SINDIKALNO KULT. UMETNIŠKO DRUŠTVO
LIST
SINDIKALNEGA GLEDALIŠČA NA JESENICAH
CARLO GOLD,ONI'
Jith aml i Umi
SEZ. 1948-49
ŠTEV. 3
Sobota, 15. j anOar j a ob 19*30 ur i
Carlo Goldoni:
MIK A N D O L S MA
(La Locandiera) c .	.
Komedij a v treh dejanjih Režiser in inscenalcr. Riko -Poženel,
111 |	Osebe:	'j ::V'1: | |l|f
Plemeniti vitez Ripafratta .	. Vende Sadar
Markiz Forlipopoli .	•.	. .	.. ■ .	. - Pavle Hafner.
Grof Albafiorita ....... Danilo Gostiša
iMi ran dolina, gostilničarka ...	.	.	Marjanina Bručan
Hortenzija', j '	Tatjana Gostiša
1 gledališki igralki'
■ Dejanera ' e g .	|	Slava Korošec
Fabrizio, prvi strežnik v gostilni .	.	.	Mikan Dornik
Pirro, sluga ........ France Cegnar
Gostje v gostilni
: /Scensko glasbo oskrbela-in naštudirala pevske -točke . prof. Boža Černivec
•Sufler; Danica Jakopič.; ' S	Inšpicient: Gogala Jože.
Orkester vodi: Rado KMč. i
Dejanje se godi v Florenci v Mirandolinini krčmi okrog 1.1750.
Kostume posodilo ' Slov.'narodno gledališče v .Ljubljani, ¡|| Obleke dopolnila ih. preuredi!a.modna šivilja- Marta Dovič. ||§ Sceno izdelala'jeseniška kulisarna pod vodstvom tov. Nikolaja Franca in Dakskoblerja Janka.
HILE ID A LIS IK1 lili
SINDIKALNEGA GLEDALIŠČA NA JESENICAH
_____________ 1948-49 - ŠTEV. 3	'	-■
C.GrOLDONI
170 7-A793_
Goldoni, najmočnejši italijanski komediograf in dramaturg .18. stoletja, je bil sodobnik beneškega grofa Karla Goz-zija (1720—1806), pisatelja pravljičnih dram, in velikega sanjača o svobodni in zedinjeni Italiji grofa Vittoria Alfierija (1749—1803), pisca mnogih tragedij (Antigone, Virginia, Polinice). Goldoni je bil najprej prisednik kazenskega sodišča in advokat in je prav zato imel najlepšo priliko opazovati življenje v njegovih najbolj svežih osnovnih oblikah, kar pripoveduje sam v svojih „Spominih“, ko nam govori o nastanku svojih znamenitih „Čozotskih zdrah“. („Primorske zdrahe“). Kasneje pa se je ves posvetil gledališču in tu opravil ogromno delo.
Napisal je celo vrsto komedij (najbolj znane so: Mirando-lina, Lažnivec, • Hinavec, čozotske zdrahe; Dobra - žena, Kavama, Pahljača, Pretkane vdove, Radovedne oz. Občutljive ženske, Namišljena bolnica itd.), tragedij, tragikomedij, romantičnih dram, libretov in melodram. Njegova ustvarjalna sila je bila izredna. Tako je na pr. samo 1750- leta napisal kar 16 komedij. Pisal pa ni samo v italijanščini, ampak tudi y francoščini, enajst komedij pa celo v beneškem narečju, kar zgovorno priča o njegovem realističnem instinktu: ki ga je gnal v nova gledališka obzorja, tako da ga po pravici imenujemo reformatorja italijanske komedije in gledališča.
Goldoni je začel- ustvarjati v dobi, ko je svetovnoznana italijanska commedia del'arte, sloneča na istih, v vseh komadih nastopajočih, tipiziranih in skoraj vedno tudi enako imenovanih osebah, ki so dogovorjeni in komaj kdaj zapisani zasnutek kar na odru sproti oblikovale, že začela propadati; Izrodila sé je. V neokusno pogrevanje in banalno komedijantstvo. Veliki igralci, commjedie del'airte so izumrli, z njimi — avtorji in’ igralci v eni osebi ■— umrla tudi ta čudovita gledališka umetnost, ki PS je prej oddala bodočnosti vse svoje plodne sokove. Današnja .gledališka umetnost v veliki meril živi ali'bi' vsaj rhorala živeti od. lijih. Francoski režisčr Gh. Dullin, ki je postavil noy sistem odrske igre, je največ črpal' iz: bogate zakladnice Commedie deUjarte.
