nsrn
CELOVEC SREDA 29. JUN!J 1988
Letnik XL!)t. Štev.28 (2388)
izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b. b.
Fiasko za SmoHeiev „novi aia!og"
Prvi	informacijski
sestanek državnega postanca zetenih Karta Smotteja v ponedetjek v Ptiberku se je končat s Haskom. Poteg stabega obiska - prišto je nekaj čez30tjudi-jeSmotte natetet na ostro kritiko in na ogorčen protest posebej s strani učite-ijev. Spoznati je morat. da stavni „novidiatog" nima podpore. Za vstop v sosvet seje izreke! samo en udeteženec.
Jugoslavija - Šolski zakon ni v skiadu 25 duhom in črko 7. čiena!
Socialistična federativna republika Jugoslavija je pretekli teden zavzela uradno stališče do revizije koroškega šolskega zakona.
Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Alekstandar Stanič je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil," da bo novi ^pkon o dvojezičnem
šolstvu pospešil asimilacijo proti volji in v nasprotju z interesi slovenske manjšine. Takšna revizija šolskega sistema ni v skladu z duhom in črko 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Na to smo med drugim že večkrat opozorili tudi ob raznih srečanjih na visoki ravni,"	nu 2. strani)
SMa. Mohar
Antifašistično srečanje
Pri Peršmanu je bito v nedetjo tovariško srečanje demokratov in antifašistov. Predsednik ZSO Fetiks VVieser in podpredsednik ZKP Lipej Kotenik sta potožita venec pomorjenim pri Peršmanu. Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc pa je v pozdravnem govoru opozorit, da je večina koroških Stovencev gto-boko razočarana nad tem, da je točevatni zakon podpisat tudi Smotte. Več na 2. strani.
ZSO: Ne brezpogojni vstop v zvezno komisijo!
Upravni in nadzorni odbor ZSO sta na prejšnji skupni seji razpravtjala tudi o morebitnem sodelovanju v komisiji pri zveznem ministrstvu za pouk, ki naj bi imela nalogo spremljati uvajanje in izvajanje novega šolskega zakona." ZSO poudarja, da ne ho priznala šolske ureditve, ki uvaja ločevanje otrok po jezikovnih kriterijh. Podprla bo tožbo pri ustavnem sodišču, ker je prepričana, da nova šolska ureditev nasprotuje 7. členu ADP.
ZSO je mnenja, da ločevanje otrok ohranja manjšini sovražno vzdušje in ga še poglablja. Pou-
darja, da je vedno zagovarjala take šolske spremembe, ki bi lahko pomenile novoe obdobje manjšinske politike v Avstriji.
ZSO izhaja iz prepričanja, da je pred vstopom treba komisiji zajamčiti osnovne pogoje za njeno smotrno delo. Med drugim zahteva: Pred ustanovitvijo nove komisije je treba zvezno strokovno komisijo ali obnoviti ali pa uradno razpustiti. - Nova komisija ne sme biti sestavljena po načelu strankarskopolitične pripadnosti ali iz uradnikov, ki sc morajo ravnati po navodilih, ker bi to oviralo ali onemogočalo
stvarno razpravo. Položaj strankarsko neodvisnih pedagoških strokovnjakov je treba okrepiti tako, da imajo v komisiji večino. - Člani komisije morajo imeti vedno prost vstop v šole, da se lahko na licu mesta seznanjajo s položajem. - Nova komisija mora biti hkrati mesto za pritožbe. - Člani komisije morajo imeti vedno možnost obveščati javnost o razvoju šolske ureditve in njenih posledicah. - O samem zakonu je treba po letih opazovanja ponovno razpravljati in ga novelirati. Za to je potrebno izrecno zagotovilo avstrijskega
parlamenta. - Pred ustanovitvijo komisije morajo biti vidni znaki izboljšanja politične klime, na primer s pozivom zvezne in deželne vlade, da naj starši prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku. - Zvezno ministrstvo za pouk mora prevzeti vse izdatke v zvezi z delom komisije.
Poleg tega bo ZSO ustanovila politično neodvisno mednarodno strokovno komisijo, v kateri bodo praktiki, pedagogi, sociologi in drugi izvedenci. K sodelovanju vabi tudi Narodni svet koroških Slovencev.
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda in ob 50. obletnici anšlusa
VAS VABIMO NA
9. Spominski pohod na Kometj
Po poteh Domnove čete
ki bo v nedetjo, 10. jutija 1988
Do 9. ure se bomo zbrati pri tov. Lipeju Koteniku pd. Lombarju v Čirkovčah pri Ptiberku (Schtiterndorf bei Btei-burg). Za tem se bomo skupno odpraviti na pohod. Do 13. ure bomo prispeti k spomeniku padtirn partizanom na Komtju, kjer bo krajša spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot pohoda je dotga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki se bodo petjati z avtom, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cim-percu.
Organzatorji
PREBEMTE
na
strani
2	Nasveti staršem ^ za dvojezično šotstvo
3	Mednarodni obzornik
4	100 tet občine Šentjakob
5	DieseVVocheim Stovenski vestnik
6	Stovenski praznik v Gradcu
7 Teden srečanja v Cetovcu
9 Razstava „kmečke hiše vSetah'
12 Namizni tenis: Setanke v državni A-tigi
Papež skoraj posta! žrtev atentata
Papež Janez Pavel H. bi skoraj postal žrtev atentata. Ameriška televizijska postaja NBC je včeraj poročala, da je bil na Dunaju načrtovan atentat. Avstrijski notranji minister Blecha je s tem v zvezi izjavil, da so varnostni organi dva dni pred prihodom papeža priprli dva Turka, ki pa nista resno nameravala izvesti atentat. Naša slika kaže papeža v Krki, kjer ga je sprejela velika množica vernikov iz Avstrije, Slovenije in Italije, saj je bil papežev obisk tudi povod za romanje vernikov treh dežel. Več na 3. strani.
ZSO IN KOMITE ZA OBRAMBO DVOJEZIČNE ŠOLE VABITA NA SESTANEK
Kako naprej v šolskem vprašanju?
V	ŠENTJAKOBU V ROŽU: v četrtek, 30. junija ob 20. uri v društveni sobi nad Posojitnico. Referenta: dr. Marjan Sturm (ZSO), Heino Fischer (komite)
V	ŠENTPR1MOŽU: v ponedtjek, 4. jutija ob 20. uri v društveni sobi Kutturnega doma. Referenta: dr. Marjan Sturm (ZSO), dr. Mirko Wakounig (komite)
V	BOROVLJAH: v sredo, 6. jutija oh 20 uri v društveni sohi SPD „Borovtje' pri Bundru. Referenta: dr. Marjan Sturm ZSO), Gret! Hribernik (komite)
Vsi prisrčno vabtjeni!
Danes 20 strani
KOME
dr.
FRA/VC/J4
ZLV/7TFM
m/.
„LOM
KO^C^O
PKFSfAl./;
Vz/rajanje sc jc /zpk;-ČH/o; v;c;;;c/;.sAr; napoved je /;;7a Mgodna, premočnega ve/ra v Arhe/ m h;7o, jonce je s;ja/o /aAo na ^ve/ZjAen: Ao/ na Aajer-sAeo;, deževn/Z; oh/aAov s*e n; /n/o /re/ia ha/;'; /aAo se je L/cZ/aZ opogann/ /n da/ pove/je za pre.se/dei' pen/; /ovce v prej/rezn/-Aov, d/ s; ;;7: ne more poj/av;7; na svojo p;.sa/no m/zo, v Ze//sveg.
Po/e/ ;e po/eAa/ hrez-Z;;h;;o, na/; napad/ pdc, d/ so pred /en /erja/; že eno ž/v/jenje pdo/a /er enega od 27 A;;pZjen;7; DraAnov, .s/ar/Z; dohrd; 23 /e/, 30 /odra/ /zo.s/a/;'.
Poda po/ od Švec/sAe do Š/ajer.sAe je do/ga /n požre več deroz/na, do/ ga DraAen /a/;do načrpa v jvoj rezervoar. Pado M za vmesno po.s/ajo /z d ra/; vojajAo /e/a/;.šče v /Vem-č//7, AAra/Z pa je d da /o dodra pr/Zožnoj/ za /am-dajVnje AA / č7-genera/e. da je prepr/čajo o mož-;;o.s/; vd/jnčdve av.s/r;j-sdega vojnega /e/a/.s/va v .s/ra/eg;jo /V/tPO.
A/rje /ovc/ pre.s/rez;;;A; jo po odmora v /Vemčzj/ varno pr/j/ad na grajAem /e/aZ/jča; pen je oj/a/ v iVen;č;j/; v ZeZ/tvega je je namreč pr/pravZ/a/o na dež, /n pod /ad/na pogoj/ DraAn/ ne morejo pr/j/a-//. Dan za /em je dd .sončen /n naj/ v o ja j'A/ p/Zo/; jo znova v/z/ra// Ze//-sveg,- zaman; ve/er v drde/ je znaža/ več do/ pe/ vrže/, pod /ad/m/ pogoj/ je pr/j/ajanje nemogoče. Pre/j/ na/e/ je dončno ajpe/, Dradn/ jo hZ/jAo-vdo oprav/// .s7/r;deje/d;-/ome/r.sdo po/ /z Gradca do ZeZ/tvega /n /ado do-AazaZ/ jvojo najnoj/ /n ač/ndovdoj/. .S7re.s za naje pdo/e pa je mora/ d/n veZ/A; vj/ s7/rje jo po /red naporn/d dnev/d /adoj naj/op/d jvoj dopaj/.
V odramdnem m/n/-j/rs/va menda po do/g/d anadzad pr/prav/jajo p/jmo vjem nai7m more-ddn/m jovražn/Aom; napad, proj/mo, jamo v pr/mera jončnega /n neve/rovnega vremena /er od prejšnjem zago/o-vda de/ovnega čaja na.s7d vojaiA/A pdo/ov.
Pa Ve /o; s/roVd; za enega samega Dradna d/ omogoč/d po/redno rejormo avj/rtjjdega jrednjega Vo/j/va, o da/er/ že /e/a govor/jo v par/amen/a, d/ pa je /z proračansd/d raz/ogov ne morejo /zvejd.
Protest Jugosiavije
(nadaljevanje s ?. s/ran/j
.Jugoslavija popoinoma razume slovensko manjšino, ki nasprotuje kakršnemukoli ločevanju otrok na šolah na podlagi jezika, na nemške in slovenske. Odločno podpira prizadevaje slovenske narodnostne skupnosti za spoštovanje 7. člena Avstrijske države pogodbe in njena zakonita pravica je, da presodi, kaj je potrebno za obstanek koroških Slovencev in za ohranitev njihove nacionalne biti", je poudaril uradni predstavnik sekretariata za zunanje zadeve in napovedal, da Jugoslavija zahteva srečanje meddržavne komisije, ki naj preteha uresničitev določil 7. člena državne pogodbe. Kot smo že poročali, sta se za ustanovitev take komisije
sporazumela avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock in tedanji jugoslovanski zunanji minister, sedanji predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič ob priliki njunega srečanja konec preteklega leta v Gradcu.
