List 44.
De bi se kmetovavcam vunder enkrat oči
odperle
Pod tem napisani beremo vNurenberžkim časopisu ojstre besede, s kterimi neki umen mož kmetovavce k napeljevanji vode na travnike spodboduje, rekoč: „Ni je bolji reči na svetu, senožeti poboljšati in rastljivost trave pomnožiti, kakor je voda — voda, ki jo nam dobrotljivi nebeški Oče zastonj daje, in ktera v več krojili kmetam pred nošam teče, brez de bi si jo k pridu obernili in jo na travnike napeljevali in z močenjem rodovitnost zemlje množili. Naj le tožijo kmetovavci, ki imajo svoje senožeti blizo rek ali potokov čez pomanjkanje klaje: saj se jim prav godi! Nar boljši po-moček — vodo — v nemar pušajo; vodo, ki je za travnike, ki niso močirni, nar bolji gnoj! Namest de bi grabne in posredke po travnikih kopali; namest de bi vodotoke (kanale) po njih napravili in na pripravnih mestih poleg reke ali potoka vodne kolesa napravili, ki bi vodo zajemale in jo po žlebih na travnike peljale, neumneži raji od deleč gnoj na travnike vozijo in ga njivam krade-
jo, ki ga tako zlo potrebujejo. Kmetovavci, ki včasih senožeti pognojijo, še vunder vejo, de tudi travniki oskerbovanja potrebujejo — veliko jih je p^, ki so tako zabiti, de za travnike clo nič ne storijo, kakor de jih spomladi kosit grejo, in de godernjajo in kolnejo, če se jim je košnja slabo obnesla. Ko bi se taki kmetovavci vunder tega spomnili, kar vsak človek ve, de se v bolj močirnih letinah tudi veliko več sena in otave pridela, bi se jim bile že lahko oči odperle: de za travnike na suhih krajih ni bolj siga gnoja, ko je voda, in de take naprave niso drage, in de obilno obilno poplačajo trud in p o t r o & k e!u —
Kako, Slovenci! ko bi te ojstre, pa resnične besede nemškiga kmetovavca, tudi večidel naše kmetovavce zadele? Kako, ko bi tudi pri nas taka bila? Zbudite se tedej, ki ste dozdej v nemarnosti dremali, in proprimite se tega, kar vam bo tolikanj go-toviga dobička prineslo. Če neverjamete besedam s k u š e n i h mož, verjemite svoji lastni skušnji, ki vas je že tolikrat pripričala, de v bolj deževnih letinah veliko več sena in otave doraste, kakor v suhotnih.