„Šaljivci, burkeži, nomadski glumači in dediči antične igre,“ piše Dullin v svojih „Souvenirs“, „ustvarijo igralski kolektiv in izoblikujejo novo podobo dramske umetnosti (com-medio dell'arte), kjer se posamezna igra slehernega igralca potopi v skupno odrsko utripanje. Ti igralci, ki so v začetku barbarsko brezoblični, ki prihajajo iz provinc in zato vsi niti ne govorijo istega narečja, se medsebojno izpolnjujejo, likajo in bogatijo, improvizirajo bodisi na scenarije, zajete iz „napisanega“ gledališča, bodisi na ljudsko folkloro ter v okviru določenih karakterjev dajejo prosto pot svoji domišljiji. Čeprav so imena skoraj vseh teh igralcev in „improvizatorskih" družin pozabljena, so vendar več ko dve sto let povezana z zgodovino gledališča. Po razcvetu te nove umetnosti predstavljajo ISabella Andreini, Dominik, Antonio Riccobini, Silvio Calderoni in toliko drugih blesteč in skoraj irealen pojav. Sijajne in umetniško izčiščene skupine so obhodile vsa Evropo, ponesle, vsem deželam svoje oznanilo in navdihnile mnogo po-ëtpv. Potem pa... Kolektiv se rahlja, publika se dolgočasi. To je^ umiranje. Molière prihaja... „Napisana“ komedija triumfira/ Zadnji Harlekin po krvi Carlin, ves star in izrabljen, leta 1777. igra pred zdolgočasenimi očmi kurtizan in kuhinjskih hlapcev poslednje revne parade v trianonskih vrtovih, — ' Sas hiti. Isti čudež kolektivne umetnosti oživi v — kinu. Ali ne vidimo kaj lahko, kako zelo sta si v sorodu prva skupina Charlie Chaplina ift ena izmed skupin italijanske commedie delTarte?:l?2f Ge bo bodoče gledališče'hotelo spet najti svojo moč in izvirnost, se vplivu commedie dell'arte ne bo moglo odpovedati.“
Dullin ima prav. Commedia dejarte jé*, iznašla osnove, brez katerih je stavba današnje gledališke umetnosti dokaj trhla. Zahtevala je najprej, da bodi igralec ustvarjalec, ne pa papiga, zahtevala je tedaj pristnost, zavrnila falzifikat. Zahtevala je avtomatično povezanost besede in kretnje, igralčevo, polno prisebnost, vživetost, igralsko kreativnost in neprestano porajajočo tekstovno ustvarjalnost.
Goldoni se — to moramo vedeti — ni boril proti tej čisti commedii delTarte, obratno, saj je vse njene elemente prevzel, lahko rečemo rešil, boril pa se je proti njenim izrodkom;. Boril se je proti „komediji intrig, katere poglavitno gibalo je bil slučaj, goli slučaj, in vsakovrstvrii čudeži“ (dr. Rujiel), iztrebiti je hotel „izumetničeni svet mârijonet in ga nadomestiti v komedijah z živimi, polnokrvnimi ljudmi“ (J; Kovič). Mesto komedije intrig je hotel karakterno komedijo in „dobro opazovanje narave in življenja m|u je važnejše ko vse kombinacije domišljije“ (dir. Rupel). Bistvo svoje umetnosti vidi v tem,
da so mu komedije uspele „le kot podoba po naravi“ (Goldoni v „Spominih).
S svojim, življenje hlastajočim srcem je prisluhnil pristnemu utripu življenja pa pri tem slišal le njegove radostne melodije. S;aj se posmlehuje človeškim slabostim, celo biča jih, a njegova satira je rahla, skoraj naklonjena; do socialne satire pa še celo ni prišel. Tudi ni. zahajal v zadnje globine človekovega bistva, ni, se trudil, da bi do kraja izrisal karakterje, da bi jih psihološko točno opredelil, pa čeprav se je učil tudi pri Molieru (prim. že samo nekatere naslove zgoraj naštetih k&rniedij!). Bolj ga je zanimala, celota ko detajl, bolj simfonija ko posamezna melodija, bolj veliko platno ko portret. Vendar mu je kljub temu uspelo narisati precej izdelanih figur. Na vsak način pa se je ves postavil na stran prepustih ljudi in proti izumirajočemu „ plemenitaštvu “.
Tako je postal reformator italijanske komedije in vprav njegove komedije že izza njegovih dni neprestano oživljiajo na italijanskih pa tudi inozemskih velikih odrih. Postal je učitelj cele vrste italijanskih odrskih piscev devetnajstega stoletja, ki jih v glavnem predstavljajo Paolo Ferrari, Marco Praga, Giovani Verga, Giuseppe Giacosa, Dario Niccodemi, Roberto Bracco, Sem Benelli in dirugi.
Goldoni sam pa je umrl zapuščen in siromašen v Parizu.
Mirko Mahnič.