V zvez/ z aradno /zjavo dagoj/av/je & JoZsAe/na vprujunja oz. zaAcma /'e /reha ponovno ago/ov/7/, /Za „nnj /ec/a/A*" nada/jaje j s vojo eno-s/rna.sAo „/aj'orrnnc';j.s'Ao po/Z-/ZAo". V zadnj/ j/ev/ZA/ /ega //j/a je namreč v ce/o/Z za/aj/7 Zzjnvo predj/avn/Aa zveznega jeAre/ar/a/a za zananje zaz/eve na /ZjAovn/ Aonjerenc/ 7/eogra<r/n. „naj /edn/A" je /aAo e/Z/n; av.s/r/jjA/ me/Z/j, A/ n/ poroča/ o j/aZ/jča ./ago.s/a-v/je do novega Ao/jAega zaAo-na/
VzroA za /o je oč/7no poro-č/7o v en/ /zme/Z prejjnj/A j/e-v/ZA /ega Z/j/a, v Aa/erem je na prv/ j/ran/ /r/ZZZ, „<r/a 7ago.s/av;ja ne ho pro/ej/;'ra-Za" pro/Z zaAona o /očevanjn o/roA.
/Veg/ede na /Zejj/vo, /Za /o poroč/Zo n/ o/Zgovarja/o /ZejanjA/m /zjavan; j j/ran/ poZ/7/čn/Z; pre/Z.s/avn/Aov ./ agoj/av/je oh razgovora pre/Zj/avn/Aov oheA j/oven-jA/7/ organ/zac/j z jagoj/ovan-jA/m zananj/m m/n/j/rom Ba/Z/m/rjem Lončarjem v Ce/ovca, je oh /aAem poročanja .S/ovcnc/ na KorojAem vje ho/j jprajajejo, aZ/ /aAo zadržanje /n za/aZjevanje dejj/ev /a/ZZ jpa/Za A „novema d/a/o-ga", A/ ga je napove/ZaZ država/ poj/anec Kare/ .SmoZ-Ze, /n z nj/m Aarodn/ jve/ /n gZaj/Zo /e organ/zac/je.
Ponoven c/oAaz manjš/n/ sovražne AZ/me na Koroškem je b/7a aAc/ja, A/ so jo prefeAZ/ /eden - Z/A pred papežev/m ob/sAom v Krk/ - /zved/e nemšAonac/ona/ne s//e na Koroškem. Od AjuPe/ja preko Ce/ovca do Krke so se pp/av/Z/ znan/ Aa/iade/evsk/ p/akaZ/ z pes// AoZ „Es p/bZ Ae/n S/o-vven/sc/t-Karn/en", „KarnZen b/e/bZ Zre/ und unpeZe/ZZ". ProZ/ oč/Zno dobro orpan/ž/ran/ akc/j/ je Zveza s/ovensk/d orpan/zac/j na Koroškem osZro proZesZ/ra/a /n poudan/a, da je /očeva/n/ sk/ep v avs/r//sAem par/amen Zn da/ nemškonac/ona/n/m s/Zam na Koroškem novo spodbudo za ras/sZ/čno /očeva/no po//Z/Ao Zud/ na cerkvenem področ/o.
Nasveti staršem za dvojezično šoistvo
A^rrzu/u Zto /uAo c/u/cč.' oZrocz /ror/o /ur// no j//žnc/n AforovAcrn JoZ)/7/ s/v/čevu/u zn zuče/e voJo zu,sZ;z-žc/zc poč/Zn/cc. ro/7/z ZtocZo cZoZn/z zzze/z r/vojczzčnrz s/rrzčcvuZ/z? Kuj p/z poZc/n, A o Zroc/o przi/z v 4. puzrer/ Z/zzc/.sAc vo/c u/z prcsZopz/z v g/uvno io/o? KuAo /to po/ezzz z rZvojczzčnznz pozvAozn? V ČcZr/czz/ ruzrer/zz u/z v g/uvrzz Ao/z' zure.s zzg/zA/jo pruvzco c/o c/czzzczz/ur-rzegu poz/Au Zzzc/z v .s/ovcrzvčzuz? O Zcnz sr/z o sc pogo-vur/u/z z oc/vc/zzzAozn c/z-. Acppczzzz //rzzggcr/czrz, A/ vuzn zzzzc/z s/cc/cčc zrzjor/rzuczjc zzz zzu.svcZc.*
ANDREJ MOHAR
V vseh tistih občinah južne Koroške, v katerih so dvojezične šole, imajo učenci seveda tudi pravico do slovenskih oziroma dvojezičnih spričeval. Če pa bodo prejeli spričevala le v nemškem jeziku, imajo starši pravico, da jih pošljejo nazaj (naslovljeno na ravnatelja šole) in zahtevajo dvojezične. Če bi kak ravnatelj skušal izdajo dvojezičnih spričeval zavrniti ali zavlačevati, se starši že po štirinajstih dneh lahko pritožijo na okrajno Šolsko
oblast. Le-ta pa mora zagotoviti dvojezična spričevala, če ne, lahko vložijo tožbo pri Ustavnem sodišču.
7.	člen Avstrijske državne pogodbe predvideva in zagotavlja, da imajo vsi avstrijski državljani slovcn ske narodnosti pravico do slovenskega elementarnega pouka. To določilo 7. člena velja seveda še posebej za koroške Slovence, ki pa po dosedanji praksi (in seveda tudi po novem zakonu) nimajo dvojezičnega pouka v
4.	razredu ter v glavnih šolah. Pavica do tega pa jim je zajamčena v državni pogodbi.
kar priznava celo tudi OVP-jevski izvedenec Ermacora. Zatorej naj bi starši pri ravnatelju osnovne šole oziroma pri ravnatelju glavne šole že sedaj vložili zahtevo, da hočejo imeti za svoje otroke dvojezični elementarni pouk tudi na četrti šolski stopnji oz. v glavni šoli. Nato naj počakajo do odločitve. Če pa bi ravnatelj šole zavlačeval z odgovorom, naj starši takoj jeseni še enkrat vložijo zahtevo s priporočenim pismom iti pošiljajo otroka do dneva odločitve v šolo le „pod protestom".
To sta važna napotka tudi zdaj, ko so sklenili ločitveni zakon. Gre za pravice, ki nam že zdavnaj pripadajo in kršitev teh bomo morali prijaviti pri Ustavnem sodišču. Le tako bomo lahko napredovali in si izborili naše pravice. Sem pa sodi tudi pravica do dvojezičnih spričeval in do dvojezičnega elementarnega pouka v 4. razredu ljudske šole in na glavni šoli, ne glede na to, ali je učenec že na tej šoli ali pa bo vanjo vstopil.
Tovariško
srečanje
..Zgodovinska ironija je, da je avstrijski parlament prav v letu obletnice priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji sprejel ločevalni šolski zakon in to kljub dejstvu, daje ločevalni model odklonila domala vsa demokratična strokovna javnost, prizadeta manjšina in mednarodna javnost" je dejal tajnik ZSO na tovariškem srečanju pri Peršmanu. Hkrati je spomnil na to, da smo Slovenci v zadnjih letih izvajali važno osveščevalno delo, da pa pritisk očitno še ni bil dovolj močan, da bi preprečili ločevalni model. Kljub temu pa nimamo vzroka, da bi z bojem prenehali, „saj nam je uspelo, da smo manjšinsko vprašanje vnesli v zavest avstrijske javnosti kot pomembno vprašanje avstrijske politike."
To zavest pa bomo lahko še utrdili, saj so v pripravi razne pritožbe na Ustavno sodišče."
Šolski model je označil kot „madež v novejši avstrijski zgodovini" tudi Zmago Zupančič, predstavnik Zveze borcev Slovenije. Predstavnika štajerske in koroške Zveze taboriščnikov Max Muchitsch in Gernot Nischel-witzer pa sta pozivala Slovence predvsem k enotnosti v boju proti ločevanju v šolstvu in proti sedaj sprejetemu zakonu.
Tovariško srečanje sta kulturno oblikovala Smihelska godba na pihala ter zbor domačega društva Zarja.
Dr. Sepp Brt/gper (s//ka) bo skopa; z c/r. Franc/jem Serajnikom s/sem rac/ pomaga/ doseč/ prav/co do enakopravnost/ s/ovenšč/ne v šolskem Vprašanju. Sl&a. Mo/tar
Starši,
pozor!
Formularje, s katerimi zahtevate za svoje otroke na glavni oziroma ljudski šoli elementarni pouk tudi v slovenščini, prejmete na našem uredništvu. Pokličite nas (tel.:	0463/
514300-30/34) ali pa nam pišite.
1/ Krk/ je papeža Janeza Pav/a //, k/ je kol prv/ papež ob/ska/ Koroško, pozdrava množ/ca 70.000//ud/.
Papež se ni iotii perečih vprašanj!
O PAPEŽEVEM OBISKU POROČAJO IVAN LUKAN, ANDREJ MOHAR in dr. FRANCI ZW1TTER
Atojzij Šuštar) in okrog 7000 vernikov iz Furlanije, je bii brez dvoma dogodek, ki je nakazoval novo versko dimenzijo v tem delu srednje Evrope, papež sam pa se v svoji pridigi ni lotil aktualnih perečih vprašanj vernikov in problemov v teh deželah živečih ljudi. Ostal je pri splošnih izjavah, njegova osrednja misel je bila, da Evropa nujno potrebuje novo evangelizaci-jo, in da mora postati cerkev
tudi v teh deželah veliko bolj misijonarska kot doslej.
Janez Pavel H, poglavar rimokatoliške cerkve, je v okviru svojega petdnevnega pastoralnega obiska v Avstriji v soboto popoldne obiskal tudi Koroško.
Po sprejemu na celovškem letališču se je podal s helikopterjem v Krko, ker je nanj čakalo blizu 70.000 romarjev iz Slovenije, Koroške, Štajerske in Furlanije, da bi z njim
^Avstrijska sramota je popotna!
Spoštovan/ gost/e /n romag/t
) Mnogi ste od daleč in ste morali prestopiti več meja. da bi prišli v kraj. kjer " naj bi se, kot pravi reklama, ob papeževem obisku srečali različni narodi in kulture.
Našo deželo pa deli nevidna meja. ki jo je v teh dneh začrtal ločevalni ' zakon. Slovensko narodnostno skupnost, ki na Koroškem prebiva že dolga ( stoletja in je (še) neusahnjen vir kulture in vere, nova šolska uredba y izključuje in ogroža. Na koroških ideoloških reklamnih prospektih je zapisano srečanje in medsebojno učenje, vendar sta stvarnost ločevanje, izključevanje, cilj pa je izbrisanje. V parlamentu zastopane stranke z izjemo večine poslancev zelenih so junija 1988 popustile pritisku nemško-nacionalnih sil in sprejele zakon, ki od septembra t. I. dalje predvi-[ deva prostorsko in časovno ločevanje slovensko in nemško govorečih ^ otrok na ljudskih šolah dvojezične Koroške. Šolski model, ki je v posmeh ] moderni pedagogiki in ga zato mednarodni strokovnjaki odločno odkla-t njajo, šolski model, ki delu ljudi razdira prijateljstvo, ki je preprosto rečeno nečloveški. Danes uničujejo skupno šolo, jutri bodo skupno cerkev. Signali so že vidni. Avstrijska sramota v ..spominskem letu 1988" je torej popolna:
V času fašizma so z vso silo poskušali, ustrezno Hitlerjevemu naročilu ^ ..Naredite mi to deželo nemško!", slovensko narodno skupnost ali ponem-1 čiti ali jo z izseljevanjem, preganjanjem in pomori izbrisati.
