme: caput. V to družbo spada: kappe, kapa, čapka itd.
Kako je Diefenbach mogel k besedi: cucullus, staviti nemšk: kugel (globus) škand.: kul a, globus, dalje: keule, kolbe, česk. polsk. lužičkosrbski: kul a, globus, finsk: k d la, Schiesskugel, ne umem, saj krogla (globus) je okrogla reč, kukuljaca pa — špičasta. —
Kukol se je najprvlje rabil pri Venetih, njegovo prikladnost so spoznali Liburni in Galli, kteri so bili njihovi sosedje, dalje Rimljani, in tako je s pokrivalom za glavo tudi šlo po-znamenovanie za to pokrivalo po svetu.
Besedo kukul poznajo vsa slovanska narečja, starobolg. kukulj, kuklar cucullus, srbsk: kukuljica, rusk.: kukul; česk: lčuklice, slov., kukma, kučma, znamenje da v besedi: cucullus ni reduplicatie, kakor Diefenbach misli. Od Slovanov so prijeli Madžari: čsuklya. Thema k uk pomenja to, kar la-tinsk: cac, v besedah cac-umen, cacuminatus, cacumino, zugespitzt, primeri staroslov.: k u k o n o s, aduncum nasum habens, srbs. bolg. kuka, uncus, česk in rusk: kukla, kukulj, c a dimen tecti, odkoder so si Finci izposodili svojo: kukkula, cacu-men, in Rumunji po omehčanji naglasa: cu el u i u, Zipfel, Wipfel, iz tega themata je jugoslov.: kukulj ava, alauda, Schopflerche, avis cristata, der bewipfelte Vogel, kukmast ptič, primeri slov.: kukma, Zipfel, Wipfel, Schopf, **) dalje poznamenovanja za špi-
*) Druge popačene oblike so : kymr, huque, hug, goth, hakuls.
**) Zbesedo: kuklja, kukma, kučma so v zvozi česk., rusk., polsk., lužiekosrbsk: clioehol, h ohol, crista avium, Buseb, Schopf, in lirvatskoslov. h uh or, crista, h uh or j a v, cristatus. Gilferding stavlja te besede k. sansk.: $ekhara, ijikhara, kar isto pomenja. Posebno srbščina ima iz themata. K u k dosti besed, postavim: kuka, uncus, kukara, idem k ukinja, Spitzkugel, kukma,
Časte brege: Kuk, Kukcnbergen, Kuklico itd. na Štajerskem.
Kukuljica je toraj: cacuminatum tegumentum, eine zuge-spitzte Kopfbedeckung, in kukule nosijo šc den denes Rusi in karpatski Iluculi, tudi boižanstva na noriških rimskoslovenskih pametnikih. Rimska ccrlcva je vzela dostojne oprave tujih narodov med svoja cerkvena oblačila, tako dalmatiko od Dalmatincev, in kazulo še sedaj po zimi nosijo zagorske Hrvatice. Tako je tudi kukuljica, kapuca bila sprijeta za redovniško oblačilo, in kapucin je toraj ltuklar, kukuljičar, kulcman, ltučmar. Znamenito je, karFestus piše, da so si kukuljico spletali iz sitja (ex scirpo). Iz sitovine si še denes napravljajo slovenski pastirji kučme in Srbi plašče za obrambo pred dežjem.
Raziskavanja na polji staroslovenske mytlioIogic.
Spisal Davorin Trstenjak.
III.
Črnobog.')
Da so Slovani častili božanstvo:	Črnobog, izzvemo iz
nedvomljivcga vira in sicer iz Helmolda. On piše v svoji: Chro-nicon Slavorum: „Es autem Slavorum mirabilis error, nam in con-viviis et compotationibus suis pateram circumferunt, in quam conferunt non dieam consccrationis sed execrationis verba suh nomine Deorum boni scilicet et m a 1 i, omnem p r o s p e r a m for-tunam a bo no Deo, adversum a malo dirigi prohtentes; ideo etiam malum Deum sua lingua: Diabol sive: Zcernoboch, id est, n i g r u m Deum appellant." *) —
Med vsemi mythologi je Schwenck prvi, kteri je v Črno-bogu spoznal solnčno božanstvo. On piše: „Einen eigentlichen Gott der Nacht, oder einen eigentlichen Gott der Erde hatten die Slaven so wenig, wie ein anderes mit ihnen vervvandtos heidnisches Volk. Die Nacht und Finsterniss gehoren der Unterwelt, und die Unterwelt gehort der Erdmutter. Herrscht doch cin Gott, so ist er entweder cine Personification des Todes, oder der Gott der
Schopf, k uk marka, ptica z kukrno, kukast, uncinatus, k uk, snitziirer Felsen. k ulcii c. fibula itd., vseh teh noznamenovaniih tiči
ocuupij K II K. Ul (l 1 IV Jlj pUUH Z KlUvIIlUj K 11 K U » l, UllCIlicimoj a. u IV,
spitziger Felscn, k u k a c, fibula itd., vseh teh poznamenovanjih tiči pomen rti (Spitze). Primeri šc litovski k y k a s.	Pis.
Ilelmold, I. cap. 43. pag. 4. od. Steinhcm.
Prvi članek : o s y m b o 1 i č n e m pomenu r i be itd. glej Letop. Mat. slov. za leto 1869 str. 1-—24; drugi članek. Jeli obličaji na petujskem spomeniku spadajo v Appolonov ali Orfejev kultus? najdeš v Letopisu mat. za 1870. str. 1 — 25.
Sonne, welclier Naclits in der Untenvelt ist, und ein anderer als dieser ist aucli der Czernibog nicht." ‘)
Simbol Orno boga jo med restrankimi kumiri (idoli) —: pes. Žo med leti 1687—97 bilo se je našlo več kumirov z rimskimi nadpisi v Velehradu (Meklenburgu) blizo starodavne Retre
—	svetega grada za polabske Slovane, kamor so oni potovali in v tempeljnih se shajali o vseh važniših pitanjih, osobito, kadar se je delalo o miru in vojski. —
Ali jedva do sto let pozneje došli so ti kumiri do ušes učenega sveta po delih Mascha -) in Potockega. 3) Pa kako prime učeni svet te starine imenovano bodričke (obotritske) ali prilvičlce ? najdene so naimer bile v domovini Bodričanov, a imenito pri Pril vici, kjer bi bila po mnenji nekih ležala Ret ra.
Mnogi učenjaci prvega glasa, kakor naš Dobrovsky, so sumili, jeli so istinite, dočim drugi, kakor Safarik in Seliepping so jih držali za podmetnute. A za obrano bodričltih run in ku-mirov vstali so važni učenjaki, postavim: Bulgarin, 4) Magnussen, Liseh, Giesebrecht, Lelewel, B) Boli e) in J. Kollar. Sam Jakob Grimm 7) čudi se onim, kteri brandenburžkemu zlatarju pripisujejo toliko znanja nordičke, pruske in slovanske mythologie, nordiških run in glagolske azbuke, da bi bil umel iz njih kumire z runami sestaviti, in to ne nespretno, temveč z vestim nasledovanjem. *) A jegov učeni brat Vilhelm izpoveda, da ti spomenici morajo nekaj v sebi imeti, kar osvedočava, ker, ko jihove šminke sumnjo probu-dujejo, vsaki se je očitoval za njihovo verovnost, kdorgod jih je videl svojimi očmi. s) Tudi prezgoda umrli Hanuš ne drži obojih zbirk ednako krivih, temoč sodi, da v Potoclcovi je mnogo pod-metnotega manje v Maschovej.
Naša raziskavanja so več nego enkrat potrdila, da so re-transki kumiri in jihovi symboli istiniti, in sledeče pretresevanje bode pripomoglo z novimi dokazi.
Med retranskimi kumiri je, kakor smo slišali Or n ob o g predstavljen pod podobo psa, in pes ima runski nadpis: „Crnobog pasa (glejfig. Nr. 1)] na darivniRadogostovi skledi pa: če bog, ali Č i bog, okrajšnoza: C er ni ali Cimi. Prvlje, nego se spravimo do razlage bistva C r n o b o g a pogledajmo, kar so si starodavni narodi o psovi i jegovih lastnostih mislili.
') Schwenek, Mythol. der Slaven st. 162.
") Mascli, die gottesdienstl. Alterth. der Obotriten, Berlin 1771.
3)	Potocky Voyage dans quelq. part. de la basse Saxe, Hamburg 1794.
Myti slav. jazijčestva, Moskva 1849. st. VI.
5)	Lelewel, Polska wiek(5w srednich Poznan, 1846. str. 400.
c) Boli, Woelienblatt fttr Meeklenburg Strelitz 1850. Nro. 41 — 44.
7) Grimm Gottinger gelehrte Anzeig. Jalirg. 1835. st. 33. 326. 327. *) V poznejem svojem delu Geseh. der deutsch. Sprache st. 157: piše
,,0 ver o v nos ti prilvičkih starin ne treba še nam sdvojiti.“ —
8) Wilh. Grimm v Wiener Jalirb. 1828 B, XL1II. st. 1—34,
Psa so stari narodi zelo čislali zavoljo njegove velike bed-ljivosti in zvestosti, zato pravi nemška ') prislovica:	če
psovi vsaki dan iz sklede jesti daš, ne bode ti nobeden tat v hram prišel.“ V svetem pismu") se primerjajo ludje, kteri svojih dolžnosti ne spolnjujejo, nemim psom, kteri ne lajajo. Tudi v mjthologiji Per sinov a) je pes imenitna in važna stvar, on se po noči, kedar nobeden človek ne bedi, postavi proti A h r i m a n u — principu hudega, zato perzijske pesme psa stavljajo nad vse živali, in le človek ga v vrednosti preseže. Mislili so tudi, da duša umrlega ide pod spremlanjem psa v nebesa.*) Zoroaster hvali
{•sa, in umorjen bil je človek, kteri je koristnega psa ubil. Pri timijanih4) je bil pes attribut domovnih duhov imenovanih: La res, in podobščine teh duhov so bile oblečene s pasjo kožo. Na neki starodavni lampici ima tudi Jupiter C us to s psa za attribut.
Po krščanški symboliki je pes branitelj vernih ovčic proti krivovercem.5) Kot symbol zvestosti so je pes rad rahljal še v srednjem veku, in kdor je mir v deželi prelomil, moral je psa od vesi do vesi nositi.
Ne morem tukaj vseh prikladov navesti, iz kterih se prepričamo, da je pes v krščanski symboliki symbol pobožnosti, zvestosti itd., zato zavračam častitljive bravce na aotične knjige. Posebna lastnost psa je njegova silna moč ovohovanjain zasledovanja (Spiirltraft), zavoljo ktero je pes dobil avgursk pomen. Egyptski bog Anubis (commeator inferum) je bil od psov odkrit, zato so ga obraževali s p a s j o glavo, in psa so torej Egypčani tako čislali, da so, če je pes pri kakošnem hramu crknil, vsi stanovavci za njim žalovali, in se v črnino oblekli. ®)
V	veži Hephaistovi7) so imeli pse, kteri so cel6 nravno vrednost prišedših ovohali; in po Homerovem 8) izvestji so psi cel6 zavohali, ako seje kakošno božanstvo približevalo.
Zavoljo te lastnosti so o psovi mislili, da on tudi ne-vidljive reči in bitja vidi. Znane so povesti pri Nemcih
J) Bechstein, Mytlie, Sage itd. I. del, st. 120.
2)	Jesaia, 56, 10.
3)	Schwenk, Mytbologie der Perser	st.	5.
*)	Po Creuzeru (Symbolik I., 251)	je	pri Perzih	pes bil tudi symbol
neumerljivosti. V egyptski mythologiji pa je xvvoxs(paXoi, pesji opičnjak syrabol živlenja (glej obširniše: Schwenk, Sinnbilder 208, 209 )
4)	Ovid, Fast. V., 137.
5)	Ilaek, v katbol. Sonntagsbliitter	1852.	Nro.	45.
6) Fritzseh, Unbersicht der Vcrsuclie zur Entzifferung der egypt. Hie-roglypb. st. 50.
<)	Aelian, zgodov. žival. XI., 3.
in Slovanih, da psi smrt vidijo in nemška1) dekleta na Andrejev večer poslušajo, od ktere strani psi lajajo, ker od one bodo prej prišli snubači.
Sedanji P ar si mislijo, da pes ve za prihodnjo srečo ali nesrečo mrtvega, in da je dobro znamenje, če pes košček kruha iz ust mrtvega vzame in poje, hudo pa, če se mrtvemu neče bližati. *)
Ali zraven te lepe symbolike sjmbolizuje pes zavoljo svoje velike spoljivosti (Geilheit) in pož rešljivosti daj mo n s k element, in pes je postal symbolom skopca in pregrešnika, nesramežljivosti in grdobe. V homerskih3) pesmih in v bibliji4) se beseda pes pogostem rablja za poznamovanje grdobe, in nemška beseda:	Hundsfott (canis vulva) je obče
poznana psovica.
Ali pes še je tudi symbol smrti in podzemeljskega sveta in hudega duha. Da pasjo tuljenje smrt naznanuje, je obča vera vseh narodov, in pri Rabbi 5) Bechaji stoji: „naši rabbini so rekli, da, kadar psi tulijo, Elias v mesto prihaja.“
Valahi8) so si mislili hudega duha Pikoliča,*) kteri po noči hodi v pasji podobi, in živali že ubije, če se jih samo dotakne. Poznan je triglavni pes Kerberos pri Grkih, kterega se tudi krščanska symbolika poslužuje. Pes je tudi zapleten v baje vanj e vetrovja in znane so nemške povesti o divjem lovcu (wilde Jagd), kterega oznanujejo klivkajoči psi.7)
Kotsymbol podzemeljskega sveta je pes po nemških in slovanskih narodnih povestih varh zakladov.8)
V	Eddi se omenja pes z imenom Garmks, kteri je privezan v podzemeljski dupli imenovani: G n up a,**) tega psa bodo na koncu sveta spustili v boj proti Asom.!1)
1) Tomme, Volkssagen aus Pommern st. 347.
2) Friedreicb, Symbol st. 396.
3) Ilias, IX, 373. Odyss. XIX, 91. XXII, 35. in na drugih mestih.
4) Hiob 30, 1. Prov. Salom. XXVI, 11. II. Samuel, 9, 8 itd.
5) V razlagi svoji 5. knjig Mozes. Fol. 74. column. 2. primeri: Boden-schatz, die kirchliche Verfassung der Juden 3. Theil 5. Kap. 8. 4.
<;) Schott, Walachische Mahrchen st. 298.
*) Pikolič, Pikulik spada v slovansko litovski mythus. Kakor so Valahi iz slovanščino prijeli dosti besed, tako tudi povčrij. Pikulik druga ni, nego posebno priime črnoboga.
7)	Haupt, Zeitscbrift fiir deutsebes Alth.	VI. zvez. st. 117.
8)	Panzer, Beitrag zur deutsch. Mith. st.	288.
**) V Skandinavski mythologiji sc tudi Tyr bojuje proti psovi Mana-garm, kteri je mesec požrl. Tukaj pes symbolizuje temo solnčno mrknenje, kakor volk,	kteri s o 1 n c e hoče	požreti.
Glej moj članek: „Solnce jedeno“	v Glasniku mesca	Listopada
1860.
°) Finn-Magnusen, priscae mith. Lex. pag. 110,
Podzemeljski indiški bog Jama (osebijeno ponočno in zimsko solnce) ima dva psa, ktera neprenehoma trgata prekletim meso iz trupla, ktero pa njim kmalo na novo zraste. x)
Pes je bil tudi posvečen grški boginji H ek ate (kadar jo veljala kot chtoniško božanstvo), in na starih spomenikih vidimo
II	e k a t o obraženo p h a v krilu svojem držečo, tudi s pasjo glavo so jo predstavljali.,J) Tudi Hermesa kot voditelja duš so predstavljali s pasjo glavo.
Na rimskih spomenikih, na ktcrih najdeš umirajoče po rimski šegi obražene, tudi vidiš psa pod posteljo umirajočega. Pri Nemcih še je pes podoba hudega bitja Fylgie, symbol boga bure in vetrovja, in podoba duš umrlih. a)
V	indiški mythologiji še psa nahajamo kot symbol boga vetrov M ar ut a in S aram o, in sicer so si stari lndi mislili dva psa, ednega šekastega imenovanega:	Qabara,*) in
ednega črnega: Qiava, ktcra sta duše umrlih spremljevala v podzemeljski svet. 4)
Ako še tedaj enkrat pregledamo mnenja starih narodov o p so vi, ter ga nahajamo 1. kot symbol bedljivosti pri Nemcih in Perzih, 2. kot symbol domovnih duhov pri Rimljanih, 3. kot symbol zvestosti in pobožnosti pri starih knstijanih, 4. z avgurslto lastnostjo pri Egypčanih, Grkih, Nemcih in Perzih, 5. kot symbol slastnosti, nesramožljivosti, grdobe pri Hebrejcih, Grkih in Nemcih. G. kot symbol smrti, podzemeljskega sveta**) in hudega duha pri Hebrejcih, Vlahih, Grkih, Rimljanih, Indih, Perzih in Germanih, 7. kot spremi jeva vca duš umrlih pri Grkih, Persih in Indih.
Kaj v6 slovansko basenstvo o psovi?
Da je pes tudi pri (Slovanih symbol zvestobe, pričujejo obilne slovanske prislovicc. Omenjam samo polslce. „Akoravno je tvoja roka psovi kost potrla, vendar bode zvesto za tebo
') Ehrmann, Neueste Beitriige zur Kunde von Indicn 3. B. st. 143.
,J) Creuzer, Symb. und Mith. 2. Auflagc 2. B. st. 626.
8)	Mannhardt, Germanische Mythen 172. 216. 300. in na drugih mestih.
*) V slovanskih narečjih nahajamo poznamovanja:	K obel, Kobal,
Kopov, Kobov za psa. Na Slovenskem imamo dosti rodbin z imenom Kobale, Kobav, K obalo, in na norenskih spomenikih ime: C obal o večkrat nahajamo. K sansk. besedam (jabara, kabala, kumbara, versicolor, primeri ruski: čubari, variegatus, menda tudi slov. kobilar, avis versicolor? —
4)	Kuhn v Hauptovi Zeitsehrift fiir deutsches Alterth. VI, 130., primeri Weber Indische Studien 2, 229.
**) Gerhard (Mythologie der Grieeh. 24) reče, da jc pes symbol „d c s Erddunkels“. Grški K er bero s se vjema z indiškim: Q ar var a, Karbura, scheckig, in po učenih mythologih symbolizuje pisano zemljo, pod ktero dušo umrlih potujejo (glej, Weber, Indische Studien 2, 298.)
klinkal.“ S hudobnim značajem mi je samo znan izraz: Ti pasja noga; kakor tudi beseda „psovka“ poznamlja, da druge ogrdo-vati je kaj pesjega.
Po vseli slovanskih zemljah je tudi vera, da pes smrt vidi, toraj jim je tudi služil za symbol smrti, dalje Pohorci pripovedajo, ') da, ako je kdo na smrt bolan, klivče pes Ma-rant okoli hrama. Enkrat je cula ljuba žena Maranta lajati. Vsa razkačena, da bi mogla dragega moža, kateri je v hiši bolan ležal, zgubiti, vzela je puško in je na Maranta vstrelila. Pa kakor puška pokne, vzdignil se je hud veter, in je odnesel njo in moža in ves hram črez planine, da sosedje drugi dan celo torišča niso spoznati mogli, kjer je hram stal. Pri čeških Slovanih je poznano božanstvo Merot,“) ktero so Kr oko ve hčeri prosile: „naj očetovo dušo vodi po svetli cesti.“ Ta basenski ostanek toraj pričuje, da je tudi pri Slovanih , kakor pri Indih in Perzih pes bil ^Vv^onofino^11, voditelj duš umrlih , in Merot, M ar ant ednalc z indijskim Marutom, bogom vetrov. Ker so stari Slovani3) mislili, da duša iz umirajočega zleti v podobi ptiča*) pobožnega v podobi goloba, grešnika pa v podobi k uku vice, ter je veter celo naraven nosač duš v drugi svet. Dosti povest imajo Slovenci, da črni pes čuva nad zakladi. Videl je enkrat kmet, pripoveda se, po noči denarje cvesti. Gorel je naimer na njegovem travniku lep plavkast plamen. Kmet je utrgal lagotico (trobentico, Schliisselblume), katera je na tistem mestu zrastla, na katerem se je mavra v zemljo opičila, **) in je hotel s to rožico zaklad odpreti, ali ko je do mešta prišel, videl je tam ležati velikega črnega psa, ki ga je hotel požreti. Toda tudi tukaj je pes symbol in čuvar podzemeljskega sveta.
Omeniti še moram, kar piše Konštantin Porpliyrogenitus. 4) On pripoveda, da so Slovani njegove dobe pse rahljali pri prisegah, katere so darovali, ter iz bokala vode se napivši, ostanek vode na zemljo razlili. Po tem so z rokami sedla obrnili, treh jermenov se dotaknili, in seno kvišku držali.
Kadar kdo priseže, reče Schwenclc, se pozivlje na maščevalca in kaznovalca neresnice in laži, po veri starih Slovanov pa je bil maščevalec in kaznovalec pregrehe, kakor smo zgore iz Helmolda slišali, — vladar podzemeljskega sveta s svojimi hudimi duhovi. Podzemeljski svet pa je vladal Črnobog, in ker so
*) Glasnik, 1859. st. 46.
2) Dr. Ilanuš, Wissensch. des slaw. Mytli. st. 180.
3) Woycicky, Kleclidy I, 16. 1, 180. 1, 209. Kralodvorski rokopis, ed. Svoboda, st. 88. 106.
*) Enako vero so tudi imeli stari Indi, glej:	History	of anc Hindu
II, 370. Ilodbin z imenom: Marant, Marot, je še več živih po Slovenskem.
**) Zaradi tega ee: ,,primula veris“ tudi veli: mavrici c a.
4) Konstant Porph. I, 20 primeri še: Ignat. Diar. Vita Nicephor.
temu p so žrtovali, zato je pes bil njegov symbol. Resnično opazuje učeni Weber:‘) Die Begleiter einer giittlichen Personlichkeit parti-cipiren an ihrem giittlichen Wesen.
Iz teh samo površno omenjenih ustmenih in pismenih sporočil se to raj prepričamo, da je pes veljal v mythologii starodavnih Slovanov za attribut črnega boga, kar tudi potrjujejo retran-ski kumiri. Ako sedaj pogledamo na noriške rimsko-slovenske spomenike, najdemo na njih pogosto p s e K o m u s e izobražene. Jaz priložim k temu pretresu le dve snimki. Edna nam kaže psa*) v družbi urne (glej fig. Nr. 2.) v pričevanje, da psa strežeta na smrtni svet, druga predstavlja psa samega brez drugih zavez.**) (glej fig. Nr. 3). Ali Črno bog je samo temna stran solnč-nega božanstva, zato že med retranskimi kumiri je pes zmi-rom v zavezi s solnčnimi symboli. Na tako imenovani Radogostovi skledi je pes***) v družbi polža, grozda, kobra, človečjih obličajev in pa kronanega orla. Kronani orel, jastreb ali sokol jo symbol vladajočega solnca, solnca v svoji največi moči o kresu, zato se v narodnih slovanskih pesmah in pripovedkah solnce veli: car, vladika, knez, beli Ban, in tudi Rimljani so stavili spomenike: „Invictov Deo Soli Imperatori“.
Pes z napisom: C ib o g, to je okrajšano za: črni bo g, je toraj symbol s o 1 n č e n, in sicer solnca ponočnega in zimskega.
To pesjo glavo nahajamo tudi na drugem retranskem ku-miru. Prednja stran tega kumira nam kaže prijazno človečjo podobo z obilnimi kosami (Locken) pokrito, zadnja pa pasjo.***) Na glavi te podobščino sedi zopet orel ali jastreb kronan, toda obličaji predstavljajo:	B c lb o ga in Cm ob o ga (glej fig. Nr. 4
in 5). Prvlj o nego bodemo presodili enake zveze solnčnih sym-bolov na rimsko-slovenskih spomenikih, moramo v mythe starodavnih narodov pogledati, kako so v one ptiči: orel, sokol, jastreb, kragulj itd. zapleteni. Sokol, sansk: §akhuna, je solnčen symbol v indijskem basenstvu, in božanstvi A<jvinau, kar pomenja: jahača — osebljeni prvi jutrni solnčni žari, — se velita: sokola. Tudi solnce ima priimek: sokol.'2) Sokol, orel itd. jo tudi symbol egyptslcega solnčnega boga O si ris a, lcteri je obražen s
') Indisclie Stud. 175.
*) Spomenika se najdeta v tako imenovanem „Oswaldgrabcn“ pri Neu-hiiuslu v kanjuški (Kainacli) fari kakšno dobro uro od Voitsberga na Štirskem. Pogledal som ga sam, in po vestem slikaru dal posneti.
**) To sliko je že objavil Mucliar v svoji Goscli. der Stoier. B. I. Ab-bildungen Taf. VII. 5. Spomenik jo najden v fari sv. Kunigunde med Marburgom in Ehrenhausenom.
***) Glej Maseli. 1. c. fig. 44.
****) Pri Maschu, iz katero sem jo izrisati dal, najdeS podobščino fig. 11.
2)	Glej Wcber, ludische Litoraturgesch. str. 195.
sokolovo glavo na denarjih egyptskih. ') Prichard vzrok tega sym-bola lepo razlaga pisaje: „Als Ursache welehe man angibt, warum der Falke, Habicht, Sperber u. s. w. dem Ilorus und Osiris geweiht ge\vesen, griindet sicb auf die Beobachtung des kiihnen Fluges, den diese Vogel gegen die Sonne nehmen, oline dnrch deren Strahlen verblendet zu werden.“ -)
Tudi v germanskem mythu je bil sokol symbol solnčnega boga, ker Freya, sestra Solnčnega boga Freyra ima sokolsko srajco: fjadrhmr. 3) Pri Persinih je bil jastreb ptič solnčnega boga Mi tras a, in v mitrasove skrivnosti vpeljani učeniki so se veleli —: jastrebičevci.
Grki so ga celo imenovali legal; — svetec, in je bil atribut, ali kakor Homer pravi, bistri posel Apollonov. 4)
Veliko čast so sokoli in kragulji vživali tudi pri Slovanih, in redili so jih v posebnih gajih, :’) toraj zopet nam ne sporočujejo samo obličaji kumirski, temuč tudi pisma, da je orel, jastreb, sokol, kragulj bil atribut solnčnega božanstva v mythologii slovanski. Kakor med retranskimi ktimiri vidimo te ptiče združene s solnčnimi symboli, tako tudi na noriških rimsko-siovenskih spomenikih. Jaz predložim tukaj le nekoliko snimk, in sicer prva nam kaže psa s sokolovima ali kraguljevima perotima in kljunoma kraj urne, toraj obličaji strežejo na svet smrtni, nad kterim vlada nerazdeljivi solnčni bog — Cm ob o g (glej fig. Nr. 6). *)
imenitniši je drug spominek sedaj hranjen v koridoru vojaškega odgojevališča v Strassu kraj Mure na Štirskem. Na tem spomeniku vidimo leva symbol močnega letnega solnca, v Srednjem trivoglatem polji psa komusa symbol Črn ob o g a, kteri se z levo taco dotika prevržene urne; in v slednjem polji zopet psa s petelinovo glavo in poroti (glej fig. Nr. 7.) Stebra spomenikova sta od zdole oblečena s palmovo skorjo; **)
Ealma je bila pri lndih symbol rodovitnosti, in atribut solnčnega oga Rama-ta, toda znamenje, da so noriških Slovanov praočetje že imeli v pradomovini svoji azijanski dovršeno bogočastje, in nje že s seboj v Evropo izobraženo prinesli. Volčiča Ro mula
') Schlichtegrole, Auswahl der Gemmen der Stossischen Sammlung I, 33.
") Prichard, Darstollung des egyptisch. Mythol., deutsch von Haymann str. 125.
3)	Mannbardt, Germ. Myth. str. 39.
•») Odyss. XV., 526.
5)	Kralodvorsk rokopis, ed. Svoboda, str. 73, 81.
*) Spomenik je vzidan nad vratami kovačeve hiše v kanjuški fari v Oswaldgrabenu. Muebar ga je objavil v omenjeni knjigi Taf. VIII,, 17. 3; vendar ni cel6 zvesto, kor psa sta narisana brez porot. Pogledal sem sam spomenik, in zvesto po svojem slikarji dal posneti.
**) Ta spomenik ni Se, kolikor meni znano nikjer objavljen. Videl sem ga sam, in snimko mi je oskrbel g. stotnik Ferenc, tadaj profesor v kadetnem ustavil po učitelji domačem risarstva.
in Eema doječa utegnila bi biti poklonjenje rimskemu vladarstvu, imeni: L app in Jantumar, ktera tudi na drugih mestih najdemo v obliki: Jentumar, in ktero še so ohranile kranjsko in koroško - slovenske rodbine v novoslov. obliki: Jetmar, kakor ime: Lap slov. rodovine Lap, Lapanja, Lapajne, staročeske: La pač k a, sem že na drugem mestu razložil, Lap od lapa, ungula, planta, Pfote, Jantumar; Jentumar pa iz staroslov. j a n t o — jento, srbski: jato, agmen, caterva, toda: Jantumar, Jentumar = / IhjOo^h^-. Zvezo petelinove glave s p s o m bodemo malo niže razložili.
Tretjo predstavo Črno boga s svojim psom najdemo na kamnu vzidanem v steno kaplanije na Laškem (Tiiffer) kraj Savine. *) Na tem spomeniku vidimo cvet solnčanico symbol solnca, kraj njenega stebla je naslonjen pes symbol Č r no boga in zraven stoječa možka podoba drži v desnici zanjko (Schlinge). Toraj tudi zopet na tem spomeniku, kakor na Straškem združeni symboli Belboga in Črno boga (glej fig. Nr. 8). Kaj pa pomenja z a n j k a v desnici naše osebe ? Našel sem po Slovenskem navado, da, kedar kdor umira, njegovi sorodniki razrezavajo motvoze, vrvi, vožeta itd. Tako hočejo zaprečiti, da smrt ne vjame duše, in ne odpelja v podzemeljski svet. Tudi po indijskih nazo rili bog smrti Jama, v katerem učeni starinoslovci tudi spoznajo nočno ali zimsko solnce, priveže duše umirajočih na vrv, in jih odpelja, zato se veli: Jama, od korenike: jam, slov. jam e m, fangen, binden in anbinden, ') in Kollar je bral na retranskih ku-mirih, da Kad o go st solnčni bog ima priimek Im ar, kar je le druga oblika za: Jamar, kakor imam za jamem, zato staroslov. : i m a n i j e, prehensio.
Gore smo videli, da Č r n o b o g o v symbol p e s ni samo v zavezi s symbolom Belboga — sokolom, kraguljem, orlom, jastrebom, nego tudi s petelinom in med petujsldmi spomeniki najdemo večkrat psa s petelinovo glavo. Ldno snimko sem priložil temu svojemu pretresu (glej fig. Nr. 9).**) Kako pride petelin v mythus solnčnega božanstva? Petelin je prav boje-željna žival, zato jc postal symbolom boga boja pri Persinih -) in
*) Ta spomenik je že objavljen pri Mucharu Abbild. Tafel. XVIII., 16., 2. precej zvesto.
Lasseu, Indische Alterthumskunde II, 848. Sav. V., 12. 16. Grass-man piše o koreniki jam: anbinden , und zwar zuniichst von der speeiellen Anschauung des Anbindens mit einem Seile.
**) Ta spomenik ni še nikjer objavljen, vzidan jo v severno steno velike farne cerkve sv. Jurija v Petuji. Sliko zahvalim prijateljstvu slavnega starinarja Dr. Ilonisclia. Pod psom so vidi krilat konj končajoč se v delfina. Da ta symbol spada v kultus slovanskega solnčnega boga sem dokazal v svoji razpravi: o symboličnem pomenu delfina itd. v Letopisu Matičnem za leto 1869.
u)	Scliwenck, Sinnbilder članek: Hahu.
Skandinavcih,1) pri katerih se veli: Gullinkambi, der Gold-kammige, Goldkamm, Zlatogrebenjak, in kliče junake v vojsko. Tudi polabskoslovanski solnčni bog Ge r o vit je petelina imel za atribut, kateri je bil kakor vsi solnčni bogovi tudi bog boja. 2) Petelin pa, kader dan napoči, zapoje, in postane po takem oznano-valec dneva, luči, in tako posvečena žival 1 učnega — solnč-nega božanstva. Zato še Rusi sedaj, ko ob Ivanjem kres kurijo
—	stari ostanek solnčnega bogočastja, v ogenj vržejo belega petelina. Ker se bogu luči — solnca žrtvuje petelin, ter je on ravno tako symbol boga luči — Belboga, kakor pes Črnoboga, in v naši predstavi zopet imamo združene nazore svitlobe in teme. Kaj takošnega edino nahodim v bogočastji starih Slovanov, ne pozna te ozke zaveze ni rimska ni grška, ni keltiška mythologija, sledov druge pa ne moremo iskati v Noriku in Panoniji. Se ve, da Muharju in Knabeljnu in dragim skazi-teljem starinoslovja vse takošne predstave velaj o za gr ib e (Greife), in sfinkse, ker niso si truda vzeli po virih se podučiti, kakošne so si starci mislili gribe, naimer: „leoni similem, do r sum pen-nis tectum et alis instructum. Ctesias narrat, eitribuere alas versicolores et os aouilinum, oculosque igneos (glej Aelian de natura anim. IV., 27. *)
Petelin še je zraven tega symbol rodivnosti, pripisuje se mu avgurska lastnost, novi razlogi, zakaj je postal symbol solnčnega boga. Da je v slovanskem basenstvu tudi bil symbol nočnega daimonskega smrtinosnega principa, sem že na drugem mestu dokazal. Slednjivč še predložim svojim bralcem snimko združenega Belboga in Črnoboga, kako se najde v družbi drugih symboličnih predstav na nekem spomeniku v Šišku.**) {glej fig. Nr. 10.) znamenje, da v Panoniji in Noriku so vladala enaka religiozna načela, in da so toraj NoriČani in Panoni bili ednoisti rod. Da v tej predstavi nimamo kje griba iskati, pričuje četvero-nožna žival, ktera nima levovega repa in tudi ne levovih griv.
*) Finn Magnussen Priscae veter. Boreal. mythol. les. pag. 133.
2)	Ilamiš, Wiesensch. des slav. Mytli. str. 176.
*) Slike gribov, kakor so jih predstavljali rimski in grški umetniki, lahko pogledaš pri Millinu: Vases 2. 16., T. 3., pag. 268. dalje: Dubbois Maisoneuve Vases, pl. 75.
**) Spomenik je vzidan nad ulaznimi hišnimi vratmi hrama, kjer se opravlja zavarovalništvo. Objavil je ta spomenik že tudi g. Tkalec v svojem delu: Rimske starine iz Siska Taf. II., fig. 5. ali ni po-vse zvesto. Tako je risar izpustil psu kviški zafrkočeni repee. Še na edni spominek opominjam, na katerem je združonBeli in črni-bog in ta je hranjen v gradi sekovskega škofa nad Lipnico. Na kamui sta obražena dva psa s tičjim (sokolovim) vratom in kljunom sedeča kraj posode, v ktero je nasajen bršljen, symbol radosti in veselja, na vejicah bršljenovih pa stojita zopet ptiča, symbola aolnčna. Glej. Muchar 1. c. Abbildungen s. v. Seekau.
Gori srno slišali, da se je pri starodavnih Indili podzemeljski bog velel: Jama, da v njem vsi kritični basnoslovci spoznajo modifikacijo solnčnega boga, in da z njim se vjema Rado g o s t Imar držeči v roki sekiro, symbol sodnika mrtvih. Priimek: Imar, Jama, to je: j e maj oči, i maj oči, der Grei-fende, Packende, Bindcnde je imel tudi Crnobog Polakov, če-gar ime so poljski letopisei nam ohranili v obliki: Niam, in ga ednačili podzemeljskemu vladarju Plutonu. Tlcanv piše o njem: Niam cin polnisener und schlesischer Gott, untcr dessen Herrschaft die Seelen der Abgeschiedenen standen, er bewahrte sie nach dem Tode des Leibes, und fiihrte sie in cin besseres Land ein. Gnezen war daher durcli Niam s Tcmpel die Seelen- und Todcsstadt der Polen. Darum, sagt Mone, wurden in der N tihe dic Konige begra-ben, darum heisst Gnezen cin Nest, weil die Scelen der Abge-storbenen als junge Vogel in die andere Wclt kommen. Was Gnezen in Polen das war Niemtsch in Schlesien Njam’s Stadt, wie es selbst der Name bezeugt. ')
V sanskritu2) se rabi beseda: nijam v pomenu vezanja darilnih živali k darivnemu stebru. Nijam je iz: ni in jarn — toraj: der Herunter, Hinabnehmende, kar bog umrlih tudi v istini je. Mrliču so stari Slovani kakor pri Grkih in Germanih dali denar s seboj, da je zamogel plačati mito (vectigal, donum, munus), kedar se je peljal črez smrtno reko. Menda sc tako razloži nad-pis: Mita na ko mu s u retranskem. *) Sicer pa je Črn o bog sam bil mitnik (telonarius) na meji med nad- in podzemeljskim svetom, in tako njegov priimek: M i t a menda okrajšano za: mi tar, mi talec, prav naraven. Vendar je pes tudi utegnil biti darilo kakošnega pobožnjaka, in nadpis: mita, donum, vtegneto izraziti.
V	Vedah se Jamova psa velita: čuvaja ceste, Weg bewachend, (glej: lligveda 10. 10.).
Tudi v ruskem solnčnem božanstvu Chorsu3) (Hrsu) ktero zraven solnčnih symbolov, kakor: konjskih nog, ptičjih krempljev, kozjih rogov, ognja, žezla, človečje podobe, ima tudi pesjo glavo, vidimo tudi združeno symbole svitlobe in teme — Bel bo ga in Orno bo ga v znamenje, da so pri vseh slovanskili plemenih vladali ednaki nazori, in da je tudi tam bil pes symbol ponočnega ali zimskega sol n c a. **)
‘) Tkany, Mythol. II, .‘i2.
,J) Glej: Kamayana I., 13. 33.
pri Maschu fig. 64. Besedo k o in u s , Bullenbeisser pozuajo le štajerski Slovenci kraj ogerske meje in pa Hrvati. Gilferding jo razlaga iz sausk.: m a 9 — u n a , pes, in s poveličavnem: ko, kakor najdemo to jezikovsko prikazen v besedah: rebro in korebro, robida in korobida, Inž a in kaluža, hrvatsk.: k o in ar da, Schlacliterei, sausk.: mr d h, ubijat, kopito, sansk.: puta, ungula, rusk : k o v o r a, pokrov, srbsk: var, v r, pokrivat itd.
•*) Wahrmund, llelig. Moseov. Nr. 3.
Daje ruski: XopC| C h o 1' s, — slov. Kr s, Kres, Krsnik, Kres-
Nadpis: Mita zna tudi ta religiozni nazor izpričevati. Ni samo pri Slovanih, nego tudi pri Nemcih ') najdemo poverje, da duše umrlih moi’ajo potovati črez veliko roko, ali jezero, črez ktero drži ozek most. Na tem mostu čaka pes ali p oz oj, kteri hoče duše požreti. Valvazor omenja nekega čudnega jezera: Mitalo v hribovji blizo lladeč, brž ko ne so si tam nekdaj mislili vhod v podzemeljsko okolico, kakor polabski Slovani v Altmarku, kjer mužni kraj Dremelnik (Dromling) slovi tako, kakor acheruško jezero, in muža avenska. Ponemčeni prebivalci one okolice še sečlaj šestico mrliču denejo pod jezik, da ne pride nazaj kot ta ve s (vuko-dlak, vampvr). Ta dar duši služi za mi to (Zollgeld) na njenem potovanji skoz jezerski mužnati svet,") in Cm ob o g je toraj mi tar, in jezei’o prav naravno dobi ime: Mitalo, kraj, kjer se mite pobirajo od duš potovajočih v svet smrti. V starotržki fari, kjer kmeti imajo dosti imen po staroslovenskih božanstvih: Perunik, Perkunik, Krakor, Kurtel, Svarožnik, Marot, Mike, itd. so tudi Mi tani, Mi talci. Znamenita je ta okoliščina, da tudi na norenskih spomenikih izobraženi psi so roda komusovega, kakor tega roda pse vidimo tudi med kumirskimi starotinami retranskimi.
Kakor smo našli ednoličnosti v mythu Radogostovem in njegovem odnošenji do ribe delfina na retranskih in noriških spome-nikih, kakor slične ideje Triglavovega kulta pri severnih Slovanih in Noričanih, tako tudi v kultu črnoboga vladajo enako razmere, enaki nazori, in ednaka svmbolika, in mi imamo nove dokaze za slovenskost Noričanov in Panonov.
V	podporo našega trdenja, da je po staroslovanskih mythič-nih narodih ednalco bil češčen bog solnca kot bog svitlobe rasti, življenja, vskrsnenja, pa tudi po svoji temni strani
—	kot nočno ali j e s e n s k o - z i m sk o solnce — kot bog teme, nehanja rasti in smrti, nam služijo ohranjena sporočila o bistvu lužičkosrbskega: F1 y n s a.
Božestva Flynsa omenja saslca kronika (Sassenchronik) iz leta 11 IG. Spisatclj te kroniko piše, da se je zategadel velel: Flyns*) „wente ne stod upp eynem Flynsstyne“, kor je stal
nik bil solnčen bog, spoznal je že učeni Šepping, in potrjuje nam resnico tega mnenja ta okoliščina, da so stari ruski letopisci ga primerjali Apollouu (glej Drevnosti, trudi moskovsk. arheol. občestva Tom. I. oddelek: Materjali, str. 1. Gilferding: XopC pri-meija sansk: koreniki: <;.rš , urere, fulgere, splcndere. V ruščini je slov. glasnik k pogostem: X; zato je Nestor pisal: XopoyTaHH, namesto: Korutani. Izmeno glasnikov: k in X tudi najdeš v hrvaščini, primeri: h u h u r j a v in k u k u r j a v crispus. XopC, C h o r s s pesjo glavo toraj izrazuje temno nočno zimsko stran solnca, solnce v podzemeljskem svetu.
') Kuho, Miirkisehe Sagen, XII. str. 19. 36.
tt) Schvvartz, Dor Ursprung der Mythologie str. 273.
*) Schwenck piše o tem imenu: ,,Kinc slavischc Gottheit mit deutschen
na kremenu — siveckamnu. Obraz njegov je bil bled, v roki je držal gorečo zoblj o (barnen blase — Fakel), na ramah sto-ječaga leva (upgerieliten lauwe), kteri ima mrtve s svojim rjovenjem vzbuditi. Ogrnjen je bil z dolgim plaščem. ') Drugi pišejo, da je bil nag, samo opašen s pregačo, da so prednje tace levove bile položene na glavo, edna slednjih tac pa na levo ramo. Budi-šinski letopisi pravijo, da je četrt ure od Budišina (Bauzen) bil češčen na nekem kremenitem stolpu, kar še pričujejo bre-žanjek, in dole ležeče kamenje, največe so zmetali v reko Sprevo. 2)
Kritični Schvvenck 3) ne dvomi o slovanskosti tega božestva, in Flynsa ima za solnčnega boga, in sicer v njegovi lastnosti kot kralja mrtvih, ker s o ln c e vsako večer stopi v dolenji svet, in ker tudi Skandinavski Odhin — solnčno božanstvo v tem svetu kraljuje, in v perzijski mythologiji solnčni bog Mithra na mostu kraljestva mrtvih duše sodi. Vendar Flyns ni slovansko, temoč ponemčeno ime božestva slovanskega.
Presodimo^ sedaj pomen njegovih attributov. Flyns stoji na kremenu. Ze ta okoliščina ga dela solnčnim bogom. Naj-stareje predstave solnca nahajamo pod podobo kamna, zato Anaxa-goras, Demokritos in Metradotos opiraje se na stare predstave solnce imenujejo: U-O-nv, n troti v, /ivfi/jor 8mnvQov. 4) Stein , Fels, gliihender Steinklumpen. Iz kremena pa se ogenj izkreše, in tako še je ta kamen posebno bil prikladen za symbol solnčnega ognja. —
Zato vidimo v Emesi kamen solncu posvečen. 5) Tudi solnčni bog Herakles jo imel v mestu -IIyettus v Boeotii posvečen kamen.6) Goreča zoblja je symbol luči, in smrti, ker so, kakor je znano, stari Slovani mrtve sožigali. Leva smo že tudi našli kot symbol poletnega pekočega solnca, vsi symboli Flynsovi so toraj izpričani. Bledi mrliču podoben obraz znači, da je v Flynsu bilo tudi izraženo jesensko-zimsko solnce,
Namen darf uns niclit befremden** (1. c. 177), in na drugem mestu: Mit einem giinzlichen Verwerfen kann es nicht gethan sein. Fiir deutsche Namen bovveisf; die Unterschiebung eines solehen Gottes so wonig, dass er sogar eber fiir das Gegentheil spricht. Hiesa man den Fels auf welchem man einen slavischcn Gott verebrt batte, einen Flins, so mochte einer daraus den Namen des Gottes maclien, wie man aus dem h. Hain (sventi, svati bor) einen Gott Zuttibor maeht. (1. c. str. 179.) Kakor se bodemo iz dalnje razprave prepričali: je ,,Flyns“ nemška prestava slovenskega božestvenega imena.
') LeibniU seript. rerum Brunswie str. 336.
2) Frenzel. 228.
3) Mjtbol. VII. 177.
4) Confer Xenoph. Memor. IV. 7, 7.
5) Herod. Hist. V. 3.
6) Pausan. IX. 24.
ker kot slabega starca so si Slovani predstavljali zimsko solnce, kakor smo se prepričali iz bistva boga Triglava. O tem govori moj spis „Triglav“ (v Ljubljani 1870) obširniše. Budišinski letopisec pravi, da je	11	’
Zimskega solnčnega Boga so stari Slovani častili v pečev-n a t i h d u p 1 a h. V Lužici se veli edna gora: Č r n o b o g, na njej se kažejo peči in grmado, na katerih so klali živali Črno bogu v žrtev, in so imeli prašiva (oracula), zato se tudi edna grmada na tej gori veli: Prašiča, od prašat, forschen, fragen. Kaže se v eni teh pečin dupla, kteri pravijo: uho Crnobogovo, ker je v tej dupli bil Črno bog skrit. ') Škof Pavlin pa nam pripo-veda, aa so tudi v Aquileji v pečni dupli (speleum) najvišje božanstvo čestili, in je imenovali: solnce.'2) V Akvileji pa je najvišje božanstvo se velelo: Belin, in Rimljani so je ednačili A p o 1-lonu, tako je v pečevnati dupli alcvilejski češčeni solnčni bog bil: — Črnin — Črnobog.
V pečino imenovano „Spitzofen“ na Koroškem je vrezan napis: S. Saxano sacrum;3) ta napis bode se toraj mogel brati: Soli Saxano sacrum, ne pa: Sylvano, *) kakor Muhar misli.
To berilo tudi potrdujejo spomeniki posvečeni:	Herculi
saxano sacrum Servius Sulpicius Trophimus aedem, zothecam, culinam pecunia sua a solo restituit. idemque dedicavit Kalendis Decembris L. Turpilio Dextro Maccio Rufio cos. Eutychus se-rius peragendum curavit. 4) Spomenik je bil najden „in agro Ti-burtino" v okrožji starega Rima, eden drugi spomenik: „H er culi Saxsano vexillatio cohortis prima civium romanorum votum solvit libens merito ,“ pa je bil najden v nemškem mestu Bonni. 5)
') Glej Kollar, Wyklad, pag. 81—84. Štur v Časop. česk. Muz. IV. zvez. str. 466—467.
2) Vrstice Pavlinove se glasijo:
„Quidquod et Ivietum spelaea sub ant ra recondunt Quoque tegunt tenebris, h u n c audeut dieero Sole m'4.
Glej Murarovi Novus Thesaur inseript. Tom. I. pag. 28. Nr. 3. Na to pečno duplo streže tudi spominek akvilejski z napisom:	Pro
salute Tiberi Claudi Macronis con. fer. nor. Sar. speleum cum ornni apparatu fecit.
3) Eichhorn, Beitriige. Theil II. pag. 69.
*) Med rimskimi napisi tudi S i 1 v a n u s nikjer nima predikata : S a-x a n u s , nego on se veli:	coelestis, Deus praesens,
domin us, san c tu s. Tettus, Božanstev ktera se s črko S začnejo drugih ni v rimski mythologiji, kakor: Sol, Salus, Saturnus, Securitas augusta, Serapis, Silvanus, Se-mela, Spes, Simo Sangus Deus fidius , Sir ona, Sene n is Veillo, S u r i a.
4) Gruter, pag. 49.
stolpu, jaz pa mislim, da je
Hercules Saxanus bi toraj bil „dor im Felsen wohnende Herkules", in po takem tudi zimsk solnčen bog, oslabelo, počivajoče solnce v temnem dolenjem svetu. *)
< Jeli je ta ideja izvirno grško-rimska, ali pa sprejeta iz verovanj drugih narodov, ne upam presoditi. Meni se dozdeva slednje, ker ni mi znano, da bi so grško-latinski Heraltles — Hercules bil čestil v pečevnatih duplah. **)
S a x u m so v staroslov. veli: ireTp'!>, petr, in pa neiHTB iz IieTL zr pee; v solčavski planini: kor, gorenski: čer, in utegnil se je noriško - slovanski Šol Saxanus, Hercules Saxanus veleti tudi: K er o n s, ker na Koroškem najdemo spomenike: Chaeronti augusto sacrum. ‘) V besedi Kerons bi se toraj našel prestari polni suffix, kakor še ga ima latvijščina primeri: P e r k h o n s — Perkun. Da j o utegnil Hercules saxanus biti božestvo zimskega solnca, pričuje dan (calendae Decembris), na kateri mu je veža, kuhinja in zotheka (kokošinjak, gosinjak, vsaka mala komorčica za jedi) bila posvečena, kor posvečevanje se je gotovo na njegovi glavni praznik bilo preložilo. Njemu so jo tedaj moglo dosti žrtev darovati, ker se mu je posebna kuhinja in komora postavila, tudi o Flynsu piše anonymus histor. eeeles. siles.,-) da so mu je dosti darovalo posebno izmed živali.**) Chaeronti augusto se je bil spomenik postavil v namen srečne ekspedicije vojaških trum, toraj jo Kerons mogel bedeti nad življenjem in smrtjo, in to moč in skrb ima zopet božanstvo solnca. Vredno je še tukaj navesti lepo razlago Sclnvenckovo: Audi der Flinz der S tein selbst, kann hier seinc tiefere Be-griindung crhalten durch tiefereForschung. DerTodesgott steht nicht nur auf dem Flinz, er ist selber ein Flinz, denn in ihm ist das hoiligc Lcbensfeuor gebunden, ein Auferstehungsklaps schlagt es aus demsclben, den der Tod ist das erstarrte Leben,
Pečevnatih dupelj je po Slovanskem več, posebno v Karpatih, vso so človečjo roke izdolbile. Krolinus je tudi na češkem našel duplo Črnobogovo. Pečina sama po sebi jo tudi podoba zadre vene-nja (Erstarrung) in tako So jasniše postane prebivališče zimskega solnčnoga boga.
**) Hartknoch (pag. 161.) piše, da so tudi prusko-litovskemu Crnobogu : Pikolu (slov. Pikulik), kateri jo tudi imel bledo lice in sivo brado, in v katerem tudi Selnvenck: spozna solnčno božanstvo, na njegovih praznikih obilo kuhali in pekli. Ta jedila so brez dvombe bila v spomin mrtvim, vsaj še denas slovensko ljudsvo z velikimi pojedinami (sedminami, kerminami) obhaja spomin mrtvih. Na dušno sc tudi dušam umrlih puščajo jedi na mizah, in pagansk. Slovani so na mogile mrtvih nosili jedi in pijačo. Flyns in Hercules S ax a n us sta toraj mogla biti vladarja podzemeljskega Bveta, ker so ju pomirovali s toliko obilnimi žrtvami.
') Lazins, Com, in republ. rom. pag. 1211.
”) Histor. eccles, sil. cap. 2.
das tief inncn das ewige Feuer birgt, uncl das Leben ist nur der in Feuer gerathene Tod, beide sind nur verschiedene Seiton einer ewigen Uridee, fortgepflanzt durch die Urtradition. (Lib. cit. 118.) Dr. Fried. Pichler ') misli da je „Chaeront“ (sic!) bilo keltsko božanstvo, ker piše: Hercules ward alsFelsgott, Saxanus (keltischer Name „Chaeront“ im Mollthale) auf der Koralpe vereliert. Ali špico-fenski napis niti ne govori o H er culi, nego samo o: S. Saxanu, Hercules saxanus je g. numismatiku le poznan iz epigrafičnih bukev. Tako vendar se ne sme v znanostnih zadevah vihrati.
G. numismatikarja je ime: Chaeront (?) zmotilo, da je je tako hitro v „Felsgott“ prestavil. Božanstvo sol n ca, in to je bil Herkul, zaboga p oči n napraviti, je vendar malo predrzno. V nobeni stari mythologii ne najdemo, da bi solnčna božestva imela kakošno vladarstvo črez pečine. Pečine so kosti in rebra zemeljske božice, in le-ta je gospodarica črez gorovje inpečovje, kar tudi potrdi frigijskaKy bele, ktera se veli: Agdys, pečevnata.*) Ko bi so bilo giedalo na pomen suffixa latinskega: anus, bi se Saxanus ne bi prestavilo v„Felsgott“, ker suffix: anus izrazuje topično lastnost, in ne osebno, tako je ur b anus onaj, kateri živi ponavadi mesta (urbis), romanus, k tori živi v mestu Rimu, Campanus, kateri je iz provincie Kampane, toda tudi Saxanus,**) kateri prebiva v pečini, ni pa, kateri je: pečnat, skalnat, ker at.
K e r o n s bi toraj bil prebivalec k e r i. Beseda kar, k e r je tako dobro slovanska, kakor keltska, da ona sama nič ne odloči, primeri še perzijsk: k h ara, saxum, kavkask': k era, lapis. Iz te besede je poznamenovanje ker n s kih gora, ktere Ptolomej imenuje: Karvanke to jc: karvanjki od karvanjek, karat breg, primeri zarad suffixa: br e žanje k, polsk: karw, bik po-pravem: cornutus. Na Karvanjke opominja gorenji kamniški grad (Oborstcin), kateri se veli: Kar n ek, to je Kar n j ek, Kar-njak, in znano je, da so se Karvanjki veleli gore, katere nad Kamnikom dosežejo največo visokost.
Pri lužiških Slovanih, med katerimi smo posebno našli kultus Flynsa — Crnoboga še so sc dolgo ohranili različni obredi, kateri opominjajo na mythus Boga Flynsa. Anton (I. str. 73) piše: Die Zeremonie, wie sie ehmals in Konigshain bei Gorlitz auf dem sogc-nannten Todtenstein vorgenommen ward, gibt noch niihorcn Auf-schluss. Dieser auf dem Konigshainischen Gebirge aufgesetzte Berg hat eine schwerm(ithige Lage. Zwischen zwei Felsen muss man sich schief durchdrangen, um auf die obere Flache zu gelangen. Daselbst zog noch zu Anfang des 18. .Jahrhunderts Al los aus dem Dorfe, alt und j ung mit F a k e 1 n aus Stroh geHocliten auf den Todtenstein.
') Report stcier. Miinz. str. 129.
*) Ediui bog groma, kakor postavim Z e u s, ima svoj sedež na rtih bregov, zato K c r o n s tudi iitognc biti priimek Perunov.
**) Latinsk: saxum se rabi tudi v pomenu: steinernes Grabmal ital.: s a s s o, ravno tako, K imenu: Koron primeri starop.: K a r n k o, ruski Kam, K a r n e š itd.
Hier ziindeten sie die Fakeln an, und gingen singend nach Hause, unter bestandiger Wiederhohlung der Worte:
„Den Tod haben wir ausgetrieben Den S o ra m c r bringcn wir wieder.a
Noch befindcn sich in dem eincm S tein e, auf welchem einst ein Gotze gesesscn, und wahrscbeinlich auch in dei’ noch zu sehenden in einera Halbzirkel bestehenden Vertiefung gesessen haben mag, viereckigte Ldcber itd.
V	pečevnatem svetuje toraj imel bog smrti svoj sedež, tam se je končalo tudi njegovo kraljestvo, in z užganimi baklami oznanil začetek živlenja mladoletnega. Ker je bakla symbol luči, je ljudstvo moglo tam obhajati zmago luči črez temo, to je: zmago jarega solnca črez zimsko, Belboga črez Crnoboga. Tudi v germanskem in grškem mythu nabodimo ednake nazore, da solnce prebiva v kamnati,*) in se v mladoletji iz nje izpusti (glej Sclnvartz, Sonne Mond pag. 63. 64).
Kakor je že bilo omenjeno, je po Slovanskem dosti umetno napravljenih pcčer (Felsgrotten), tako v Kijevi, Ojcovi, v krakovskem okrožji, v Sandeku, Soboru pri Nitri, **) blizo Kromenice na Švicarskem v valiskem kantonu, kjer se sedaj so pokaženi ostanci slovenskih naseljencev, našli so sledove takosnih pečer, v cmuroŠki okolici na Štajerskem. Rusi to veže imenujejo: p ester e, tudi v starosl. peštera, am{kamv, Felsenhohle. Mi toraj kultus o prebivanji solnčnega boga v pečeri najdemo od Akvileje do Karpatov med venetskimi, karnskimi, noriškimi, ložičkimi, karpatskimi, polskimi in ruskimi Sloveni.
Po popisu nekterih kronistov je „Flins“ tudi v rokah držal snopič 1 at o v j a. Zato je tudi v tem oziru Schwenck') dobro opazil, Ein Gott, welcher einen 11 tis eh el Aehren an einer Stange halt. und eine brennende Fak el in der andern, wird damit als der be-zeichnet, welchcr das Getreide durch die feurige Warme zur Reife bringt und folglich cin Sonnengott. Nicbts steht im Wege den F lin z als einen soleh e n gelten zu lasson, denn der Name kann am vvenigsten ein Bedcnkon dagegen erregen, woil dieses ihm von den Deutschen gogeben worden ist von dem Ort e, wo sein Bild stand. Einom Sonnengott kommt aber in der Mytliologie auch
*) Kamnata skoro v vseh slovanskih narečjih znana beseda ni kje nemka. Že Rapp (System der indoreurop. Grammatik II., 127) je to spoznal pisaje: Das camino, Steinvveg, hat der Italiener aus dem Shnvischen: kamen entlelint, camino bodeutet auch Camin, daher das russische k o m n a t a, und das entlehnte altfršinkische k e m c n a t o; in der gcrmanischen Sprache ist: H a m a r, das zuerBt F el s und S tein dann Hainor bedeutet.
**) Tudi na moravski gori „Kotavč“, na kteri je stal tempel Ra-dogostov ste v pečino vsekani dupli, v kteri vsaki ima 30 ljudi prostora. Gotovo so tukaj Rado gosta kot črnoboga častili.
') Shlnvenek, Mythol. VII., 176.
der Lowe als Sinnbild de s Lichtes zu. Eine so bestimmte Angabe, wie iiber den Liiwen des Flinz durchaus vervverfen, "vviirde wiillkurlich sein, weil es an jedem Anlasse zur Erfindung fehlte, und der verzweifelte Erklarungsversuch der Christen gar nieh gegen, sondern fiir ihn spricht.
Kakor mi na retranskih spomenicih najdemo zedinjeno dnevno in ponočno, jaroletno in jesensko-zimsko solnce
—	Belboga in Črnoboga, prijazen človečji obraz od predi — pesjo glavo od zadej, kakor vidimo na noriških kamnih isto idejo izraženo v zvezi psa s sokolovim kljunom in perotni-eama, tako tudi v predstavi Flynsa. Kremen, na katerem stoji je, ker ogenj da, symbol življenja in r o d iv n e moči. Pri Laponcih je navada, aa oče nevestin, kedar se ona poroča, z oclom iz kremena ogenj kreše, ocel, kremen in goba se tudi mrličem v trugo dene, in Friedreich ') prav umno ta običaj tolmači pisaje: Diese Handlung war bei der Trauung ein Symbol der in beiden Eheleuten verborgenen Lebens und Zeugungskraft, und der Feuerfunke solite die Schopfung des Dritten, des Kindes, an-deuten, das in Liebesfeuer gezeugt, und empfangen wird, bei den T o d t e n ist das Feuer ausgegangen, und das ihm mitgegebene Feuerzeug soli ihm auf dem Wege, den er durchwandeln muss, Lielit geben. —
Symbol luči je tudi duplir (Fakel), in lato v j e, plod toplote in luči, ravno to tudi lev; bledi mrliču podobni obraz bo-žestva pa izrazuje, da je v njem ni samo ideja luči, svitlobe in življenja, nego tudi teme in smrti predstavljena. Ako so krščanski kronisti slišali, da lev Flynsov s svojim rjovenjem ima mrtve k življenju zbuditi, ter so mythično legendo Slovanov Flynsa čestečih samo na pol prav zastopili, in si jo po krščanskih nazorih tolmačili. Lev symbol jarega gorečega solne a res zbudi mrtvo naturo k življenju, pa ker je solnčni bog slovanski tudi bil sodnik mrtvih, se ie on tudi smatral kot vzbu-ditelj umrlih od smrti k življenju, ker je duše umrlih spravljal na svitlo stekleno goro, na zeleni travnik ■— v svitli raj. Onim pedantičnim dvomljivcem, kateri so ne morejo sprijazniti z združeno predstavo življenja in smrti v eni podobi, odgovori Sekvvenek "j prav umno: Aber konnte man eimvenden, wenn aucli der Sonnengott ein Herrschcr der Unterwelt und ein Todtengott \var, so ist er doeh als L e u c h t e n d e r und Warmender, welchen die Fackel zukommt, und der das Ge-treide reifen macht, nicht zugleich als T o d t e r darzustellen. Soleh ein Einwand Avtirde bei einem Bilde der sehonen Kunst der (Irie-chen vielleicht Anwendung finden, kann aber auf andere Volker nicht ange\vendet werden, die bei Gotterbildern nicht nach einem sehonen Ausdrucke strebten, sondern nur die I d e e der G o 11 h e i t
’) Friedreich, Symbolik der Natur st. 135.
2)	Schwenck, Mytb. VII. st, 177.
darzustellen zur Absicht hatten, und dalier selbst Unschones nicht schcuten. D as ganze Wesen einer Gotthcit, mocliten auch die Einzelnheiten nicht zusammen passen, in eincr Darstellung zusammen zufassen, konnte da nicht anstossig sein, wo dci’ ganze Zweck der Form nur auf die Siclitbarmachung der Id e e liinauslief.
Mi toraj v bogu: „Flynsu“, kar pomenja: kremen, kre-salni kamen najdemo vse bitnosti solnčnega boga, 011 je to ime vtegnil dobiti prvič, ker je kamen, posebno kre salni najstareja predstava solnca, in symbol življenja in luči, ali pa ker njegovo bivališče kot božanstvo ponočnega in zimskega solnca je bila: peč era. Miklošič navaja besedo: kremen, celo v pomenu: ardor, gorenje, žar, žestoka vročina! Kremenit, živahen, lebhaft, kar pričuje, da je kremen bil starim Slovanom symbol ognja in ž i v 1 j c n j a tako, da bi se smelo misliti: F1 y n s je prestava slovanskega: Kres, primeri: kresati kresanje, k res iv o. Kres v staroslovcnšoini tudi pomenja:	temporum
mutatio, Sommersonnenwende, in ob tem času se še sedaj kurijo solncu v čast ogenj,*) kateri se veli kros, o tem času je solnce v svoji najpopolniši	moči, v tem časi dozoruje	silje,	zato bakla
in latovje v rokah	Flynsovih. Ali tudi ob	kresu	solnce za-
čenja pojemati, obračati se h koncu svojega tečaja, se starati, zato lev na ramah Flynsovih in obledelo njegovo obličje.
Po vseli odnošenjih moramo v Flynsu spoznati slovansko solnčno božanstvo, al se oziramo na to ali ono delovanje solnca. Ko bi imeli podobe: Soliš saxani in: Herculis Saxani, bi tudi jasniše zapopadli moment solnčnega tega božanstva, ali tako nam ostanejo samo slutnje. Beseda latinska „saxum“ se tudi rabi v pomenu: Kieselstein, kremen. Kremene pa so starodavni narodi ni	samo rabili za kresila,	nego iz	njih so si
tudi delali nože in	»11 lične špice. Besedo:	sak s	(sax, sachs)
pozna tudi grmanščina v pomenu: bodež, Degen, Dolcn, Schwert-messer, in že Schwenck je omenil, da je poznamenovanje ,,saks“ v pomenu nož sc rodilo iz prvotnega pomena: kamen, Stein, ker so si stari Grinani bodeže, nože iz kamna napravljali, primeri nemško h a m ar, Steimvaffe, in cheru, Degen, Messer iz: chcru, Stein, Fels, slov. kar, ker, kem, keltiški: karn, perzijski: k h ar a.
Mi se no trgamo za slovenskost: „11 or k ul a Saxana“ in „Charonta“, ker imamo dovolj drugih dokazov za slovenskost Noričanov, da si ravno tudi naša obramba ni brez vseli temeljev. Vendar „(Jharonta“ ne damo tako hitro za keltsko božanstvo veljati, in sicer iz samo tega edinega razloga, kor kem pomenja v kcltščini: saxum. Kamen, peč, se veli v slov.: kar, ker,
Ogenj zavžiganjo kresa so mora iz kremena »kresati pruvi slovensko ljudstvo, drugač nima pravo moei.
(Ser,*) k ar n, kem, kr n, bretanski: ker n, kymriški: karan, kam, rupes. sabinski: (italsko narečje): h er na, rupes; sorodno je hebrejsko: ker en, kaldejsko: k ar n a, syrsko: kar n o, arabsko: ouarnum, lat. cornu, sansk. §iras, go tisk: haurn v pomenih: seopulus, rupes, angulus montis, cornu. Tako primerja učeni Diefenbacli v svojem Got h. Wortb. s. v.
Ker so iz korov si napravljali meče, suličinc špice, ali pa, ker so ta orodja tako rtasta, kakor tudi peč (saxum), in rog, najdemo v sansk.: (jiri, meč, lat.: quiris, sulica, gotiški hairus, meč, staronordiški: h er, gladius, staro gorenje nemški: cheru, Steinmesser, slovanski po stopncnji glasnika z dalnjimi tvarivnimi suliksi; in sicer: malorusk.: k or d, polsk: kor d, litovski: kar d as, horvatski: kor de c; iz slovanščine izposojeno: magjarski: k a r d, rumunski: k o a r d, albanski: kora, češki: o s-kr d, primeri še persijsk: k ar d, osetski: k ar d, culter iz edno iste korenike**)
Kakor so Cheruski dobili ime po cheru, kamnu ali pa meču, tako tudi Saksi, po sachsu, zato je žeScliwenck dobro opazil: Die Sage lasst den crsten Sachsenkonig A s kani us bei einem Springbrunnen imWald aus eincm Harzfelsen envaclisen, weil „Sax, Sachs" eigentlich einen S tein bedeutet, und wenn der Ahnherr der Sachsen aus einem S tein stammt, so gilt das fiir Alle.
Da zeigt sicli deutlich das N a m e n s s i n n b i 1 d, mit dem die Sage ihr erklarendes Spiel treibt. ')
Meni so dozdeva, da tudi ime Kelt isto pomenja, kar Sachs, Cherusk, Hernicus (Hornici star italski rod od sa-binslcega: herna, rupes), Kar nje c — Kranjec. K or oh, (Ko-roha, pravijo v kranjski gori: Korošici) Korošec bodi si prebivalec pečna tega, skalnatega sveta, ali pa nosač orodja iz peči, kamna, kremena, kora, kora, napravljenega. Mi najdemo v staroindijskem jeziku: ^ila, silex , in sulica, kala, kamenit breg, slovenski: k a 1 imena bregov na Štajerskem in Kranjskem (črni Kal, rdeči Kal), gotiški: balu s, Fels, staronordiški: h a lir, lapis silex, latinski: calcullus, lapillus, toda
*) Imena krajna: Krn, ime goro, Krnuz ime mesteca pod kr n o m, Cer in j ek ime pečevnatega kraja v moji fari, so še živo priče, da je ker, kor, čer bila občo znana beseda.
**) Sansk. korenika: 9ar, kr in kam, pomenja: scindore, fodero, la-cerare, findere, slov.: kr, zato: krt, Mauhvurf, als grabendes Tliier, kr n nog, mutilatus pedibus, krnnos, aduneum nasum habens, ukernja, Thahleinschnitt, srbski: krnja, vagina, toda: das Ge-spaltene, kr njo, diffissus, krnja v, idem, krniti diffindere itd., zato v belski dolini najdeni: K e r o n s zraven pomena, Saxanus še dopušča razlago: diffiudens , der Spaltcr , kakošni priimek ima tudi indijski Iudra.
') Schvvenck, Sinubilder st. 46G.
reduplikova.no, litovski: k a 1 n a s, mons saxosus, estniški: k a 11 o, rupes, kvmriški: K a el, Hode, po anologiji kakor: der S tein im Obste, slov.: pečka iz peč, Stein, lat.: lapidulus, kymriški: celet, kelt, korniški: Kellester, silex, latinski iz starogalskega: cel te s, der Celt, Kelt, Grabwerkzeug, Griffel,*) Sanskritski glasnik v grščini in keltšini zmirom odgovarja glasniku k, v latinščini 1{, in v staroitalskih narečjih: h, v staronemščini: h, Cll (x), v slovanščini pa k in dl (%) primiri sanslc.: §&khara, erinitus, češki: chochol, hrvatski: liuhor (X"X°(>), pa tudi: kukul, kukurjav, crispus, zato Nestor Korotane (KopOTAHa) imenuje; Chorutane, in tudi po Koroškem se glasnika g in k pogostem izgovarjata kot cll (X)•
Končaje ta pretres mislimo, da smo svoj namen dosegli dokazati, da v slovenskem mytliu ni samo bila dogmatično sprejeta edinost Belo in Crnoboga, nego, daje tudi ta ideja našla svoj izraz v priličnih (bildlicli) predstavah, in tako v B e 1 d o g u in C r n o b o g u, nimamo toliko iskati dualizma, marveč dvostransko očitovanje (manifestacio) ednoistega božjega bitja. ~ Ni samo podobščine na noriških rimskoslovenslcih spomenikih: psi s sokolovimi, jastrebovimi ali orlovimi kljuni in perotnicami, psi s petelinovo glavo, pes v družbi rože solnčanice, pes komus v družbi levov, palmove skorje na Straškem spomeniku, nam pričujejo ednobitstvenost Belo in Crnoboga, temoč tudi na retranskih spomenikih vidimo prijazno so Inč no glavo in psa, svmbol Črnoboga ozko združeno, in ravno tako ponemčeni „Flyns“ starec z bledim mrliču podobnim obrazom, z baklo in levom, nam zopet očituje ponočno zimsko in dnevno poletno solnce.