Gloethe o Goldoniju
„Naposled vendar lahko rečem, da sem videl komedijo. (Čo-zotske zdrahe!) Osebe so sami mornarji, prebivalci Chiogge, in njih žene,;: sestre in hčere. Krik in vik teh ljudi v dobrem in zlem, njih prepiri, njiih silovitost, dobrodušnost, preproščina, ddvtipnost, humor in neprisiljeno-vedenje tj- vse je prav imenitno posneto. Veliko hvalo zasluži avtor, ki je iz nič na^ pravil najprijetnejše kratkočasje.“
O osebah in stilu Goldonijevega gledališča
Vse nastopajoče osebe so prav za prav v pravem pomenu besede vloge. Vse iz galerije stalno, večno ponavljajočih še tipov commedie delTarte, V teh osebah se prav za prav nič ne zgodi, nič ne - razvija, te osebe niso polni, celotni živi-ljudje z natančno razvidnimi in določenimi značaji — ne, vse te osebe so samo nositeljice ene, a tisto prav posebno poudarjene lastnosti človeškega značaja, bodisi plemenitosti ali ljubezni ali neumnosti ali požrešnosti ali prebrisanosti, liavihanosti, pretkanosti in tako dalje. Vseeno je zdaj, če se imenujejo Truffaldino ali Arlecehino ali Harlequin ali Hans Wiirst ali
S
Jack Puding ali po naše Pavliha — vedno bodo ostali to isti stari znanci in prijatelji, kakor jih poznamo iz zakladnice in seznamov tedanjega ljudskega gledališča.
Slog tega igranja zahteva ne samo zunanjo fizično uporabnost, temveč predvsem veliko fizično izurjenost, igralsko-tehniično sposobnost in neusahljivo' igralsko-izrazno domišljijo. Ta način oddaleč spominja na nekaj, kar bi se dalo še najbolj primerjati početju današnjih cirkuških klovnov. Seveda mislimo tukaj predvsem na svetovne formate kakor so Grock, Frattelini ali pa po svoje Chaplin. Seveda današnji čas in današnji okus nikakor ne preneseta vsega, kar je preneslo 16., 17. in 18. stoletje, vendar pa je kljub postavljenim mejam priložnosti še dovolj, da se igralec sprosti in pokaže v vsej svoji bogati in neposredni, naivni prvobitnosti. c. Debevec.
Goldoni — ljudski umetnik
Z Goldonijem smejati, se moraš otroško smejati, dojemati moraš človeške slabosti in norosti z vso preproščino. Zato je Goldoni predvsem prikupljiv v množici, najširšemu občinstvu. Goldoni je kolektivist v pravem, nezlaganem pomenu besede. Čist, neizumetničen, nepokvarjen teater. V pogledu igranja na sebi, v smislu drastične odrske mimike in zgoščenosti situacijske komike so se mu približali tudi povojni mladi ruski gledališki preporodovci: Tairov, Mayerhold, Wahtangov in drugi.
J. Kovič.
Goldoni sam o Mirandolini
„Ta komedija je imela tako veMk uspeh, da so jo primerjali in celo više cenili od vsega, kar sem ustvaril v tej zvrsti, v kateri skušam s spretnostjo nadomestiti pomanjkanje pravega daru. Nemara bo kdo težko verjel, da so zamisel, izvedba in zmagoslavje Mirandoline možni v relativno kratkem; času štiriindvajsetih ur. Morda so mi v Italiji laskali, a tudi meni se zdi, dh nisem napisal ničesar bolj naravnega in lahkotnega. Rekli so mi, da je zaplet in razplet dejanja izvrsten.“ (Iz Goldonijevih „Spominov“).,
Goldoni v SZ
Med inozemskimi deli, ki jih prikazujejo na sovjetskih; odiih, je bila „Mirandolina“ 1939. leta na četrtem mestu, v koihcznih gledališčih celo kar na drugem meitii in kakor pričajo statistike, se je priljubljenost „Mirandoline“ v sledečih letih še stopnjevala.	(Iz mariborskega Gledal, lista).
Goldoni v ljubljanskem gledališču
„Mirandolina“ dvakrat: v sezoni 1926/27 in 1942/43.
„Kavarnica“ enkrat v sezoni 1943/44.
„Sluga dveh gospodov“ v sezoni 1934/35.
„Primorske zdrahe“ v sezoni 1945/46 ; $ 34 predstavami !
Carlo Goldoni
Carlo Goldoni je bil v Benetkah/gin v Florenci advokat. Pisal je že v mladosti raznë igre in se končno posvetil gledališču ter sodeloval pri raznih igralskih družinah: L. 1748. postane„hišni pesnik“ v Benetkah v* .„Teatro St. Angelo“, nato pa v „Teatro San Luca“ G. Gožzi, njegov enakovredni nasprotnik, je začel prav živahen boj proti njegovim veseloigram, kar je prignalo Goldonija 1. 1761 v Pariz, kjer je na dvoru poučeval prineezinje italijanščino'. Prevrat ga je oropal pokojnine. Človek, ki je s svojim velikim delom izpolnil skoro vse 18. stoletje, je Umrl sredi burnih dogodkov francoske revolucije v veliki revščini in zapuščen.