Danes, petdeset let pozneje, se uradna Avstrija žrtev koroških Slovencev skoraj ne spominja, temveč je sklenila celo šolski zakon, ki ločuje in pospešuje asimilacijo.
Kristjani, demokrati, cerkvena vodstva in vsi ljudje, ki še danes črpate iz - kulturnega bogastva nekdanje mnogonacionalne države, pozivamo vas. ! da se skupaj s slovensko narodnostno skupnostjo na primeren način borite proti tej sramotni krivici! še vedno velja: kdor molči, soglaša!
Ta/etaksopodp/sa//	„ ,	,	, ....
GFRfRAUD GRARčFR BAL/fR. predsedrvca De/ovne skupnost; Kafo/rške
. m/adrne Avs/n/e. HEVNZ P/CHLFR. zvezm
?/ pos/ovod/a Ze/en/h, /VADSTRA/VKARSK/ KOM/7F ZA }! Sa/zburg mesfo. DELAVSKO KUL TURNO DRUŠTVO SALZBURG
S gf/r/7ez/čn/m /elanom (po/eg s/ovenšč/ne /ud/v nemšč/n/, //a/zjan^č/n/ /n ang/eščin/J so b/// gos//e /o papeževega ob/s/ra /n romanja /red deze/ v Kdo obveščen/ o /očevanju o/rok na južno8oroš/ud šo/ad. Letak v naklad/ nekaj Z/soč /zvodov Je med romarj/ /z S/oven/je /n fur/an/je na/e/e/ na ze/o ve//k odmev /n je b/7 na vo//o /ud/ s/o//nam poročevalčev /z vsed evropsk/d držav.
praznovalo skupno štirije-zično mašo.
Srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 20.000 obiskovalcev iz Slovenije (med njimi tudi ljubljanski nadškof dr.
Prirediteljem je treba priznati, da so se prizadevali za dosledno večjezičnost krške slovesnosti, v kateri je bila tudi slovenščina enakopravno zastopana. Dokaz, da ni prazna svetopisemska beseda „Mir ljudem na zemljici so dobre volje".
Toda za tako samoumevnost je bila potrebna vsa teža papeške avtoritete in bati se je, da so dvomi, ki govorijo o tem, da je papežev obisk enkraten, življenje pa se bo odvijalo po starih tirih, upravičeni.
Obisk svetega očeta v Avstriji je letos potekal drugače kot pred petimi leti: zanimanje zanj je bilo omejeno, dotok romarjev, zlasti z Madžarske, zdaleč ni bil tako mogočen kot so pričakovali. Vsebinsko pa je Petrov naslednik ostal na stališčih, ki so znana in ki ničkaj ne navdušujejo vero, še manj pa indiferentno avstrijsko prebivalstvo. Tudi v svojem krškem nagovoru je Janez Pavel 11. ostal splošen, njegove slovenske besede so bile namenjene romarjem iz Slovenije ne pa domačim koroškim Slovencem, ki so od njega pričakovali, da jim bo vsaj potrdil pravico do materinščine v javnem, zlasti pa še v cerkvenem življenju. Tak poziv - v smislu Antona Martina Slomška ali Andreja Einspielerja-je žal manjkal.
Tudi v poteku evharistične maše slovenščine ni bilo zaslediti. Z njeno uporabo bi lahko dokazali enakopravnost slovenskega jezika koroškem cerkvenem življenju.
Tako pa je bila slovenščina le zunanji videz in okras sporeda krške slovesnosti, čeprav je kot liturgični jezik stoletja starejši od nemškega.
Ameriško-avstrijsko odkrivanje žive pretekiosti
PravosoJn/m organom ZDA jc zadeva IVa/J/ze/m OČ//RO vzbaJZ/a zan/ntanjc za razne mračnjake osebe Zn zapZe/e /trtZb /e/ po bon en 2. s ve/o un e vojne. Danes AnterZčanZ ne sbnsajo več prZbrZva/Z, Ja so sZ /abra/ z marsZčent nmaza/Z robe.
Amerikški minister za pravosodje Meese je pred nekaj dnevi predstavil raziskavo, ki trdo obračunava s (tajno) politiko ameriških vojaških in obveščevalnih ustanov v Evropi tik po koncu 2. svetovne vojne. Te ustanove so takoj po vojaški zmagi nad fašizmom pričele rekrutirati vodilne nacionalsocialiste, SS-oficirje in povečini tudi vojne zločnice za svoje namene.
Največ teh ljudi je v svojo zaščito vzela vojaška obveščevalna služba. Ponavadi jih je spravila na varno, izstavila jim je nove osebne dokumente ter jih po vsej Evropi zaposlila v spionaži in tajnem boju proti levici (socialistom, komunistom), izkušenj za to so si dovolj nabrali kajpada že prej. Nacistični krvniki so tako -deloma celo z vednostjo odgovornih ameriških političnih organov - postali krvniki hladne vojne.
Avtorji študije poleg teh splošnih ugotovitev navajajo tudi nekatere konkretne primere. Med drugim vojnega zločinca, ki je bil po vojni v Belgiji obsojen na smrt, a še danes lahko nemoteno živi v okolici Dunaja. Jan Verbelen, Belgijec, je bil med vojno ober-sturmfuhrer flamske SS. V obsodbi so mu lahko dokazali umor 101 človeka. Ver-belenu je takrat uspelo zbežati na varno, kmalu nato se je znašel na Dunaju, kjer si je nadel lažno ime Alfred Schwab. Znanec, starejši general SS, mu je posredoval stike z vojaško upravo ameriških zasedbenih čet. Od 1946 do 1956je deloval v okviru ameriške protišpijo-naže kot informant (agent štev. X 03136 vojaške obveščevalne službe CIC na Dunaju). Pozneje je dalj časa sodeloval tudi z avstrijsko državno policijo.
Kajpada s tem ni razkrit samo neki nadaljnji detajl
škandaloznega postopanja ameriških oblasti v povojni Evropi; primer Verbelen zelo nazorno dokumentira odnos 11. avstrijske republike do nacionalsocialistične preteklosti:	bivši
preteklosti:	bivši vodilni
belgijski kolaboracionist in fašist, nekaj časa aktiven celo v državni policiji, od leta 1955 niti ni več prikrival svoje dejanske identitete. Vsem protestom navkljub mu je Avstrija - očitno kar z odobravanjem ameriških tajnih služb - dala avstrijsko državljanstvo (1959) in občinsko stanovanje na Dunaju.
Belgijske zahteve po izročitvi zločinca so bile zavrnjene, pri sodni obravnavi, ki so jo proti njemu sprožili leta 1965, pa so ga porotniki proglasili celo za nedolžnega.
Zvest svoji preteklosti je Verbelen v preteklih letih nastopal predvsem kot ..zgodovinarski" predavatelj na večerih NDP in FPO. Skopi komentar avstrijskih oblasti k tej zadevi: da, Verbelen je bil res v omenjenem obdobju aktiven - sicer ne v okviru rednega delovnega razmerja - za državno policijo.
!. Sch.
Prosti za odstre)?
JERUZALEM. Vstaja Palestincev v izraelskem zasedenem območju teče dalje. Ne mine dan, ko v poročilih ne bi bilo slišati o mrtvih in ranjenih. Zdaj je izraelska vlada s škandaloznim sklepom doprinesla k nadaljnji eskalaciji. Poleg vojaščine in policije smejo zdaj tudi civilisti - naseljenci, ki jih je država namenoma naseljevala na zasedenem arabskem teritoriju -takoj streljati na vsakega Palestinca, če se jim zdi sumljiv.
OVP: Univerza za eiito?
DUNAJ. Šef parlamentarnega kluba ljudske stranke Fritz Konig, je zahteval uvedbo posebne pristojbine za viskokošolski študij. Študiranje naj ne bi bila več „brezplač-na" zadeva. Med drugim je to zahtevo utemeljil z dejstvom, da število študentov iz leta v leto narašča. Konig je s tem tematiziral dolgoletno zahtevo nazadnjaških krogov po elitnem šolanju. Enakopravnost v izobraževanju in svoboden dostop do univerz je sicer zakonsko zagotovljen. Kako dolgo še? Socialna stvarnost in stopnjevanje izdatkov študirajočo mladino že zdaj jasno selektira.
30-)etnica „Minimundusa"
Mali svet ob Vrbskem jezeru, ki na svojem razstavnem zemljišču združuje znamenitosti z vseh delov sveta in vseh različnih kultur, praznuje letos 30 let obstoja. Minimundus je pred leti skromno začel z nekaj malimi pobarvanimi modeli, danes pa je to razstava 150 originalnih miniaturnih zgradb.
Za jubilejno leto je pripravil tudi nove atrakcije: Uno-City z Dunaja (slika zgoraj), graško SchloBbergbahn, železniško postajo Spittal ter rotovž iz kantona Schwyz.
100 !et občine Šentjakob
Pred 700 /<?t/ )<? h/L; .sedanja občina	/z/očena iz
občine Tčožek. Takrat /e v ^entjabobn žive/o 3000 /jad/. danes pa )ib 4300. (čeprav /e iefa 7900 če nad 90% prebiva/cev govori/o ^ioeensbo in čeprav ;e radi če dane.s de/ež 5/ovencev ze/o ve/ib, pa na zab/)ačnd; prireddvab ob 700-iefnici razen pri rna.\7 sioven.sbe besede ni bi/o zn.sVedia.
V nedeljo popoldne se je zbrala velika množica, sodelovali so domači obrtniki, podjetniki in društva, toda razen hotela Antonič v posebnem sprevodu šentjakobski Slovenci niso bili zastopani. Zakaj ne? Odgovoril je kar „deutscher Tur-nverein", ki je na traktorju s seboj vlekel brambovski spomenik z znano parolo „Fur ein deutsches Karnten sind gefallen..."
Na zaključni prireditvi pa sta spregovorila župan GreBl in deželni glavar Wagner. Mnogo je bilo besedi o raz-
voju Šentjakoba, o tem, daje postal gospodarski center zgornjega Roža. Toda niti besede ni bilo izrečene o tem, da v Šentjakobu primanjkuje industrijskih delovnih mest, o tem, da mora mnogo občanov odhajati vsak dan na delo v druge občine. Govornika pa sta - samo v nemščini - ocenjevala praznovanje 100-let-nice kot znak pripravljenosti občanov, da hočejo preživeti prihodnje stoletje v miru in sožitju. Z nobeno besedico pa se nista izrekla proti temu, da bi spet kak Haider prav v Šentjakobu besedičil o tem, da bo
na Koroškem mir šele tedaj, ko bo dežela nemška...
V kulturnem delu prireditve so nastopila domača društva, med njimi tudi mešani zbor Rož pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, ki je izredno kvalitetno zapel tri pesmi, med njimi tudi pesem domačina Tončija Nageleta.
S to prireditvijo pa praznovanj ob jubileju še ni konec. Odigrali bodo še občinski nogometni turnir, od 22. julija do 7. avgusta bo razstava mineralov, od 14. do 16. oktobra pa razstava o ljudski umetnosti. Upati je, da se bodo spomnili tudi slovenščine in da ne bosta dvojezična članka GreBla in dr. Horn-bocka v šentjakobskem občinskem listu ostala muhi enodnevnici.