V	vseh teh predstavah ga najdemo kot boga luči, svitlobe, življenja in kot boga, mraka, teme in smrti; in ker so noriški spomeniki večidel postavljeni v spomin mrtvim, nam to združenje svitlobe in teme, življenja in smrti je novo poroštvo, da so te spomenike stavili členi onega naroda, pri katerih nahodimo verovanje o edinosti solnčnih modifikacij, in že v stari dobi to edinost izraženo v podobščinah; in ti so bili — Sloveni. —
*) Primeri še slov. krem, k r e m s, siles, in k r o m s a č a, sekira, toda izvirno iz kremsa napravljeno sekalno orodje. Sicer korenika krem, ravno to znači kar kam, kem, seindere.
Fiff. t .
Fig. 5.
Fifj. 7.
-r"l
i
m
—
^ &
ntninrs
v(f(00jjr
imrn
AN LXETe
SALVIAE
IANTVMAR I F
CON OPTFL
lit/, d
K EC E RVNT
Fiij. I.
iiiinh wih Miiiinjin/iiiHBiiiiiH !h nnnu^|^
Fiff. JO.
L:
: <UU.	b	'U	,1	'	.	•
Ciganije*) v Angleškej.
(Po češčini zddlal Lasi. Gorenjec, Podgoričan.)
Anglež se je bil vselil tam, kder je zdaj, užu davno po-preje, predno se je mej razrasle angleške rodove po včliko — britanskih krajinah po nekoliko stoletijih prikral nov zArod, — zaničljiv klatešk rod, ciganski rod. A ta ljud nej kakova zvlastitost teh ali teh zaveznih kraljevin: ne v Evropi ni v Aziji, niti v Afriki; nikoli nikder na vsem božjem sveti nej nobenega osamelega, pustotnega kotička, kd6r bi se ne bil dim uže kadil po ciganskem taboru; morda tudi pašnika nej nikder, da bi po njem ne bil strigel ciganskih kljuset ali oslov zob. Ciganije so svoje kotle razobesili po žalujočih vejah otožnih dobov i po vitkih deblih prijetnih oliv; njih šatorišče se razsteza od zasneženih ruskih ravnij do golih španskih visočin, Himalaju s temena Andom do robatih sten; ali nobena krajina nejma tako čvrstega ciganskega obraza, takega, s kakoršnim vednosti ustreza stara Anglija.
Kedor svet obiskuje le na železnem vozu, — komur je dosti do tega, da je videl vsa velika mesta, gotovo zel6 malo ali
Si nič ne vd, o ciganih, o njihovem živeniji na britanskih otocih. jih običajev i njihovega značaja različnost na deželi v primirji z običaji i obraznostjo domačega selskega naroda različnost je jako zanimljiva i posebna „episoda“ vnenjega živenija. Da-si se jih angleški kmetije sploh ogiblj6, boj 6 i zaničuj 6 jih, vendarle ciganije v obče k ra s 6 njih poezijo. Pomladi, ko hitro lesovi ozeleno i ko se je trnije obleklo v belo cvetije, človek često veliko črno liso lehko najde v temnej, zaraslej globeli; ciganije so odšli od tu: to liso je vpalil njih ogenj. Vozički — nenavadno zgrajeni, telesna zava-ljenost, črnili očij čaralni žar, pravilna, če prav neprijazna krasota na obrazi, zel6 zagorela koža, kakor krokar — tako črni kodri, zamolklo petij e, ki se razzgublja mej skalami i grmovijem, ponosna hoja, dostojna i svobodna, pa v teh capah, malomarnost i sovraštvo, ki ga goje do vsakojalcega dela na tem božjem sveti: vsled vsega tega so ciganije znamenito ločeni od saškega i gališkega lidroda. Ciganije so divji britanski Moliikanije.
Takoj iz početka se je krut razpor bil nazorel mej domačim ndrodom i kočevniki, toda kmalu ga je zadušila nekova pobota, ki ciganom zagotovlja mnogo ugodnostij. Ne more se lehko reči, da bi njih život v Angliji bil kaj posebno prijetnejši nego Je drugodi po sveti, to pa je resnica, da so tu svobodnejši, tako
*) Ti Ijudije imajo po sveti različna imena: v Francoskej jim rekajo bohčmiens; Slovanije jih imenujo cigane; v Turškej i Perziji zingarri; na Nemškem Zigeuner; v hpanskej zincali i gi-t u u o s; v Angleškej g y p s i e s.
rekoč, kakor doma, i njih živo pisani kroj, njih plesi, godba, njih bivališča, vozički i kljuseta — vse to so vnenjili veselic neogibne posameznosti. Da nej ciganov, angleškemu živeniju bi nečesa manjkalo, zvlasti na deželi. Ciganijo so se oklenili Velike britanije tako, kakor se bršljin oklepijo drevesa, a prirodoslovec ne more popisati drevesa, da ne bi omenil njegovih lehkoživcev. —
Gotovo se nihče ne bode čudil temu, ker je ta rod, tako razkropljen i vsled vernega občevanija do cola sprijaznjen z do mačimi običaji, — liil-se zvalil mnogih angleških učenjakov i moralistov pozornost. Po 181 G. letuje John Hoyland še dosti za-nimljivo pisal svoja opazovani ja o živeniji angleških ciganov i gotovo bi se njegova pisma omenjala še zdaj, pa je George Borrow o tej zadevi kasneje odgrnol do cčla novo polje jako imenitne iskušnje. George Bomnv je od mladih let živel mej cigani i govori njih jezik, da: ciganijo ga imajo za svojca, George pa je v njih druščini nasrltal se velenmogo njihovih skrivnostij. Ker je preislcaval angleških ciganov živenije, šel je po sveti, zat6 da je obiskal cigane po različnih evropskih krajinah. Borrow je posedal po njihovih šatorih, grel se pri njih ognji, torej je lehko primerjal različne zvlastiti vsakojakihv odrastkov te razkropljene človeške družine. Obiskal je tudi v bpanslcej svoje ljube bratce, pozdravljal jih v imeni njih bratov-angleških ciganov, a povsodi so ga jako vljudno i bratovski pozdravljali i sprejemali. Ni lasu na njegovej glavi se nejso dotaknili, ni kosca mu nejso plašča odrezali, kajti cgipški sinovi nejso kvarni si, tudi ne k rado drug drugemu.
To novo pozorišče je o njem vzbudilo sklep, da je popisal cigansko živenije sploh, zvlasti pa španskih ciganov ali gitanov. Tega spisa prva zasluga je nedvomljivo ta, da nej brskal*i nika-koršne pomoči iskal po kakovih knjigah: pisatelj razglaša le to, kar je v dvajsetih letih sam videl, izkusil i slišal od ciganov samih.
Učenost i umeteljnost sti začeli puliti se za ta zaklad redkih zanimljivostij. Angleško slovstvo, gledalištvo, malarstvo i godci so znamenito vzore stvarili iz ciganskih običajev. Ali jako potrebno je to, da se vsakateri umeteljnik skrbno varuje romantiške domišljije , katere zarod je dosle prebohotno živel v malomarnih izkušnjah i po nezvestih spisih. S ciganskim životom v zgodovini ali po knjigah se slabcjše ne ujemlje nič drugega, nego živenije ciganov samih, s komi smo o prilikah v dotiki pod milim nebom. To pa je to, ker hrepenimo, da bi prodrli tajnosti ciganskega plemena, ki je samo sebi zastavica, basen. Ta ndrod, uže razkropljen po vsem zemskem površij i, nejma več ni svoje zgodovine, niti svoje povesti, ni svojih bogov, cel6 na praočete spomin mu jo mrknil: ali torej ne bi pošteno bilo, ko bi v živenije — obudili njegovo zgodovino? —
Zdanje cigansko živenije — prav r6s, da je zel/) žalostno: saj menda imamo dosti krepkih pomočkov, da lehko dokažemo z njimi, kaj je krivo njihove propasti. Mnogotere okolnosti dozdelno pričajo; da bi se njih dozdanje gorje dalo zatreti: gotovo sc bode
največ sukalo o tem, da razodenemo, kako, s kakimi sredstvi bi se dala poskusiti njih nravnost, torej nuj mo, preiščimo, kakovi so bili ciganije, kakovi so zdaj i kakovi bi lehlco bili. Vstaja nam v srci posebno sočutje do tega starodavnega, nesrečnega človeškega rodu, ki — da-si mu je prirojena nerazkaljena krasota, zvlasti v Angleškej, vendar le trpi i medli, zato ker ga zm6rom preganja prekletstvo.
1.
Od kodi so prišli ciganije? Ko bi nam zadoščevale povesti, živoče po nekaterih krajinah, prav kmalu bi nam jasno bilo to, zakaj so dan denes ciganije tako razkropljeni po sveti. C ujmo, kaj svet pripoveduje o njih: „Njili praočetije, Egipci, ti so Mariji i njenemu božjemu detetu pomoč odrekli, ko sta pregnana pribežala v Egipet, da bi ušla kralja Heroda jezi. Žejnima: materi i detetu so zabranili, da si nejsta smela ni kaplje vode zajeti iz velike reke Nila. Zaradi te hudobije pa je Bog kaznil Egipce. Razgnal jih je, zat6 da bi se revni i zaničevani klatili mej drugimi narodi po sveti. A ti dozdelni Egipei nejmajo do cela nič sorodnega z Egiptom. Mnogi novejših popotnikov so v Kairu i po nabrežnih Nilskih krajinah naleteli na ciganske gruče, razseljene pod palmami. Te cigane Egipci imajo za ptujce tako, kakor jih Anglež ima v Angleškej. Vrhi tega pa so jako drugači od domačega bivateljstva vsled svoje natornosti i vsakojakih običajev.
Tem čudovitejše pa se bode gotovo zdelo vsakomu to, ker se te egipške grehote izpoveduj6, kljubu slehrnemu nasprotivaniju
— s kratka ciganije vsi , kolikor se jih potcplje po sveti. Ce jili le kedo povpraša, od kodi so, tekoj mu soglasno odgovori, da so pravi Egipci, to je, da so po krvi pravi Faraonije; a kako oholo pripovedujo o nekdanjej slavi svoje dozdelne domovine. O tej domovini basnujo to-le:	„Živol	je o svojem časi v Egiptu mogotec
Faraon. Imel je nepregledne trume vojščakov, ki so se tepli z vsemi narodi tako dolgo časa, da je kralj prisvojil si jih. Ali ko ie bil zmogel svčt, pootožil se je i razsrdil, zato ker je vojsko ljubil iz vsega svojega srca, po zmagi vesolnega sveta pa noj znal, s čem bi si kratil čas. Naposled mu šine v ghvvo, da gospodu bogu napove vojsko. Poklical ga je torej , naj iz nebes pride z angel ji vred i stepe so z njim i z njegovo vojsko. Gospod bog pak je odgovoril: ,, „Nečem svoje mogočnosti meriti z močjo tega človeka" Bog se jo bil razkačil na Faraona, i da bi ga kaznil, zazijala je na njegov ukaz velika luknja na strani neizmerne gore, prihrul ('livij vihar na oholega kralja i pahnol ga v grozno propast 55 vsemi njegovimi vojščaki vred. A kader koli i kedor se še dan denes približa tej gori tisto noč pred svetim Janezom, sliši, da Faraon in njegova vojska javdajo i kolnejo v skalnatih globelih.
— Ko pa je" bil Faraon pogubil se so svojimi bojnimi jatami vred, vstali so kralji vseh narodov, ki so zdihovali v egipškej sužnjesti
13 *
i prhrmeli so na osamele, beziorožne Egipce, zmogli jih i pred seboj tirali i razkropili po vsem sveti. Za tega d čl j se zdaj ciganski konji napajajo v reki: Nevi, v Taji, Selcvani i Temzi i pas6 ob njih, da-si bi morali piti krasno reko Nil.“
Ta povest, ki ta zdrod prišteva Egipcem, nej nikoli ciganom ugasnila v možganih: prejeli so jo z vero vred od sredovekih bogoslovcev. Obča dozdevnost je prav do našega časa trdila, ciga nije — da so Egipci, ki je asirski meč razkropil jih po vsem sveti. Kar se tiče tega blodečega, prokletega naroda, uže takrat, ko je bil prišel v Evropo, nej znal za svojo zgodovino ne, še svoje domovine imena nej vedel.
Od kodi so prišli ciganije? Kam so namenjeni iti? — Raji bi povprašali studenca, odltodi_vrvrajo njegovi valčki; raji povprašajte oblakov, kam se žen6! — Človek strmi i mora čuditi se takovej nevednosti, ali do cela se ujemlje z indiferentnimi mislimi teh klateških ljudij. Vse kaže to, da je gotovo mnogo časa minolo mej njih razkropljenjem i prihodom v omikane domovine kristijanskega sveta. Ker nejso imeli ni najskromnejše znanosti o svojej zgodovini, torej so radi prejeli vest, ki so jim jo razodeli. Pa jo itudi r6s človeku moralne domovine treba tako, da, če je zapustila ga zgodovinska gotovost, — da se brezi kake obotave mora vdati domišljiji.
Nekaterim zgodovinarjem se je dozdevalo, da so v ciganskem zarodu zalotili izraelskega rodu obe pogubljeni pokolenji. Eomstva*) osodnosti so vsakako mnogostranski stičejo so židovskimi osodnostimi. Oboji — ciganije i židije so razkropljeni po vsem božjem sveti i žive mej kristijanskimi narodi, s kemi se mesijo, zmesili pa se nejso dosle; ciganiji i židije so mnogo zaničevani]'a zaužili dosle, mnogo preganjanija i sovražnosti. Žid bi poznal Žida, če prav bi vsak bil vsak svojega izraelskega drevesa sad, sad rodu tistega, ki. je uže delj časa, nego sedemnajst sto let razkropljen; cigan pa tudi poznd cigana, če prav je zmrznil kd6 v švedskih zametih, i kar bi še laže bilo, da je zgorel pod tropiškim solncem. Ciganska i židovska živnost, duševnost i običajnost — vse tri so velerazlične. Židije radi živ6 po mestih mej gnječo, zato da laže razvijajo svoje dobičkarsko sprednosti; ciganije pa se najraji klatijo po deželi, po lesovih i stepah. Poleg tega se izraelski sinovi bolj i bolj prijaznijo s lcristijanskim občestvom; vsaj angleški židije se ponašajo s tem, da se rode pod angleškimi prapori: ciganije pa nejso nikder doma, po vsem božjem sveti so raztaknjeni, a povsodi so p tujci. — Znanost pa jc mej oba zaroda postavila najznatnejšo mejo. Zidije so se sprijaznili se svojim pregnanstvom i šc zmerom se odlikujo sc svojo nekdanjo omikanostjo, a ciganije, razpršeni v patrijarhališke druščine, ki neprenehoma blodijo od kraja do kraja sč svojimi šatori i mršavimi čredicami, ti se enačijo stvarstvu sicer znamenitega, a blodečega ljudstva, ki se dosle nej še osvobodilo znanstvene oblačnosti.
*') Tako se imenuj6 ciganije sami, moški je rom, ženska pa juva.
II.
Jezik je zgodovina takim rodovom, kateri nejmajo nika-koršnih zapisanih spominkov. Ciganije imajo svojo besedo, a to edino besedo po vseh krajinah sveta govore bezi gotovih sprememb. Po ulicah: Moskovskih i Madriških, Londonskih i Carigraških, po ogrskih paščinah i po peščenih Braziljskih pustinah je veter raznesel tega idijoma glasove, ali njih takovosti bitnost je povsodi tista.
Učeni jezikoslovci so preiskavah ciganščino ter našli v njej pokažene sanskrišlce korenine. Nemški jezikoslovec, Biittner po imeni, ta je prvi razodel svoje dozdetje, da ciganije izhajajo iz staroslavnega indijskega plemena, i ta njih izvor je kmalu razjasnil i dokazal učeni Grellmann. Človeških rodov zgodovinar — Pri-chard, ta celo nič ne dvomi o tej izvirnosti, i k pojasnilom ■—• zgodovinskim i jezikoslovnim je pritalcnol še fisiologijska razjasnila. Ciganskega telesa skladba se ujemlje Ilindom s postavo: Prichard vsled svojega opazovanija trdi, da je ta klateški rod, da-si je v Evropi primeroma zelo rujav, vendar-le veliko svitlejše kože, nego so Hindi priproste vrste, ker teh so marsikateri črni tako, kakor so Grvijanski bivalci. Ciganije so tedaj indijski izseljenci; ali katere vrste so? Jasno je, da so najnižega razreda. — V Manušlcih pravih je nekov jako važen članek. Zakonar omenja vrsto bivateljstva iz raznih oddelkov, to so Candali. Omenja o njih to-le: ,,Bivati smejo le ločeni od domačega ljudstva; za posode smejo imeti samo črepine, sicer pa jim nej pripuščenega nič drugega imetka, le nialo psov i oslov, to je njih imenije. Oblačijo naj so zm6rom le v robače, okrožniki naj so jim ubiti lonci, s6 železom pa naj “se lepotičijo; neprenehoma naj se potičo od kraja do kraja; vsak
Eiošten človek naj se jih ogiblje: z nikomer se ne smejo pajdašiti, e sami s seboj, tudi ženiti i možiti se ne smejo z drugimi ljudmi, temuč samo mej seboj/' — Ta razodeti vzor Vandalskega živenija je gotovo obraz ubogih ciganov, razkopljenih o korušlje i družine , obraz ciganov — zavitih v cunje, obogačenih z mršavimi kljuseti i psi; to je obraz tistih ljudij, ki nejma ni ene cele žlice niti celega kotla, i ki zmerom dan ali dva dneva poležkuj6 kdč za vasjo, potlej pa zgino tako, kakor so se bili prikazali. —- Angleških popotnikov trditve kaž6, da enaki pohajalni korušlji še zdaj blodijo po Hindostanu. Stotnik Richardsohn je v Kalkuti zadel na ljudi, ki so se imenovali Baz e e garje ali Nute. Ti ubožci si živež služijo z različnimi stroji, s petijem, plesom, s tekom za stavo i sicer z razno gimnastiko. Zvlasti Nutov nekij oddelek je znamenito podoben evropskim ciganom: umenuj6 se P ude. Da bi jih človek povprašal, ali imajo svojo vero, tega nej treba, bezi kakovega pomislika vselej prejmi) tisto vero, ki jo ima n&rod, mej kem si odber6 šatorišče. Pohaja jih najraji c61e korušlje skup, sleherna druščina ima svojega vodnika; očitajo jim, da so drzoviti hudodejci. Richardsohn je njih jezik primerjal ci-
ganščini i meni, da so ciganije rasti ika teh B a z ecgarov, naj-preje pa Budov. Ta različna dozdelnost jasno priča, če prav je čvrsto dokazan indijskih ciganov izvor, da vendar-le še zdaj ne moremo lehko trditi, katerej vrsti omenjenih Ilindov jih smemo prištevati. Gost oblak še zmerom zakriva njih zgodovinsko zibel. Ali bodi-si tako, ali tako, saj davno cigansko živenije po britanskih krajinah priča, da je Indija poprej e našla Angleško, nego se je A n g 1 ij a vzdignila, da bi šla iskat Indije.
Na vzroke svojega izgnanstva, na druge vzroke, ki se tič6 njih izseljenija, ti Hodniki nejmajo nikakovega spomina. Ciganije še ne pomnijo Indije. Obča dozdelnost' trdi, da jih je sila ločila od njih narodovega pokolenija, i da so — kakor suha veja od drevesa — odčehnili se od njega i pali v divji prod svoje kobne osode, tega pa, da je kriv najstrašnejših krutežev eden, kega je zgodovina zapisala v svojo knjigo.
1408. leta je Indijo pustotil krutež, kega še zdaj pomnijo, ta je bil Timur-bej ali Tamrlan. Kedor se mu jo po robi postavil, vsakedo je moral poginiti: povest pripoveduje o 500.000umorjenih ljudeh. Kateri pa so bili vdali se zmagonoseu, postali so sužnji, mnogo njih pa tudi sužnjest nej otela novih krutih mučil, s kemi so jih morili divji vragi.
Nedvomljivo je cigane iz njih domovine pregnala ta bridko neugodna vojska.
V ciganščini so jezikoslovci našli nekoliko perzijskih besed, ali zdajna perzijska beseda, staroslavnega „zenda“ hči, prodrla je v Indijo s prvimi Mohamedovimi korači, z Arabi, Perzijci i Af-ghanisti vred, ki so svojega proroka glas na rtali bridkih bodal nesli mej svet. Ta vspeh pa je bil le počasen; začel se je bil z Validom i Mahmudom, nehal pa je vsled Timurove i Nadirove zmage. Prav ta čas so se ciganije, kar kaže učenjaška dozdelnost
o	njih zadevah, odtrgali od svojega rodnega kolena; a na tem poti, po katerem so sc pomikali iz Azije v Evropo, utegnil bi nas spremljati njih edin spomin — jezik.
Z indijskim i perzijskim korenom zdanjega ciganskega nare-čija se je sprijaznila gotovo še le kasneje množina besed i zvukov
—	slovanskih, grških i romanskih. Ciganom prvotni, vsakako ju-trov jezik, je gotovo navzel se mnogo besed vseh krajin, koder so hodili; zmesil se je z njimi tako, kakor prod v njegovem begu kali struga i koreninje. Georg Borrovv prav nič ne dvomi, da se ciganije na poti iz Bolgarije v Rumenijo nejso vstavili po-preje, predno so prebrodili Donavo. Z rumunskega sveta pa se je tako, kakor iz bučelnjaka razsula ciganskih rojev množica v najzakotnejše kraje v Evropi. Nekateri so zavili na sdver i odšli v ruske stepe, nekateri so si odbrali jug, vzdignili so se torej i Šli tijfi v Špansko, — da, celo v Anglijo.
V Moldaviji i Valahiji še zdaj živi največ ciganskih rodovin: po obeh sc potopijo blezu 200.000 ciganov.
1417. 16ta so sc ciganije prikazali v srednjej Evropi, 1427,
pa so	se jih razne jate priklatile v Francosko.	Ker so	prišli iz
Češke, za tega clel) jih Francoz ij e imenuj6: bohcmiens.
Zaradi njih nagote i grdili obrazov je Francozom v glavo šinila nujna potreba, da jim prepovedi pot v Pariz: na sodni ukaz so se	ražtaborili pri Chapelle Saint-Denis. Od	blizu i daleč	so se
le-sem	zgrinjali radovedni Ij udi je, da bi videli,	kakove so	te	čudo-
vite stvari; skoro vsak cigan je imel po dva srebrna uhana, enega pa gotovo v uhu, kajti to je baje v njih domovini običajno. Moški so bili črne kože i kodrastih las, ženske pa še zagorelejše, imele so dolge šope. Baj6, da so bili to najdivjejši ljudije, ki so jih kedaj videli Fracozije. Vendar pa so si prilisiČili dovoljenije: da smejo potikati se po kraljevini.
O	prihodu odurnih ciganov v Anglijo ncjmamo nikalcovih gotovih pisem. Vendar zgodovina priča, da so se v Anglcškej prikazali pred 300 leti. Prva ,,episoda“ v zgodovini angleških ciganov je kruto preganjanije o kraljevaniji Henrika VIII. Ohranila sta se nam dva ukaza tega gospodovalca, v keh so ciganije omenjeni, da so ljudije strašno črne kože. Ta ukaza egipškim sinovom, tako jih še zdaj imenujo v Francoskej, naznanjata, naj se pober6 iz kraljevine i nikoli več ne vrno. Mesec dnij jim je bilo odločenih, da se morajo umakniti, če pa ne, da jih vlada sama — kakor hudodejce, iztira iz kraljevine. Kedor koli pa bi se drznil ter teh pritepencev katerega pripeljal v Anglijo, odločeno je bilo, da bode obsojen na 4 libre šterlingov za slehrni prevoz. Kazni — razglašene ciganom, pa so bile nagrožene vsem takim, katere bi vlada zalotila v tej divjej druščini.
Henrika VIII. ukaza sta porodila precej velik vspeh: ne-številne množine starega Egipta dozdelnili sinov so nagnali na barke i odpeljali jih na državne stroške na francosko pomorje. — Drugič so cigane preganjali zopet, ko je Marija Tudorova sedela na prestolu, pa o vladanji kraljice Elizabete. Kedor se je tačas pociganil, ta, trdili so, da je hudodejec, ki so ga za tega dol j po zakonu usmrtili. Na slehrnem gričku so stale vislice, na vislicah pa so krokarjem neusmiljeno nastavljena bila trupla teh modernih parias.
Nekoliko let popreje, prodno je Karol II. šel na prestol, obsodili so Norfolski sodniki še trinajst ciganov na smrt, ter preselili jih po tedašnjih zakonih s tega sveta. Ali Angliji na čast je bila ta žrtva poslednja vseh žrtev, ki so jih bili krivi tistega časa Neusmiljeni zakoni. Ubogih ciganov pak nejso preganjali samo Angležije, temuč tudi Spanci so jih izmej sebe izpodili 1492. 1,, Nemci iztirali 1. 1500, Francozije pa 1561 leta. Zakon, ki je preganjal cigane, ta zakon je preklical Jurij III.
Tega prenapeto resnega zakona je gotovo bil ta namen, da bi to ubogo človeško pleme popolnoma zginilo z britanskih otokov; ali nej se posrečilo. Kakor bi sc bili pod zemljo skrivali, zato da bi se^ ognili krutej smrti, tako so se ciganije prikazali tekoj vselej, ko hitro je bila mrknila moreče nevihte prva strast.
Jako zanimljivo, kar se tiče ciganov, to je gotovo to, da izpoznarup, zakaj so jih tako neusmiljeno i krvavo preganjali. Očitali so jim mnogo strastij. Srednjega veka abotna, prazna vera je trdila, da so z vragom v zvezi. A raji i boljše bi bili trdili, da so jim očitali tatvino i da zavdajajo domačemu blfigu. Bezi kako-vega pomislika bi človek lehko dejal, ka so tega sumljenija krivi bili obrekovalci pisatelji smešnih i grozovitih pripovedek o kristi-janskih otrocih, ki so jih baje nekateri židije zvabljali v svoja skrivna zakotija i pojedali. Nekateri grehi pa, ki jih imajo ciganije še zmerom , vcndar-le kaž6, da nekcclanjih časov omenjene dozdelnosti o njih nejso bile bezi vsalcojakega pomena. Še dan denes angleški ciganije svojo znanost, vsled katere različnim domačim živalim pripisujo doumele bolezni, imenuj6 drabbing bawlor. To počenjajo iz različnih namenov: nekaj za tega del j, da gospodarje silijo, da jim daj6 zdraviti svoje ostrupljene konje i drugo živino, za kar zahtevajo dobro plačilo; nekaj pa zat6, da se presltrbljajo sevživežem, ker, če žival crkne, trde, da je božja kazen vzela jo. Često je take moritve kriva osveta krivici i neusmiljenosti, ki so jo morali strpeti v kakem kraji. Vse čase pa i
{»ovsodi po sveti so ciganije dosle razodevali, kako sposobno de-ajo zelo hude strupove.
Lehko sodimo: ko so se ciganije iz početka 15. stoletija bili vdomačili v Angliji, da nejso dolgo časa odlašali svojega na-seljenija tudi po škotskih krajinah.
V	škotskih letopisih nei ni onega zgodovinskega spominka, ki bi omenjal cigane pred 1540. letom. Dosle je na ugodnost nekemu Johnu Fawu, »načelniku i gospodu iz Malega Egipta", veljalo Jakoba V. pismo, narejeno njegovega vladanija 28. leto. To pismo je bilo zopet razglašeno ob grofu Arranskem, škotskem vladarji 1553. leta. Podoba je, vsaj to važno pismo nam kaže, da je ta John Fa\v bil Abd-el-Kader, kega spnjaznenost s6 Škotsko je Skotskej vladi zdela se koristna, torej si je pridobila vdanost tega načelnika i njegovega množnega, poslušnega mu ljudstva. Vlada je resno ukazala vsem zemskim uradom, naj varujii i pod-vpirajo egipškega grofa _ če st, naj so mu na pomoč, kader koli bi mu je bilo treba zoper katerega njegovih nepokornežev, — da, naj bodo kaznili vsakoga, kedor bi se utegnol postaviti mu po robu tako, kakor kakega vstajnika. 1554. lota je ta John Faw, „ciganom načelnik", z dvanajstimi svojih 1 j udi j vred bil zakrivil se nekove morije v Hintownu, toda pomilostili so njega i njegove pomagače. Ali sedem i dvajset let kasneje se je škotske sprijaznenosti s Fawom žrtvovalna ljubezen x-azpl6znila i prome-nila v najsurovejšo krutost. Ciganije i s cigani vred so se uboji znamenito pomnožili ob politiških i verskih burah, ki so vznemirjale Marije Stuartke vladanije. 1570. leta je vladi uže jasna bila potreba, da se mora poslužiti najresnejših pomočkov, zat6 da se osvobodi teh potepenih jat, ki so vse krajine tako neusmiljeno tlačile. Parlament je ustanovil kazen vsem zdravim i lenim bera-
čem, ob enem pa je določil polehkanije nesrečnim ubožcem , ki potrebnega živeža nejso mogli več služiti si. Zalibože, ker so v tem odloku tudi bardije, umeteljniki i popotni dijaci, zat6 ker so se baje radi mudili mej ciganskimi drbalimi. A K ta zakon vsakako nej bil zmagovit, nej ukrotil strasti i lupeštva, nej zatrl razbojnikov ciganov, kajti 1603. leta so lordije za dobro izpoznali tajna posvetovanija, tičoča se resnega razglasa, ki bi vsako cigansko drhal neomajljivo preganjal s kletvijo i najkrutejšimi kaznimi. A 1609. leta je parlament razglasil, da morajo pov-sodi po kraljevini prčcej prijeti i na smrt izdati slehrnega cigana, ki ga utegnč zalotiti kdč. — Temu zakonu je na pot stopila osoda taka, kakoršna je napotijo delala vsem drugim zakonom: vzbudil je ljudem v srcih usmiljenije do tistih, katerim je bil odločen na pogubo. Ne le priprosti ndrod, temuč tudi omikanojši občanije so po razglašeniji tega grozovitega zakona proklete cigane jemali pod streho in na pomoč bili jim, kder, kader i kakor je bilo treba. Vlada se je zbala: strah je bilo je te dobrotljivosti do ciganov, toda ker je hotela verna biti svojemu odloku, pretila je s krutimi kaznimi vsem dobrotnim do ciganov. Ali kljubu vsej sili, ki bi Škotska bila rada z njo preplašila svojo ljudi i pogubila cigane, vendar le se je temu zaničevanemu ljudstvu posrečilo, da so se raztaborili po goratih krajinah. Mnogo, jako mnogo jih je poginilo v tem krutem boji. Podoba je bila: dotičnega prokletstvanastopiti
—	da so najhujše zadeli potomce Johna Fawa, kemu je vlada tako vrlo ugajala ob svojem času. Mnogo udov tega rodii je poginilo, mnogo pobegnilo jih z drugimi cigani vred. Še 1624. 16ta so na ukaz resne vlade utopili neko Heleno Fawovo s trinajstimi drugimi ženskimi vred.
V	letopisih stare Škotske so ciganije dosti pogosto na vrsti. Zvlasti Maibolski grad v bogatej Airskcj grofiji je pomenljiv zaradi nekove ciganske ljubezni. John, šesti grof s Cassilis i ognjen presbiterijan, ta je snubil Johano Hamiltovo, hčer najmodrejšega grofa Haadingtonu. Vzela sta se, da-si je nje srce uže delj časa hrepenelo po roci nekoga drugega. Vnela se jej je bila ljubezen do nekega Johna, Fawom iz rodu. Ta John je bival v njenega očeta ^sosedstvu. John Faw nej bil ni bogat, ni na glasu tako, kakor je bil njegov tekmec, a bil je mlad, lepega obraza i bistrih misli j. Mlada lada (^krasotica) jo morala vendar le zapustiti svojih praočetov bivališče i sč soprogom oditi na Donsko pobrežije. Zakonska ljubezen ju je nadarila s trijemi otroki, izmej keh je pozneje vzel hčer vladika Burnet. Če prav mati, vendar je krasna lada zmerom žalovala. Maibolski grad se svojimi trdnimi i golimi zidovi, z ozkimi oknici i stolpiči, ki so moleli v zrak tako, kakor golobnjaki, ta grad je noč i dan zdel se jej poln najgroznejših strahov. Ni čas nej mogel ozdraviti jej britkega srca: neprenehoma je bil jej v mislih Dunbarski vitez, John Faw. Kar pa je na ti-homa govorila sama s seboj, to je izvedel njenih mislij ljubček, uc znam po kakovem odmevu. Slučajnost je bila ugodna ljubljen-
cema: grof Oassiliški je tačas bival v Angliji, a John Faw se je z ubogo ljubo pogovoril: določil jej je dan i uro, kedaj jo odpelje iz grada. Ob določenem času pride, za spremstvo je imel nekoliko v ciganske capo zavitih tovarišev, a menda so bili res ciganije, vsaj kazalo je tako. Prikaže se gradu pred mrežastimi vrati i na znam en ij e svojega prihoda zapoje neko zaljubljeno pesen. Pel je baje s tako ljubeznjivim glasom, da je dama urno prišla iz stolpa v gradu, radostno splavala ciganskemu troubadurju v naročije i po bliskovo hitro pobegnila z njim. Ali kratka je bila njiju ljubezni zmaga; precej je meč dobil svojo pravico i moč do ljubezni, ko je grof nekoliko ur po ubegu bil prišel domu. Razsrjen je planil na svojega iskrega vranca, svojim služnikom brž ukazal dirjati za njim. Užc dore iz grada. Uže je za hrbtom ubežnici, uže ima v pesti vseh petnajst osob — prav ta trenotija, ko brodijo po plitvem Donu, po prostoru, ki mu se dan denes rokajo „ciganski brod“.
V	kratkem ali zelo krvavem boji so bili pobiti vsi ciganije, samo eden je otol se, ta je bil odnesel peto, da je potlej to žalostno dobrodruštvo poslavljal s trpko pesnijo.
V	angleških letopisih so vesti o ciganih prav revne: skoro živej duši nejso bili na mari ti ljudije. Različnih grolij letopisa' (kronikarji), — da, celo tistih, kder je bilo dosti ciganov, i keh zgodovina jo imela mnogo redkih posebnosti), nejso brigali se za spominke ciganskega pokolenija. Zdaj znamo leto, da so vsled občega preganjani j a cigansko rodovino angleške krajine razmerno razdelilo svojej potopenosti na ugodnost. Ge prav jo slehernej jati odkazano biio posebno gozdno dvorišče, ki nobena druga jata nej imela nikakorsne pravice do njega, vondar-le jih je prirojeno po-hajalstvo dosti kmalu zapeljalo, da so često menjali s krajinami. Po kratkej dobi hudega sovraštva i nevere jol se jo Anglež zopet miriti s cigani. Da-si so kmečkega naroda pošteni običaji malo ujemljA z navadami klateškega života, vendar so malo po malo popolno svobodo prijeli ciganje po veliko -britanskih krajinah, — prejeli t&ko svobodo, da so smeli priti i oditi, kader so hoteli. — Dan denes se v Angleškej ciganstvo veseli posebno ugodne samo-svojnosti, zat6 ker se domačinstvu, močneji i starej civilizaciji boljše zdi, da mirno živi s tem trmastim rodom, koga se ne more znebiti, zvlasti pa, ker nej nikakoršnoga upanija, da bi »kedaj znebil se svojih starih, podedovanih razvad. Za toga dčlj jim ni živ krst ne brani: kdčr koli, tam pa so razšatorč na pasišči; njih S plahtami pokriti vozički svobodno cvilijo povsodi, koder koli jih za seboj vlačijo mršava kljuseta, a kader zopet priškripl jo na staro mesto, molče gospodar prizanese vselej učinjeno škodo, ki jo časi prav neznatna.
To jo angleških ciganov zgodovina; zanimljivo je gotovo tudi njih živenjo, sam som izkusil njih život, ko sem nekoliko časa potepal se z njimi vred.
ra.
Dan denes V Angleškej živi pet velikih ciganskih panog: Stanleys, ki se klatijo po New-Forestu; Lowells, raztabor-jeni okrog mesta Londona; Cooper s, ki so VVmdsor - Castle odbrali si za glavni tabor; II c me s, udomačeni v severnih grofijah, zvlasti v Yorkshiru, a naposled Smith s, ki so se oklenili East-Anglije.
Gotovo je malo krajin — popotnim vrednih veče pozornosti, nego je del Hampshira, po imeni New-Foi’est. Tu, bogme, veje najčistejši zrak v vsej Angliji. Popotoval sem po tej krajini, ko je pojemala jesen, ne zaradi svojega zdravija, temuč za tega delj, da bi se sešel s cigani.
Ne\v-Forest je o Viljemu Zmagovitci bila krajina — opasana z gostimi lesovi, ali bila je vpornega n&roda domovina. Leto-
Sisci razodcvlj’6, Viljem — da je mnogo vasij i cerkev opustotil v few-Forestu; da je pregnal naselnike, uničil' krajino i prizanesel samo lesovom, zat6 da je zverjad pobijal po njih. Ali božja sodba mu je vzela dva sina i vnuka, ki so poginili sredi teh kruto pridobljenih lesov. Ta žalostni pripetljaj je z nekovini trpkim zavojem zagrnil Viljemovo lesovje, pri prostega ljudstva vražarija pa je njegove poseke (holzschlag) i otline oživila se strašnimi prikaznimi.
Nadejal sem se, da se tu kd6 snidem s cigani; ali naletel sem le na kmete; da-si so bili dosti zagoreli i divji, vendar nejso mogli prevariti me, da bi bil veroval, ka so ciganije.
Ker sem se bil preveril, da ciganov ne najdem ni na navadnem poti, niti na kolovoznem, krenem na pašnike, s pašnikov pa odidem po osamelih stezah mej redko bukovije i svitlo hra-ščino. — Korakal sem po globokem kolovoznem poti, ob katerem je rastlo gosto drevije, — kar zagledam blezu trinajstletnega mla-denčka na osli, da mi jezdi naproti. Tri posebnosti so me tekoj dregnile v oči: rejeni osel, mladenčkova lepota i njegovi razmršeni kodrasti lasije. Ko se srečava, lepi jezdec vstavi osla i poprosi me daru. Po olivovej, rumenlcastej koži, po kodrih, črnih — kakor krokar, po otožno žarečih, krasnih očeh, po njegovem jako ljubez-njivem obrazu sem uganol, da je ud tistega rodu, po katerem hrepeni moja duša.
,,Ali bi me, peljal v vaš tabor V" — povprašam ga. Ubogega mladenčka plaho oko se je pooblačilo, kajti ciganije so precej v mladosti jako občutljivi, tudi so nadnavadno nezaupni i varni. »Rad bi, da bi mi tvoja mati povedeževala.“ Nočem trditi, da je to razodetije mlademu ciganu pregnalo nezaupnost, izpoznal pa je, da se mu ponuja dobiček, temu pa se ne vstavlja nobeden cigan.
Vrnem še i sla sva z mladim jezdecem po tistem poti, po katerem sem bil prišel do njega; a toliko, da sva prodrla skozi nekovo goščavo, už6 sva bila kraj divje žalostne lazi. Gol holmec, le z reso ovenčan, vspenjal se jo k enemu jako lepih ostankov
opustosenega pralesa (urwald). Stoletni hrasti, keh sence so sezale po rebri strašnega holmca, raztezali so okrog sebe svoje mogočne veje. Prav ta čas je solnce zahajalo. Nič na sveti nej krasnejše, nego je pogled na ciganski tabor sredi take puste prirodne čestitosti. Šest ciganskih šatorov je bilo v polukrogu. Zapazil sem, da je bil vsak postavljen tako, da so solnčni žarki lehko vpirali se vanj. Moški i ženske so bili raz staknjeni po travi okrog ognja, na katerem so se bolj kadile nego so gorele zelene veje. Če prav je ciganom hudo prepovedano, da ne smejo zelenih vej sekati po lesovih i živih ploteh, ki v Hampshiru rast6 ob osamelih i peščenih kolovoznih potih, vendar le nejso pokorni tej prepovedi. — Vsi so lenobo pasli, samo da peli so; kotle so imeli razobčšene po koleh v zemljo vtaknjenih.
Nekoliko čmernih kuzelj je glave dvigalo iz šavija i grčalo na go rž a.*) Ciganov nej nobeden ni ganol se: ti so ljudje taki kakoršni so divjaki, ki se, če prav še kaj takega vidijo, vedo tako, kakor ne bi videli ničosar. Samo dve majhni, šestletni deklici, krasni, a črni, kakor demon, ti sti dvignili se i pritekli miloščine prosit me. Mladi cigan, ki je bil pripeljal me le-s&m, skr-lehal je sc; svojega osla i pokimal mi, naj počakam kraj tabora, da mora popreje materi oglasiti me. Cez malo časa se mi približa nekova ženska, podobna kakovej čaralnici, — ženska taka, po kakoršnej je baje koprnelo srce — Rembrandtovo, Tčniersovo ali Davida Wilkia. Ciganski rod je gotovo najlepši na sveti; ženske, zvlasti mlade, te so čudovito popolnoma vstvarjenih obrazov; kedor koli je le enkrat pogledal jim v oči, prav gotovo tega pogleda ne pozabi nikdar, starost pa se jih, žalibože! kmalu jame po-prijemati, i potlej se urno osiplje njihovega cvetija vabljiva krasota: vročina, mrazi, moreči severni viharji, vrhi tega pa tudi vroče strasti i njih žalostnega živenija okolnosti — vse to šiloma gasi blage žarke, s kemi je priroda ožarila obraze cigankam, zato da bi jih nekako odškodila, ker morajo toliko neugodnostij trpeti i pretrpeti v svojem revnem živeniji. Človeka nekaj pretresne vselej, kedar pomisli, da bodo taka lepa dekleta kedaj grde babure. A vendar ima ta njih ostudnost svoje vzroke; stara ciganka je marsikatera zoperna, fantastiška, nikoli pa nej priprosta nobena.
Jako rad bi bil sam na sebi izkusil vedeževalno umenije, ki se ga ciganije, zvlasti ciganice vdeležijo po vseh krajinah sveta. Te vedeževalke nej imajo nekakovega vodila, mnogokrat sem se dobro prepričal, da ne poznajo pravega vedeževalnega vodila. —
V	sredjem veku je r6s cvela priljubljena vednost, vsled katere so ljudem ogledovali roke ter vedeževali po znamenijih na njih. Ta vednost se imenuje „cheiromnatika“, ki se je ponašala, da so jej stalo koreniti zakoni, da-si je kanljiva i jalova. Rokovedežev je bilo veliko; učili so, človeška roka — da je knjiga, v katero je
Goržo jo angleškim ciganom vsak Človek, po katerem se ne pretaka njih Čestita kri.
priroda s petimi zakladnimi čari zapisala slehrnega človeka osodo i njegove lastnosti. Jaz sem do cela preverjen, ka se prvim ciganom, ki so bili prišli v Evropo, še senjalo nej o tej vednosti, Evropcem pa je bila uži v mozgu i kosteh. Da, nekaterim pisateljem se dozdevlje: ti prvi ciganije v Evropi — da so iz zgol potepinske dobičkarije trosili po svetu, da so iz Egipta domd; ti kanljivi do-brodružniki so se nadejali, da bodo prav ugodno živeli ob žuljih abotnih Evropcev, ki so nekedanji Egipet čestili zbog njegove znamenite davnosti i njegovih čudotvornostij. Cigankam i njili skrivnostnemu vedeževaniju je le prirojeni dovtip na pomoč, a ta vtip, moram se razodeti, mnogokrat je čudovit. Imajo ostro i iz vidavo oko; lisičijo se, kakor bi na roci motrile to, kar so prebrale uži v srci. Njih prekanjena vedežnost je le voščilo i nema ljudska domišljija. — Ker sem dejal, da ciganke ne vedežujejo po nika-koršnem vodilu, s tem sem hotel reči le, da nejso ustanovile ni-kakovega razkladanija, ki bi se moralo zmerom ujemati z gotovimi, navadnimi znameniji človeku na dlani; tem meni pa imajo kako dedno izročilo o vedeževaniji. Ali izkušeni fisiologi uče, da se človeško živenije deli v tri posebne dobe, katerih prva je posvečena ljubezni, druga čestilakomnosti, tretja pa skoposti. Z mladostjo ciganice govori torej o srci, odrastlim prerokuj6 posebne dostojnosti, starcem i babam pa zaklade; a varuj6 se presneto skrbno, da se ne zagovori. Ciganije trdi, da so staroslavnega, mogočnega i bogatega rodii, i če prav jim je bog vzel škrlat i zlato, vendar jim je pustil modrost i nadaril jih z vedeštvom, da znajo prorolcovati po zvezdah i človeškej roci. Nekateri izmej njih jako čudno razkladajo to dozdelno nadarjenost. Pravijo, da Komani uži od nekdaj radi praznuj/), da ne delajo radi, za tega dilj jih je previdnost navdihnila s proroškim duhom, da si s proroštvom služijo živež, ki je treba jim ga tako, kakor vsem drugim ljudem. Pa tudi ris ciganom užitek izvira iz njih vedeževanija. Na kmetih uži od davnih časov za prvo vedeštvo zahtevajo po šest penezov; kader pa premeglena bodočest le kljubuje njihovemu proroškemu očesu, gotovo jim o nobenej takej priliki ne odide kakov dodatek, ko hitro se jim posreči, da zavzetija vzbude i izvedavost razvnemi svojim žrtvam v srcih. Služnice, pestine i pastarice, te so jim najvirnejše. Vendar pa bi se zelo varali, ko bi verovali, da se njihovo vedeževanije razteza le na priprosti, neomikani svet. Poznal sem v Gravesendu neko staro ciganko, ki je mej svojimi, črnimi prsti imela uži mnogo belih, aristokratiških rok i rokic.
Res nevredno bi bilo razodevati; kako i kaj mi je videže-vala čaralnica v New-Forestu. Ptujcem zmerom prorokuji, popo-tovanije po morji i podobne primerljaje, ki se ujemlji z njih prekanjenimi nameni; pa siij tudi, ker ptujcem v Angleškej prorokuji popotovanije po morji, to je lehlco, s;\j drugače ne more nihče ne v Anglijo ni iz nji. Ker pa sem se vil tako, kakor ne bi veroval takemu preroštvu, tekij je uganola, da gotovo nejsem blizu prišel zati, da bi si dal vedeževati.
Izpoznal sem za boljše, da jej razodenem svojega prihoda namen. —
»Zablodil sem“, — dejal sem, „so!nce pa uže zahaja k božjej milosti: i'ad bi prenočil pri vašem ognji."
Šibili se naglo obraz zavije v mračnost nj6 nezaupnosti. „Skj vam nejimamo prav z ničemer postreči; vas nej daleč od tu; zablodili ste, dejali ste, s pravega pota, moj sin vam ga lehko pokaže — za majhno darilo.“
„Osem dnij blezu je užč tega, ko sem se sešel z vašimi ljudmi vEsseksu, pa ti so me jako vljudno vzeli pod svojo streho; mnogo milj daleč sem šel z njimi.“
Povedal sem jej bil nekoliko drobnostij o svojej pomudi mej cigani v Esseksu, a samo zat6, da bi jo prepričal, da sem užč vajen njihovega rodu običajem i živeniju.
Ciganica se lokavo nasmeje.
„Morda bi se vsakako radi pociganili ?“
„Nejsam se še do cela odločil. Poleg tega pa znam, da gorži nejso prav nič sorodni kralja Faraona krvi. Popotujem po sveti, kmalu sem tu, kmalu tu, samo za tega del j, da bi kaj izkusil, rad se v druščini potičem s takimi ljudmi, ki svet poznajo.“
„Oh, zdaj pa uže znam, kaj bi radi“, — ciganka divje vskrikne, „ne znam prazno vedeževati. Porodila sem se sicer v grmovji, ali moja mati je bila prišla prav iz Egipta . . . Kadi bi izvedeli, kaj navadno počenjamo, ne V“
Razodel sem se jej, da vroče hrepenim po tem, da bi poznal tak6 staroslavnega, tako zanimljivega mi rodu živenije.
Stara ciganica me dregne na opomin, da jo treba, ka se po-razgovori z vsem šatorom. Gez nekoliko minot zopet pride k meni.
„Mi smo nesrečen narod!“ — viknila je, na obraz pa se se je prikazal jej neizrekljiv boj, ki je zoperoval njenej predivjej misli i ostudnosti/' Preganjajo nas od kraja do kraja. Okanili so nas dosti potov tudi uže taki ljudije, ki so se nam prijazne kazali; ali ker ste, kar podoba kaže, gentleman, torej ste nam po všeči. Siij nejsmo hudobni tako, kakor trobijo, da smo, i na-dejem se, da ne boste nič nerodnega očitali našemu živeniju.“
„Vi vsi, kolikor je vas rojenih v pokritih domčh, čudite se nam; ali vsakedo na tem svetu goji svojih pradedov navado. Vsi robujemo običajem. Egipci nejso bili i ne bodo nikoli počepali mej štirimi stenami, kakor vi tičite mej njimi: uže naši otroci nejso vajeni temu. A pak, najemnina je zelo draga!“ —
V	vsem šatoru je bilo 30 oseb: moških, ženskih, otrok, starcev i babur. Ciganije nejso, kar se jim rado podtiče, komunisti: vsaka družina ima svoje tvorišče, a noben šotor, noben načelnik nejma nič do drugega.
Ko sem bil stopil v to redko druščino, videl sem molčeče obraze i podobe rodu, ki me je še, ko sem mladoval, jako zanimal. Moški so bili ravni tako, kakor so smreke ravne, vitkih udov i jako različni so bili od večine angleških kmetov. Zenske imajo
navadno nizko delo, ki se jim rado zgodaj nabere; lase razčesane, črno-svitle; roke i noge imajo budno nežno. Skoro vsaka je imela opraskan obraz, obrunkaste roke, znamenije, da pohajajo po hostak i grmovji. Do cela popolna krasota je mej cigankam tako redka prikazen, kakor mej drugim ženstvom sploh; ali kader pa se kdo snidemo s katero, čudimo se jej i trdimo, daje božje prirode moj-stersko bitje.
Neka blezu štirinajstletna dekle me je vsega očarala; nje olivovo kožo na licih je krasila vedi'a rdečica, nj6 velike črne oči pa so se svetile, kakor dve zvezdi. Mislil sem na tikoma: tega preljubeznjivega bitija katero predbitije, temu v cunje zaha-ljenemu vzoru vsakoršne krasote ta ali ta predkinja je svojo podobo gotovo pozabila na starem bas-relifu Indom v tiliili svetiščih.
Nekov pesnik cigankam oči primerja s košutinimi očmi; jaz pa menim, da ciganice vendar nejmajo tako prijaznih, ni tako plahih očij. Najsirotnejše delalkc, zvlasti v Irlandiji, poobešajo oči, če jih pogleduje kedo: a juwa v svojih capah neprestrašeno strmi tudi kralju v oko: nikogar se ne boji, temuč rajša druge plaši. Kader zarudi, gotovo jej nobenkrat s krvjo lica ne polije sramožljivost, temuč rajša jeza. — Cesto se je uže dokazalo, ka so usta človeške lepote najgotovejše znamenije; ciganije imajo usta posebno milostno ustvarjena. — Ne moremo pa lehko umeti, zakaj se tako nadnavadno oblačijo; meni nič — tebi nič, za obleko Jim je dobro vse, kar morejo kde zmalcniti ali pa kupiti prav cen6. Najrajši imajo jasne barve. Zvlastni, rodni ciganski kroj je okrog glave velik zavoj, zavezan pod brado i rdeč plašček. Varal bi se vsakdo, kedor bi menil, da njih revščina ne pozna tiste gizda-vosti. Skoro vsaka ciganica, vzlasti dekleta, gizdi se rada z različnim lepotičjem. Rade nil-se obešajo široke rese, če prav raztrgane i vmazane; rade v ušesa vtičejo dolge uhane, na prste pa natičejo prstane zlate i iz obrušenih biserov. Ena navzočnih ciganic, sicer v bornej suknjiči, a vendar teatralno oblečena, kazala mi je, ne malo ohola, zlat prstanček. Moškim so posebno lepotičije srebrni gumbi.
Ko sem bil stopil raed-nje, jeli so me siliti, naj sedem, to je, naj se stegnem po tratici. Imeli so samo en stolček, sedela jo na njem sto let stara juwa resnega, čmernega obraza. Trije starci, trije romi, ki jim je glave uže davno bil pobelil sneg, stezah so svoje ozeble roke nad ogenj i zdaj pa zdaj z nagorelo gorjačo popravljali skoro uže dogorele ogorke, zato da bi bili zopet razvneli se. Eden njih je bil zagrnjen v zelo luknjast plašč, podoba je bil pravega sina v pustini. Neko blezo štiridesetletni moški, ki se je odlikoval sč svojim krojem, z okroglim klobukom na glavi, na klobuci pa sč srebrnim gumbom i sicer z nekako navidezno omikanostjo, ta je ukazal, naj večerjo pripravijo. Urno je po konci planilo nekoliko ženskih, toda zelč jih je počmeril ta ukaz. beh bitij roke nejso pridno, nejso- delalne. Njihovih očij temni ^ar, krčevito stisnjena ustna, razmršeni lasje, njih srbopeto gibanije
i ročnost, s kakorsno so se ciganico pričkale mejusobno i sčeketale na otroke, ko hitro so jele kaj verdevati po Satom, — to vse je pričalo, kako hudo se branijo vsakdanjega dela, ki se tiče njih domačnosti.
Neka stara ciganka, katerej je gotovo bila odločena skrb za-ine, narisala mi je zdanjega ciganskega života zel6 žalosten obraz. —
„Svoje dni, nekedanje Angleške tiste blagostne čase, kako dobro, kako po všeči nam je teklo vse! Koder smo hoteli, po-vsodi smo smčli šatoriti i taboriti, zemlja svojih plodov nej umikala lačnim egipskim sinovom; ali sčasoma so se ljudije prehudo pokru-tili. Dan denes pa nam se hudo godi: če kateri naših konjičev ali osličev le pest trave odgrizne kdc; na kakem pašniku, o, kak greh je to! Denes za večerjo imamo samo enega ježka, ki so po-prej-le vjeli ga v goščavi. To je presnoto malo za toliko želodcev . .
Jedva je bila povedala to, užč je izdala jo, da laže, kokoš se svojim kokodakom v enem ciganskih šatorov. Šibili je naglo zavrela kri v ciganščini je proklela vos ptičji rod. — Imamo sicer kure, ali hranimo ga za svatbo enih naših deklet."
To je jasno pričalo, da me v svojo družbo nejso vzeli iz nikalcoršnega drugega namena, nego iz zgol dobičkarije Stisnil sem starki v dlan nekov zlat denar. Tekoj je zaklicala mladega cigana, ki sem ga bil srečal na kolovoznem poti, i pošepetala mu nekaj na uho, cigan pa je urno odšel za tabor nekam, kakor da je hitel v sosednjo vas; a kmalu je prišel nazaj s črno kokošjo v naročiji. Precej je začel priprave delati, da jo speče. Ciganije perotnino do cela nenavadno pek6. Iz zemlje izrezo primerno rušo, na tistem mesti pa izkopi j 6 jamico. V to ugodno jamico nalomijo drobnega lesa. Po tem delu jem6 pripravljati kokoš: vzem6 drob iz njč i zavij6 cčlo s perijem vred v gosto testo iz ilovice. Tako zadelano poleže na palico, v jamici naravnano, potlej pa vse polcrijo z izrezano rušo tako, kakor s kakim pokroveem. Ta priprava je po kuharskih spričilih izborna, ciganom pa je velika zasluga to, ker znajo tajiti svojega jela priprave. Jedva so bili zadelali svoj tajni hramček, uže je prisopihal gospodar, ki mu je bilo zmanjkalo kokoši, v ciganski tabor, i jel je hudo razgrajati. Sprejeli so ga mirno i vljudno; dovolili so mu, da sme preiskati včs tabor, zat6 da se do dobrega prepriča, da krivo sodi, da-si je nekolikrat stopil čez rušico, pod katero je kokoš uže parila se v dimu. — Ko hitro pa je bil odšel gospodar, dvignili so zeleni pokrov, kokoš vzeli iz ilovice, drobir je uže gorel, brž so jo torej oskubli i položili na pecilo. — Potlej je ubogi ježek bil na vrsti; tudi njega so tako spekli. To cigansko jed, pa nej, da bi jo kedo zaničeval. Oskubejo pa, ali ščetine populijo iz odimljene živali še le potlej, ko so jo bili izvili iz ilovice. —
Stemnilo se je bilo; moški, ženske i otroci so se začeli ozirati po svojem ležišči. Meni so ponudili neko staro plahto; nej-
sem pa hotel zaviti se vd-njo, sklenil sem, da prenočim pri ognji, da ne bi vgasnil. Stara šembilija je s61a k meni i dalje začela jadovati.
„Drva so uže nekoliko let draga i imenitna tako, da je groza! Nekedaj so ciganije sekali les, kakor so hoteli, robili so suho drevije, — da, časi pa časi so sekali tudi zdravo vcjevije po lesu, ha, a dan denes?! Zdaj pa so gozdni zakoni nečloveški hudi, pa vendar le dan za dnevom sekire poj('> po lesovih i trebijo jih; les sečejo i režejo za tiste proklete stavbe. Mar ti ljudi je nejmajo dosti prostora po svojih mestih, ker prihajajo, da plažo i da bi preplašili ptice i cigane pregnali iz njih revnega zavetija? Dan denes slehrno grmovije skrbno neguj6 tako, kakor gaj, ki pomaranče rast6 v njem."
Jedva sem se svojo besedo ciganko bil malo ohladil, uže je vse trdo spalo i hreščalo okrog mene.
Krasna je bila noč i topla: na nebu je migljalo tisoč i tisoč čarokrasnih zvčzd; čuk je skovikal globoko zdolaj — v lesu. Ne-kovo staro kljuse i nekoliko oslov je striglo travo po razmerno nizkej trati na holmci; kuzle — vsaka na svojem ležišči v travi, nastavile so uha i vlekle ml-nje prčcej, ko hitro je kde zašumelo kaj. Mesec je svoje žarke vpiral šatorom v izbuljene i rtaste strehe, katerih platno je plapolalo v rahlem vetriči. — Ta jasna noč, nji mrtvaška tihota, ta davnih praočetov životni obraz okrog tleče žr-javice ciganskega ognja sredi nasičene civilizacije, to vse je prijetno čaralo moje misli: poznaval sem ciganski život v njegovem pesniškem bitiji. —
V	Angleškej pa noči nejso rade tako tople i jasne, ali vendar žgočega solnca črni sinovi so kos spreminljivega podnebija vsakojakim zmenarn: dežju, meglam i liudej uri i njenim nastop-kom. Da-si so ciganije kmalu pod streho, kmalu pod drevesom, če prav so često brezi neogibno potrebnega živeža, izročeni krutega vremena neugodnostim, nekoliko mesecev vsako zimo zameteni, vendar so zmerom čili, zmerom čvrsto-zdravi. Ni vlažno ni suho vreme, mile toplote premin ni tak, ni tak, ki je tako pogost na angleških tleh, nej še dosle izpodvrl ciganske čvrstosti. A toploto vendar najraši imajo, kar nam priča to, ker zmerom počeplj6 tako blizu k ognju, da sc skoropalijo; na poti pa kljubujo neusmiljenej zimi — gologlavi, le v starih capah, ki jim neprenehoma vise na životu. Vse zaničujo i vsemu so vajeni; vselej zaspč zadovoljni, no-benkrat se jim ne eedč sline po blagostnih trenotkih, pa tudi trpke ure jim ne delajo prehude preglavice. Vendar pa sem, ko sem bil mej njimi, začutil, da v posebnem oziru koprne po stanovitem, luirnem bivaniji. Radi si mislimo cigane, da so ljudije brezi vsako-jakega zatišija, ali kanimo se. Ptiči imajo svoja gnjezda, lisice svoje brloge; ciganije imajo svoje šatore i vozičke, ti pa svoje premično domove. Na sveti so donul. Prav redko kedaj pust6 ptujcu, da bi smel stopiti mdd-nje, smel priti v njih tabor. —
Po krasnej noči je po vremenske j navadi v Angleškej na-Letopis 1871.	14
stopilo otožno, jesensko jutro. Otroci so se razgubili po drva; moški so se mudili z različnim delom; največ jih je cinarjev; po angleških vaseh vsak otrok zna kričati: 01 d pots and kettles to inend?*) Kedor bi dobro ogledal prostor, ki je ciganski tabor še le zapustil bil ga, lehko bi povsodi po njem videl kosce cina i različnih drugih kovin. Ciganije popravljajo stole, brusijo nože, vež6 piskre, plet6 mreže, plet6 koške iz vrbovega protija, ki ga režo povsodi na svojem poti i različno barvajo. Kazen s temi drobnostimi se ciganije — ni stari ni mladi — ne pečajo z ničemer sicer. Kakor divjaci, tako tudi ciganije vso skrb za družino prepuščajo svojim ženam. Ta čudna stvar, ciganka, često v enem dnevi vidi i izkusi več, nego mož ves teden. Hodijo od hiše do hiše s koški v rokah, ali pa z raznimi, iz lesa izrezanimi igračami; toda to robo le zamenjuj6 za jelo i pilo i oblačilo. Pravo njih rokodelstvo je vedeževanije, prodajanije take pijače, ki razvnemlje ljubezen, izganjanije duhov i to, da delajo i prodajajo zdravila zoper vsako-jake bolezni. Angleški jako gladko govore, malokatera Evina hči se izneveri svoje pramatere zapeljivemu jeziku. Vsaka ciganka je pošteno rčs veliko dovtipnejša, nego je nj6 mož, samo to je, da marsikatera njih resnega milovanija vredno bereta se svojimi spretnostimi. Očita se jim, da razsvajajo moške i edinost razdirajo mej otroki, če jim le Icaj dobička obeta to. Ciganstvu na nesrečo je dokazana resnica to, da so se te same sebi dozdelne prorokinje užc več potov vdeležile kaznjivih okolnostij. Se le nekoliko let je tega, ko sti se dve angleški gospe bili zaljubili v nekega mladeniča: obo sti nekovej ciganici dali mnogo novcev, zato ua jima je prodala srčne ljubezni nekoliko pijače i druge čaralne robe. Ne znam, ali je bila ta roba kriva, ali kaj, da se je naposled posre čilo obema gospema, ka sti ml-se naklenili svoje strasti predmet. Njiju soproga, jedva sta bila izvedela to hibo, užč sta bila mrtva oba, ostrupljena vsak od svoje soproge.
Ciganski rod sicer nej brezi hib, ali vendar je brezi bridkih nadlog. Moški nejso pijanci, ženske pa ubežnice ne. Ciganice kaže ljudi, same pase ne pohujšuj^; razdirajo edinost mej ljudmi, same pa jako pazijo, da jih ne bi zapeljal kedo. Kedor motri le njihovega živenija vnenjest, gotovo se mora smijati, če čuje k de, da so poštene.
Nezakonski otroci po ciganskih taborih so redki. Kar se tiče zakonske zvestosti, ta cigane vzvišuje nad vse druge narode na sveti, nad naj omikan ej še i najdivjejše. Da-si tudi je ciganu žarljivost prirojena, vendar ga nej stran, če prav vidi, da se kak zal mladenič muza okrog njegove soproge, tudi ne, če se okrog nje suče kakov b6gat gospodek, če tudi se joj ponuja kak poseben dobiček: saj dobro zna, da vdrna žena gotovo okani darežljivega ženina; ciganice so zale, poštene pa nejso. Njih trdokornost je oklena, neprodorljiva, neomajljiva pa vendar nej. — Zapazil sem,
Ali je kaj piskrov ali kotlov, potrebnih poprave?
da ima neka ciganicadrag zlat prstan. Ta juwa, še mlada i jako lepa, razvnela je bila ljubezen sinu, čegar oča je imel najet bližnji gradiček. Ubogi mladenič od same ljubezni nej znal, k d ('s mu glava čepi, zdal je vse svoje nahranjene novce jej, kupil tudi zlati prstan i ponudil ga jej na dokaz svojega nežnega čutija do nj6: ciganica nej branila se dragocenega daru; ciganije so vsi lakomni.
Tilko razvnetije bilo je prevzelo tudi nekega drugega mla-dovalca: o nekovej priliki je neke svojevoljne juwe čakal na osamelem kolovozi, po katerem seje nadejal, da pride iz bližnjega dvorca, i ko hitro se mu je približala, oklene se nje posuk-nj enega telesa.
Kedor je kedaj videl uže, kako se orel dvigne, kedar se mu približa gruča otrok, lehko si misli, kako je ta mlada ciganica zbežala mu iz naročija: divje-urno je planila čez grm i še od daleč z očitki obsipala ubogega go rž a. Domsl je vse razodela bila svojemu možu, ki je potlej nje dobrodruštvo na nos obesil vsemu taboru i prav na široko smijal se soprogi.
Cigankina lepota ima dve zagraji: ljubezen i srd. Jezatrdo-korno ciganico varuje bele kože, ljubezen pa njenega rodu moškega.
— O priliki sem nekega trinajst letnega dekleta povprašal, ali bi se omožila z gentlemanom, a kaj je učinila: — pljunila je pred-me i na stran obrnila se. „Kaj pa, ko bi živega drugega krsta ne bilo na sveti, nego samo ti bi živila na njem, pa še kd6 kak mlad goržo, kaj pa potlej?“ — „Vzela bi ga, vendar pa črtila zmerom." —•
Ciganka je dobra mati. Najrajša rodi otroke ondi, kder je sama zagledala ta svet: kde na paši pod kakim drevesom, ali pa pod orehom tam ali tam. Videl sem teh ubogih ženskih eno už6 konci njenega osodnega časa v velikem šatoru, pokritem s plahto
— skrpano s krpami vseh vetrov. Deset otrok različne starosti se je v šatoru grelo okrog ognja iz kamenega oglja. Uboga mati je bila bledega obraza i črnih kodrastih las, še zmerom je imela nekoliko svoje ovenele krasote. Ležala je sč svojim dojenčekom na slami, kajti ciganije nejmajo zibek. Bogme, žalosten i ginljiv prizor je bil to, kako je sredi te revščine omedleli materin obraz razjasnil roditeljskega ponosa žarek, ko je sirotno otroče bilo jelo sesati skoro užd umirajoče matere prsi.
Ciganke se ponašajo s svojimi otroki: po žilah njih otrok se pretaka čestita kri, kri nekedanjega Egipta. — Nekoliko nedelj po rojstvu novo ciganče prejme zakrament sv. krsta. Vsako dobi dve imeni: eno ga razlikuje od njim sovražnega go rž a, eno pa od bratov ali sester. Mati novorojenčka navadno po tri mesece nosi na hrbtu — bodi-si v starih plenicah, ali pa v ogli raztrgane plahte, i blodi z njim okrog po zimi, po snegu i dežji. Casi ga vendar priveže si na stran i revčka zakrije s plaščem tako, kakor ptica svoje mladiče skriva pod kreljoti.
Ko je otroče dospelo četrto leto, potlej še le se začne njegovo trpenije: piš mora hoditi, mencati i mezgati za roditeljema,
14*
plen mora biti vsakojakim nevgodnostim burnega vremena. Ali ker mu potepinslta kri vre po žilah, zato se dosti kmalu privadi različnim nedostatkom i svobodnega živenija dobrodruštvu i zmerom je veselo i smolo, — da, njegov muhasti obrazek i črnih očij žar se posmehuje našej neugodnosti. •— Mati ciganka je v velikih skrbeh za čest svojih hčeri j. Pred nekoliko leti se je nekij angleški clergyman ponudil neko vej ciganskej deklici, ki je bilo pristudilo so jej potepanije, da jo vdinja za svojo služnico;. ali mati se je dolgo časa branila, da je ne dade. Ivo pa je morala povedati, zakaj se vstavlja hčerinej volji, razodčla je, da se boji tistih raznovrstnih nevarnostij, pretečih lepega dekleta čestitosti, če ga materino oko nejma zmčrom pred seboj. Clergyman je toraj skrbnej materi obljubil, da bode pošteno varoval jej hčer, i potlej še le je ciganka svoje ljubezni sad prepustila tega gospoda skrbi. —
Zapustil sem S tani o m tabor i prišel nazaj še le drugega dn6 malo pred poludnevom. Tega dnu je bila nedelja. Ciganom so vse vere dobre i nobena ne. Ta včrslca malomarnost je prirojena vlastitost vseh ciganskih plemen. V Turškej ciganije za mesite i polumesec tako malo marajo, kakor njih drugi bratijo v Evropi za križ i katoliška svetišča ali pa za protestanške bogomoijo. Podoba je, da so vselej tiste vere, katere je krajina, ki so prišli vd-njo, a njih srce nej odprto ni tej ni tej veri. V Ruske j ciganke po svojej vnenjesti kažo grško bogočestvo: okrog vratov nosijo zlate i bakrene križce; a ko jih je Borrow v njih jezici bil povprašal, kaj i kako to, razodeli so mu, da samo za tega dčlj, da se prikupljajo Rusom. Angleški ciganije svoje otroke nosijo h krstu: to pa je samo prekanjenost; prav malo lcedaj pa so sami navzočni. Motil pa bi se vsakedo, kedor koli bi menil: ta njih verska nenaklonjenost, če prav je strpna, — da izvira iz kakega njih staroslavnega, ndrodnega verstva. Ciganom so še ne senja o kakih ostankih svo jega verstva, tudi nejmajo ni najmanjših spominkov o svojih bogovih. Ker so bili prišli iz Indijo, mogoče je, da so čestili Buddho ali Brahmo, ali pa oba, toda Buddha i Brahma sta už6 kedaj iz-kadila se jim iz objestnih buč. V šatori vsaj nejmajo nikoli v nobenem ni najbornejše podobe laikovega indiškega božanstva. Raznotere dozdolnosti, n. pr.: vera v preseljevanije človeške duše v vsakoršne stvari, blodijo jim po možganih, toda samo tako, kakor jih spremlja minolih vekov senca. Ciganska vera, ciganska zgodovina je nepredorljiva skrivnost. Ali, če prav se ciganije ne uklanjajo nilcakoršnemu božanstvu, vendar basnujo o nekovih do-zdelnih božjih zakonih. Ta stara šembilija, ki sem jo bil nekako pregovoril už6, razodela se mi je o tej priliki tako-le: „Zel6 pozno ste se spomnili naše vero, ko se učite, izpoznavati naše živenije; ciganije nejsmo več tisti ndrod, kateri smo bili nekedaj. Ciganije so sc zmesili z go rži, za tega deli so taki, kakoršni so ti sami, da, še hudobnejši so. Dan dones ciganije nejsmo več nekc-danji narod, ne podpiramo se več vzajemno zmčrom i o vsakoj
priliki; dan dencs skrbi vsak sam z;i-,se, bogatejši črtd revnejše; ciganije so nehali živeti po svojih zakonih." Teh zakonov pa so trije razdelki. Prvi razdelek vsakemu ciganu zapoveduje, da mora zmerom živeti mej svojimi brati, bivati tako, kakor popotnik, — v šatoru, a ne v hiši, i da mora strogo živeti po vsakojakih običajih svojih pradedov. Drugi razdelek se tiče zvlasti ženskih; ta jim ukazuje, da morajo biti verne svojim možem. Tretji pa določuje, da morajo ciganije dolgove plačevati. Ce nekedaj cigan nej mogel plačati svojega dolga, leto i dan je upniku bil suženj za tega delj: Sekal mu je drva i donašal vodo. Dan denes pa ciganije uže zaradi čcsti pošteno zadelujo dolgove; najhujše žrtve dolžnikom nejso pretežke, da se le iznebljajo trpkih sitnostij.