Zapustil nam je velik zaklad, neizČrpljivi vir vedrine in smeha. Znamenite so njegove igre v beneškem narečju „La putta ono rata“, „14 rusteghi“, Wolf-Ferànijeva ópera „Štirje grobijani“ „Un suriso accidente“, je močno’vplival na Lessingov© „Nino von Barlhelm“. Njegova zadnja najboljša dela pa so pisana v francoščini: „Le Beurra bienfaissant“ je prevedena v vse evropske jezike“, „Le eventail“ in druge. .Mnogo njegovih iger je uglasbenih; tudi sam je pisal librete. L. 1787 je izdal .svoj življenjepis pod naslovom „Mémoires pour servir a l’histdre de sa vie et a celle de šen theatre“, ki pa ni povsem zanesljiv^ toda je zelo jasno ogledalo njegovega časa in razmer.
Pri nas ga poznamo iz igre„Sluga dveh gospodov1*, ki je bila pri-nas že večkrat igrana. Velik uspeh v Ljubljani so doživele tudi njegove „Primorske zdrahe“, ki so letos tudi na repertoarju našega gledališča.	P.
Goldoni —- veliki slikar in sin narave...
Voltaire
Nekaj o vprizoritvi „Mirandoline“ pri nas!
Klasično komedijo najmočnejšega komediografa italijanskega baroka Carla Goldonija (1707—1793) igramo na našem odru. Prva uprizoritev te klasične komedije je bila 26. decembra 1753. leta. v Benetkah.
Danes, po skoraj *200 letih, ni ta uprizoritev' skoro nič manj sodobna kot takrat, saj jo najdemo od njene krstne predstave skozi vso dolgo dobo na repertoarjih gledališč vsega sveta. Tudi dandanes se „Mirahdolina“ uprizarja bolj kot kdaj koli prej. Pri nas je že drugo sezono na repertoarju Mariborskega gledališča. V Zagrebu in Novem Sadu jo igrajo z velikim uspehom. V SSSR je vprizarjanje ^Mirandoline" izmed inzemskih del na četrtem mestu.
Odkod tak uspeh? Zakaj toliko zanimanja zanjo?
Vzrok in povod moramo iskati v avtorju samem; spoznati je treba njega in njegovo dobo, pa nam bo postalo jasno, vsé to.
To, kar pomeni za Francoze Molière (1622—1673.), je za Italijane Benečan Goldoni. Res je, da jë Molière globlji in precej močnejši, toda ista stvar je napravila oba moža popularna, to jë njihova ljudskost.	:
Ljudje tistega1 časa so jih razumeli tako., kakor jih je razumel on.. Goldoni se je posmehoval slabostim takratnih aristokratov in jim pokazal njih lastno sliko v zrcalu svojega temperamenta. Tako Molière kakor Goldoni sta zmagovalca nad starejšo, čisto improvizirano, nekoliko .neurejeno in grobo „Commedie delTarte“, ki ima sicer velik pomen za napredek gledališča. „Commedie dell'arte“, ali „Commedie ai soggetto" (imrpvizirana), kakor soi jo Sim|enovàli, je dobila svoje ime po tem, ker so bili njeni avtorji umetniki —artisti — komedijanti. Igralci so sicer imeli določen razplet dejanja, vendar so med dejanjem zelo; svobodno improvizirali. Publika iih je tem bolj cenila, čim drznejši so; bili njih posegi v vsakdanje dogodke in čim duhovitejši so bili. Značilno' za „commjëdie dell'-arte“ so. bili stalni tipi, ki so> bili po maski določeni. To so; bile osebe, ki jih je publika že v naprej .poznala, in so. predstavljali'določene lastnosti, kakor: Pantâlone (stari dobrodušni trgovec), Florido in Rosaura (galantna zaljubljenca), Coraldina. Smeraldina in Colombia (ljubke in prebrisane služkinje) itd. Zaplet v teh komedijah je bil edino, kar se je menjavalo; kot konec pa je brezpogojno morala slediti poroka.
Nastop Goldonija z novim načinom dramatične obdelave je bila' takrat resnično revolucija, reformacija. Sam je imenoval svoje komedije karakterne („commedia di. carattere“). S tem je očistil „commedie dell'arte“ mnogih neokusnosti, ki so se v teku let ukoreninile. Poglobil ,se je y preprosti realizem in premagal pretirano samozavest pri igralcih, ki so še morali odpovedati mnogim cenenim uspehom. Kljub temu srečujemo v njegovih komedijah še vedno bistvene znake „commedie dell'arte“ in precejšen odstotek komedijanstva. ,
Uprizarjanje Goldonijevih del pri nas je vkljub njegovi navidezni lahkotnosti in primitivnosti precej kočljivo.