Počitnice s Kinderiandom
Otroška organizacija Kin-derland-Junge Garde prireja tudi letos dve letovanji otrok v Goselni vasi, dve pa na morju (in sicer v Poreču ter na otoku Stenjak-Jero-lim). Vse dodatne informacije vam nudi vodstvo organizacije v Celovcu na telefonsko številko 35 209 ali pa pismeno na naslov Siid-bahngurtel 24.
Pozanimajte se tudi vi!
Lesni sejem bo septembra
Letošnji 37. mednarodni lesni sejem v Celovcu bo potekal od 7. do 11. septembra. Med drugim bo na sporedu mednarodni simpozij o bioenergiji, simpozij o gozdarstvu brez iluzij", kmetom pa bo posvečena posebna razstava o kmečkem gozdu. Organizatorji pričakujejo, da se bo sejma udeležilo 340 razstavljalcev raznih strok in z vseh kontinentov.
Čez dve /eh bodo znamen/fe kraške jame pod Ob/pem odprte za javnost. To so prejšnji teden sporoč/7/ v obč/n/ -Železna Kap/a. Pr/prave so v po/nem teko, vseh dvanajst obč/n anpaž/rano sode/oje pr/ uresn/č/tv/ te nove tor/st/čne ponudbe. Kraške znamen/tost/ s kapn/k/ bodo na v/š/n/ f 7 00 metrov dostopne /e z manjš/m/ avtobus/.
-Casino 2000" v Vrbi: prva gradbena faza je zakijucena
V Vrbi ob Vrbskem jezeru so pred nekaj dnevi praznovali zaključek prve gradbene faze novega „Ca-sina 2000". Nova igralnica, ki jo bodo uradno odprli maja prihodnjega leta, bo druga največja v srednji Evropi in po besedah direktorja dr. Lea Wallnerja istočasno prireditveni center, ki bo gostom poleg igranja nudil tudi druge aktraktivne prireditve in usluge kot so festivali, koncerti, plesi,
modne revije in visoko kvalitetno	gastronomijo.
Površina novega vrben-skega kazina znaša blizu 3800 kvadratnih metrov, stroški pa bodo znašali okrog 160 milijonov šilingov. Leta 1987 je vrbenski kazino obiskalo 165.000 gostov, skoraj polovica (41 odstotkov) jih je bilo iz inozemstva, v prvi vrsti iz Italije, Zvezne republike Nemčije in tudi veliko število Jugoslovanov.
Pr/zor /z /gre .Atomske bombe n/ več"
Dijaki presenetiti
Ko so v Mladinskem domu v Mikschallee začeli z zaključnimi prireditvami ob zaključku šolskega leta, so si zastavili cilj, da bi bile te vsako leto nekoliko boljše. Da to ni ostala le želja, je bilo razvidno tudi iz zaključne prireditve, ki je bila pretekli petek. V pozdravni pesmi so dijakinje in dijaki izrazili svojo povezanost s koroško deželo, prav tako pa tudi strah pred tem, da bi bili potisnjeni v geto. Pesmi je sledila odrska predstava, katere vsebina je danes še vedno zelo pereča. „Atomske bombe ni več" je gledališko delo slovenskega pisatelja in satirika Miloša Mikelna. Kot
so mladi igralci zapisali tudi v gledališkem listu, je glavna tema igre svetovni mir. Otroci si ga priborijo na najbolj preprost in enostaven način. Že iz same uprizoritve je bilo čutiti, da je izpoved gledališkega komada nagovorila mlade igralce. Zato je bil tudi njihov nastop toliko bolj prepričljiv. Da pa je predstava uspela, so svoj delež prispevali tudi vzgojiteljice in vzgojitelji kakor tudi režiser Peter Militarov. Na zaključni prireditvi v Mladinskem domu je uspešno nastopila tudi plesna skupina. Priporočila vreden pa je seveda tudi „Prepih", glasilo Mladinskega doma.	M. P.
,,Obir": Uster kot ,,praktični poiitiK" za javno podporo
Drugi predsednik koroškega deželnega zbora Leo Uster se je v četrtek na tiskovni konferenci kluba poslancev OVP v Celovcu izrekel za ohranitev tovarne celuloze „Obir" v Rebrci. Kot „praktični politik", kot se je poimenoval sam, se je izrekel „za javno finančno podporo in pomoč tovarni, vkolikor bodo njeni lastniki predložili ustrezne koncepte tako tehnične kot finančne narave". Ukinitev tovarne bi za dolino Bela in veliki del Podjune pomenilo katastrofo", je poudaril Uster. Posebno tedaj, če ne bi istočasno uspelo ustvariti novih nadomestnih delovnih mest.
Načelno je Uster poudaril, da se OVP v okraju Velikovec zavzema za polno ohranitev obstoječih delovnih mest in za ustvarjanje novih, kar pa je v tej regiji zelo težko.
Klub ljudske stranke v koroškem deželnem zboru je na tiskovni konferenci napovedal možnost, da bo iz protesta proti zadržanju večinske frakcije SPO zapustila naslednjo sejo deželnega zbora. Kot je znano, je GVP junija 1987 v koroškem deželnem zboru vložila predlog o nezaupnici finančnemu referentu Frfih-bauerju, ki pa ga SPO do danes ni upoštevala v pristojnem pododboru. Klub OVP je predlog za nezaupnico postavil v zvezi s tovarno celuloze v Beljaku.
Predstavniki koroške ljudske stranke so s tem v zvezi napovedali, da bodo letnemu obračunu dežele Koroške za leto 1987 sicer dali svoj pristanek, ne pa postavkam, ki so povezani s tovarno celuloze v Beljaku. Predstavili so tudi pobudo, s katero nameravajo leta 1988 ustvariti 1000 novih delovnih mest na Koroškem.
L L.
Zbor M/ad/nskega doma.	sw«. Pasteh
SLOVENSKI VESTNIK
29. junij !988 5
y P//berku je zape/ tud/ MoPZ Fo/fej Hartman.
Srečanje tovcev na p!iberškem gradu
Lovci iz Slovenije, Furla-nije-Julijske krajine in s Koroške so se v nedeljo popoldne srečali na dvorišču Pliberškega gradu. „Pesem nas združuje - Das Lied ver-bindet uns" je bilo geslo prireditve, ki stajo organizirala Klub prijateljev lova v Celovcu in SPD„Edinost"v Pliberku. Predsednik kluba Mirko Kumer je pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi zastopnike Koroške lovske zveze in Lovske zveze Slovenije.
Kumer je nadalje poudaril pomen srečanj med lovci treh dežel, ki se na svojevrsten način trudijo za sožitje med obema narodoma na Koroškem. Kot častni gost je spregovoril tudi gospodar Pliberškega gradu, dr. Ari-prand Thurn-Valsissina.
V imenu lovcev iz Slovenije je spregovoril dipl. inž.
OGLAS
Zemljišče. 1500 ht. m. v Celoten. MavimiHianstraOc naprodaj!
Dopisi pod šibo ..Zemljišče vCelovcu" Slovenski vestnik. lurviserstiaBc Iti A ^020 Celovec/ Klagenlut)
Bruno Skumavec, predsednik Lovske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je dr. Ari-prandu Thurnu in lovskemu zboru iz Železne Kaple podaril odličje v znamenje tesnega sodelovanja. Zastopnik koroške lovske zveze Kurt Buck pa je Klubu prijateljev lova predal prapor z željo, da bi slovenski in nemškogovoreči lovci v deželi še tesneje sodelovali.
Prijateljsko vzdušje je bilo čutiti tudi v pevskem sporedu, ki so ga sooblikovali: Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, Juž-nokoroški rogisti iz Železne Kaple, Lovski oktet „Stude-nec", Društvo pevcev in rogistov SKZ lovskega društva Celje, Lovski pevski zbor iz Železne Kaple, rogisti iz Trga, Pevsko društvo ..Simon Jenko" iz Medvod, Lovski oktet „Peca" iz Mežice in Lovski pevski zbor ..Doberdob" slovenskih lovcev Furlanije-Julij-ske krajine.
Anita Hudi in Franc Kve-žnik pa sta brala pesmi pesnika in lovca Antona Haderlapa. Pevsko popoldne je izzvenelo s skupnim nastopom rogistov iz Trga in Južnokoroških rogistov iz Železne Kaple.
Po prireditvi se je, kot je pri lovcih navada, razvila prijetna družabnost.
Miha Pastcrk
Č/an/ društva rogistov /z Celja
S/M. Pas/er/<
D!ESE W0CHE !M

g#
Dic Scitc tur unsere deutsehspraehigen Leser/innen
Zentralverband ste!!t zwo!f Bedingungen tur den Eintritt in die Bundeskommission
/Jctrc/jcru/ d/c Mdtc/rkMMg s/otccuMc/icr LTper/eu /m /t<r/:-men cmer Knnun/.ss/o/i /)c/w /Jur;dc.s/um/.ster/ufu /ur fVnfer-r/c/a, Kun s t and .S/ort zur Beg/cdung and Koatrodc dcrge.setz-//edea Nearegc/aag /ta /W / a d c r d c /1 c n.sc/a d u' C2, c n stc/dea der Fcrmadaag.s- aad K o a / rrda a.s.scd a/ dc.s Zcntra/vcrdandc.s s/o-wcadcdcr Organ/sadonea /a /drer /ctztca .S/tzaag f/n,snnau/g /o/gcadc.s /c.st.
#	Der Zentralverband wird nie eine Schulregelung ak-zeptieren, die die Trennung der Schulkinder nach unter-richtssprachlichen Kriterien vorsieht, und wird aus diesem Grunde eine Verfassungskla-ge beim Verfassungsgerichts-hof einbringen bzw. unter-stutzen, weil wir der festen Uberzeugung sind, daB eine solehe Schulregelung dem Artikel 7 des Osterreichi-schen Staatsvertrags wider-spricht.
#	Der Zentralverband ist der Uberzeugung, daB eine Schulregelung, die die Kinder schon im Schulalter se-gregiert und zudem den Er-werb der slowenischen Spra-che auf die FreiwiHigkeit (sie-he Oualifikation der neu ein-zusetzenden Zweitlehrer) re-duziert, nur zu einer Ver-scharfung interethnischer Konflikte und zur Schwa-chung und Ausgrenzung der slowenischen Sprache und Kultur fuhrt. Eine segregie-rende und ausgrenzende Schulregelung wurde das oh-nehin schon minderheitenf-eindliche Klima in Karnten perpetuiren und verschlech-tern.
#	Der Zentralverband halt fest, daB die neue Schulregelung nur auf das Betreiben deutschnationaler Kreise zu-standegekommen ist und nicht den tatsachlichen piida-gogischen, friedenspadagogi-schen volkerverstandigenden Erfordernissen des gemeinsa-men Unterrichts im zweispra-chigen Gebiets Karntens ent-spricht.
#	Der Zentralverband halt fest, daB die neue Schulregelung keine Schulreform dar-stellt, weil sie fur die Reform notwendige Schulversuche und innovatorische Ansatze ausschlieBt und die Trennung der Kinder zulaBt, die allen Bedingungen einer offenen, kultur- und sprachubergrei-fenden sowie multikulturel-len Gesellschaft wider-spricht.