Drugega dne je jata Stanlov dvignila se, da se s tega mesta premakne kam drugam. Prav res nej nič zanimljivejšega, nego je pogled na selitev teh karavan, ki nam dušo zamičejo v daljno puščo ali v prve čase človeškega pokolenija. Kar strmel sem, ko sem videl, s kako pozornostjo o takej priliki ciganije česte svoje stare
i	bolehave brate i sestre. Stoletno starko, ki je edina sredi tabora sedela na stolu, posadili so na osla z največo skrbnostjo. Šestdeset let nej več spala v postelji; vsi kmetije so jo poznali, radi so jej dajali potrebne slame, — da, tudi se živežem so jo pre-skrbljali. Ko je bila oslepela, ponudil se jej je nekov mladenič, da bode vodil nje osla i skrbel za njo s&mo. Ciganije so se dvignili : na voziček so zložili drogove i plahto, s kratka: vsega tabora stavilo; ciganstvo — mlado, staro, ženske, otroci — vse povprek se je gnjelo za vozičkom, ustna so vsi imeli začrnela od zrelega sadu črnega trna, roke pa vmazane od sklačenih laških orehov. Nekoliko deklet se je bilo razzgubilo po goščavi, šle so trgat la-skovec (amarinthus) i druge gozdne cvetice, ki jih kmečka angleška mladež imenuje ciganske cvetice (gypsies flowers). Ta pri-fodni lišp si vpletajo v lase, pa tudi njih rujavemu čelu ne bi lepše pristovali biseri. Ciganije so pošteno res najsrečnejši popotniki. Priroda je njih pratika, od nje so se naučili kasnega i žalostnega vremena vsa proroštva, opazuj6 starost nekaterih ptičev, kam oblači plujo i kakova je studenčina. Kakor divjaci, imajo tudi ciganije dober spomin, kar se tiče sveta: za vsak kraj vedo. Tudi jako dobro znajo, kedo biva v tem ali tem domi. Kader pridejo v kako vas, ciganke dobro poznajo po kljuki v vratih, ali je vredno ali ne potrkati tu ali tu. Družinskih okolnostij popolna znanost, pa ker poznajo ljudske misli i običaje, to jim lajša nalog, kader morajo komu odpreti njegove osode knjigo. Skoro vsak eigan na prvi pogled za gotovo ugane vsakega unenjika namene, ki jih gej 6 zaljubljeni ljudije. Angleški kmetije so naposled sklenili, da hote mirno živeti s to nepotrebno žloto (gesindel)
i	da jim bodo senice odprte; da jim bodo odločena nekatera drevesa se sadijem; da jim hot6 dati vsak na svojem zemljišči malo prostora. Ali to jo preverilo jih, da so ciganije podobni krokarjem: čem menj jim človek dil iz dobre volje, tem več si laste pa
sb silo. Privoščite i dajte jim, kakor temu divjemu ptiču, dosta skromnega prostorca kd6 na svojih skalinah ali pa na pašnikih, bogme, da se ni ne pritekn6 vašega zemljišča. Da jih pa utegnete preganjati, naseli se gotovo, a samovlastno kder koli na vašem sveti.
Ko smo šli mimo Southamptona, kazali so mi ciganije precej prostorno zeleno plan meju dvema kolovozoma, kder je prav
o	tej priliki nekoliko drugih Stanlov razstavljalo svoje šatore.
—	Ta pašnik baje da je bil kupil nekij bogat cigan (imovit cigan je znamenita redkost, ali mej ubožnimi mora človek reven bogataš biti), ki je videl i znal, da ciganski n&rod res svet preganja, i da Izmaelski otroci še toliko nejmajo svoje prsti, da bi na svojem sveti zaspati mogli; iz ciganske milosti je toraj ta kosec zemlje dal svojim bratom. Vsaka ciganska druščina zdaj tedaj sm6 tu pomuditi se nekoliko dnij, navadno samo dva, tri dni, tako malo časa pa za tega dčlj, da se lehko vrstč posamezne druščine.
Ko smo bili prišli k ondotnemu velikemu lesu, pokazala mi je ena dotičnih ciganic na popašenem i razritem travniku tri gro-made, ki so bile blizu druga za drugo v enem tamošnjih kolovozov, katerih se je nekoliko križalo. „Na tem poti so bili'', — omenila je, „pa naši bratije". Z grmadami, često tudi s križi, zasajenimi v zemljo, daj6 si ciganske druščine znamenija, od kodi so iiap6sled odšli, zat6 da se vsled tega laže snid6, kader je treba.
Vsem ciganom so trgi i veča naselišča zavetij e, zat6 ker v valovitem človeškem živeniii najlaže razvijajo svoje različne spretnosti. Često se jim ponudi prilika, da zamene; katerega svojih starih oslov ali kljuset, sploh pa so vsi dobri izkušeni konjarji. Dosti potov uže se ie tega ali tega kraja ljud preveril, kako lepo so ciganije pobarvali uhato kljuse i kako srečno hromo kobilo prodali za žrebico njenemu lastnemu gospodarju, ko hitro so za skednom bili premenilijej dlako, i da bi vsaj nekoliko časa zdčla se rejena, da so do dobrega našegetali jej rebra z vozlatim bičem. Če prav so ciganije neomikani i priprosti, vedar um6 jako premeteno kaniti.
Iz takega namena se je bilo sešlo nekoliko ciganskih družin. Videl sem mej njimi na konji ponosno mlado žensko smelega, pod-vzetnega pogleda, slcoro moške rasti, amazonski nališpano. Vsaka ciganka je otroški zaljubljena v konje, bič i lepa oblačila; Ijubez-njiv pogled je r6s to, kako mično gibčno se ciganica suče na svojem konjiči. Ta je bila vse slavnosti junakinja, ali nej se dolgo časa veselila svoje živoslavne zmagovitosti. Kmalu se je polastila je policija, zat6 ker je izvedela, da je bila okanila dve stari gospe
—	ter vzela jima veliko novcev.
Ko je bilo konec vražarije, vedeževanija, s kratka: ciganje-niia, potlej sem bil zopet mej svojimi Stanli: moški so se trudili, da bi razprodali svojo osle, ženske pa so se vse povprek ponujale, kedo si dAde vedeževati. Odločili so se naposled, da pojdejo v Lymington.
Vljudno sem se po marsikakej izkušnji poslovil od teh ciganov; ob odhodu so mi za nevesto ponudili eno svojih hčerij,
tisto, ki je po besedah stare ciganice zd-njo bila pripravljena uže omenjena črna kokoš, če prav bi svatba bila morala biti še le Čez šest mesecev. Cigani]e so revni, ali zapravljivi. Posebno bahajo o svojih slavnostih, katerih krona je vselej svatba. Dve leti pred ženitbo je slavna snubitev, mej snubitvijo i svatbo zasnub-ljenca živita tako, kakor bi bila brat in sestra. Naposled se približa ženitvanski dan, imeniten dan; tega dn6 je neskončno žrtvo-valen tudi najrevnejši cigan, a samo za toga delj, da pošteno poviša svatbeno slovesnost, ki traja vselej po tri dni. O takih hrumnih slavnostih so ciganski tabori odprti vsakoršnemu človeku. Deva, ki so mi jo ponudili, menda je bila stara blezu sedemnajst 16t; osemnajst mesecev je bila uže obljubljena bratrancu, mladeniču, staremu jedva eden i dvajset 16t. Ko so mi jo bili ponudili, obetali so, da bode poroka lehko kd6 v cerkvi. Da-si ciganije nejmajo nikakovega verskega prepričanija, vendar jim je dosti do tega, da trd6, ka se smejo cerkvenega blagoslova i božjih obredov vde-leževati tako, kakor se jih vdeležuj6 drugi ljudije.
Prav ta čas je bil neke umrle ciganke pogreb v Woond-fordu. Ciganije, ti večni pohajalci, katerih se vsak oddahne še le v grobu, jako skrbe za svoje poslednje bivališče. V nesmrtnost svojo duše zel6 plitvo verujo, ali poštena rakev i primeren kotiček na tihem vaškem pokopališči, to je predmet njihovih poslednjih želj! Pogrebno mesto jih tako zanimlje, da si časi pa Časi kateri cigan sto milj daleč od svoje smrtne postelje kd6 odbere kako prijetno krajino, da hoče ležati v njej; bratom ciganom pa je tudi toliko do poslednje take naročitve, da njegovo truplo vselej odnes6 na določeno mesto. — Cigan pride v svojo domovino še le, ko ga zasp6 v hladno zemljo.
Ko hitro rom izdihne svojo dušo, njegovi bratije ne čakajo, temuč precej zažg6 njegovo obleko i slamo, na katerej je vgasnilo mu živenijc; pristanije, tobačnice, stare srebrne žlice, konj i osel, to pa jim je sveta zapuščina, spomin nA-nj. Takih rečij i stvarij ne d a d 6 od sebe nikoli, le kedar jih sila primora, a tudi o takih prilikah se take podedovane robe ne iznebljajo za zm6rom, raji jo zastavljajo bogatejšim bratom, i ko hitro so si malo opomogli, odkupljajo stvar za stvarjo, reč za rečjo. Mnogotere družine svojih rajnkih ostanke obišč6 vsaj enkrat vsako leto, i otroci se svojih nirtvih roditeljev spominjajo žalostni i iz ljubezni do njih.
Žena, ki sem nje pogreb počestil sč svojo nazočnostjo, ta Ženska je bila ud Lee-ov; po vsej okolici so jej rekali, da je ciganska kraljica. Stara je bila 10Ž leta. Okrog njenega groba se je gnjelo kakih sto zijalcev i zijalek. Pripeljali so jo bili iz njenega'šatora, tri četrt milje daleč, v koši; sedem ciganov, mrtvaški oblečenih, imela je na poti okrog svoje rakve.
Škotski ciganije so še zmerom mnogim svojim podedovanim običajem včrnejši, nego angleški. Povedali so mi Škotije, da je živel nekov star Robinson, ki je bil najpriljubljenejši godec na vseh trgeh i ob vsalcej svatbi po vsem okrožji; njegova soproga, hčere i sestre so bile na glasu zaradi redke, srbopete plesalne spretnosti. Jaka različnost, vrla radost je bila očesu to, kader so te bahantlce z vihrajočimi lasmi i v capah, vnemamo razobe-šenih po sebi, divje-ognjeno rajale po travnikih tako, kakor vihrica (wirbelwind), a ko je stari Jamic, črn i razplamenjen, kakor vrag, s6 svojo godbo razgrete plesalke šegctal bolj i bolj, naposled pa njih rajanije premenil v ples.
Dan denes se le majhni korušlji ciganov p o te pij o po bkot-skej, slehrno let6 se tisti čas prikaži na tistem mesti. Moški popravljajo cinaste piskre, beretajo z glinasto posodo, s cunjami, z jajci, se soljo, s tabalcom, delajo rožene žlice i krade le najočitejše reči. Ponašajo se najbolj s tem, ker ne krade blizu okrog svojega tabora. Ženskim pa je skrb za otroke na mari.
Sredi gostih lesov, mej krasnimi potoki i osamelimi škotskimi jezeri so sc ciganije prerodili v dobre lovce i ribiče.
Kedar so ciganije na poti, naj raji nočujo po scnicah i kol-nicah; čas njihovemu počitku odmerjajo gospoaaiji. če pa jih noč prehiti, predno so prišli kam pod streho, potcgn6 plahto raz voz i skrijo i skrčijo se pod-njo: moški, ženske, otroci, kakor vlak jerebic pod sneg. Po mrzlejših grofijah zimujcS nekaterim goram na podnožiji, skrivajo se v slamnate koče. Iz toga zavetija se vsako loto prikaže maja meseca, ko se mladi lososi (lachs) naj-raji zgrinjajo iz bistre vode svojih vodnih potočkov k gorkim valovom burnega morja. Tistega dne, kakor na čaralno povelije, vzdigni') se vsi ciganije, kakor truma selilnih ptic i svoja slamnata zatišija zamene za platnene šatore, ali pa za zeleno gozdno streho. Marsikatera jata žene pred seboj, po navadi kakega bogatega očaka, tolstih ovec čredo, časi pa tudi katera po kakih dvanajst oslov.
IV.
Državno gopodarstvo (ekonomija) bi si pridobilo dosti znamenitega prida, ko bi poskusilo prerojati cigane, ter ko bi skrbelo za njih nravnost. Nekateri angleški modroslovci so ta n Aro d primerjali s plenečega kralculja jajcem, nad katerim je najkrasnejši rajski ptič zaman razpel svoje krcljoti. Nravoslovci pa se ne mogo sprijazniti s to obupno mislijo, — ne upajo se prokleti ljudskega rodu, katerega hibe i strastne vdanosti so slučajnih okolnostij nesrečni plod.
Otroci, porojeni pod plahtami, itže od nekedaj žive ob užitku temotne nevednosti, ki jo mati vsakojakega grčha. Potepinsko cigansko živenije nc pripušča ni tega ne, da bi ciganu samo na misel smela priti kaka slovstvena vednost. Cigan, ki zna pisati i brati, tak cigan jc neznanski redka prikazen. — Najgrša ciganska
pega je gotovo njih strastna vdanost zlodejstvu; ne smemo pa se prenagliti, ne smemo trditi, da jo ta grda lastnost ciganskih mislij podloga. Tatinstvo, o katerem — mnogi modroslovci trde, da je zagaten rod trpkih soeijalnih olcolnostij i nerazmernega razdeljenija, ki zadevlje imetek, a gotovejše je tatinstvo izrastek kobnega to-lovajstva, prirojenega vsem divjakom, ki jim ga dovoljuje njih zakoni. Ciganije bezi kakove skrbi mnogo hudobije natvezujo svojej vesti, — take čine, kijih proklinja ves drugi svet; tega pa vendar ne smemo meniti, da se morda ne često mejusobno.
Njih družabno prerojenije najhujše zavira tista redka trdo-kornost, ki potomce prikleplje na njih davne običaje. Ali tudi ta zapreka hitrejše i hitrejše pojemlje. To nam pričajo ciganije sami; od morja do morja se v Angleškej razlega bridka ciganska tožba: »Romanije omaguj6!“ Bratovska ljubezen uže umira mej njimi. Svoje dni so se prosjači ljubili mejusobno; odlcler pa uže občujo s kristijani, hira ta njih ljubezen. Nravno cigansko propast je najbolj povspešilo kruto proganjanije. Najhujše pa je ciganstvo ob tla treščil i poteptal napredek v gospodarstvu; nepotrebnih, tedaj zapuščenih pašnikov, ciganom najugodnejših prostorov, teh je dan denes zeld malo v Angleškej. Vrhi tega pa je to resnica, da se ciganije povsodi po sveti, kder jih prijaznejše sprejemljč, vdorna^ čujč bolj, nego mej Angleškim mirodom. Tako se prirojeno nadčluje pot do jako pomenljivega ciganskega prerojenija, ki bode moralo mnogo hvale dajati denašnjega časa omikanosti; — da, dajati mnogo več hvale našemu veku, nego vislicam i sredovekim neusmiljenostim.
1832. leta se je bilo nekoliko blagodejnih rodoljubov v Southamptonu pogodilo, da bodo skrbeli, da se zboljša zanemarjenih ciganov živenije. Duša to ljudoljube druščine je bil cestni George Crabb, ki so mu za tega dčlj dali ime, da je ciganski zavetnik. Sklenil je, da najpopreje poskusi, kako bi omajal svojih bolnikov potepinsko živenije. George Crabb je svoje nade naslanjal na dogodke, ki so neomahljivo pričali, da ciganije nejso do cela nepoboljšljivi potepenci. Nekij tridesetletni pohajač, nadarjen z rnnožno družino, najel jc bil 1810.16ta v Cambridgeskem predmestiji nekov dom z vrtom vred, zatd ker je videl, da gospodarji v Angliji teže i teže gledajo, kako se ciganije klatijo po njih sveti. — Bival pa je pod streho tega domu le po zimi, po leti jo vsako leto blodil okrog mej kmeti. Igral je na gosli bogatinom i kupcem pred vrati. — Kaj takega nej m najmanjše zagotovilo, da je cigan vsaj nekoliko odpovedal se večnega Žida živenju.
Blizu Stevenstona v Skotskej medli nekoliko neprijetnih ostankov takih vasij , ki so minolo stolotije ciganije bivali v njih.
V	Norfolskej grofiji sem govoril z neko ciganko, katere soprog je bil načelnik enemu ciganskih taborov; ta ciganioa je ob burnem vremenu na pomorji bivala v neke j borne j koči, vsak teden je Pošteno plačala šiling najemnine. Ime je bilo jej Zizilla; vedežo-vala je i plesala okrog po sveti. Nje mož, ki mu je bila zdela iftie, da jc ponočni kralj, nej mogel umreti potepinstvu. Ali tudi
ona,, dca-si je živela pod streho, verna je bila običajem, navadnih po taborih: v koči so sicer bile tri luknje, toda Zizilli je bila dosti samo ena, da-si je često čutila, ka ima premalo zdravega zraka i potrebne svitlobe. Po zimi je čepela domA, kakor pajek na mreži, a ko hitro je pomlad zazelenola, vselej se je navdušeno spomnila krasnega živenija, ki ga je svojo dni izkušala po lesovih ; spominjala se je, kako razkošno je na planem , kako dobro-družno pod raztrgano plahto, ki skozi njo gledajo zvezde; kako lepo je plesati okrog ognja mej drevijem. Pomlad je zapeljiv čas: tako igra pod pošteno streho zimujočlm ciganom po krvi, kakor v srčici zaprtemu ptičku. Slehrno pomlad se je Zizilla dvignila i šla poiskat svoje ljudi, ki jo zopet zapustila jih jeseni. Toda neko pomlad je bila odšla, nazaj pa jej nej bilo več.
Gospoda Crabba skrb se je kmalu ponašala se srečnimi zmagami. Šestnajst nalašč odbranih ciganov jo 1832. leta živ61o v Southamptonu; dali so bili slovo potepenosti i pečali so sc z različnimi rokodelstvi. Nekove druge tri družino, so prosile da bi po zimi smele biti ustavu pod krilom. Otroci so hodili v učilnico, tudi starejši ciganije so se učili brati. Vse je srečno teklo; ali kedor je čital v zgodovini, kako neodločno i le s pomočjo kakih okolnostij se kočujoči n dr o d posveti nečemu, gotovo se ne bode čudil, ker tako skromna poskušnja noj do cčla nič premonila v občnem živeniji angleških ciganov. Nravosloveo mora vso svojo skrb obrniti na to , da bi ta potepena bitija zbral pod domačo streho.
Ciganski narod je umetoljnišk n&rod. Kedor pa je opazoval njegovo neomikanost i ubožno živčni je, ta ne veruje rad tega. Zvlasti ženske se odlikujo z godbo i s plesom. Imajo mnogo vlast-nih starih pesnii, ki so polno divjosti zanimljivih step. Kakor ča-ralne sence lazijo od kraja do kraja, tako se te pesni razlegajo od veka do veka, — od skale do skale, kakor neznane domovine žalostni odmev. V Carigradu ciganke, lepe ciganke po kavarnah godo na različne stroje; čaralna igra na gosli je ogrskih ciganov p6nos. Teh zagorelih godcev druščine so hvalno raztaknjene po vseh velikih mestih v Evropi, toda njih pevska umoteljnost jim največ imenitnega, pesebnega dobička daje v Euskcj. V Moskvi ciganske koncerte poslušajo po gledališčih i plemenitašem po salonih; ljubeznjivi glas marsikatere ciganice je tu uže bil izvor vse njene poznejše sreče. Grofica Tolstojeva, znamenitega moskovskega mogotca soproga, ta je bila ciganka po rodu.
Vsled takih izkušenj lehko mislimo i vprašujemo se: ali ta nadnavadni dar v petij i ne bi mogel biti posredek nravstvenega prerojenija množini ciganov?
Z godbo i s plesom se najraji pečajo ciganije; tudi imajo slovstvo. Oiganščino ne smemo imeti za kako tolovajsko kodrčijo, kar se sliši, da je, prav po gosto; nj6 izvirek je jako slaven: učenjaki so v njej zapazili znamenite znalce imenitnega sanskrita. Dolgo časa je svet menil, ciganščina — da nej tako omikana, da
bi se moglo ciganski pisati; a G. Borrow, ko se je 1838. leta mudil v Spanskej, prestavil je sv. pismo v lepo romanščino: to je prva knjiga, natisnjena v ciganščini. Razen tega — ciganije dosl6 nejmajo Še nikakovega drugega spominka — spisanega v svojem jezici; toda njih pesni i balade vredno namestujo to pomanjkljivost. Nemški pesnik E. Geibel je ponemčil 30 pesnij španskih ciganov.
Njih život, njih dobrodruštvo i ginljivo togovanije, to je predmet njih pesništva. Opomniti pa moramo, da se navadna ci-
f;anščina znamenito razlikuje od besede, ki se je poslužuj o o pri-ikah v svojih pesnih, basnih i romanih. Brezi vsakojakega prida bi v njihovih mislih iskali zaničljivosti do ljubeznjive svobode, s katero na vlastno škodo tako neusmiljeno igrajo gledališčarji. Cigan nikoli ne opeva tega, kar ima: svobode ne slavi s pesnimi; on jo uživa. Cigan ljubi prirodo, misli pa ima o njej do cela drugače, nego je res. N. pr.: znajte, kaj je ciganskemu bardu rekel vljudni mrjesec, ki se je z grička motal proti njemu? — „Cigan, n&, pa me vjemi!“
Ljubi bralec, da natančnejše izpoznaš ciganske misli, na tii-le nekoliko pesnij iz Geiblove zbirke:
Tam od vrehu pricliAzi vepr	Devče, neminuj cizince,
a rychle sem prich&zi s kvibem,	treba byl ti	pritelem;
prichazi, voli hlasitž:	na konec se	tobž k hanbč
„Cikiine, bud’ mi spoleenikem.“	krev obarvi	zelenem.
Mezi voj&ky utekl	Pfijdeš-li kol m<5ho hrobu
kluk cik&n tvarc rudč,	po md smrti v tretim podletf,
tam zas utekl s z&vdavkem	zašeptni jen moje jmeno:
a zejtra viset bude.	kosti md ti na to odvžti.
Každdho dne za r/ma vždy,	Košilku mou na tčle svdm
kdy vzejde jitra z/ife,	vic nevyperu vodou tou,
svijch očs vodou slzavou	však vyperu ji s&m a sim
si umeju svd tvarfe.	svd bolky krvi nevernou.
O vodu sem je poprosil,	Z večera se domu vracim,
a vyhnali mne s krikom,	smrt’ se namanula k tomu;
tu Sel sem tamto do vrehu	zastavi a pt& se: ,,Kam pak?“
a stal se loupežnfkem.	Ja rku: ,,Domu, bracliu, domu.“
Vsi ciganije pa se ne pečajo z godbo; prave godčevske glave mej njimi so redke tako, kakor mej nami; po nekaterih Krajinah vspešno gojč različne umeteljnosti, tudi z obrtništvom se pečajo. Posebno radi kuj6. V Spanskej i Kuskej se už6 od neke-daj pečajo s kovaštvom sploh, ali pa vsaj s konjsko kovarijo. Kovačnico najraji imajo kd6 v lesu na kakem griči. — V okro-žiji mesta Granade izdeluj 6 razne železne reči. Popotniki tam pa
tam nahajajo spil je, po lccli bivajo delalni ciganije, živoei po okajenih zemskih notrinah. Kedor bi na večer stopil v katero takih špilj, izkopanih na strani skalnatih kolovozov, lehko bi videl znamenite različnosti: okrog nakla stoji nekoliko ciklopov — golili, opaljenih rok, ki jih svetli kameneno oglje, a oglje razpihuje strašanski velik meh. Ciganije imajo vsak svoje kladvo v rokah i zvrstoma tolčejo po razbeljenem železi, tako, da neprenehoma dolgorepe iskre srše po kovačnici.
V	Angliji se ciganije na svojih potih pečajo z rudoznanskim (metallurgisch) delom, v jutrovih deželah pa beretajo z dragim kamenijem i raznovrstnim strupom.
Potepinskim, razmišljenim ciganom najmenj ugaja vojaštvo, tudi poljedelstvo jim smrdi.
Ivo je bil Napoleon pridivjal v Špansko, imel je mej svojim vojaštvom mnogo ogrskih ciganov. Ali tem je v sovražnej deželi na mari bil snitek z brati veliko bolj, nego jih je zanimala vojska, ker njih ljubezen do vlastnega rodu je dosti močnejša, nego so barve različne na njih praporih. Nekoliko ciganov je o nekej drugej priliki na angleškej vojski teplo se s Francozi. Nekega dne bilo še prave bitve, teinuč le krvavo so se ruvali vojščak z vojščakom, sovražnik sč sovražnikom, — tega dne sta se na morišči bila spopala dva vojščaka, eden angleški, eden pa francoski oblečen; obupno sta s poslednjimi močmi buhnila drug v drugega. Nap6sled francoski vojščak svojega sovražnika rani i podere, na prsi poklekne mu, i uže je imel bodalo nastavljeno va-nj, kar se premaganemu čapka zmalcne z glave i divja pogleda obeh junakov se vjameta. — „Cigan“! — krikne ubožec, kije sovražnik hotel bodalc poriniti mu v prsi. Junak se prestraši i stresne: izpusti iz roke bodalo, zakrije obraz si i jame plakati. Pokleknil je pred onemoglega sovražnika, prijel ga za roko, pozdravil, da sta brata, v drugo roko vzel steklenico z vinom, pritisnil jo je k ustnom bratu, dvignil ga i odnesel na bližnji griček. Ko sta se sovražnika tepla dalje, dejal je junaški cigan:	„Naj so le bij o i pokolje ti
psi, saj nejso naše krvi. Kaj je ciganom do njih!“
Na gričku sta so ljubeznjivo razgovarjala; počakala sta, da je solnce zašlo, potlej sta se objela i poslovila drug od drugega, oba sta se vrnila — vsak v svoj tabor.
Novejši čas so zopet mnogo ciganov bili vzeli v vojščake mej angleške polke, ali izkušnja je pokazala, da nejso bojno pleme. Potrebne srčnosti jim ne manjka, ali kazni se boji.
časi jih človek lehko vidi, da kdč seno grabijo ali pa žeti pomagajo; ali kaj takega je le primirljaj , zgodi se samo mimogrede. Nekega ciganskega tabora načelnik se je bil oženil sč služ-nico bogate angleške rodovine i dobil z njo vred lepo gospodar-
itil svoje lehko živenije, poci-
Gotovo imamo samo en pomočeh še, s kem bi se dale pregnati marsikatere bolezni tega ubogega Človeškega rodu; ta porno-ček je odgojitev. Treba pa je, da to pomislimo, ka ciganov nej mogoče dobiti v svojo last nikder drugde, nego v njih zimskih ležiščih.
Površno opazovani)e nam kaže, da dan denes blezu 800.000 ciganov živi po različnih evropskih krajinah, vsi pa so hudodelstvu vdani veliko bolj, nego poštenosti; ali pa moremo dvomiti, da bi njih didi dolgo časa mogel kljubovati ljubeznjivemu poduku
i	modrim svetom? —
V
Črtica o vplivu podnebja na človeški organizem in razvitje njegovih bolezni.
Spisal di-. M. S a ra e c.
Ljudje, ki posedajo neizmerne prostore cele zemlje, nam predstavljajo neskončno raznoobrazje, naj se že oziramo na njihove zvunajne forme, kakor na njihov notranji razvitelc. Začetek človeškega bivanja spada v temno starodavnost. Kako, kje in kedaj se je človeštvo začelo, je še vkljub vsem temeljitim preiskavam slovečih prirodoznancev nedognano in med biblijskimi sporočili in prirodnimi vedami še bo dolga in huda vojska. Sporočila vseh starih narodov pravijo o enem rodonačelniku, kterega zibel je bila mala Azija. Od tod so se ljudje razšli po celej površnosti zemlje, eno pokolenje za drugim in so v raznih eponah vzeli v posest razne deželo. Pri tem preseljevanji v druge pokrajine so sc podvrgli drugim podnebnim vplivom, kteri so mogočno predrugačevali človeški organizem, tako da je moralo celo človeško življenje biti le borba s temi prirodnimi močmi. Človeški organizem sam so jim jo prisposobljal in prinaravljival do nekake stopnje in pridobil si pri tem poseben odvtis. Ta odpečatek ali tip je izročil rodonačelnik svoiim naslednikom. Tako so se začele glavne raznovidnosti človeškega telesa ali raso, kterimi nazivljemo različna plemena.
Kak vpliv ima podnebje na različnost človeških form, bomo sprevideli, ako konstatiramo lastnosti posameznih klimatov in po-razmotrimo, kako delajo fizikalni in kemični zakoni na posamezne oddelke človeškega organizma.
Vsako podnebje se karakterizira: 1) po svojej temperaturi, 2) po vlažnosti ali suhosti zraka, 8) po vremenu, letnih in dnevnih časih, 4) po celotnem svojem vplivu na človeka.
Bitnost različnosti klimatov sestavlja toplota; najglavnejši vir toploti pa so solnčni žarki, kteri prinašajo luč in toploto, in jih
neravnomerno razprostranjajo po površnosti zemlje. Tam, kjer padajo solnčni žarki navpično, pogoltnejo zemeljska tla vso toploto, in se močno razgrejejo, tam pa, kjer padajo koso, se lomijo in odklanjajo in puščajo tla hladna. Vsled tega se na ekvatorji, kjer padajo solnčni žarki perpendikularno, zemlja in voda silno raz-grejete in temperatura je tam vedno visoka. Od ekvatorja proti tečajem se solnčni žarki vedno bolj in bolj odklanjajo, padajo kosveno, zato se pa tudi temperetura od ekvatorja proti tečajem vedno bolj in bolj znižuje, tako da je na tečajih zemlja in voda z večnim snegom in ledom pregrnjena.
Na podlagi tega različnega razdeljenja toplote se razdeluje zemeljska površnost na tri različna podnebja: 1) vroči, 2) umereni (dva), in 3) merzli klimat (dva). V sledečem bomo poskusili glavne lastnosti posameznih podnebij kratko narisati.
Površnost zemlje požirajoča toploto solnčnih žarkov se na-greje do različne stopinje in do različne globokosti oziroma na različne klimate. Od površnosti zemlje se tudi zračje ogreje, ktero obdaja zemljo povsod. Zavoljo tega je tista sklad zračja najtoplejša, ki leži neposredno nad zemljo in po omeri oddaljenja od zemeljske površnosti postane vedno bolj in bolj hladen. Zračje sestavljajo plinove tvarine, ki so po celej zemlji, in v vsaeej visokosti skoraj enako namešane in sicer je v sto dolih zraka 20-8 delov kisloroda *) in 79-2 solitroroda (Nitrogen). Zraven tega se najde še v zračji kot navadna primes oglokislote ') 0-0002 — 0003 in 0006—0009 vodne pare in sledi amonijaka. Tak zrak je bistvena potreba človeškemu življenju. V njem človek diše, in z dihanjem zdržuje svoje življenje. Poglavitnejši del zraka in neobhodno potreben za človeško življenje jo kislorod, ki stopa v pljučih v kri, se s krvjo razteče po celem telesi, se zjedini s sestavinami krvi in telesnih tkanij, okisovaje jih in pogojeva v njih merjavanja in javljenja, ki sestavljajo življenje organizma. Prikratite dostop zraka k pljučem, ali zadržujete združenje kisloroda s krvjo, prikratite s tem obmen materije v organizmu, to je, vničite živenije. Solitrorod je indiferenten plin; on sc vdihuje in izdihuje brez spremembe.
V	zraku morejo pa tudi biti primešane še druge plinave
*) Oxygen. Ta izraz rabim iz več vzrokov. Enkrat zato, ker odgovarja bolje grški izpeljavi, kakor na novo skovani ,,kislec“. V drugo odgovarja bitju imenovane tvarino. Pri „kislec“ bi si znal kdo misliti, da je Oxygen kisel. Da bi to bilo, bi se morali vedno kislo držati, kajti pri vdihljeji dobimo okoli 200 K. C. v sebe, ali že skozi usta, ali skoz nos. Tretjič se meni zdi jako neodgovorljivo, novo in cel6 še slabejše izraze delati, kakor jih imajo naši sorodniki, po kterih bi se nam bilo ravnati v znanstvenih zadevah. Za-toraj rabim jaz za oxygen — kislorod, za hydrogen —• vodorod, nitrogen — solitrorod, ktero besede sem vzel iz ruščine.
') Ogljeneeva kislina (Tušek).	r
tvarine, ktere izpuhtevajo pri gnjenji organičnih tvarin in vsled tacih primes se tudi spreminja vpliv zraka na človeški organizem. Zrak je pezljiva in elastična, v toploti razlezljiva in v zimi stisljiva tvar. Pri tem stiskanji in raztenjanji se niti kakšnost njegovih elementov ne spremeni in razmera kisloroda ostane ena in ista, kar ima velik vpliv na vsiljenje in oslabljcnje procesa dihanja v različnih klimatih in v različnih visočah nad morsko ravnino.
Pri različnem razgrevanji zemeljske površnosti se tudi zrak neenakomerno razgreje in različno razgrevanje z ročja prouzročuje njegovo dviženje, ktero se veter imenuje. Na ekvatorji se močno razgreti zrak hitro kviško dviguje in na njegovo mesto se privali hladneji zrak od bolj umerenih krajev sem na razgreto prostranstvo. Iz tega izvira na severnej polobli prevagljivo severno, na južnej južno tečenje vetrov; ker se pa zemlja okoli svoje osi suče in sicer s hitrostjo do % milje v eni sekundi, zavzimlje sever bolj značaj severno-vzhodnega in jug južno-vzliodnega vetra. Sledni izmed njiju prinaša seboj težek, suh in na kisloroda bogat zrak. Kedar se zrak v viših skladih zopet ohladi, začno zopet zavoljo povečane teže padati. Tukaj pa naleti na zrak, ki je od tečajev sem pritekel, toraj sestavi ž njim koso ravan, in se po njej zopet proti tečajem spolzne. Iz tega nastaja drugo — ekvatorijalno tečenje zraka, ki sestavlja na sevrnej polobli južen, in na južnej polobli severni veter, katera pa zopet zavoljo sukanja zemlje okoli svoje °si prehajata malo po malo v jugozapadno in severozapadno tečenje. Ti
vetrovi prinašajo topel, lehek, vlažen zrak, ki ima malo kisloroda v sebi. Tak zrak oslabljuje in ovira proces dihanja.
To dvoje gibanje zraka se vrši po prostem zakonu, kterega sta prvokrat Douve in Humboldt razjasnila in sestavlja večni kro-govrat, ki ne dopušča, da bi se kje koli sestava zraka bistveno spremenila, ali da bi se kje nakopičile škodljive primesi. Na ta krogotok je tesno navezano eel6 bitje človeškega in sploh organič-nega živenja. Neenako razdeljenje kopna in morja, gor in dolin, rodovitnih ravnin in pustega pečevja, lesovja in goljave spreminjajo te glavne vetrove, in jim dajejo drugo mer. Pri vsem tem pa se °ln-ani glavni značaj vetra, lastnosti prinesenega zraka in njegov vpliv na živenje človeka in organičnega sveta nespremenjen. Meri vetrov in mnogoličnost zemeljske površnosti ima tudi svoj vpliv na različne razdeljenje vodene pare v zraku in na količino padajočega deževja, kar zopet preinačuje značaj ne samo enega kraja, ;l,npak celo celega klimata. Od dviževanja skladov zraka, zgoščevanja in ožemovanja vodenih par se razvija zračna elektrika, ki zopet mogočno dejstvuje na organično živenje.
Da se bode vpliv podnebja na človeški organizem jasneje pokazal, bodemo najpopred najskrajnejša, ako smemo tako reči, nasprotna podnebja v pretres vzeli, namreč vroče in mrzlo podnebje. Žarka klimata se razprostirata na, vsakej strani ekvatorja do 30" proti tečajema. Od 9,282.060 štirjaških milj zemeljske po-
vršnosti pripada veliko več ko tretjina vročemu podnebji, in ker ležite med povratnikoma (tropa) se tudi zovete tropični. Nad ekvatorjem stoji golnce dvakrat v letu v zenitu, meseca marcija in septembra. Solnem žarki padajo čisto perpendikularno na zemljo in se le malo od te meri odklanjajo. Zavoljo tega proizvajajo solnčni žarki na ekvatorji toliko toplote, da se zemlja v tem podnebji ležeča v istini sme imenovati vroča.
1. Temperatura je neodmorno visoka; preko d ne se vzdigne toplomer do 40" in preko noči pade na 20", sredna temperatura je od 26° — 30°. Proti tečajem se temperatura ravnomerno ponižuje, za vsaeih 10" severne ali južne Sirote pade tudi temperatura za 10". Zemlja se pod perpendikularno padajočimi žarki silno nagreje, in od nje se zagreje tudi zrak, ki jo tukaj vedno razžaren, lahek, vlažen in ima v sebi le malo kisloroda. Tam so dnevi in noči enake po 12 ur; razlika med ponočno in podnevno temperaturo je značiteljna, znaša namreč po 20" in črez.
2. Druga znamenita posebnost vročega klimata je obilnost solnčne svitlobe. Perpendikularno padajoči solnčni žarki prinašajo zemlji razen toplote tudi svetlobe v obilji. Od silnega in jarlcega solnčnega svita so vsa organska tkanja temno pobojijo, koder pa svetlobe manjka, ostanejo tudi organska tkanja brezbojna in bleda. To prikazen opazujemo po leti lahko na lastnej koži, na kterej se napravijo tako imenovane solnčne pege, velik strah nečimur-nosti. Vslcd vpliva obilne solnčne svetlobe se odlikujejo v žarkem podnebji rastline po temnozelenej boji in tudi prebivalci po svojej temnobojnosti.
3. Tretja odlična posebnost žarkega podnebja je obilje vodenih par v zraku. Tropično morje in silno razgreto od navpično padajočih solnčnih žarkov daje neizmerno več vodene pare, kakor severno morje. To je po fizikalnih postavah čisto jasno. Ravno tako jasno je tudi, da provzročujejo te vodene pare, kedar se ohladijo, veliko deževja. Vodene pare, lctere izhlapljajo od površnosti ogretega morja, so tople, lahke, toraj se vzdigujejo v bolj hladne zračno sklade, kjer se ohladijo, zgostijo in oblake sestavijo. Pri tem zgoščevanji nastane mnogo proste elektrike. To fizikalno javljenje elektrike in obilje vodenih par v zraku je vzrok, da se v tropič-nem podnebji vsaki dan proti poldne napravijo oblaki, ki se bolj in bolj zgošeevajo in ožmejo v silne potoke aeža, lcterega spremljajo mogočni razpoki elektrike, in strašno gromenje, vso podirajoči porivi vetra in burje, kalcoršne so v naših krajih neznane. Taka zračna javljenja ne morejo ostati brez vpliva na živonje človeka in drugih organizmov. Mi vidimo, da ima elektrika velik vpliv na gnenje in vrvež in lahko se da preračuniti, da se pri nastopu gromenja začnejo mnoge bolezni celo se povrnejo stare. Najvažnejše za nas pa jo to, da deževje ne razmoči samo površnosti tal, ampak da po svojem obilji, curkoma padajoče napolni vse globino , dela blatovje, močvirja, kterili nahajamo v vročem podnebji obilo, posebno na ekvatorji.
Vlažnost zemlje in zraka, toplota in svetloba tropičnih strani sestavlja jako dobrodelne uslove rastiteljnosti; zatoraj se odlikujejo rastline v tropičnih klimatih po orjaških svojih razmerah, nenavadno sočnatih steblih in listji, svetlobo in barvo cvetja, z eno besedo, to podnebje je okrašeno bogastvom, obiljem in krasoto rastlinstva, o kteri potrdenji potovalcev niti pojma nimajo tisti, ki vsega tega niso z lastnimi očmi videli. Enoletne rastline gnojijo tla, kakor razpadajo, svojimi stebli in listovjem. Od njihovega raz-krojenja se pa tudi zrak napije gnjilobnih plinov. V blatu, ki pogreba v sebi čarobno število rastlin, se rodijo mirijade povodnih životinj, merčesa in infuzorij pri pogojih njihovemu razvitju ugodnih in najdejo zopet v ogromnih masah v blatu grob razpada. Te ži-votinje delajo razkrojaje se veliko gnjilostnih plinov, ki skupaj z vodo izparjajo v zrak, nevsahljivi vir pogibeljnih plinov za človeško zdravje. O kemiškej sestavi teh organičnih razkrojnih tvarin in o njihovem fiziologičnem delovanji na človeka, so znanosti novejšega veka toliko razjasnile, da se o njihovem škodljivem vplivu na človeško življenje več dvomiti ne more. Stopivše v krv zamo-rejo na različni način pogibeljno delovati: Nektere branijo, da ne more kislorod dostopiti h krvotočkam, in tenšajo na ta način kri, ktera vsled tega ne more več dovoljno rediti človeških tkanij; druge zopet delujejo kakor fermenti pri verveži in gnjenji, tretje vničijo možgane in nerve. V vseh treh slučajih delujejo škodljivo, jadevito. Tropično blatovje si moramo misliti kakor ogromni re-servoir organičkih ostankov, služečih iztokom jadovitih izparenij. Ta izparenja so glavni vzrok, da je tropično podnebje tako pogibeljno za človeka, in da ne more na najrazprostranejšem delu sveta najti srečnega obstanka.
4.	Četrta razlika med vročim in mrzlim podnebjem obstaja v tem, da je pri vstrajno visokej temperaturi njeno povišanje ali ponižanje pravilno, da se temperatura ne spreminja tako bistro in nenadno, kakor je to pri nas navadno, in da nam menjavanje vremena in vetrov predstavlja pravilno prikazen. Na ekvatorji vzhaja solnee vsaki dan na jasnem nebu. Visoka temperatura ima nasledek, da vstaja razgreti zrak v više zračne plasti, da se izhla-penje vode pomnoži. Proti poldne se obično prikažejo na nebu temni oblaki, iz kterih se zlije potok dežja med treskom groma. V krajih zatišja pa, v kterih ni vetrov, ali pa, v kterih pihajo močni pasatni vetrovi, ki vzamejo vodeni par, kakor hitro se napravi, seboj, je vreme zopet drugačno. Tam ne pride več let ne kapljice dežja. Tako na primer ni v puščavi Sahari ali na peščenatem bregu Peru-a nikdar dežja, ali pa je nenavadna redkost. V drugih krajih tega pasa zopet pride dež pravilno vsaki dan, kakor na-primer na antilskih otocih ali na malobarskem bregu. Iz tega so vidi, kako je ogromna veličina dežja, kteri biva v tropičnem podnebji v zraku kot vodena para, neravno merno razdeljena, in kako odvisuje to razno razdeljenje deževja od krajnih uslovij. Nedostatek ali izobilnost vode v zraku ima prevelik vpliv na vso organično
živenje in na človeka. Drobnejša razkladanja tropičnih krajnih uslovij moramo oziroma na obsežek te črtice opustiti in ograničiti svojo nalogo na najglavnejše očrtanje značaja tropičnega podnebja in nanašanje njegovega vpliva na človeški organizem.
Imenovana glavna svojstva vročega podnebja nam zamorejo popolnoma razjasniti vpliv na človeka.
1. Ker diha človek vročega podnebja topel, lahek, redek in vlažen zrak, dobiva premalo kisloroda v pljuče, ki ne zadostuje za okisanje v organizem stopivŠih redilnih tvarin. Nagraditi ta ne-dostatek, mora človek dihati hi troj e; pri hitrejšem dihanji pa se tudi pohitri krvotok. Ker ni kisloroda dovolj, da bi se energično vršili kemični procesi, iz kterih izvira toplota, je tudi telesna toplota nižja, kakor pri človeku mrzlega podnebja. Obnoena materije se vrši počasneje, vso kemične sile so slabejše in kemične spojine se ne razkrojajo v pri nas navadne zadnje kemične produkte, vodeno paro in oglokisioto fogljončevokislino), ampak v vročem podnebji pride pri izdihu veliko več oglovodoroda (ogljenčevega vo-denca) na svitlo, kakor pri nas praviloma. Deloma se namestuje ta nedostatek z usiljenjem delavnosti kože. Ravno vsled tega postaneta tudi odsebek ') in treb -) notranjih organov bolj energična.
2. Koža stoji pod vplivom navpilc padajočih solnčnih žarkov, prinašajočih luč in toploto. Pod vplivom toplote se razširijo in omehčajo vsa organična tkanja človeške kože, ravno tako tudi žile8), v kterih prihaja pritok krvi silneji. Ker prihaja vsled tega več krvi v kožo, postaja rast kožnih sestavin silneja, koža tolstejša in z večim pritokom krvi prihaja tudi več bojilnega načela v kožo (haemoglobina). — Zavoljo tega so vsi v vročem podnebji živeči narodi temne kože in črnih las. Različni odtenki barve odvisujejo pri različnih rasah od prvotnega tipa, kteri je zopet odjek krajnih uslovij. Svetloba in toplota vzbujajo v koži poveličano dejateljnost; ona odsebuje več vodene pare in namestuje delavnost drugih organov. Tvarine, ki grejo sicer po drugih potih iz organizma, zapuščajo v tem klimatu organizem po koži, na primer, plinaste tvarine: vodene pare, hlapne živne kislote, deli moeevine (vščavnice) in drugi produkti oluševanja belkovin.
3. V antagonizmu s kožo stojijo zlizne kožiče. Kolikor je djavnost in odsebovanje kože v tem podnebji veča, tem manj imajo zlizne kožice opravite. Zavoljo tega je v tem podnebji absolutna množina produciranega žolca, slin, želodčevega in črevnega soka skoz manjša, kakor naprimer v našem podnebji; zlizne kožice so suho. Zavoljo pomanjkanja prebavljalnih sokov hira tudi proces prebavljanja in delavnost prebavljalnih organov. Iz tega sledi dalje, da se prebivalci vročega klimata instinktivno obračajo od mesenih mastnih jedil, ker bi jih sicer zarad pomanlcanja prebavljalnih
‘) Odsebokanje, odločevanjo, Socretion, Absondcrung;
2) odtoka, ločenje, izinetanje (Šulek) Excretion.
3) Blutgcfaas (Kurclac).
sokov prebaviti ne mogli. Ravno nasproti vlada pri njili razpoloženje in potreba vživati le rastlinska jedila, ktera zdržujejo mnogo vodenih kislinatih tvarin, ktere so bolj sposobne za razkro-jenje organičnih tkanij in njihovega oksidiranja. Za vzbujevanje slabe prebavljalne dejateljnosti je treba dosti trpkih in ostrih tvarin. Zategadelj vživajo prebivalci vročega podnebja veliko gorčice, perca, luka, česna itd. Ker pa tako in enake tvarine dej-stvujejo tudi na nervno sistemo in na spolovne organe, zato se ob enem pri prebivalcih vročega klimata spolovne življenje ranejše razvije in odživi kakor pri nas.
4.	Ta nepopolnost predeljevanja jedil in obnavljanja krvnih sestavin tudi ne more ostati brez vpliva na sestavo krvi. Prebivalci vročega podnebja imajo vodeno kri in v njej jo manj lcrvo-toček1) in beljakovin. Pri tako nepopolnej sestavi ne more prinašati kri zadosti redila organičnim tkanjem. Najbolj trpi pri tem mišična sistema. Karkoli naj človek počenja, nikdar ne smejo mišice vstaviti svojega delovanja. Če tudi človek leži v globokem spanji, ali v težkej bolezni, da se ne gibne več, vendar še ena mišica vzdržuje življenje, namreč srce. Zatoraj sme mišicam najmanj pomanjkovati redila. Najtečnejše redilo so mišicam belkovine. Ker pa ravno teh pri prebivalcih vročega podnebja pomanjkuje, zato so pri njih mišična vlakna tenka, mična, brezsilna, lahko raztegljiva. Pod istem nedostatkom trpi tudi nervna sistema; kri jej prinaša premalo živeža, posebno premalo fosfora, kteri je jako potreben k sestavi možganov in nervov, kterega je pa v rastlinskej hrani premalo. Zavoljo tega se razvijajo možgani in nervi nepravilno, nedostatno. Nepopolnost v sestavi možganov in nervov nam razjasnuje nepopolno in pomanjšano dejateljnost teh organov pri prebivalcih vročega podnebja. Od različnega razvitlca misli rodečih možganov odvisuje vsakako nekoliko tudi oblika, fizionomija črepinje. Veličina glave, njena oblika in črte lica pa sestavljajo tip človeka, ki se po njih ločijo v plemena. Razvitje možganov, oblika človeške črepinje in pa boja kože določuje človeške rase.
Imenovane, jako velike anotomiške in fiziologične posebnosti, ki so lastne organizmu prebivalcev vročega podnebja, nam dovolj razjasnujejo vpliv tega podnebja na človeka. Celo njegovo umstveno m pravstveno živenje je nerazločljivo zvezano s temi posebnostimi. Mislečih sposobnosti se pri njih najde lc malo, one so slabo razvite in pri slabem razvitku umstvene dejateljnosti prevagujejo čez njo životne potrebnosti. Kakor smo že povedali, se zavoljo upotre-bovanje trpkih, prebavljanje vzbujajočih tvarin zgodaj vname spo-lovno življenje in se tudi nahaja bolj intenzivno, kakor pri nas. Naravni nasledek tega je mnogoženstvo, haremi, mehkužnost, raz-košnošt in dalje — prezgodno iztočenje organizma in oslabljenje vseh njegovih opravljanj (impotentia), ktero zopet vzbuditi iščejo
') ruska, blutkorperchen, Kurelav pravi krvna sražica.
zavetja pri dremaku '), hašiši in drugih narkotičnih sredstvih. Taka narkotična sredstva zopet ovirajo umstveno in fizično dejateljnost in so pričine preranega starčestva in apatije. Pri slabem razvitji mišic so prebivalci vročega podnebja nesposobni za fizično djavnost in postojani trud, ampak so leni in revnodušni.
Tega psihologičnega vprašanja smo se dotaknili le zato, ker je življenje človeškega organizma tako tesno zvezano z duševnim življenjem, da se ne morete oddeljeno obravnavati. Duševno življenje si zamoremo misliti kakor dejateljnost v organizmu skritega dejatelja, ki zamore daviti fizično življenje organizma, kakor tudi vzbujati, jačiti ga, davati mu zmožnost protidelovati okroževajočim ga škodljivim vplivom prirode, podrediti jo lastnej volji, izboljševati in popolnovati svoj organizem in oslajševati svoje življenje. Ali ta mogočni dejatelj se uspavlja in vničuje pod vničevalnim vplivom razkošne tropičnc prirode in zato nahajamo prebivalca vročega podnebja na tako nizkej stopinji umstvenega razvitka, tako reči v divjosti. Celo Evropejec, lcteri se tjelcaj preseli, zgubi svojo oblagorojeno raso, shujševa organizacijo svojega telesa. Ravno to shujševanje pa mora služiti dokazom, da sc organizem pri ugodnejših okolnostih tudi izboljšati, cela rasa oplemeniti zamore.
Bolezni vročega podnebja se razvijajo pod ravno istimi kli-inatičnimi in krajnimi uslovi in njihovo razvitje je tesno zvezano s premeinbami, lctore trpi organizem od vlijanja vročega podnebja. Zamoremo jih razdeliti na dve vrsti: a) v bolezni, kterih vzrok leži v organizmu samem in b) v bolezni, kterih vzrok leži v zunanjnih uslovih.
a)	V vročem podnebji zbolevajo največkrat organi, kterih dejateljnost je pod vplivom klimatičnin uslovij povečana. Dokazom tega nam služi, da zbolevajo pri vsakem človeku največkrat tisti organi, kteri imajo največ opravila. Tako zbolijo na primer oči pri ljudeh, kteri jih veliko trudijo pri opazovanji drobnih stvari. Povečana dejavnost lcterega koli organa ni žo sama na sebi bolestno stanje organa, ampak nekaka dovzetnost, za bolezni tistih organov, kterih dejavnost je povečana. Manjši vzroki, ki sicer prejdejo brez nasledka, prouzročijo tukaj bolezen. Večkrat ni mogoče med povečano dejavnostjo in začetkom bolezni najti mejo. V vročem podnebji stojijo v stanji povečane dejavnosti: koža, obisti, spolovni organi in nervna sistema. Ravno isti organi tudi najčeščeje zbolevajo. Vsled tega se v vi’očem podnebji največkrat nahajajo sledeče bolezni:
1.	Zločestne bolezni kože: a) gobe, b)pretilost2) (hypertrophia), (Elephantiasis); c) mnoge osipne bolezni, d) Sifilis, v žarkem kli-niatu skoraj brez izjeme na koži lokazirana; 2. vnetje3) obisti in
*) Opiuin.
2)	Po Kurelcu.
a)	Kurolac: užganje, rusko: vospalenjo, Entziindung.
druge hroničeh bolezni teli organov in izvrgla ') (Degenenitio), 3. mloliavost (atonija) spolovilih organov (impotentia), katari in druge lokalne bolezni teh organov. 4. Bolezni nervov: a) zlohra-nost -) (atrophia) hcrbtenjače in primozga 3) in melanholija.
b)	Bolezni, ktere izvirajo iz zunajnili vzrokov, in sicer: 1. iz velikega vpliva solnčnih žarkov so: a) temna voda (Amaurosis), kurja slepota4) (hemeralopia) in vnetje oči, posebno tako imenovana egiptovska bolezen, kteri so vzrok jarki solnčni žarki;
b) sončarica r>) (cnsolatium), vnetje možganov in izliv krvi v njih, ki je nasledek naravnost na glavo padajočih solnčnih žarkov;
c) kožne rudečine (Erythem).
2. Iz spreminjevanja temperature po dnevi in po noči:
«) Vternulost (stolbiiost, tetanus, Starrkrampf), posetmo rado pri ranjenih; b) pljučna vnetica, c) griže (Dysentiria).
3. Bolezni, ktere izvirajo iz izparjevanja blata v vročem podnebji pri stalno visokej gnjenji jako ugodnej temperaturi in pod vplivom solnčne svetlobe in dovoljo vlažnosti, obilnosti rastlinskih in živalskih ostankov, iz česar se dela mnogo gnjilostnih plinov, kteri ostrupijo zrak in delajo škodljivo na vso prebivalstvo tega kraja in provzročujejo kužne bolezni. Takih pogibeljnih plinov se dela največ iz blatovja, kterega je obilje posebno na bregovih velikih rek, kjer se napravijo tu pa tam coli otrovi samega blata, namešanega z organičnimi ostanki. Iz tal tacih otokov se vedno vzdiguje gromada vsakovrstnih gnjilostnih in jadovitih izparenij. Ta izparenja skupaj s krajnimi uslovji so vzrok cele pokrajine opustošujočih epidemičnih bolezni. Tako na primer mori vsako leto ob ustji Nila vzhodna kuga. Na ustji reke Misisippi, ki leži blizo na ravniku, razsaja pri vztrajajočem brezvetriji žolta mrzlica in jej sorodna prenehajoča zločestna mrzlica in disenterija. Ob ustjih Granga, kteri leži še bliže na ekvatorji in po njegovih blatnih bregovih nikdar ne izgine indijska kolera.
Te bolezni, ktere so v teh pokrajinah vztrajne (endemične), se zanesejo po okuženji tudi v druge kraje. Kjer najdejo svojemu obstanku in razvitku ugodne pogoje, sc naselivajo in trebijo, kedar pridejo ti nepoklicani gosti, neusmiljeno med prestrašenim prebivalstvom. Koder razsajajo te bolezni endemično, se narodo-naseljenja ne množijo, ampak le bolj in bolj zginjevajo, tam pre-Vaga število umrlih ono rojenih. Da se sploh še v teh neugodnih Pokrajinah prebivalci najdejo, temu je vzrok, kakor Beckevel pravi, nenavadna rodovitnost staršev. On pripoveduje, da je eno rodbino našel, ki jo štela 200 otrok. Le taka gromovita plodnost stori narodonaseljenje mogoče, da še ni popolnoma propadlo v
') Kurelac, ruski pereroždenja;
a) Dežman, Ruckenmark und verliingertcs Mark;
3) ruski;
4) v niirodu;
'’) Sonncnaticb.
večnem boji proti prirodnim nevgodnostim. Nova naseljenja v teh pokrajinah so jako redka, in da bi jih tudi bilo, bi gotovo še hitrejše propadla v novih, nenavadnih zločestih okolščinah. Da so pa zares izparenja vzrok tako škodljivega delovanja zraka na človeka, se zamore dokazati s tem, da se imenovane bolezni na vi-sočinah vročega podnebja ne najdejo, ker se taka izparenja čez neko določeno visokost vzdigniti ne morejo. Tako na primer ne pride v kastel Kairski, ki leži na visokem bregu, nikdar kuga, med tem ko v mestu Kairo skoraj neprenehoma razsaja. Največ je ta pogibeljni vpliv škodljivih izparenij v največem obližji ekvatorja; bolj ko se oddaljimo od njega, manj najdemo ta škodljivi vpliv.
4. Leger (Typhus) se v žarkem podnebji le malokdaj najde. Dalje pa, ko pridemo do gostejših narodonaselenij, ga najdemo neprenehoma pokazovati se gosteje in gosteje in v vedno silnejših formah.
5. Pljučna jetika je na ekvatorji silno redka prikazen, med tem ko pobira v drugih klimatih izobilje žrtev, največ v hladnem podnebji. Taka opazba bi zamogla biti komu mikanje, preseliti se v vroče podnebje. Ali za Evropejca, posebno severnega je to podnebje jako pogibeljno. Prenesti posebnosti vročega podnebja bi bilo treba, da bi sc veliko spremenilo v organizaciji novega naseljenca, to je, on bi se moral oklimatizirati. Zato je pa potreba več časa in tudi prizanese aklimatizacija velik potres v celem organizmu, kterega bi komaj zdrav človek prenesti zamogel, nikakor pa ne že po jetiki oslabljen. Zatoraj živi le malokter Evropejec, ki so preseli v vroče podnebje, ako ostane stalno tam, dalj ko 2 ali 3 leta. Le malo Evropejcev je znano, ki so prestali ta veliki potres v svojej organizaciji, pa še ti so se s časom popolnoma spremenili. Najlepši dokaz tem trditvam so Evropejske kolonije v vročem podnebji.
Mrzlih podnebij ie dvoje, eno na južnej drugo na severnej polobli. Severno podnebje imenujemo tudi arktično, južno antarktično. Vsako izmed njiju zavzimlje zemljo ležečo med tečajem in 60u sevrne (južne) Sirote. Južno mrzlo podnebje je še malo iz-sledovano. Vse naše znanje o mrzlem klimatu se nanaša na severno mrzlo podnebje. Ali brez dvombe ste obe dve z ozirom na produkte prirode, temperaturo itd. enaki, ker ste obe dve enemu in istemu zakonu temperature in drugih dejatoljev zračja podvrženi.
Od meri solnčnih žarkov, kteri prinašajo luč in toploto, za-visuje ves značaj mrzlega podnebja. Tamkaj padajo solnčni žarki jako lcosveno na zemeljsko površnost in jo toraj ogrejejo le malo in tim manj, čim bliže je dotični kraj pri tečaji. Med tečajem in 70" severne širote se temperatura niti po noči niti po dnč ne vzdigne nad ledišče in zemlja in morje je pokrito z večnim snegom in ledom. Tam se noč in dan prcdolgujeta na 6 mesecev in imata med seboj po 6 tednov trajajočo zoro in mrak osvetlen bur-javo, luno in snežnim bleskom. Čelih 6 mesecev trajajoča noč je
vzrok brezbojnosti, bledote, venelosti vseh organičnih tkanij in ima velik vpliv na razvitje celega organičnega sveta. Ljudje, kteri pogrešajo clelj časa svitlobo, kakor na primer delalci v rudarnah, premogovih predihih, obledijo, postanejo brezkrvni (anemični) in začnejo se na njih javljati otoki. Nepopolno, kakor zaostalo razvitje organizma se nahaja veliko večkrat v tečajnem mračnem podnebji kakor pa v vročem, kjer je telo bolj golo čisto podvrženo klimatičnim vplivom in solnčnim žarkom. Zavoljo pomanjkanja luči se spremeni sestava krvi, ktera postane tanjša, ima manj kr-votočk v sebi, malo rdečega načela (haematoglobulina) in fibrina, od česar odvisuje bledi, voščeni cvet kože. Pri prebivalcih, kteri se rodijo blizo tečaja, je tudi razvitje celega organizma pomanjkljivo ravno tako, kakor duševne zmožnosti. Oni so malorasli, shudeli in slabotni. Doktor Ken v zjedinjenih državah popisuje iz dvakratnega popotvanja daleč proti severnemu tečaju vpliv mrzlega podnebja na človeka, kakor sledi: 21. decembra. Moje in lica mojih spremljevalcev so postale nekako bleda ali voščena, naše oči so upadle in občutile izvanredno jarkost .... ali kar je še huje, kakor vse to, naša absolutna samota začela je delovati na naše nravstveno stanje. Pomanjkanje svetlobe z večno mrzloto vred deluje tlačiteljno 'na vse organično življenje in dela te kraje nepre-bivalne za "človeška in druga rastenja. Tam živi le malo ljudi mongolskega plemena: Esltimozi, Grenlandci, Fini in Laplanci, ki nosijo vsi na sebi ta polarni odpečatek. Nekteri teh narodov, ki so se bliže doli proti umerenemu pasu pomaknili in prišli v dotiko z omikanejšimi narodi, nam kažejo primer izboljšane organizacije in tudi boljšega umstvenega razvitka.
V	polarnem pasu živi nekoliko belih živali: jeleni, gosi medvedi i. dr. Izmed rastlin se najdejo tu le kriptogame: mehovi in praproti. Sploh pa se še o polarnih pasih zavoljo silne težke pri-stopljivosti ne ve toliko, kolikor bi bilo želeti.
Zemlja ležeča med 60° in 70° severne (južne) sirote ima že ugodnejše pogoje za človeško življenje. Kadar govorimo o mrzlem podnebji, je vedno misliti na omenjeni pas.
Glavne odlične črte mrzlega podnebja so sledeče:
1.	Nizka stopinja temperature. Zima je tam huda, se raztega od oktobra do maja, solnčni žarki padajo na zemeljsko površnost koso, in ker trpi dan le kacih 5 ali 6 ur , jo tudi kratko ogrevajo. V nekterih dneh pade termometer do 35° in cel6 40° pod ledišče, tako da termometer poči, kor živo srebro v njem zmrzne. Srednja temperatura po zimi je od 8° do 10°. _ Poletje je v tem pasu colo kratko, zato pa so dnevi daljši in okoli 60 stopinje severne Sirote je noč le kratek mrak. Pri tem padajo solnčni žarki veliko manj koso na zemeljsko površnost, in ker stoji solnce Po leti dolgo na podnebji, tudi močno razgreje zemljo. Zato jo letni čas v mrzlem klimatu precej gorek in temperatura so povzdigne do 20—25 stopinj. Iz toga se vidi, kako ogromno velika j® razlika med pozimno in poletno temperaturo v tem pasu. Spre-
memba vremena, letnih in dnevnih časov je v mrzlem podnebji dovolj postojana in pravilna, tam ne poznajo brzih gibanj trmo-metra; prehodni časi leta, jesen in pomlad so kratki, vetrovi vlečejo tam najbolj od severo-vzhoda in jugo-zapada.
Vetrovi so v tem podnebji hladni, prinašajo stisnjen suh, težek zrak, ki ima mnogo kisloroda v sebi. Zategadelj je proces dihanja energičen; z enim vdihom dobijo pljuča veliko kisloroda v sebe in zato ni dihanje pri prebivalcih mrzlega podnebja tako hitro in globoko, kakor pri onih v vročem podnebji. Zima stiska, vsa organična tkanja, posebno tista, ki leže bolj na površji, kakor kožna prožna vlakna, kožne žilice i. t. d.
2.	Druga odločna črta tega podnebja je pomanjkanje solnčne svetlobo. Solnčni trakovi koso padajoči ne delajo tako jarke svetlobe kakor v tropičnem podnebji. Ker se temperatura v enem in istem letnem času le nepazno spremeni, ostanejo vodene pare, lctere so se v oblake zgostile, dolgo časa nepremenjene nad zemljo in zadržujejo solnčne žarke, da ne morejo do zemlje. Nedostatnost svetlobe postane še veča. Preko cele dolge zime prešinejo le malo-kedaj solnčni žarki oblake, turobnost v tem času in p oj asu je ne-popisljiva. Ce tudi kedaj solnce skozi oblake prisije, odbija beli sneg njegove žarke zopet nazaj od zemlje, kar prouzročuje nepre-nosni blesk, kteri zopet škoduje organom gledanja. Kadar nastopi kratko poletje, se začnejo oblaki zgubljevati, solnce se skrije le malo časa pod obzorjem in se čez kacih 5 ali H ur zopet prikaže. Šest mesecev dolgi dan prinaša obilo svetlobe in skuša naknaditi šestmesečno pozimno temoto. Vse oživljajoča solnčna luč skuša izbrisati, kar je pozimska temota na človeku načrtala. Koža jame zgubljevati bledo, voščeno barvo in dobivati niži ton ako tudi samo deloma namreč v obliki solnčnih peg. Akoravno nosi organizem mrzlega klimata neizbrisljiv odpečatek tega podnebja na sobi, vendar ne spremenijo prirodni pogoji tega podnebja človeka tako do jedra kakor smo to v kratkem videli pri prebivalcih pasa med tečajem in 70° severne širote. Koža ne postane nikdar tako absolutno brezbojna, kakor pri čisto severnih prebivalcih. Tudi nima pomanjkanje svetlobo v tem pasu tolikega vpliva na sestavo krvi, kar se posebno vidi iz tega, da jo organizem pri prebivalcih umerenomerzfega podnebja manj nedostatno razvit, kakor pri čisto severnih prebivalcih.
3.	Tretja odlična črta mrzlega podnebja je količina vodene pare v zraku. Severno morje se le malo ogreje, ker padajo na-nj koso solnčni trakovi, naprotiv, ono je večno z ledom pokrito. Za-toraj se izparja iz njega le malo vodene pare v zrak in zato tam le malokeaaj dežuje, ampak nastane le sneg, kadar se zrak ohladi, ki pokriva v enomer površnost zemlje skozi celih 6 mesecev in še dalje. Zrak je v tem podnebji suh, hladen in nasproten gnjenji, nima v sebi nikakih gnjilostnih plinov. Ako se k hladnosti zraka pridruži še vlažnost, kar se zgodi v pomladi in jeseni, delajo hladno podnebje jako škodljivo na človeški organizem. Mrzlota ovira iz-
parivanje in s tem vlažnost zraka, opočasuje dihanje, zadržuje izhlapevanj e vodene pare in oglokislote v pljučih, ktere dve tvarini zaostajate v pljučih in ste iztočnikom mnogovrstnih bolezni. Prek poletja ne preseže temperatura nikdar 12 stopinj — kar je neugodno za naglo razkrojo organičnih tvarin. Zatorej ne izhlapujejo nikjer in nikdar gnjilostni produkti v vclikej množini iz zemeljskih tal. Koder je malo vodenih par, je tudi malo elektrike v zraku; vsled tega je v pasu med 60“ in tečajem grom in blisk le silno redka prikazen. Nizka stopinja temperature, nedostatnost vlažnosti, elektrike in svetlobe, vse je neugodno rastiteljnosti. Tla so le malo rodovitna, nimajo v sebi organičnih ostankov,, so glinaste in peščenata. Akoravno je tudi v mrzlem pednebji dosti blata, nima nikake organične primesi, je čisto brez življenja (tundri). Ker pomanjkuje svetlobe in toplote, gnjijejo še ti ostanki, kteri so primešani blatu, medleno. Škodljivi vpliv blata se ne da primerjati z vplivom blata v vročem podnebji. Vse bolezni, ktere izvirajo iz izparovanja, so v tem podnebji jako redke in če se tudi kedaj pokažejo, nam predstavljajo le lahke forme in kinalo zopet zginejo.
4.	Četrta odlična črta mrzlega podnebja leži v tem, da so vse prirodne prikazni, letni časi, dnevne spremembe, meri vetrov m temperatura, precej stalne. Različne od tega splošnega pravila so samo zapadne pokrajine v Evropi, ktere imajo zavoljo vztrajnih ekvatorjalnih tokov, ki se v Evropi veliko više proti severu spuščajo, kakor v Ameriki ali Aziji, veliko ugodnejše in toplejše vreme, kakor vse druge pokrajine tega pasa, v kterih je zima tim hujša, čim dalj leži proti iztoku in severni. Ako bi to ne bilo res, bi Rusija bila storila nezagovorljiv čin, ko je prodala za 4 milijone tolarjev sodel severne Amerike Amerikancem. Severna stran Evrope je toraj veliko topleja in ima veliko ugodnejše podnebje ko drugi krajevi ležeči v istej široti. Med tem, ko se okoli Eronheima v Norvegiji še pšenica seje, ne more pod isto 8iroto na hudzonskih otocili bivati nobeno človeško naseljenje.
Imenovane lastnosti mrzlega podnebja so v dostih zadevah
S osebnostim vročega podnebja ravno nasprotne in nam razjasnujejo ovolj vpliv mrzlega klimata na človeka.
1. V tem podnebji diha človek mrzel, stisnjen in suh zrak lr* ker je v zraku veliko kisloroda, dobiva človek obilo za dihanje potrebnega elementa v sebe, kteri stopi v pljučah v kri in se v žilah raztaka po celem životu in po vseh organih, kjer okisuje sestavine krvi in tkanij, obuslovljiva v njih bistri obmen materije ju razvitje telesne toplote. Ker vsled energičnega okisovanja ve-bko kemičnih produktov nastane, ki morajo po največej množini v pljučih odset>ljeni biti, zato je proces dihanja pri prebivalcih Mrzlega podnebja usiljen. Dihanje toraj globoko in redko. Z usiljenjem dihanja stoji v nerazrušljivi zvezi krvotok, trip je močen, poln in redek.
2. Koža prebivalcev mrzlega podnebja, ktera stoji pod de-
lovanjem koso na njo padajočih solnčnih žarkov donašajočih le malo svetlobe in toplote, nam predstavlja ravno nasprotna javljenja, kakor smo jih videli pri prebivalcih vročega podnebja. Koža obledi, in ker ima krv malo lcrvotočk, ima ona bledi cvet. Vsled nadostatka toplote se stisnjujcjo organična tkanja, koža se grbanči; to vidimo lahko na sebi, ako nas spreleti hladna sapa: Napravi se mnogo maličkih povzdigov, ki so nasledek skrčevanja malih mišic v koži, ki so sicer mlohave. To prikazen imenujemo gosja koža (cutis anserina). Pri stiskanji kožnega tkanja vsled mraza sc stisnejo tudi nervi, kteri jemljejo svoje pote med vlakni kožnega tkanja in sporočajo mozgu občutek mraza. Dalje se stisnejo vsled zime tudi krvne in limfatične kožne žilice, pri čemur se zmanjša njihov prosvet (Lichtung) in njihova debelost. Pri tem stisnejo te žilice iz sebe več krvi in limfe, kakor sicer in zavoljo tega pritiska kri in limfa k notranjim organom, posebno k možganom in pljučem. Povečani napor krvi k notranjim organom pro-vzročujc večkratno krvno izlijanje v teh organih (apoplexia). Ker dobivajo možgani dosti redila, sc tudi njihova dejavnost usili. Za povečano dejavnostjo pride vtrujenje in zaspanost. Izparovanje kože in druga njena dejavnost jo pri prebivalcih mrzlega podnebja celo nepomenna, tim več pripada storiti notranjim organom, posebno pljučem, ktere odsebujejo vodeno paro in oglekisloto in pa mo-krinim (scalnim) organom, kteri imajo odsebovati razkrojne produkte beljakovin.