Glavni vzrok je v tem, ker v času Goldonija niso pisali komedij in iger tako kot danes, temveč so dali le nekako ogrodje razpleta ali bolje rečeno vsebinska navodila. Vsak igralec je vedel, kaj naj • predstavlja po vsebini; ustvarjal pa je po svoji zmožnosti in iniciativnosti. Z eno besedbi:; moral je improvizirati. Posebno učinkoviti so bili takrat govori v občinstvo in razna prisluškovanja.
Vse te lastnosti ima tudi „Mirandolina“; zato je učinkovitost predstave odvisna v znatni meri od režijskega prijema.
Kar se teksta tiče, se hočemo točno držati Goldonijevega besedila. Improvizirali pa Smo nekaj scenskih efektov in glasbenih del.
Za glasbeni del bi našel opravičilo« v verzih, ki jih je spesnil pisatelj sam.
Vsa glasbena oprema je izvršena strokovno in jo je izvršila tov. prof. Boža Černivčeva, ter našla stilu in-uprizoritvi primerne pesmi pri komponistih tiste dobe; tako, Pergolesija (1710—1736) Giordanija (1743—1798), Sartija (1729—1802), Paiseilloja (1741—1816) in Donizettija (1707—1848).
Zia, to ne gre tu za kake šlagerje, temveč za klasično glasbo starih, svetovno znanih mojstrov. Instriumentacijo so izvršili tov. prof. Vinko Šušteršič, Lojze Smrekar in Rado Kleč.
Kakor glasbeno tako se scensko in igralsko nočemo oddaljiti od Goldonija. Scena je stilno baročna — improvizirana, taka, da omogoča skupno z glasbenimi vložki igre brez odmorov, ki navadno mučijo gledalce in motijo razpoloženje. Tudi glede kostumov se hočemo držati časa, v katerem se stvar
d°gaja'	Riko Poženel.
Režiserju Mirandoline
. Omne tulit puncum, qui.. .
(Horac)
Jeani čanom za koline se Riko loti Mirandoline.
Je lepa krčmarica, a boljša krvavica.
Na mladinskem festivalu v Beogradu.
(Reportaža)
Nasmejanih obrazov srno' korakali s kovčegi v' rokah proti jesniški postaji, kjer nas je čakal transport za Beograd. Čutili smo v sebi ponos, ko so nas ljudje gledali in so nam želeli obilo uspeha, da naj pokažemo kulturno življenje najsevernejšega dela Jugoslavije in železarskih Jesenic. To napotilo smo si vtisnili v srca; bilo nam je prav do nastopa pred očmi.
Odpeljali smo se. V Ljubljani so se nam pridružili „Kaju-hovci“ in „Mojškriči“; skupno smo nadaljevali pot. Po vsej dolgi poti smo bili veseli, prepevali smo naše lepe pesmi. Tudi humorja nam ni manjkalo! Na tem potovanju sem spoznal tovarištvo kot malokdaj prej. Vsak je svoje priboljške, ki jih je vzel s seboj, razdelil med tovariše tako, da smo imeli pravcato „prehranbenp zadrugo“. Za obdlnoi dobro voljo je skrbel naš „potni maršal“, tovariš Janko. Sli smol tudi v vas h Kajuhov-cem; pomenili smo se o njihovem in o našem delu. Postali smo prijatelji in sklenili, da borno dali iz sebe vse, da ponesemo slovensko: umetnost med naše južne brate. In res nas je prav ta borbenost privedla do uspehov... Pot je bila dolga; malo naveličani smo čitali napise postaj: Vinkovci, Šid, Mitroviča... „Kje je se Beograd?“ smo tožili.
Končno smo se ustavili v Zemunu; bližali smo se presto^ lici naše Jugoslavije. Obšla nas je nekaka trema kot takrat, ko stopiš prvič na oder ¡¡fii premišljevali smo: „Kako neki . je tu v Beogradu?“ „Kje bomo spali? Kakšno mesto je?“ Bila je že tema in v gosti megli sifio krenili na gradilišče Novega Beograda, kjer smo v tovarištvu ž vsemi našimi brati in sestrami odslej spali in prav po pestrem brigadirskem načinu življenja preživeli tistih štirinajst dni, ki so nam ostali za vselej v spominu. Spraševali so nas, od kod smo, kako je pri nas. Vsi smo se prisrčno pozdravili z Makedonci, Črnogorci, Šip-tarji in z vsemi ostalimi narodi Jugolavije. Z veliko radovednostjo, kakšno bo mesto, ko ga bomo zjutraj zagledali in ko bomo prvič šli v naše gla vno mesto, šmo uitru j eni legli k počitku ...