#	Der Zentralverband halt daruber hinaus fest, daB er sich in den vergangenen Jah-ren stets um eine padagogi-sche und sachliche Diskus-sion bemuht hat, und zusam-men mit unzahligen Expcrten Rcformschritte vertreten hat, die zurn einen den Rahmen-bestimmungen fur Schulreform (siehe Schulversuche) entsprochcn haben und zurn anderen eine neue Volks-gruppenpolitik in Osterrcich einlciten kbnnten.
!)cr Zentralverband halt an diesen Praamheln weiter-hin fest und ist an einer Tcil-nahme in der vorgesehenen
Kommission nur unter fol-genden Bedingungen bereit:
1.	Bevor eine neue Kommission eingesetzt wird, muB die Bundesexpertenkommis-sion entweder reaktiviert oder offiziell fur aufgelost er-klart werden.
2.	Die Zusammensetzung einer neuen Kommission nach dem parteipolitischen und weisungsgebundenem Delegierungsverfahren ist auszuschlieBen. Gerade in der Bundeskommission hat sich gezeigt, daB parteipoliti-sche Vorgaben bei den Ver-tretern der Karntner Regie-rungsparteien und des Karntner Landesschulrates jede sachliche und padagogische Auseinandersetzung mit den Reformvorschlagen fur das zweisprachige Schulwesen behindert und verhindert haben. Um die Durchsetzung parteipolitischer Interessen in der neuen Kommission auszuschalten, muB bei der Zusammensetzung der Kom-missionsmitglieder die Ent-flechtung parteipolitischer Interesen und wissenschaftli-cher Kompetenzen / Interessen sichtbar vollzogen wer-den. In bestimmten Fallen konnen weisungsgebundene Beamte als Auskunftsperso-nen kooperiert werden.
3.	die Positionen parteiun-abhangiger padagogischer Experten mtissen quantitativ und qualitativ verstiirkt wer-den und stellen die Mehrheit der Kommissionsmitglieder dar. Es mussen in diese Kommission auch mindestens zwei Sozialpsychologen berufen werden, deren Aufgabe es ist, die Konsequenzen der Trennung zu beobachten (Ausvvirkungen auf das Ge-meinwesen, Auswirkungen auf das Verhalten von Schu-lern in- und auBerhalb der Schule, Schulklima, Klima im Lchrerkollegium, Auswir-kungen auf die Elternschaft usw.)
4.	Dic Leitung der neuen Kommission durch Dr. Josef Kirchberger wird nicht ak-zeptiert, da dessen bisherige Vorgangsweise in der Schul-diskussion auf parteipoliti-sche Befangenheit und Vor-eingenommenheit schlieBen liiBt. Wir schlagen einen ro-tierenden Vorsitz vor.
5.	Dic einzclnen Kummis-sionsmitglieder mussen, nach Rucksprache mit der Schul-leitung, jederzeit freien Zu-gang zu den Schulen haben, um sich an Ort und Stelle uher die Situatiun infnrmie-ren zu knnnen. Der ErlaM des Landesschulrates fur Karnten vom 9. Mai 19BS, Vernrd-nungshlatt Nr. 30, muB fur
die Mitglieder dieser Kommission vollig ausgesetzt wer-den.
6.	Die zu bildende Kommission ist zugleich Anlauf-stelle fur Beschwerden.
7.	Die Kommissionsmitglieder haben jederzeit die Moglichkeit die Offentlich-keit liber die Entwicklung der neuen Schulregelung und deren Auswirkungen zu infor-mieren.
8.	Es muB von der Bundes-regierung die Garantie-Er-klarung abgegeben werden, daB in regemaBigen Abstan-den eine breite Information an die zustandigen Stellen (Landesschulrat, Ministe-rium, padagogische Institu-tionen, Universitaten, Me-dien und Offentlichkeit) er-geht. In den schriftlich zu ver-fassenden Berichten sind ab-weichende Stellungnahmen, Wahrnehmungen, Einscha-tzungen, Evaluationen glei-chrangig zu behandeln. Nicht im Anhang!
9.	Das Gesetz muB nach den Beobachtungsjahren neu diskutiert und novelliert wer-den. Dafiir bedarf es einer ausdrucklichen Garantieer-klarung seitens des osterrei-chischen Parlaments.
10.	Vor Konstituirung der Kommission sind Signale zur Verbesserung des politischen Klimas zu setzen. Insbeson-dere die Bundesregierung und die Karntner Landesre-gierung (einschlieBlich Landesschulrat und Bundesmini-sterium) haben in Form einer offentlichen Erklarung und durch offentliche Informa-tions- und Werbekampagnen die Eltern auf die Bedeut-samkeit der zweisprachigen Erziehung hinzuweisen und die Erziehungsberechtigten aus diesem Grunde aufzuru-fen, die Kinder zurn zwei-sprachigen Elementarunter-richt anzumelden.
11.	Analog dem Aufruf zur Zweisprachigkeit sollen sich die Bundesregierung und die Karntner Landesregierung verburgen, daB sie entschie-den gegen alle Institutionen und Organisationen vorge-hen, die weiterhin versuchen, die gesellschaftliche Bedeu-tung der slowenischen Sprache abzuwerten.
12.	Das Bundesministe-rium fur Unterricht, Šport und Kultur ubernimmt alle im Rahmen der Kommis-sionstatigkeit fur die Mitglieder anfallenden Kosten (Ex-pertisen, Informationstatig-keit, Aufwandsentschadigun-gen usw.). Daruberhinaus wird der Zentralverband slo-wenischer Organisationen eine politisch unabhangige, international besetzte Exper-tenkommission von Prakti-kern, Piidagogen und Sozial-wissenschaftern konstituiren. Der Zentralverband sloweni-scher Organisationen ladt da-zu auch den Rat der Karntner Slowenen zur Mitarbeit ein.
SLOVENSKI VESTNIK
TR!BUMA BRALCEV
l ' :	i -
Najvažnejši bo končn! izid
Ker me način prerekanja har), medtem kojeSmollev okrog Smollejevega „da" že parlamentu ta zakon načel-dalj časa zelo moti in ker no odklonil nočem biti tisti tihi Slove- * da se vzdušje na Koroš-nec, ki se ne vmešava v druž- kem vendarle nekoliko
benopolitično stanje koroških Slovencev, hočem zavzeti svoje stališče kot družinski oče dveh otrok in kot slovenski prebivalec po zakonu žal „nemške občine" Škocijan.
Dejstvo je,
*	da bi bila najbolj optimalna rešitev obvezno dvojezično šolstvo za vse otroke
*	tudi, da bi bil koroški pedagoški model v celoti uveljavljen (kot je bil takrat I. 1976) uveljavljen zakon o narodnih skupinah
*	da je Smolleju le uspelo spremeniti malenkostne zadeve (kot je to komisija za strokovno spremljanje - in želeti bi bilo, da bi štirje zastopniki ZSO in NSKS ter dva zastopnika univerze čimprej začeli sodelovati)
*	da je univerza predlagala asistenčnega učitelja (ki je najbolj sporna točka tega modela)
*	da je ministrica Havliček predlagala, naj se uvede asistenčni učitelj pri štirih k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrocih (ZSO in NSKS na to ponudbo nista reagirala)
*	da je v vmesnem poročilu strokovne komisije za ločitev razreda navedeno število 10 (to je podpisala tudi ZSO in zdaj ne želi več kaj vedeti o številkah)
*	da ne moremo pričakovati nobene učinkovitejše podpore s strani Slovenije oz. Jugoslavije (kot n.pr. pritožbo pri ZN)
*	da so bile demonstracije vsekakor umestne in nujno potrebne (ker smo tako končno vnesli našo problematiko v avstrijsko in mednarodno javnost)
*	da niti naši vodilni funkcionarji uradom ne pišejo v slovenskem jeziku (in kako je z nami? Ali zahtevamo gradbeno dovoljenje ali predpis za cerkveni prispevek v slovenščini?)
*	da nekateri slovenski socialisti odobravajo koroški pedagoški model (kot n.pr. obč. odb. Mihi Kuc-
spreminja na boljše (najboljši odgovor bi bil, če bi se k dvojezičnemu pouku prijavilo čimveč otrok, kar bi bila najučinkovitejša podpora nemških sodeželanov)
*	da se niti slovenski župan Ogris ne upa več postaviti table z dvojezičnimi krajevnimi imeni v občini Bilčovs, čeprav bi to moral naredit) že po zakonskih predpisih.
*	da naša odsotnost od takratne ekspertne komisije in kontaktnega komiteja ni prinesla nobene spremembe (razen da je minilo 12 let)
*	da smo ob vsem tem že pozabili na najvažnejše - na slovensko vzgojo naših otrok doma v družini (ne zakon, ne šola tega ne moreta nadomestiti)
Takšna je koroška stvarnost. In zaradi teh navedenih vzrokov in dejstev nam dejansko ne preostane kaj drugega kot pa pričeti novi dialog oz. sploh dialog. In zdi se mi, da Smollejeva ponudba v to smer ni najslabša, temveč v tej nakazani situaciji le edina možna pot priti iz te zagate.
Zato nujno predlagam, da naj vsi predstavniki Slovencev docela izrabijo Smollejevo prisotnost v parlamentu, kajti kot parlamentarec ima dostop do vseh in lahko tako znatno izboljša sedanjo situacijo. Zato končno nehajmo z gonjo proti njemu, temveč z njim skupno sodelujmo, sooblikujmo in so-rešujmo zdaj začrtano pot. Po treh letih pa napravimo rezime. Kajti, kdor se zdaj temu postavi v bran, preprečuje pozitivnejše rešitve (otroški vrtci, pospeševanje slovenske kulture, stalno zastopstvo Slovencev pri deželni vladi, trgovska akademija, televizijske oddaje v slovenskem jeziku...)
Martin Pande), škocijan
Drug/ /u.setZ Vu.šh p/.smo v.se6;;)e neka) rmtočuo.s-t/. Drž/, da mu/oifev//n/ .SVorcar/ ot/o6ravajo nov/ sGZ.sA/ zuAoa -prav ZaAo Aot aeAa/er/ o;/o6rava)o zaAoa /z Ze/a /976 6: A7///0 v .w,svct. /?az//Aa /e tad/ nav/ n.s/.swu<:9;6n nč/m/jeru, kakršnega /e prer/Zaga/a an/veza, /a mer/ /e/a, A/ ,w ga sk/ea/Z/ z zakono/n. /9'ta 6/ 6// v p o/noč vse//; nčeare/u, drag/ pa s/až/ /zkZ/ačao Zočevaa/a. Kar pa zadeva „.wde/ovauje v.ve/t \ .S'/nd//c/e;n" pa /e /o/iko. prav .S7ao//r jr .saaiavnZ/aa zapa.ta/ skapao par z a.sreda/aaa argaa/zar/paaa.