3.	Ne samo dejavnost pljuč in scalnih organov je povečana, ampak tudi dejavnost vseh drugih zliznih kožic, kterih dejavnost smo našli pri prebivalcih vročega podnebja zmanjšano. Pomnoženo je odsebovanje vseh prebavljalnih sokov, zarad česar se pri prebivalcih mrzlega podnebja prebavljanje lehko vrši. Prebavljalni organi delajo hitro in energično in zamorejo prebaviti znatno množino jedil. Pri tako krepkem prebavljanji so uvede v kri veliko točnih tvarin, ktere se pri obilji kisloroda hitro okisujejo in prevračajo v tkanja lastnega organizma. Kislorod, kteri deluje na tvarine organičnega tkanja, okisevaje jih, jih tudi razkroja, Raz-krojine, ki so odslužilo svojo dolžnost v organizmu, se izvažajo. Da pa kislorod, kteri dohaja v obilji v organizem, ne razkroja tkanja človeškega organizma, mora dobiti organizem veliko tacih tvarin, s kterimi se kislorod lahko zveže. Talce tvarine so oglo-vodorodove spojine: tolšče in alkoholi. Kislorod se lahko spoji z njihovim vodorodom in beljakovinaste tvarine organizma ostanejo nespremenjene, ktere bi se sicer morale delovanju kisloroda podati. Vsled te prirodne postave vlada pri prebivalcih severnega klimata instinktivna potrebnost posluževati se mastnih jedil, ki dajejo mnogo lahko okisevajočih se razkroj in in spirituoznih pijač, kot oglovoclo-rodovih spojin, ktere imajo veliko sorodstvo h kislorodu. Nagnjenost severnih narodov k spirituoznim pijačam ne more služiti ukorom, ker so le-te organizmu potrebne vsled klimatičnih vplivov. Ker stopi v kri veliko rdečih tvarin, ktore se brzo kemično spre-
minjajo in hitro raztakajo po žilah, se razvije pri prebivalcih mrzlega podnebja toliko toplote, da zamorejo proti delovati vplivom zunanjega mraza. Zunanji zrak bi napravil življenje nemogoče, ako no bi imel v sebi toliko kisloroda, kteri vzbuja kemične procese in s temi proizvaja toploto za organizem.
4.	Ker vživajo prebivalci mrzlega podnebja veliko redilnih
icd.il, mastnih in mesenih, in ker je pri njih proces prebavljanja litrejši, je tudi sestava krvi drugačna od one pri prebivalcih vročega podnebja. Kri ima mnogo krvotočk, fibrina, belkovine, soli in pelje seboj tudi več kisloroda. Taka kri prinaša dovolj redila vsem organom in tkanjem in je ugodna njihovemu razvitku. Ziirad tega imajo prebivalci hladnega podnebja krepke kosti, močne mišice, cvet kože je bolj belordeč, možgani in nervi, ki tudi dobivajo od krvi vse potrebne elemente za svojo življenje, se pravilno razvijejo in organizujejo. Zraven tega ni priroda v tem podnebji tako darežljiva, da bi človeku ves živež pred usta obesila, kakor je to v vročem podnebji, ampak tukaj je človek primoran z umom in telesom truditi se o živeži in o ugodnejšem in prijetnejšem stanji v prirodi in v človeškem društvu. Vsled tega se okrepčajo in pomnožijo ne samo fizične moči, ampak tudi umstvene dejateljnosti, sposobnosti mišljenja postanejo veče. Zato so severni narodi sposobni za razvitek in za civilizacijo, oni so razsoditeljni, imajo razum, »ko tudi ne najbistrejši, se odlikujejo po lepem in močnem telo-zloženji, oni so trdni in lahko prenašajo zimo in velik telesen trud. Njihov krepek organizem protideluje močno zunajnim klimatičnim vlijanjem, ostane dolgo čvrst in zdrav in primeri veliko starosti niso v tem podnebji redke prikazni. Ali vkljub dolgemu življenju in neznatnej smrtnosti prebivalcev mrzlega podnebja se tam narodo naseljenja le počasi množijo. Vzrok tega je, da je tam vsled slabe dejavnosti spolovnih organov število porodov le majhno. Trudo-ljubno življenje v mrzlem podnebji izziva umstveno delavnost in vse to sestavlja nravstveno osnovo rodbinskega in državljanskega življenja severnih narodov. Severni človek, stanujoč sredi sirove in bedne prirode se čuti osamelega in nezmožnega, se brezvoljno razpolaga k verovanju na nevidno pomoč in postane na ta način brezvoljno religiozen.
Bolezni mrzlega podnebja se razvijajo pod vplivom imenovanih klimatičnih in lokalnih uslovij in njihovo razvitje je tesno zvezano z objasnjenimi posebnostimi organizma, kterirn so zopet izvor klimatiČne razmere. Moremo jih razdeliti na dvo vrsti: a) borzni , kterih vir leži v organizaciji samej in b) bolezni, kterih vzrok leži v zunajnih vlijanjih.
Najhujše in največkrat zbolijo v tem podnebji organi, kteri imajo največ opravila, in ti so: organi dihanja, prebavljanja, možgane in scalni organi. Po tem takem najdemo v mrzlem podnebji Največkrat sledeče bolezni: 1) vnetje dihalnih organov, kteri so-Pejo hladen zrak. Po delih, kteri propadejo bolezni, imenujemo Posebno: a) pljučno vnetico (pljučnico), b) vnetje dušnika in duš-
nic (trachea und die bronchien, po Vuku). 2) vnetje prebavljalnih organov: a) vnetje želodca (želodčica?), b) vnetje cev (devica? jaz bi si ne upal tako reči, tudi v ruščini nisem našel grškej analogne nomenklature), 3) vnetje možganov in opnic1) in krvo izlijanje v možganih (apoplexia); 4) nekaj form nervnih bolezni; 5) Bolezni scalnih organov: a) vnetje ledvic, b) vnetje mehurja, c) vnetje mokročniltov '2), d) Brigthova bolezen in e) kamenec3) ledvic in mehurja.
Bolezni kterim je vzrok hladno podnebje samo, so: 1. Ostri4) in hronični revmatizem (protin), vnetje poprsnice5) in trebušnice fi), ki odvisujejo od rezke spremembe temperature; 2. Očesne bolezni, kterim je izvor slepilna belo ta snega, izmed teh največkrat vnetje oči, božja slepota7) (ruski: temnaja voda) in mrena (črna mrena, catarracta nigra, belmo, grauer staar); 3. Zmrzenje različnih delov telesa vsled velike zime; 4. sifilis s sekundernimi in terciernimi pripadki razstroji gostokrat v tem podnebji organizem; 5. skorbut, zlatenica, rahitizem so v tem podnebji goste bolezni, kterim je vzrok to, da morajo ljudje dolge zimo prebiti po vlažnih, temnih soparnih stanovanjih. Take razmere ne morejo ostati brez vpliva na dihanje, ktero nima dosti kisloroda v porabo, ampak mnogo druzih škodljivih soparin. Vsled tega se ne moro kri normalno obnavljati in to provzročuje grižo in že imenovane bolezni. 6. Legar (typhus) se javi v mrzlem podnebji le po mestih in gostejše obljudenih krajih. 7. Osipno8) bolezni: koze, garje, škrlat i. dr. so sicer svojstvene vsem podnebjem, ali v severnih straneh so nevarnejše. Posebno koze (ospa) se razprostranjajo za okuženjem po celih pokrajinah, koder še cepljenje ni v navadi. Tako na primer je ospa zanesena že za carinje Katarine II. v Kamčatko proizvedla med Kamčadali tako opustošenje, da lež6 zdaj cele pokrajine, ktere so bile dotle dovolj obljudene, coli puste in nenaseljene. 8. Bolezni, kterim je izvor izparevanje iz blata, se tukaj ne nahajajo, ker zima njihovemu razvitku ne ugaja.
Med mrzlim in vročim podnebjem leži pas zemlje, ki za-vzimlje na vsakej polobli zemljo ležoče med 30 in 60 stopinje severne in južne širote. V tem podnebji se skrajnosti obeh že imenovanih klimatov stiknejo. Od ekvatorja sem se razteza vroče podnebje s pomalem se poniževajočo temperaturo, od tečajev sem pa se razteza hladno podnebje, od kterega proč se temperatura po-
l) Vabdelič pravi: opna — hirnhaut;
a) Urether po Šuleku;
3)	Lithiasis, steinkrankheit.
'*) acut;
B) Pleuritis, brustfellentziindung.
*’) Pcritonitus, bauchfcllcntziindung.
7) amaurosis, mož, od ktorega sera sliaal to besedo, nc vom, ali jc rabil teleologično, ali no.
s) Osip, aussehlag, ruski in hrvaški po Sladovieu.
lagoma vzdiguje in sredi med tečajama in ekvatorjem se strneta oba kliinata in se izjednačita. V tem pasu se zlivajo posebnosti in protivna svojstva vročega in mrzlega podnebja v eno sredino med obema držeče podnebje, ktero strinja v sebi dobre in koristne lastnosti obeli, obdrži pa tudi nekaj škodljivega od vsakega podnebja. To podnebje imenujemo srednje ali umereno. V tem ne padajo solnčni žarki nikdar tako perpendikularno na zemeljsko površnost, kakor v vročem, in nikdar tako koso, kakor v mrzlem podnebji. Iz tega izvira tudi srednja temperatura. Se bolj se nam razjasni značaj umerenega podnebja, ako pristavimo, da se v njem sreča ekvatorijalno tečenje zraka z tečajnim, in da se v njem vrši postojana borba med njima. To borbo potrjuje neprestano spre-menjevanje vetrov in vremena, brzo padanje in vstajanje termometra, kar je ravno posebnost umerenega podnebja, ktero se zavoljo tega tudi imenuje pas spreminljivega vremena. Tukaj se tempenatura v enem in istem dnevu večkrat znatno spremeni in le malokdaj stoji celi dan na enej in istej stopinji. Najznatneje pa se spreminja temperatura spomladi in jeseni. Letni časi so v tem podnebji malo rezko označeni in temperatura enega časa preide polagoma v temperaturo drugega. Vetrovi se gosto krat spreminjajo; glavnejša tečenja so pa vsigdar južna in severna. Vsaka sprememba v meri vetrov predrugači bistveno sestavo zraka in dobi s tem vpliv na organično življenje. Sever prinaša seboj suh, hladen, na kislorodu bogat zrak, suši in je jako škodljiv osebam bolnim na prsih. Jug je vlažen in topel, povspešuje zunanje bolezni. Spomladi se temperatura rada spreminja, ker se zavoljo tajanja ledu in snega in izparovanja vode zrak hitro ohladi. Po letu se vzdigne temperatura najviše v mesecu juliju (do 30") in vreme je stanovit-neje. Jeseni, okoli jesenskega ravnodenstva se jamejo vetrovi in temperatura zopet spreminjati. Ta čas nastopi jesensko deževje, za kterim pride brez odloga zima. Po zimi je temperatura najmanj spremenljiva; najniže pade v mesecu januariji (do—20"). To je splošni značaj spreminjevanja vremena v našem podnebji.
Kakor različne so klimatične razmere našega podnebja, tako neskončno velika je tudi različnost v rastlinskih in živalskih formah , ktere se v tem pasu nahajajo. Med tem, ko sta si mrzli in Vroči klimat v svojih prikaznih čisto nasproti, zjedinjuje naše podnebje svojstva in posebnosti obeh podnebij v sebi. Naše podnebje nam reprenzentira nekako izjednačenje nasprotnosti, ima vse lastnosti obeh podnebij, ali v različnih časih in v veliko manjšej meri.
V	našem podnebji ni nobenega organa dejavnost usiljena in zatoraj se razvija več organizem pravilno, ravnomerno in svoječasno. Ravno ta ravnomernost v razvitku vseh organov nam predstavlja dovršnost človeškega organizma. Pri Evropejcu živečem v umerenem pod-nebji vidimo na blizo dovršeno organizacijo, v katerej ni najti ni-kake skrajnosti, nič zapoznelega ali prehitelega. Tak organizem je sposoben za dovršeno fizično in umstveno razvitje. V dokaz tega omenimo le to, da je umereuo podnebje naseljeno od samih obra-
Kovanih narodov, kteri predstavljajo celo človeštvo, njegovo politično in umstveno življenje.
Bolezni, ktere nahajamo v umerenem podnebji, so jako različne, ali pak tiste, ktere nahajamo v obeh skrajnih podnebjih. Kolikor je en kraj bolj podoben vročemu ali mrzlemu podnebju, toliko bolj razsajajo v njem bolezni dotičnega klimata. Jeseni in spomladi se pokažejo bolj kataralične in revmatične bolezni, po zimi pa vnetja. Po leti se razprostranjajo vsled izparovanja gnji-lostnin plinov epidemične bolezni: kuga, kolera in dr., ktere razsajajo najbolj po mestih, ki imajo pomanjkljive higienične razmere in po nizko ležečih krajih.
Med boleznimi, ktere se najgosteje nahajajo v umerenem podnebji, moramo imenovati različne forme nervnin bolezni in razne prikazni razstrojstva umstvenih sposobnosti. Nervstvo se nahaja pri prebivalcih umerenega klimata v usiljenej dejavnosti in zatoraj tudi večkrat zboli. Legar se v umerenem podnebji nikoli ne zgubi kot sporadična bolezen. V velikih mestih in jako obljudenih krajih postane legar epidemična bolezen, ki tirja tim več žrtev, čim sla-beje so vredjene higienične razmere. Kadar zaleze legar v kasarne in vojaške tabore, stori on več žrtev, kakor cele vojske. Tej bolezni in njenemu razprostranjenju se zamoi-e le v okom priti, ako se popravijo higienične razmere.
Nekaj iz ruske zgodovine..
Študija Ferdinanda Kopa.
(Iz češčine poslovenil Andrejčekov Jože.)
Dne 5. prosinca 1762. leta ob sedmih zjutraj oznanovali so vsi zvonovi Petrogradski smrt čarovne Elizabete.
V	rokah Katarine, sopruge velicega Petra, izdihnila je po dolgi mučilni bolezni dušo. V tem trenotku pa, ko je čutila bližati se smrt, prosila je, da bi jej prinesli malega Pavla Petroviča, poljubila ga je ter izročila s slabimi a še jasnimi besedami v nežno varstvo materino Katarini, podavši jej bledo, z mrtvaškim hladom vže pokrito roko. Na njen migljej pristopili so dvorniki, ki so bili nazoči pri poslednjem boru čarovne, bliže k postelji; hotela jih je ogovoriti, pa strašan kašelj jo je napadel in za minuto pozneje ni bilo Elizabete več.
Velika kneginja Katarina bila je v veliki stiski. Edina njena prijateljica, ta močna bramba proti surovosti Petra, njenega soproga, ni živela več, nihče je ni mogel, slabotne žene, več varovati pred napadi in zalezovanjem vsem strastem vdanega dvora, nikjer ni našla tolažbe, a vedela je dobro, da njen soprog vse
ljubljence Elizabetine a slednjič tudi teh nekoliko dvornikov Katarininih takoj odstrani.
Katarinin soprog, v61iki knez Peter, je bil mož nevsakdanje zmožnosti a jako mirnega in dobrega čuda; ali zgodaj prepuščen kot earevič sam sebi, ni imel prilike izobraziti um in svoje srce, da bi postal sposoben vladar tako ogromni državi; svoj ča9 si je kratil v krogu lizunov, a ko se je po nekem potovanji, obiskavši svojega strica Friderika II., Pruskega kralja, povrnil na dvor Pe-trogradski, ni sanjal o ničemur, nego o gardi in njeni ustanovi, ter ni nehal prej , da mu je bila dovoljena garda, sestavljena iz 100 mož najetih v Ilolštinu, ki so bili po vzoru pruskih granatni-kov oblečeni in oboroženi. Pečaje se ž njihovo uravnavo, vajami in vedno popravo, razun tega vdan pijanstvu in razuzdanosti, da je večkrat ob ves razum prišel, ni mnogo maral za krasno in lju-beznjivo svojo soprogo, ki je v svoji bujazni mladosti izkipevša, po mladostnem ognji in strastni ljubezni trpinčena, težko prenašala takovo neobčutljivost hladnega soproga.
Povest nam pravi, da je Katarina zarad te mlačnosti zel/) užaljena, iskala zavetja pri drugem, zvestejem ter jej popolnoma vdanem sfcu; ta povest, opiraje se na zgodovino, nam dalje pravi, da je Katarina vzplamenela z neutolažljivo strastjo za krasnega, brhkega in pogumnega mladenča; bil je to grof Poniatowski, poslanec kralja Poljskega Avgusta III. na dvoru Petrogradskem, sin Krakovskega lcastelana, ondi ljubljenca KarlaXII., Švedskega kralja, oni Poniatovski, ki je bil 27. srpana 1764. leta na enem izmed najviharnejših poljskih zborov za poljskega kralja izvoljen; 6ni Poniatowski, ki jo bil kot poslednji poljski kralj po zanjkah Katarine II., svoje nekdanje ljubimke, s trona pahnjen ter iz Warszawe v Petrograd odgnan, kjer je 12. svečana 1798. leta po Velikih nadlogah umrl.
Velikemu knezu je bilo povedano, da njegova soproga Katarina skrivaj ljubi grofa Poniatovskega, ki jej njeno ljubezen tudi povrača; akoravno pa Peter ni nikdar iskal dokazov ter jih tudi fti nikdar našel, vendar se je tako izpozabil, da je, ko je nekdaj pozno po noči, po mnogih razuzdanostih, izvedel, da Poniatovski biva pri Katarini, s palico v roci v sobo svoje soproge prilomastil, 3; čeravno jo je samo v postelji našel brez kakošne sledi po domišljenem ljubimcu — vendar jo je brez vseh dokazov — vpričo svojih spremljevalcev neusmiljeno s palico natepel. Lehko si je misliti, da se jo v kneginji vnelo strašno sovraštvo proti soprogu ter mu je prisegla maščevanje, ktero izvršiti si je postavila za nalogo svojega življenja.
Komaj je čarovna Elizabeta zatisnila oči, gnjelo se je vse k velikemu knezu, da bi mu skazali čast in spoštovanje.
Kalcova premena pa se je naglo zgodila s Petrom! Dostojno s carsko mogočnostjo je sprejel voščilo dvornikov, prisego gard uradov. Za nekaj ur, spremljan od obilnega dvorstva, prejezdil
je ulice glavnega mesta ter metal denar med nešte vilno gnječo ljudstva, ki ga je povsod z vriskom pozdravljala.
Neizmerno ljubeznjiv in pryazen je bil proti vsem car Peter III., a pustil je v začudenje vseh črtene ljubljence svoje umrle tete v njihovih uradih in častnih službah.
Proti svoji soprogi se je vddel prijazno in vljudno. Čestokrat jo ie obiskoval, zabaval se ž njo a mnogokrat jo poprašal za sovet v državnih zadevah.
Vsi njeni prijatelji so se zel6 čudili tej nenadni spremenbi ter se veselili; edino čarovna, ta zvita in previdna gospd,, ni se dala premotiti; ona ni odjenjala od svojih sklepov, poznaje dobro Petrove lastnosti, ter bila prepričana, da ni resnična in stanovitna ta prijaznost, ter nima v soprogovi naravi nikakoršne temeljite podlage.
Car pa je vzbujal vedno večo nado; njegova ljudomilost, dobrota in prizadeve, seznaniti se z vsemi napravami v veliki državi, so zbudilie navdušenost, bile so pogon nikdar pričakovanega napredka ter vdihnile novo življenje v vsaki oddelek zemske uprave, v vže zarjevela kola vlačečega se državnega stroja.
Tajna lcancelija, ustanovljena po Aleksiju Mihaloviču, očetu Petra vfclikega, strah in groza vseh ruskih podložnih, inkvizicija, ki je na tihem in brez vse odgovrnosti sodila in obsojevala, bila je odpravljena.
Car je obiskoval sodnijske dvorane ter bil nazoč pri izreku sodnikov. Vsaki dan ob določeni uri smel je vsakdo k njemu priti; on sam je preiskoval tožbe in pritožbe ter sam izvrševal pravico v strašilo vsem zanikernim in podkupljenim predstojnikom in sodnikom.
Po takovem početji priznali so cel6 njegovi neprijatelji, da si s takovim ravnanjem mora pridobiti ljubezen vsega ljudstva.
Pa to se ni zgodilo. Eden stan, takrat in skoraj vedno naj-veljavniši v ruski zemlji, bil je njegov najpoglavitniši neprijatelj.
Peter je bil zelo svobodomiselen.
Kot zvesti privrženec Pruskega kralja, dovolil je svoji hol-Stinski gardi a vsem Nemcem, kterih se je mnogo naselilo v Ora-niji, svobodno opravljanje evangeliške službe božje, vzdrževal je sam nekaj pridigarjev ter obiskoval njih svetišča, dajaje s tem na znanje očitno zanemarjenost ruske cerkve.
S tem je vzbudil sovraštvo patrijarha in ne volj o vseh popov, a ko se je konečno, vpeljevaje novote, češ da bi s tem dosegel obečni prid, popolnoma duhovščine dotaknil, zahrumeli so popje glasno nad njim, a ž njimi vsi prebivalci.
Naproti temu pa si je pridobila Katarina s hlinjeno pobožnostjo, podvrgši se z največo resnobo zvunanjim obredom ruske vere, kakor tudi z velikimi darovi, ki jih je prinašala cerkvi in njenim služabnikom, ljubezen duhovščine, kar je imelo tudi do prebivalcev veliko vpliva.
Zvita Katarina je bolje presodila, nego vsi njeni prijatelji, prijatelje in neprijatelje Petrove.
Car ni dolgo ostal zvest nalogi, ki jo je tako dobro izštu-diral. Prej nego je preteklo leto, vdal se je še z večo strastjo svojim starim običajem, in kakor prej tratil je svoj čas s svojimi ljubljenci v razuzdanosti; pil je in kvartal ter se zabaval sploh z rečmi, ki se ne spodobijo za vladarja.
Grofinja Voronzova, bivša njegova ljubimka, se je zopet prikazala; sprejel jo je z veliko slovesnostjo ter jo vkljub pravičnemu srdu in strmenju dobro mislečih v carski palači nastanovil.
O Petrovij ljubezni trdno prepričana, postala je nesramna v svojih zahtevan, in v svoji ošabnosti se je tako smelo vedla, da nam je zgodovina malo takovih primerljejev zapustila.
Bilo je meseca rožnika 1762. leta.
Car je napravil v slavo sklenjenega miru s Friderikom II. velike slovesnosti, ki so se imele končati s prelepim umetalnim ognjem, k kteremu so bili pozvani diplomatični zbor in vse osebe iz dvora.
Katarina je sedela zraven soproga na vzvišanem mestu, pri-čakovaje z ostalimi začetek umetalnega ognja. A čeravno je bilo vže vse pripravljeno, ter se je čakalo samo na čarov migljej, vendar ta ni hotel dati znamenja, in videti je bilo, kot bi se kake znamenite osebe pričakoval.
Tu se nakrat prikaže grofinja Voronzova, a stopaje med množico, ki se je spoštljivo umikala na stran, pozdravila je lahno pokimaje z glavo čarovno ter sedla na drugo stran poleg Petra, ki je ljubimko z veliko radostjo sprejel, in sedaj še-le je dal znamenje zanetiti ogenj.
Katarina je jela ne volj e in jeze glasno jokati so, da so lehko vsi slišali, in zapustivši slovesnost, odšla je naravnost domu. Poslanci in domačini so nevoljno zmajevali z glavami; car pa se ni dal motiti, ne pečaje se za nikogar, imel je oči in sluh samo za grofinjo, s ktero se je v najbujnejšem razkošji ves čas slovesnosti neprenehoma zabaval.
Grofinja pa ni bila s tem ponižanjem čarovne zadovoljna. Bojo se njenega maščevanja in dobro poznavša Petrovo nestanovitnost, prizadevala si je na vso moč, da bi carovo mlačnost, ktero je svoji soprogi tako nesramno in očitno pokazal, v vedno sovraštvo spremenila in tako dosegla cilj, da bi namreč mogla s Petrom deliti prestol.
Ko je bila Katarina še velika kneginja, kazala je veliko nagnjenost' k grofu Soltikovu, ki je bil zarad tega — če prav po krivem obdolžen — od kancelarja Bestuševa v London, pozneje v Hamburk izgnan. Takrat se je mnogo govorilo o tej skrivni ljubezni, in zlomiselci so trdili, da je prišel carevič Pavel Petrovič po nasledku te ljubezni na svet, zarad česar je moral Soltikov Zapustiti dvor.
Te nesramne, nepotrjene, da, lažnjive, le v buticah skaženih, Letopis 1871.
škandalov vajenih dvornikov izmišljene povesti poprijela se je sedaj radostno grofinja, da bi na njeni podlagi izvršila peklenski načrt pogubiti Katarino.
Brez vse prizanašbc pripovedovala je nekega dne caru vse, kar je vedela o tej povesti, nepozabivša naslikati jo z naj črnej Šimi barvami, kakor se je ravno njenim nameram prilegalo; dala si je to potrditi po pričah , ktere si je liila vže poprej v ta namen pridobila, in prisilila je razjarjenega cara, da bi skrivaj ukazal poklicati Šoltikova iz Hamburka ter ga z obljubami in grožnjami prisilil, da bi očitno pripoznal to, kar je biia grofinja caru razodela.
Pa še tisto uro so pozvedači te namere Katarini razodeli.
Takoj pokliče svoje povernilce, grofa Pama, stotnika Cirila Razemowskega, kneza Wolkowskega, nadškofa Novgorodskega in kneginjo Daszkovo.
Posvetovanje je dolgo trpelo. Konečno so sklenili, opomniti Šoltikova, da bi se takoj odpravil na Angleško. Še tisto noč je hitel po vernik v Hamburk, ki je nesel grofu lastnoročni list Katarinin, v kterem mu ona z živimi barvami slika nevarnost, ktera se kuje grofu; in ta je s priporočilnimi listi do najviših oseb in dobro' z denarjem preskrbljen na mah odpeljal se na Angleško, in ko ]e drugi dan potem prišel kabinetni kurir iz Petrograda v Hamburk, da bi grofa s silo ali z dobrim pripeljal na Rusko, ni ga našel več in moral je s praznimi rokami nazaj.
S tem so bile uničene spletke grofinje; ker pa je bila jako drznega duha, ni poznala nikakoršnih težav, da bi dospela k zaželenemu cilju; Katarina se mora naj velja kar hoče odstraniti, in da bi dosegla svoj namen, upotrebovala je najprostejša sredstva. Po tisočerih opravljivcih in neštevilnih izvedačih, ki so vsako gibanje carovino opazovali, posreči si jej izvohati, da se večkrat Katarina, spremljevana od kneginje Daszkove in svoje zveste strežajke, oblečena v čisto prosto meščansko obleko, v najetem vozu v oddaljeno predmestje glavnega mesta vozi, ondi pri priprosti hiši obstane in vanjo smukne, kjer jo postarana žena sprejme in jej majhino enoleto dete poda, ktero čarovna poljubuje in Ijubeznjivo objemlje.
Po noči v črni temi so šli po starko. Pripeljali so jo k grofinji Voronzovi, ki jo je začela na drobno izpraševati; starka se je branila kaj priznati; grozilo se jej je s knuto. Strahu premagana začela je pripovedovati, da jej je strežajka čarovne, Katinka Ivanova pred nedavnim dete izročila v odgojo, in da večkrat dve dami k njej pridete, da bi videli punčilco in jo poljubkovali. Razun precejšne plače za hrano dobila je neki varuhinja vselej znamenito darilo.
Potem se je pregledalo otrokovo perilo in po nesrečnem naključji se je pripetilo , da je bila v neki plenici všita cesarska krona b pismenkami K. A. (Katarina Aleksievna).
Grofinja je veselja poskakovala.
Peter je bil po tem poročilu hudo razjarjen. Hotel je takoj
dati Katarino zapreti ter jo postaviti pred sodnjo komisijo • temu se je uprla grofinja. Svetovala je caru, naj bi jo dal brez velicega vrišča na tihem iz Petrograda odstraniti, ter ga opomnila, da bi jo zaprl v Petrov Dvor, kjer se more potem vse čisto na tihem izvršiti.
Car je uslišal svojo ljubimko, in izvršitev ta je bila odložena na slavnost sv. Petra.
Katarina pa je vse v najkrajšem času na tanjko izvedela. Vedno raztoče sovraštvo proti soprogu goj6 in krvavega maščevanja proti njemu navdihnjena od one dobe, ko jo je bil pri ume-talnem ognji pred vsem dvorom tako gnjusobno razžalil, začela je snovati načrt sama od sebe, trdno prepričana, da se sme le takrat dobrega vspeha nadjati, ako to prej ko prej izvrši.
Zvedevša, da jo hoče dati car zapreti, koj se je lotila dela. Za osem dni je bila slavnost sv. Petra. Do takrat je moralo biti vse izgotovljeno.
Dala je poklicati svoje povernike, med kterimi sta bila najpoglavitnejša nadškof Novgorodski in knez Wolkowslti. Celo noč so se posvetovali, izhajajoče solnce je sltončalo zbor. Vse je bilo osnovano in pripravljeno. Najpoglavitnejše reči pa je manjkalo — denarja.
Vže po smrti Elizabete spravljala je Katarina denar skupaj, ukvarjaje se z velikimi namerami. V ta namen se je obrnila v London k bivšemu angleškemu poslancu na Petrograjskem dvoru o posodilu; pa vkljub njegovim prizadevam ni se hotelo posrečiti; vsak se je branil posoditi čarovni 100.000 rubljev brez moževe vednosti in dovoljenja.
Sedaj pa je bil vže poslednji čas, da bi si pridobila garde in podkupila njihove samogoltne poveljnike. Vse je bilo uničeno, če ne pride denar v najkrajšem času.
Govori se, da se je obrnila Katarina v svoji zadregi do francoskega poslanca, kteri je vedela, da mu je dovoljen neob-fflejen kredit pri naj prvem bankirji v glavnem mestu.
Poslanec je slutil, čemu čarovna potrebuje denar, bil pa je v največih zadregah, prevdarjaje, ali bi izpolnil carovnine prošinje, ali ne. Konečno sklene. Napiše list, zapečati ga ter odda poverniku Katarininemu z dodatkom, ako čarovna nekoliko teh vrstic v listu načrtanih lastnoročno podpiše ter njemu pošlje, bode jej takoj izročen zahtevani denar.
Čarovna odprši list bere:
„Ukazala sem oddavatelju teh vrstic, da bi Vam sporočil moj pozdrav ter Vas prosil, da bi mi brž ko brž poslali ono reč, ktere nemudoma potrebujem.“
Katarina hudo razžaljena, vrgla je list proč, pa poverniki so Jej prigovarjali, naj bi oholost in ponos iz nimar pustila ter sprejela ponudbo poslančevo, če tudi pod omenjenim pogojem.
Pa čarovna ni slušala teh sovetov, rekoč, da raji vse poskusi, nego da bi bila odvisna od francoskega poslanca.
IG *
Zapiski o življenji Katarininem, izdani konec minulega stoletja v Parizu, pripovedujejo, da je ta pogumna go s p ti vendar denarja nabrala, ter dodavajo, da se je pri njej oglasiti dal bankir iz Gdanska, ki jej je dal 100.000 zlatih. Denar je neki skupaj spravil grof Poniatowski, in prišel je ravno o pravem času. Katarina je izročila bankirju dolžni list, ter ga opomnila, da bi za uro Petrograd zapustil. Grof Orlov, najnovejši in najpriljubnejši povernik carovnin, bil jo poslan k francoskemu poslancu, da bi mu sporočil, da čarovna njegove podpore več ne potrebuje, poslanec pa je potem Petrograd zapustil ter se odpravil na Dunaj, da ne bi bil priča prigodjajev, kter je vedel, da morajo zdaj zdaj bruhniti na dan.
Denarja je bilo dosti, del armade je bil ž njenimi častniki pridobljen čarovni, in vsakdo je čakal znamenja — tu se nakrat pripelje car, ustavi se v palači svoje soproge, ter jo prijazno povabi, da bi ga spremila na sprehod.
Da ne bi nezaupnosti vzbudila, ni se mogla izogniti temu povabilu, šla je za čarom z malim carevičem na roci — ne daleč pa je stal Štepan, njen strežaj, in pogled na-nj bilo mu je poveljo, da ne bi pustil carske kočije iz oči.
Komaj je bila čarovna v kočiji, šlo je v diru proč.
Za navadni sprehod zdela se jej je pot zelč dolga; peljali so se vedno daljo in nihče ni mislil na vrnitev.
Konečno je vprašala, kam se peljajo.
Car se je nasmejal in rekel: „Praznovali bomo slavnost sv. Petra v Petrovem Dvoru in vi boste po ruskem običaji domača go s p tl in gostiteljica. Spremim vas tjakaj sam, da bi vas ondi vpeljal, ter bi imeli dosti časa delati potrebne priprave in vse v red dejati, kedar z gosti pridem“.
To je bil ves pogovor. Peter ni več odgovoril, čeravno mu je soproga neprenehoma vprašanja stavila.
Ta dolgočasna pot je bila slednjič končana. Petrov Dvor, 6ni prijetni letograd, bil je danes prej podoben ječi nego carskemu gradu, kjer je bilo rajišče neposiljenih plesov in radovanek. Holštinski granatniki so obstopili vhod, in kamorkoli se je človek ozrl, lesketali so se bodaki. Nekoliko neznanih gospej, ki so bile izmed spremstva grofinje Voronzove, oglasilo se je k postrežbi; pa videlo se je, da so bile dane čarovni prej zarad poz vedo vanj a, nego v postrežbo.
Z največo vljudnostjo vpeljal je car svojo soprogo v letograd, da bi jej notranjo opravo razkazal, in opomnil jo je, naj bi si sama izbrala sobe, v kterih hoče prebivati.
Bistrost Katarinina prozrla je v trenutku soprogov namen in nevarnosti, v kterih se je nahajala, ter si izvolila nekaj sob pri tleh, ki niso nikakoršne sumljivosti mogle vzbuditi.
Lokavo se posmehovajc bil je car s to izvoljbo zadovoljen, poslovil se je prav prijazno ter se odpeljal jako zadovoljen z vspehom
svojega namena, — v isti kočiji v Oranijo, glavni sedež svoje razuzdanosti.
Kmalo potem je zapazila Katarina dva velikanska granat-nika, ki sta pred njenimi okni z orožjem na straži stala in kakor se je dozdevalo, jako skrbno na-njo pazila.
Pa tudi ta bart je bila čarovni sreča ugodna.
Ko je sobe pregledovala, zapazila je skrivne tapetove duri, skozi ktere se je prišlo v majhino čumnato, koje edino okno je odpiralo pogled na vzhodno stran grada, pod oknom je bil pretek združen z Nevo. Na drugi strani pret6ka širil se je gozdič.
V	tej čumnati se je nastanovila Katarina, da bi se mogla prosto svojim mislim vdati.
Zgodovina nam ni zapustila natančnih poročil o bivanji Katarininem v tem gradu, o njenih opravilih, kako se je ravnalo ž njo in konečno o njenem oproščenji iz zajetja. Zapiski „Vie de Catharine II.“ pravijo, da se je 9. malega srpana 1762. leta ob dveh po polnoči posrečilo Katarini ubežati iz zajetja. Drugi spis poslednji kralj Poljski" to dogodbo obširneje popisuje. Pripoveduje, da je bil čarovni vdani strežaj, Štepan, svoji veliteljki pri ubegu pripomočen. Ko je našel okno čumnate ter videl, da ob pretoku ni straže, približal se je v čolnu oknu in dal čarovni znamenje o svoji nazočnosti, ktero je ta po neki dami, dani jej v postrežbo, ktero je z obljubami in velikimi darovi za svoje namere si vedela pridobiti, vže prej izvedela; čarovna z malim čarovičem je srečno prišla črez pret6k, kjer je nekaj zvestih čakalo jo, ki so naloživši jo na nosila urnih korakov odpravili se skoz gozd, dokler niso dospeli proti jutru k vozu, v kterega so Katarino posadili ter ž njo v največem diru proti Petrogradu podili.
Med tem, ko se je to godilo, vršile so se — in o tem imamo temeljita poročila — v Petrogradu v krogu vernih ali zarotnikov carovninih priprave k njenemu osvobodenju.
Najprej se je ravnalo o tem — in na to se je tudi vse opiralo — kako bi se dala in mogla pridobiti vojska. Stotnik Ra-zemowski, grof Orlov in Bibikov pokazali so pri tem največo delavnost. Najprej se jim je posrečilo pridobiti popolnoma Ismailov-sko gardo. Oborožili so jo, da bi bila gotova, kedar bi bilo treba; Orlov in Razemowski hitela sta z oddelkom kozakov v Petrov Dvor, da bi čarovno šiloma osvobodila. Nadškofu se je vse poročilo in obljubil je tudi najizdatnejšo pomoč.
Nekoliko vrst od Petrograda srečal je Orlov čarovno pripe-Ijavšo se, ki je ob sedmih zjutraj dospela v mesto ter se odpravila naravnost v kasarno Ismailovske garde, ki jej je bila popolnoma vdana.
Vriskaje so jo sprejeli. Vojaci prines6 mizo, postavijo na-njo stol, pogrnejo vse s pregrinjalom ter posadč na-nj Katarino.
S tega vzvišenega mesta začela je čarovna s tresočim gla-s°m in solzami v očeh govoriti:
„Vojaci! vam in vasi vernosti se zaupam. Car me je hotel
dati z mojim sinom vred, vašim bodočim vladarjem, to noč usmrtiti. Ušla sem njegovi krutosti z ubegom, da bi k vam prihitela. Obvarujte me, obvarujte svojega bodočega cara, ki si doslc ni svest svojega življenja"!*)
Umolkne.
Za trenotek je vladala smrtna tihota.
Nakrat pa, kot bi bil najbesnejši vihar^pričel svoj vrišč, nastal je hrup in krik: „naj pogine okrutnež! Živela čarovna in
naš carovič"!
Prinesli so sv. razpelo in pri zvenčanji orožja prisegli so vojaci čarovni zvestobo.
Tej so sledili vojaci Simonovske in Preobaginske garde, po enakem govoru razdraženi zoper Petra. Vojaci so prisilili častnike, da so tudi ti prisegli zvestobo. Samo prapornik Išaplov in poročnik Puška sta prisego odrekla. Bodalu granatnikov so bili namerjeni na prsa nesrečnikov. Čarovna pa ju je obvarovala ter poročila, da bi se ta čas zaprla v ječo.
Tudi vojaci garde topničarskega polka niso hoteli nasledo-vati izgleda svojih tovarišev.
Grrof Orlov jih je skušal pregovoriti. Oni so se trdno pro-tivili, rekoč, da to le takrat storč, kedar jim njih poveljnik, general Villebois, k temu privoli.
Orlov se takoj z nekoliko častniki k njemu odpravi.
„Carovna vam veli" — ogovori ga, „da bi prišli neutegoma s svojim polkom v kasarno Preobaginske garde".
„Je mar car mrtev, da mi čarovna zapoveduje"? praša general predrzno.
Orlov ponavlja glasno še enkrat carovnin ukaz, in njegovi tovariši položijo rok6 na svoje meče, da bi potrdili njegove besede.
Vellebois obl j ubi, da uboga, prej pa hoče govoriti s čarovno.
Katarino najde obdano z množino ljudstva in vojaštva, ki so iz vsega grla kričali tor jo za samovladarico vse Rusije oklicevali.
„Zakaj ne pridete na čelu svojega polka, da bi svojo čarovno in caroviča, svojega bodočega gospoda, varovali preganjanja okrutnega Petra" ? praša ga z ljubeznjivim glasom, ki je bil vselej tako ginljiv ter je vsacega očaroval.
Vellebois se je izgovarjal, skušaje čarovno prepričati, na kako napačna pota je zašla, in kako nepravično ravna, podpiraje samo upor proti lastnemu soprogu in od Boga postavljenemu vladarju.
Jezno mu seže v besedo: „Nisem vas dala poklicati, da bi me dolgočasili s svojim sov6tom, temveč da bi mi povedali, kaj ste sklenili"?
Osupnjen po teh krepkih nepričakovanih besedah, še bolj nemara z ozirom na nebrojnc bodalce, ki so mu na prvi migljej
*) Njene lastne besede.
grozili prebosti ga, odvrne padši na kolena in celovaje roko čarovni: „Pripravljen sem slušati, Vaša Milost"!
„Sedaj vas zopet poznam, hrabri general"! vsklikne Katarina laskovo. ,,A sedaj pripeljite svoj polk, da mi zvestobo priseže".
To vse se je zgodilo o dveli urah. In v tem kratkem času stala je Katarina na čelu obilne vojske in neštevilne množice ljudi, ki so jej z vriskanjem sledili.
Čarovna se je najprvo odpravila v cerkev. Spremljevana od svojih vernih in od dveh stotni j gard, stopala je počasi po ulicah, napolnjenih zvedavega ljudstva, proti cerkvi, kjer jo je sprejel nadškof Novgorodski v praznični obleki, peljal jo k včlikemu oltarju, posadil jej cesarsko krono na glavo ter jo med zvonjenjem Vseh zvonov in vriskanjem ljudstva kot samostalno vladarico Ruske države z imenom „Katarina II." blagoslovil, razglasivši obkrati caroviča Pavla Petroviča za njenega naslednika.
Slavni „Te Deum" končal je ta spomina vredni obred.
Najvročejša želja Katarinina se je vresničila. Po končani službi božji odpravila se je v palačo umrle čarovne Elizabete in th so prisegli naj viši uradi; med tem je ukazala vojakom svojih gard obsaditi mestna vrata, trdno ukazavša, ne pustiti nikogar z nika-koršnim izgovorom iz mesta, niti v mesto, da bi ta veliki dogodjaj ostal tajen po okolici glavnega mesta.
Samo enemu meščanu, bivšemu vlasenkarju (barokarju), rojenemu Francozu, po imenu Bressan, kterega je vezala ^hvaležnost do cara Petra, posrečilo se je, preriti se v selski obleki skozi straže ter hiteti k caru, ki se je ravno mudil v Oraniji*
Med tem se je posrečilo grofu Orlova pridobiti Katarini polk ruske pehotč, ki je bil ravno na poti v glavno mesto. Grof iz-vedevši to sede na konja ter hiti v družbi samo enega častnika od konjištva polku naproti. Dobro uro za Petrogradom ga sreča, ko je ravno počival, porabivši ta čas v pripravo in znaženje obleke in orožja, da bi v redu in dostojno mogel iti v mesto. Poveljnik njegov, polkovnik Alzopkjov, ni ničesar vedel o tem, kar se je zgodilo tačas v mestu. K temu se je dal Orlov privesti in jel mu je na kratko pripovedovati, izgovarjaje pa poslednje dogodjaje Pe-trogradske, popisoval je surovost in okrutnost earovo, ljubeznjivost in dobroto carovnino, in skončal je svoj govor z zagotavljanjem, da je vže čarovna na čelu vojski, ki šteje iJO.OOO mož.
Polkovnik je bil osupnjen in prestrašen.
Po kratkem premisliku odvrne, da jo mahne naravnost v Petrograd, in kedar se ondi prepriča o grofovih besedah, da si ne bode niti trenotek pomišljeval, oddati svoj polk čarovni.
S tem odgovorom zadovoljen hitel je Orlov zopet nazaj v mesto, da bi sporočil Katarini vspeh svoje ježe, ukazavši prej polkovniku, da bi brez vs« pomude s polkom proti mestu se napotil.
Katarina dobro končavša svojo nalogo, delala je sedaj potrebne priprave, da bi sprejela polk. Na čelu generalnega štaba,
v naglici sestavljenega, ozaljšana z velikim redom sv. Andreja, oblečena v uniformo garde, hitela je polku naproti.*
Čarovna je oblekla uniformo, ki jo je imela ravno pri rokah, no glcdč na to, ali je bila z vsemi znaki častnika preskrbljena.
To je opazil mlad častnik jezdinc garde, ki je čarovno spremljala.
Smelo stopi iz vrste, približa se čarovni in odpenSi svoj na-ramek poda ga čarovni, opomnivsi jo, da na njeni uniformi manjka tega častniškega znaka.
S prijaznim nasmchljejem sprejme Katarina naramek in d& si ga po častniku pripeti.
Pri tej priliki pogledala je bliže gibčnega in krasnega častnika. —
Bil je to Potemkin, poznejši vladar njenega srca.
Car Peter ni imel o teh dogodjajih niti najmanjšega slutja. Zgodaj rano tistega dne, ko je bila Katarina za samovladarico Rusije v Petrogradu oglašena, odpeljal se je Peter z grofinjo Voron-zovo v Petrov Dvor, da bi bil druzega dnč nazoč pri slavnosti sv. Petra ter h krati obsodil svojo soprogo. Med potjo so se nekoliko ustavili in vsa družba se je odpravila na lov, kjer se je do popoldne zabavala.
Po končanem lovu peljali so so veselo v radostni nadi ra-dovanek, za ktere so se delale v Petrovem Dvoru priprave, naravnost v omenjeni letograd, kar je čarov generalni pobočnik Chu-dovič, kterega je bil car naprej poslal, da bi njegov prihod naznanil, iz Petrovega Dvora caru naproti pridirjal, ter mu sporočil, da je čarovna to noč iz letograda ubežala ter caroviča sAbo vzela.
Petra je to sporočilo jako osupnilo. Ni hotel verjeti in zmajeval je z glavo; Chudovič je moral svojo vest nekolikokrati ponavljati. —
Konečno je sklenil.
DA povelje, naj se vozi dalje. Z neizmerno razsrdenim obrazom zlezel je iz kočije v Petrovem Dvoru, dal stotniku, kteremu je bila izročena straža pri čarovni in ki mu je sedaj oznanil njen beg, zaušnico, ukazal ga vreči v ječo ter hitel v sobe carovninc.
Tii je sam	vse preiskal,	pa ničesar ni našel.	Osebe, ki so
bile dane čarovni	v postrežbo, je sam izpraševal; vse	so enoglasno
trdile, da ne morejo ničesar razjasniti; rano ni bilo čarovne več ni caroviča, in žena, ki mu je bila dana za varuhinjo, bila je zvezana ter imela usta zamašena. Ta žena je pravila, da sta jo po polnoči dva moža napadla, ki sta jo zvezala, jej usta zamašila, da ne bi mogla kričati, potem pa caroviča iz postelje vzela ter izginila.
Car je bil v obupu.
V	svoji jezi je zaklical: „Vedel som, da je ta žena vsega zmožna. V mojo	pogubo se je	osvobodila. “
Zastonj so	si prizadevali	pozvedeti —■ vsaj v	duhu — kam
bi bila ubežala; nihče pa ni slutil, da zapoveduje o tem trenotku v Petrogradu 20.000 možem izborne, bojaželjne vojske.
Med tem se je približal večer.
Tu pride selak uprašen in p6ten ter zahteva govoriti s čarom, kteremu mora naznaniti važne reči.
Peter ga je sprejel	ter poznal Bressana, ki mu je vse pripovedoval,	kar se je bilo	v Petrogradu zgodilo.
Car	se je pri tem	poročilu jeze tresel, zdaj je	prebledel,
zdaj	ga je	oblila rdečica. V prvem trenotji ni vedel,	kaj hoče
početi v tem kritičnem stanu.
Tu stopi kancelar Voronzov v sobo.
Slišavši vse te povesti, reče, da še ni nobene nevarnosti, ako se hitro, resno in odločno ravna.
„Pojdi tedaj takoj v Petrograd, in opomni Katarino, da bi se povrnila k svoji dolžnosti.'*
Kancelar izpolni ukaz.
Z vso mogočo zgovornostjo skušal je čarovni dokazati, da je nepravično ravnala.
Ko je svoj govor skončal, nasmijala se je Katarina prijazno, in kazaje na svoje dvornike, ki so z maščevanje sršečim pogledom stali okoli nje, odgovori mu:
„Pogledite, gospod kancelar, krog sebe, nikakor jaz, temveč volja naroda vzela je caru krono, in moja lastna, kakor tudi nevarnost mojega sina me je k takovemu dejanju primorala".
„Tedaj naj me blagovoli Vaša Milost tukaj obdržati", zakliče kancelar dobro poznavši jezo in zlost cara, svojega gospoda.
,,Tudi brez vaše prošnje bilo bi se to zgodilo", odvrne čarovna ; „kajti z vašo in vaših sorodnikov pomočjo se je zgodilo, kar se ne a& več premeniti".
Zastonj je pričakoval car kancelarja s poročili iz Petrograda.
Obdan z bedujočim ženstvom in nesposobnimi dvorniki, sprehajal se je brez sovčta in utčhe po drevoredu na vrtu, zdaj s temi zdaj z unimi mislimi se ukvarjaj e. Konečno sklene. Reče ukazati svojim holštinskim granatnikom, da bi brez pomude iz Oranije na Petrov Dvor prihiteli; vedel pa ni, čemu mu bode ta peščica vojakov.
V	tem trenotku obupa prišel je k caru stari poljni mar-šalek Minnich.
Se le pred kratkim časom se je vrnil iz Sibirije, kamor ga Je bila čarovna Elizabeta poslala v pregnanstvo, in takoj po njegovi vrnitvi dal ga je Peter k sebi pozvati, da bi mu povrnil krivico in trpljenje, ktero mu je ljudska hudobija nakopala, po-nudivši mu poveljstvo nad vso rusko vojsko.
„Sem vžo prestar, da bi Vaši Milosti mogel izdatno služiti", pdgovoril je častitljivi starček. Dovolite, da poslednje dni svo-Jega življenja po tolikih nadlogah smem prebiti v naročji svoje družine".
»Dii, to se zgodi, moj dragi učitelj in prijatelj", odvrne Peter ganjen. „Ali s svojim sovetom mi moraš priti na pomoč,
kedar koli ga bodem potreboval, in zato mora§ biti blizu mene".
Podaril mu je krasno palačo v Oraniji ter mu določil dosluž-nino, primerno njegovemu stanu in dostojnosti.
Komaj je Minnich izvedel, kaj se je prigodilo, oblekel je uniformo maršalka, postavil se na čelo holštinskih granatnikov ter hitel ž njimi naravnost v Petrov dvor.
„Sire!'' odgvori Minnich cara, „stari vojak je poiskal še enkrat svoj meč, da bi poskusil njegovo ostrino na bučah upornikov. Danes pride vojska in jutri jo pomaknemo v Petrograd. Garde so le zvojene; ko zagledajo Vašo Milost, odlož6 orožje ter nam pomorejo k zmagi nad našimi neprijatelji''.
Car je bil s tem načertom porazumljen. Dal je vse pripraviti k odhodu in hotel se je sam postaviti na čelo svoji ne ravno preštevilni vojski.
Ali — edina noč je zadostovala — in njegovo krasno zapo-četje, ki bi mu bilo gotovo k kroni zopet pripomoglo, bilo jc uničeno po prigovarjanji žensk in dvornikov. K temu je došla dru-zega dne rano vest, da je čarovna z 20.000 možmi na poti.
Ženstvo je javkalo ter se pripravljalo na pot v Oranijo, car je bil podoben trsju, ki ga veter maje, in ni se mogel nikakorš-nega namena poprijeti.
Tu stopi še enkrat stari Minnich pred cara.
„Niti trenotek se ne sme izgubiti/' pravi resno; „plevel Be mora populiti, preden se vkoreni. Sedaj se moramo vdariti, ali pa nikoli. Pozneje bo zmaga dvomljiva/'
Car pa je zmajeval z glavo ter naznanil svoj namen, da pojde v Oranijo.
„Za boga! tega ne učinite, Milost!“ zakliče Minnich; „ako se nočete bojevati tukaj zoper upornike, ne čakajte jih v Oraniji. Se stoji Krona pod vašim poveljstvom. Tam dobomo obilno posadko in znamenito brodovje. Od tam se vam posreči pokoriti nezvesti Petrograd.''
Ta sov6t je sprejel koncčno po dolgem prevdarjanji omahljivi Peter.
Proti volji Minnichovi podelil je generalu Li6vre-u poveljstvo v trdnjavi Kroni ter ukazal', naj bi se pripravili dve ladiji, na kterih	sc jc hotel odpeljati car s	svojim dvorstvom.
Pa Minnichov modri sovčt	prišel je vže prepozno.	Caru	ni
bila sreča ugodna.
General Lievre jc bil tiho	in čmrno sprejet. Iskra	upora	je
bila vžc vržena med posadko in	prijela se je tudi brodovja.
Admiral Galicin, sozarotnik, prišel je v Krono, kakor hitro je izvedel o prihodu Ličvre-ovcm. General ga je prijazno sprejel, zagotovil ga, da pride car v kratkem času v Krono, in konečno mu je pripovedoval o uporu, ki se je vnel v Petrogradu.
Galicin se je vedel, kot bi bil neizmerno osupnjen, in čeravno je bil oskrbljen s carovninimi ukazi, vendar je [zatrjeval generalu, da pride ravno iz svojega letograda], da pa mu veleva
sila, nemudoma se odpraviti k svojemu brodovju, da bi zabranil vsakoršne nezgode.
Li6vre jo pohvalil admirala zarad njegovega namena, in po jako iskrenem slovesu, pri kterem mu je prevarjeni general obljubil, da sporoči caru admiralovo vdanost in gorečnost, sta se ločila.
Galicin je brž brž sklical pomorske vojake, oznanil jim od-stavljenje cara, razdelil med nje denar in vodko ter jih pregovoril, da bi zajeli novega poveljnika trdnjave. Mornarji s tem podkupljeni hodili so po ulicah kriče: „Živela čarovna!“ mnogo vojakov posadke od častnikov podučenih se jim je pridružilo, in neprevidni general, ki bi bil moral dati izdajavsltega Galicina zapreti, bil je sedaj sam zajet in zaprt. Admiral pa se je polastil trdnjave v imenu čarovne.
Nekoliko ur potem so se prikazale carove ladije. Pa Galicin je vže prej preskrbel, da ne bi mogle priti ladije k trdnjavi.
Posadka je bila v orožji, topničarji so stali z netilniki (lun-tarni) pri nabitih topovih.
Kakor hitro se je prva ladija na streljaj približala, zaklicala je na-njo straža.
),Car!“ glasil se je odgovor.
„Ni več cara!“ odgovorila je straža.
Peter stopi na palubo, spusti s sebe plašč, da bi mogel pokazati straži svoje rede in znake, ter zakliče: „Vojak, ne poznaš svojega cara?“
„Ne poznam!“ zavpije vojak in za njim so ponavljali vsi na bastijah stoječi vojaci: „Ne poznamo cara, živela čarovna Katarina!“
Na to pristopi častnik ter pove v imenu poveljnika, da bo ladija, ako takoj ne odjadra, brez vsega usmiljenja uničena; prestrašeni car se je hotel umakniti, pa pobočnik Chudovič ga zadrži in peljaje ga k obgradi ladije pravi: „Sire, za Boga vas prosim , idite za manoj , voda je plitva, z golim mečem prebrodiva do brega. Nobeden Rus se ne predrzne, da bi ustrelil po sveti osebi svojega cara.“
Minnich je pritrdil, izdrl meč in klicaje: „Vojaci poznajo svojega starega poveljnika, oni ne bodo streljali po možu, ld jih Je tolikokrat peljal k zmagi" hotel je prvi skočiti v vodo. Car pa nesreče potrt ni privolil. Jokaje se grevkajito. Na njegovo povelje izdrle se se kotve in ladije so odplavale.
Prekrasna noč je nasledovala tako viharnemu večeru. Car, Minnich in Chudovič gledali so žalostno in molče zvezdnato neb6.
Tu pristopi krmar ter praša, kam naj ladije obrne.
Car ne oagovorivši dsi mu znamenje, naj odstopi.
„Maršalek“ — zakliče konečno po dolgem zamišljenji — »Čutim, da sem tvoj sov6t, ki je bil vedno meni v pospeh, prepozno ubogal. Govori sedaj, prijatelj, ki si čestokrat tolikere nevarnosti premagal, govori, kaj naj storim."
„Samo eno sredstvo še znam, Milost," odvrne Minnich. „Hi-timo najprej v Reval, kjer je oddelek vaše vojske. Poveljstvo se
izroči vernemu možu. S to vojsko jo vdarimo v Pomorje, kjer je tudi oddelek naše armade. Postavite se, Milo s t,v njej na čelo, sklenite z vsemi državami mir, prosite Prusko in Švedsko pomoči, ki vam pri teh okolnostih gotovo ne bode odročena, in zastavim svojo sivo glavo , da smo o šestili ali osmih tednih kot zmagovalci v Petrogradu/'
Car pritrdi, ali čute se utrujenega, odpravi se v svojo kajito, kjer razodene grofinji Voronzovi, ki ga je povsod spremljevala, vojni načrt maršalkov — in druzega dno rano je ukazal, da bi ladije odplavale v Oranijo.
Minnich in Chudovič sta bila s to nestanovitnostjo Petrovo globoko v duši razžaljena.
„Vaša milost išče lastne pogube," dejal je Chudovič; „Ka-tarina se ne da preprositi.“
Nepomenljiv smeh bilje odgovor in opoldne dospele so ladije v Oranijo.
S solzami v očeh in z vdanostjo, ki je pri vseh največe začudenje vzbudila, sprejeli so cara njegovi verni Ilolštinci, ki so se takoj po njegovem odhodu in Petrovega Dvora vrnili v Oranijo.
Ti stari mustačasti granatniki objemali so njegova kolena, poljubovali mu roke ter ga prosili za Boga, da bi jih peljal _ nad upornike, prisegaje, da so pripravljeni žrtovati življenje v brambo njegove osebe.
Minnich ie hotel porabiti ta ganljivi prizor.
„Naj bode zmaga ali smrt na čelu teh vernih!“ zaklical je. „Peljite jih, Milost, proti upornikom! Jaz popeljem prednjo stražo, in lc čez moje truplo dosp6 sovražnik k vam.“
„Nočem biti vzrok prelivanja krvi,“ odvrne lehkomiselni car, in niti prigovori Minnihovi niti prostovoljno žrtovanje Hol-štincev ga niso mogli pripraviti, da bi kaj določnega sklenil.
Med tem se je pomikala Katarina š 10.000 možmi pehote in 2000 kozaki proti Petrovemu Dvoru.
Jako pozorno, prilastovaje caru več poguma, nego ga je v resnici imel, stopala je dalje, in pri majhini vasi Krasnoe-Karpaku se je ustavila ter poslala Orlova s kozaki, da bi ogledal čarov položaj.
Pazno se je Orlov bližal, pa našel jc le nekoliko seljakov oboroženih z okleški, kterim je bila izročena straža letograda.
Kozači so jili prisilili k vpitju: „Živcla čarovna!“ in nasta-novili so se v Petrovem Dvoru.
Na to se je odpravila Katarina na "pot ter se ustavila dru gič pri samostanu sv. Jurija, kjer jej je bil izročen^ čarov lastnoročni list, v kterem se je car izgovarjal, da mu je žal svojega nekdanjega obnašanja proti njej, in konečno se jej je ponudil kot sovladar.
S zaničevanjem vrgla je Katarina list stran, ukazala posla zapreti ter sc odpravila na pot.
Med tem je car še vedno omahoval v svoji nestanovitnosti.
Zdaj je dal nasedlati konja ter hotel pobegniti na poljsko mejo. Zdaj ga je zopet dal odsedlati ter razrušiti nasipe, ki so jih bili v naglici nasuli, izgovarjaje se, da hoče pokazati svoj miroljubni namen, da ne misli na odpor; zdaj je zopet sedel in jel pisati tarnajoči in tugepolni list, v kterem je svojo soprogo milosti prosil ter jo nagovarjal, da bi ga pustila v Ilolštin z letno pčnzijo.
S tem listom je poslal grofa Ismailova k Katarini. Katarina je z onim zaničevanjem zavrgla pismo, kot prvo; poslala pa je ta bart posla nazaj s poveljem, da bi car takoj razpustil vso vojsko, in da bi se brez ovire podvrgel.
Ismailov ie hitel k caru, ki ni vedel, kaj hoče početi. Dolgo se je mudil z odgovorom.
Grof si je prizadeval na vso moč pregovoriti ga, da bi sprejel Katarinino ponudbo, in ko car še ni nič odgovoril, začel je ta nezvesti služabnik svojega gospoda pripovedovati, da ve iz gotovih virov, da se da po brezpogojni vdaji cara spor med njim in soprogo k popolni zadovoljnosti obeh poravnati, sicer pa se je bati, da ne bi prišlo po dolgem kljubovanji carovo življenje v nevarnost.
To je pomagalo; Peter je ubogal grofov sovet.
Brez vse gotovosti za svojo osebo in svoje verne, brez vsega pogoja, nemaraje za ostre opomine maršalka, sedel je v kočijo ter peljal se s svojo ljubimko in Chudovičem, ki ni hotel SArojega gospoda zapustiti, naravnost v Petrov Dvor, v roke svojim nepi-i-jatlom, domišljevaje si ta ubogi, strahu in plašljivosti omehkuženi vladar, da gane s prostovoljno udajo srce Katarinino.
Ali ta je dihtela le po maščevanji. Komaj je zaslišala, da se car bliža, izposlala je kozake, in ti obdavši kočijo spremili so jo v Petrov Dvor, ki je bil napolnjen z vojaki gard.
Tu se ustavi kočija.
Grofinja Voronzova je stopila prva iz nje. Komaj pa so jo njena noga dotaknila tal, zgrabili so jo vojaci ter jo odpeljali v temno ječo. Taka se je tudi zgodila s Chudovičem, ki se je sicer hladnokrvno z mečem v roci surovim beričem v bran postavil, pa kmalo je bil premagan.
Cara so odpeljali v eno izmed najslabših sob. Tukaj so mu sdoma pobrali vse znake carske dostojnosti ter ga slekli do srajce.
Tako so ga pustili dv6 uri.
Med tem časom je prišel grof Panin. Ukazal je, naj dad6 °aru obleko nazaj, ter ga zagotavljal, da ostane le kratek čas za-Pft, potem pa se lehko odpravi po svoji želji v Holštin, ako pod-Piše list, kterega mu je grof podal.
Z grozo, gnjusom in preklinjevanjem svoje omahljivosti in zaupania v Katarinino velikodušnost čital je list, v kterem je med drugim stalo:
 „V kratki dobi svojega vladanja sem sprevidel, da
se moje moči s to težo ne morejo boriti. Država bi bila po zanemarjenosti, kterc je bila kriva moja slabost, v nič prišla — in
mene bi bila doletela večna sramota pred svetom. — S tem pro-glasujcm tedaj slovesno, brez posiljenja, pred rusko državo in pred vsem svetom, da se odpovčin ruskemu tronu, in da se ne bom nikoli z nikakoršnim vzrokom mešal v vladne zadeve te države. Nikdar več se ne povrnem na liusko niti sam niti s pomočjo, naj mi jo ponudi kdorkoli hoče. To prisegam slovesno pred živim Bogom in pred vsem svetom, in lastnoročno podpišem to odstopno listino.“
Jeze ves prevzet vrgel je Peter ta sramotivni spis grofu v obraz.
„lleci Katarini, da raji umrjem, nego bi podpisal, in da gro-zovitnejši z manoj ravnil, nego hiena."
Panin odide.
Uro pozneje je bil nesrečni car obdan z obilnim oboroženim spremstvom ter odgnan v Robšo, carski grad, dvajset vrst od Petrograda oddaljen.
►Še bi se bil lehko otel.
Častnik, ki je vodil spremstvo, obnašal se je proti njemu jako spoštljivo in pozorno.
Ko je car tožil, da mu slabo prihaja, velel je pri krčmi postati, poročil kozakom, da bi konje odsedlali, in še straže ni postavil k izbi, v kteri je počival car.
Kačih trideset korakov za krčmo se je širil gozd. Krčmar se je zgruzil caru k nogam ter ga prosil, naj bi mu zaupal, da skliče seljake, doslč njegove verne podložne, lci poskusijo s kosami in vilami oboroženi na prvi njegov migljej osvoboditi cara, ter ga tudi gotovo osvobod6.
Nagel sklep, in Peter bi bil otet, kajti Petrograd je bil skoraj brez vse vojske, in v glavnem mestu je imel car še mnogo prijateljev, ki so čakali naglega in pogumnega ravnanja, in Petrograd bi bil zopet v carovih rokah.
Pa osoaa je drugače sklenila. Car se ni dal pregovoriti in šel je prostovoljno v ječo.
Velikansko delo sc je posrečilo. Katarina je bila čarovna, njen nasprotnik je bil kot jetnik v njenih rokah.
V	triumfu moški oblečena vrnila se je v glavno mesto na čelu gardinega polka, ki je bil, kot bi sc vračal iz boja ter bi bil pridobil veliko zmago, ozališan z jelovimi vejicami. Ljudstvo je padalo pred Katarino na kolena, razni uradi in duhovstvo bili so pri vhodu njene palače zbrani, da bi jej svoja voščila javno izrekli.
Bliskom je skočila s konja ter prednje in najveljavniše osebe poljubila na levo lice, kar je bilo znamenje največega spoštovanja, ktero se je takrat na Ruskem osebam visocega stanti skazovalo.
Sedaj je začela Katarina razdavati darove svojim vernim. Panin je postal prvi minister. Orlov general, stotnik Razemowski je dobil red Aleksandra Nčvskcga, knjeginja Daszkova red sv. Ane v brilluntih. Tudi privrženci carovi so bili pomiloščeni; samo Chudovič jo izgubil svoje rede in častništvo ter bil pregnan v Si-
birijo. Grofinja Voronzova je bila obsojena k smrti gladu, na velike priprosbe dvornikov pa je bila poslana v Tobolsk.
Prvi ogenj je minul. Ljudstvo in vojska ste se predramili omamljivega navdušenja. Vse je godrnjalo, mornarji so očitali gardam nezvestobo in izdajstvo, da so za denar in žganje prodale cara; te pa so one ravno s tem dražile.
Nastali so prepiri in tepeži, in iz njih prelivanje krvi.
Tudi iz Moskve so prišle neprijetne novice.
Carski namestnik je sklical tamošnje polke in ljudstvo, prestal jim ukaze, vsled kterili je Katarina zasedla tron, ter končal z besedami: „Zivela Katarina!*'
Pa nihče se ni vdeležil tega slavoklica, vse je ostalo v žalostnem, temnem molčanji.
Tilio so se vrnili vojaki v kasarne, ljudstvo v svoja stano-Vališča.
Zarotnike je to jako osupnilo. Bilo je ustanovljeno, da se niora vsakako odstraniti mož, ki še uživa ljubezen pri ljudstvu m vojski.
V	Robši, kjer je bil car zaprt in kjer je bila majkina posadka, zdel se je car še nevaren, in zato so ga odpeljali po noči v Chopro, na posestvo stotnika Razemowskega, kjer so ga kozači stražili.
Šest dni je bival car v tej samoti, ne vide razun svojega strežaja nikogar, nego poveljnika kneza Baratinskega, še mladega Oloža, ki pa je bil čarovni popolnoma vdan.
Sedmi dan ob enajstih zjutraj dal se je oglasiti general Orlov s svojim pobočnikom Jeplovom, da bi, kakor je rekel, caru radostno vest sporočil.
Car ga je sprejel.
Po skazani časti vzel je Orlov listino, ktero mu je bil prej Panin predložil k podpisu, ter prosil Petra, da bi jo podpisal. Pa komaj jo je car zagledal, raztrgal jo je na kose ter jo vrgel generalu pod noge.
„Zel6 žal mi je tedaj, da mi ni ugodna sreča“ — pravi JMov — „spremiti Vašo Milost do Revala, kjer vas čaka carska “jdija in vaših daljnih povelj. Blagovolite pak pomisliti, da Njihovo Milost našo najmilostivišo čarovno vaš odpor nemilo užali, 111 predrznem se, dati Vaši Milosti eno uro premisleka.“
„Ni treba časa k premišljevanju/' odvrne jezno car. „Ka-^1'ina se bo še zarad tega pokorila, da z manoj, svojim gospodom lri soprogom tako nečloveško ravni."
„Tedaj račite dovoliti, Milost,“ pravi hinavsko Orlov, „da bi prej, nego odidem, smel prositi, da bi mi bilo dovoljeno z Vašo "li los tj o obedovati, ker me je čarovna, trdno prepričana, da Vaša ■Milost njeno prošnjo izpolni, preskrbela s slaščicami, dobro ved6č, t*tt ne morete tukaj v tej samoti nič dobrega za prigrizljej dobiti.“
Ubogi car pogrešaje vže davno dobrih jedi in steklenico dobrega vina, ktero je neizrečeno ljubil, sprejel je ponudbo. Po
kratkem sprehodu, na kterem je Orlov mnogo novega pripovedoval, sedli so k mizi; k obedu je bil tudi povabljen generalov po-bočnik in knez Baratinski.
Po ruskem običaji se je pilo pred jedjo mnogo likčra, car je pil neprenehoma, in Orlov ni prejenjal v svojem zanimivem pripovedovanji, ktero je bilo caru všeč.
Brez vse nezaupnosti, nadjaje se kmalo sprave in rešitve iz ječe, bil je car najboljše volje, kteri so zraven sedeči pritrjevali.
Nesrečni car ni slutil, da je s poslednjo steklenico vina, ktero je izpraznil na zdravje skorajšnjega miru in sprave, izpil tudi primešanega strupa, ki je začel kmalo svoj učinek kazati.
„Ti si me ostrupil, malopridnež!" zarjove Peter; „tu imaš plačilo za svojo nesiuimnost!" in treščil je vil-nj steklenico, ki je ravno napolnjena pred njim stala.
„Mleko! mleko! za boga, mleko!" klical je beže k durim.
Zvesti strežaj prihiti.
Car sc mu zgruzi v naročje, ter kliče obilne solze pretakaj e: „Ni jim bilo to dosti, da so me pripravili ob krono, sedaj mi nočejo tudi življenje vzeti!"
Steklenica je le nekoliko zadela Orlovu glavo. Pogumno in naglo poskoči, iztrga cara strežaju iz naročja, kterega pak knez pahne iz sobe, nato vrže pobočnilc Jcplov vladarju prtič okoli vratu ter ga jame daviti.
Strah pred smrtjo dodal je Petru nadnaravne moči; treščil je Jeplova ob tla ter bežal zopet k durim. Pa Orlow in knez Baratinski sta ga zadržala, krepko ga objemši. Jeplov je potem naredil iz prtiča novo zadrguljo, in kmalo potem je ležal tu nesrečni car premagan po strupu in lokavem umorstvu kot mrlič.
Ruski car je poginil v rokah knežovskih in vitežkih malopridnežev.
Njegovi verni Holštinci so mu kmalo sledili. Katarina jim jo dala orožje pobrati ter ukazala, da bi bili v Kroni na ladije odpravljeni. Ali barbarski Galicin dal jim je trohnelo ladijo , ki se je takoj potopila, ko je komaj iz pristaje prišla. Le nekteri so se rešili s plavanjem na bližnje morske skale; tam pa so poginili; nečloveški Galicin jih je pustil ondi brez vse pomoči.
Spektralna analiza.
(Sestavil Dr. M. Samec.)