„Ustajanje — diži še!“ je vpil dežurni po barakah in vsi smo hitro, skočili iz postelj k oknu, da zagledamo mesto, katerega silhueta se je odražala v gosti jutranji megli. Bili smo kot otroci...’Popoldne smo dobili dovoljenje, da gremo v mesto. Šli smo preko zemunskega mostu in si ogledovali parnike in videli pristaniško’ življenje. Na -veliko veselje smo videli lep potniški parnik z napisom „Slovenija“. Ko je na njem zatulila sirena, smo imeli občutke, da vzklika nam. Ko smo prispeli na glavno cesto, smo začudeno prisluhnili straho-
vitemu škripanju in ropotu. „Kaj neki je to?“ smo se vpraševali. Hudomušno cvileč je priropotal na naše veliko začudenje beograjski tramvaj. Sevede smo vsi vstopili vanj, da še od znotraj vidimo to „pošast“. No, končno, tako hudo pa tudi ni bilo: strmeli smo, I smo se peljali v tak klanec,- da bi se skoro s koleni v brado-brcal. Sprevodnik nas je opozoril: „Kali-megdan“ in vsi smo krenili proti Trgu republike, kjer stoji opera. Občudovali smo njeno velikost in lepoto; ogledali smo si tudi njeno notranjost! Prišli smo v velikansko dvorano, visoko in preprečeno z vsemi mogočimi napravami, in šele po vsem tem spoznali, da smo na odru. Ko smo tako ogledovali naprave, smo opazili, da smo se kar na lepem začeli premikati. Oderski mojster nas je v skrbi, da se ne bi komu kaj pripetilo, opozoril, naj se pazimo, ker smo na krožnem odru. Kako želo sp bili prijazni oderski delavci z nami! Tako so nam pomagali, da nam ni bilo treba delati drugega, kot skrbeti za svoje rekvizite in ponoviti tekst pred igro.
Prišel je dan nastopa; v ponedeljek zvečer smo stopili pred beograjsko publiko. Imeli smo toliko ponosa, ko smo zastopali Jesenice, da smo kar pozabili na tremo in podobne stvari. Velikost odra nas je vzačetku malo motila, ker si moral napraviti še enkrat več korakov kot na jeseniškem odru, da si prišel na sredo'odra. Toda tudi tega smo se navadili. Publika v veliki večini ni razumela našega jezika in se je mogoče od časa do časia dolgočasila; kar pa je bilo beograjskih Slovencev, so nam navdušeno ploskali. Oderski delavci Sp še -nam čudili. Spraševali so tega ali onega, kaj je po poklicu, pa so zvedeli, da je strugar ali ključavničar, zidar ali pa dijak. Občudovali so zanos našega igranja ¡in neizmerno hvalili našo sceno. Dejali .so, da tako svojevrstne in preproste, toda tako krasne scene se ni bilo nia beograjskem odru.
- Po končanem nastopu smo Zadovoljni in radovedni za uspehom odšli v Novi Beograd k počitku,
. Odslej smo . bili prosti in smo si hoditi ogledovat ostale predstave, ki jih je dajala mladina iz -vse Jugoslavije. Med tem srno tudi izvedeli, da-smo . zasedli drugo mesto. Zadovoljni smo bili, kajti biti na drugem mestu v vsej Jugoslaviji, nii kar tako! Ostale dni smo si ogledovali vojni muzej na Kalimeg-danu. Tam smo videti orožjev seh vrst, od loka do- najmodernejše strojnice. Videli smo orožje iz dobe turškega obleganja Beograda. Ob stenah so visele piuške, ki so segale do stropa in barbero so morali .nositi štirje vojaki:. V trdnjavi sami je velika Zanimivost, rimski bunar, to je vodnjak M rimskih časov. Izkopan je tako globoko, da sega skozi ves kalimegdanski 'hrib pod gladino Save in Donave; tabo so ¡imeli lastniki trdnjave vodo, kadar so jih oblegali sovražniki.
V	sredo se nas je zbrala precejšnja družba in šli smo si ogledat film „Rusko vprašanje“, ki so ga vrteli v kinu „Beograd“. Imleli smo priložnost primerjati našo domačo odersko izvedbo tega dela in izvedbo v filmu. Prišli srno do tega, da je tudi naša domača predstava na Jesenicah bila na dostojni umetniški višini.
Zamudili nismo niti cirkuške predstave, nobenega koncerta, nobene tekme tako, da, nam je Beograd ostal v lepem spominu, ker smo si toliko rečii ogledali, toliko novega videli, da se je naše umsko obzorje precej razširilo.
V	barakah, kjer smo prenočevali, smo dostikrat tudi malo zaplesali in se zavrteli z dekleti in fanti iz Skopi j a, iz Zagreba, iz Splita, Sarajeva in od drugod. Res, takega tovarištva še nisem videl niti na delovnih akcijah. Kar neradi smo mislili na dan, ko se bomoi vrnili. Ta dan je prišel prehitro'.
Zadnjo nedeljo smo imeli parado. Delegacije vseh republik so korakale po Terazijah in množica je z navdušenjem pozdravljala to ogromno kulturno silo, ki bo v prihodnje častno zastopala kulturo in umetnost naše mlade Titove Jugoslavije.