Dreda/.dva
Z.e/o.s o66uju/ao / 2.7-Ze/a/eo prve zeZezraiKe prage a a Z^ara.sZre/a. Ta )u6//e/ sa pra.s/av/Z/ a a ze/a ar/g/aaZea aač/a.' .s pa.se/iaa važa/a z /aazej.skZ/a para/ar v Za/ta/a pa p/6//epa' prag/ at/ Ce/avca preko A7ar//iara aa P/ap
Pa/a a/a/Zt /e vazaje ;'e 6/Z zaaa/ aavdaTea/ Z/'a6//eZ) arazep sk/Z; v/a/ta v /Ver/ierr Ga/Zea6raaaer /z Pa ra; are va.s/. P/Z pa /e Zad/ argaa/zac//'.s7tr ara/ar za prrprava Ze /aZaZcp/e pr/red/-fve. Preko 766 /p;d/ .s Parane /a .^/a/e/.ske .se;'e adeZež/Za važ-a/e v pre/ek/op, /c/ je p are 6 a Za v vse.sp/a.saa ve.seZ/'e /a zada-va/p/va. /Z/trar/ pa so ZzZe/aZk/ prasZavZjaZ/ rad/ 70-Ze/a/ca oZs.s/op; deZavae .sAapaasr/ ziZpe-dadraa. Orgaa/zatar o 6 e/; ja Z)/Žeja/Z; pr/red/Zev je 6/Za /1 v.srr/jsAa-jaga.s/avarr.sZta dra-srva a6 .sadeZavaajr; Zja6Zyaa.sZte d/re/tc/je .Zrrga.sZavaa.sZt/Z; žeZeza/c /a zvezae žeZeza/rZte d/reZte;je v Z/eZja/ta.
Vožnja v preteklost je postala pravcati dogodek in užitek
Staro parno /okomot/vo sc
V soboto, 18. junija ob pol sedmih se je jubilejni vlak ob spremljavi godbe začel slovesno pomikati s celovškega glavnega kolodvora v smeri proti Mariboru oziroma Ptuju. Prijetna vožnja je zlasti starejše udeležence otožno spominjala na stare čase, ko so se še sami vozili s podobnimi vlaki na delo ali po raznih opravkih. Da, vse je bilo kot tedaj - sprevodniki v tedanjih uniformah, prijetni vonj po dimu, ki sta ga puhali parni lokomotivi in njuni veseli vriski, ki so okoliškim prebivalcem naznanjali, da se bliža
muzejski vlak.
Kar je bilo novega oziroma nenavadnega v vlaku, so bili zvočniki, iz katerih so prihajale prijetne melodije raznih slovenskih ansamblov. Preko teh zvočnikov so potnike stalno tekoče informirali o lepotah in posebnostih krajev, skozi katere so potovali. Tudi za telesni blagor je bilo dobro poskrbljeno, tako da je vse potekalo v najboljšem redu in zadovoljstvu.
Večji postanek in veličasten sprejem na čelu z županom Tomažičem je bil v Mariboru (kolodvor Studenci). Tam se
je pridružil tudi muzejski ^ iz Gradca. Oba sta nato na<) ljevala pot in opoldne doseg svoj cilj, mesto Ptuj, kjet! našim izletnikom prird* mogočen sprejem z bogat kulturnim sporedom in s)s) nostnimi govori najviš! predstavnikov Koroške j Slovenije. Glavna izpoved!' govorov so bili dobri med^ bojni odnosi, ki jih je treba bolj okrepiti. V zvezi s te* izjavami je predsednik skfj ščine SRS Miran Potrč met da v ta sklop sodi tudi obr9 nanje manjšin, s katerimi vsekakor treba usklajati že)
Predstavitev Slovencev

j		
	F-4 nL?	
zf j		
Predsedn/k KSŠŠ/G je obsodi/ ločevanje otrok.
Že tretjič so študentke in študent) v Gradcu na dvorišču graške univeh pripravili Slovenski praznik. V ^ trtek, 9. junija je nastopil dan velike/ pričakovanja. Že mesece poprej sel Klub slovenskih študentov in študent v Gradcu (KSŠŠD/G) pripravljal nat prireditev, organizacija je tekla delont vzporedno s kolesarsko akcijo na Kot' škcm, tako daje bilo klubsko življenje zadnjem času zelo živahno. Tudi p^ gram tega večerja je bil pester in ) zadovolil različne okuse.
Večer je uvedla kabaret-skup'"' .,Wahn und Witz" iz Zgornje Avstf je, ki je malce na dolgo, a zanimi'! prikazala tudi politične dejavnost' Po tej programski točki je vse obiske valce pozdravil predsednik graške/ kluba Peter Wuzella in ob tej prilc' nosti z ogorčenjem opozoril tudi " novi zakon o dvojezičnem šolstvu " Koroškem, ki so ga dan poprej skt' nili v dunajskem parlamentu. GovOt' je sledila skupina „Blucsbrcakcrs"^
VE8TN1K0VA



Več kot300 tet
tmdicijc v
s!užbi zdravja
Č6* ,7ztafe težave z že/orfcerr,, jefr/, žo/ew,7:o/zt, prebavo, .s' ^re^omert!0 fe/e.sv,r, režo, .srccvH, A:rr-/„7r, pr,7,.s7:o^! a// če s/že/,7e r,r/r/,7,a v wvr/,e,n rt/,)e„,„ gozdov ,7, s7,7^ov,-te, že tieJofa/i;A,;et!e /,r^ra;„,e - po/e,r, v^- pnča&tp^o v /?oga.š^/ ,S7a„7„/
Rogaška Slatina - zdravilišče in turistični kraj oz. center kjer izvira svetovno znana in priznana mineratna voda, teži na nadmorski višini 228 metrov v bočni dotini reke Sode pod Bočem in je 30 kilometrov oddatjena od Ceija proti vzhodu na Štajerskem. Rogaško Siatino letno obiskuje na desettisoče ljudi iz vseh držav Evrope in tudi iz drugih kontinentov. Pri tem imajo velik delež tudi Avstrijci, saj imajo največje turistične agencije (med njimi tudi agencija Sommeregger v Celovcu) obširne pogodbe z zdraviliščem v Rogaški Slati-
m.
Zdravilišče Rogaška Slatina razpolaga s kapaciteto več kot 1000 postelj v hotelih A in B kategorije z ustreznim udobjem. Razen tega se ponaša z izredno dobro organizirano ter opremljeno zdravstveno službo. Ob tem, da se Rogaška Slatina kot
center za rehabilitacijo obolenj prebavil in presnove s svojo več kot 320 letno tradicijo vključuje v službo zdravja, že vrsto let uspešno razvija tudi vrsto oblik, ki se nanašajo na preventivno skrb za zdravje in dobro počutje (diagnostični center, medicinsko športna rekreacija in prosveta, shujševalni programi, antistres program itd.).
Visoko usposobljeno strokovno in upravno vodstvo ter dograditev novih zdraviliš-čnih in turističnih objektov v zadnjih letih ter široka paleta ponudbe so brez dvoma Rogaško Slatino postavili v vrsto podobnih svetovno znanih zdravilišč oz. inštitucij, katerih se iz leta v leto poslužuje več ljudi, da bi ohranili najdragocenejše - svoje zdravje oz. da bi v tem zdravilišču, ki je postalo tudi rehabilitacijsko središče, čim hitreje in popoldneje ozdraveli.
Ivan Lukan

Osnovni program v Zdravilišču Rogaška
#	zdravljenje
#	diagnostika
#	medicinsko programirani aktivni oddih
#	shujševalne kure
#	rekreacija
#	seminarji, kongresi, poslovni sestanki
#	priložnostni programi, silvestrovanje, praznični programi, vikend programi, slavnostne večerje, obletnice, srečanja.
Z zdravljenjem upravlja visokokvalificirana skupina zdravnikov, ki razpolaga z najmodernejšimi aparati, potrebnimi za diagnostiko in zdravljenje.
znano zdrav,/,3če v več kot 300 /efno frad,c,)o v s/užb, zdravja /n fur/sf/čn, center (b/,zu 400.000 pS!^Sno), Sžf^admors*, v,3,0,228 m v bočn, do/,n, /n prof, vzhodu 80 km oddajna od Ce/ja.
Donat-Mg
Naravna mineralna voda iz Rogaške Slatine je voda z največjo koncentracijo magnezija v Evropi: 1213 mg/t, istočasno pa z najmanjšo koncentracijo soli na svetu, če jo primerjamo z ostalimi mineralnimi vodami.
Magnezij	uravnava
celotno mišično in živčno sestavo	in
nad 200 bioloških vitalnih funkcij v organizmu.
Vsakodnevna človekova potreba po magneziju znaša 300 do 500 mg, kolikor je v 3 dl Donata-Mg.
V učinkovitost Donata-Mg se lahko vsak prepriča v naslednjih primerih: zgaga (preveč kisline v želodcu);
zaprtje (kar ni tako preprosta stvar, kot jo pogosto jemljemo, to je bolezen stoletja!);
posledice alkoholizma (DONAT-MG najhitreje odpravlja „mačka", pospešuje regeneracijo poškodb jeter, vrača organizmu svežino).
Po obilnih obrokih DONAT-Mg pospešuje prebavo. S tem pomaga organizmu pri odpravljanju odvečnih kalorij.
DONAT-MG koristi ljudem vseh starosti, posebej starejšim osebam, ker te osebe nujno potrebujejo pomoč v vsakodnevnem življenju.
Zato vsakemu priporočamo kozarec DONATA-Mg na dan!
Zelo visoka koncentracija mineralnih snovi in nizka slanost DONATA-Mg uspešno prispevajo k zdravljenju menežerskih, želodčnih, jetrnih, žolčnih in črevesnih bolezni, arterioskleroze in bolezni presnove (sladkorna bolezen).
Lepo urejeni hoteli „A", ,.B , ,.C' in ..D - kategorije in odlična kuhinja z ustreznimi dietami, prijetni izleti v urejeno in gozdnato okolico, trim-steze. odprto in pokrito kopališče. športni park in igrišči za tenis, kegljišče. knjižnica, koncerti, plesni turnirji in druge prireditve ter spominski dom dr. Franca in Borisa Kidriča nudijo gostom številne možnosti za okrevanje in zabavo.
ALPE-JADRAN
AN /e S'e na fako maj/tMcrM Je/M svc??? zJfMzcao ?rJ/ko razao/fko^J, ?//;c Jo-MMČfMAsn /M vzne?M?7-//7ve /epofe, k/c je s'e ?rJ/ko J/v/J; ;7i ??cJo.s?op??/k s?ca, z 6rJ;o?/?;w gor?tk/w c^e//'ew po^MJk //vaj /7; groz//7^ega czJak/a /;ev//M /a weg/a? kje k/ se /rake/ Jako Jo/ve //;??//, ko? so /ja Jje po J ??a.w?t/ gora/n/?
Jaka Čop
Au/*o.s'A/ A/ove^c/ ,S7oFP/?/yd, .spo/d /a-Ao /žži^^opaž??? „ma//čž7e Jožž?Df'?7?<?" 3AoLay7J? ne poznano. /V/AJar n&wo Aaza// po.sTA-T/ego /a/^ro.sa, Ja J/ jo .spozaa/? /a /aJ/ J/kča/A/" a<? /a' pozaa// ATtroAAf j/a aaj/vz je /a J/ a e pozaajoj, če ae J/ /aVa pr/-t^/aeaa aaArapova/aa Jeze/a. To je pač pča.v//; wa/o grea&o ra-zoJe/je, peaJar /*ea/ao,s7 p Jaaačajea? s/opea.sA:ew /a po pr/? a /ega .fe A?J/araew proj/ora. AaAo se zgoJ/, Aro/ a?/je pr/popeJo-pa/ zaaaec p ^e/eza/ /Čap//, Ja ,se pr/pe/je /. /a?. j??go.s/opaa,sAr/ ^/opeaee /a ga p .sepeJa po/oa?/jea/ aea?.šč/a/ ppra.sa, AaAr? Ja/eč je če Jo /s/ageaj;?r/a /a Aro a??? /a po .s/opea,sAro oJgopor/, Ja če aeAra; aaJ JO Ar?7oa?e/rop, po/??joč? Jago.s/opeaee oJgopor/ „DaaAre".