Ko je Isaac Newton lota 1675. predložil akademiji Royal Society svojo večno znamenito razpravo o razkroji bele solnčne svetlobe, si pač Se nihče ni mogel misliti, da bode njegov izrek: »Svetlobni trakovi, kteri so različne boje, so tudi različne lomlji-vosti,“ izvor tako daleč segajočih preiskav in tolike pomenljivosti. Kakor se pa večkrat pripeti, da ostane enkrat najdena istina brez praktične pomenljivosti in eksistira v vednosti le kot interesantna stvar, tako je bilo tudi z Newtonovo znajdbo. Skozi celo 18. stoletje je bil edini Thomas Melville, kteri jo nadaljeval Newtonove preiskave. On je prvi opazil, da se temni plamen rumeno poboji, ako se dene v&nj kterakoli natrijum-ova spojina. Leta 1827. je opazoval John Herschel, neumrljivi astronom, temne plamene, v kterih je izhlapil različne tvarine. Pri tem se je vsaki plamen drugače poboju; rdeče, ako je djal v temen plamen stroncijum, zeleno, ako je položil vd-nj baker ali borovo kisloto itd. in je že tačas izrekel pomenljive besede, da se d;l iz boj, ktere podelujejo razne tvarine temnim plamenom, sklepati, da so v predmetu, s kterim eksperimentiramo, določene tvarine, ako Se v tako malej množini. Fox Talbot, kterega imajo nekteri za iznajditelja fotografije, je preiskoval rdeči plamen umetnega ognja v gledališči ter pravi, da je videl prelep spektrum z mnogimi svetlimi črtami, Kterih je največ ležalo v rdečem delu spektruma (stroncijum) in eno modro črto, ktero bomo pozneje tudi za stroncijum karakteristično spoznali. Fox Talbot je priSel še bliže resnici, kakor njegovi predhodniki na tej poti preiskovanja, ker je že izrekel na-Eoisel, da daje ena in ista tvarina zmiraj ene in iste črte. Rumeno ^rto, ktera se vidi skoraj v vsakem spektrumu solnčne svetlobe, je imel za znamenje vode v zraku, kar se pa pri poznejših pre-lskavah ni obistinilo. Okoli leta 1845. se je profesor Miller bavil s spektralnimi preiskovanji posebno temnih plamenov, o kterih so se sežgale lužnine (alkalije). Najnovejše, najtemelitejše in najbolj ^nimivo resultate spektralnega preiskovanja pa imamo od fizikarja Kirchhoffa in kemilcarja Bunsena, ktera sta prava znajdeca spek-tral-analitične metode, ker sta isto s potrebno znanstveno ostrostjo lzdelala in iej dala s tem sigurno podlago, na kterej zdaj stoji.
Nijeana druga vednost ni v tako kratkem času toliko zanimivega in občno koristnega na dan spravila, kakor spektralna <lnaliza. Z njeno pomočjo se niso samo tvarine na zemlji preiskovale in bolj natanko določile, ampak že od leta 1860. sem so ttašli že Štiri dosle neznane elemente, kteri so bili deloma še čisto Neznani, z drugimi zarad velike kemične sorodnosti zamenjeni. Ali ne samo, da smo dobili po spelctralnej analizi določneji vgled v Letopis 1871.	17
kemično sestavo naše zemlje; še več: ž n jeno pomočjo zamoremo prekoračiti meje našega planeta in zamoremo z največo sigurnostjo spoznati sestavo ozračja solnea in stalnic. Da, še več: povspešilo se je, zagrinjalo odtegniti znad tajnosti astronomije, meglenic, in ne samo jihovo kemično sestavo, ampak celč jihovo fizikalno razmerje določiti, teles, ktera so tako daleč od nas, da bi potrebovala solnčna svetloba, ako stori vsako minuto 42.000 milj, 25.000 let, da pride do nas, kar daje daljavo meglenic do nas okoli 33.000 biljonov milj. Vsled spektral-analitičnih preiskav zamoremo zdaj za gotovo reči, da nima solnčno ozračje, kte.ro leži 20 milijonov milj od nas, nijedne druge tvarine v sebi, kakor naša zemlja in da je v stalnicah, od lcterih jc najbliža 4 bilijone milj od nas oddaljena, železo, natrijum in še druge kovine, ktere se tudi na našej zemlji nahajajo.
Še bolj čudno pa je to, da nas je spektralna analiza učila, da vladajo v solnčnem ozračji neprenehoma hudi viharji, da ni ozračje nikdar mirno in da se zamore ž njeno pomočjo celo hitrost teh zračnih tokov na solncu preračuniti in hitrost določiti, s ktero se solnee stalnicam bliža ali od njih oddaljuje.
Prvi začetek spektralne analize je, kakor smo že povedali, Isaac Newtonova znajdba. Ako namreč stopi solnčna svetloba, naj že bodo neposredni solnčni trakovi, ali pa reflektirana svetloba, skozi ozko špranjo v temen prostor, se napravi na nasprotnej steni
fiodolgasta, po razmeri oddaljenja stene od špranje, veča ali manjša isa. Ako pa postavimo za špranjo trirobat kos stekla, tako imenovano prizmo, zagledamo prekrasno prikazen (glej pod. 1). Celi
1*0(1. 1.
zvezek solnčnih trakov, ki pridejo pri špranjiei 7' v temno sobo in tukaj zadenejo na stekleno prizmo ABC, se nekako razpršijo, zlomijo, in na nasprotnej steni se vidi prekrasna^ podolgovata podoba BT, sestavljena iz" različnih boj. To podobo imenujemo solnčni gpektrum (šara)! Pri prehodu solnčne svetlobe skozi trirobato
prizmo, ktere en kot, tako imenovani lomni kot znaša 60 63 Ya °, s*3 solnčni trakovi odklonijo od meri, v kterej so padali skozi špranjo na stene temnega prostora, dokler še ni bilo prizme za špranjo, in se pri tem lomljenji tudi razdelijo na več baž trakov, i>a več manjših zvezčekov solnčnih trakov, kteri se vidijo kakor barve. Barvo imenujemo svetlobo določne lomljivosti.
Solnčni spcktrum obstoji iz 6 različnih boj, ktere se vrstijo druga za drugo, kakor sledi: rdeča, pomarančasta, rumena, zelena, »'odra, indigasta in na drugem koncu vijoličasta. Ena boja prejde polagoma v drugo in dotikajoče se sestavljajo skupaj razne bojno odtenke.
Da je solnčna svetloba sestavljena iz boj, ktere skupaj zopet solnčno svetlobo sestavljajo, se vidi isto tako v pod. 1. Ako pogleda oko skozi drugo prizmo abc na solnčni spektrum PT, se v_si trakovi različne lomljivosti (barve) v prizmi zopet lomijo in sicer tako, da sestavijo zopet belo solnčno svetlobo, ktero vidi v ® kot podobo pri F vstopivšega zvezčeka solnčnih trakov.
Da se sestavi iz boj solnčna svetloba, ni potreba, da se snide vseh šest boj solnčnega spektruma, ampak zadostujejo tri. ■^ko pustimo trakove samo ene določene lomljivosti zopet skozi drugo prizmo stopiti, vidimo, da se sicer zopet prelomijo, ali da °stanejo v drugih svojih lastnostih nespremenjeni. Če pustimo na Pnmer pomarančasti del spektruma parti na drugo prizmo, vidimo nasprotnej steni zopet le pomarančasto liso. Iz tega je videti, (^a se ena in ista vrsta svetlobnih trakov ne d d več razkrojiti, ali P3', ako hočemo tako reči, da so trakovi ene in iste boje enotni.
Po redu, v kterem se vrstijo boje druga za drugo v spelt-fruinu, se vidi, da se najmanj lomijo rdeči trakovi; že bolj odlomljeni od prejšnje meri so pomarančasti, potem rumeni, zeleni, ®iodri, in najbolj vijoličasti. To vidimo razločno ne samo na spektrumu, ampak vsak se tega lahko sam prepriča s čisto pripustim poskusom. Vzame se podolgovat košček belega papirja, “olovica se namaže na primer z rdečo, druga polovica pa s pomarančasto bojo. Ako držimo ta košček papirja v temnej senci pred tr>i'obato prizmo in pristrežemo podobo, ki se napravi na belej steni za prizmo, vidimo, da ne ležite obedve boji vštric, ampak Pomarančasta nekaj više ali niže kakor rdeča, kar je odvisno od Položaja prizme. Ako vzamemo dve boji, ki ležite še dalje narazen v spektrumu, na primer rdečo in modro, vidimo to prikazen še Razločneje. To nam je priča, da se pri prehodu različnih bojnih rakov skozi prizmo nelcteri trakovi bolj lomijo kakor drugi.
Sredstvo, ktero stori mogoče, da občutimo svetlobo in vidimo boje, je ves svetski prostor prešinjajoča nepezljiva in ne-^idljiva, neskončno lahko gibljiva, do zdaj le še domnevana tva-r,I>a, ktero imenujemo eter*) (vzduh). Kar občuti uho pri melo-
*) Fizikarji najnovejših časov trdijo, da eterja ni, ampak da je to, kar se je dosliS imenovalo eter, tudi navaden zrak, ki napolnuje, se v <5 da, jako redek, vse svetske prostore.
(ličnih pesmih slavčekovih ali pa kar občuti pri bučen ji viharjev in pokanji smrtonosnih instrumentov našega stoletja (napredka!), je nihanje (kačanje r.) zraka; kar nam oko do zavednosti prinese, kedar vidimo gibati se mirijade infuzorij v kapljici vode ali švigniti strelo skozi neskončne nebeške širjave, so le nihljeji eterja. Kolikor tenjši je eter od zraka, toliko več je treba nihljejev, da jih mrežnica občuti. Mod tem, ko še d;i struna glas, ako le še šestnajstkrat v sekundi nihne, se še le gledanje začne, vako napravi eter 433,000.000.000.000 nihljejev v enej sekundi. (Jem nagljeje je nihanje zraka, tem viši je glas. Da se poviša glas za eno oktavo, je treba, da sc število nihljejev podvoji. Najviši glas, kterega še zamorejo slišati človeška ušesa, prouzroči 4000 nihljejev v enej sekundi. Pri vidu je to drugače; rdeči trakovi, kteri se pri prehodu skozi trirobato prizmo najmanj zlomijo, napravijo v enej sekundi 433,000.000.000.000 nihljejev. Trakovi pa, kteri sestavljajo na drugem koncu spektruma ležečo vijoličasto barvo, napravijo v enej sekundi le 75d,000.000.000.000 nihljejev. Iz tega se vidi, da zamore uho slišati ti oktav, da pa oko še ene videti ne more. Da še zamoro človeško uho slišati glas, kterega naredi manj ko 10 nihljejev v enej sekundi, in glas, kterega naredi več ko 4000 nihljejev, kakor je na primer netopirjev glas, ktera zamore le malokteri človek slišati, je iz slovečih opazovanj dokazano.
Nekaj enacega je pri svetlobi opazovati. Zvunaj rdečega konca spektruma ležijo svetlobni trakovi, lcterih sicer ne vidi nobeno človeško oko, kterih eksistencijo pa zamoremo dokazati. Ako napravimo v temnej omari pred vboklim zrcalom, kakoršnokoli, na primer električno luč, ktere trakovi grejo skozi stekleno posodo, z raztopljino joda v žveplo-oglorodu napolnjeno in ktera je za vse svetlobne trakove neprehodljiva razun tistih, kteri ležijo unstran rdečega konca spektruma, vidimo, da imajo ti trakovi znamenito lastnost, da so izmed vseh drugih najgorkejši. (Jorišče omenjenega zrcala leži tastran raztopljine in je čisto temno. Ako se pa v;l-nj dene kaka gorljiva tvarina, na primer smodnik, se vžge, kar nam je dokaz, da zbira gorišče le toplotne trakove pred zrcalom ležeče luči.
Na vijoličnatem koncu spektruma ležijo trakovi, ki sicer tudi niso vidljivi, ki pa kemično delujejo. To nam kaže sledeči poskus: V laterno, v kterej je v vsakej od štirih strani drugače-bojno steklo vtakneno, denemo kakoršno koli luč. Zvunaj te laterne imamo stekleno posodo, ktera je napolnjena z vodorodom in klorom, dve tvarini, kteri ostanete v temi nespremenjeni, kteri se pa v svetlobi, ali pri kemičnem učinku tako naglo zvežete, da se steklo v prah zdrobi, ker se temperatura silno hitro poviša. S pomočjo te laterne se zamore vsaka boja posebej poskusiti o njenem kemičnem delovanji; modri trakovi plamena zamorejo le skozi modro steklo do stekleno s plinarna napolnjene posode zvunaj laterne. Ako laterno počasi sučemo, pridejo vso boje druga za drugo pred posodo. Modri, kemično delajoči trakovi zamorejo ltf
®*ozi modro pobarvano steklo, ne pa skozi rdečo ali ktero drugo. *^adar pride toraj pri sukanji laterne modro steklo pred posodo, se pri razpoku steklene posode zvežeta z veliko silo obadva plina v spojino, ktero vodena raztopljina se solna kislota imenuje.
Jako zanimivo je zvedeti, da kemično delajoči trakovi niso po vsej zemlji enako razdeljeni. Najpoprej so na to prišli fotografi. V Londonu, kjer je le malokedaj solnčnato vreme, je fotografija v enej minuti narejena, med tem ko se potrebuje na primor v Mehiki za fotografovanje celili 25—30 minut. Potovalci, kteri so hoteli posneti starinosti v Yukatanu, so morali opustiti črno kamro in prijeti za papir in svinčnik. Jako čudno se jim je zdelo, kako da je treba pri tako intensivnej svetlobi toliko časa, da se posrebrnjena plošča počrni, kar stori pri nas svetloba v enej minuti. Začeli so delati skušnje v raznih krajih in ob raznih Časih in opazovanje je pokazalo, da se spremenja kemično delovanje svetlobnih trakov ne samo v teku enega dne velikokrat in rezko, ampak cel6 v enej uri. Kadar se v tropičnem podnebji naberejo oblaki in se iz njih vlije dež, pade kemična dejavnost solnčne svetlobe skoraj na nič. JDež kmalu zopet preneha in kemična dejavnost doseže zopet pravilno stopinjo. Iz tacih opazovanj seje sklepalo, da se je plošča pri fotografi) vanji predolgo prepustila vplivu solnčne svetlobe.
Ako primerjamo spektrum električne luči s solnčnim spek-trurnoin, najdemo veliko razliko. Da je zares ta razlika, še Newton ni vedel, ker je pustil, da je luč vpadala skozi okroglo ljukno na prizmo v temni prostor. Pri tem se pokrijejo razni deli spektruma in mi ne vidimo več samoten spektrum, ampak vidimo jih Več, kteri se pa deloma krijejo. Se le Wollaston, ki je rabil ozko špranjo pri svojih preiskovanjih, je našel različnost solnčnega spektruma od družili. Drugi enotni plameni, na primer električni Plamen, dajejo nepretrgana bojnata spektra; ena boja prejde polagoma v drugo, in v njem se ne vidi nič kakor boja. Ako pa Pogledamo solnčni spektrum, najdemo v njem veliko ravnih, ko Pajčevina tenkih črt, ktere ležijo v raznih krajih v spektrumu. Frauenhofer se je s temi črtami bolj na tanko pečal in jih naštel 576. Tolstejšim izmed njih je dal imena prvih pismen od A v rdečim do H v vijoličnatem koncu. Posebno važno za vos nauk ® spektralnej analizi je strogo določena, nespremenljiva lega teli crt v spektrumu. Kolikorkrat pogledamo v spektrum, s ktero koli prizmo si ga naredimo, lega posameznih črt druge proti drugej 111 proti posameznim bojam ostane vedno nespremenjena.
Frauenhofer je tudi dokazal, da so te črte zmiraj v solnčni svetlobi^ nahajajo, toraj tudi v spektrumu reflektirane svetlobe.
Še eno drugo opazko imamo od Frauenhoferja. On je namreč našel, da so spektra zvezdic stalnic, ktere imajo svojo lastno od solnca neodvisno svetlobo, tudi temne črte, v spektrumu samosvetle, in da se črte jihovega spektruma ne vjemajo s črtami solnčnega spektruma. Iz te opazke je storil Frauenhofer že leta
1814. pomenljivi sklep, da mora nekaj biti in sicer zvunaj našega z račja, kar pogojeva spremembo črt v spektrumu. Poznejše preiskave so dokazale, da je imel Frauenhorer prav.
Vsaka trdna ali tekoča tvarina daje, ako se do žarenja razgreje, nepretrgan spelctrum. Ako vzamem na primer platinino žico, in dam teči skozi njo močen električen tok, začne žica izprva žareti rdeče. Ob tem času izžarja platina samo rdeče trakove. Da je tako, se znamo prepričati na dvojni način. Ako pogledamo rdečežarečo žico skozi ktero drugo kakor žarečo steklo, je ne vidimo, ker ona ne pošilja od sebe drugih kakor rdeče trakove. Ravno tako vidimo, da rdečežareča platina, ako jo pogledamo skozi trirobato prizmo, ne napravi popolnega spektruma, ampak samo rdeči del. Če povišamo vročino, nastopijo trakovi veče lomi jivosti, dokler se na koncu odpošiljajo tudi trakovi največe loinljivosti (vijoličnati), in zdaj vidimo platino tudi skozi modro, vijoličnato itd. steklo žareti in ako si denemo zdaj prizmo pred oči, vidimo ves nepretrgani spelctrum.
Oglje, ktero napravim, da žari, ako dva ošpičena kosca od njega v laanec Grove-jeve iz GO elementov obstoječe baterije sklenem, daje tudi nepretrgan spektrum. Ravno to velja tudi o drugih tvarinah.
Cel6 drugače se kažejo plini, ako so razžarijo. Da se ta prikazen tem razločnejše vidi, se rabi v podobi 2 narisani tako imenovani Bunsenov gorilnik. V njem se nameša sveteči plin 2
zrakom. Obadva plina daj ata Pod. 2.	temen	plamen. Ako položimo v
ta plamen na platininej uhlici ktero tvarino, se ona v vročini izhlapi. Ako vzamemo na primer natrijum, vidimo, da postane plamen rumen in ostane tako dolgo rumen, dokler natrijum popolnoma iz plamena ne izgine. Poskusimo to početje z litijumom, se pobarva plamen karminovo rdeče. Selen daje plamenu modro, baker in borova kislota zeleno bojo. — Vsakteri element, ali tudi, kar napravi isti učinek, jegove spojine, podeli, ako se v temnem plamenu razžari, temu plamenu posebno, temu elementu lastno bojo, ktero vidimo brez vsacega pripomočka. Takošno bojenje plamena se tudi že praktično porablja. Umetavni ogenj (ognjicanje) ni nič druzega, kakor z različnimi solmi namešan smodnik, ktere soli izhlapijo v vročini gorečega smodnika.
Boja, ktero dobimo na ta način od nesvetečega plamena, se ne spremeni, ako se vzame plamen različne vročine. Plamen gorečega žvepla je najhladnejši, na blizo 1800°, ali ipak ga poboji kalijura ali jegove soli rumeno; plamen oglorodovega oksida ima 3000 ", vodorodov plamen 3000—4000°. Najvročejša plamena, ktera do zdaj poznamo, sta vodorodov plamen in električna iskra 8000 — 10.000° C. V kterega koli od teh plamenov denemo kalijumovo spojino, vsaka se vsled te tvarine le rumeno in nikdar drugače ne poboji.
Kakor kalijum in jegove spojine, daje tudi vsaka druga kemična prvina temnemu plamenu kterekoli vročine vedno eno in isto bojo. Litijumove soli pobojijo vsaki plamen rdeče, bakrove soli zeleno itd., naj so te tvarino v navadnih razmerah trde ali kap-ljive ali plinave.
Zdaj smo še le prišli do podlage, na kterej stoji vsa veda spektralne analize, kajti zdaj vemo, da se zamore pritomnost pli-nove tvarine še le spričati tačas, ako je v stanji žarečega plina.
Za opazovanje bojenih plamenov so znašli učeni te vede troje zvunajno različnih, v načelu pa identičnih strojev, kteri se imenujejo spektroskopi. Najpriprostejša oblika spektroskopa, ka-koršnega sta rabila Bunsen in Kirchhoff pri prvih svojih preiskovanjih, kaže podoba 3. D je Bunsenov gorilnik, s kterim se dobi
Pod. 3.
nesveteč plamen; v njem na uhlici leži tvarina, ktera se hoče preiskovati. Trakovi tega bojenega plamena padajo skozi ozko špra-njico v cev B. V njej je leča, ki napravi, da padajo trakovi vzporedno na votlo s žveplooglorodom (CS„) napolnjeno stekleno, tri-i'obato prizmo F, v kterej se napravi spektrum bojenega plamena, kterega gledamo z daljnogledom C.
Podoba 4 kaže drugi spektroskop, kteri je zdaj obče v rabi in sicer zavoljo tega, ker ž njim ob enem gledamo lahko spektra dv6h plamenov. Njegova sestava je sledeča: F in f sta dva plamena. Njuni trakovi grej o skozi ozko špranjo v cev A in stopijo
v prizmo P, v kteri napravijo dva spektruma drugega nad drugim. Kako je to mogoče doseči, kaže posebni oddelek tega spektro-
Pod. 4.
skopa v podobi 5, ki kaže vso špranjo. Da se trakov i obeli plamenov ne zjedinijo in ne pomešajo, je pristavljena mala prizma ab, ktera pokriva z enim robom polovico špranje; za to prizmo stoji plamen /, čegar trakovi sc v prizmi lomijo in združeni zavzim-ljejo spodnji del cevi A in v prizmi P spodnji spektrum sestavljajo. Na tak način se zamoreta primerjati dva spektruma, s čemur
se preiskovanje kontrolira. Ako Pod. 5.	hočemo	na	primer	vedeti, ali je v
tvarini, ktero imamo ravno v roki, natrij um ali ne, denemo na malej uhliei iz platine nekaj navadne kuhinjske soli (C1 Na) v plamen .F in vidimo v zgornej polovici obzorja z daljnogledom B natrijumov spektrum. <3e zdaj denemo v plamen f tvarino, ktero hočemo kemično preiskati, se napravi v spodnej polovici obzorja drug spektrum, kte-rega moremo lahko z zgornjim primerjati. V cevi C je škala v mnlimeti’ih, ktere podoba pada na prizmo P, se tam zlomi, in po prehodu skozi prizmo za orientiranje v spektrih služi.
S popisanim spektroskopom so se vršile vse dosedanje preiskave pozemeljskih tvarin. Solnčni spektrum so vidi kakor krasen boji san trak, na kterem leži po črez veliko kakor pajčevina tankih Frauenhoferjevih črt.
Druga spektra posameznih elementov nam kažejo na temnem dnu le nektere črte, ktere ležijo na raznih kraj ih v spektrumu in
so tudi različnih boj. Tako na pr. nam kaže natrijumov spektrum le eno rumeno črto. Iz tega sklepamo, da daje natrijumov plamen le eno vrsto trakov od sebe, da je njegova svetloba enobrojna ali monohromatična. Trakovi žarečega natrijumovega plina so vsi ene in iste lomljivosti in jihov spektrum obstoji iz samo ene rumene črte. Kalijumov spektrum ima tri črte, dve rdeči in eno vijoličasto; Litijumov eno rdečo in eno rumeno. Nobeden spektrum ni drugemu podoben, akoravno obstoji vsi iz bojisanili črt, ktere so v raznih delih spektruma porazdeljene in nam posebno naravo svetlobe razodevajo, ktero izžarjajo te tvarine kot žareči plini.
Zamogel bi kdo vprašati, ktere prednosti ima spektralna pred kemično analizo? Kaj nam pomaga, ako vemo, da daje natrijumov
Slamen eno rumeno črto v spelctrumu, da so črte stroncij umove rugačne itd., saj zamoremo te elemente tudi po kemičnej poti spričati? Spektralna analiza nam stori mogoče kterokoli tvarino spričati še tedaj, ako nismo zarad neizmerno majhne količine po kemičnej poti prišli do nobenega resultata. Občutljivost spektralne analize, posebno pa reakcija na natrijum je tolika, da zamoremo z njeno pomočjo jegovo pritomnost dokazati v vsakem prašku. Natrijum se najde v vsem zračji v neizmerno maličkih delcin. Več kakor dve tretjini zemeljske površnosti krije morje, ktero si imamo misliti kot raztopljino kuhinjske soli (CINa). Voda izhlapuje v enomer in vzame tudi sol v podobi najdrobnejšega prahu seboj v zrak in ga odloži zopet na razne predmete v zračji. Zavoljo tega se še dobi reakcija na natrijum, ako se ploskne z rokama, ako se prašna knjiga obriše; vsakokrat se temni plamen porumeni. Ako se platinina žica, ktera je ležala kje v kacej škatlji, dene v temni plamen, se vidi, da je bila natrij umasta. Čez nekaj časa postane plamen zopet temen, ker je natrijum izhlapil. Ako leži ista žica zopet nekaj časa na mizi, in se potem zopet v nesveteči plamen dene, se zopet plamen porumeni. Ako žico oslinimo, dobimo zopet natrijumovo reakcijo, kar nam je dokaz, da imajo sline natrijum. Vesoljna pritomnost natrijumovih spojin je delala prejšnjim preiskovalcem veliko skrbi; mislili so si, da izhaja ta reakcija od vodene pare, ker si niso mogli misliti, da bi še ktera druga tvarina bila tako vesoljno razprostranjena. Se le spektralna analiza Je dokazala, da podelijo natrijumove spojine nesvetečemu plamenu rumeno bojo.
Kovina litijum, ktera boji plamen lepo karminovordeče, je bila dosl6 le v štirih redkih mineralih znana. Spektralna preiskovanja pa so pokazala, da je ta kovina splošno razprostranjena in da daje mnogo teles plamenu rdečo bojo. Da se tako dolgo rdeča boja plamena ni zapazila, je krivo to, ker je bila pritomnost btijuma v spektrumu od natrijuma in od druzih tvarin pokrita. Kakor hitro se je pa svetloba plamena s prizmo v njene različne dele razkrojila, ni mogla razlika litijuma od druzih enacih tvarin Več skrita ostati.
Vsaka sestavina ima v spektrumu svoje črte, ktere lež<5
vedno na istem, strogo določenem mestu. Nijedna črta ne ovira druge, in rdeča črta litijuma se po svojem prostoru odlikuje od rdečih črt, lctere daje n. pr. tudi cesijum in stroncijem. Litijum ni samo sestavina mineralov, ampak najde se tudi v živalstvu in rastlinstvu. Spričan je v pepelu, n. pr. grozdja, v čaji, v krvi, mleku, kavi in mišičnem mesu. Morebiti, da se Še bode dokazalo, da ima litijum veliko nalogo v živalskem organizmu. Tudi v rae-teorili se je našel, v morji in mineralnih vodah. Tabak ima precej litijuma v sebi; ako so le nekaj pepela od cigare otrese, je zadosti, da se razločno vidi v spektrumu litijumova rdeča črta.
O natančnosti in občutljivosti spektralne analize nam priča tudi sledeči primer: natrijum se zamore še spoznati, ako ga je le Va-ouicoiio milligrama v preiskanej tvarini.
Ako se pomeša več kemičnih elementov in v zmes v ne-svetečem plamenu izhlapi, so videti črte vsacega posameznega elementa v spektrumu na svojem mestu in se zamore spoznati iz njega.
Hlapljivejši elementi kažejo poprej svoje črte, in začenjajo te že zginjevati iz spektruma, se prikažejo še le druge manj hlapljivih tvarin.
V	začetku tega sestavka smo rekli, da so se našli s pomočjo spektralne analizo od lota 1860. sem štiri dosle neznani elementi, vsi kovine. Prva dva je našel Bunsen. Enega je imenoval rubidijum, druzega cesijum. Obadva podelita nesvetečemu plamenu vijoličasto bojo in imata druge komične lastnosti s kalijumom skupne, tako da jih do tačas niso mogli kemiki razločiti. Ako se pa primerjajo jihova spektra, se vidi, da dajejo vsi trije elementi v sredi skoraj nepretrgan spoktrum, kterega svetloba proti koncema pojema. Za rubidijum so najbolj karakteristični dve vijolič-nati in dve rdeči blizo rdečega konca v spektrumu ležeči črti; za cesijum pa dvč temnomodri, kteri ležite v modrem oddelku spektruma. Odkar je Bunsen imenovani dve kovini našel, so tudi drugi kemiki na-nji zadeli na različnih krajih. Našli so ji tudi v mineralnih vodah, kar še utegne za zdravilstvo pomenljivo postati. Rubidijum je še vrh tega dokazan v roni, tabaku, kavi, čaji, kakao. Cesijum je sestavina posebno dvčh mineralov, namreč lepidolita in petalita.
Tretji element je našel leta 1861. Crookes v Londonu in ga imenoval talijum zavoljo lope zeleno boje, ktero podeli ta prvina temnemu plamenu, .logov spektrum nam kaže samo eno zeleno črto.
Četrti element sta našla leta 1864. Reich in Richter, profesorja na montanskej šoli v Freiburgu in mu dala ime indijum zavoljo modre boje, ktero podeli nesvetečemu plamenu.
Ne samo trde tvarine izžarjajo posebno svetlobo, kadar so plinave, ampak tudi brezbojni plini, kakor n. pr. kislorod, vodorod, solitrorod, oglokislota itd., ako jih z električno iskro razgrejemo, ktera daje največo vročino, ktero do zdaj poznamo. Električna
iskra se vidi v vsakem plinu, skozi kterega švigne, v drugačnej boji. Tak eksperiment si zamoremo predočiti, kakor to kaže podoba 6. Prva od treh steklenih cevi je napolnjena z vodorodom,
druga s solitrorodom in Pod. 6.	tretja	z oglokisloto. Cevi
so med seboj zvezane z bakreno žico. Ako pustimo, da vdari električna iskra skozi cevi, se nam kaže v cevi, ktera je z vodorodom napolnjena, v rdečej boji; v cevi s solitrorodom se poboji električna iskra rumeno in v oglokisloti modro.
Ako si napravimo spek-trum teh plinov, vidimo, kako so različne, kakor med seboj, tako tudi od spektrumov, ktere smo videli, da jih dajo minera-lične tvarine. Spektrum vodoroda ima tri črte, eno rdečo, ktera je tako intensivna, da ob6 drugi skoraj popolnoma zakriva; eno zeleno-modro in eno indigo-modro. Prva, rdeča vodorodova črta se pokaže vsigdar, kadar spustimo električno iskro skozi vlažen zrak. Pri tem se razkroji v zraku neprenehoma pritomna vodena para v svoje sestavine vodo-	in	kislorod.	Popolnoma suh	zrak ne kaže omenjene rdeče
črte, naj	spustimo	električnih isker	skoz-nj, kolikor drago. Na ta
način zamoremo spektralno analizo tudi porabiti za merjenje zračne vlažnosti.
Prezanimivo je videti, da se tri vodorodove črte popolnoma v svojej logi vjemajo s tremi Frauenhoferjevimi črtami. Rdeča črta leži na ravno tistem mestu, kakor črta C v solnčnem spelc-trumu, zelena se vjema s črto F in modra z G. Pozneje bomo videli,	da nam je	lega	teh treh	črt v vodorodovem spektrumu
dokaz,	da je vodorod v	atmosferi	solnca.
Oglorodove	spojine delajo različna spektra. Po največ so
sestavljena iz mnogo, toda natanko določenih različnobojnih črt.
Poznanje oglorodovega spektruma ima tudi že praktično važnost, namreč pri izgotovljanji jekla. Jeklo se razločuje v tem od železa, da ima manj ogloroda. Da postane iz železa jeklo, se mora oglorod odpraviti. To se zgodi tako, da se piha močen zračen tok skozi raztopljeno železo. Kislorod se zveže z oglorodom v plinav oglorodoksid, kteri pri vrenji železa zbeži in nad razžarjenim železom s plamenom zgori. Ako se opazuje spektrum tega plamena, se vidijo v njem oglorodove črte tako tlolgo, dokler je še kaj ogloroda v železu. Kakor hitro pa črte otemnijo, je iz
železa postalo jeklo in nastopil jo trenutek, da se neha zrak gnati skozi tekoče železo.
Tudi od težkih kovin, n. pr. od zlata, srebra, bakra, železa itd. se zamorci j o dobiti spektra; treba je le to, da se spremenž v žarečo paro. Ker so tališča težkih kovin jako visoka in že veliko viša vrelišča, ne zadostuje nobena druga vročina, spremeniti jih v žarečo paro, kakor vročina električno iskre. Ako si napravimo obd pola iz kovine, ktero hočemo spektralanalitično preiskati, in pustimo iskro preskočiti, se zgodi dvoje. Prvič se odtrgajo majhni delci od kovine in žarijo med poloma, in drugič žari tudi zrak med poloma. Ako tedaj iskro s spektroskopom opazujemo, ne vidimo samo spektrov kovine, ampak tudi spektra vsake posamezne sestavine zraka; mi vidimo na primer spoktrum vodoroda, kislo-roda, solitroroda. Ako pa hočemo dobiti čist spektrum, to je spektrum kovine same, moramo ta eksperiment napraviti v brezzračnem prostoru.
Spektra kovin so jako komplicirana; vsa so sestavljena iz mnogo svetlih črt, ktere pa vedno in pri vsakem poskusu zavzim-Ijejo eno in isto mesto v spektrumu.
V	sledečem hočemo celo na kratko razviti zanimivo istino, ktera nam bode pri preiskovanji kemije solnca in drugih zvezd na pomoč. Istina je namreč, da imajo nektera prozorna telesa, ne samo plini, ampak tudi tekočine in trde tvarine lastnost, da ne pustijo skozi sebe trakove vsaktere lomljivosti, ampak da si nektere svetlobne trakove iz vsega zvezka trakov izberejo in v sebi obdržijo, posrkajo. Če preiskujemo na to prikazen eno in isto luč z različnimi tvarinami, dobimo razna spektra, manj ali bolj pretrgana, ktera imajo na bojisanem dnu različno veliko in širokih temnih pasov, črtic in prog. Ta prikazen je pri enej in istej tvarini jako konstantna, in ostane še tudi tedaj jako odločna, ako upotrebimo trebalnega sredstva še tako malo. Zarad velike občutljivosti tega poskusa nam je on ugodno sredstvo, po sledečej metodi razne tvarine spektralanalitično spričati: Tvarino, ktero hočemo preiskati, denemo v stekleno posodo z vzporednimi stenami pred špranjo spektroskopa. Svetlobni trakovi, ktere preiskovana tvarina posrka, manjkajo v spektrumu in mesto jih najdemo temne črte in proge. Ta metoda spektralanalitičnega preiskovanja ima tudi veliko praktično važnost. Da je tako, nam bode pokazala sledeča prilika. Ako denemo raztopljino krvi v stekleno štirirobato posodo, pred špranjo spektroskopa, vidimo v spektroskopu različne temne trakove. Podoba 7 nam predstavlja 2 različna spoktruma. Prvi a) je spek-trum tako imenovane oksidirano, s kislorodom nasičene krvi. On ima samo eno temno progo. Drugi b) pa je spektrum desoksidi-rane, kisloroda oropane krvi z dvema progama.
Cel6 drugačen pa je spektrum krvi, v kteri je, ako tudi le malo, oglorodolcsida in ta istina jo velike važnosti, ker je imenovani plin jako strupen. Po zadušenji z oglorodoksidom se zamore vzrok ostrupljenja lahko najti, ako ostrupljenčevo kri na oglorod-
oksidov spektrum preiščemo. V najnovejšem času se jo tudi našlo, da se zamore tudi ostrupljenje po višnjavej kisloti (Blausiiure) spekralanalitično spričati.
Pod. 7. a)
Tudi v sodniškem oziru je ta istina važna. Ako se na primer najde kje kaka rdečkasta pega, nastane vprašanje, ali je ta pega od krvi. Kar bi se na kemičnej poti dalo težko dokazati zarad premajhne količine ozirne tvarine, to je celo lahko doseči po spekralanalitičnej metodi. Ako se pega od predmeta, na kterem se drži, ostrga in v vodi raztopi, pokaže spektroskop razločno krvne srbalne črte.
Kemija solnca in drugih zvezd.
Ze poprej smo rekli, da daje solnčna svetloba, ako grč skozi trirobato prizmo, spektrum, ki ima veliko temnih črt. Tudi je že bilo povedano, da je te črte najpoprej Frauenhofer zapazil, jihovo lego druge proti drugej natanko določil in preračunih Širokeje iz med njih nosijo imena prvih pismen v abecedi od A—II. Frauenhofer je tudi narisal solnčni spektrum s temnimi črtami, kterega vidimo v podobi 8.
Frauenhofer je našel, da imajo črte vselej isto lego v spek-trumu in da so relativno daljave pod eno in drugo vedno iste. Frauenhofer je preiskoval že spektra meseca in venere in je našel, da se v njenih spektrih nahajajo ravno isto črte, ktere potrjujejo, da se imenovana planeta svetita v reflektirani solnčni svetlobi, in da v teh spektrih črte ravno ista mesta zavzimljejo. Nasproti temu pa je našel, da so v si rij e vem in v spektrih drugih stalnic črte, kterih ni v solnčnem spektrumu in da je tudi nekaj tacih črt, ktere imajo stalnice s solncem skupno. Tako na^ pr. kažejo spektra Prokijona in Kapele znano dvojnato črto D. Že tačas je sklepal Frauenhofer iz teh opazovanj, da je vzrok teh črt iskati
Pod. 8.	v solncu in v stalni-
cah samih in da so te temne sence v spektrih nasledek absorpcije (srebanja) nekte-rih trakov v solnčnej atmosferi.
Zdaj nastane vprašanje, kako se naredijo take sence v solnčnem spektrumu ? Frauen-hofer je že 1. 1841. zapazil, da ležijo dvč natrij umove črte ravno na istem mestu, kakor dvojnata črta /Jv solnčnem spektrumu. Podoba 9 nam kaže soln-čni (1) in natrij umov (2) spektrum in mi vidimo, kako ste dv6 natrijumovi črti le nadaljevanje dvoj nate črte D solnčnega spek-truma. Kirchhoff je prvi, kteri je temne črte solnčnega spek-truma razjasnil, in svojo pomisel vtrdil z neovrgljivimi dokazi. Leta 1861. je poslal razpravo o solnčnem spektrumu akademiji znanosti v Berolinu, v kterej piše: Preiskovati koincidencijo natrijumovih črt s črtami D v solnčnem spektrumu sem si napravil svetel solnčen spektrum in sem djal pred špranjo spektroskopa natrij umov plamen. Pri tem sem videl, da so se temne črte D spremenile v svetle. Bunsenov gorilnik je pokazal natrij umove črte v nenavadnej jarkosti. Videti, za koliko bi se smela svetloba solnčnega spektruma pomnožiti, da še na-trijumove črte ne zginejo očesu, sem pustil polno solnčno svetlobo
Rdeče
Pomarančasto
Kameno
Zeleno
Modro
Indigasto
Vijoličasto
iti skozi natrijumov plamen v špranjo, in sem pri tem k svojemu začudenju videl temno črto D izvanredno svetlo pokazati se. latern
Pod. 9.
sem namestil solnčno svetlobo z Drummmondovo lučjo, ktere spek-trum kakor spektrum vsakega žarečega, trdega ali tekočega telesa nima temnih črt. Ako sem to luč vodil skozi natrijuinov plamen, so se pokazale v spektrumu temne črte na mestu natrij umovih črt. Te prikazni se lahko razumejo, ako vzamemo, da posrka natrij umov plamen vse trakove, kteri so iste lomljivosti, kakor trakovi, kteri iz phimena samega izidejo, da je pa plamen za vse druge trakove prozoren/'
Kirchhotf si je v resnici napravil umetno solneno svetlobo; v njegovem bojisanem spektrumu ste bili dve temni črti. Ta prikazen se zamore demonstrirati s pomočjo električne svetilnice. Najpoprej se vrže nepretrgan spektrum žarečih ogelnatih polov na steno. Ako se potem dene nekaj natrijuma v spodnji pol, ki je nekoliko izdolbljen, izhlapi natrijum in izžarja njemu svojstveno rumeno svetlobo. Rumeno svetlobno ogrinjalo, ktero pokriva belo žareče ogelnate pole, pusti skozi sebe vse vrste trakov izjemno teh, ktere samo odpošilja in poprej nepretrgan spektrum ima zdaj dv6 črni črti, kteri ležite natanko na istem mestu, kjer je bila poprej rumena natriiumova črta. Žareča natrijumnova para je vse »D11 trakove zadržala, za druge je popolnoma prozorna. Ako bi ue bilo nobenega žarečega, trdega telesa, kakor v našem primer-ljeji ogelnate osti, vsled kterih nastane nepretrgan spektrum, bi bili dve svetli rumeni črti na temnem ozadji videti; na pohojenem spektrumu pa, kterega svetloba je veliko veča, kakor svetloba rumenih črt, se vidite v primeru z drugimi deli spektruma temni.
Iz teh opazovanj je Kirehhoff sklepal, da vsak žareč plin brez izjeme svetlobne trakove posrka, kteri so tiste lomljivosti, kakor oni, ktere plin sam odpošilja, in da mora toraj spektrum vsacega žarečega plina biti ravno naroben, t. j., da se jegove svetle Črte spremenijo v temne, ako grejo trakovi skozi plin od luči, ktera jo dovolj svetla, da napravi za-se nepretrgan spektrum.
Resnico te pomisli dokazati, se je Kirclilioff-u posrečilo tudi z ozirom na druge tvarine. Ako je pustil skozi litijumov plamen
J)asti solnčno svetlobo, jo videl, da nastopi temna črta na mesto itijumove rdeče, in da je precej pokazala se rdeča, ako je zadržal solnčno svetlobo. Tudi zastran kalij uma, kalcijuma, barijuma, stroncijuma vclj si isto pravilo.
Ta opazovanja so peljala do spoznanja kemične sestave solnca in drugih zvezd, teli v ogromnej daljavi od nas ležečih teles.
Omenili smo že, da je rabil Kirchhoff Frauenhoferjeve črte za primerjalno Skalo, da je lego kovinskih črt natanko zmeril. Pri tem pa je zapazil, da so bile na vseh mestih, kjer so ležale od njega zaznamovane črte železa, v solnčnem spektrumu temne črte. Kavno tako, kakor spadajo natrijurnove črte z dvojnato črto D, ima vsaka železova črta, kterih sta Kirchhoff in Angštrom naštela do 450, svojega temnega representanta v solnčnem spektrumu. Na ravno tistem mestu, na kterem leži železova črta, ima solnčni spektrum temno črto, kolikor svetlejša je prva, toliko temnejša je druga; je bila svetla črta kovine strogo omenjena, je to tudi ozirna Frauenhoferjeve in nasproti.
Nikakor ne more biti naključba, da se vjema več sto svetlih železovih črt s temnimi črtami solnčnega spektruma. Temu mora biti kaj vzrok. Kirchhoff je preračunil po računu verjetnosti delino, ktera izrazuje, kolika je verjetnost, da so vse te koincidencije le cin naključbe, in naj šel to ver jetnost se man jšo od 7inno'imo'noo‘ooo'ooo‘ooo> ali z drugimi besedami: ne da se dvomiti, da imajo vse te črte skupen vzrok; to je, da je železo sestavina solnčne atmosfere.
Ko je bila vsled teh poskusov pritemnost železa v solnčnej atmosferi dokazana, je veljalo zvedeti, ktere druge pozemeljske tvarine bi še bile v njej, ktere bi sečinjavale po absorpciji tudi druge Frauenhoferjeve temne črte. Na to mereče preiskave so obelodanile, da so v solnčnej atmosferi še druge tvarine. Na kolikor je dozdaj znana kvalitativna sestava solnčne atmosfere, najdemo v njej sledeče elemente: natrijum, kalcijum, barijum, mag-nezijum, železo, hrom, nikel, baker, cinek, stroneijum, kadmijum, kobalt, vodorod, mangan, aluminijum, titan; manjkajo, ali so pa le v cel6 majhnej količini zastopane v solnčnej atmosferi sledeče prvine: zlato, srebro, živo srebro, rubidijum, cesijum, kalijum, svinec, antimon, arsen, litijum, silicijum, berilijum, cer, lantan, didym, rutenijum, iridijum, paladijum, platina, talijum.
Ako se zaznamvajo vse temne črte v solnčnem spektrumu, ktere odgovarjajo svetlim črtam navedenih prvin, ostane še veliko črt v Frauenhoferjevem spektrumu, ktere se ne morejo spoznati za črto pozemeljskih tvarin. Tako na primer ne vemo, kteri tvarini odgovarjate črti A in B.
V	solnčnem spektrumu je pa tudi veliko tacih črt, kterih ne napravijo kovinske pare v solncu, ampak ktere še le nastanejo v našem zračji. Brewster je že leta 183;5. zapazil, da se prikažejo v solnčnem spektrumu nove črte, ako se solnce horizontu bliža in ima jegova luč več našega zraka prehoditi. Za tega del je on trdil, da nastanejo te črte vsled absorpcije v našem zraku.
V	toliko poznamo do zdaj kemično sestavo solnca, tega 20 milijonov milj od nas oddaljenega telesa. S pomočjo spektralne analize smo pa tudi o fizikalnin zadevali na solncu zvedeli v desetih letih več, kakor so nam astronomi v stoletjih ponuditi za-mogli. Zopet ie kemik in fizik Kirchlioff, kteri je najbolj odgrnil preprogo iznad tajnosti solnčnega telesa.
Da si zamoremo temne črte solnčnega spektruma razjasniti, moramo vzeti, da pregrinja solnčna atmosfera sveteče jedro, ktero daje samo za-se nepretrgan spektrum. Najverjetnejše je, ako si mislimo, da obstoji solnce iz kapljivega, razbeljenega jedra, kte-rega obdaja atmosfera nekoliko niže temperature.
Ta pomisel o kakšnosti solnca je v soglasji z Laplacejevo hipotezo o začetji zvezdovja. Ako je masa, ktera je sedaj v posameznih telesih planetne sisteme koncentrirana, v prejšnjih dobah sestavljala nepretrgano meglo, neskončne prostornosti, po ktere nakupičenji so nastala solnca, planeti in meseci, so morala vsa telesa v svojem začetku ravno takošna biti, kakor je še dandanes naše solnce. Geologija nas uči, da je bila nekdaj naša zemlja žarečetekoča in isto tako moramo vzeti, da so bila tudi vsa druga telesa nekdaj ravno iste lastnosti. Zavoljo različnosti mase posameznih teles so se zarad neprenehnega izžarevanja toplote vsa telesa ohladila do jako različne stopinje. Med tem ko je postal mesec že mrzleji ko zemlja, je še solnce vedno belo žareče. Zemeljska atmosfera, ktera ima zdaj tako malo elementov v sebi, je morala imeti nekdaj veliko bolj komplicirano sestavo; v njej so se morale najti vse v žaru hlapne tvarine. Slično mora biti še danes solnčna atmosfera sestavljena.
Preiskave zadnih dveh let so nam še bolj natanko odkrile znamenite lastnosti solnčne atmosfere. Ob solnčnem mraku se pokažejo na solnčnem ob robu rdeče plamnate prikazni, ktere se vzdigujejo od obroba do ogromne visokosti 80.000 do 100.000 milj. Tem povzdigom so dali ime solnčne protuberancije. V majhnem kažejo to prikazen podobe 10 in 11, ktere so izdelane po fotografijah vzetih ob solnčnem mraku leta 18G0., prva ravno po nastopu mraka, druga pa malo pred trenutkom, ko se je solnce zopet prikazalo. Javljenjo tacih plamnatih povzdigov priča, da se razteza solnčna atmosfera na nekterih mestih še daleč čez navadno vidljivi solnčni obrob. Pomenljivo je tudi to, da se na fotografijah še vidijo nektere protuberancije, ktere odpošiljajo svetlobne trakove take lomljivosti, ali pa tako medle, da so brez učinka na mrežnico.
Po veliko brezvspešnih poskusih so je 20. oktobra 1868. 1. Norman Loekyeru posrečilo spektroskopično opazovati eno solnčno protuberancijo. V njenem spektrumu je našel tri svetle črte, od lcterih je ena natanko spadala s solnčno črto C, druga z Fy in od kterih je ležala tretja blizo D. S tem je bilo v prvej vrsti dokazano, aa obstoje protuberancije iz žarečega plina. Ob ravno tistem času (18. avgusta 1868. 1.) je tudi francoski fizik v Guntooru v Indiji, kamor ga jo francoska akademija poslala solnčni mrak opa-
zovat, vidci v spektrumu protuberanci j o iste tri črto, kakor Lockycr. Megle so mu branile, da ni mogel po izstopu solnea izza meseca nadaljevati opazovanj. Ali že drugi dan je našel on kakor Lockycr, da spadate dve omenjenih črt z vodorodovima črtama C in F. Ta
Pod. 10.	Pod. 11.
opazovanja so dokaz, da so solnčne protubcrancije sestavljene iz žarečega vodoroda. Lockyer je Se na dalje tudi dokazal, da jo solnce okoli in okoli od žarečega vodoroda obdano, in da so pro tuberancijo le lokalna nakupičenja vodorodove atmosfero, kteri jo dal ime hromosfera in ktera sega do visokosti 6000 milj.
S porabo nekoliko širje špranje in pohojenega stekla v špranji, posebno temnordečega, se je Hugginsu, Loekyeru in Zoll-nerju posrečilo videti podobo protuberancij in hitre spremembe opazovati, ktere sc ž njimi godijo. Ziillner je fotografoval protu-berancije, ktere je opazoval 1., 2. in 4. julija leta 1869. Zares je čudovito, kako hitro spreminjajo te velikanske plamnato prikazni svojo podobo in intensivnost. Lockyer je videl eno, ktera je bila do 35.000 milj visoka in ktera je v 10 minutah brez vsake sledi zginila.
Velikanska nakupičenja žarečega vodoroda, ktera ravno tako brzo zginejo, kakor hitro nastanejo, pričajo, da se v hromosferi god6 neprestano najsilnejša dviganja; pričajo, da so tam zračni toki in vihre, ktere nastanejo kakor na zemlji vsled lokalnega olilajenja, ktere se pa z najhujšimi orkani na zemlji še primerjati ne morejo. Daje tako, o tem dajejo spektroskopična in telesko-pična opazovanja sigurno vest. Vsled neprestanega premikovanja atmosfere nastanejo prikazni, ki so bilo kot faktum sicer že dolgo znano, ali dosl6 še nerazjasnjene; to so solnčne lise in pege. Astronomi so si mislili, da so pege luknje v svetlobnem povitku solnea, skozi ktere se vidijo temna mesta solnčnega telesa. Kirehhoff pa je dokazal, da mora solnčno telo biti beložareče. Silovitih viharjev
v hromosferi se vdeležujejo tu in tam tudi zgornje plasti solnca samega, ktere obstoj6 iz žarečih kovinskih par. Ako ima zračni tok svojo m6r kvišku, se večkrat dogodi, da vtrga tok plasti žarečega plinavega solnčnega površja seboj in ga nese visoko gori na kako protuberancijo. Ako se v tem trenutku pogleda na spele -trum protubcrancije, se vidijo v njem svetlo črte železa, natrij uma, barij uma i. dr. ltavno te svetle črte se tudi pokažejo v spek-trurnu solnčnih lis ali svetlih mest na solncu, ktere se v bližini solnčnih peg nahajajo. Lockycr je videl enkrat meglo magne-zijumove pare visoko na enoj protuberanciji viseti.
S pomočjo spektralne analize se zamore celo m6r zračnih tokov v solnčnej atmosferi sigurno določiti. Ako se namreč pare kvišku vzdigujejo, postanejo bolj redke in jim odgovarjajoče svetle črte bolj ozke. Ako pa tečejo kovinske pare proti solnčnemu jedru, se stesnujejo, vsled česar se jihova gostota poveča in v spek-trumu solnčnih peg, kakor se taka mesta imenujejo, postanejo na-trijumove, magnezijumove in barijumove črte bolj temne in široke, kakor Frauenhoferjeve črte teh kovin v navadnem solnčnem spek-trumu.
Burjavin spektrum.
Prikazen burjave je s prikaznijo zemeljskega magnetizma tako tesno zvezana, da je vsigdar, kadar nastane burjava, magne-tična igla nekako vznemirjena. Leta 1867. in 1868. je preiskoval Angstrom spektrum burjave in je našel, da je skoraj popolnoma monohrornatičen. Spektrum obstoji iz samo ene svetle črte, lctera leži na levej strani od nam že znane grupe kalcijumovih črt. Poleg te črte se še vidijo druge, ako se poveča špranja v spektroskopu, ktere so pa jako nerazločne in se raztezajo tje do Frauenhoferjeve F.
Spektrum burjave zadobi še neko posebno, skoraj bi rekli kosmično pomenljivost, ako vzamemo na misel še eno Angstromovo opazko od leta 1867. Ob zvezdnatej noči je gledal s spektroskopom na firmament in našel sledi tiste črte, ktero kaže burjavin spektrum. Vsakako pa jo pomenljivo in čudovito, da ne spada burjavina črta z nobeno drugo kterej tvarini pripadajočo.
Še bolj zanimive, kakor kemična sestava solnca, so fizikalne lastnosti zvezd. Vse, kar nam je o tem predmetu znano, imamo od dv6h neutrudljivih anglikanskih mislecev, Huggins in Miller, ktera sta premagala vse ovire, ktere so se njunim preiskavam nasproti postavile.
Mesec in planeti, kteri svetijo le z izposojeno svetlobo, ne razkrivajo spektroskopu kemične narave svoje tvarine. Ako pogledamo na mesecev spektrum, ne vidimo nič druzega, kakor solnčni spektrum, kar nam je dokaz, da se sveti mesec le v reflektiranej svetlobi. Kakor nam dokazujejo tudi že astronomi, je mesec se-
18*
stavljen iz samih že vtrjenih tvarin, tako, kakor na primer površnost naše zemlje. On nima vode, ne vegetacije, ampak le golo skalovje. Leta 1865. je ugasnil zadnji vulkan na njem, kar nam priča, da teka mesec ie še kot brezvoden kristal v svetslcem pro štoru.
Mesec nima atmosfere. Da bi jo imel, bi se morale ktere Frauenhoferjeve črte v jegovem spelctrumu spremeniti, ali pa nove nastopiti, kar se ne zgodi. Tudi astronomi trdijo, da nima mesec atmosfere. Opazovanja Hugginsa in Millerja sta menda to vprašanje konečno rešila. V ta namen jo Miller 4. januarija leta 1865. opazoval spektrum ene zvezde ravno v hipu, ko se je za mesečevem obrobom skrila. Ako bi imel mesec atmosfero, bi se bili morali svetlobni trakovi zvezde tako odkloniti, da bi bila zvezda še vidljiva, ko je že za mesecem zginila, ravno tako, kakor še vidimo solnce, ko je že zatonilo. Ker so svetlobni trakovi različne bojo tudi različno lomljivi, bi morali rdeči trakovi, kteri so najmanj lomljivi, najpoprej nevidljivi postati, in spektrum zvezde bi bil moral počenši od rdečega konca sem polagoma obledeti. Kaj tacega pa se ni videlo. Ves spektrum je zginil ob enem; mesec toraj ne more imeti atmosfere.
Jupitrova atmosfera ima nekaj plinov, kteri so tudi v naŠej atmosferi, nekaj pa še drugih. Vsalcako pa je v njej vodena para, ktera je prej ko ne tudi sestavina Saturnove atmosfere. Marsova atmosfera je našej slično sestavljena.
V zvezdah stalnicah, ktere so tako daleč od nas, da potrebuje luč na tisuče let, da pride do zemlje, je dokazal Huggins sledeče prvine: vodorod, natrij um, magnezijum, kalcij um, železo, bismut, tellur, antimon, živo srebro.
Fizikalne razmere zvezd stalnic so jako enake z fizikalnimi lastnostmi solnca; one so solnea drugih sistem, in obstojajo, kakor centralno telo naše sisteme iz beložarečega jedra, ki daje nepretrgan spektrum in ktero je obdano od žareče atmosfere, ki ima v sebi kovinske pare in vodorod. Spektra posameznih zvezd stalnic so med seboj različna, ker je tudi sestava jihovih atmosfer različna.
V	občo pa se iz vseh dosedanjih preislcdv lahko sprevidi, da so po vsem svetslcem prostoru, na kolikor seže vd-nj naše znanje, iste prvine razprostranjene. Tako najde Laplacejeva teorija o postanku kosmosa v spektralnej analizi močno podporo.
Meseca maja 1866. 1. se je objavila znamenita prikazen. V sozvezdji krono je hipoma prisvetila zvezda druge vrste, ktera je bila dotle nepoznana. Huggins in Miller sta preiskala spektrum neznanega prišleca in sta našla, da jo bil različen od spelctruma vsake druge zvezde stalnice. V njem so bile poleg temnih črt tudi svetle in od svetlih črt ste dv6 koincidirali s črtama vodoroda, kakor to kaže pod. 6 v drugej spektralnej tabli-
Kakor hitro so je ta zvezda prikazala, ravno tako hitro je zopet obledela.
Spektroskop je razjasnil vzrok te prikazni. Zvezda se je,
ako se sme tako reči, razgorela, in vodorod je začel kipeti. Ali je pa bila tudi vzrok vročina kterega druzega nebeškega telesa, ali pa kemična razstrojba v zvezdi samej, ni bilo mogoče določiti. Svetle črte so priča, da se je morala ta zvezda tekoč vžgati.
Naše solnce, ktero spada v vrsto spremenljivih zvezd, je obdano, kakor smo že slišali, od atmosfere žarečega vodoroda. Ali ni mogoče, da bi tudi na njem nastala kedaj taka erupcija vodoroda, kakor na zvezdi v kroni. O nasledkih take dogodbe se ne more dvomiti.
Ako se vročina na solncu vsled take dogodbe le osemstokrat poveča, kar smemo vzeti, bi naša zemlja tako hitro izhlapila, kakor bitro izhlapi kaplja vode v žarečej peči. Verjetnost, da bi kedaj naš planet tak konec vzel, je pa vsakako le majhna. Ako se je kedaj poprej že taka katastrofa dogodila, kakor nam to geologija dokazuje, se je moralo to zgoditi v neizmernej nekdajnosti.
Kakor solnčna svetloba, tako ima tudi svetloba zvezd stalnic nevidljive, kemično delajoče trakove, in Hugginsu se je posrečilo, spelctrum sirijev fotogratovati. Ta zvezda, ktera je 60krat veča in svetlejša od solnca nam pošilja, ker je do 60,000.000,000.000 milj od nas oddaljena 6.000,OOO.OOOkrat manj svetlobe, kakor solnce. ai; 1 • --------------------i—-x-o intensiteto trakov narisati, kteri so
20. avgusta leta 1864. je nameril Huggins svoj spektroskop
{irvokrat na meglenico, ktera je ležala v sozvedji drakona. Svet-oba največih teles je jako majhna in znaša komaj '/,300 d° V2000 od svetlobe, ktero daje */4 milje oddaljena sveča. Huggins je našel v spektrumu te meglenice na temnem dnu tri svetle črte. S tem je dokazano, da obstaja meglenica iz svetečih plinov.
Podobe meglenic so jako različne in jako mnogovrstne. V pod. 12 in 13 ste vpodobljeni dve mcglenici, kteri spadate v vrsto
Kemične in fizikalne Lastnosti meglenic.
Pod. 12.
Pod. 13.
nerazložljivih meglic, to je, v vrsto tacih, v kterih se že z najboljšim daljnogledom ne more videti nobena posamezna zvezda.
Huggins je našel, da spada najsvetlejša izmed treh črt megličinega spcktruma, pod. 14, z najsvetlejšo črto solitroroda, jn najslabejša z zeleno F vodoroda.
Pod. 14. Spelctrum žarečih prvin.
NO	II	N	Mjr	N	No
Spelctrum meglenic.
Srednja pa ne koincidira z nobeno črto kterekoli znane enojne tvarine. Ce tudi se najde v spektrumu le ena solitrorodo-vili in le ena vodorodovih črt, se ipak smč trditi, da so meglenice sestavljene iz žarečih plinov solitroroda in vodoroda. To je s pre-pričalnim poskusom dokazal Huggins. Ako namreč svetloba žarečega solitroroda vedno bolj in bolj oslabi, ostane naposled v njegovem spektrumu samo ena črta, lctera no zgine več, in ktcra koincidira natanko z ozirno črto megleničinega spcktruma. Ravno to vel j A o vodorodovoj črti. Smč se toraj sklepati, da so meglenice iz solitroroda in vodoroda sestavljene.
Huggins je preiskoval tudi druge meglenice, o kterih so astronomi trdili, da so sestavljene iz nebrojno veliko posameznih zvezd. Ali tudi take meglenice so kazale v svojem spektrumu ravno tiste tri svetle črte in z najboljšim spektroskopom mu ni bilo mogoče v enej ali drugej meglenici ktero zvezdo razločiti. Huggins sklepa iz tega, da niso meglenice sestavljene iz zvezd, ampak da so le kupi žarečih plinov.
Tudi tu Hugginsova znajdba stoji v soglasji z Laplacojevo teorijo o početji naše solnčnc sisteme, da jo bila namreč ona nekdaj nepretrgana megla neizmerne daljave, po ktere nakupičenji so nastala nebeška telesa, solnce, mesec in planeti, kteri so bili izprva le kupi žarečega plina, ki so se pa v teku časa po izžarevanji manj ali bolj ohladili. Meglenice so ostanki nekdajne skupaj se držeče nepretrgane vesoljne megle in v njih vidimo v bitji bivajoče solnčne sisteme.
Kemija in fizika kometov.
Še večo uganjko za astronome, kakor meglenice, so kometi > Huggins io nekouko teh čudnih prikazni preiskal in jo prišel do znamenitih resultatov, kteri pa ta po vesolstvu blodeča telesa še
bolj zagonetna delajo, kakor so dosI6 bila. On je opazoval dva majhna kometa, ktera sta se prikazala leta 1867. Vsak izmed njiju je dal medel nepretrgan spektrum, v kterem so bile videti svetle črte. Bolj natanko je študiran tako imenovani Brorsenov komet, ki pride vsacih 5 V2 let. Njegov spektrum kaže tri svetle riže, od kterih je srednja med F in C ležeča naj svetlejša. Ta opazovanja so v nekoliko rešila vprašanje o kakšnosti kometov. Oni so žareče plinave mase, vsi samosvetli in le nelcteri jihovi deli reflek-tujejo solnčno svetlobo. Kometi so toraj sestavljeni iz žarečih plinov. Kteri so ti plini, še ni dognano. Kiže v spektrumu kometov imajo zavsem drugo lego, kakor svetle črte v spektrumu meglenic, kakor se to vidi iz podobe 15, in se tudi ne vjemajo s črtami kterega koli drugega elementa.
Pod. 15. a)
	F	1	B			n		■ -a
1								
1800 1700 1000 lil 1 1 _	1S00 1400 —■ 1 ' 1 1	1300 —1—1		1200 —1—1	1100 t- 1	10	00 1	ood
Pod. 15. b)
Oglorod. Spektrum maslenkinega olja.
Pod. 15. c) Komet II. leta 1868.
Pod. 15. d) Brorsenov komet leta 1868.
Pod. 15. e)
Oglorod. Spektrum oljetvornega plina.
Leta 1867. se je prikazal še drug komet. Ta komet, kterega oblet traja tudi 5 */2 let, je opazoval 13. junija Kinnecke. Jegova teleskopična prikazen je upodobljena v podobi 16. Jegova glava
Pod. 16.
Komet leta 1867.
mm mmm r •
icSbila svetla, okrogla od bledejše meglene odeje obdana lisa. Rep kometov je bil v zvezi le z obrobom glave, ne s središčem. Spek-trum tega kometa je kazal tudi tri svetle riže, ktere so bilo proti rdečemu koncu spektruma svetlejše. Te riže so zavzimale čisto druga mesta v spektrumu, kakor ono v Brorsenovem kometu (d), in so se še manj vjemale z natanko omejenimi črtami meglenic. Ko je pa Huggins prilikoval kometov spelctrum s spektri poze-meljskin elementov (pod. 14), je našel k svojemu začudenju, da ima on očividno sličnost s spelctrumom oljetvornega plina (C2H4). Ta sličnost je videti v pod. 16 b) in c). Je ta komet zares iz ogloroda? Popolna enakost spektrov ne da o tem dvomiti. Ali v kterem stanji v kometu je ta element, ki je med vsemi tvarinami najmanj hlapljiv? Ali kot čisti oglorod, ali kteri plinav oglovodo-rod? Zadnja pomisel je vrjetneja. Za tem še nastane vprašanje, od kod da pride visoka temperatura, ktere je treba, da se naredi spektrum, ki nastane še le tačas, ako se oglovodorodove spojine z vročino razkrojajo. Huggins je našel, da, ako se v plamen oljetvornega plina piha kislorod, se plamen zeleno-modro poboji in potem daje spektrum, ki je kometovemu spektrumu očividno podoben. Morda se vrši sežig kometa zavoljo tega, ker se vsled solnčne vročine kometova materija s kislorodom ali ktero drugo tvarino zveže.
Za zdaj še ni mogoče o kometih izreči določne misli; morda
bode mogoče preiskovalcem, kadar se zopet kteri komet prikaže, zvedeti o njem zanimive resultate.
Da je oglorod v svetskem prostoru, se vidi iz tega, da se je v različnih meteorih dosti tega elementa našlo. Jako zanimiva postaja ta opazka s tem, ker se je našlo, da so pota nekterih kometov identična s potevi periodično pokazavajočih se zvezdnih utrinkov. Med obema prikaznima mora na vsak način biti tesna zveza in brž ko ne so utrinki kosi zgoščene kometove materije.
Kometi so ogromne velikosti; ali ipak imajo tako malo materije, da se dii njena množina težko določiti, in da, ako se bliža kteremu druzemu nebeškemu telesu, ga niti najmanj v njegovem teku ne moti. Tako na primer je šel leta 1776. komet skozi med trabanti jupitrovimi, kteri se v svojem teku prav nič zato zmenili niso, med tem ko je komet popolnoma iz svoje drage padel. Znano je tudi, da je naša zemlja 30. junija 1861. 1. šla skozi rep prekrasnega kometa in da še mi o tem nič vedeli nismo.
Teža kometa mora biti jako majhna, tako, da bi imel ves komet kakor je Huggins preračunil, prostor v klobukovem vzglavji, ako bi prišel pod pritisk, kakoršen vlada na zemlji. Rep od kometa 1. 1861. je bil 30,000.000 kilometrov dolg, kometa leta 1843. pa I80,000.00č kilometrov, premer j ego ve glave pa 180.000 kilometrov. Njegovo težo ceni Herschel na nekaj lotov.
Da pa zamore tako ogromno redka materija se solnčno svetlobo reflektovati, je dokazal Tyndall. On je djal v brezzračno stekleno cev Vioo grana, tako rekoč nepezljivo množino allyljodi-dove pare in ie v temi pred to cevjo pustil švigati električne iskre. Vsa cev je bila videti kakor z gosto, modrordečo meglo napolnjena. V svetlobi pa je bila videti cev cel6 prazna. Zatoraj trdi Tyndall, da zadostuje nekaj uncij allyljodidove pare, da se napravi komet velikosti Donatijevega kometa leta 1843.
H koncu te razprave naj še bode omenjena enaznajdba, ki presega vse to, kar smo do zdaj povedali. Že v začetku smo rekli, da je mogoče s pomočjo spektralne analize ne samo silovite burje videti in jihovo hitrost in jihovo mor meriti, ampak tudi tek stalnic v svetskem prostoru z največo sigurnostjo določiti. Princip, na kterem slonijo vse te preiskave, je jako prost. Vsakdo v6, aa nastane to, kar imenujemo luč, tako, da zadevajo nihljeji eterjevih valov na naše ok6 in da so različne barve nasledek različne hitrosti nihanja, ravno tako, kakor odvisuje visokost glasa od števila glasovnih valov, kteri pridejo v določenem času v naše ušesa. Doppler pravi, da se mora barva in intensivnost svetlobnega vtisa visokost in moč glasu povišati, ako se sveteča ali doneča tvarina bliža. Ako sc v prvem slučaji luč očesu bliža, pride v istem času več svetlobnih valov v oko, ravno tako, kakor postaja glas niočneji, če se ušesu bliža. Da pa postane glas tudi viši, ako se Ušesu'bliža, je Talbot eksperimentalno dokazal. On si je dal na bitro letečem lokomotivu delj časa en in isti glas trobiti. Če se je lokomotiv bližal, se je slišal glas viši, če se je pa oddaljeval, pa
nižji. To je dokaz, da so glasovni valovi pomanjšajo, ako teče doneče sredstvo s veliko hitrostjo v meri tekočih glasovnih valov. Zastran svetlobe se ta pomisel ne d;l eksperimentalno vtrditi, ker ni mogoče nikterej luči dati hitrost, ktera bi ne bila zginljivo majhna proti hitrosti svetlobnih trakov. Da pa tudi tukaj volji Zollnerja pomisel, se sm6 sklepati iz Talbotovega poskusa.
Alco se bliža z veliko hitrostjo ktera zvezda našej zemlji, sc zmanjša dolgost njenih svetlobnih trakov ali z drugimi besedami, zvezda se vidi v drugej barvi. Ako na pr. leti proti našej zemlji zvezda rdečebojna, se nam bo videla pomarančasta, ali če še hitreje teče, rumena.
Kako se bode ta zadeva poznala v spektrumu? Ziillner so je ravno v tem oziru trudil z opazovanjem sirijevega spektruma. Ko jc 15. junija 1868. 1. gledal na sirijev spektrum, je videl, da se je njegova srednja vodorodova črta razširila proti rdečemu koncu spektruma, kakor to kaže pod. 17. Tri mesece pozneje pa je videl, da je širokeja postala proti vijoličastemu koncu. Nanašajo se
Pod. 17.
na od Talbota izrečeni zakon je Zollner moral trditi, da seje sirij v prvem slučaji zemlji bližal, v drugem pa od nje oddaljeval. On je cel6 jako bistroumno izračunil hitrost približevanja in oddaljevanja in našel, da se je sirij v vsakej sekundi za 27 milj zemlji približal, v drugem slučaji pa za 19 milj od nje oddaljil.
Po tej poti je zdaj mogočo te neizmerno daleč od nas ležeče zvezde po vseh potili v nebeških prostorih zasledovati in cel6 hitrost jihovega tekanja izračuniti.
-t—9»
Tretji del.
Lcpoznanslii spisi.
■
Adamante.
I.
Priroda v svojej molčljivosti, v močnej tihoti priroda je knjiga, popisana z nevidljivimi črkami: brati jo znajo le tisti, kateri jo sveto odpirajo, odpirajo — bogočestno. — Mogočne prirode molčanije je vzvišeno, skrivnostno umcnije, umljivo samo tistim, kateri umo svojega srca tlekot.
Bral sem to knjigo, premišljal njii umenije: izpoznal sem, človek v stvarstvenej državi — da je malost, da je legale, kakor najmanjši drobinec (atom).
Blodil sem po pustih stepah, kamor je orel s6 svojim plenom prileteval z daljnih gor, — nekoliko kamenov, nedvomno ne-kedanjim spominkom ostankov je ležalo sem ter tijk, rastla je trava, rastlo bodičevije po njih; tu sem se naučil, človeška slava
— da je divja blodnjava.
!Mesec je svetil, tiha, hladna je bila noč; vzkomaral sem skalam na najvišo čer, prav sam sem bil, ničesar nejsem slišal, le svojih stopinj odmev sem čul . . . videl sem migljajoče zvezde,
— videl, kako se je rimske ceste belkasta svitloba vjemala z modrim nebom i Sirius (pasja zvezda), kako čaralno je gorel. Vse, Vse je oznanjalo: Mogočen je Gospod! Videl sem zvčzde, da so se utrinjale, — videl, da je vsaka najsvitlejša bila malo poprej e, predno je mrknila.