V	ponedeljek smo se odpeljali, čeprav je bila vožnja slabo
organizirana in smo morali stati do Zagreba, smo se polni lepih spominov, ponosno vračali domov, kjer se bomo z novimi skušnjami in novimi močmi pripravili za novi festival, na katerm moramo doseči še boljše rezultate! Beograjski festival je bil za nas velika preizkušnja in obenem potrdilo za naš dolgotrajni trud,- ki smo ga vložili v večno lepo zgodovinsko delo naših dramatskih mojstrov: Jurčiča', Lestika, Krefta — zgodovinsko tragedijo' „Tugomer“.'	n/r ••
Pogled v delo pretekle sezone
V	pretekli sezoni je Sindikalno gledališče na Jesenicah vprdzorilo 4 dramska dela:
i| Fran Žižek: Miklova Zala (premiera 27. XII. 1947 — Režija Tič Srečko —- Število predstav: 17).
2.	Anton Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi (Ponovitev — 15. II. 1948 ~ Režija: Tič Srečko — Predstva 4).
3.	G. K. Buigakov: Novi dom (premiera 17. III. 1948 — Režija ' Tič Srečko; predstav -9).
4.	K. Simonov: Rusko vprašanje (Premiera 8. V. 1948. — Režija: Tič Srečko ,— Predstav 9j.
Od navedenih del je bilo: 1 drama, 2 komediji.in, 1 ljudska igra; od teh dve slovenski in dve sovjetski deli; skupno tri premiere in ena ponovitev S skupno 39 predstavami.
Prireditve v dobrodelne namene
Po znižanih cenah je bila odigrana dne 21. I. 1948 dijaška predstava ljudske igre „Miklova Zala“ in 22:' 2. 1948 ista predstava v korist gradnje zadružnih domov jeseniškega okraja.
Dne 30. III. 1948 je bila predvajana komedija „Novi dom“ po znižani ceni za gimnazijo, 31. III 1948 pa za tovarniško mladino. 30. IV. 1948 je bila predstava „Novega doma“ v korist Zveze borcev NOV mesta Jesenice. Dne 14. V. 1948 je bila brezplačna predstava „Ruskega vprašanja“ za prosvetne aktiviste okraja Jesenice. Dne 21. in 22. V 1948 je bila predstava „Ruskega vprašanja“ po1 znižanih cenah za LMS, gimnazijo in šolo Narodne milice na Jesenicah. Dne 28. V. 1948 je bilo predvajano „Rusko vprašanje“ v korist Zveze borcev NOV mesta Jesenice.
Gostovanja:
V «pretekli sezoni j e gledališče gostovalo pri Sv. Križu nad Jesenicami dne 7. III. 1948 s „Pariško komuno“ v izvedbi mladine, dne 30. V. 1948. v Prešernovem gledališču v Kranju Z „Ruskim^ vprašanjem“..	'
Na našem odru so gostovali: Koncert pevskega zbora Vesne iz Zagorja; 7. IX. 1943 Slovensko' narodno’ gledališče iz Trsta z dramo „Via Mala“; dne 19. III. i948 koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane; dne 21. III. 1948 pevski koncert SKUD Jesenice; 4." IV. 1948 pevsko dništvoSi.Triglav^V iz- Bohinja;
1.	II. 1948 Študentovski pevski zbor iz Ljubljane j-7. IV. 1948 koncertni večer godbe na pihala SKUD Jesenice; dne 11. IV. 1948 baletni večer „Mala balerina“ Pia in Pino Mlakarja s hčerko; dne 25. IV. -1948 pevski koncert društva „Cankar“ iz Ljubljane; dne 10. V. 1948 SNG iz Ljubljane s „Tartuffom“
(2 predstavi);- dne 17. V. 1948 igralska družina iz Kranjske Gore z „Desetim bratom“ — (2 predstavi); dne 23. V. 1948 Prešernovo' gledališče. Kranj z dramo „Kovarstvo in ljubezen“' (2 predstavi); dne 27. V. 1948 koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane; dne 18. VI. 1948 koncert Glasbene šole nai Jesenicah, dne 21. VI. 19.48 koncert Državne glasbene šole iz Ljubljane, dne 24. VI. 1948 Pionirska akademije osnovne šole na Jesenicah; dne 26. VI. 1948 Igralska družina gasilske čete mesta Jesenice z „Rojstvom v nevihti“ (2 predstavi); dne 30. VI. 1948 koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane; dne
2.	VII. 1948 Mladinsko' društvo „Kajuh“ iz Ljubljane z „Izpitom za življenje“; dne 8. VII. 1948 koncert pevskega zbora „Impol“ iz. Slov. Bistrice; dne 2. X. 1948 samostojni koncert domačina tenorista Korena Franca, člana Slovenske filharmo-
ni j e iz Ljubljane;; dne 9. X. 1948 koncert godbe kovinarjev SKUD Jesenice; dne 10. X. 1948 Prešernovo gledališče Kranj s „Prebrisano norico“ |—■ (2 predstavi). Poleg tega je SKUD Jesenice izvedlo H proslav, pri katerih ie polno sodelovalo tudi gledališče in sicer: dne 12. VIII. 1947 obletnica smrti Toneta Čufarja; 7. XI. obletnica Oktobrske soc. revolucije; dne 29. XI. 1947 Ustanovitev nove Jugoslavije; dne 11. XII. 1947 obletnica smrti Ivana Cankarja; dne 8. II. 1948 obletnica smrti Franceta Prešerna; dne 23. II. 1948 Dan ustanovitve Rdeče Armade; dne 8. III. 1948 Mednarodni ženski dan; 1 maj, 9. maj, rojstni dan miaršala Tita; dne 12. VIII. 1948 obletnica smrti Toneta Čufarja.