EpJog/ Jaa:o a?//?jo a aa,s je..., /r/Je J JA e... .s poao.sao, Jp/g-ajeao g/apo.../
Dežela pod Mangartom
Pišeta BOGDAN KAVČIČ IN JOŽE ROVŠEK
Kdo od nas pozna razen Gorenjske.	Zgornjesavske
doline s Planico in Kranjsko goro do Jesenic, razen Prevalj, Raven, Slovenj Gradca pa tja do Maribora še kaj več? Tisti, ki se vozimo proti morju, poznamo še ozek pas ob avtocesti pa najsi bo to do Kopra ali Reke. Redkokdo zaide v Prekmurje, v osrednjo Štajersko s Ptujem in Ormožem, v Posavje z Brežicami in Krškim, Župančičevo Belo krajino, Ribnico, kjer se baha njihov Urban, na Kočevsko s spominom na Fri-dricha Celjskega, preko Bloške planote, kjer se je začela slovenska smučarija, do kraškega fenomena - presihajočega Cerkniškega jezera. Verjetno še manj naših rojakov pozna dolino Idrijce, le malo pa deželo pod Mangartom - Tolminsko.
Pa vendar v tej pokrajinah živi zanimiv rod, odprt za medčloveške odnose, s pokrajinsko obarvano mentaliteto, s prav
tako različnim dialektom kot sta naša podjunščina ali ziljsko žabo-renje. Spoznati vsa ta narečja, bi nam pomenilo večjo odpornost proti očitkom, da govorimo vin-darščino, ki je Slovenci ne razumejo. Prav tako je težko razumeti z madžarskim melosom obarvano prekmurščino, zategnjeno dolenjščino, pojoč jezik Bricov, pa vendar jim nihče ne reče, da ne govorijo slovenskega jezika.
Dežela pod Mangartom, kjer so doma puntarji, kmečki namreč, nekateri še danes, kjer so padale slovenske glave v službi tujega cesarja na znameniti Soški fronti, dežela Gregorčiča, Goriškega slavčka, treslo se je tam, pa so se pobrali, danes dežela, ki je korak za ostalim svetom, z glavnim mestom ali občino Tolmin, ki daje kruh vse premalo ljudem.
Govoriti ali pisati o deželi pod Mangartom pa ne izpovedati tudi težav današnjosti, bi pomenilo pisati z nostalgijo, vendar ne takšno,ki jo ima večina Slovencev o K und K monarhiji, ampak o boleči nostalgiji, ki seje prerodila
v ponos. Ponos na zgodovino. Kaj pomenijo za slovenski narod kmečki upori - začetek nacionalnega, predvsem pa socialnega osveščanja - in prav tam v Tolminu so plemiči in njihovi valpti usmrtili vodje tolminskega punta Muniha, Gradnika, Kragulja. Je bila usoda slovenskega kmeta in proletarca v letih Ib 14-1918 kaj drugačna. Kaj niso hlapčevali na znameniti Soški lronti za cesarja, ki se je na Dunaju slaboumno pasel po salonih, slovenske, koroško-slo-venske fante z drugimi vred pa pošiljal v ogenj, v pekel, v bunkerje, v rove, v smrt. Na vsakem mestu danes pokrajina, objekti in tudi starejši ljudje vedo povedati o tem. In narodnoosvobodilna borba je iz teh puntarjev, hlapcev tujemu gospodarju, Gradnikov, Kraguljev in Munihov formirala Gradnikovo brigado, Gregorčičeve stihe so recitirali na partizanskih mitingih in poimenovali brigado po njem, ustanovili so osvobojeno Kobariško republiko, tja je posegala Prešernova brigada, ljudje so se zavedli svo-
jih korenin - dvajset let pod fašizmom - po 1. svetovni vojni - jim je bilo dovolj.
Dežela pod Mangartom z Bovcem, Kobaridom, Tolminom pa je preživela še novo nesrečo. V maju leta 1976 jo je zmlel potres. Nešteto hiš od Gornjega loga, do Tolmina, (Grebinj, Čezsoča, Žaga, Srpenica, Trnovo, Kobarid...) je bilo porušenih ali onesposobljenih za bivanje. Ljudje so živeli v šotorih, v avtomobilskih prikolicah, vendar z obroči so zvezali svoje kamnite hiše, se vselili, ponekod postavili nove in z arhitektonsko nevsklajenostjo prizadejali avtohtoni izgled, vendar ostali tam, na svojem, v zgodovini prekrvavljenem ozemlju.
V ta čudoviti alpski svet lahko pridemo z več strani. S Koroške predvsem po dveh, po avtocesti skozi mejni prehod Megvarje-Vrata in po italijanski strani mimoTrbiža skozi Rabelj, kjer se nahaja rudnik, kamor že tradicionalno hodijo delat tudi rudarji z Bovškega, preko prelaza Predil/-Predcl na višini 1)56 m in prek Vršiča. S Predela se pred nami odpre čudovita dolina Koritnice z mogočnim Mangartom (2678 m) na levi. Spustimo se proti dolini in že smo v deželi bunkerjev in spomenikov. Ob cesti stoji veličasten spomenik Hermanu von Ilermannsdorfu, stotniku, ki je padel v boju s Francozi. Strmec je naslednji živi spomenik, vas, ki so jo Nemci leta 1943 požgali in pobili vse moške. Peljemo se skozi Log pod Mangartom, skozi Kluže, kjer je benečanska trdnjava iz leta 1470, ki je igrala pomembno vlogo vse do konca 2. svetovne vojne. Bovec je turistično središče predvsem v zimskem in pomladanskem času. Od tam vodi pot z žičnico na edino slovensko visokogorsko smučišče Kanin. Potem, ko se reka Koritnica zlije v Sočo, se ji približamo tudi mi in ob tej zelenomodri lepoti pripeljemo v Kobarid, kije bil leta 1987 na kongresu na Dunaju proglašen za najlepše evropsko srednjeveško mestece. Na trgu stoji spomenik Simonu Gregorčiču, rojenemu v Vršnem nad Kobaridom. Kdo ne pozna njegovih pesmi Soči, Človeka nikar, Ujetega ptiča tožba, njegovega trpkega življenja, nerazumevanja cerkvenih krogov. ker je kot duhovnik v pesmi
izpovedal svojo ljubezen do mlade učiteljice. Njegove prerokbe so si kot vodilo zapisali borci partizanske vojske.
Tolmin, središče po površini največje slovenske občine z 2200 prebivalci omenjajo že leta 1605. Od tedaj dalje so si ga podajali tudi gospodarji - Benečani, oglejski patriarhi, Francozi, Habsburžani pa nazadnje Musu-linijevi fašisti. Toda ta rod je preživel vse pritiske in ostal slovenski, morda tudi zaradi puntarskega duha.
Tolmin pa je tudi mesto srečanje s koroškimi Slovenci. Že tradicionalni so stiki z dijaki Mladinskega doma. Letos so jih obnovili in se skupno z dijaki Modesto-vega doma pomerili s sovrstniki v Tolminu v odbojki in košarki. Povrh pa so se jim predstavili tudi z kulturnim programom. Srečujejo pa se tudi veterani v košarki. Seveda so Tolminci premočni, tako da Korošci vedno igrajo po olimpijskem načelu: važno je sodelovati. Več kot igra pomeni srečanje, pogovor z ljudmi, ki kot redkbkje razumejo naše stanje, našo stisko.
Ko se vračamo preko Vršiča, se peljemo mimo najmogočnejšega slovenskega slapa Boka, numo tesni, --koiaj kantonov Koritnice, iz Žage zavije cesta proti Italiji na Učjo. v Kobaridu proti Čedadu k našim Beneškim Slovencem.
Ko premagamo prve vspetme ceste proti Vršiču, zavije odcep proti izviru Soča, peljemo se mimo Julijane, alpinetuma, v katerem je zbrano vse alpsko rastlinstvo, tam srečamo spomenik v Jalovec zazrtega dr. Juliusa Kugyja, planinskega pisatelja, zavzetega gornika, ljubitelja slovenskih planin.
Prelaz Vršič, obdan z dvatisočaki, ki jim kraljuje Mojstrovka (2366 mj nas prevesi proti Zgor-njesavski dolini s smučarskim središčem Kranjsko goro.
Še prej pa se peljemo mimo ruske kapele v spomin na ruske ujetnike, ki so jih izkoristili Avstrijci, da so med L svetovno vojno gradili to gorsko cesto v nemogočih vremenskih razmerah. tako jih je kar na mah 110 zasul snežni plaz. Od tod torej ruska kapela.
Tolminci, ostanite puntarji, pa tudi Janeži...!
Naš/ m/ad/ špodn/k/ so se s sovrs/n/k/1/ To/m/nu pome?;// v odbo/k/ /o košark/
GOSPODARSTVO
Priloga Slovenskega vestnika Celovec, junija 1988
Kako je Reichsmark postata Deutsche Mark? - str. 3
Pri tej priiogi so sodeiovaii:
/Va?Ls MaJrJjc/t, Jr.
^c/te//attJer, Marjan .S'<Mn!a&, Jr. Mar/an ^Va/roanrg, Jr. Terezija Wa^oan/g.
Vreči puško v koruzo?
KOMENTAR dr. KRISTIJANA SCHELLANDRA
Avstrija in Evropska skupnost: Nevtralnost ni edini problem
Naša matična država, kot ji radi pravimo, ni nič kaj posebno posnemanj vreden vzgled gospodarske uspešnosti. Avstrija, katere dei smo koroški Slovenci danes, se tudi ne odlikuje z omembe vrednimi dosežki, če se hoče meriti z razvitim zahodom. No, in mi kot narodna skupnost, ki je del slovenskega naroda in istočasno dei avstrijske države, smo očitno zbraii prav iep dei nesposobnosti obeh:	čeprav
smo nekoč imeii kar dobro gospodarsko osnovo kot so zadruge, banke, samostojne kmete in uspešne privatnike, (biii smo ceio snovaici zadružne ideje), nam je „uspeio" privesti naše gospodarstvo kar precej biizu praktične brezpomembnosti.