Molčljivost je večni svetnik, sžij duša tudi molčljivo govori sama s seboj .... Kader človek blodi po globokem lesu, često išče, kako bi venlcaje prišel tam, lcder nej nilcakovega izhoda, i Se v goščavi slučajno naleti na kako zapuščeno kočo ali sperelo, ogorelo drevo, ali na prazen studenec, zdi se mu, kakor bi tu naseljeni duh pripovedal o dogodbah i redkostih, ki so se pripetile na teh prostorih, — zdi se mu, da pripoveda o potepinskih lu-
Sežih, ki so jesenske noči svoje trudne ude ogrčvali pri gorečem rviji, — da se pomenkuje o tihih pevcih, opevajočih milostne deve, ki so vodo hodile zajemat iz dotičnega vrelca, — vzdi se *nu, da govori o krutih bitvah, v katerih so junači povehrali v gromado, ki je zdaj zelena gomila. Zdi se nam, da vse to sami slišimo, — zdi, kakor bi bili v spaniji čuli struno na hrpi, da je zapela a vendar se ne izbudimo; senja se nam dalje o čudovitej
Sesni, ki jo poje čaralnic i vražičkov zbor; vihrica pišče skozi uri, a nam se senja o strašnem poti v hladnej i deževnej noči P° gostih lesovih mej nevarnim močvirjem, ko pa se prebudimo, Veseli smo, ker je to bilo le prazen sen.
*
*	*
Vse tiho je povsodi; solnce ogleduje svoj obraz na neskončnej mirnej raorskej površini. Nikder so ne vidi pomorije, na jasnem nebi nej ni najmanjšega oblačka; le zdaj pa zdaj ob vročini po-poludne človek ima priliko, da vidi, kako „fatamorgana“ (luftspie-gelung) čaralno igra na površini; d61ajo se čudoviti obrazi krasnih mest, meglenih palač. Trenotje — a vso se razkadi.
Obe solnci ste na svojem tiru neprenehoma v tistej davnej, tihej krasoti — eno na nebi, ono v morskem zrkali. Obe se prikazujete o tistem času — pa zopet skup odidete v zatop; noben človeški glas ne pozdravlja njiju vshoda, noben zvon 110 poje o njijunej ločitvi, nihče so ne veseli njiju krasnih žarkov, nič ne zeleni ni ne cvetč v njijunej svitlobi; neblagoslovljene potujete po sinjej pušči dalje.
Po gladkem morji pluj6 razhrebane barke ostanki, pluje črna po buri pohabljena barka, na katerej se vidijo pozlačene arabeske. Jadrilo, na kem visi potezilo i zeh'> raztrgana plahta, še zmerom stoji. Krmilo raztroščeno leži na strani; z galerije vise razpleznjenih vrvij i mačkovih verig ostanki. Bohotna morska trava krije predalo, za shrambo odločeno leskečim, lasturam. Pozlačena podoba, ženska, antiški izrezana, zališa ladiji prednji del, na enoj strani njene razrušine pa se še lehko bere beseda „Circe“.
liazhrebana barčica bolj i bolj razpada. — Jadrilu na pod-nožiji ležite trupli mlade ženske i moškega. Oba krije vsled solnca obledel, dragocen plašč. Da ju no pogoltni valovi, ki so druge vse prejeli v svoje naročije, tega ju varuje oplahtano bruno. Drug drugemu sta v naročiji — iz bledih obrazov jima tudi po smrti gleda bolest, hude, strašne smrti bolest. Podoba je, da je moški svoje najdraže bitije držal v naročiji, ko je hreščeče bruno — oba usmrtilo s tistim padcem. Ženska ima glavo nazaj podvito, moškemu glava pa počiva na njenih pršili.
Vrhi jadrila sedi zeleno-rdeča papiga, posledjne živoče bitije vseh stvarij, kolikor jo bilo jih na barki. Kimlie z glavo, tre-
{>eče s perotnicama i kliče: „Adamante, Adamante!“ — kliče bo-estno, kliče otožno v širo tihoto. Zdaj pa zdaj zleti k mrličema, cuka ju za obleko i žalostno kriči, s hripavim glasom: „Adamante, Adamante!“ Leta k mrtvecema, kakor da bi rada probudila ju; ko svojo košato operjeno glavo vpira v njiju ovenili obličji, žari iz njenih očij nekov razum, neko sočutije, presunljiva bolest. Pa kmalu se zopet dvigne v zrak, viče i sede na svojo staro mesto
—	na jadrilo, ter pazno ozira so v samotno daljavo.
*
*	*
Angleški mornarji pripoveduj^ čudovito dogodke o izmišljenem morskem strašilu, ki ga imenu j 6 „letečega Holand’ana“; to strašilo vsakej barki, katera se snide z njim, učini kako škodo. „LeteŽi Holand’an“ — kakor duh, tako se loteva barek. Megljene postave se sučo po barki, kakor bi zvrševala navadno mornarsko službo. Na palubi stoji kapitan, njegovi zamolkli ukazi se slišijo,
tudi se čuj6 potožila, kako so drgn6 i kako š kri pij 6 oplahtana bruna, ali barka no pluje po vetru — na vodi noj nikakorSne sledi za njo. „Leteči Holand’an“ jo strašna prikazen, meglena prikazen, meglena postava, ki ne more najti miru nikder. Kedor „letečega Holand’ana“ sreča, tisti naj bode pripravljen na buno ali pa pogin: ali prido v pest morskim tolovajem, ali pa bode vse moštvo na barki neprizanesljive zlatenice žrtva —skratka: zgodi se kar koli, njega čaka strašna osoda. Za tega delj se približa malokaterej ladij i, nikoli pa ne takim, katerih kapitanije so praznoverni, — takim, ki po oceanu blodijo brezi kakovega namena. —
*
*	*
Adamante? .... Kak6 je ptujo to ime ušesu! ....
Adamante, tvoje truplo ovija smrtna molčljivost.
Kaj pravi neizumljiva osodna knjiga o Adamanti, o njenem imeni, o tem mladostnem obličiji, v kega je smrt zarila temne <5rte, — kaj o barki, ki ima Cireino oprsijc na svojem želu, i ki je igrača vetru i valovom i torej neprenehoma blodi po moriji? —
n.
Tomaž Kinn so je bil oženil v dva i sedemdesetem letu svojega živenija. Ce se človek mlad oženi, priča to, da hoče živeti, če pa si stara kost žensko obesi na vrat, znamenuje to, da se pripravlja na smrt. Mladenič se ozira v krasno bodočest, starec pa čaka mirne smrti. Ali često je narobe. Človek, ki je sklonil pokojno živeti, vd&de se strastnemu živeniju — smrt pa je delež tistemu, ki se je senjalo mu o zlatej bodočosti.
Tomaž Kinn je bil v popolnej moškej starosti, ko ga je neki večer iz spanja izbudil nekovega dojenčka jok. Odprč svoje z vinsko trto gosto prepreženo okno i v svitlobi večernih zvezd zagleda lepo spleten košek, v košku pa najde blezu poluletno dete
—	skrbno zavito.	v
Kinn so nej hudoval nikoli na nikogar. Žalost nej bihi njegova sestra — nikoli se nej repenčil na svojega bližnjega, varoval se je graje i razponi se svojimi tovariši; če ga je lcedo razžalil ke aaj, tekoj je odšel, ni živega krsta na sveti nej črtil, če je kedo prišel k njemu s kalcovo prošnjo, uslišal je vsakega človeka precej, če ne, pa gotovo nej mogel utješiti ga. — Pa saj je svoje dni tudi sam bil reven najdenec, ki nej imel ničesar drugega, nego dobrega Boga i pot po širem sveti, toda bogatel je i bogatel, da je nap6sled do dobrega obogatel, Rednik ga je odločil kupčiji, ki Je edina pot do bogastva takim, kateri prihajajo na svet brezi r°jstnih pravic, brezi slave i stoletnim prednikom imen. Se svojo železno potrpežljivostjo, s prirojeno poštenostjo i so zrelim razumom si je pridobil to, kar drugih čaka užo ob njih rojstvu: bogastvo i imenitnost. Boginja sreča mu je bila ugodna; vsa njegova podvzetija je spremljal božji blagoslov. Njegove beretijo, te .je zmerom venčal nadnavaden dobiček, znemenite so bile na daleč
i široko; njegovim nasvetom je svet veren bil tako, kakor kakemu oraklju. Domii je Kinn bil vzorno dobrotljiv i liubeznjiv; najmanj šej postrežbi menil je, da je dolžan večno hvaležnost, i srečen se zdel biti sam sebi, če je kedo kako dobroto prejel od
njega- —7
Kinn dvigne dete i poleg njega ležečo medno deščico. Na deščici je bilo zapisano t<'>-le:	„Dčte	je staro poluleta, krščeno je
užč, ime mu je Adamante." Otroče se je jokalo, Kinn ga je zibal v naročiji i pel mu tako dolgo časa, da je zaspalo. Potlej ga je na lahko položil v svojo posteljo i pazno odel, sam pa je vso noč neprenehoma roki mel si od same radosti i gori i doli hodil po sobi. Kader sc je zganilo dete, sklonil se je k njemu i poslušal, ali spi. — —
Drugega dn6 je predirjal vse mesto: kogar je srečal, vsa-lcomu je povedal, da so ga nebesa nadarila z angeljčkom, kateremu iz srca mu vzcveti poslednja životna nada i kega bode ljubil tako, kakor bi bilo njegovo dete.
Tomaž Kinn je dosl6 svobodno živel i brez družine. Njegova mladost je bila otožna, trlo jo je pomanjkanije, tudi v prvej moskej starosti je moral boriti se se skrbmi. Prirodni zakon je tak, da tisti, katerim je ljubezen do ljudstva ndlog, da ostajajo svobodni samoljube strasti, katere mati je ljubezen. Se svojim zdržljivim vedenijem je mej krasnim spolom vzbudil mnenije, da utegne biti neprijatelj žeristvu. Vsled njegove prenapete skromnosti je bilo kazno, da ne bode nikedar drugač. Po štiri i pedesetem letu svoje starosti se nej upal ni pomisliti, da bi ga utegnilo ljubiti kako srce; dvomil jc, da bi sploh v vsem svojem bistvu mogel imeti kaj, kar bi utegnilo vzbuditi kake duše vdanost. Nikoli noben ženski obraz nej prevzel njegovega srca, da-si so bile gospo-dičine i gospe, ki se je vklanjal jim, ali blezu le tako, kakor čestimo angelje, — nestrastno, kakor bi bile vstvarjene le zat6, da se jim čudi svet, a ne za tega dčlj, da bi jih objemal.
Kinn je bil še mlad, ko so mu osepnice popačile obraz. — Obraza nej imel tedaj neprijetnega le takrat, kader se je ledena resnost brala na njem. Kinn je znal vse to. A bil je miren, bo-gočesten, nej bil čmeren; hud nej bil na nikogar, če prav je vse videl i znal. Jako dobro je slišal, kader so ga dekleta, ki se jim je neukretno priklonil, glasno zasmehovala za hrbtom.
Vendar pa je na sveti živela stvar, ki je osoda bila odločila jej, da jo bode ljubil starec. A nej moglo biti drugače. Bogat jo bil, njegovi dnevi, tako sije domišljal sam, pa so bili už6 sešteti. Treba je bilo najti koga, da bi mu izročil imetek, ki je navrhovatil si ga v pedesetih letih. Mladostna ljubezen traje nekoliko tednov — mesecev, ima začetek i konec. Ljubezen mej soprogom i soprogo ne znamo, kako dolgo traje. Otroci svoje roditelje ljubijo vsaj tako dolgo časa, dokler so otroci — roditeljska ljubezen pa traja do smrti, ne mara še dalje. —
Tomaž Kinn je nap6sled vendar našel svojo srečo, našel jo je v ljubezni. Po aveh letih je Adamante imenovala ga svojega očeta, pozneje se je zibala mu na kolenih i poslušala basni, lči je pripovedoval jih jej j potlej se jc naučila pisati Kinnovo ime, v sedemnajstem leti pa je bila lep, mirnoaušen zaklad svojega rednika.
A kako je bila krasna! M v’ ‘	1 "	ih,	kader
njene oči.
Tomaž Kinn je bil ta čas star sedemdeset let, glavo jc imel bžlo, kakor sneg. — Njegova rejenka je uživala enolično odgojo, nej znala ni kaj je hudo, ni kaj dobro. Tako svoje otroke od-gajajo vsi dobri roditelji, ki žele, da bi njih otr6k duše bile čiste i poštene. Nedolžnosti nej po všeči nikakoršno hinavstvo.
Deva, ki je preživela sedemnajsto pomlad, čuti, da jej kri Urnejše bega po žilah, — čuti svojega srca prodkejši tlekot, — Vse nje bistvo imajo v lasti čutije, katerih si ne zna svetliti i ki jej rudečico polj6 v obličije. Bolesti ne čuti nikakoršne, temuč raduje se, a zakaj, tega sama ne zn&. Izvor je odprt — toda ne da.de se vstaviti, ali pa devica iz njega zajemlje život ali smrt, to je neuganljiva skrivnost ženske bodočesti.
Kinn je poznal, da ga rejenka ne ljubi več tako, kakor ga je ljubila popreje. Ker je poznal človeštvo, torej jo vedel, da je prišel čas, ko zvezda, migljajoča nad neznanim nedolžnim svetom, jame bledeti, zat6 ker je pridanila močnejšega čutija svitloba — i misel: Adamante nej več nedolžna, ta misel je začela plašiti ga.
Nekega dn6 jej razodene, da nej nj6 oča, temuč da je le njen krušnik. Sedemdesetletni Kinn je ta pot prvikrat omahnil. ---------
Posle se je Adamante odevala z baršunom i se svilo, nosila je na sebi bisere i demant, — i mogoški se je vozila okrog. Po štirikrat na dan je promenila svojo toaleto — veselil jo je svet, vadovalo živini j e.
Kinn je imel dobre misli, ali nesrečne. Bal se je, da ga Adamante utegne zapustiti, z njo vred pa mrkniti edino bitije, ki .jc bilo duša vsemu njegovemu živeniju. Premišljal je, ali dobro. Kak bogatinec je nej mogel vzeti, kajti živa duša nej znala, ali hna kaj, ali nejma nič; kakemu revežu pa tudi nej bilo, da bi bila dala svoji roci, zat6 ne, ker ie bila vajena bogastvu i všečesti.
Tomaž Kinn je bil dva i sedemdeset let star, ko sc je oženil, i o vprašal je Adamante, ali bi hotela do svoje smrti uživati to srečo i bogastvo, v kem se koplje, — ali bi liot61a ostareti pri njem, ugajati njegovim željam, v bolezni pa streči mu . . . . judi . . . ljubiti ... ga . . . Dekle je obljubila.; s;\j Kinn je tako p6šten moški, da ga nej kmalu takega na sveti, poleg tega pa je bil še nj6 dobrotnik — i imovit. A tega devici nej nihče povedal, da je greli ženski to: roko dati moškemu, ki nejma Nikakovega sočutija do njega v svojem srci, — da iz tega izvira Letopis 1871.	19
jo bila v cerkvi, zato ker se
temuč v
najstrašnejša kletev, s kakoršno si le človek more omadežati glavo, i aa vsled takega zedinjeni j a se zasmehuj 6 božji zakoni.
UL
Tomaž Kinn je bil uže pol leta oženjen, i kakor se mu je zdelo — srečno. Njegove soproge krasoto je slavil ves svet, njena ljubeznjivost je bila balzam, vonjavo hladilo srcu soprogovemu, ki je ob konci svojega živenija poznal pozemslce blagosti užitek.
Kader človek, ki jo vse svoje živenijo boril se s pomanjkanjem i skrbmi, nenadoma časo — polno radosti i razkošij a pritisne k svojim ustnom, — kader njegova duša, njegovo srce jame uživati veliko srečo, s kratka: vse to, kar mladostno domišljijo čara: resnično tisti trenotek jo krasen prebod iz tega živenija v drug život.
Vse razkošije, kolikor si ga je človek pritrudil v sedemdesetih letih svoje starosti, — malo časa uživati, a potlej umreti!
—	O sanje, sanje!
Kinn je svojo soprogo neznanski bliščeče oblačil. Adamante se je — še poluotrok, srčno veselila slepilnega leska, sredi kega so jo ljudije čestili tako, kakor kitko boginjo. Nilcakoršna želja se nej porodila v njej, da bi se jej ne bila vresničila telcčj, ko hitro je mož bil zaslutil jo. Kinn jo bil popreje tako varčen, oženjen pa je z obema rokama neusmiljeno razsipal novce za najpo-tratnejše veselice svojej soprozi, ki jo v lesku novega razmerija i mej stanovitim vrščenijem glušečih razkošnostij pozabila na vzore svoje mladosti, — na vzore, ki so, dokler nej še poznala, kako demant leskeče, tako čaralno razvijali sc' jej v srci.
Nekega dne je v zbirki redkih imenitnostij zagledala tiste redke vrste krasno papigo, ki zna oponašati človeške glasove i ki ima tako prirojenost, da mora človek meniti, ka to ptičije telo človeško dušo krije v sebi.
Adamanti je neznanski dopadala ta žival, gospod pa je nej hotel prodati za nobene ceno. Kinn jo čutil svoje soproge goreče kopernenijc; videl je, kitko smehljanije se je zibalo jej po obličiji; izkušal jo je tako dolgo časa, da mu je razodela svoio skrivnost. Drugega dne je pa papiga bila užč v njenej izbi. Toda razvajenih ljudij radost nej stanovita. Minolo je nekoliko nedelj, Adamante je bila zopet žalostna i nemirna. Njena zamišljenost, nje medleča rudečica na obličiji nej mogla zatajiti se skrbnemu soprogu. Nečesa jej manjka, menil je natihoma, po nečem koprni zopet, nej pa se upal ziniti ni besedice o tem, zat6 ne, ker se je bal, da morda ne bi mogel vstreči njenej želji. A rčs je Ada-.rnante neko željo gojila v svojem srci; toda nej je razodela svojemu možu, ta pa je nej mogel uganiti, če prav si je neumorno glavo belil z njo.
stelji svoje soproge čuje globoko ječamje i vzdihovanije — kalcoi’ kakega človeka, ld se se smrtjo bori. Smrtno prestrašen plane s svoje postelje i šine k postelji svoje soproge. Adamante je spala, njenih pi-sij prodko kipenije je kazalo,	kako	grozni	so	obrazi	njenih sanj, i ustna so se jej	odprla, telo	se je	začelo	tresti jej.
Jela je v spanji govoriti tako-le:
„Cuj volkodlakovih perotnio plehtanije, ta pogled na zvezdato nebo, taista bela zvezda tam gori je moja, ona-le rudeča pa tvoja . . . Odstopi, odstopi, če ne, zgorim. Proč, proč, ne gledi vd-me, tvoje oči so črne, kakor pekel, i gore, kakor duše pro-kleteem. Cuj čuka . . . prokletstvo, prokletstvo, gorje meni! Zlo-dejca sva, idi skrivaj se! — Ne le-sem, ne sem, tu naju vidi Bog, i tu, i tukaje, proč, proč, Agathodemon
Bridkega potu srage so obilo igrale spečej Adamanti na čelu; dihala je na kratko, časi je celo zapiralo jej sapo, kakor ob zim-ničnih bolestih. Kinn je m6nil, soproga — da je bolna, torej bi jej bil rad pomogel. Ko je odtrznil duri, zakliče mu nekij znan glas naproti: „Tiho, tiho, Agathodemon, noč molči". —To je bila papiga! — — — —
Kinn so je stresnih	Kedo je ta	Agathodemon?	Tedaj	tudi
temu ptiču je znano to ime. Kedo neki je to? Pekla ga je negotovost: tiho stopi k ptiču, rad bi bil še več izvedel. Ptič pa je začel peti neke vesele škotske pesmi napev.
„Kedo je ta Agathodemon"? — povpraša Kinn; menil je, da bode ptič umel njegovo vprašanije. A papiga je glavo zarila pod porotnico i mežala.
„Loro! Loro!" — vikne vA-njo s prijaznim glasom i z drhtečo roko ptiča gladi po glavi. Papiga pa se vskošati; oglasila se je tako, kakor bi bila vrata mrgoanila, vzdihne jame piskati čez nekoliko minot, oponašati goreče poljublce, konci svojo igre pa je zahreščala tako strašno, kakor da se je tisoč i tisoč oken sesuli) tisto trenotijc. Utripljočega srca je Kinn poslušal ptiča. Papiga je začela zopet poljubljati; naposled pa je utrujena šaljivo resno vskriknila: „Agathodemon, ti hudobni duh!"
Kinn omahne na blazinjek, kajti polotile so se ga strašne strašne misli. V duši se mu je kresal grozovite slutnje blisek.
Ptič je zopet začel svojo igro. Dvakrat je s kljunom polenil prav tako, kakor bi kedo petelinca nategnil na samokresu, i kriknil je: „Ne, ne umiraj, ne umiraj, saj te ljubim!" — zmerom pa je v tem vzdihal i naposled vskriknil ime: „ Agathodemon !“
Kinn je v nesvesti si včhral v posteljo i jokal, kakor dete. Naposled je zaspal. Spal je dolgo časa, kajti ko se je bil izbudil, UŽ6 je bilo poludne; Adamantino oblieije, to je bilo prvo, kar je zagledal o svojem vzbujeniji. Prišla ga je bila Adamante budit; s61a je kraj postelje, se svojo mehko roko gladila mu čelo i povprašala ga, kaj še mu je senjalo.
„lludo se mi je senjalo,"—odgovoril je Kinn, „prav hudo kajti od samih solz je vajšnica Se zdaj mokra."
„Razodeni se“, — dejala je smešno Adamante, ,,povedi, kaj se ti je senjalo, da ti razjasnim sanje. “
„Slišal sem mrliče, da so govorili,“ — dejal je Kinn, „čul sem volkodlaka, da je plehtal s porotnicama, čuka pa sem cul, da je skovikal, govoril sem s ptičem, a ta mi je razodel neko tako žalostno dogodbo, da so mi solze vdrle se po lici: dobro, da je to bil le s&n“!
Adamante je jako ldadno strpela svojega moža resni, motreči pogled. —
„To znamenuje“, — dejala je prešerno, „da si krasno po poludne obodoval", —i ljubeznjivo preširna jo starcu poljubek pritisnila na čelo.
Kinn bi bil kmalu veroval, da so sanje igrale z njim. Saj nej imel slutnji nikakoršne podloge, ki bi bila nočnega prizora resnico pričala. Izkušal je skrivnostno papigo, papiga pa je na-blebetala mnogo kodrčij, a tega, kar je pred nekolikimi urami bila pohabotala, še opomniti nej liot61a. iCo hitro jej je Kinn v misel vzel ime: Agathodemon, vselej je odvrnila: „Filon, Filon!“
Po poludne je Kinn šel z d6ma; prišel je domu še le pozno po noči, ker je vse spalo užč. Prvič so ga prijatelji ta pot videli žalostnega i v sltrbčh. Prišlo mu je na misel vprašanije: Zakaj človek vendar ne umrje, ko je už6 star, ko ga nihče več nejma rad, temuč še prilesten je vsakomu, — ko nej ničesar več, kar bi	ga vezalo na	ta svet. V take	misli vtopljen je prišel	domu —
žalosten, nemiren. Utrujen je sel	na blazinjelc, sivo glavo je spu-
stil mej dlani i podvprto imel tako. V tem je njegove gospe zaljubljeni ptic zakričal: „Ali starci ne mrjo“?
Prestrašen plane Kinn po konci; a kaj bi no bil, ker je svojo misel slišal na glas izgovorjeno. Tedaj, tedaj tudi drugim se	uže čudovito	zdi to, ker tako	dolgo časa živim.
 —	•— „Ce smrt ne	pride sama, — pošlje	se leliko
p6-njo —— omenil je ptič. —
Kinn jo čutil, da mu kri ledeni v srci.
„Tomaž rad pije čaj, premesi se mu zelenega sladkora"! —
„Pravični Bog!“ — starec obupno jelene. „Sionokoščena kra-bica s6 sladkorom . . .
„Ker starec neče spati, diide se mu trikrat nožu na rti".
Groza je trla Kinna, da so je tresel, ko je poslušal te besede. Ko je ptič bil nehal govoriti, včhral je k postelji svoje soproge; kolena mu nejso hotela biti več poslušna, sapa mu je zaostajala.
Adamante je spala, glavo s6 svMranimi lasmi je imela zavito v vajšnice, beli roci je držala zadej na glavi, njiju prstije so bili zariti v goste kodre. Spala je tako mirno, kakor spi le ženska, katerej se serija o angel jih.
Tomaž Kinn sc je ves tresel, le roka, ki je spečej soprozi pod vajšnice bil segnil z njo, ta je bila krepka i pokojna; še veča groza sc ga loti; zatipal je nekovo krabico — gladko, svitlo, i
varno je potegnil jo ženi izpod glave. Stopi k svetilniei, odpre krabico i najde v njej lepo belo štupo.
„Moj Bog, moj Bog"! — jekne starec.
V tem se Adamante zgane, razpre svoje naročij e i šepne: „Aguthodemon“.
Ves obupen je Tomaž pobegnil v svojo izbo.
Zjutraj je ležal v postelji i boril se sč smrtjo. Smrt pa nej hotela usmiliti se ga. Lekarjeva skrb je otela mu živenije.
Ko je zopet oči odprl, uže je bil jasen dan. Solnee jo prodiralo skozi zelene zavese, na vrtu pa so ptiči zvrgoleli. Kinn dvigne glavo i povpraša:	„Ali se denes ne razdani, kako dolgo
časa bode še tema ? Odprite okna, ali pa luč naredite, jaz nejsem rad v temi“.
Kinn nej umrl — ali oslepel je.
IV.
Tako je Kinn živel še mesec dnij. Slehrni večer je vzlezel na posteljo z mislijo: da ga po noči umor6. Smrti se nej bal. Koprnel je po preselitvi v večno živenije. Vsako jutro, ki ga je dočakal, slehrno jutro mu je bilo bridkejše, vsak dan mu je bil večne noči i teme dan.
Množni njegovi prijatelji, ki so ga obiskovali, nejso mogli prehvaliti njegove soproge,, katera je bila črno oblečena i ki je po noči i po dnevi bedela pri njegovej postelji, — i katere hladno roko je Kinn po gosto imel na svojem čeli.
To je bila Adamante.
Kinn je slišal njč pogosti jok, nje molitev. Čutil je na slojih ovenelih, suhih rokah ognjene poljubke, i už6 soje začel bati, da je oblaznel, tor da ne more izumiti, zakaj mu soproga ne pusti umreti, ker bi smrt celo obema bila dobrodejna. Kaj bi toraj še rada? —
Nekega dne mu Adamante razodene, da je slišala o nekovej krajini v Indiji, kdor je baje tak studenec, da njegova voda pogled daje slepim; rekla je Kinnu, da bi se napotil tijžikaje i poiskal tisti studenec, ki bi ga obudil v novo živčnije, v tilko, da bosta oba srečna, kakor sta vže bila.
„Kogar veseli na moriji umreti, naj le ide tij&“, — dejal starec. „tla, pa tudi dobro"! Kinn je prodal vse svoje imenije, zamenil je svojo imovino za zlato i drago kamenijc, pustil soprozi vrvarnieo, — mesto, kder je živel i posloval dva i sedemdeset let.
V	Kadiksu si jo najel barko „Circe“. Ta jo bila odločena, da ga odpelje v Indijo. Od tega časa nej ni živa duša več nič slišala o Kinnu.
V.
Nekega večera so mornarji v luki mesta Kadiksa pripovč-dali si svoja vzajemna dobrodruštva. Eden navzočnih mornarjev jo prav za gotovo trdil, da se jo bil sešel z „letcčim Holand’anom“,
Dejal je, da bi lehko prisegel, da je r6s bilo to. Videl je prav razločno, kako je veter barko gnal pred seboj; po barki je po vsej rastla morska trava; jarbola je bila ovita s čudovitimi rastlinami. Na palubi sti ležali strašni postavi v pisanej obleki; to sta bila dva mrliča bledih obrazov i izbuljenih očij. Ni živa duša se nej upala približati barki, i prčcej bodoče jutro je mej brodniki bila vstala zlatenica, ki se je polatila tretjine moških.
Taka se pripeti vsakomu, lcedor po nesreči naleti na letečega Holand’ana“. Ladijestaji na stopnice iz mramora je hodil sedet nekij slep berač; slehrni večer so ga videli tu, ljudem se je posebno smilil. O tiliili večerih je poslušal mornarje —: njih pripovedke, a sam nej o nobene j priliki zinil ni besedice. Kedar pa je vihar bučati začel, zavlekel so je na obalo, z vso silo kričal v ječeče morje i kamenije i pesek metal v penaste valove.
O deževnih nočeh so ga videli na najstrmejših skalah ob ladijestaji, da je klečal i krčevito posti povzdigal proti nebu.
O talcih urah nej nihče upal se biti blizu njega, nihče nej mogel poslušati kletvine — strašne tako, da so lasije vstajali človeku; živa duša nej mogla strpeti ročenija, ki je bruhalo starcu iz ust. Kedor je slučajno slišal kedaj njegovo kletev, gotovo je nej z&bil vso svoje živenije.
Kader pa se je vihar vpokojil, pomiril se je tudi berač; hodil je okrog ribičev i povpraševal, ali je morje kako truplo vrglo na obalo.
Kedar pa je bilo to, oglodal jo vsa trupla, pretipal njih obličija, roke i prstane na njih, nap6sled palc je obupno kriknil: „Še zdaj ne, še zdaj ne“!
Vprašaniju, koga išče, odgovoril je vselej: „Svojo soprogo, ki je s svojim ljubcem vala".
,, čudo vito,“—omenil je eden mornarjev konci svoje pripo-vesti o „letečem Holand’anu“; na jarboli je sedel krasen ptič, ki je s hripavim, a krepkim glasom kričal v daljavo: „Aaamante, Adamante“!
„Vsemogočni Bog“, i — vslcliknil je berač, drhteči roci povzdignil k nebu i mrtev zgrudil se na zemljo.
Solnco je prav ta trenotija kazalo svoje poslednje zlate žarke. — Daleč tam po morji blodi razrušena barka, igrača valolom i vetru!
Pisma o vedah in umetnijah.
(Spisal A. J.) < .'c'
10. prosinca 1871. Svet se meša! To lahko zapaziš, alco le količkaj daleč prodreti skušaš s svojimi dušnimi očmi. Oziraj se po našej širjej domovini! Oh, kako napet jo rod zoper rod, kaka navzkrižnost
med vladajočimi in vladanimi in kaka nasprotnost med cerkvijo in državo! Viši red se spodbija z vsemi silami, gospodariti ga lioče niži, ter se napenjati in šopiriti nad njim; podpihovanje, sovraštvo, in obrekovanje ti štrli naproti iz vsacoga kota in ti rannje žo tako krvaveče srce. Kaj pa, ako povzdigneš svoj pogled in se povz-neseš čez meje? Človekoljubna duša, pravoljubeče srce se mora zjokati nad vso revo tlačečo narode! Omika, oh, ali je to njen sad? Reke krvi napajajo zemljo, goreči plameni žarijo nebo, strašno gromenje stresa svetovje, za njim in pred njim pa se čuje jad in stok prerevnih Adamovih otrok! Ali se tu kaže omika, človekoljubje? —
Obrni proč svoje oko, zakrij si oči, zatisni ušesa in odleti na drugo stran! Pojdi tje, kamor bijejo serca vseh pravovernih, tam boš našel tolažbe ranjenemu srcu, tam v večnem mestu , v podnožji mirnega stola sv. Petra, si boš opočil.... oh.. oh.. ni tako! Tudi tukaj so tepta pravica, tepta in oklepa v grozne verige; viharji razsajajo skušaje vgasniti presvitlo luč, koja je žarila in razžarila vesoljni svet; burja divja preteča vlomiti presvitli križ, od kodar se je raztekal in sc še razteka blagor vsem dolom sveta. In svet? Ti nehvaležni svet, ti se grozno smejaš ! Ti spačeni svet praviš, da se vse to godi v smislu prostosti, v luči olike, na postavnih tleh! Ti modruješ in obrezuješ svoje pero v opravičevanje groznega djanja! Toda stoj — spoznal boš svojo slepoto, da bi je le prepozno ne! Klical boš v obupanju, hribje padite na mene, gore pokrite mene — čas se bo grozno maščeval nad teboj !....................
A, dragi moj! kam sva zabredla v svetej nejevolji? Spustiva svoje solze, naj tečejo in namakajo revno umazano zemljo
—	morebiti jo kaj oper6 in obvarujejo, da ne bodo, upajva bol ji zanamci, izrekli nad nami skozi in skozi pogubitne sodbe ! Beživa od groznih prizorov, zapriva se v samotno izbico, zatopiva se v globočino svojega duha in poslušajva, kaj nama bo on povedal! Morebiti bo 011 podelil hladilnega lclca najnim bolečinam, zdravil za bolni sedanji čas. Poskusiva in če se nama posreči, potem stopiva na visoko goro, vzemiva v roke trobento, trobento velikansko, da se bo njen glas razlegel in razlegal po vesoljnem svetu, ter oznaniva nevarnemu bolniku, kje naj išče zdravil, kakošnih naj vživa! na ktero pot naj jo krene, da se zopet vredi, to je, popravi prekucnjeni red zunaj sebe in tudi v sebi — kajti oboje stoji v tesnej zvezi — in se ne bo več reči moglo: svet se meša!
18.	prosinca 1871.
Človek! — kaj si vsega v tej besedi ne misliš! V vesoljstvu aajviše bitje, s svojim umom gospodareč vso naravo, obvladajoč vse drugo žitje; sprehaja se med neizmerno oddaljenim svetovjem, vtaplja se v osrčje zemsko, divjim potokom in rekam odkazuje tir, mogočno pluje po hrbtu morskem ; streli vzame škodilno moč, besnega tigra uniči s pritisom najmanjega prsta. Od kod si boš razlagal
vso to njegovo moč? Kje jo je dobil? Ali so je mar iz lastnega nagiba povzdignil tako visoko in je bil prej v enej vrsti z vso drugo naravo? Ali se je razvil v sedanje žitje vsled naravnih moči in ni nič druzega, nego vrhunec v razvoji naravinem ?
Alco je to res, loči se on le po stopnji ali graduelno od narave, v njem je le eno samo bistvo; res potem naj so le ponaša, da mu je ta ali ova štirinožnica ali štiriročniea sorodna, nad kojo se je le vsled svoje lastne moči tako visoko povzdignil! — Smejaj se, ljubi moj, smejaj na vse grlo! Ti si nekaj modroslovea, a tudi one misli so izrekli „proimenitni“ slovci! Ha, ha, ha! In veš ljubi moj, nekteri tudi jako milujejo, da smo mi tako trdosrčni in se tako malo brigamo za živali, lcojim bi vendar morali privoščiti nekoliko svoje odgojo, ter jih počasi pripeljati na tako visoko stopinjo , kakor smo že mi! vMeni sc le čudno zdi, da sc niso že davno poprijeli tega dela. Se bolj čudno se mi pa zdi, da že niso davno šli vsi, prav vsi, k nevednim ljudstvom in tam pričeli svojega misijona v imenu svojo olike! Kako vendar to delo pripuščajo možem učečim njihovim razjasnilom ravno nasprotne nauke! Ce jim je kaj za resnico, kojo po svojih mislih imajo, naj jo grcd6 razširjat! in naj ne pripustč učiti laži! Ali aj, aj i Darovati življenja zložnost, stradati, potiti sc, vedno trepetati v nevarnosti... a, to ne gre. Tukaj se mora vživati, „post mortem nulla voluptas
To so nektere črtice, tako rekoč glavni obris podobe zvane materijalist; žalibože da jo tacih sedanji čas polno, ako no teoretičnih, pa praktičnih. Reveži, kako imajo duha oklcnjencga! Rad bi on zletel, povzdignil sc do neba, a ne more tičeč v samej ne-prezirnej tvari! Pa, kaj govorim o duhu? Vsaj ga ono baželjudjo, ali modroslovci ali prirodoslovci ali kaj so vso, ne poznajo in no pripoznajo. Vsaj nočejo vedeti, da bi bil duh samostojna substan-cija oživljajoča in vpodobljajoča nase telo. Toda, ko bi le količkaj pogledali človeška djanja, sramovati bi se morali sami pred saboj, tako neumno ravnajo. Poglejva jih midva in boriva sc proti temu groznemu volku sedanjega časa.
Ali ne zapazimo v človeku dvojnih prikazov? Prosto se določuješ; vse vtise prišle od zunaj sprejmeš, ali odbiješ ; nagonom slediš, ali ne slediš; a nasproti so tudi neprosti prikazi v tebi. Prosti in neprosti prikazi so si direktno nasproti, čosar nikdo no taji; in kdor je le s prvimi modroslovskimi stavki znan, tudi ne bo tajil, da vsak prikaz izvira iz svojega vzroka, da vsaka debilnost zahteva svoje delajoče, da delajoče v svojei delalnosti razodeva svojo kakost, svoje lastnosti in da toraj, kakoršno delajočo, taka delalnost in narobe, kakoršno delalnost, tako delajoče: prosta prva, prosto drugo — neprosta prva, neprosto drugo. Iz tega sklepamo, da mora tudi v človeku biti dvoje delajoče, prosto in neprosto, toraj bistveno, kvalitativno ali ossenticlno različno, sebi v vsem ravno nasprotno. Neprosto je truplo, prost je duh.
Dalje: tvar je lenjiva, to smo se učili v fiziki; no more sama iz sebe preiti iz miru v pregibanje, ne sama iz sebo iz pre-
gibanja v mir. A mi čutimo nekaj v sebi, koje sc preg-iblje in je djavno samo iz sebe, ne le samo zmiraj dela iz lastno moči, ampak tudi truplo vlada po svojej volji. Toraj mora to nekaj biti našemu truplu ravno nasproti.
Res je, materijalisti govore tudi o resnici. A čcgava pa je resnica? Kdo se živi od njo? Mar telo? Naj poskusijo, meni se zdi taka poskušnja prenevarna. Telo se živi s tvarinskimi stvarmi, zato je tudi samo tvarinsko vpodobljevajc so hrani svojej ; zato pa, ker je tvarno, se tudi spreminja in se razdrobi v svoje dele, ono pogine. — Ali ima resnica tudi kaj tvari v sebi? Ha, ha, boš rekel, kako naivna vprašanja mi stavi? Resnica je tvari nasprotna, no-sostavljena, nespremenljiva, enotna! Ker je pa nekaj v nas glo-meče po resnici, da jo vživa in vživa svojo edino hrano, mora to nekaj tudi vpodobiti se resnici, biti mora nesostavljeno, enotno, nespremenljivo. In bitje imajoče te lastnosti se nazivlja duh. — Duh jo toraj prost, enoten, nespremenljiv, a telo sostavljeno, zato ne-prosto, spremenljivo.
Ako je toraj taka velikanska razlika mod duhom in telom, med duhom in naravo, ali se jo mogla narava sama do duha razviti, ter mu podeliti lastnosti, kojih nima? Nikakor ne! To resnice se vendar lahko spoznajo — žalibože, da se dan danes tako zanemarjajo. Le to velja, kar se zmeri, stehta! Onega pa ne spoznajo, ki meri in tehta! Le to velja, kar se vidi, ter otipa — a kaj vi-šega, nadnaravnega, nadčutnostnega ni! In ali more biti kaj bolj neslanega, kakor izreki: razkrojil sem že mnogo teles, a v nobenem nisem videl duše! Pregledal sem že vse prostore nebeške, a nikjer še nisem zapazil Boga! ,,Dicentes se esse sapientes, stulti faeti sunt. Qui commutavcrunt veritatem Dei in mendacium et servierunt cre-aturae potius, quam creatori."
Da, stvari služijo, ne pa stvarniku! Oni zbožnujejo „moč“, ter vse razlagajo iz „ove večne moči“, vsled lctere so mora vse tako vršiti, kakor so vrši. I kaj pa je moč, kako so njene lastnosti? Toraj ni duh samostojna substancija, ampak le moč, litera je tudi immaterielna, toraj tvarnemu truplu nasprotna, samo svojo lastne, samostojne bitnosti nima. Ako jo duh le moč delajoča v tvari, delati mora enako ovirn močem! Naravne moči delujejo zmiraj v enem smeru, zmiraj isto in morajo ravno tako delati. Težnja vleče vedno proti središču, zmiraj to dela in no moro nič druzega. Toda duh dela na vso strani, dola kar hoče in kakor hoče, ter napreduje v svojem delovanji; eden in isti jaz mislim, hode, ljubi, sovraži, veseli se in žalosti etc. — Moči delajo vselej le na tvari in učinijo premikanje posameznih tvarinskih delov: tako magnetizem, elektrika, težnja etc.; a duh se peča z resnico, z idejami, čednostmi, kaj imajo pač to s tvarjo skupnega? In duh se povzdigne zdaj eto solnca in se vtopi v istem hipu do morske globočino, on žre v prihodnjost in vzleti nazaj v daljno minulost, ne deržč ga nobene mejo, ni prostora ni časa. Kaj pa moči, ali niso navezane na gotov prostor in na gotov čas ? Toraj, ali so moro
duh prištevati močem ? Ne, on je samostojna substanca, ne potrebujoča v svoje žitje nobene druge; zato pa tudi lahko obstoji brez trupla, koje rabi le v sredstvo za više namene.
Da, reveži zaslepljeni ne pripoznavajo duha, ampak le „moči“; žalibog pa, da ne spoznajo ove „Moči“, ki vzdrži vse svetovje s svojim mazineem, ki vlada vse svetovje z migom svojih trepalnic in ki ga more zrušiti z duhom svoje sape. ,,Evanuerunt in cordibus suis et obscuratum est insipiens cor eorum.“ Le tvar in tvar jim je vse, zraven pa govore o vednostih in umetnostih! A neizrečeno se blamirajo že s samim poimenovanjem (da na iščem in ne navajam družili brezštevilnih dokazov v tem obziru) „proste vede in umetnije." Prostost in tvarnost se moče vse v en koš — kako jo to nespametno, nelogično, nefilozolično sem že pred omenil!
Te zmešane stvari se nosijo po glavi in [trosijo med ljudstvom — ali bi bilo mogočo, da bi ne bil ves svet narobe ? Da bi ga vendar razsvetlila luč prave resnice!
III.
‘22. prosinca 1871.
Dandanes govori svet mnogo o lepoti; ni ga morda človeka, da bi ne bil te besede že sto in stokrat porabljeval; — zato naj šo jaz kaj malega spregovorim o lepoti; toda poskušal bom le iz nje dokazati, da ima človek duha. Ktere so bistvene lastnosti na lepih stvareh, n. pr. pri telovnih stvareh, pri kojih se razločuje več dolov. Ni težko odgovoriti: somernost, soglasje, vrejenost. Kdo pa more zapaziti te lastnosti ? Gotovo le zmožnost sposobna primerjevati in razsojevati. In kdo primerja, ter razsoja? Mar no bistvo prosto, koje samovoljno progleduje posamezne delo, isltaje zveze med njimi i Mar ne bistvo zavedajoče se, da išče zvezi, zavedajoče se svoje delalnosti. Kajti, ko bi no bilo prosto, ne bi mogle samovoljno pregledovati raznih delov, in ko bi tega ne moglo, ne bi moglo najti razmerij in zvezi raznih; •— ako je pa to, mora se tudi zavedati svoje delalnosti, kajti prostost in samosvest ste v tesnej zvezi, kjer je ena, tam je tudi druga. In čegave ste te lastnosti V Gotovo ne tvarine, ampak le duhovne, kar je razvidno že iz prejšnjega.
Toraj ko bi ne imeli duha, ne spoznali bi lepote! Živali je ne poznajo, ker nimajo poznavajočega faktorja, duha. Ali pa morebiti ni lepota ova, kar sem rekel? ali je ona le kaj čutnega? Ali je morebiti lepota ona lastnost stvari, vslcd ktere vplivajo na naše čute primerno in zlagaje se z njihovim liziologičnim strojstvom ?
Tako sicer nekten sensualisti razlagajo, a midva, dragi moj, ne smeva tako daleč zabresti — ker potem moral bi biti tudi med lep zarad svojo sladkote, mazila lepa zarad dišave. Temu se morda čudiš, toda sledi naravnost iz rečenega stavka — in ne vem vzroka, zakaj bi se ena in ista lastnost (namreč vplivanje na čute primerno in zlagaje se z njihovim liziologičnim vstrojstvom) imeno-
vala enkrat lepa, v drugo pa čutno prijetna. In v tem slučaji bi tudi živali morale vedeti, kaj jo lepo — prašam pa, ali je kaj bolj absurdnega od te misli? Da v taka protislovja ne zabredemo, trditi moramo, kar smo dokazali poprej.
Toraj tudi tukaj se jo pokazalo, kako kratkovidni so vsi taječi duha. Oni delajo z duhom , ali bolje prav, duh dela v njih po-rabljevaje telo v pripomoček; duh povzdigne telo, sicer le naravin del, visoko nad naravo tudi najbolj razvito — a ne poznajo deklica, v tami ga iščejo hode od protislovja do protislovja. Le tvar in le tvar vidijo, le va njo se zaverujejo, le njej služi posebno sedanji svet. Duha zamori, vklene v okove, spusti pa divje, naravne nagone, sledi jim, kamor koli ga vlečejo od pade,a do padca.
Ko bi tako delali le posamezni, bi že še bilo, a kuga se jo razširila tudi med množico, od tod žalostni prikazi sedanjega veka vkljub hvalisanej omiki, izobraženosti! Prelepi sad sc kaže v družim, v državi. Ali je čudno? Ne! Iz zmešnjav v teoriji pridejo zmešnjave v prakso; iz blodnje v učenji izvira blodnja v življenji. Ko bi spoznali, kaj nosijo v sebi, namreč nekaj vikšega, mnogo imenitnejega nogo telo, drugače bi ravnali. Kajti velikanske so posledice izhajajoče iz enega ali druzega nauka.
Ako je le tvar, ni je večnosti, s smrtjo zgine vse življenje; vsaj razpade tvar v svoje dele, iz kterih obstoji, in ako je to res moralna zapoved ni absolutne veljave — prelomi se lahko, ako le kolikaj nasprotuje telesnemu blagoru. Potem naj gospodari sebičnost, moč, zvijača, a abotnija je pravica, ljubezen i poštenost. Ali ni to grozno? Ali bi mogla ostati slede tacim načelom družina, država, da, človeški rod? — Toda, dragi moj, sam pomisli in poglej po svetu? Jaz ti bom raje razvil nekoliko posledice izvirajoče iz nasprotnega nauka.
2. februarija 1871.
Poglejmo danes človeka stoječega v s vitij ej luči, poglejva ga sestavljenega iz dveh delov: telesa in duha. Duh in telo sta združena v eno osebo, in tako tesno spojena, da se v vseh delih človeških izrazu je ta sestava. Toda duh v človeku ni koj razvit, razvija se počasi, ako vplivajo va-nj drugi že razviti duhovi — duh je toraj pogojen v svojej delavnosti, sam pred seboj se razodeva pogojenega, odvisnega, zato mora tudi v bitji pogojen, odvisen biti, kajti lcakoršno žitje, takošno bitjo. Ako je pa pogojen, odvisen, mora ga nekdo pogojevati, mora žiti pogojitelj, oa kojega zavisuje, in sicer nepogojeni pogojitelj, kajti inače bi se sukali v Večnem kolobaril, in vendar zahteva razum, da mora biti prvi vzrok, iz kojega volje vse izvira, toraj pogojitelj, ki vse pogojuje, jn od kterega vse zavisuje v bitji. Nepogojeno bitje pa mora biti m žiti od večnosti, vzrok svojemu bitju mora nositi samo v sebi, kajti inače bi ne bilo nepogojeno, ampak pogojeno. Daljo mora kiti to bitjo osebno, samosvestno, prosto — kajti vse to lastnosti
ima naš duh, in od kod bi jih bil dobil, ako bi mu jih nc bil dodelil vzrok, izvor njegov. Jo toraj Bog samosvestni, prosti, večni, in zato tudi neizmerni, vsemogočni, vsevedoči, v kratkem rečeno, neskončno popolni. On nas je vstvaril iz ničesa, kajti lo ta način našega pričetka se lahko modroslovno opraviči in potrdi, drugačnega mora zavreči naša pamet. Dokazovati, kako nesmiselno so trditve o večni materiji ali tvari, v emanaciji iz absolutnega bitja in drugih, mislim, bi bilo čisto odveč.
Ako nas je pa Bog vstvaril, dal nam bitje, ali ne bo on tudi za nas skrbel v žitji ? Ali bi mogli mi živeti, vzdržati sc v bitji, ko bi on ne hotel vzdrževati ga? Kako bi mogli doseči svoj namen, ko bi nas on no podpiral, on nc vodil? Cc nimamo v svojej volji vzroka svojega bitja, kako bomo imeli v svojej roki svoje žitje. Toraj on, ki nas je postavil v življenje, on mora za nas skrbeti. Reka izvira iz studenca, ko bi se posušil studenec, posušiti se mora tudi reka; uho vzrokuje sluh, ko bi ne bilo ušesa, ne bilo bi sluha. Kakor tukai, tako tam.
In iz tega nauka, kake posledice izvirajo za praktično življenje ?
a) Dva reda sta v stvarjenji, naravni in nadnaravni, drugi je viši od prvega; zato se mora naravni ravnati po zahtevah nadnaravnega; nikdar naj se prvi ne pospešuje na škodo druzemu, nikdar naj se više ne ceni — inače je podlcopan pravni red, nastati mora razglasje, prekucija. Oba se konkretno izjavljata: n) v posameznem človeku, a tudi /9) sploh v človeštvu.
a) V posameznem človeku naj toraj duh gospoduio nad telom; dobro duhovno, to je absolutno veljave, naj se vsikdar više ceni od dobro telovnega; duh naj gospodari, telo hlapčuje — in človek bo dosegel srečo. Sreča počiva v srcu, v našem notranjem soglasji je ona doma, to soglasje bo pa v nas donelo, ako damo duhu, kar je duhovega, in telu, kar je telovnega. Gorje, ako se prekucne naravni red, ako se sužuje duh, ter vladajo le slepi te-lovni nagoni, slednji privodijo človeka do pogubnega brezna, te-lebijo ga va-nj, da si polomi svojo ude za vselej! Kajti soglasje je razdrto, sreča jo proč, obup gloje srce in ga zgloje. To uči skušnja, izgledov ti ne bom kazal.
/?) Sploh v človeštvu sta dva reda: cerkev in država. Cerkev se pečA z duhovnimi interesi, država bolj s telovnimi; cerkev mora peljati vernike proti nadnaravnemu, večnemu njihovemu namenu, država proti naravnemu, časnemu. Kteri namen je važneji? Gotovo nadnaravni, naravni je le pripomoček v dosego višega, zato mora naravni, časni namen lo na onej poti ležati, ki pelje do unega, nikdar sc ne smemo sled6 naravnemu oddaljevati od nadnaravnega, kajti zabredli bi v mlakužo, koja bi nam bila v pogin. Zato pa tudi država ne sme ^nasprotovati cerkvi, ako hoče skrbeti sama za-se in so ohraniti. Ce sc postavi j uje nad cerkev, tor jo hoče obvladovati, prekucne pravni red, zagreši se proti večnim postavam, kojo sc ostro maščujejo prej ali pozneje, a gotovo!
IIoucš li zgodovinskih dokazov? Odpri le oči in poglej v sedanjost, videl boš, kaj je ondi, kjer se zanemarja, popolno prezira, ali kar naravnost zatira viši duhovni namen.
h) Ker nas je vse en Bog vstvaril, zato smo vsi bratje med seboj! Bratje so si dolžni medsabno ljubezen, medsabno podporo. Bogatin stopi v hišo svojega revnega brata, pomagaj mu iz budili stisk! Ti mogočnež zakaj zaničuješ priprostega moža, ali ne veš, da zaničuješ svojega brata? Poberi se proč mednarodno sovraštvo! Ljubezen naj vlada čez in čez; za vse naj veljajo enake postave, enako pravice! Vzajemno naj se vsi podpirajo v izolikovanji, na poti do časnega in večnega blagra!
c) Kor vlada previdnost Božja nad teboj, ne boj se, lcedar te stiskajo reve in nadloge. Oči vpiraj v svoj viši namen, porab-ljevaj vse pripomočke , kar ti jih dajo na roko čas in okoliščine, da srečno do njega pripljuješ v barčici svojega življenja; ohrani mirno srce, tudi v najviših viharjih, ker soštoti so lasje na tvojei glavi in ne eden ti ne bo odpadel brez volje Onega, ki biva nad zvezdami; posebno reveži ne zavidajte bogatih morebiti zatopljenih v sedanjost, toda ne brinečih se za prihodnost. „Vanitas est, diligere quod cum omni celeritate transit, et illuo non festinare, ubi sempiternum manet gaudium." Zato so oni veliki reveži, vi pa ste bogati, če imate le pravi namen pred seboj, dobro vedoči, da Vam v dosego pomaga stvarnik vaš. In sploh trpeč pomisli zlati izrek: „oportet te transife per ignem et aquam, antequam venias m refrigenum.“
To so načela, koja bi gotovo blagor izlila v posameznega, v družine, narode, države, ko bi le tudi veljala in se izpeljevala v življenji, ne pa ostala sama načela — ne bilo bi sedanjih ho-matij sramotečih vse človeštvo, ne teptale bi se stare pravice! A, kaj se hoče; da bi svet le za časa spoznal svojo krivdo in se obrnil na boljo pot!
V.
8. februarija 1871. Unidan sem šel po opravilih v bližnje mesto; opoldne sem jo zavil v gostilnico se okrepčat, kjer sem naletel na mnogo izborne gospode vse vravnanc po šegi 19. veka, bodi-si od zunaj, bodi-si od znotraj. Mnogo so se menili in modrovali in si napivali. jaz sem na strani sede molčal ne brine se za njihove pogovore. Iz zamišljenja so me izbudile besede: vera, resnica, koje sem čul izgovarjati. To me je spodbodlo, da sem se gospodi bliže primaknil, kajti vera in resnica mi niste malomarne stvari. Posebno eden gospodov je mnogo govoril in pravil, da je vsaka vera dobra in prava in več enačili stvari. Take nespametne misli so 'ne v srce zbodle, poprosil sem, naj mi dovolijo par besedi terdjal: „GospOda, motite se! O tem vinu je le ena sodba resnična: °no je rdeče, zasmehovali bi trdečega, da je črno. — O snegu je res, da je bel, nasprotno trdečega bi poslali v blaznico; krop
je le vroč, ne mrzel! — Toraj o enej in istej stvari, ako se pregleduje iz ene in iste strani, je resnična le ena sodba. Enako more in mora o Bogu, o njegovej zvezi z nami in o naših razmerah do njega le ena sodba, le en nazor i’esničen biti. Ker nam pa ravno v te stvari pogled odpira vera, zato more le ena vera resnična biti in sicer ona, ki nam te razmere kaže take, kalcoršne so v istinitosti, v objektivnosti. Vse druge vere s to se ne zlagajoče so, kratko povedati, lažnjive. Iz tega, gospoda moja, sledi, da lo ena vera more biti dobra, vse druge pa slabe!"
Gospodje so nekako osupnili čuteči, da imam prav, spogledali so se in eden mi reče: „Kaj ne, ta edino dobra, ker edino resnično vera bi bila katoliška?“ Lahko veš, da sem to z veseljem, s prepričanjem potrdil. Toda kako sc zavzamem začuvši iz nasprotnikovih ust porugljiv smeh: „Kako pa, da je edino ta in ravno ta prava? Zakaj ne ta, ali ona, ali ova? Morebiti so vse napačne — kdo nam je porok, da smo zadeli pravo? Zato je najbolje, da si vsak zbira in zbere, zavračuje in zavrže po svojej volji!“
Dalje se	nisem menil — a ta odgovor mi še zdaj	šumi in
brni po	ušesih.	Toraj ne vemo,	ali smo v resnici ali v	blodnji?
Še vedeti ne moremo, ker ima vsa človeška vednost le relativno gotovost; toraj vse, kar sem ti napisal v prejšnjih listih, vse to je le od danes do jutri? Ves ogenj plapolajoč v mojem srcu za vero Kristovo, gori morebiti le za prazno, abotno stvar? Ali niso to strašne, obupljivc misli?
Umiriva se, ljubi moj, in poglejva stvar pri mirnej krvi. Obrniva se do zgodovine in poglejva v glavnih Črtali razvoj človeški glede onega vprašanja, koje je za vse najviše, prvo, kojc si stavi	vsakdo	in gaje reševalo	že tolikanj mouroslovcev	— namreč : od	kod in	kam, ali sploh o	Bogu in človeku.
Stara ljudstva so o tem kaj različno mislila. V verskem oziru jih lahko ločimo v poganska in judovsko.
Poganska so drla nagloma v nravni propad. Indi so imeli svoje bogove; njihovi nauki, kakor sploh pri vseli ljudstvih, so tem čisteji, čem stareji, kolikor boljvso napredovali v času, toliko bolj nazadovali v verskem oziru. Črtili so ubozega parija, in mučili grje od sužnja, a častili krute živali, ter se jih ne dotakniti upali. — Perzi so molili solnce, luno, zvezde, po božje častili ogenj.
—	Egipčani so sicer mogočni v stavbah, toda majhni v verskih pojmih. — Feni so darovali svojemu molohu človeška življenja.
In Grki ? Ti so imeli bogov poln Olimp, ktere so si mislili v pogostem prepiru in boji. Tatje so častili svojega boga, nečistniki svojo boginjo! Bogovi so zavidali zemljanom srečo, da, bogovi so zapeljevali device zemske! To je bila splošna ljudska vera, a nič bolja ona njihovih modroslovcev.
Nastajale so zapored razne modroslovsko sole: joniška šola pospešujoča politeizem in ateizem; pithagorejska učeča, da po smrti hodi duša po živalskih truplih, ter meneča, da je sploh šte-
vilo posebne važnosti v vesoljstvu; zraven elatična šola, koja se je razdelila na dvoje: v panteistično in atomistično; Parmenid je zasejal seme skepticizma, koji je bujno vzrasel v šoli Zenovej. Modroslovje se je zmiraj bolj spačevalo, čisto hrepenenje po resnici zginjevalo, da grški zofisti niso več gledali na zadržuj, ampak le na zunanjo obliko, ti so posebno napeljevali k ateizmu in skepticizmu; iz njihovega semena je vzrasel kaj žalosten sad, popačili so nrav, spodkopali društvo. Njim nasproti se je postavil Sokrat, on in njegova šc veča naslednika, Platon in Aristotel so zopet povzdignili modroslovje, občudovati jih moramo, tako visoko so se povzdignili s svojim razumom — a vendar, kako si tudi ti trije nasprotujejo , kako ti lovč in drve po temini sami nevedoči, imajo li resnico ali ne. Zraven njih so bili prenapeti Ciniki in sensuali-stična cirenejska šola trdeča, da ga ni razločka med dobrim in slabim, ter iskajoča lc razkošja, njen hedonizem je ostrupil vse daljno modroslovje, njen strup je posebno razširjal Lpikur s svojo šolo: dobro je vse, kar prinaša razkošje, a slabo, kar dovaja bolest, le vživati in vživati, to je vsa nrav. Ravno nasprotno so učili zopet Stoiki: krepostni je zmiraj srečen, krepost edina sreča — modri je zmiraj vesel: naj pogine družina, naj umrjo prijatelji, naj bo v nevarnosti država, naj se maje svet, modri se ne spremeni, on ne čuti in ne občuduje'ničesa. — Dalje se je razvijala nova aka-demična šola, njeni udje so trdili, da nič ne vemo in še tega (namreč, da nič ne vemo) ne gotovo; drugi so trdili, da le gotovega nič ne vemo; k tej šoli se prišteva Ciroron. Rimljani se dolgo niso poprijeli modroslovlja, sovražili so ga; Ciceron ni bil sicer prvi rimski modroslovec, a vendar je prvi modroslovil v latinskem, toraj svojem narodnem jeziku. On je mislil in mislil, študiral grške modrijane — a ni mogel priti iz labirinta, spoznal je z mnogo druzimi, da o tem, kar je Božjega, nas more le Bog podučiti.
To je kratka zgodovina modroslovja pred našo ero; šola je podila in pobijala šolo; kar so eni postavili, podrli so drugi; človeški duh se je pehal in pehal priti do resnice, toda zastonj — spoznalo se je, cla človeško znanje je kaj majhno, omahljivo, podobno dnevnej muhi. V teh šolah je bilo le malo izvoljenih, kojih ne-kteri so sicer lepo učili, a s svojim življenjem vse pokvarili. In ljudstvo? Padalo in padalo jo v čutnosti, valjalo se po mlakuži! O cevno človeštvo — ti težiš no resnici, a ne najdeš je! Ti govoriš v visokih besedah, govor lalian in krasen ti leti čez ograjo tvojih zob, a le laž in laž zakrivaš va-nj ! Ti častiš svoje velike može, n zakaj? Zato, ker oblačijo zmote v lepo odejo, zato ker se trudijo vse žive dni, da privlačijo na dan zmoto za zmoto, m te vklepajo v njeno robstvo; zato, ker ti prazne, svitle pene prodajajo za čisto zlato!	_	_
Kaj pa judovstvo? Ono ima najstareje zgodovinske knjige, sv. pismo. V teli so prelepe misli o Bogu, stvarjenji, Človeku. Bog neskončno, nadzemeljsko bitje, osebno, vsemogočno — on je vstvaril iz nič vse, kar je — s svojo mogočno besedo in voljo vzdržuje in
ohranuje vse stvarjenje v bitji, ter ga vlada — posebno dobrotljiv oče je človeku, kojemu je podelil neumrljivo dušo, ter ga poklical v vdeleževanje svoje blaženosti; da pride do tega namena, dal je postave posebno judovskemu ljudstvu, lcoje si je izvolil izmed vseli družili v svoje ljudstvo; spolnuiočim jih je obljubil srečo, nespolnu-jočim hude kazni. In res, kadar je bilo ljudstvo verno, vživalo jo polno srečo, nepremagljivo je bilo nasproti sovražnikom; kakor hitro se je pa izneverilo pravemu Bogu in zabredlo v malikovanje, udaril ga je Gospod s šibo svoje jeze, ter ponižal do tal. Pošiljal mu je preroke, da so ga budili in klicali k pravovernosti — ti možje so napovedovali prihodnje reči, posebno veliko pripovedovali
o	Resniku in natančno naznanili čas in okolišine njegovega rojstva in življenja; v potrditev svoje besedo so delali čudeže — kar se vse bere v ovili starih knjigah.
Toraj kak razloček od poganskih ljudstev! Koliko čisteji nazori. A vendar je ljudstvo padalo in zabredlo na napačna — pota, — razvile so sc posebno tri razcepljene stranko: farizeji, sicer pravoverni, a držeč se le črke in zunanjosti, zašli so od pravega duha; saduceji, nekako podobni epikurejoem in eseni — te tri verske stranke so se sovražile med saboj, kakor noč in dan; zavijale so svete knjige po svoje in pačile čisti nauk, tor tako dokazale, da človek ros ne more resnice ohraniti iz lastne moči, ampak nehote in nevede zabrede v pomote in zmoto.
Toda, kakor so je prerokovalo, prišel je čas, v kterem bi moral nastopiti Rešitelj — inače se svete knjige lažejo. Da so bile te knjige res pisano v času, v kterem se trdi, to je gotovo, in ko bi kdo tudi tega pripoznati ne hotel, pripoznati pa vendar le mora (kajti imamo nedvomljivc, zgodovinske vire za to), da je bil hebrejski tekst že pred našo ero v Aleksandriji prestavljen v grščino — in ako se jo res spolnilo, kar je v njih povedanega, prerokovanega, kaj moramo reči? Ali joto človeško delo? Gotovo ne! Toraj ? ..
A stopiva dalje. V začetku naše dobe toraj so si nasprotovale poganske in judovske šole, vsaka je trdila svojo, vsaka menila imeti resnico, komu toraj verjeti? Kdo uam pokaže pravo? Stara zgodovina kaže nepristranskemu preiskovatelju, da bi morala biti resnica pri judih — toda tri razcepljene in razkosane stranke! Ktera ima prav? Morebiti nobena? Ali bo Bog svoje ljudstvo zapustil, pustil, da vgasne resnica? Ne! Vstane nov prerok v času in okoliščinah, kakor je bilo povedano pred sto in sto leti. On začne učiti, razlagati stare knjige, pojasnovati ter določneje iz-raževati prejšnje staro nauke. On govori o Bogu neskončnem, svetem, o njegovej ljubezni do stvari, v človeku, neumrljivej duši, k oj o jo vstvaril Bog in namenil za večno srečo, ako spolni njegovo voljo.
Ali se mu sme verjeti? Morebiti laže? Ta prerok se ime-nuje poslanca Božjega, da, Božjega sina prišlega iskat, kar jo bilo zgubljeno, rešit v sužnosti oklenjeni človeški rod. Svoje izreke
on spričuje s čudeži in prerokijami. S čudeži? Da, kakor jih pripoveduje novo sv. pismo in tudi mnogi neverski pisatelji, in kojili niso tajili vrstniki Kristovi in spisatelji njegovega življenja. Prerokoval je konec svojega življenja, razdjanje Jeruzalemskega mesta, in stalno razpršitev Judov med vsa ljudstva. On je obljubil so-zidati cerkev, dati joj svoj nauk in jej pomagati nauk ohraniti čist, da ga bo mogla nepopačenega oznanovati vsem narodom; zato je pa tudi ne bodo premagala peklenska vrata, vkljub najhujemu preganjanju bo stala zmiraj svitla v bliščobi resnice.
Prašam, kdo more delati čudeže? Mar ne samo oni, kojemu je pokorna vesoljna stvaritev in komur on pripusti? Že vsled tega moramo verjeti Kristovim besedam, kajti laži Bog ne bo podpiral. Ako bi se pa kdo kaj spotikoval nad čudeži, pa poglejmo prero-kije, vsaj nam te dokazujejo isto, kakor čudeži. Ali so se spolnile? Kaj pravi zgodovina?
Kristus je umrl na križu zapustivši le 12 izvoljenih učencev svojih, revnih, neučenih. Ko bi bil Kristus le človek, gotovo bi bilo poginilo njegovo delo, kajti judom se je dozdeval njegov nauk pohujšljiv in poganom neumen ; aposteljni so bili nezgovorni, plaš-Ijivi — nemogoče, da bi oni kaj opravili! A vendar so! Gospod je vstal, šel v svoje kraljestvo, poslal jim svojega sv. Duha, ter jih navdušil in okrepil. Z orožjem sv. križa so šli podjarmit svet neznajoči druzega nego Krista križanega ! Mogočno je bilo rimsko cesarstvo — vso svojo moč je obrnilo proti tem dvanajsterim. — Bliskali so so meči, boj se je vnel, kri je tekla v potokih, na ti-suče je bilo umorjenih — toda ne nevernikov, ampak vernikov, spoznavalcev Križanega; a vendar premagali so vse sile rimskega cesarstva! Od kod ti nasledki — kje so njihovi vzroki? Ali se ne bero tu očito viša moč delajoča v revnem človeštvu?
Judovstvo je že padlo, prelepo mesto razdjano vkljub in zoper voljo rimskega poveljnika — judje so zgubljevali in zgubili svojo domovino.
Preganjanje je ponehovalo — le Julijan je napel še zadnje sile — osramotiti je hotel Krista prerokovavšega, da bo razdjanje Jeruzalemskega mesta trajalo. On ga je hotel nalašč sozidati -kako so se pač judje veseli poprijeli dela! Toda na onem kraju je jel bruhati ogenj, požigal je delalce, uničeval vselej pričeto delo. Od kod to na kraju nevulkanskem in ne bljujočem ni prej ni pozneje. Cegav prst je tukaj ?
Rim je ljil premagan, zasedli so njegov prestol kristjanski cesarji. Toraj nobene zunanje sile ni potrebovalo krščanstvo v svoje razširjevanje, ampak le prostega, umnega prepričanja. A zraven surovih moči so se lcristijanstvu ustavljale tudi duhovne že koj v prvih stoletjih. Možje izurjeni v dialektiki, izučeni v orientalskem modroslovju so napadovali cerkvene nauke z uma bistrim mečem — a zastonj so butali ob skalo, kajti še ostreje uma meče je imela cerkev v svojih očetih; ti so razdrli vse nasprotne zanjke s svojimi modroslovskimi vedami in z vzletom svojega uma. Nji-Letopis 1871.	20
hova dela še zdaj slovč, svitle zvezde so v literaturi cerkvenej — toda, kje so dela nasprotnikov? Zginila so, kakor tema pred lučjo.
Komaj se je cerkev nekoliko vtrdila, kar prider6 divje čete iz severa, spodbijejo stebre rimskemu cesarstvu, uničiti groz6 vse, kar je do zdaj lepega zmislil in vstvaril človeški um. A cerkev je vzela vede in umetnije v svoje varstvo. Ni jih le rešila pogina, ampak razvila, dala jim pravo jedro, ž njimi ukrotila divja srca in spremenila tigre v jagnjeta. Smilili so se jej revni nevedneži živeči se o lovu in vojski, ter darujoči svojim malikom; podjarmiti si jih je hotela, toda ne, kakor Aleksander azijska ljudstva z mečem, ampak s prepričevalno besedo. Iz Rima so šli poslanci besede Božje, poslanci omike v Galijo in Anglijo, od tod v Nemčijo z biblijo v enej roki, s Homerjem v drugej. Vstanavljali so šole, zidali cerkve in samostane; razvijali jezike, slikarijo, kiparstvo in sploh vse vede in umetnosti. — Kes, da se je jutro odtrgalo od Kima v neznanskej blodnji — zato je pa tudi propalo, zgubilo življenje, ker ni bilo več spojeno s središčem življenja, z Rimom.
Pridrli so divji Arabci z mečem v roki razširjevaje svojo vero po Aziji, Afriki in Evropi na zahodu in vzhodu. Iresla se je Evropa pred njimi — le katoliška cerkev se jih ni bala, vedoča, da jo brani Vsemogočni.
Vkljub vsestranskim napadom je vrlo napredovala katoliška vednost, razvijala se je školastična filozofija. Papeži so najiskre-neje podpirali ves napredek; v Karthagi, Rimu, Bologni so že v sedmem stoletji vstanovili akademijo, in papež Silvester II. je že v 10. veku vstanovil stolice za astronomijo, mathematiko in geografijo. V kratkem rečeno: v cerkvi so cvetle vede in umetnije, brez cerkve bi bila Evropa Bog vedi kje; kaj so storili samostani za omiko 1
Cerkev je imela še zmiraj dosti sovražnikov. Napadati so jo začeli nemški cesarji, posebno Hohenstaufi — a cerkev je mirno napredovala in razširjevala svojo resnico po vsem svetu. Vsled političnih vplivov so v onem času papeži onemogli — a vkljub temu je cerkev rasla med nemškimi in slovanskimi rodovi.