Letno gledališče
Dne 26. julija 1948. je Sindikalno gledališče v počastitev V. kongresa KPJ pričelo z gradnjo letnega gledališča. Člani gledališča so napravili v dveh mesecih 652 ur prostovoljnega dela, brigade tovarniških pododborov 767 ur, masovne organizacije mesta Jesenice 1.055 ur prostovoljnega dela, skupaj 2474 ur prostovoljnega dela, v vrednosti cca 50.000 din. Kvalificirana dela so izvedli zidarji gradbenega oddelka Železarne Jesenice pod vodstvom ing. Gostiše.
Rezultat: dograjene" so1 tri velike zidane garderobe!, s kamenjem zidan vhod in prednja stena, betonska plošča in nasutih 200 m3 zemlje. V letošnjem letu bomo izvedli zidove teras; v avgustu pa bo zapel Foersterjev „Gorenjski slavček“ v domači priredbi, „Prodana nevesta“ v izvedbi SNG iz Ljubljane, tekmovanje oikrajnih ljudskih odrov in še marsikaj.
Slovensko narodno gledališče v Ljubljani je našo prošnjo, da delovnemu ljudstvu nudimo čim več umetniške in kulturne vzgoje, razpisalo sledeča oderska dela, s katerimi bo v okviru danih možnosti gostovalo na .Jesenicah:
Drama: Dr. Kreft: Kranjski komedijanti.
| Pucova: Ogen in pepel,
Gud Usseau: Globoke so korenine,
Petrov: Otok miru,
Cheridan: Šola za obrekovanje.
Opéra: Smetana: Prodana nevesta,
Puccini: Madame Butterfly,
Donizetti: Don Pasqualle.
Prvo gostoyanj(e: .Scheridan: Šola za obrekovanje, je SNG uprizorilo na,^^n|çaifidne 18. XI. 1948 ž dvema predstavama:
Obveščamo ''Vse '.obiskovalce' gledaliških predstav, da je po šolski j n oblastni liniji, prepovedan vstop k večernim predstavam rtiladmli- izpod 16 tek Vstop' k (večernim predstavam je mladini.pfepovedan tudi v sprerhstvii staršev
Rezervirane Vstopnice se mo-rajo 'dvigniti pol ure pred pri-•teikeie predstav; sicer se: prodajo.
;■ Po pričetku :precista,Ve;m. med. de jan ji j.e '. vstop, v: dvorano
|	-prpdsta^:,. da podajo ¿Vpje •
Vtise in' kntično~oeeno. o predstavah našega gledališča.
Najljubše-so. nam pismene kritike, ki so vedno predmet 'vzgojne diskusije, med člani gledališča.
V rdeefem kotičku Sindikalnega gledališča je velik in lep Stenčas’ v obliki gledališkega odra.,' ki pa' je prišel db žalo‘št- J nega spoznanja «.da so vsi gledališki člani s profesorji vred — „analfabeti11:;...	' \ . . . ;
Pogovor dveh obiskovalcev gledaliških, predstav , Prvi' obiskovalec: -,;Kaj misliš kje so vzroki netočnih pil-icbtkov; pkedstav?/•_
Drugi obiskovalec , Pri ‘publiki, kit ni ** nikoli točna, na odru pa čakajo one, ki'so zakasnili.
Prvi obiskovalec „Saj nijfresl Vzrok je" pn nekaterih igralcih, ki se zadnji hip maskirajo m pn oderski tehniki, ki š.e.zadnji moment razbijatpo odru!“....' v
445/1948/1949
7S2■:43? 4 Jesenice)
127806893
Lastnik Sindikalni) „Kulturno umetniško društvo na Ješ,enicah. —- Izdaja': Rež^sers^i svet Studii H \ kalnega gledališča 'na Jesenica h, Urednik: Jože Tomažkč -
< Tiskala^ „Gorenjska tiskarna“ Kranj — 23 49	^ - '
i KNJIŽNIC« KRANJ