Pride 16. vek in ž njim Luter. Ta se je vprl cerkvi, spod-kopoval jo društvena tld, vpor in vstajo in grozo razsejal po Severju — teptala so se lepo zasajena tlil, spodbijali prestoli, morili nedolžni, uničevali spominki umetnostni. Kri se je pretakala skoro po vsej Evropi, razlegal sc je bojni krik posebno po zahodnih deželah Evropskih. Kdaj je cerkev delala kaj tacega, res, da se je kak ud njen zapozabil, ter je z mečem razširjal vero v sveti križ, a cerkvi ni bilo to všeč, ustavila je, kakor hitro je mogla, vsa-koršno tako počenjanje. Po luteranstvu je res cerkev precej zgubila — a pridobila si je polja drugod. Našli so novi svet, Ameriko —- revni divjaki, človekožrci so prebivali v njej. Ali bodo sami ti brez omike, brez resnice? Ne, ne, resnica je za vse ljudiI Toraj na delo! Vneti misijonarji so šli, a ne vklepat v robstvo
revnih divjakov, ne jih zatirat in kopat zlatd, ampak izobraževat jih. Veselo so stavili v nevarnost svoje življenje, le da bi pridobili brate veri, in z vero omiki, ter človeštvu! Kje razun katoliške cerkve se dobi kaj enacega? Cerkev je mirno, ne spodkopovaje najdenih razmer sejala svoje seme po vseh delih svetil in ga še.
Nove zarotbe so se vnele zoper cerkev v 17. in 18. veku; panteisti Spinozza, Schelling, Fichte, Hegel so se borili proti njenim naukom, enako Loke s svojimi nasledniki senzualisti; vse vednosti (ako se smejo tako imenovati) so se obrnile proti njej, da bi jo uničile. Posebno na Francoskem so se vravnala skrivna društva, zaprseženi sovražniki zoper cerkev in zopet so nastale prekucije, morije, hudodelstva, gnjusobe v sramoto vsemu človeštvu
—	vse zato, da bi se cerkev uničila!
In v 19. veku? Vse so bori zoper cerkev, duhovna in fizična sila. Kakor pred mnogokrat, tako bi se tudi zdaj moralo reči: „Cerkvi že klenka mrtvaški zvonec!“ Toda kakor prej, tako tudi zdaj smemo reči, da ljudje napačno računijo, kajti ne opazijo pri cerkvi nekega neskončnega faktorja, zoper kojega vse človeško v
Erah sprši. Cerkev ne pogine — vresničile so se dozdaj in se odo odsl6 besede Kristove — kar nam tudi prav lepo potrjujejo judje povsod raztreseni brez domačije. Kaj se toraj iz tega raz-vidi, ljubi moj ? Kaj ne, katoliška cerkev je Božja vstava in gorjč vsem, kterikoli se bojujejo zoper njo.
Cerkev je toraj v verskih reččh vedno učila, ter razvijala stari od zgoraj jej razodeti nauk — ona je podpirala vse, kar vstreza človeškemu duhu; vede in umetnosti; imela je milijone nasprotnikov, učeče danes bev, jutri mev, borile so se zoper njo vse mogoče sile — toda ona je ostala, sovražniki pa so cepali, tisuč na njenej desnej in deset tisuč na levej. Kaj moramo pač iz tega se učiti? Ali toraj ne moremo vedeti, kje je resnica?
Te misli so se mi vnele v možganih in prašal sem se, ali je mogoče le količkaj dvomiti, kje je resnica? Resnična misel je ona, ki se vjetna z objektivnimi razmerami, te pa gotovo niso danes take, jutri take! Svet se je'gotovo le na en način pričel, a ne na sto! Občni namen svetovja je gotovo le eden, a ni jih sto!
V	svojem spoznanju je toraj človek navezan na objektivnost, on se mora po njej ravnati, a ne nasprotno zahtevati. In spoznavši
Srvo resnico, ter pripoznavši jo, pripoznati mora vse daljne posle-ice, ter jih počasi razvijati in natančneje razumevati. Resnica, dalje, ni samo za enega, ampak za vse in ker je ona absolutne Veljave, mora se razširjati med vse ljudi. Resnica bo toraj zmiraj ista od vekov do vekov. To vidimo pri cerkvi — nasprotno pri Vseh nasprotujočih zoper njene nauke.
Kdor to le malo pogleda, ne more več dvomiti, kam naj se obrne, česa naj se drži v nevarnih časih. Le cerkev ima pravo; njo podpira očividno roka Vsemogočnega — vsi zunaj cerkve imajo toraj nepravo. V množini sebi nasprotnih naukov ne more človek več razznati, določiti se, kam bi ae obrnil, komu bi pritrdil, komu
odtrdil? Ni čuda, ako se mu vrine misel, ni je resnice, vsaj objektivne ne, k večemu le subjektivna, toda še ta le enodnevna. Ni čuda, da se pripoznava stavku, vse vere so enako dobre! kar je se mnogo smešneje, kakor, ko bi djal: vsak denar enako velja, sold toliko, kolikor cekin! vsaka obleka je enake cene, strgana, ali pa cela!
Ako je toraj resnica le v cerkvi gotova, res je, kar sem ti pisal v prejšnjih listih in ti skušal umno dokazati, namreč bistven razloček med duhom in tvarjo, kajti to uči cerkev in resnične so tudi vse posledice, ktere sem ti kratko obrisal.
VI
15. februarija 1871.
Zadnjič sem ovrgel vse nauke sploh namerjene proti cerkvenim pokazavši ti zgodovinsko in iz zdrave pameti, da resnica je le v cerkvi in toraj pri onih, ki se vjemajo ž njo. Ti mi navajaš posebno en vir sedanjemu materializmu, namreč prirodoslovje sploh hiteče brzih korakov do vrhunca svojega razvoja; prašaš me, kaj jaz o tem mislim, kako bi jaz zavreči mogel njihove nauke in nazore, češ, da ni nič druzega, kakor tvar s svojimi večnimi zakoni ! ali kako bi se mogel vpreti njihovim ugovorom proti svetemu pismu, koje se ne vjema z njihovimi resultati.
Kar se tiče prvega dela tvojega vprašanja, rešim ga prav lahko in kratko. Prašam le: kaka naloga je prirodoslovcem ? Mar ne opazovati prirodo in njeno prikaze, ter iskati zakonov, vsled kojih se prikazi razvijajo. Njihov nauk je toraj le nauk iz skušnje
—	modroslovska pitanja ne segajo v njihovo okrožje, in kaj, ako ne modroslovsko je pitanje: Od kod priroda, ter njeni zakoni? To rešiti niso kompetentni; kolikorkrat o tem govori, prestopaje meje svojega okrožja, iz njih ne govori več prirodoslovec, ampak modroslovec.
Kar se pa tiče posebej geologov ali astronomov in Mozesove pripovesti o šestdnevnem stvarjenju, naj bi se pazilo na sledeče:
a)	Kar zadeva sv. pismo, vedi, da nas hoče ono le v verskih stvareh podučiti, ne pa o stvarčh prispadajočih v prirodoslovje, teh se le včasi povrhoma dotakne, kadar so jih ravno mora. Sveto pismo se tudi v teh opazkah ne more motiti — le razlagati se morajo prav te opazke. Kajti sv. pismo ne govori geologično, astronomično ali fizi-kalično, ampak v duhu narodov svojega časa. Sv. pismo uči, da
i'e Bog vse iz nič vstvaril, vse svetovje in toraj tudi zemljo — zoper :ar prirodoslovje ne more in ne sm6 ugovarjati. V daljem popisovanju se peči le z zemljo, kako se je razvijala in razvila — a no gleda njenega osrčja, njenih notranjih prekucij, ampak le po-vršnino, ker hoče le pokazati, kako se je vredila za človeka. Naj-pred je bila pusta, potem se je pa v šestih daljnih ali krajih dobah (kakor se hoče „dan“ razumeti) dovrševala in dovršila. Zemlja ge jo pokrila z vodo, naBtala je svetloba in gorkota, naredilo vzdušje, vzdignila se suha zemlja iz morja, začela so rasti zelišča;
potem se je zemlja tako vredila, da je dobivala luč in gorkoto od solnca, napolnil se je zrak s pticami, voda z ribami, nepopolnim živalim so sledile popolne in na zadnje je vstvaril Bog človeka. Zoper to ne more niti geologija, niti astronomija kaj ugovarjati. Da pa vzame sveto pismo ravno šest dni, to je verski namen zarad praznovanja sedmega dneva.
b)	Kar zadeva vednosti, smejo se s svetim pismom primerjati le gotove, neovrgljive istine, nikakor pa hipoteze; a ravno slednjih se geologija nikdar ubranila ne bo; morala jih bo porab-ljevati tem več, čem globokeje se zataplja v minulost. Ali pa ni nespametno iz tacega omahljivega stališča še biti proti verskim resnicam, proti razlagi v sv. pismu. Ako se d ob 6 kake težave, videzna nasprotja, gotovo le posameznik premalo ve, da bi jih mogel rešiti. In sploh, kje je pa kaka naravna vednost, da ne bi bilo mogoče sto in sto ugovorov, in vkljub temu ne zgubi vednost kaj veljave. Zakaj se pa to ravno pri sv. pismu, pri verskih resnicah godi? Vsaj se je tolikrat pokazalo, da so bila vsa taka orožja nična; le par zgledov:
Plutonisti so kričali zoper biblijo, češ, ona laže učeč neptunizem. Toda 1) plutonisti še niso svojih naukov dognali do gotove istine in odkar se je jela razvijati kemija, posebno od tega Časa jim zmiraj huje na pete stopa neptunizem, kojega dozdaj še niso vednostno spodbili; in 2) ali sv. pismo res neptunizem uči? Ono le pravi, da je bila zemlja z vodo pokrita, a kaj je bilo znotraj, zato so ne meni; da je bila pa voda pri raznoju Zemljinem precejšen faktor, trdite obč teoriji.
A, ugovarja astronomija, sv. pismo imenuje zemljo središče vsega zvezdovja, solnce največo, luno za njim največo zvezdo — kar je vendar preočita zmota. Toda povedal sem že, da sv. pismo ne govori astronomično in popisuje le svet v razmerju do človeka; in ali ni človeku zemlja res središče, iz zemlje se solnce in luna vidite najveci zvezdi; solnce razsvetljuje zemljo po dnevi, luna po noči — to je važno za človeka in to pove sv. pismo; za drugo naj skrb6 astronomi, za kar so tudi poskrbeli.
Enako bi se razlušili vsi ugovori. Predaleč gredo prirodo-slovci, a predaleč gred6 često tudi bogoslovci opiraje svoje ved-nostne nazore z izreki sv. pisma, kar jo jako napačno razvidno že iz tega, kar sem zgoraj omenil. Sploh naj se pomni:
1)	Enostransko razlagano sv. pismo ni še sv. pismo samo, in omejeno prirodoznanstvo še ni nikakor resnični sistem narave samo. 2) O naravoslovju naj le govori strokovnjak v tej stvari, no pa površnjak; strokovnjakov, mož prvih na tej poti je dosti zvestih katoličanov. Enako naj pa tuai sv. pismo le strokovnjak, exeget, razlaga, a ne ošaben pi'irodoslovec nalašč iskajoč naj ne -umnejih razlag.
Ker sem ravno pri prirodoslovju, naj ti še omenim, kaj se je godlo od te strani zoper pripoved o posebnem stvarjenju ‘človeka in o izviru vseh od enega para. O tem bi bil kar molčal,
ko ne bi bil ravno te dni čital, da so v novopečenem Rimu odstavili necega učitelja ravno zato iz službe, ker je ovrgoval „affen-theorijo", in da njegov naslednik ni vedel bolje pričeti svojega posla, kakor s podukom, kako se razvije opica v človeka. Jaz hočem v tem oziru le malo besedi spregovoriti; škoda, da nimamo slovenskih knjig v tem oziru še nobenih, kar ti jaz povčm, sem posnel le iz nekterih nemških — a upajmo, da s časom dobimo tudi kaj domačih.
Toraj človek ni bil posebej vstvarjen, izvil se je iz nižjega organizma! Duh človeški bi bil le orgamčna, toraj naravna moč, ne samostojno bistvo! Kako nasprotujejo te misli zdravemu razumu, omenil sem že v enem prejšnjih listov — s tem je že ovržena vsa „aifentheorija“.
A živali tudi mislijo, razsojajo, one so zvijačne i. dr. — toraj morajo imeti duha. Kdor se je učil dušeslovja, ne bo tega trdil. Kdaj sc kaže v živali prostost, kdaj samosvest, kdaj druge više duhovne dolalnosti? Kar je temu podobnega izvira od drugod; v vsako delovanje jih določi njihov organizem ali pa predstave združujoče se v nove celote, vzajemno se zbujajoče, one vplivajo na premičnice, od tod na mišice in na zunanje pregibanje. Zato nahajamo pri drugej vrsti žival druge merajoče določitve (ker je namreč drugačen organizem), a pri istej vrsti isto, vse se v njej vrši le objektivno, žival se tega ne zaveda — zato ker nima duha. Nektere živali so naučo izgovarjati kake besede, dokaz, da imajo glasila primerna za govor; zakaj pa ne govorč? Zato, ker nimajo kaj povedati, kajti ne mislijo in to zato ne, ker nimajo misleče moči, duha. Pa kaj bi o tem veliko pisaril, ker tega nobeden ne misli, ako ni ravno zmešanih možganov. Le par opombic še gled(» prej omenjenih vprašanj.
a) Prirodoslovci se kar naravnost križajo: eni mislijo, da vsak rod človeški mora imeti svojega prvega očeta, a drugi trdijo, da so se vsi rodovi prav lahko razvili iz iste, niže stvari. Ktera je prava? Obe trditvi skušajo vednostno dokazati, toda ne gre! 'Nobena ni prava. Res, ako postaviš skupaj kavkazca in zamorca, v kojih so znaki dotičnega rodu popolno izraženi — kak razloček! toda stavi med obd, še srednje člene in videl boš, kako počasi, skoraj nerazločljivo se spremeni kavkazec v zamorca, sprememba se ti ne bo več čudežna dozdevala. Se zdaj se lahko opazuje, kako Evropejca prestroji n. pr, v Amerikanca amerikansko podnebje, amerikanska zemlja i. dr. Ako se pa več ne zgodi v takej meri, kakor poprej, to izvira iz sledečih vzrokov:
1) V razvoj sedanjih tipov sta delala dva faktorja, namreč prvotni tipus in podneb je; a en faktor zdaj odleti, namreč prvotni tipus, toraj tudi posledek ne more biti po vsem prejšnjemu enak.
2) V starosti se obraz človeški večne spreminja, stalen je; a zoper vso logiko bi bilo iz toga sklepati, da se tudi v mladosti ne spreminja. Enako sc ie vzrast človeškega rodu v mladostnej dobi bolj spreminjevala, dokler so ni vstanovila, ter vtrdila — in
stalno še spreminjevati, ni ravno tako lahko. — Kako se včasih med seboj razločujejo ljudje iste družine, istega naroda; zakaj bi se ne mogli povekšati pri vsem rodu človeškem bivajočem v tako različnih krajih, med tako različnimi vplivi?
Toda, ugovarja se zopet, kakor pripoveduje sv. pismo, napolnila se je v kratkem vsa zemlja z ljudmi — 'kako bi se mogli v kratkem času tako pomnožiti iz enega para (dvojice)?
O tem daje najnovejša zgodovina dobre zglede. Na neki otok se je rešilo mnogo Angležev iz potopa svoje barke in vzrastlo je tam v toku 80 let 12.000 ljudi iz samo štirih mater. InBurdach pravi: V Evropi zredi vsak par počez 4 otroke, ako je bil v začetku le en človeški par, kar se pač utegne misliti in ako se je pomnoževal le v tej meri, bivalo bi na zemlji v tisuč letih še enkrat toliko ljudi, kakor zdaj. Da, geometrične progresije čudno naraščajo!
Naj ti zadostuje ta površni obrisek, zadovoli se s temi malimi vrsticami. Lahko razvidiš, da vsi ugovori zoper nauke sv. katoliške cerkve so nični in zginejo pred solncem bistrejega pogleda. Res, ugovori so včasih jako učeni videti, a v prirodoslovju se kmalo vstvari navidezno učen obraz, toda le navidezno; ta učenost le pokriva spodaj se skrivajočo ničnost. Iz tega tudi lahko razvidiš, kaj veljd, trditev „Mozes je star goljuf/' kakor sem jo Že jaz sam slišal. „Sed sapienti sat."
19.	februarija 1871.
Razum človeški dela in išče — svoje vede zmiraj bolj izobražuje, dovršuje, razširjuje; vse to podpira cerkev, podpirajo njeni služabniki, učenjaki — a v teh stvareh cerkev nič dogmatičnega ne določi, kajti njei je viši, nebeški namen; ona mora le skrbeti, da je čista pot vodeča do nebeških višin, v naročje našega Očeta. Tukaj mora skrbeti za čistoto in tudi skrbi — vsak nauk mora zavreči, kterikoli so ne sklada z njenim naukom. Ali pa more to storiti, je li sposobna? Toliko učenih mož nadkrilova-jočih druge v njihovem vzletu je že prestrigla, ali izbrisala iz svoje srede — od kod ima to pravico? Kako, ima li ona sama resnico in je ne more skaliti?
„Errare est humanum“, glasi se stara prislovica, o njenej resničnosti pač ne bo dvomil nobeden, človek ne le težavno do resnice pride, ampak tudi pridobljena mu lahko uide. Kolikokrat pač more z absolutno gotovostjo trditi, da je pogodil pravo? (Se ve, da mislim tukaj razumno, mišljenje). Zmotljivost nam priča stari, priča novi svet. V V. pismu sem ti dokazoval, da je cerkev Božja ustanovitev — o čemur, menim, več ne dvomiš. Ako jo je
Ba Bog ustanovil — (vsaj se je ustanovitelj spričal, da je res ožji sin) — ali mar ni prišel v okom tej človeškej pomanjkljivosti? On jo prinesel resnico na svet, gotovo zato, da bi se ohra-
nila za vso čase — inače bi bil prihod njegov zastonj. Ustanovil je cerkev, da naj združi v sebi vsa ljudstva v vseh časih in iz vseh krajev, ter naj jim oznanuje resnico prineseno iz nebes. Ali bi bila pa cerkev mogla doseči namen, ko bi on ne bil poskrbel za sredstva, da se resnica ohrani neskaljena? Inače bi bil on hotel namen doseči brez dotičnih pripomočkov; ako je pa namen vsakako hotel doseči, moral je tudi hoteti sredstva zd-nj in ako jih je hotel, gotovo jih je tudi dal. Res, obljubil je, v svojem duhu ostati pri njej do konca sveta, ter jo varovati zoper vse zmote. Ako je obljubil, mar ne bo spolnil? On je zvest v svojih obljubah in ni človek, da bi se lagal in spreminjal v svojih sklepih.
Toraj je dolžna in tudi sposobna ohranjevati, braniti resnico zoper vse kalečo jo modrijane. In res jo je ona ohranila Čisto — niso jej mogli škodovati vsi nasprotniki. Splošen zakon se glasi, da resnica se vzdrži zmiraj, zmiraj se bolj krepi, kajti ravno ona pripomore v razlago in razjasnjenje mnogih tmin; toda pomota in laž se obdržite le malo časa; čem dalje stojite, tem bolj jima gi-nejo tla izpod nog, kor pride zmiraj več neovrgljivih dokazov njima nasprotujočih. In glej! Kje so nauki cerkvenih nasprotnikov? Razraščali so se in naraščali nrete zadušiti vse drugo , a kakor pene so zginili pri prvem pinu resnice, enako tmini pri prvem pogledu solnčnem. Toda cerkveni nauk je stal in stoji vsak dan trdneje; in tudi kteri se ne more vednostno opravičiti? Pokaži mi enega!
Naj ti omenim, kako sem se vlani smejal. Kričali so namreč neki listi, češ, vednost in vera ste si ravno nasprotni. Neko društvo pa je razpisalo darilo nad 100 gold. in obljubilo onemu, kdor si upa to le v enem njenem nauku dokazati. A nikdo se ni oglasil do današnjega dneva. Ali ni to smeha vredno ?
Toda cerkev uči nauke, kojih razum ne moro umeti, ona predava skrivnosti in tacih se poprijeti se boji in ne smč razum. Nasproti temu vprašam:
a)	Ali mar razum v svojem vzletu ne dobi nobenih meja? Res on mora iziti iz gotovega, pozitivnega stališča, od tod razvijati vse posledice do kterihkoli meja le jo more kreniti; nobene misli ne sine pripoznati, ako mu zato ne dajejo povoda že pripo-znane; tako hodž si bo pridobil sicer trdno znanje. Toda ali ne prifrči nikjer do meja? Že pri naravnih stvareh on le v6, „kaj“ se vrši in „zakaj“ — toda „kako“ mu je kaj teman; kajti on vidi le prikaze in iz kakosti prikazov sklepa o njihovem vzroku. Povzdigne se v nadčutni, duhovni svet. Tukaj spoznd natančneje le svojega duha in sklepa iz njega, kalcošen mora biti večni, nepogojni, absolutni duh — a gibati se mora zmiraj v kategorijah časa in prostora, toraj ne more spoznati življenja brezčasnega, izven-prostornega bitja. Ali more on, omejeno bitje, popolno spoznati neomejeno? In ali nam Neskončni ne more kaj razodeti, česar ne umemo popolnoma? Naš razum lahko pripozna kaj bolj temnega, ako mu to pripoznanje dobro pojasni druge pi’ikaze, kojih si
inače ne bi mogel razložiti — da le nima v sebi nasprotja ali absurdnih posledic. Kolikokrat se to pripeti v človeškem življenju?
b)	Vomo, da je te nauke Bog razodel in so toraj gotovo resnični. Ce pa verjamemo Bogu, najvišemu razumu, ali je to zoper naš razum? Kaj je pametneji, verjeti svojemu zmotljivemu razumu, ali Božjemu nezmotljivemu? Sploli pa se pri vseh skrivnostih (zato, ker so resnične) lahko razderejo vse oporeke in vsi dozdevni nasprotljaji; in ako se tudi ne more dokazati, da mora ravno tako biti in ne bi moglo biti drugače, dokaže se vendar zadostno, da je lahko tako.
Ako je toraj le v cerkvi resnica, kaj se bo pa reklo o vseh slavnih modroslovnih sistemih? Če se ne vjemajo s cerkvenimi nauki, niso resnični, in če niso resnični, so lažnjivi. Ravno v modroslovju se pokaže, kako daleč jo utegne zabresti človeški duh napačno porabljevaje svoje moči; svojo blodnjo imenuje potem vednost. Vednost? Kaj pa je to? Res lepo ime, toda ni je zunaj cerkve. Zakaj? Zato ker je tudi zunaj nje ni resnice; vednost hoče spoznati le resnico, le resnico dobiti — inače zgubi svoje im<i. Oh, koliko so si toraj ljudje prizadevali osnovati velikanske sisteme ter dokazati, da se trudijo za laž in da vsako od-daljenje od cerkve pripelje nehote v veče ali manje blodnje. Pred Knstovim rojstvom ni to nič čudnega — a, da se še zdaj vkljub vsem dokazom resnica išče tam, kjer je ni, to mi ne gre v glavo. Tako blizo imajo pravo, a nalašč ga hočejo drugod iskati — toraj se morajo zgubiti. Težavno zidajo mogočna poslopja, a ker jih zidajo na pesek, pride povodenj, spodkoplje jih, da se zgrudijo na tla in žalostno spričujejo slabost človeških rok.
Ali se toraj res vera in vednost izključujete? Nikakor ne! Kar pomanjkujc modroslovju zarad človeške omejenosti, to mu dodd Božje razodenje. Veliko resnic spozna človeški um sam iz sebe, prepriča se moralično o njihovej istini — to prepričanje še bolj potrdi in očisti vera. Vera pokaže resnice, do kojih se duh sam ne bi bil povspel — te modroslovje lahko pokaže v zvezi z druzimi, ter jih skuša zmiraj bolj pojasnovati. Toraj vera podpira modroslovje, da more na-njo se oziraje više priti, kakor samo sebi prepuščeno; modroslovje pa verske nauke, pozitivno dane zopet pojasnuje in razumuje. Zato bo modroslovje jako cvetlo in se dvignilo visoko, ako se ozira na vero, nezmotljivo voditeljico, toda zabredlo bo, kadarkoli bo skušalo vero spodriniti.
To pregledavši moramo reči, da vera je najdraži zaklad bodi si učenim, bodi si priprostim. Brez nje bi tičali še v grdem poganizmu— kjer njo zametujejo, tam se bližajo zopet poganizmu! Toraj za vero dajmo svojo srčno kri, ako bo treba!
ViU-	23.	februarija	1871.
Modroslovje vpliva sploh na življenje in oboje na umetnosti. Kolikor čistoji so modroslovni nazori, kolikor bolj se po njih ravni
vse življenje, toliko lepše bodo tudi umetnije; nasproti pa tudi umetnije blažijo človeška srca napajaje jih s svojo lepoto.
Umetnijam namen je lepo; a kje je lepota dorrulV Devica, mladeneč, pomlad, cvetica, v vsem tem biva mnogo lepote — toda ta lepota hitro zgine! Ko bi toraj lepota imela svojo domovino le v naravi, kako bi bila vendar nestalna, omahljiva! Ali nima bolj ega domovja? Ima ga — nadčutni, nadnaravni svet, nezginljive, večne resnice, duhovno kraljestvo, to je njena domačija, tu je dom;i lepota, lepota večna.
Ker se pa v vseh svojih delih izrazuje, ali vsaj izrazovati moral ves človek, izrazuje se tudi v umetniji. Duh mora namreč poiskati lepo idejo, ter jo vliti, vtisniti v podobo vzeto iz čutnega, telovnega sveta; lepa ideja naj bo v lepej podobi in lepa podoba naj zadržuje lepo idejo — prva je ideja oziroma na ceno, vrednost namreč, druga podoba. Podoba utegne biti sama na sebi popolnoma, a mrtva je, ako je ne oživlja duhovni zadržaj, povzdigne in dvigne v nebeške visočine.
Toda, ktere ideje so pa lepe? To pokaže modroslovje in sicer nravno modroslovje. Kolikor više se povzdigne modroslovje sploh, toliko više vzleti za njim tudi umetnija — kolikor čisteje, resnici bližje je modroslovje, toliko čisteje, krasneje bodo tudi umetnije. Dokazal sem ti že pred, kje je dom A prava, neskaljena vednost o nadčutnih, duhovnih stvarčh, namreč v cerkvi, zato mi moraš tudi pritrditi, da bo tudi cerkev najbolje določila, kaj je lepota in vodila umetnijo po najbolj varnej, gotovcj poti. A rekel boš: Od kod pa toliko lepote v umetnosti Grskej?
a) Grške umetnije so cvetle v času, v kojem je tudi modroslovje najbolj cvetlo in se približevalo resnici, ter še ni bilo popolno spačeno grško življenje, b) Zapisano ima človek v srcu nravno postavo — res pisava se je po padcu človeškem nekako zabrisala, da jo more človek kaj težavno brati in si jo včasih popolno napačno razlaga. A vendar je mogoče, da si človek, pri-bliževaje se resnici z umom tudi to pisavo bolje oživi — od tod prihaja, da je lepo mogoče tudi v poganstvu, c) Ako se Grki tudi ne morejo prekositi v zunanjej obliki, vendar njihove ideje jako zastajajo za idejami izraženimi v krščanskej umetniji, kar se tiče čistote in množine.
Jaz bi bil o tem kar molčal in ti še teh malih misel ne podal, ko bi se zoper lepo tolikokrat ne zagrešilo ravno sedanji čas.
Poglej gledišča! v njih bi se moral gojiti in izobraževati pravi lepi okus, blažiti bi se morala srca, ter navduševati in navdušiti za prelepe ideelne namene! Toda, ali se godi to sedaj? Umetnija ni več prosta, marveč služi spačenemu življenju, spačenim nagonom; ona ne povzdiga src k sebi, marveč sama se ponižuje iz svojih čistih višin v temne, umazane nižavo, kjer se ognjusi in skvari do cela; umetnija služi le dobičku in res je, kar je že davno rekel Schiller: „Der Nutzen ist das grosse Idol der Zeit, dem alle Krfifte frohnon und alle Talento huldigen sollen. Auf
dieser groben Wage hat das geistige Verdienst der Kunst kein Gewicht und aller Aufmunterung beraubt verschwindet sie von dem larmenden Markt des Jahrhundertes.“ Da, zgine, le semtertje se pokaže še kaka lepša cvetka, dokler tudi nje ne obrije mrzli sever. Le čudim se, da zoper mnoge glediščine predstave ni že davno oporekal ženski svet — vsaj se tam tako rekoč zasmehuje ono, kar je najdraži in najlepši ženskin zaklad. „Sed sufficit.“
Kaj pa kiparstvo in slikarstvo? Tu se nekteri jako bojujejo za nage podobe. Ravno vlani sem bral v slovenskem listu, da naj bodo umetnije moralične in v ravno istem listu tudi čital gorko zagovarjanje nagih podob! O ironije — res izvrstna morala to! A sklicujejo se na Grke. Toda Grki so jeli nektere podobe ne-oblečene delati še le po času slavnega Pnidija, toraj v času, v kojem je gnjilo grško življenje in ž njim umetnija. In še v tem času so tako delali le podobe nesramne Venere in njej spadajočih osebnosti; Junona, Diana, Cerera etc. se ne nahajajo nikdar takošne. Mislim pa tudi, da od onega časa smo vsaj nekoliko že napredovali v modroslovju in nravoslovju! In zakaj bi segali v nečiste vire, ker imamo čistega blizo. Da take podobe niso lepe, dokazuje že istina, da se nepopačen človek od tacih z gnjusom odvrne;
—	kar se pa studi, vendar ne more lepo biti, kajti lepo si vendar pridobi srca in z njimi ljubezen vseh! Zato kličem, proč s takimi nauki, poprimimo se čiste resnice, ktero nam podaja sv. cerkev v vsakem oziru!
IX.
28. februarija 1871.
Da, zmešani svet, poprimi se čiste resnice s svojim umom, izrazuj jo v svojem življenju, ravnaj se po njej v vseh okoliščinah in zagotovim te, odbežale bodo od tebe grde prekucije začenše se v tvojem razumu a od tod izšle v vse življenje. Le resnica, čista, neskaljena, kakoršno ohranuje cerkev, le ta te utegne obvarovati, da samega sebe ne uničiš v divjem boju; le ta utegne zopet vtr-diti majajoča se tla pod tvojimi nogami! Toda gorje ti, ako se je ne poprimeš te rešiteljice hitro, dokler je čas, kajti omahljiva tla se bodo prekucnila popolnoma, in padel boš v brezdno, ter tam poginil! Toraj zmešani svet, veš kako zdravilo ti napišem ? Cuj : „Veritas liberabit te!“ Ako ga hočeš rabiti, ozdraviš, inače pogineš!
To, dragi prijatelj, naj bo za zdaj zadnje pismo. Prosim, preberi vsa s potrpežljivostjo, ohrani za se, ako najdeš kako dobro zrnce; odpusti pa mi mojo pomanjkljivost in premajhno natanč* nost! Z Bogom!
Pesni.
(Zložil A. Podgorja n 8 ki.)
11 /. ^y 'e'
Oj ljube gore ve!
Pozdravljene bodite mi
V	odeji zali, rožnati,
Oj ljubo gore ve!
S podnožja vam studenci vro I rast poživljajo z vodo,
Oj ljube gore ve!
Vže dole kinča rajski cvet,
I darek vaš obnovlja svet.
Oj ljube gore ve!
Nižave sin pa k vam hiti, Ker doli duh se mu mori.
Oj ljube gore ve!
Svobodno vetrič gor šumi; Dolinske megle gori ni.
Oj ljube gore ve!
I skače prosto gorski rod; Ljubav se druži gor povsod. Oj ljube gore ve!
SrcA hladilo išče sin I duhu pot z nižav temin. Oj ljube gore ve!
Gor išče mira sladkega Ter čaka rose iz neba.
Oj ljube gore ve!
Al, kako da solzi oko Zmir tudi vam tako zelo, Oj ljube gore ve?
Kaj, zdihe roda slišite, Vam solze znane so gorke, Oj ljube gore ve?
Zato tedaj ste žalostne,
I vaše tuži to verhe.
Oj ljube gore ve!
Oj rodu brišite solzo,
1 razvedrite mu src6,
Oj ljube gore ve! — —
Kedaj, kedaj pač pride čas, Da vas obsije zorni kras,
Oj ljube gore ve!
Hitimo pomladi naproti!
Hitimo, hitimo pomladi naproti! Sprejmimo dostojno prekrasno nevesto! Približala zopet se nam je v krasoti, Spolnila obljubo nam svojo jo zvesto.
Vriskaj srce od radostnega vnetja In poskakuj prerodil se je svet! Čuješ, kak v gozdih odmevi sc petja Ptičjega milo razlegajo spet?
K stvarniku vzdiga se nježna zalivala: Ker jim je pustil v neskončni dobroti Spet se vrniti v priljubljene kraje In jim prepevati tisučkrat slaje.
A tebi v pozdrav, ti čuteče sreč,
Prekrasni naturni akordi donč.
Kak sladko odmeva s čarobne višine
V milino topeči se slavčekov glas!
Kak to povzdiguje, prebuja to nas, —
Budi hrepenenje i nove nazore!
Kak bujno razvija se speča narava! —
Kot v letih cvetočih še deva prežala Dije v čarobno-vabeči miloti:
Tak v cvetnem se krasu blišči zelenjava. Glej! travnik je zelen, zelene so gore, Zeleni so hribi, zelene doline.
Vse stvarstvo zdaj diha največo radost,
Ker v njem se vzbudila je nova krepost. Otožnost i mlačnost je zginila zdaj,
Ves svet se spremenil v prijazen je raj. —
Potoček srebrni med poljem Šumija,
Vd-ni starček zre milo; mu potok solza Se vlije po licu od časa že velem; Spominja cvetočih, prekrasnih se dni.
On nikdar mladost več mu ne zažari.
Al glej na obrazu mladcnčevem smelem Brezkončna pomlad ti naproti puhti.
Kaj srce ne boš tudi ti poskakvalo In vriskalo glasno, ker pomlad je tu?
Zdaj vživaj radostno sladčico miru,
Bodočo pomlad že znabiti boš spalo!
Torej hitimo, dokler je še čas, Občudovati tu zemeljski kras,
Živeti tu v božji neskončni dobroti,
Hitimo, hitimo pondadi naproti.
Sreč mi je v gorah.
(Po Robert Burnsu.)
Sreč mi je v gorah, srce mi tu ni,
Sreč mi je v gorah, v zelen’ tratici,
V zelenem okraju loviti srnč
Sreč mi je v gorah, zmir žene me tj e.
Oj z Bogom planina, oj severna stran, Domovje ti zvestih i hrabrih ti stan,
Kod kdaj sem jaz hodil in kjer sem ostal, Sem hribce planote jaz ljubil vsihmal.
Oj z Bogom ve gore, tak smele, drznč,
Oj z Bogom doline, ve tak zelenč,
Oj z Bogom tu gori, ti gozdič viseč Oj z Bogom ti slap tak bobneče doneč.
Sreč mi je v gorah, srce mi tu ni,
Src6 mi je v gorah v zelen’ tratici,
V	zelenem okraju loviti srnč
Sreč mi je v gorah, zmir žene me tje.
Hrepenjenje po domu.
(Po Peppertu.)
Aj, rahli, rosni snežniki,
K’ vas solnca žar zlati! Koljkrat, o ko bi vedli vi,
Srež k vam koperni.
O gorski rog, o sladki don, Močdn, tak6 topeč,
Za bol premil, za slast prepoln, Le bol i slast preveč!
Zeleni jezer, zvezto te Varuje ven'c les6v;
Kdaj ohladiš, zaziblješ me Spet zlati lesk valov?
Tak pojem, ko večerni svit Med rožami žari,
Ah in takrat solzim jaz skrit In srce hrepeni.
Lovčevo slovo.
(Po Eichendorfu.)
Kdo je tebe krasni log,	Cuj, ,sveta odmev globok!
Vsadil tu tako visoko i	Same zgor paso se srne,
Da, hvaliti mojstra roko	In trobci se lovec vrne,
Čem, dokler doni mi zvok,	In razlega se v okrog:
Oj zdravstvu j ti krasni log!	Z Bogom, z Bogom krasni log
Kar sklenili smo, o log Častno čemo spolnovati,
Stari zmir zvesto ostati,
Dokler zadnji vtihne zvok.
Bog te vari, krasni log!
Ditiramb.
(Po Miroslavu Schillerju.)
Nikdar, verujte, ne prid6 bogovi Nikdar sami.
Komaj obišče me Bali radujoči,
Znajde se Amor že tud’ smehljajoči,
Z njima se Febus v krasoti žari.
Vsi bližajo se in gredo vsi nebeški, Z bogovi se dom napolnuje človeški.
Kak podvorim naj sin zemski, povejte, Neba zdaj zbor?
Dajte mi svoje brezsmrtno živenje! Revno, bogovi, je svetno dvorjenje. Dvignite k svoj mu Olimpu me gor!
Le v Jupitra domu veselje kraljuje; Od nektarja naj mi srce poskakuje!
Čašo podaj mu! Oj Heba natoči Pesniku le!
Z roso nebeško očesi mu zmoči,
Taval ne bode da v Tartara noči,
Menil, da v neba bliščobi je že.
Nebeški studenec Šumija lesketaje In mirno srce, oko bistro postaje.
Biser.
(Po S. A. Mnlilmimnu.)
Naj okol tebe hrušč, naj nevihte zemlje bučijo!
Bodi v kipenji valov, bodi v vrtincu krepak! Zoper kričanje bedakov in množice željo nezmerne Krepko oroži sreč, hrabro bojuj se junak.
Toda samega sebe pred vsem brzdaj! — Popolnosti Iskati na svetu nikar, vstvari si v prsih jo sam! Ako priboril si enkrat blagi si mir osrečalni:
Božja pomaga ti moč srčno nevihte prestat’.
Ako pa vendar te zgrabi vrtinec i moraš vtoniti, Solncu zatoni enak, lep in oblažen, kot to.
Moja Zvezdica.
(Spisala Lujiza Pesjakova.)
Ljubi bralec, tudi jaz se ti zopet letos bližam in ti hočem povedati nekaj, kar se mi je prigodilo. Morebiti me vže poznaš od lani in po nekaterih moj i 11 pesnili, znabiti si mi cel6 vže malo nagnjen, kajti pesni se jako rade srcu prikupijo, in potem me blagovoljno sprejmeš; ako sem ti pa še neznana, nič ne d£, seznanila se vže bova, vsaj po svojem čutji — če tudi tukaj v priprosti obliki — hočem razgovarjati se se teboj, in govorico, ki iz srca izvira, umeje vsak, komur čudapolno to Božje darilo bije v prsih; drugi pa, katerim namesti njega neka suha, neobčutljiva reč teži nedrije, naj ne sež6 po mojih spisih, da, največe veselje mi stvorč, ako lili ošabno na stran položi. Poslušaj me tedaj, ljubi bralec, veseli se z menoj, in ako ti bo pri tem, kar ti povčm, solzica včasi priigrala v ok6, ponašaj se ž njo, kajti ti si po njej isti, do katerega se vesdl obrača ne samo pesnik, ampak kateremu človek ko sočutnemu bratu smč tudi podati prijateljsko svojo roko. — Bila sem pred nekimi leti v mali vasi N. in sama ne v6m, kako me jo osoda tja pripeljala; stanovala sem pri kmetški ženi, ki je sama skorej tako revna bila, ko jaz, uboga njena gostinja. Tudi tega ne veni povedati, kako se je primerilo, da se:	‘ala
lepih, prostornin sobah sem prebivala, na mehkih klopeh slonela, svilno obleko nosila in vedela nijsem, kaj je glad, mraz in skrb in vse to neštevilno trnje, ki nenehoma trepinči in bode reveža; ali zdaj sem ga izpoznala, živela sem v sredi njega in do živega ranjena sem se borila z gladom, z mrazom in sč tisočerimi skrbmi.
Toda kaj mi je bilo tega mari? — noč in dan mi je naj-lepsa zvezdica brlela, Emica, moja hčrka je pri meni bila in njeni nasmehljeji so me obilo poplačali za vse, kar sem v revščini imela prestati. Dk, dk, ljubi bralec, no čudi se preveč, zvezdica mi je ta hčerka bila, in da me bolj umeješ, hočem ti naznaniti pesen, ki mi je, ko mi je detece bilo poslano, nehotč vzhajala v srci.
Tak6-le se glasi:
Svetile so se zvezde,	In	detece	je	ljubo
taka sirota, saj se mi je vendar nckedaj vse drugače
v
A ena, najsvetlejša vmes, Hlepela je po zemlji
V	planjavah krasnih clo nebes.  
Postalo n6ba zlati cvet, Se poslovilo gori
In rimalo na revni svet.
Izslekla oblačilo
Demantno svoje je svetli'), Ter raj še si izbrala
Človeško krilce priprosto.
In rddost o presladka
Kak6 izrekla tebe bom? Prisrčno, milo dete
PriSlo jek meni na moj dom!
Sprejelo zavriskavši	Prijazno	se smehljajo
Ga srečno moje je sreč,	Ko	nič se tukaj ne smehlja,
Katero v njem pozabi	In čudo nij, ker plamen
Britkost življenja in gorje.	Oživlja	svetli	jih nebil. —
če tudi otročiček	Kako te ljubim, zvezda,
Po bitji je, ko drugi vsi,	O ne zapusti me nikdar —
Jim vendar nij podoben,	Vtonila	bi v temini,
Vse druge saj ima oči.	Ko	bi ugasnil mi tvoj žar!
Z mrzlo besedo nijsem v stanu popisati, kaleč lepč je bilo to dete; kaleč zorno ste eveteli okrogli lici, katerih lepoto je vsaki nasmehljaj po najbolj nežnih ko tajnicah poviševal, kaleč žlahtno je bilo čelo, in očij! tčh tako nij moči popisati, kakor čudežev nebeških tudi ne narisa dostojno noben človeški popis, samč to sem ti v stani povedati, dragi bralec, da so se še ljubeznjiviše, še bolj prijazno smehljale ko ustnici in lici, če sem poglede v njih lepoto vglobila in kakor od čistega jezera jih nijsem mogla odtrgati od njih, ampak tem več sem jih	ogledovala,	čem	bolj	se mi
je kakor pri jezeru zdelo, da zmiraj	še globokejše va-nje	vidim
in da raste in raste čarovna njih krasota. Kaj ne, ljubi bralec, da sem pri takem detetu tudi v revščini bogata bila, in da mi verjameš, da ne bi bila menjala z nobeno kraljico?
O kaleč sem molila k Bogu, ko sem ga hvalila in dušo pred njim v prah uklanjala, kakč sem bila prepričana njegove milosti, ko sem zagledala Zvezdico, po kateri sem doživela predčutje bla-ženstva. Naj modrijani in učenjaki napenjajo vso svojo modrost, naj skušajo z učeno besedo vas prepričati o bitji Neizmernega, slaba le bode njihova poskušinja v primeri sč prepričanjem, katero vas premaga, ako angeljska nedolžnost v vaši podobi svoje ročice steza vam naproti, ako ljubo dete in	celč vaše	dete	se	sladko
govorico izgovarja vaše imč.
Štiri leta je Emica stara bila, starost, ko so otroci taleč neizrekljivo ljubeznjivi, ko so še vsi angeljci in vendar začenjajo nebčške misli izlivati v človeško besedo, ltadovala sem se hčerke včs dan; nasititi se nijsem mogla njenih pogledov in zamaknjena sem poslušala besedice, ki so me oblažile popolnoma. Lastnega spanja sem pozabila, ker skoro moči mi nij bilo z očmi zapustiti speče dete; izvedela sem, da na zemlji lepšega nij od spečega otroka in da se pokoj v najbolj trpečo dušo vrne, če jej je dovoljeno paziti na lehke, mirne dihljajc in ogledovati, kakč se dete v spanji smehlja in sč tem očividno potrjuje staro pravljico, da otrokom angeljci godejo v sanjah.
Kar se tiče življenja, res se mi je prav slabo godilo, včzla in šivala sem nenehoma in vendar komaj toliko zaslužila, da Emini nij manjkalo ničesar in da tudi jaz nijsem preveč pomanjkanja trpela. Veči zaslužek bi bila gotovo imela, ko bi se bila lotila težkih del, toda moje rokč so bile tako čudno mehkč, da se nijso
mogle privaditi srpa in motike, in umele so le Šivanko urno sukati. Kak6 malo se pri tem delu zasluži na kmetih, kjer so potrebe tako majhene, to je znano, in Bogd sem hvalila, ko se je bogata gospd iz mesta preselila v svojo grajščino, katera je stala na holmcu pol ure od naše vasi.
ferj Sla sem k njej in jej ponudila svojo postrežbo. Ostr6 me je ogledovala in takoj izkušala, ali res umejem, kar sem jej pravila, da znam. Sedla je in spletati sem jo morala po zadnjem listu „Bazara“, z njenimi lastnimi in drugimi kitami jej glavo ovenčati, in sem ter tja sem še pripela kodriee, ki so bili njeni po dragem denarji. Zadovoljna se je ogledovala v zrcalu in prinesla mi potem neko obleko, da sem jej „garnituro" prešila po novem okusu. Pazila je brez počitka na moje prste in zavoljo tega so se mi slcoro rok6 tresle in bolj okorna sem bila kakor po navadi. Vendar jej je bilo moje delo po všeči in rekla je: „Tukaj ostani in dobrega zaslužka ti ne bode manjkalo."
„Hvalo, hvalo, milostljiva gospa, in kedaj smeve priti?" „Smete ? ked6 še pride sč teboj ?“
„„Hčerka moja, Emica, ki vam bode gotovo všeč, mila go-spd!““ pristavila sem ponosna in srečna.
,,To se ne bo nikakor zgodilo, otrok ne morem videti in še manj jih slišati; ako se nočeš ločiti od deteta, ne sprejmem te v svojo hišo."
,,„R,ajša od življenja kakor od Emice,"" sem zavpila in solzd so mi zakalile oči, kajti srečna sem vže bila v mislih, da mi bode sedaj moči dostojno skrbeti za ljubo mojo Zvezdico. V malo trenutkih sem vže preštela, koliko veselja jej bom mogla pripraviti, in gor j 6! vsa sreča je šla po vodi!
Poslovila sem se težkega srca in vže podala na pot, kar me gosp;l nazaj pokliče rekoč: „Ker si res pripravna in mi umeješ zadostiti, dovolim, da vsako jutro k meni prideš in da se sm6š zvečer spet dom6v vrniti. Pol goldinarja ti plačam na dan."
Ked6 je zdaj bil bolj zadovoljen nego jaz, pol goldinarja na dan! tako bogastvo, in vse porabiti le za svojo hčerko! Vže sem videla Zvezdico v leskečem krilcu, katero jej jo lepo pristovalo, in živeti kot mlada princesinja. Dom6v grede sem zidala tisoč zlatih gradov in pri tem početji sem osupnila žalosti, ki mi je srce težila, da bom morala namreč ves dan Zvezdice pogrešati; „a zvečer in po noči jej bom blizo in grešno bi bilo, lco se ne bi poprijela priložnosti, drago hčerko za vselej obvarovati revščine."
Drugi dan ob osmih zjutraj sem nastopila službo in pri vsem svojem bogastvu se mi je gospa prav v srce smilila, kajti zdelo se mi je, da bolj nenatvornega nij na zemlji, kakor žena, ki otr6k ne ljubi, v nasprotji je sama se seboj in tajilka naj svetejših čutil. Ob šestih, ko sem, hvala Bogu, smela končati delo, posodilo mi je hrepenenje per6ti, da nijsem šla, ampak tako rekoč letela proti ubogi koči, ki ie hranila vse moje bogastvo. In glej, glej, kaj sem videla? Ugledala sem nekoga, ki mi naproti teče; še bolj pohitim
in nevede na cesti pokleknem, roke razpnem — in Emica, moje veselje, moje vse, leži mi na srci! Veselja zavrisnem in zapojem ter se oblažim pogleda ljubljenke. In ono! ono, presladko moje dete me boža, sklene drobni svoji ročici meni okrog vratu in me imenuje z najslajšimi imeni. Zdaj me pogleda resno in vendar rajsko smehljaje se ter vpraša: „Kaj ne, mamica, da več ne poj deš od d6ma, ampak zmeraj ostaneš pri svoji Emici?“
„Zmeraj, zmeraj ostanem pri tebi“ — in vendar sem drugo jutro zopet šla in zopet sem v6s dan po svoji Zvezdici hrepenela. — Vsak večer — ako je vreme pripuščalo — mi je Emica naproti prihitela in nenehoma pripovedovala, kaj se je godilo v&s dan, da je pridna bila, staro Jero lepo bogala in se prav nič nij jokala; da se je nageljček na najinem oknu vže malo bolj razcvetel, da rdeča barva vže skozi peresca gleda in da začenja vonjati, da je veselje; da je rumena koklja zopet znesla jajčece, katero je bilo jako lepo in belo, da je staro Jero prosila, naj ga jej podari; jajčece je hotela mamici nesti in da se ne bi ubilo, prav trd6 ga je prijela, ali gorjč! lupina se je strla in rumena juha jej je čez prste tekla! Jera je nij kregala, da je tak 6 nerodna bila, le posvarila jo je in rekla jej, da se jajčece mora sicer varno in vendar rahlo prijemati; drugikrat bo vže vedela ravnati ž njim. Povedala mi je dalje, da je kaša opoludne jako dobra bila, a tak6 vroča, da je jela vže malo jokati se, kajti prav lačna je bila in vendar je morala brezi konca čakati, predno jo je mogla jesti. Da je po južini po navadi na posteljici zaspala in da nij pozabila prstek pomočiti z blagoslovljeno vodo in se pokrižati; sama pri sebi je mislila, da bi le prav dolgo spala, da ne bi treba bilo tak6 dolgo čakati mamice. Da je hitro, ko se je probudila, hotela mami naproti iti, ali Jera jej tega nij pripustila, kajti mati so prepovedali pred šesto uro od d6ma iti. Da šeste ure nij hotelo biti in da se jej je zdelo, da je zvonik pozabil naznaniti zaželeno uro. Vsa pripravljena je vže stala na hišinem pragu z rutico na glavi, da je vže bilo neizrekljivo vroče, da jo je pa Jera vedno motila in jej dala cel6 rožni venec in gumbe svojega ošpetelja, da bi se ž njimi igrala. Trikrat je vse jagodice rožnega venca preštela in svetle gumbe od vseh stranij občudovala pa le nij hotelo šest odbiti! Potem je Jera prinesla še pratiko, jej vse svetnike imenovala in vremenska znamenja razložila. Prazni ob6d kaže jasno in prekrižani oblačno vreme; po rokovici se pozni, ali bode mrzlo, in po znamenji, katero je glavniku podobno, ali pojde dež; puščica naznanja grom in nežne male krogljice pomenijo točo; pri 6nem_ znamenji, ki kaže veter, se skoraj vidi, da sever piše in najlepša je zvezda, ki stanovitno vreme sc seboj pripelji. Zdaj je vendar bila šesta ura, takoj je spustila na tla rožni venec, gumbe in vse svetnike in stekla je na cesto. Ali Jera je vpila zanj6, da mora počasi hoditi, če ne, bodo mati hudi, in ubogala je, a ko je mamico zagledala, nij mogla drugače, teči je morala in jo poljubiti kar najprej mogoče.
32 i
Moja Zvezdioa.
Tak6 mi je Zvezdica vselej pripovedovala dogodbe vsega dneva in jaz sem jo očarana poslušala. V naroči j e sem jo vzela in nesla nekaj časa; zdelo se mi je, da jo moram zmeraj bolj in bolj pritiskati na srce in je ne smčm nikoli več iz naročija izpustiti. Tudi Emica me je vedno božala in poljubovala, a nazadnje vendar rekla: ,,hodila bom zraven tebe, saj sem ti pretežka in kaj ljudije poreko, ako se tako veliko deklč dade nositi? A doma, ko bove sami, bodeš me zopet pestovala, kaj ne mamica?" In šli sve zdaj počasi in domtl stoprv pravo veselje vživali; radovali sve se ko angelji v nebesih in ravno tak 6 čista in velika je bila najina sreča ko njihovo veselje, kajti deteti sve bili: mati je pri ljubljenki ravno tak6 otročja bila, ko prisrčna njena Zvezdica!
Izložila sem vse, kar sem iz grajščine prinesla in sama sebi pritrgala. Kak6 so se Zvezdine -oči blisketale, ko so zagledalo košček pogače, ali lep okusen sad in bel kruhek! Da se je Einica vseh teh dobrih rečij mogla delj veseliti, sve kuhali; male lončeke in kozice je po mizi nastavila, in pogačo in kruhek sem morala prav drobno zrezati, da je iz nju skuhala juho in pečenko. Včasi sem jedi cel6 sč koščekom sladkora nasolila in vselej je izdihnila rekoč: „o, da bi tudi naša sol bila tako dobra, nič druzega ne bi jedla ko kruh in sol.“ In izvedavega obličija je vselej pristavila: „pokusi, mamica, meni se juha še zmeraj malo neslana zdi,“ in solila sem jo tako dolgo, da je soli zmanjkalo. Stara Jera je tudi morala pokusiti dobro jed in cel6 rumeni koklji je postregla sč sladkororn na cvetoči ročici.
Nekega dnč je tuj kramar v grajščino prišel in mej sto rečmi tudi malo povito punčiko na prodaj ponudil; popadla sem jo in več je nijsem izpustila iz rok, če tudi se je gospd zaničljivo na-smijala in rekla, da bi boljše bilo, dragi denar porabiti za potreb-nejše reči. Nepopisljivo je bilo Emičino veselje, ko sem jej punčiko prinesla: boječe jo je od konca prijela in lcomaj upala se je dotakniti — brž ko ne se je še vedno spominjala žalostnega dogodka z jajčekom — ali kmalu se seznani z nj6 in jo krsti za „Zorico“. Opraviti je zdaj imela dovolj, kajti treba je bilo „Zo-rieo“ na novo poviti in jej na podnožnici posteljico iz starih rut napraviti, zdaj jo pestovati, v naročji zibati in „spančkaj mi dete“ zraven peti in naposled spečo hčerko v posteljico položiti. Sopniti si skoraj nij upala in le tihoma je v sobi po prstih stopala, da so sladka ,,Zora“ nij prekmalu probudila. Zdaj jo je morala spet pred hišo na solnce nesti, kajti nemirna jo bila v temni izbi in kaj rada „lučko“ gledala. —
Odšle mi je Emica vselej se punčiko prišla naproti in včasi mi vže od daleč migala in kazalec na ustni pritisnila, naznanjajo mi, da naj tiho bom, ker je „Zora“ po poti zadremala, toda ko je bliže prišla, je skrbna mamica sama svoje doto probudila, kajti zdržati se nij mogla, da ne bi glasno zavrisnila in meni naproti hitela.
Tak6 jo pretekel mesec, napravila Bern Zvezdici yže novega
perila in cel6 dve pisani krilci. Z veseljem sem mislila na prihodnje mesece, v katerih bi toliko prihranila, da bi drv za zimo in gorko odejo za Emico kupila in še toliko imela, da bi po zimi vsega hudega obvarovana bila. Nedelje so bile zdaj dvojni prazniki zd-me, ob petih zjutraj sem k maši hitela, iz cerkve hitro dom6v tekla Zvezdico napravit in ob osmih sem po navadi hodila v grajščino, ali po končani „toaleti" me je gospd takoj poslovila in v6s dan sem smela živeti blizo svoje sreče. Ko je ob nedeljah Ema šla spat, vselej je vprašala: ,,Ali bode jutri zopet nedelja?"
—	„Jutri ne, srčice moje," sem iej odgovorila, „ali po zimi ne bom hodila v grajščino in zmeraj bo nedelja." — „0, da bi kmalu prišla zima", izdihovala je Emica in pristavila „takoj jutri moram v pratiko pogledati, ali mi skoro ,,rokovico" kaže; da bi le vže mraz bil!" — In hrepeneli sve po temoti in mrazu, kakor se sicer hrepeni po luči in po cvetji.
Nekega večera, ko sem domov hitela, pride mi Zvezdica na-
Sroti le počasi gredoč in „Zorice" nij imela v naročiji. Ko jo oidem, me po navadi poljubi ter začnč britko jokati se. To me je v srce zbodlo in prestrašena sem jo ogledovala; dete je bilo vse drugačno, lici ste žareli in ročici ste bili ledeni. Do smrti ustrašena sem jo vzela v naročije in hotela jo zmotiti, ter jo vprašam, kje je denes „Zorica?" — ,,Domd." — »Ali je več nčmaš rada?" — „Dk," mi je klaverno odgovorila in kmalu je po poti zaspala. Mirno je zdaj bilo moje dete, le včasi so utripali drobni udje in prsi so težko dihale. Sama ne v^m, kak6 sem dom6v prišla; vedno sem mislila, da se moram iz hudih sanj probuditi. Takoj sem Zvezdico na posteljo položila in pazila na vsak dihljej; pogoštoma se je probudila, vodice zahtevala, po dolzih požirkih jo pila in kmalu'spet za četrt ure zadremala. Noč je bila brezkončna, „da bi le dan bil," mislila sem sama pri sebi „precej bo detetu odleglo; o, zakaj, zakaj li sem hodila v grad, zakaj'Zvezdico le trenutek samf) pustila, saj bi bila tudi domA toliko zaslužila, da dete ne bi bilo stradalo in zbolelo ne bi bilo nikoli, ko bi ga bila noč in dan sama varovala." Jera me je tolažila rekoč, da ne bo nič hudega, daje dete gotovo „uročno," ker ga ljudje zmeraj gledajo , in žrjavice je ugasila v kozarcu vod6 in detetu čelo ž njo umila in drožij mu na cvetoči nogi privezala, jaz pa sem bila mutasta priča vsega, mislila, videla in čutila nij sem druzega, ko da je moje življenje, moje vse strto ležalo pred mano. In Jera je rekla: „postelja je tudi pretrda; ko bi dete mehko blazinico imelo, gotovo bi ga tudi glavica manj bolela." Druzega zdaj nij-sem mislila, ko Zvezdici boljšo posteljico napraviti, ali od kodi vzeti v svoji revščini? Celo sem uprla v roke in pri tem začutila svoje las6, ki so bili veliki in mehki, in zdaj stoprv sem Bogti hvalo izrekla, da mi jih je dal; in kaj storim ? — primem za ška-rije in pred mano leže odrezane črne moje kite, kinč, za kateri
me je dostikrat gospd v grajščini zavidovala; o kaj je meni bilo mari z,d-nj, vse, lastno srce bila bi dala iz telesa, ko bi bila ž njim mogla pomagati detetu! Ležalo je zdaj na blazini napolnjeni z mojimi lasmi, a vendar je glavica žarela in nemirno jo je sem ter tja obračalo. Roki in nogi so zmeraj mrzle bile in nagnjena sem se držala nenehoma nad Emico, kajti mislila sem, da je gor-kota, katera pride iz maternega srca, najmočneja na zemlji, in toraj si tudi za trenutek nijsem upala od ljubljenke odmakniti se. Moliti sem hotela, a mogoče mi nij bilo, zmešale so se mi misli; molitvice, sama sebe in vse razen svoje nesreče sem pozabila.
Ne vem, koliko dnij in nočij je to trpelo; zd-me je minolo vse in le po skelečih srčnih bolečinah sem čutila, da še živim. Neko noč se je Emica iz vročine za trenutek probudila in se mi nasmehljala sč slabim glasom rekoč: „Vidiš, mamica, koliko svetlih otrok me obdaja in mi miga, naj ž njimi grem, poroti mi hote dati in tudi snežnobelo krilicc, a jaz ne pojdem, rajša sem pri tebi, kajti tako me vendar ne bodo ljubili, kakor me ljubiš ti." — „Nihčč, nihče, moje dete, te ne bo ljubil, kakor te ljubim jaz, nihčč ne na zemlji in tudi v nebesih ne; gori ljubezen obsega z enako mero vse,'a jaz ne ljubim druzega ko tebe, jaz živim sam6 tebi, ti si z;i mo sreča in blažonstvo in moj duh še misliti ne more, da bi te mogla zgubiti. Del si mojega srca, ali ne čutiš, kako krvavi vžo zdaj, ko te vidi trpeti, kaj bi st6prv bilo, ko bi z angeljci šla in srce moje ne bi moglo iti s teboj in tudi živeti ne ?"
Jera, ki jo zdaj prišla, je pomenljivo zmajevala z glavo in videla sem, ko je solza za solzo tekla po v61em obličiji. „Jera, Jera!" sem zavpila, „kaj ne, da bode zopet boljše, saj si rekla, da no bo nič hudega, o poglej, kako lep6 je moje dete, kak6 rožnati stolici!" — „Vendar se mi nevarno zdi in bodi pripravljena, uboga mati, da se vrne, od koder je prišlo." —
O dragi bralec, ko ti bi mogla popisati, kar sem čutila, kako se je vse stemnilo pred mano, kako se je obup v najstrašnejši podobi moje duše polastil! — „Ne, nikakor ne! to ne bode, Bog tega pripustiti ne more, saj sem le človek in le človeško morem trpeti. Smrti svojega deteta ne prepustim, naj se le bliža, tukaj sem, videli bove, ked6 bo močnejši ali bleda smrt, ali mati, ki vse svoje moči napnč v žareči ljubezni do deteta!" — „Nikar ne govori tako, rajša se pohlevno podvrzi temu, kar je Vsegamogočni sklenil v svoji modrosti. A znabiti bi vendar še zdravnik pomagati mogel"
— ,,Zdravnik ? kateri zdravnik? — nikoli nijsem slišala od njega;
o	nemila, trdosrčna žena, zakaj mi ga vže popred nisi imenovala ?"
— „Saj ga pri nas tudi nij, ali tri ure daleč v vasi M. stanuje ranocelnik, katerega pa nihče rad no kliče, kajti zel6 neprijazen človek je in tudi od njegove umetnosti nij slišati veliko." — „Vendar mora priti, morebiti bo pomagal; pojdi, poidi, ljuba Jera, p6*nj> pripelji ga in ne zameri, da sem te nemilo in trdosrčno imenovala." — „Kaj neki misliš, kak/) bi mogla iti zdaj v temni noči tako daleč in posebno nocoj, ko se hudo vreme bliža in vže
grmi v daljavi; a jutri, hitro ko se bo dan zaznlil, hočem ti željo izpolniti in se na pot podati, kajti verjemi, da tudi jaz bi stvorila vse, da ljubeznjivo Zvezdico ohranim zemlji/' — Jutri, jutri, kedaj bo še^ jutri, kako je moči čakati, ako se nocčj more dobiti pomoč. če ti nočeš iti, pojdem sama; — prej ne bi se bila za tre-notek od posteljice odmaknila, a zdaj jo zapustim prostovoljno za dokaj ur. Bog mi bode dete varoval in tudi ti boš pri njem, kaj ne da, ljuba, ljuba Jera! — Povrnem se prej, ko bi ti polovico
Eoti stvorila." — „Za Božjo voljo ne bodi nespametna, kako neki
i	mogla iti ti, ki še poti'ne veš? — „Iti moram! — — dopovej mi, kje stoji vas M." — „Proti jugu pojdi na ravnost po cesti do znamenja, kjer se pota križajo; na levi je ozka stezica zmeraj ob bregu Bistrice, nevarna je', celč ponoči, a več ko uro bliže je po njej do M., kakor po v (Miki cesti; ta stezica se zavije na velik most, ki drži čez potok in ko boš tam, imaš le še nekaj stopinj do M. Bog naj te spremlja, ker se vže zadržati ne daš; zavolj Emice ti ni treba skrbeti; pogleda ne obrnem od njč, dokler se ne vrneš. Da bi le takč temnč ne bilo, a zdaj treskanja nij več slišati in znabiti ti sveti luna po strmi, nevarni poti." —
Pokleknila sem še enkrat pred svojo Zvezdico, jo še vroče poljubila, z britkimi solzami porosila, drobno njeno ročico za blagoslov si položila na čelo, Bogu jo priporočila in nastopila neznano, dolgo pot. —
Proti jugu sem šla in tako hitro ko mogoče, le včasi, ko mi je hotelo sape zmanjkati, zadrževala sem stopinje. Kmalu sem skozi temino videla belo znamenje in podala sem se na ozko stezico na levi. Zraven mene v globočini je drla šumeča Bistrica; kaleč sem jo zavidovala, da je mogla v silovito hitrem teku vse upore premagati! Debele kaplje dežja so jele padati, veter je tulil in gromelo je vedno glasneje, a kaj so bile strele, nevihta in treskanje proti srčnemu boju, v katerem so se borili britkost, skrb in obup!
—	Luna mi nij svetila po nevarni poti, a bliski so me skoro oslepili in kmalu so je iz temnih oblakov utrgal hud naliv, ki je stezč takč upolzil, da sem se mnogokrat z rokami mogla poprijemati skalnih robov, da se nijsem v potok pogreznila. Rokč so mi krvavčle a še čutila nijsem bolečin in naprej, le naprej sem hitela ter borila se sč sovražnimi elementi. Materna ljubezen jih je naposled premagala, kajti po skalni stezi sem prišla na zaželeni most in na gladko, široko cesto; črni oblaki, ki so do zdaj nebni svod zakrivali, so se pretrgali in lunin svit mi' je pokazal prve hiše vasi M. Ravnokar je ura na stolpu farne cerkve bila, polunoči menda, kajti slišala sem mnogo udarcev, a štela jih nijsem, polunoči ali poludnč, to mi je bilo vse enako, hrepenela sem le po uri, v kateri bi me zopet moja Zvezdica sprejela v vsi svoji bliščobi in neizrekljivi ljubeznjivosti. lemnč jebilovse v M., če je morda tudi marsikatero okč še bedelo in pazilo na hudo uro, ki seje ravno v daljavi izgubljevala. Kedč mi bode zdaj povedal, kje najdem zdravnika? — O moj Bog, ko bi se bila zastonj za toliko časa ločila od Zvezdice, ko
mi ne bi nikedo hotel odgovora dati ?! Kaj vidim, tam se sveti luč,
plamen vidim v neki svetilnici, gorje! zdaj je izginil za hišami —
— hitro, hitro za njim — tukaj brli in pred mano stojf ponočni čuvaj in se pokriža; morebiti misli, da se mu strah, kaže ? — „Mož, ljubi mož, jast nij sem pošast, obupna, nesrečna mati sem, ki vas prosi, pokažite jej, kje najde pomoči. Kje stanuje zdravnik?"
— „Pomoč zdaj v polunoči! pustite ga pri miru do jutra, ako ga nočete ujeziti; vse bode zastonj in ako mu	tudi	z	zlatom plačate
stopinje, ne premakne so iz	počitka". — „Z	menoj	mora iti, kajti
moje dete je bolno, mojo dote — umira! — ali umejete kaj je to V"
— ,,Jaz ubogi sirovi čuvaj umejem vašo žalost in vašo skrb, toda učeni gospod no bode maral z A-njo. Pozvonite tamle, če hočete, v tretji hiši stanuje, precej	pri tleh, poskusite	v	imenu Božjem
svojo srečo, ali dvomim, da	vas usliši".
In pozvonila sem dva- trikrat, boječe trkala na vrata in na okno ter z najbolj ponižnimi besedami v hišo prosila, a odprl mi nij nihče. Vendar nij sem nehala, ampak tako dolgo in neutrudljivo sem z glasom obupa prošnjo ponavljala, da so je okno odprlo in ostri moški glas mi veleval, naj se v hipu poberem. Proseče sem sedaj svojo želje razložila in v imenu večne milosti in vsega, kar je ljubega na zemlji ali v nebesih prosila, naj grč z menoj in pomaga mojemu do smrti bolnemu otroku. „Kje stanuješ?" je vprašal. „V N., saj nij daleč od tukaj. Peljala vas bom skrbn6, in sč svojim življenjem vam hočem poplačati dobroto, katero mi bodete ukazali".
— „Ha! ha! ha!" se jo zasmejal, „blizo je v N.! po nobeni ceni zdaj ne grom tja, to jo zadnja moja beseda!" — In z močjo je okno zaprl in mene pred milim Bogom samo pustil v obupu. „Vse zastonj! — zastonj sem dete samo pustila v smrtnih težavah in neusmiljenež ti, ti praviš da si človek? a kolikor bolj neusmiljen se mi kažeš ti, toliko milejši mi bode Bog! Nazaj toraj z zadnjim uporom močij!" —
Brezi konca se mi jo zdela pot, in britkost in bolest sto mi rastli pi'i vsaki stopinji. „Kaj, kaj bo z detetom, kak6 ga najdem?" Nij je besede, da bi popisala, kak6 mi je bilo težko in tesno pri srci! Zavest me jo včasi skoro zapustila in noge so mi že odpovedovale, pa misel na drago Zvezdico, ki jo morebiti ravno zdaj mamice iskala sč pogledi, znabiti pogrešala roke, ki jo jo poprej nenehoma božala, bila mi je podpora, s6 katero sem se hrabro ubranila slabostij, ki so mo hotele obhajati. Vže sc jo začelo jasniti v izhodu ali gosta megla — nasledek hudega vremčna — je pokrivala hribe in doline in pogledom branila nekaj stopinj pred sabo videti. Sem ter tja se je megla vzdigovala in pošastne podobe so nastajale iz njč,' krog mene so plesale velike bele žene in slednja je majhono dete za roko vodila in ga seboj kvišku vlekla. Za njimi so rastle druge iz potoka, letajo zraven in krog mene in mislila sem, da nikoli več no uidem strašni tej druščini. Komaj, komaj^ ste mi nogi utrujeno truplo še nosili, a hvala Večnemu, tukaj je bila znamenje — in pod podobo izveličarja sem sebe nakljub zgrudilo
se in za nekaj trenotkov izgubila zavest svoje nesreče. A hipoma me je izbočilo v srci, vstala sem in grajljivo si očitala neodpustljivo svojo .slabost. Omahovala sem dalje in dospela na dom neizmernega svojega blaženstva in prestrašne svoje sedanje nesreče. Tiho, tiho je bilo vse po veži, tiho po stopnicah, gotovo moje dete spi — pred vratmi najine sobe je čepela koklja, a tilio in klavrna se mo je ogibala, tiho sem roko na kljuko pritisnila, sopsti sem si komaj
upala, tiho sem vrata odprla in gorje, gorjč! — mrtva pred
mano leži Zvezdica!	—	—	—	—	—	—	—	—
Vse moje čutje so je zedinilo v.srci, mislila sem, da me zaduši bol a vendar se mi je boleč krik iz nedrij izvil, zavpila sem: „Emica!“ in — — „tukaj sem mati“ mi odgovori sladak otročji glas in cvetoča, živa Zvezdica me boža z mehkimi ročicami. „To si denes dolgo spala mamica, in vsa objokana si!“ — „0, da bi mo bila probudila!“ sem rekla in porosila ljubico z blagimi solzami. —
Sanje je bilo vse, dragi bralec, kar sem ti povedala in sladka resnica je le moja Zvezdica, katera me bode, ako dil milostljivi Bog, skozi vse življenje spremljevala ter mi milo obsevala pot. Pri koncu sem in želim iz vsega srca, da bi se meni in tebi in slehernemu tako srečno seSlc težke sanje življenja, kot one, v katerih sem toliko trpela, in da bi se po njih v mehkem naročiji luči in ljubezni vriskaje k blaženstvu probudili. Bog te obvaruj, ljubi bralec, rok6 ti poddm v slovo in upam, da se kmalu spet najdeva. Bodi mi prijazen tudi v prihodnje! —
Mačeha in pastorka.
(Ukrajinska pripovedka; poslovenil Andrejčekov Jože.)
I.
Krasen je snežni labud na jezerovem zrcalu, krasna je jasna zvezda na višnjevem nebu, krasna je mlada rožica na cvetni gredici: ali nad vsemi krasnejša je zala hčerka Vladimirova; veli-častneje stopa, nego imenitni labud, veselejše žari, nego svitla zvezda, bolj je rdeča, nogo razviti popek. Kedar je Milica zapela, utihnil jo gaj, razvneti in tugujoči slavec je z vsem srcem, polnim ljubezni, pil v zatišji mile glase, a ko je Milica dopela, zletel je slavec še po daljni odmev k skali; jutranja roža je obledela, kedar se jej je bližala Milica. Ljudje so jedva verjeli, da se je rodila po človečjem načinu — kot bi bila v raju se razcvela. Kdor jo je pogledal, nikdar sc ni nasitil tega krasnega pogleda, kot bi bil v odprto nebo zrl. Bila je nedosegljiva, kot veličastna luna, kot daljno morje in visoko nebo.
Davno so vže pokopali Miličino mater in stari Vladimir se je oženil z lepo Polanko. Mlada žena se od rana do večera ukvarja s popravljanjem obleke, enako gosi po kopeli — oblači se v krila z zlatom obšita, — lišpa sc z rdeče-svilnato robo, in kamor pogledaš, sami diamanti, samo zlato.
Mlada Milica se ne lišpa; dva, trije plemeni bogatih las vij6 se v kito, dve, tri poljske cvetice nagibajo se oskromno k jasnemu čelu. Ona kakor jagnje kraj pdvinje skaklja, ako gre s6 svojo mačeho. Mlada žena jeze gine; zloba jej je srce ovila, kot strupena kača, ona v duši zvijače kuje, da bi odstranila krasno pastorko.
ir.
Temno je okoli, — črna noč. Samo na dvoru gospodarjevem je luč, v sobi mlade žene. Na pernati postelji počivaje, boječe posluša laskave besede čarodejke vražarice. Zastonj jo je bila k sebi pozvala.
„Oko imam tedaj žrčeče, lase enake čarovnej vili, glas lju-beznjiv; v čem je še Milica lcrasnejša?" šepeče sama saboj, pokrije si lice z belo rok6 ter se nasloni na mehko blazinico.
,,Ne plači, ne zdihuj, moja dušica/' prilizuje se jej vražarica ; „kakor igrače v detskih rokah imam vsa sredstva v svoji moči, da storim iz tebe sijajno gosp6.“
„Nuj, pomagaj hitro, ni mi moč tu dalje živeti!“
,,Le malo poslušaj prej: niti žrčeče oko, niti rozina usta, niti ljubeznjiv glas, niti veličastna hoja ne dela nas krasnih ; osobna krasota, razlita po licu, to jo naravina lepota;	dokler	to ni— krasota
neha biti krasota; lice jo samo	lice,	oči so	oči,	o lepoti pa še
ledu ni, — a takova krasota je, kakor trsje, kakor pena v luži, kakor perota v zraku ranjena. Čestokrat si videla prosto poljsko cvetko, ktero obišče zali metulj ; kako krasna se nam zdi! pa veter zaveje, zmaje kronico cvetke, vjame metulja, in cvetka je postala zopet žalostna."
„Baka, jaz umrjem pri tako dolgem vvodu."
„Lo čakaj, ljuba moja. Ta letni obraz ima dosti globoke cene; le v prirodi sem zajemala modrost; zastonj mi niso osiveli lasje. Tebi lehko podarim krasoto — d&, še veliko večo od krasne Milice/'
„To ti je mogoče? Balta!	ljuba	moja,	zlata	moja, golobic**
moja! O ko bi vže bila krasna
„Ne bode ti treba velike žrtve; naj umrje Milica in umirajoči pokriješ lice s tem čudodelnim prtom: vso njeno krasoto on otere, kot pepel rajske cvetke, — pa se umi ješ s toplim mlekom, obrišeš s tem prtom, in krasnejša bodeš od nje." Žena izpuli prt iz rok čarodejki, poljubi starko, odide v svojo čumnato, in težko da je pred ranom zadremala.
Sanjalo se jej je o nebeški krasoti, ona je se solncem v družbi ..... A lahno se jo iz sanj izbudila: premišljuje, kako bi izpeljala nedolžno devojko!..............
m.
Čisto, brezoblačno je neb6 nad Ukrajino; visoko sveti solnce na nebu. V Ukrajini je popolna spomlad; po drevesih je kakor nalito cvetja, log se raduje in bregovi odmevajo ob črstvem potoku; lahki veterc ziblje valček na jezeru. Kakor strela švigne škrjanček k nebesu radostno žvrgolč, da doni, kot srebrni zvonček, spodbujaj e okoli k molitvi; vsaka travica, vsaka cvetka diše ter kima škrjančeku z glavico.
Bila je sv. Trojica. Po krasnem obloku vozil se je beli oblaček. To je bil angelj božji, da bi porosil zevajočo zemljo in mater. Oblaček je obstal nad Ukrajino. Angelj spenši roki, spusti se na lahkih perotih k solzni zemlji, plače solze radosti, po okolici za-šumi, mnogotero o k 6 zarosi solza, in nad Ukrajino se vznaša blagi odmev; oblak se je skril; angelj zginil.
Zemlja je puhtela veselje, porošena kakor nevesta v radostnih solzah.
Vse je pelo, veselilo se: pajek je prenehal presti mreže; volkulja je pozabila na rop tor se veselo igrala v mladem žitu; d&, cel6 kača je vpognila pred človekom svojo strupeno glavo, ter se trezna greje na solncu.
Pravili so, da bi tudi človek moral nehati od dela ter se pečati s tihimi, nepregrešnimi opravki. Ne, ljudske strasti predejo mrežo lokavstva in pogube zvodljivo in gotovejše od tarantule: ljudje so požrešneji od lačne volkulje, strupenejši od strupene kače.
Mačeha poljubi pastorko odpravljaje jo v cerkev, od doma do cerkve pa ste bili dve milji.
Miljena krasotica Milica pa sedi v pozlačenem vozu za pisanim oknicem.
Kozak Makar zažvižga „fii“ — in brzonoga konja zdirjavši z dvora zavila sta v drugo stran. Dolgo je trajala pot. Davno bi vže bila v cerkvi, cerkve pa še videti ni, o kako dolga stepa! Solnce je vže za§16, vže so se gore dotikale, kola pa so po stepi vršala v neizmerno daljavo.
„Kam me pelješ ?“ praša Milica Makara.
Makar, kot bi bil nem, zopet mahne z bičem in konja drvita
dalje.
Vže se je temnilo; zlato solnce se nagiba k zapadu. Stepni ptiči se spravljajo na nočni rop V velikanski svoji državi, trepetaje s perotami, pa zopet se naglo spust6 doli, kot bi se bili zadeli ob nedostižno solnce.
Vgasnilo je solnce. Sama gora je vže bila za vozom potujočih.
Tu je prihajalo tesno kot v ječinem zidovji ubogi Milici, groza jo je obhajala.
Voz je dirjal dalje in dalje. Z gor je pihljal hladni veter; mlado listje dobov in javorjev pa je šumljalo. Miličino sred je žalostno vtripalo, kakor ptič v roci suroveža. Oddihava si tudi
žalostno gozd, kot bi donel ginljivi glas mrtvaškega zvona zaŠlemu solncu.
Voz se je vstavil; Milica stopila ven: stari Makar se jej približa. Objokana Milica zgruzila so mu je k nogam; molivša, bila je podobna Veneri — „oh povej mi vsaj, kam sva zaškl in kaj se imd zgoditi ?“
„Ne zdihuj “ odvrne kozak, „tvoja mačeha mi je ukazala odpeljati te. Prokleta bodi; ona je mislila, da more kozak dvigniti svojo roko nad tako dobro devojko; vidim, da ni bila v vojski, ter ne pozmi službe kozaške; s& studom se od nje obrnem — nočem duše z grehom očrniti. Bog te obvaruj, Milica, ostani tukaj, to je gora Kievska in hiše ni daleč okrog; tu je mnogo raznih jagod in velicih gob — ne umrješ gladu; odvrni misli od doma mačehe: tam ti samo po življenji strežejo, in pa mene ne trešči v revščino."
Makar sede na voz — za kratka zgine.
Uboga Milica je sama med gorami in gozdi v nočni dobi; ubožica. Po gori se klatijo volkovi in lesni medvedje; po gori se plazijo ljute kače, vij o se gadje, zvisčijo mrzli kušarji — strašno je na gori. Noč pa je temna in temna! Vže je polnoč blizo, čas volkovom na rop, čas duhov, to jo ravno doba, ko čarodejlce gor6 preletavajo, da bi izruvale bajevno rožo. Milico je groza obšla, tresla se je kot 6sika; koraka dalje, praprot se jej lomi pod nogami, suhe veje šušt6, bodeči trn se jej v nežno nogo zadere, kakor biseri jej kapajo solze po licu. Milica se zgruzi, tako vroče šo nikdar ni k Bogu molila, tako goreče še nikdar zlati križec k ustom pritiskala. Spomnila se je	na sveti	spomin	svoje matere;
ta jej je	bil vedno uteha in brez	strahu je	smelo	dalje korakala.
Čudna jo moč molitve! Kedar vas Bog skuša z nesrečo, molite iz dna svoje duše, in našli boste pokoj. Milica posluša — in kakor rešivni angolj beži k mestu, odkoder je slišala bolestno javkanje in s hukajočim glasom dvigne se nad njeno glavo velika sova; tu najde ogoreli votli panj in smelo se bliža volku. V daljavi zagleda ogenj in z radostnim vsklikom dojde tjekaj. Bila je v človeški družbi ter sedla v čisto prosto sobico k štirim kozakom, k štirim Ivanom.
Vsi	so bili rodni bratje. Za	slavo so	bili vsi	v boji, mnogo
so dobili	zlata, šo več pa ran, in	ko jo bil	boj končan, izvolili so
raji živeti v Kiovskih gorah, nego pri nevljudni mačehi. Zjutraj, preden so se razšli po zabavah, pripovedovali so o prestalin vojskah, in odmolivši odpravili so se vsak na drugo stran. Z osupom so slišali povest Miličino o njeni nesreči in z enim srcem so jej govorili: „bodi pri nas, kot naša sestra, noč in dan tehočemo čuvati. Če hočeš videti mačoho pri svojih nogah, kar ukaži svojim služabnikom. “ Tiazšli so se.
Milica je poljubila svoj križec, in koj jo bilo tako mirno, kot v samostanski celici.
IV.
Kaj dela mačeha? Nestrpljivo čaka lenega Makara, da, vže se jame zlobiti, da bi bil mogel vže trikrat iz cerkve priti; vso noč reva ne zadremlje, niti stari Vladimir: vse čaka Milice iz cerkve, pa od nikodar nič. Proti jutru še le odpr6 se vrata in Makar preplašen pripoveda, kako se je v stepi nekaka zlost konj polotila, tu so se mu splašili in sam Bog ve, kam koli ju je povsod divji dir konjev zanesel. „Ko sem uboga konja upokojil, v obupu sem preiskal stepo, ali žalibog, ničesa nisem našel, razun tega prta." Tu poda Makar oni čarodejni prt Bakin ženi Vladimirovi.
„Ah moj Bog, to je pravi prt naše hčerke, tega si za vselej pred obličje razprostrem, bode mi njej v spomin; o, kako sem jo ljubila, kakor svoje lastno dete, kot svojo sestro," — žaluje mačeha — poljubuje prtič; „jaz sem se vedno skrivaj bala, d;\, marsikdaj se mi je živo tako rekoč zlo slutje pred oči stavilo, da jo kakova nesreča dohiti; odpravši jo danes z bogom, bilo mi je, kakor bi mi nekaj reklo, ne pusti je, ne pusti je!“
,,Ti si naprej vedela najino nesrečo, draga moja," govori Vladimir, — „d&, tudi mene so sinoči čudne sanje vznemirjale/' Nežno objame ženo in iz krotkega očesa se vdere silni tok solzd. Dvorstvo se je razbeglo na vse strani Milice iskat. Vse je bilo zastonj; proti obedu pride eden izmed včerajšnjih konj, ves zmešan — brez vsega, o Milici pa ni duha.
Mačeha se je zaprla v svojo čumnato, postoji pred zrcalom, poljubuje Miličin prtič, pa vže se ne solzi, vže ne zdihuje. Umila se je s toplim mlekom in nestrpljivo zgrabi prt, da se obriše.
Hoj, kakova spremena! Jedva bi bil vrabec s o strehe zletel, tako se je žena spačila. Z nova se omije, — tarna. Usta so se jej skrivila, gubanic ima, kar je le mogoče, rumena je, kot jesensko listje — hoče skočiti doli, hoče se vtopiti, pa vendar bi jo svet videl. Hotela je v lastni hiši zgoreti — pa tudi to je strasn6; reva se je mučila.
Dušo jej tisočera smrt obdaja in globoko vzdiha, kot bi se bil vže poslednji trenotek življenja približal. — Vladimir pa je vže druzega lekarja k njej pozval, da bi otrl bolestne solze. Nikogar ne pripusti, samo ko se je baba približala, jedva bi bila kot besna na-njo planila. Ta pa jo tolaži: „ne tarnaj, moje dete, iz vsega ti morem pomagati."
V.
Z jutranjo zoro so je Milica prebudila, svojo vročo glavo jo povlažila sč studenčnico in odmolivši podala se je za goro iskat bratov. Jutro je bilo polno krasote; pekoče solnce je prodrlo listnato osenčje mladega dobovja in jesenov; žarki so zlato presevali šumo lome se na osolzenih cvetkah, kakor zlate nitke so se lesketali in bilo je, kot bi pri vsakem lesketanji teh čarovnih nitek vselej vonjejši duh prostirale. Sivi jazbec veselo poskakuje
med orehi: zračni zbor je pel svoje radovanke; na eni strani so žvižgali drozdi, ondi kosi, tam škrjanci, naj blagoglasne] e med vsemi pa se je vznašalo žvrgolenje slavčevo. Nad gor6 se suče bistri jastreb. Kako veličastno je to delo vesoljnega sveti!
Krasna je njiva in gora.
Zatopljena v to veličanstvo stala je Milica dolgo — nikogar ni našla. Kako bi se siroti zlajšalo, kako bi jej od srca teža od-pala, ko bi le edino solzo imela. Med tem kot bi iz zemlje vzrastla
—	stoji pred njo čarodej ka, suhega obraza, v roci drž6 bajevno šibo, košek v roci in v njem tikvo.
Videli smo takove babice, ki po vseh krajih Rusije potujejo, da bi se poklonile v svetišču Kievskem.
„Ti greš k božji službi?" praša jo Milica.
„Dk, moje dete."
„Pa od daleč?"
„Oh od daleč, cvetka moja, mila moja, —naravnost iz Gorkova."
„Pa peš?"
„Dk, peš, dušica; bila sem zel6 bolna, vže sem stala kraj groba, sedaj hočem svojega utočišča v Kievu iskati — Bog mi bodi milostiv, in otml mojo dušo, — komaj sem nekoliko okrevala, oslabljena sem se odpravila na pot; na cesti trpim glad in žejo. Gledi, včeraj zvečer sem pozno po noči zgruzila se slabosti in tako sem v strahu pod gor6 prenočila."
,,Ti si lačna? le z manoj pojdi, bodem te okrepčala —hočem ti kakor detetu streči," opominja jo ljubeznjivo Milica. In brž se zasuče v svitli sobici, in starka se je najedla do sitega.
Na pot pa ni hotela ničesa vzeti.
„Z Bogom, krasotica nebeška — moje bližnje zavetje; z Bogom, moje dete, da boš pomnila obdarovane, vzemita prstan; vzemi ga, golobica; ta prstan imam še po babici; on te obvaruje vsega zlega."
„Ce ti je res nad vsem naj draži — tedaj ga ne morem obdržati," — brani se Milica, „Bog obvaruj, da bi se zoper gostoljubje pregrešila."
„0 kako se braniš — nu, vzemi ga na svojo nežno rokico, gledi, kako se ti poda, kot vliti."
Milica je bila žena! .... Za nedolgo se jej lice rumeni, ugasuje oni božji plamenček čarovnih, temnomodrih oči, src6 vže redkeje bije, — kakor bi kamen težil njena prsa; ona snema prstan s prsta, on vže ne grč tako rad doli; kakor gad se jej je ovil krog prsta; Milica se zgruzi tugovaje.
Po gorah je zavel tihi vetrič, zašumol samo z vejami, veja dotakniena z bajevnim nadehom kot bi bila vpičena stresla je deblo m iz debla je završčalo, da so je pesek v oblakih valil. Starka se je vzdignila, bilo jej je lehko, lehko na skok. Veter jo je stisnil v naročje, skril jo v listje in kot žvižg vzdignila se je nad palačo Vladimirovo.
Oj pogubivna moč se poigrava — sodijo bratje Ivani, pro-rivši se ao svoje koče.
(
Zagledavši leteti črni zavoj vetra, posedli so s konj in pri-vezavši jih, odšli so v sobo.
Tu je počivala Milica mrtva; bila je kot dremajoča nebe-ščanka, ni jej pobledelo lice; zastonj so jo bratje budili, dolgo so pri njej molili.
Omahnile so jim rokč, sklonili so glave, sč šepetajočimi ustmi brez slov plalcali so solze kot pri grobu — plakali so solze bogu-mile, kterih ni nikdar kruta smrt privabila v oko vojaško.
Zastonj smo pozvali njej v zabavo dobrodružno mladež — šepetali so bolestno; ne bodo te, sestra, branili več čestni pravoslavni kozači; zavezali smo se pri smrti, ponižati mačeho pred tvojimi očmi, nego raji umreti, vse je preč —
Pa kako je krasna, — k poljubovanju, v vsakem trenotku zaljša in tako ljubeznjiva po smrti! O ne zagrebemo te, svetnica, ne položimo te v lono hladne zemlje — greh bi bilo to veličastnost pokriti s travo. Stekleni grob ti kupimo in pod kristalovim pokrovom te razpostavimo — naj	tožeči slavček	celuje to	kraso
ter jej poje sladke nadgrobnice!	Naj se	solnce	sč svoje	višave
poraduje nad njenim pogledom, mile lune svit naj jej bode večno svetilo in milo duhteče cvetke naj svoje glavice priklanjajo, da bi videle nebeško kraso — minolo, umrlo tuge.
Kako ljubeznjiva je bila v življenji! čudili so se bratje, po-kladaje kristalov pokrov na rakev ter ronili srčne solze. —
Štirje junaški kozači, utrjeni v brezčutji po bojnem vrišču, ki niso znali, kaj je solza v človeškem življenji, kaj zdihovanje tajnih občutkov, kterih niso obmehkužile nobene muke, ki niso zdihovali na polji Krimskem —	ki	so	mogli	sč smehom na
obličji umirati, proklinjaje svoje neprijatelje — blodili so v milostnem razvnetji pred dekličinim truplom.
Daleč za Dnjeprom je neprostopna pustara; javori in praveki dobi prepletajo se ter delajo silno kljubovaje živo steno. Nikogar ostra sekira jih ne zmore; ne prodere jih nobena strela. Med tem mogočnim gradom prirode raduje se cvetoča loka. Sredi njive je stražil kraljev dob, ded Kievskih dobov; deset ljudi ga niobseglo; pod senčnato njegovo krono moro	se	vsa	stotnija kozakov	skriti
z zvestimi konji. Na tem dobu počiva stekleni grob in v grobu spava krasni sanj angeljska Milica; pod dobom na vse štiri strani svetil počivajo umrli bratje Ivani.
VI.
Bežč leta, v večnost bežč — ne ustaviš jih. Odsedlaj kozak čerkezkega konja; preleti kozak stepe! Blagor tebi! sokoli te ne preganjajo in čas ne pospeši tvojega koraka. Milost, kozak, dobremu vrancu, pusti ga oddeliniti si. Vjeme te bi is ko urni čas — še ne zapaziš ga. Tako prejde mladost!
Zeli si ljud spomladi: prišla jevcvetji; vže je vroče poletje; pa tudi poletje je odšumelo, kmalo-li dozori plod V in jesen vam prinese rumeni cvet. A zopet je pusto v prirodi. Blaženi bodi
336
Mačeha fn pastorka.
odpočinek pod snežno skorjo. Neprenesljiva zima! odpotuješ-li, prikličeš li spomlad? .... Tako je minolo leto — in mi smo se natrudili gledaje v temno bodočnost; tam-le je nekaj, kakor strup se črni. (Jledi, kako raste, kako se bliža, vže je pred nami; — temni grob! Komaj sc ogledaš — nakrat — prošel si pot življenja!
Preletelo je petdeset let Miličino rakev. Petdeset let; pol veka, je-li ros? .... O, na kakovih perotali so bežali. Nesrečni jih ne preživi, srečni jih ne užije! Milica pa je nepokvarjena v kristalo vem grobu v polni krasi. Po celi dan se uklanjajo bistri sivi orli — letaje ne mislijo na lov mrtvih kozakov, bedi nad njimi angclj in oslepil je oči orlom; zvečer prileti slavček, da bi zapel grobno pesem, še le ko se je bilo solnce nasmijalo razlivši rumeno zarjo po angelj škili ličili, umolknila je pesem slavčeva, nastale so šumeče pesmi pihljajočih gor opevaje Milico krasotico.
Sin kievskega vojvode Cernuša, mladi in krasni sinek, visoke rasti, črnolas, smelega hoda, zvučnega glasa, bil je med Kievskimi mladenči pravi cvet. Le eno^ zrno ne uide letečemu sokolu, le eden konj ni smel zabloditi pod Cernušino roko. Celi kozak bi bil — pravijo dobri ljudje, ali oče gaje hotel pogubiti: zakaj ga vadi v takovem dirjanji?
Cernuša pa sede na konja, pošepeče nekaj vrancu in vranec jez vsako žilico trepal. Grledite, on jezdi s vtovariši na lov. Konj se pod njim spenja, roška, skače v stran — Cernuša pa sedi kakor prikovan. Konj pozni dobrega voditelja, — in po bliskovo leti po Kievskih ulicah. Tako ne jezdarijo njegovi tovariši; pa tudi oni so hrabri lcozaci, tudi pod njimi so čerkezki konji, tudi oni so krasni, tako kot zvezde pri jasnem mesecu.
Popustil je brzde letečemu čerkezanu, polegel se je prah v kolobarili za sijajnim društvom. Njih oldepje se je žarilo v solnčnem lesku, in dragi kameni so se bliščali na prekrasni obleki Černušini. Prijetno je bilo gledati ga; ljudje snemajo čapkein čest skazovaje mogočnemu gospodu globoko se priklanjajo, dekleta pa se radostno posmivajo.
Vže so dospeli kozači za grad — obrnili se na pobrežje
Dnjepra..............Tu	je ustrelil mladi vojvoda na divjo kozo, ranjena
skoči v goro, strelci za njo, dalje v šumo, ona pa vse preleti. Vže so izgubili sled Cernušltini tovariši; edini Cernuša sledi ranjeno, gora je gosteja in gosteja, komaj se je konj proril onemogel. Cernuša skoči sč zvestega konja in izderži meč, naglo si je proklestil pot do loke....
Na loki, v sredi zeleno-jasnega loga je stal trohljivi staroleti dob, na dobu se je svetila rakev, pod dobom so počivala štiri ljudska trupla, malo poznatna. J3ilo je videti, da vže več let tukaj počivajo; po trohnelih kosteh se je vila [rahla trava. Kriva kozačka je zarjovela v rokah kostjakov. Približa se Černuša stekleni rakvi in pogledavši va-njo, skoraj ostrmi, kako so je mogel kedo drzniti svetega kradeža — odnesti svetnico iz cerkve. Prikloni se, sneme čapko, spusti svoj meč ter jame moliti. Pozabil je ranjene divje jkože — prvič mu je zablodil s ceste čerkezan.
Med tem so se pridrvili Cemušini strelci, začudeni so položili na tla rakev; ki se je lesketala v bujnem zelenji. Prekrasna, kakor jasna zora počivala je v njej zala Milica, rdečica je poigravala na njenem licu; usta so bila na smeli, slova, kot bi hotela govoriti; rokč so bile zložene križem na prsih, na prstu desne roke pa se je bliščal prstan.
Černuša je blagoslovil sebe, spregovoril nekove skrivnostne besede — snel prstan z Miličine roke ter ga spustil na tla; kjer se je prstan trave dotaknil, zgorela je trava.
Tiho se prebudi Milica, dvigne se iz groba in nedolžno kakor otrok pošepeče! „Kako dolgo sem sanjala ta krasni sanj!
Jaz nisem bil s černušo ondi, in ne morem vam več povedati, kaj sta si vse pravila.
Zvečer je vžo sedela Milica na vojvodinem domu. On in sin sta ljubila Milico, in vse je streglo njeni mogočnosti. Kozak je vže pognal tretjega letuna in četrti je dospel k Vladimirovcmu gradu, aa bi mu naznanil veliko radost ter ga prosil v imenu vojvode, da bi blagoslovil zvezo sč sinom bogatina Kievskega.
VII.
Kako si veličasten, stari Kiev! dobri grad, sveti grad! Kako si krasen, sijajin, moj sivi dedek!
Kar je solnce med zvezdami, kar ljudomili vladar narodu: to je Kiev med mesti.
Na	višini stoji opasan	se	zelenimi	vrti, ovenčan sč zlatimi
kuplami	in križi cerkva;	ob	tvojem podnožji se široko razliva
živi tok slavnega Dnjepra; bože, kako razkošje! Slišite ljudje dobri, govorim vam o Kievu in vi ne pretakate solz radosti ? gotovo niste moji rodaki.
Pa	toliko je tam božjih	hramov,	toliko ponižnega leska!
Vstopite	v zbor Sofijski —	Tu	so trume	pobožnega naroda: tu se
prepeva; tu se daruje: drugokrat si pogledamo kievslce znamenitosti tudi Jaroslavov grob, grško mozaiko, in mnogo mnogo. Sedaj pa se ozrimo na to svatbo. Cerkev je v samem ognji od množine sveč in lučič. Pri oltarji sta černuša in Milica. V krogu sorodniki Ne daleč od njih stoji podprt stari Vladimir; kakor sneg je obelel;
— pokleknivši zahvali boga, da mu je še dovolil pred sklepom življenja videti izgubljeno hčer. Ko so se svatje odpravljali, razlegel se je po cerkvi divji krik in nekova ženska se je zgruzila na tla
— to je bila pozabljena mačeha; ni mogla prenesti krasote pa-storkine, umrla je zavisti.
V	Kievu pa so dolgo po noči donele pesmi svatovske, dolgo so plapolele luči, nu — te pesmi so vse po malem umolknile,
luči druga za drugo pogasnile, vse umira, zadremlje Kiev..................
samo slavni Dnjeper se še žalostno vleče, samo nebeška svetila obletavajo svete hrame.
Pesni Lujize Pesjakove.
I.	Vijolice.
Spomkldi sem enkrat na njivo šla,
Ker ljube so vijolico vže cvele;
Sem sčdla v solnce doli k njim na tlži — Vijolico bile so lope.
Peresca so zelčne jih objele In kapljice, tak čiste kot srebro,
Svetlč so kakor luči v njih žarele — Vijčlice bile so 16pe.
Sem urno cvetje trgala mlado In presne vence spletala dišeče,
A hipoma — pomagaj mi nebo —
Vij6lice bile so lčpe.
Čutila, videla oči sem žgeče In segle kot plameni do sred Sedaj so mi — vijčliee živečo ! —
Vijolice bile so 16pe.
Ne včm, kdaj pomlad mila je prešlk,
Ko tja na solnčno njivo sem hodila;
Sem li še živa? — ali sem mrtva ? — Vijolico bile so lepo.
Ne včm, kdaj so zveneli cveti vsi?
Oj čisto vse sem reva pozabila!
Le modrih, modrih spomnim se očij — Vijolice bile so lepe.
2.	Borisu Miržnu.
Vsa pohlevna se uklanjam
A če tudi previsoko,
Sili tvojega duhd,
Hrepenljivo vendar vleče
Nedosežno mi stojiš,
Kot se tiča nagne orlu,
Dušo tja, kjer ti živiš
Ki v višinah je doma;
Kot poniža cvet se revni, Ako ga prevzame moč Carojasnega ozvezdja,
Ki prešinja temno noč.
O kaleč poslušam rada Govorice tvoje glas,
O kako so mi priljubil Tvojo je besede kras 1
Meni zdi se, kot da veje	Kedar milo in soglasno
Čisti zrak planin ljub6,	Brat ah brati govoriš,
Kot, da gozdno sladko petje	Domovino tebi drago
Mehko boža mi uh6,	Z vsako črko poslaviš;
In morji vsega blaženstva Se razširja pred menoj ,
Ko prijateljsko pozdravlja Plameneči duh me tvoj 1 —
3.	Miramare.
(Malajska oblika.)
Občudovala Miramare,
Mogočno tvojo sem krasoto; — Umetnost stavila oltilrjc Na vso natvorno je lepoto.
Mogočno tvojo sem krasoto Utisnila si V misli svoje, — Na vso natvorno je lepoto Nagnilo se osrčje moje.
Utisnila si v misli svoje
Mučenca sliko sem trpečo; — Nagnilo se osrčje moje Na blazno ženo je tožečo.
Mučenca sliko sem trpečo Pravični Kliji izročila; •—
Na blazno ženo je tožečo Molitev moja se izlila.
4.	Predčutje.
Predčutje, o skrivna nam moč ti neznana, Katera prihodnje odgrinjaš gorje,
Od kod neizmerna je groza ti dana,
Ki revno zbog tebe trpi jo src6?
V	dvorani visoki gorele so sveče In cveti so krasili čez jo in čez,
Polnila mi radost je srce goreče
Ko sladko me zibal pri godbi je ples.
A, kar so prijele roke me ledene In strah siloviti spreletel me je,
Čutila zdaj nijsem več sreče nobene Le s61ze točila sem britlco grenkč.
In kmalu je zopet svečava brlela,
Resnica jo strašna predčutje bil6-------------
Pri materi bledi sem strta slonela,
Pol mrtva od mrtve jemala slov6.
5.
Ko neb6 pogledam m6dro In svetlost njegovo vso, Tvoje spet oči zagledani čudapolne ko neb6.
Kedar čujem slavca peti Himne čarovno-sladkis, Tvojo slišim govorico: „Neizmerno ljubim te!“
Kedar p6mlad srečam milo In nje rožic zorni cvet, Tvoja kaže se ljubezen — Maju sanj mi cvetni svet.
Povsodi le ti!
Kedar čutim čisto sapo,
Ki mi senci ohladi,
Mislim, da pozdrav mi ljubi Tvoja duša poroči.
Kedar solnce gre za goro Zapustivši žar nam svoj, Bol ponavlja se slovesa In spomin, ki vek je moj.
Kedar rosa se polaga Vrh utrujene zemlji, Zlajša v solzah se po tebi Hrepeneče mi srce.
6.	Mojstru sonetnih pesnikov.
Preberi pesnij Platenovih cvete
In videl boš brez daljnega prevdarka,
Da Riickert in Cam6ens in Petrarka Najlepše so prepevali sonete.
Za viteze je Riickert zložil „vnete“, Camtiens-a pri petji nesla barka Po morji je, in žugala mu Parka; Petrarka hvalil je brhkost Lavre te.
A Nemca, Laha in še Portugalca
V	sonetih vendar je prekosil eden,
Ki jih je peval kakor teli nobeden.
P r e š 6 r i n je im6 premagoval ca ! —
Parnas „sonetni venec“ občuduje,
Kot mojster vsem Slovenec zdaj kraljuje.
7.	Prepričanje.
Zapusti očetnjavo	Pogana	spreobrni
V	tujino se podaj,	Du	bo čestil Bogi,
Bedeča ino v sanjan	Malikov	vendar svojih
Boš videla svoj kraj.	Pozabiti	ne	znd.
Naj sreča pokopana
V	gomili ti leži, Odsvit nje čarokrasni
In k tebi le molilo
Brez konca bo src6, Sprejelo saj od tebe
Še v grobu ne bledi.
Je radost in gorjč.
In ti si meni sreča,
Na božjo pot hodilo
In b6ginja in dom, In rekla si, da tebe
Mi bode noč in dan, Tam verno, upajoče
Jaz videl več ne bom? —
Znebilo vseli se ran.
Nemila, oj le pojdi
In sklep izvrši svoj; Spomin poprejšnje sreče
In duh ga bode spremljal
V domovje si ljubo,
Katero našel v tebi
Bo vendar večno moj !
Predraga je sam6.
Zatoraj, če odideš,
Al če mi blizo si — Pri tebi bodem bival Do konca svojih dinj!
8.	Detinske sanje.
S cveticami veselo se detece igra In solnce mu je drago in vse zlat6 nebd.
Veselo v gozdu biva, kjer tičice poj6,
Kjer viri šeptajoči mrmrajo tak ljub6;
Šumenje tam posluša in gleda vskip val6v,
Tak dolgo, da ga v spanje zaziblje moč glas6v. Blaženstvo zdaj izreka smehljaje se obraz,
Ker dete šlo je v sanjah v nebesa svetle v vas. Tam rože še bolj lepe naproti mu cvet6 In luči so mu bliže, ki krasijo neb6;
In bratje snegobeli mu godejo na ples In čarovno se petje njihovo gldsi vmes. Ljubezen rajsltoblaga se njemu nasmehljd,
—	Še bolj mu je prijazna ko mamica domd — In zdaj ga poljubuje tak milo in sladk6,
Da mlado dete v spanji zavrisne skor glasn6.
Zatoraj tiho, tiho, da mirno dalje spi,
Da se iz sanj nebeških prezgodaj ne zbudi;
Saj kmalu občutilo življenja bo gori6 —
In sanje so detinske tak angeljsko lepč.
In tudi srce moje je detece mlad6,
Cvetice ono ljubi, ozvezdje in neb6;
In lune ga omamlja srebrni nežni žar,
In vedno občuduje natvore večni čar.
Veselo govorico posluša vseli glasčv,
S katerimi se meni mogočni rod val6v;
S katerimi pravljice izreka gozd sladkč,
Na tisoč let vže stare, a vekomaj mlade.
Pri poslušanji srce počasi mi zaspi,
In po navadi svoji se v sanjah veseli:
Ker one ga peljajo na čudoviti kraj,
Kjer vročili želj njegovih ga sprejme zlati raj. Tam je sveti/) in jasno in zmeraj solnčen dan, Tam bol neznana vsaka, tam radosti je stan. Kar pravo je, kraljuje ondukaj s častijč,
In zmage venec nosi, kar večno jo lep6.
Tam duše ne vznemirja temnih strastij prepir, Ker blagoslov in sreča tam imata svoj vir. Namenov čistih, blagih je vsak tam spoštovan, Nesrečni po krivici ni nikedar pregnan,
Saj domoljubje sveto kot solnce tam žari,
Ki svoje opominja, da so si bratje vsi.
Tam svoboda razsiplje nad vsemi svoj zaklad, Ki prave je omike neprecenljivi sad;
Ta duhu je krepilo, da zdrav je in močan, Človeštvu da v resnici voditelj je in bran.
In vera, ki tolaži, ki nikdar ne slepi,
Ki rane vse zaceli in vekomaj živi,
Ki seje le ljubezen in črta ne pozni,
Ta vera milostljiva se svetu tam smehlja. — Kak6 sanjaj e rajsko se veseli sreč,
Da zaželeni dnovi uzhajajo mu vžč;
Kako mi glasno vriska, ko detece mlad6,
Ki v spanji obiskuje leskeče se neb6.
Zatoraj tiho, tiho, da mirno dalje spi,
Da se iz sanj nebeških prekmalu ne zbudi; Saj ono občutilo življenja je gor j 6 — —
In sanje so detinsko tak angeljsko lepč!
9.	Vprašanje.
Dežne povejte mi kaplje, Čiste ko svčtlo srebri), Ali ste sčlze znabiti,
Ki jih preliva nebč?
Ali je tudi višavi Znano pekoče gorjč, Ki se raztaplja v solzi* Da ne razp6či sreč?
10.	Življenja leto.
Pomlad pride in pozdravlja Z milim čarom revni svet,
In povsod veselo zbuja Novo se življenje spet.
Tičje petje tisočerno Polni gozde čez in čez;
In brneče in šumeče Svate vabi tja na ples.
Čisti viri in studenci Tiho, tiho prišumč,
Filomela poje marnje O ljubezni jim sladke.
Radovedno tudi cvetje Kaže se na beli dan,
In zamaknjeno posluša
Voda, hrib in log in plan.
Strme gore zdaj mlad6sti Krasi mikavno zlat6,
Glej, natvora vsa spreminja Dihljajoča se v nebo.
In skrivnostno vže pripravlja Svoje hvale cvetni dar,
Da po njem „hosana“ kliče Nje kraljestva slednja stvar.
In ,,hosana Bog dobrote!“
V	koči tudi se glasi,
Kjer človeško mlado cvetje Prvo sanje bitja spi.
*	-p
*
Na prsih gorkih in ljubečih Počiva dete tam mirn<5,
Oči zavzete, nežno-jasne,
Po luči gledajo bistr6.
Ročice drobne kmalu steza,
Da ž njimi boža njej obraz, In kaj zasliši, o blaženstvo!
Kaj nek čeblja preljubi glas?
O „mati, mati“ so izrekle Ustnice lepe in sladke,
In so z besedo to izlile Nebeško radost jej v sreč.
Presrečna je, čez vse ga ljubi, Le njemu vsa se posveti; Minola zd-njo jo vesoljnost — Saj svet v naročji jej leži!
Rumenega klasja Se ziblje blago, Plavičica morje Olišpa zlatž. Šumenje, šeptanje
V vršičih dreves, Kaj hočete reči
Glasovi perčs ? Bliščoba obdaja Livade cvetnč, Demantom enake So trave rosne. Prij azno mrmranje
V vodici dobrav,
Bregovom donaša Potočec pozdrav. Spominčic prijazne In zveste oči, Pomembno po poti Ga spremljajo vsi. Skrivnostno gibanje Po zraku igri,
V	njem pisano tkanje Se videti d;\.
Na trati zeleni Se zida oltdr, Vonjavo prinaša Mu „roža“ na dar.
„Jazmin“ ga ovija Z zakladi duhd, „Vij61a“ se mično Mej njimi smehljtl. Balzamsko kadilo „Narcise“ tros6,
Ki blizo oltarja Ponosne stoj6.
Iz ,,čašic" cvetočih Se dviga izdih In milo zvonenje
Iz „zvončekov" vsih.
Plameni v rdečih Tam „lilijah“ gor6, Jim svečniki gibčni So stebla tenkč. Zafirove strehe Se širi oblok Čez cvetno svetišče Okrog in okrog;
In svetlega solnca Žareči objem Je blagoslov večni Tem čudežem vsem.
Poletje tudi v srci je scvetelo, Katero vneto bije in krepk6, Katero jo navdušeno sprejelo,
Kar dalo je življenje mu mlad6. Ok6 žari mladeniču veselo, Božestvo v njem podobi se čist6. Kar blago je, le temu je učenec, Le njemu daroval bi slave venec.
A, kar se bitje mu je spremenilo, Se joka, vriska, čuda ostrmi; Najviše z duševno bi stvoril silo, Pretesna zemlja vsa se njemu zdi. On ljubi! — o veselje rajskomilo, Blaženstva dom naproti mu blišči. Kak svetlo in lepe') je to zavetje, Kako sladki njegovo prvo cvetje!
Povezano je žita snopje, Iztisnjena je grozdu kri;
V	bagrordečem, svetlem plašči Nekdaj zeleni gozd medli.
In solnce še poljubja zvesto Peresca drobna in per6; Težko mu jih je zapustiti, Zatoraj gorko je slov6.
A biti mora; — iz meglice Se mrzle lune blešči žar, Cvetice mile v6, zdaj z Bogom! Življenja je obledel čar.
Otožno še šumi v okrogu, Slovesa čuti se gorj6,
In žalujoče doli k vodi Se vrbe nagnejo šibkč.
Valove krije zadnie listje,
Se to odnaša pin hladAn, In mirno bliža in slovesno Sab6tni veliki se dan.
*	*
Z jasnim čelom in pogledom Nepreplašen mož stoji, Brez počitka misli snuje In 8e trudi in bedi.
Trdna volja pri početji Je pomoček njega djanj, In uspeha velik blagor Pada kakor rosa na-nj.
Kedar britkost ga obišče, Žalovati mu nij mar; Tudi upanje razdrto Še dobiček je vsikdar;
Saj sreč se mu oblaži v In postane bolj milč,
Če življenja ostro trnje Ga ranilo je hudo.
Čut dolžnosti, dar nebeški Mu olajša pot težav,
In voditelj mir je dušni Ki ga pelje do višav.
Al res je mogoče, da isti je svet,
Kjer bilo je vse tak cvetoče?
Al to je neb6, tako modro popred,
Ko solnce sijalo je vroče? —
Vže krijejo trato zeleno nekdaj Led6ne in mrzle odeje;
Le krokar in vrana divjata sedaj Po gozdu od veje do veje.
Kak dere nevihte odklenjena moč Skoz skale in drevje nemilo !
Življenje zagrinja puščoba in noč,
In smrt se pokaže sč silo.
Vse, vse, razdrobljeno, samotno, mrtv6, Pokrito z bliščobo je belo,
Ki snežnic vrtečih begoče srebr6 Razsiplje nad zemljo uvčlo.
A čuj ! elementov potihne prepir In zvezde prižiga višava,
Pok6j občuti in upanja mir Sirota uboga, tožeča narava.
*	*
*
Le senca še slabotna stvari nekdaj močnč, Katero Bog po sebi naslikal milo je,
Tak omaguje starček betežen in podprt,
Ko hrastov list, ki visi na veji včl in strt.
Prešlk mu vsa so čuda, prešla je radost sanj, Zvenelo vse je cvetje — je padla slana nanj. Poglčd noben ne kliče občutkov mu v src6, Minolo je veselje, minolo je gorj6.
„Čemu še trud in težo," vprašuje duh njegov, Ki pota preiskava neznanih še svetov;
V
„Gemu mi je življenje, ki le brli mračni') —
Al rožnato al temno — prestano vendar bo!“
Zat6 z močjo poslednjo le hrabro še naprej,
Saj bitja boj zmag&val brez tožbe je doslej,
In sreča! gori miga podoba mu sladka,
Ki ga hlepeča čaka in milo se smehljd;
Iz zagrinjal meglenih vzdiguje jo spomin,
In trudno srce plava do nje iz dna temin —
Vse strune zadonijo v akordih zdaj glasno In srečna dvigne duša so svobodna v neb6!
 --------------------
bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo od meseca novembra 1870. leta do konca leta 1871.
Sestavil dr. E. H. Costa, predsednik Matice slovenske.
(Štev. 1.—147 glej v „Letopisu“ za 1869. 1. od 2G8.—281. strani, št. 148—243 pa v „Letopisu“ za 1870. leto od 364.—371. strani.)
I.	Časniki.
244. Besednik. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. III. leto 1871. Izdateljica: K. A. Janežič. Vrednik A. Umek, (po Umekovi smrti A. B i s e r.) V Celovcu. 4°.
Izhaja 2krat v mesecu.
245. Brencelj v lažnjivi obleki. V Ljubljani. Založnik in vrednik: J. Alešovcc. Letnik III. 1871. 4°.
Izhaja 2krat na mesec.
246. Deželni zalconik za vojvodstvo Kranjsko. Leto 1871. 4°. V Ljubljani.
247. Državni zakonik za kraljevino in dežele v državnem zboru zastopane. Leto 1871. V Beču 4".
248. Gospodarski list za kmetijstvo, svilorcjo, obrtnijo in druge deželne potrebe. Izdajo ga c. kr. kmetijska družba goriška. Vrednik Fr. Povše. Tečaj III. 1871. 8".
Izhaja 2krat v mesecu.
249. Južni Sokol, telovadsko-vojaški list. Lastnik Ivan Z. Veselja. Vrednik A. Kremžar. V Ljubljani 1871. 4".
Izhaja 2krat v mesecu.
250. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Založnik Jožef Blaznik, vrednik Janez Murnik. 4°. XXIX. tečaj 1871.
Izhajajo vsako sredo.
251. Pravnik slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje. Izdajatelj in vrednik: Dr. J. Razlag. II. leto 1871. V Ljubljani. 8°.	'
Izhaja 2krat na mesec.
252.	Primorec.	Političen	in podučiven list. Lastnik in	vrednik
Vekoslav Raič. I. tečaj 1871. Trst. Fol.
Izhaja 2krat v mesecu.
253.	Slovenski	Gospodar.	Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
Maribor V. tečaj 1871. Založnik in vrednik dr. Matija Prelog (v drugem polletu: Založnik’kat. tiskovno društvo. Vrednik: dr. Jož. Ulaga) 4".
Izhaja vsak četrtek.
254.	Slovenski	narod. V	Mariboru. Fol. IV. tečaj 1871.	Lastnik
dr. Jože	Vošnjak (potem Rapoc in drugi).	Izdatelj
Anton Tomšič; (po Tomšičevi smrti Martin Jelovšek).
Izhaja 3krat na teden.
255. Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler.
V Celovcu. 8". Leto 1871. XX. tečaj.
Izhaja lkrat v mesecu. Priloženo: ,,Razlaganje krščanskega katoliškega nauka*4; spisali nekteri duhovni ljubljanske škofije. IV. poglavje: Od sv. zakramentov. V Celovcu 1871. 8°. XI, 1297 str.
256. Soča. Organ slovenskega političnega društva gorišlcega za brambo narodnih pravic. Izdajatelj in vrednik Viktor Dolenc. I. tečaj 1871. Fol.
Izhaja 2krat v mesecu.
257. Sršeni, humoristično-satiričen list. Vrednik in založnik Ivan Železnikar. Maribor. I. tečaj.
Izhaja 2krat na mesec. 1. list se je izdal konec novembra 1871.
258.	Učiteljski tovarŠ.	List za šolo in dom.	Vrednik Andrej
Prapfotnik. V	Ljubljani.	8". XI. tečaj	1871.
Izhaja 2krat v mesecu.
259.	Vrtec. Časopis z	podobami	za slovensko	mladost.	Izdajatelj
in vrednik Ivan	Tomšič.	V Ljubljani.	Leto I.	1871. 8".
Izhaja lkrat v mesecu.
260. Zgodnja Danica. Katolišk- cerkven list. Vrednik Luka Jeran. V Ljubljani. Založnik J. Blaznik 4°. XXIV. tečaj 1871.
Izhaja enkrat na teden.
II.	Društvena dela.
Litnlnirn narodna v Ljubljani.
(327 družbenikov.)
261. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani o začetku leta 1871.
V Ljubljani 8". 36 strani.
Devet let iz živenja čitalnice ljubljanske. Pisal dr. Janez Blei-weis. — Poročilo tajnikovo. Sestavil dr. Poklukar. — O plesu. Spisal dr. Karol Bleiweis. — O krasoslovji. Spisal dr. Razlag.
Dramatično društvo v Ljubljani.
(260 udov.)
262. Letno poročilo dramatičnega društva v Ljubljani za četrto društveno leto 1870. V Ljubljani 8". 24 str.
263. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Četrto leto.
V	Ljubljani 16m. 1870.
— Išče se odgojnik. Igra v dveh dejanjih. Po francoskej : „On demande un gouverneur“ poslovenil Valentin Mandelc. 82 str.
— Zabavljica. Vesela igra v enem dejanji. Nemški spisal M. A. Gran djean. Prosto poslovenila Luiza Pesijakova. 37 str.
— Zakonske nadloqe. Vesela igra v enem dejanji. Po Bene-diksu poslovenil Ivan Globočnik. 35 str.
— Poglavje I. II. in III. Vesela igra v enem dejanji. Ceski spisal G. Pfleger Moravsky, poslovenil J. Mohorčič. 50 str.
— Mutec. Vesela igra v enem dejanji. Poslovenil Davorin Bolč. 26 str.
— Telegram. Vesela igra v enem dejanji. Češki spisal G. Pfleger Moravsky, poslovenil Josip Star6. 56 str.
— Sam ne v6 kaj koče. Dramatična gluma v 1 in l/8 dejanja. Poslovenil Andrej če kov Jože. 18 str.
— Ona me ljubi! Vesela igra v dveh dejanjih. Češki spisal G. Pfleger Moravsky, poslovenil J. Mohorčič. 59 str.
— Gospod regisseur. Šaljivi prizor. Češki spisal J. J. S tankovski. Poslovenil J. A. N. 11 str.
— Uskok. Šaloigra v enem dejanji. Poslovenil Davorin Bole. 39 str.
— Vdova in vdovec. Vesela igra v enem dejanji. Svobodno poslovenil dr. Janez Bleiweis. 31 str.
Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljcvanje v Ljubljani.
(240 družnikov.)
264. Letno sporočilo za peto društveno leto 1870. 8°. 12 str.
Katoliška družba za Kranjsko.
265. Mladenček Domenile Savio gojenec v ustavu sv. Frančiška Salezija v Torinu. V laškem jeziku spisal 1866 duhoven Janez Boško, slovensko vravnaval L. Jeran. V Ljubljani. 8°. Zvezek 4. in sklepni. Na svitlo dan meseca velikega travna 1871. str. 99-112.
Katoliško politično društvo v Ljubljani.
(110 udov.)
266. Pravila. V Ljubljani. 8°. 4 str.
Katoliško tiskovno društvo v Mariboru.
267. Pravila. V Mariboru. 4°. 4 str.
268. Kake ustave je Avstriji potreba? Politični razgovori slovenskemu narodu v poduk. Snopič I. Meseca aprila 1871. V Mariboru. 8°. 53 str.
C'. kr. kmetijska družba Kranjska.
269. Naznanila. Letnik 1870. Zvezek II. V Ljubljani. 8°. 96 str. Sporočilo o občnem zboru 4. maja 1870. — Navod, kako naj se češplje sušč in slivovec kuha (s priloženo sliko). — O škodi, ki jo sneg dela drevju v gozdih in vrtih, in kaj storiti, da se odvrne ta škoda.
270. Poročilo glavnega odbora c. k. kmetijske družbe kranjske za občni zbor 22. novembra 1871. V Ljubljani. 8°. 31 str.
271. Nauk o umni živinoreji. Slovenskim gospodarjem spisal in s podobami razjasnil ar. Janez Bleiweis. V Ljubljani 1871. 8". 119 str.
272. Potni poduk o Krasu in pogozdovanji Krasa. Za domorodce notranjske spisal Ljud. Dimic. V Ljubljani 1871. 8". 23 str.
Marijna bratovščina v Ljubljani.
(1468 družabnikov.)
273. Letno sporočilo na koncu leta 1870. V Ljubljani. 8°. 15 str.
Matica slovenska v Ljubljani.
(1603 udov.)
274. Letopis Matice slovenske za 1. 1870. Uredil dr. E.II. Costa.
V Ljubljani 1870. 8". 69 in 371 str. Z 4 podobami.
Kazalo letopisa: Raziskavanje na polji staroslovenske mytho-logije; spisal Dav. Trstenjak. — Kraljevina poljska pa kralji iz volitve. Poslovenil Pr. Jaroslav. — Letopis mesta Kranjskega (788 — 1870. L); sestavil Jan. Parapat. — Rahela. Izvirna novela. Spisala Lujiza Pesjakova. — Severni cveti. Poslovenil Ivan Vesel. — Prva pot v ljubljanske šole. Spisal A. J. — Slavija. Igra v dveh dejanjih. Spisal A. J. — Voldemar. Dogodek iz italijanske vojske 1805. Po Kornerju poslovenil A. Podgorjanski. — Kamnik. Zgodovinsko-mestopisen obraz. Spisal J. Ogrinec. —
V torek i v petek. Poslovenil Podgorica n. — Slovenska literatura. Spisal P. M. O. — O najstareji slovenski zgodovini. Spisal F. Bradaška. — Termolama. Ukranjska povest. Poslovenil Pod-goričan. — Lesena noga. Spisal J. Ogrinec. — Mahmud. Izvirna povest iz 16. stoletja. Spisal Jurij Črnogorec. — Bibliografija slovenska. —
275. Schodler. Knjiga prirode. II. snopič. Astronomija. Poslovenil V. Ogrinec. Kemija. Poslovenil Fr. Erjavec. V Ljubljani
1870.	8. str. 228-534.
276. — III. snopič. Mineralogija. Poslovenil Janez Za j ec. 169 str.
277. Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela-Koses-kiga. V Ljubljani. 8U. 690 str.
278. Atlant. II. snopič. Vrezal na kamen in tiskal F, Koke na Uunaji.
Azija j merilo 1:30,000.000. — Severna Amerika; merilo 1: 30,000.000. — Južna Amerika; 1 :30,000.000. —
Društvo svetega Moliora v Celovcu.
(17417 udov.)
279. Koledarček za prestopno leto 1872. V Celovcu 1871. 8°. 168 str.
Iz obsega: Posojilnice na pomoč kmečkemu ljudstvu. Spisal dr. Vošnjak. — O ljudski oliki. Spisal Ivan Tavčar. — Dve paraboli. Zložila Lujiza Pesjakova.
280. Življenje svetnikov in svetnic Božjih. Po najboljših virih spisal Matija Torkar. VI. snopič. V Ljubljani 1871. 8°. III. del str. 241-476.
281. 1. Nauk o gospodinjstvu. Slovenskim gospodinjam spisal dr. J. Sernec. II. Slovenski Bučclarček. Začetnikom bučeloreje spisal Janez Sumper. V Ljubljani 1871. 8". 141 str.
282. Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in podobah. Poleg Gasparja Er h ar d a za Slovence predelal Štefan Ko-ciančič. V Celovcu 1871. III. snopič. 8°. str. 321—480.
283. Slovenskih večernic XXIV. zvezek. V Ljubljani 8°. 206 str. Vojnimir, ali paganstvo iil kerst. — Marija Devica iz Krope. — Hči Turjaka. — Dcvica Orleanska. — Irhaste hlače. — Pogled na skrivnosti v stvarstvu. — Menčikov. — Domači zdravnik.
284. Slovenskih večernic XXV. zvezek. Domače in tuje živali v
{)odobali. 81ovenskej mladini v poduk in kratek čas opisal Tr. Erjavec. III. del: Ptice. 2. snopič. V Celovcu 1871. 8«. str. 192-403.
Slavi ja, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
285. Letno poročilo za gospodarsko leto 1870. z izpisnikom in zapisnika njenega občnega zbora, kteri je bil dne 16. velicega travna 1871. V Pragi. 4". 19 str.
Kokol v Ljubljani.
286. Historično - statistični pregled delovanja telovadnega društva „Sokola“ od začetka svojega obstoja, to je od leta 1862. do začetka lota 1871. V Ljubljani. 8°. 27 str.
Trdnjava, politično društvo v Celovcu.
287. Čujte koroški Slovenci. V Celovcu 1871. Fol. 4 str.
Kamnotis.
Izobraževalno društvo za tiskarje v Ljubljani.
288. Pravila. Laibaeh 1871. 8°. 31 str.’
Učiteljsko društvo za Kranjsko.
289. Učiteljski koledar za navadno leto 1871. Vredil A. Praprotnik. I. leto. V Ljubljani. 8" 117 str.
Društvo v podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu s sedežem v Idriji.
290. Pravila. V Ljubljani. 8°. 4 str.
III. Modroslovje.
291. Svet in duh Človeški. Spisal dr. Simon Šubic. V Zagrebu 1871. 8°. 27 str.
Preštampana iz XIV. knjige ,,Rada“ jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.
IV. Zgodovina.
292. Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice, pa še marsikaj clruzega o slavjanskih zadevali. Izdaja drugo saboto vsacega meseca po snopičih Jožef Godina-Verdelski. V Trstu 1871. 8°. Do sedaj 22 pol.
293. Turski boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence. Spisal Janez Parapat. Izdala Matica slovenska v Ljubljani 1871. 8°. 159 str.
Poseben odtisek iz „Letopisa Matice slovenske za 1871.1eto“.
V. Geografija. — Zemljevidi.
294. Črno morje in svet blizo njega in dalje od njega. (Pogled od zgoraj doli.) Fol.
Zemljevid. Doklada „Novic“ 19. aprila 1871.
295. Okrajno poglavarstvo Ljubljana. Imp. fol.
Zemljevid v meri 1": 1000°.
296.	Zemljovid	slovenske dežele in pokrajin. Izdelal in na	svetlo
dal Peter	Kozler. Na Dunaj i 1871. Fol.
6.	natis. V meri 1:576.000.
VI.	Pravoznanska in državoznanska dela.
297. Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije Goriške in Gradiškanskc o tem, kar je odbor opravljal od zadnje sejne dobe do konca avgusta 1871. V Gorici 4°. XL. str.
298. Ljubi Slovenci podjunske doline! Spisal Andrej Einspieler.
V	Celovcu 1871. Fol. 2 str.
299. Pij IX. Sveti oče oropani ali Laški kralj papežev strahonja in sv. Akve posilni grob. Napisal dr. Lavoslav Gregorec. (1.) Gradec. Moser 1871. 8°. 45 str.
300.	Stara in	nova šola. Za prosto slovensko	ljudstvo	pojasnil
dr. Lav.	Gregorec. (II.) Gradec. Moser	1871. 8°.	56 str.
301. Poduk slovenskim volilcem za sedanje volitve. Spisal Fr. Kosar. V Mariboru. 8°. 4 str.
302. Kranjsko ljudsko Šolstvo. Spisal J. Lapajne. V Ljubljani 1871. 8°. 71 str.
303. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani v prvi sesiji tretje volitvene dobe od 15. do 30. avgusta 1870. (Po steno-gratičnih zapisih.) Laibach 4°. 17,85, 213 str.
304. Načrt opravilnega reda krajnega šolskega sveta. V Ljubljani. 8°. 22 str.
305. Poročilo o delovanji kranjskega deželnega odbora od 30. avgusta 1870. do 14. sept. 1871. leta. V Ljubljani, 4°. 67 str.
306. Nr. 2. Ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. avg. 1870., s kterim se občnim ljudskim učilnicam zapisuje šolski in učni red. V Beču 1870. 4". 13 str.
307. Zakaj 'plačujemo toliko Stibref Izdano od graškega društva za izobraževanje ljudstva. V Gradcu 1870. 8°.
Glej: ,,Slov. Narod" 1870 št. 131.
VII.	Jezikoslovne knjige.
308. JeztSnik ali pomenki o slovenskem pisanji. Spisal J. Marn. VI—VIII. leto. V Ljubljani 1868—1870. 8°. 137 str.
309. Jezičnik ali Metelko v slovenskem slovstvu. Spisal J. Marn. IX. leto. V Ljubljani 1871. Milic. 8°. 45 str.
VIII. Narodno-gospodarska dela.
310. Kratki navod k vzreji domačih sviloprejk po profesorju Frid. Haberlandt-u, voditelju c. kr. sviloprejskega poskuševa-lišča v Gorici 1871. pr. Povše. V Gorici. Založba c. kr. sviloprejskega poskuševališča. 8". 16 str.
311. Kaj so hudourni vrtinci. Spisal dr. Simon Š u b i č. V Zagrebu 1869. 8°.' 23 str.
Preštampana iz IV. knjige „Ilada“ jugoslavenske akademije znanosti i umjctnosti.	•>
312. Tablice, iz kterili se izvč, kako se obsežek Iesd, v kubične mere prerajta. Sestavil Mavricij Selieyer, nadlogar. V Ljubljani 1872. Giontini 8°. 59 str.
IX. Lepoznanska dela.
313. Pesmi. Zložil Prosti n. V Trstu 1871. 8°. 78 str.
Prostin: to je France Vilhar.
314. Pomladansko cvetje. Založil in na svitlo dal Vekoslav Raič, vrednik „Primorca“. V Trstu 1871. 8°. 243 str.
315. Vojska in mir. Romantična melodi’ama v treh podobah. Spisal Tone Tar k uš. V Gradcu 1871. Založil pisatelj. V Gradcu 1871. 8°. 52 str.
Glej kritiko J. Pajka v ,,Slov, Nar.“ št. 87. leta 1871.
316. VoŠilna knjižica ali vošilni listi za novo leto, godove in rojstne dneve. Slovenski mladini v porabo spisal Ivan Tomšič. V Ljubljani 1870. 8°. 46 str.
X.	Šolske knjige.
317. Prirodopisje za ljudske šole. Spisal Fr. Govekar, učitelj.
V	Pragi 1871. 8°. 102 str.
318. Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol. Spisal in založil Janez Jesenko. Prvi del. Stari vek. V Trstu 1871. 8°. 162 str.
319. Perva raSunica za slovenske ljudske šole. Spisal Fr. Močnik. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1871. 8°. 34 str.
320. Druga računica za slovenske ljudske šole. Spisal Fr. Močnik. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1871. 8". 55 str.
321. Druga nemška, slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V c. k. založbi Šolskih bukev. 1871. 8°. 276 str.
322. Tretja nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.
V c. k. založbi šolskih bukev. ltfiO. b°. 214 str.
323. Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Za najviši razred ljudskih šol. Na Dunaji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1870. 8°. 2 L(3 str.
324. Vojvodina Kranjska. Zemljevid za ljudsko šolo. Kisal in založil F. Stegnar. Kamnotisk Egerjev v Ljubljani, lmp. Fol. 1871. Zemljevid v meri 1"	3000°.
325. Nazorni nauk za slovensko mladost. Obsega 30 barvanih tabelj na debelem papirji z 380 podobami. Po slovensko razjasnil Ivan Tomšič. I. knjiga.	V	Ljubljani	187'A	Gion-
tini. Fol. 30 tabelj in 9 str. teksta.
326. Zemlja slovenski sestavil Ivan Tomšič. Izdal J. Felkl v Pragi. Na prodaj pri J. Giontiniu v Ljubljani. (Globus.)
XI.	Šolska sporočila.
327. Obvod estetičnih občutkov. Spisal L. pl. Gariboldi. „Jahresbericht der k. k. Lehrerbildungsanstalt zu Laibach". Laibaeh
1871. 8°. 11 — 19 str.
328. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v černomlji
1871.	V Ljubljani. 8°. 16 str.
Bela Krajna nekdaj in sedaj. — Besedica starišem.
329. Okrajna učiteljska bukvarnica logaška v Idriji. — Narodna bukvarnica v Idriji. Iti"'". 11 in 12 str.
330. Letno sporočilo 3-razredne dekliške ljudske šole v Kamniku po dokončanem šolskem letu 1871.	V	Ljubljani.	8°.	7 str.
331. Letno sporočilo očitne štirirazredne	ljudske šole	Kranjske
18<1. V Ljubljani. 8°. 14 str. Krajni šolski svfct.
332. Letnik c. k. realne gimnazije v Kranj i za šolsko leto 1871. Izdalo c. k. ravnateljstvo v Kranj i 1871. 8°. 20 str.
Str. 3—14 : Cerkve sv. Klemena in ss. Ingenuina in Albuiua. Spisal Tomaž Zupan.
333. Razredba učenk v dekliški obrtnijski glavni šoli pri čč. gg. Uršulinaricah v Škofji Loki koncem druzega šolskega polletja 18(1. 4°. 8 str.
334. Letno sporočilo čveterorazredne deške šole v Škofji Loki 1871. 8°. 11 str. Odprto pismo starišem.
335. Letno sporočilo druge mestne štirirazredne ljudske šole v Ljubljani 1871. V Ljubljani. 8°. 16 str.
336. Letno sporočilo prvo mestne čveterorazredne ljudske šole pri sv. Jakobu v Ljubljani 1871. V Ljubljani. 8°. 16 str. Str. 2'—5: Sedanja ljudska šola. Spisal Andrej Praprotnik.
XII.	Molitvene in podučne knjige.
337. Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali življenje sv. mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Koeijanile in Prota z raznimi
molitvami, na svitlo dal Janez Globočnik. S štirimi podobami. V Gorici 1871. 8". 295 str.
338. Dušni vodnik v srečno večnost. Molitvene bukve za bogo-Ijubne odrašene ljudi, kteri žele'; v duhu in resnici Boga častiti. Sestavil J. P ar a p at. V Ljubljani 1871. H. Ničinan. 8°. 425 str.
339. Mašne in druge molitve. Spisal Lovrenc Pintar. Šestega pomnoženega natisa. V Ljubljani 1871. Gerber 12. 272. str.
340. Pobožni otrok ali podučne in molitvene bukve za mlade kri-stijane. Spisal V. L. V Ljubljani 1871. Gerber 12. 174 str.
341. Sveta ura moliti Jezusa v Zakramentu ljubezni Božje. Ali: Obiskovanje presvetega Rešnjcge Telesa in počeščenje vselej neomadežane Device Marije za vse dni v mesecu. Poleg sv. Alfonza Marija Ligvorijana spisal Janez Volčič. Dru zega natisa. V Ljubljani 1871. Gerbci’. 8°. 452 str.
342. Gospod vsliši mojo molitev! Molitevne bukve za pobožne Slovence. Izpisek iz potrjenih bukev „Sveta ura“, ki jih je spisal Janez Volčič. V Ljubljani 1872. Gerber. 8°. 412 str.
XIII.	Različna dela.
343. Evangelije po sv. Janezu in Dejanja ss. Aposteljnov. V Trstu A. Reichard 1871. Iti"10.
344. Novi zakon. I. del: Čveteri Evangeliji in dejanja sv. Aposteljnov. V Trstu A. Reichard 1871. 16,n\ 324 str.
345. Mala pratika za prestopno leto 1872, ki ima 366 dni. V Ljubljani. Blaznik. 16’"".
346. Velika pratika za prestopno leto 1872, ki ima 366 dni. Na svitlo dana po c. k. kmetijski družbi. V Ljubljani. It/"".
XIV. Muzikalijc.
347. I. Lamentacije ali žalostne pesmi Jeremija preroka. Napev starocerkveni, čveteroglasno postavil. II. Očitanje. („Oh, kaj sem ti storil?“) Za sopran, alt, tenor in bas, zložil Anton Forster. Tisk Egcrjev v Ljubljani. Fol. 6 str.
348. 25 Cerkvenik pesem. Za moški (ali ženski) in mešani čvetero-spev zložil in upravil Anton Forster. V Ljubljani. Tisk Lgerjev. 4". 26 str.
349. Ena prav lejpa ino kunfhtna Peissem, ki jo je peu Juri Nabori tejga 20. Novembra tejga leta 1775, ki jo u ano sa-zheto faro perfhou. Tisk in založba Egerjeva v Ljubljani. 4°. 3 str. Satira iz zapuščine pokojnega B. T., bivšega učitelja v Vinici na Dolenskem.
350. Spomin naše dobe. Popotnica, zložil in poklonil deležnikom učiteljskega zbora dne 27. in 28. septembra 1871. leta Feliks Stegnar. Tisk Egcrjev v Ljubljani. Fol. 4 str.
351. Napevi cerkvenih pesem, nubral in za petje postavil Andrej
V	avken. Natisnila Egerjeva kamnotiskarnica v Ljubljani. 4°. II. do V. zvezek po 12.
Kazalo.
I.	Del.
Stran.
Životopisne črtice odličnih udov Matice Slovenske. Priobčuje Anton Lčsar.
1.	Matija	Debeljak, gimnazijski	profesor,	mecen Matice Slovenske	III
2.	Anton	Kos, včlilu knezoškofov	vikarij,	stolni	prošt,	slov. Matice
podpredsednik, deželni poslanec in odbornik i. t. d..................................XVI
VI.	Sporočilo o delovanji slov.	Matice	od 1.	sept.	1870. 1. do
1.	sopt. 1871. 1............................................................................1	— 104
II.	Del.
Znanstvene razprave.
1. Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence. 1
2. Baziskavanja na polji staroslovenske zgodovine. Spisal Davorin
Trstenjak........................................................159
3. Baziskavanja na polji staroslovenske mythologije s podobami.
Spisal Davorin Trstenjak.........................................172
4. Ciganije v Angleškej. Po češčini zdelal Lasi. Gorenjec Podgoričan 193
5. črtica o vplivu podnebja na človeški organizem in razvitje njegovih bolezni. Spisal dr. M. Samec...................................221
6. Nekaj iz ruske zgodovine. Študija Ferdinanda Kopa. Iz češčine
poslovenil Andrejčekov Jože......................................238
7. Spektralna analiza s podobami. Sestavil dr. M. Samec .	.	.	257
III.	Del.
Lepoznanski spisi.
1. Adamante. Po M. Jokai-u poslovenil L. G. Podgoričan .	.	.	285
2. Pisma o vedah in umetnijah. Spisal A. J....................................294
3. Pesni. Zložil A. Podgorjanski..............................................316
4. Moja Zvezdica. Spisala Lujiza Pesjakova....................................320
. Mačeha in pastorka. Ukrajinska pripovedka, posl. Andrejčekov Jože. 329
, Pesni Lujize Pesjakove.....................................................338
. Bibliografija slovenska od meseca novemb. 1870.1. do konec 1871.1,	346
N
•v
Naznanilo.
Matičine knjige imajo na prodaj:
Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lercher; Zesckko & Tillj Otok. Klerr.
Clelovcu:	J.	Leon; E.
Liegel ; v Mariboru: E. Frlinec;
V Trstu: F. H. Sehimpf;
Essman. v Gorici: Karol Sohar;
V Cel ji: Karol Sohar. v Ptuji: Vil. Blanke.
v Pragi: Gregr & Dattel.
Družbiuim knjigam pak je ta-le cena
1. Zgodovina slovenskega nAroda velja .	.	.	.
2. Vojvodstvo Kranjsko	„	...
3. Vojvodstvo Koroško	„	...
4. Slovnica češkega jezika z berilom, spisal Fr. Mar
5. NArodni koledar in letopis za 1867. 1. velja .
6. NArodni koledar in letopis za 1868. 1. velja .
7. Štirje letni časi veljajo...........................
8. Rndninoslovje po Felliickerji, velja ....
9. NArodni koledar, sporočilo in letopis za 1869.1. volj
10. Olikani Slovenec velja ............................
11. Slovenski Štajer I. snopič velja...................
12. Letopis za 1869. 1........................
13.	Schoedler.	Knjiga prirode.	I. snopič	Fizika
14. Nauk o telovadbi I. del s 60 podobami, velja
15. Nauk o telovadbi II. del s 164 podob, in VI. obraze
16. Atlant. 1. snopič. Poluti, Evropa in Avstrija
17. V, Vodnik. Pesni...................................
18. Jovan Vesel-Koseski. Razne dela z njegovo podobo
19. Atlant. 2. snopič. Azija, severna Amerika, južna
Amerika...................................
20. Slovenski Štajer. III. snopič .....................
21.	Scboedler.	Knjiga prirode.	2. snopič	Astrono
Ulij« in Kemija...........................
22.	Letopis	za	1870. 1.	z dr. Lovro Tomanovo podob
23.	Letopis	za	1871. 1.	s 40 podobami ....
24.	Schoedler.	Knjiga	prirode. 3. snopič. Mitiera
logija in Geognozija......................
25.	Atlant.	3.	snopič.	Afrika, Avstralija, evropska
Rusija....................................
26.	Živalstvo po Pokorniji, Fr. Erjavec	.	. .
27.	Rastlinstvo	po Pokorniji, Iv, Tušek	.	.	,
—	gld. 60 kr.		
—	n	40	99
—	99	34	99
—	»	60	99
—	n	40	99
—	>>	60	99
1	»	—	99
—	99	40	99
—	99	60	99
	99	40	99
—	99	60	99
—	)>	80	99
—	99	80	V
	99	40	99
—	99	80	99
1	99	6	>1
— .	99	30	99
1	99	60	99
1	99	5	99
—	99	40	99
1	99	—	99
1	99	20	99
l	99	60	99
—	99	70	99
1	99	5	99
1	99	—	99
—	99	86	99
Opomba. Častiti družbeniki naj g. poverjenikom povrnejo stroške, ki jih ti imajo s prejemanjem in razpošiljanjem druibiuih knjig.