Seveda, še imamo naše zadruge, posojiinice, tudi še nekaj zavednih kmetov in manj zavednih (oziroma boij bojaz-ijivih) obrtnikov-privatnikov, ki se na svoj hotei aii „štacuno" ne upajo napisati tudi siovenski napis. Toda avtohton in omembe vreden gosodarski faktor že doigo nismo več. Naša hančno-zadružna organizacija, ki je zaradi neprofesionalnosti in brezbrižnosti več aii manj odvisna od dobre voije Raiffeisnove centrale na Dunaju aii pa od Ljubljanske banke, kot ceiota ne predstavlja večje kapitalne siie kot marsikatera drugorazredna provinciaina hraniinica aii raif-feisnovka. Tiste naše privatnike, ki so mogoče še neke vrste iokaini gospodarski faktor, je težko identificirati za Siovence, če jih osebno ne poznaš. Naši turistični obrati ne nudijo kaj drugega kot sptošno povprečno koroško ponudbeno enoiončnico. Tako imenovana „mcšana" podjetja z jugoslovansko udeležbo so sicer v nekaterih primerih raz-veseijiv pojav, toda zato pa kljub temu prav nič naša zasluga (čeprav imamo na drugi strani tudi take, ki firmo najprej ustanovijo, uvozijo iz Siovenijc drage direktorje in šeie potem začnejo kaikuiirati in razmišijati o tem, kaj naj bi najbolje proizvajati, komu naj-boije prodajati in koiiko morda tudi dosegii dohodka).
Če pa pogiedamo, kje je kaj ..našega", naši tradiciji, skozi daljši čas pridobljenemu znanju in izkušnjam odgovarjajočega, naši narodni identiteti ustrezajočega in na njej grajenega in poieg tega mogoče za moderno rabo razvitega, potem vidimo-puščavo. Vsajjazjovidim.inše nekateri drugi verjetno tudi, pa naj mi - ..Dunajčanu" - naši odgovorni (aii neodgovorni) to pridobijcno vciemcstno prev-
zetnost oprostijo. V zagovor: oddaljenost včasih tudi izostri pogied.
Toda zares: kje naj je gospodarsko giedano res še kaj? Vsa čast tovarni Obir aii Elanu in podobnim, toda to ni zgrajeno na iastnih siiah, temveč neke vrste (in to ne negativno) siovenski Philips ali Adidas. Zdaj so tukaj, toda kaj bo, če se čas in konjunktura spremenita? Romantični časi ljubezni matične države do ubogih zamejcev se nagibljejo proti koncu, in besedo imajo IMF (Mednarodni denarni sklad), Svetovna banka in danes vse bolj Pariški klub, v politiko pa se onstran Karavank začenjajo meda vtikati tudi že armadni generali.
Zavedam se, da koroški Slovenci (in verjetno celo vsi Slovenci) nismo v stanju postaviti na noge kakega novega IBM ali ne vem kakšnih inovativnih industrijskih in tehnoloških obratov. Za to je potreben kapital in strokovna baza, ki je enostavno nimamo. In bog vedi, kaj bi bilo, če bi jo imeli: saj nekateri že ponorijo, čim postanejo poslovodje lokalne banke, in zgubijo vsako mero za realnost (da ne govorim o tem, če jih sreča zanese v parlament).
Mislim na različne predpogoje, ki jih že imamo in ki ne zahtevajo ne velikega kapitala ne bogve kako komplicirane tehnologije, temveč samo malo idej, kreativnosti, veselja in kanček poguma. Konkretno: imamo staro kulturno tradicijo; zgodovino, katere se nam ni treba sramovati; karakteristično atraktivno okolico; narodne umetniške motive in vzorce; noše, ki nam jih kradejo nemškutarji; arhitektonske oblike, ki jih drugod ni; jedi in Specialitete, ki jih ni na jedilnikih masovnega turizma; in...
Niso to dobrine, iz katerih bi
bilo mogoče napraviti kapital in okrepiti to, kar je še ostalo od naše nekoč čvrste slovenske koroške narodnosti, od naše nacionalne identitete, ki se danes krha pod pritiskom koroškega nemškega nacionalizma in zaradi častihlepja in kratkovidnosti kompro-misarjev iz lastnih vrst (to je očitno zadnje področje, kjer smo še profesionalci)?
Kljub kulturnemu in potrošniškemu enolončarstvu v naši in sosednjih razvitih družbah se krepi tudi nasprotna struja: ljudje se začenjajo spet zanimati za pozitivne dobrine zgodovine lastne države in sosedov; ohranjevanje narave in okolja postaja z dnevna v dan bolj pomembno, vedno več ljudi, tudi turistov, gleda vse bolj tudi na to in ne več samo na število diskotek in možnosti površnega razvedrila; kvaliteta postaja za vedno več ljudi -predvsem inteligence in dinamičnih slojev — vedno bolj pomemben faktor tako pri izbiranju hrane, pohištva in obleke. Zakaj torej ob trendu, s katerimi profitirajo npr. Indijanci Latinske Amerike ali proizvajalci biološke prehrane v Waldviertlu, ne bi mogli imeti koristi tudi mi (preden se ne bo tega spomnil kdo drug)? Tukaj ne gre za folklozirem ali plavanje na valu nostalgije, temveč za grajenje, razvijanje, kreiranje in inoviranje na obstoječi, že zanemarjeni, a kljub temu še prisotni osnovi.
To bi bila sicer naloga za razne naše gospodarske odbore in pododbore, toda njihova efi-cientnost je znana in kot vemo, tema zase. Zato mislim, da je naloga in možnost predvsem za tiste, katerim naše uradno narodno kompromisanje, taktiziranje, načelarstvo in gremo
- se-velike-politike-in-
gospodarstvenike že preseda in ki kljub temu še nočejo vreči puške v koruzo.
Diskusija o pristopu Avstrije k Evropski skupnosti se razvija nekam čudno, predvsem pa histerično. Zagovorniki argumentirajo tako kot da bi bil nadaljnji gospodarski obstoj države odvisen od pristopa k ES. To nekoliko spominja na čas prve republike, ko so bili nekateri pravtako mnenja, da ta majhna država samostojna ne more preživeti. Medtem ko torej Švedska, Finska in Švica o tem vprašanju trezno razglabljajo, se pri nas nekateri vedejo kot bi bila odločitev že sprejeta. Konkretnih podatkov, analiz in številk o ekonomskih, političnih in socialnih posledicah pa je zelo malo, bolje rečeno nič.
Da je pristop Avstrije k ES zaradi trajne nevtralnosti, za katero se je obvezala, vsaj problematičen, je jasno. O tem ne bomo odločali sami in ena izmed podpisnic državne pogodbe se je že jasno izrekla. Vsekakor ne gre, kot to mislijo nekateri politiki, da bi nevtralnost pojmovali kot neke vrste investicijsko
AGRARN!
TRG-
nevidna sita, ki ustvarja bogastvo
So kmetje res samo še prosilci za podpore, hkrati pa zastrupljajo našo zemljo z nitrati? So kmetje - predvsem manjši - na boljšem kot delavci ali nameščenci? Zakaj se je število kmetov od leta 197(1 do 1985 skoraj razpolovilo? Morda pa kmetom le ne gre tako dobro? - Na ta vprašanja odgovarja prispevek na 4. strani Gospodarstva.
dobrino, ki se po več kot trideset letih počasi popolnoma amortizira in se jo lahko odpiše.
Zavedati se je treba, da bodo v ES tudi po morebitnem pristopu Avstrije slej ko prej dominirale močnejše države; v skupnosti o vrsti raznih vprašanj odloča večina, kar pomeni, da se bodo tisti, ki ostanejo v manjšini, morali podrediti.
Če se ozremo na vsebino politike ES v nekaterih bistvenih vprašanjih, potem se je treba vprašati, če bi nam pristop res koristil:
#	Kmetijstvo se razvija v smer velikih obratov, kar pomeni konec vedno večjega števila manjših kmetij. S tem je povezana velikanska uporaba kemičnih sredstev, velikih strojev in energije.
#	Jedrska energija je v nekaterih državah že prevladujoči faktor za proizvodnjo elektrike. Kaj vse to pomeni za varstvo okolja, ni treba posebej poudarjati.
#	S tranzitnim prometom imajo npr. prebivalci na Tirolskem že danes velike probleme in čim bodo izgotovljene koroške avtoceste in karavanški predor, jih bomo prav kmalu imeli tudi mi. Razumevanje za te probleme, za preusmeritev tovornega prometa na železnice in za varstvo okolja pri ES praktično ni. Čim bi postali člani, bi ga bilo še manj.
#	V industriji ES prevladujejo veliki mednarodni koncerni in velepodjetja. Torej se tudi njihova industrijska politika orientira v prvi vrsti po svojih interesih, tako da bi avstrijsko gospodarstvo s svojo malopodjetniško strukturo prišlo gotovo še pod večji pritisk. Prosti pretok delovne sile bi v deželo privedel veliko število cenejše delovne sile, brezposelnost pa bi se verjetno približala znatno višji brezposelnosti v ES.
#	Razkorak med razvitimi centri in periferijo bi se še bolj povečal, kar bi prav gotovo čutili tudi koroški Slovenci kot prebivalci že itak gospodarsko šibke regije.
Za brezpogojno evforijo v zvezi z vstopom v ES torej ni posebnega vzroka. Bolje bi bilo začeti s temeljitimi analizami in s razmišljanjem, kako shajti z ES brez nevarnosti za nevtralnost in neodvisnost in kljub temu ostati zanjo partner, ki ga je tudi gospodarsko treba jemati resno.
dr. Kristijan Scheiiandcr

H GOSPODARSTVO
Zakon o jamstvu za proizvode
S 1. julijem 1988 bo v veljavi nov, takozvani zakon o jamstvu za proizvode.
Pomembnost tega ni samo v posebni zaščiti potrošnika pred posledicami pomanjkljivih proizvodov, temveč - prav zaradi aktualne diskusije - tudi v približevanju k Evropski skupnosti. Svet te skupnosti je namreč izdal navodila svojim članom, ki vsebujejo enotne predpise za odgovornost za pomanjkljive proizvode.
Namen avstrijskega zakonodajalca je bil med drugim prilagoditi avstrijsko pravo o odgovornosti za proizvodne izdelke zahtevam Evropske skupnosti iz trgovinskih in gospodarsko-političnih vzrokov.
Novi zakon varuje potrošnike in dopolnjuje zakon o zaščiti potrošnikov.
Drugače kot v splošnem državljanskem zakoniku odgovornost za škodo, okvaro ni odvisna več od jamstva brez krivde.
Način odgovornosti:
Proizvajalec ni odgovoren samo za okvare, ki jih povzroči proizvod, temveč tudi za poškodbe, ki nastanejo zaradi njegove pomanjkljivosti (§ 1 od--t I).
Odgovornost za proizvod je takozvano jamstvo za krivdo, ki je nastala po krivdi pomanjkljivega proizvoda in se smatra kot protipravno, protizakonsko dejanje. Odgovornemu je potrebno dokazati, da je pomanjkljivost proizvoda povzročila škodo. Najvažnejša razlika od pravil o odškodnini po državljanskem zakoniku je vsekakor, kot je zgoraj omenjeno, da jamstvo ni več neodvisno od krivde proizvajalca.
Kdo je odgovoren proizvajalec?
V	prvi vrsti je po § 1 odst. 1 črt. 1 in 2 PHG odgovoren „po-djetnik, ki je ustvaril pomanjkljivi proizvod in ga posredoval tržišču (črt I) in (tuzemski) podjetnik, ki ga je uvozil za prodajo in ga ponudil kupcem (črt. 2).
V	zakoniku pojmi niso vedno enaki, tako beremo v § 7 o proizvajalcu in uvozniku, to pomeni, da pojma ..podjetnik" ne najdemo vseskozi, ta pojem je
zakonodajalec verjetno izbral prav zato, ker ga najdemo tudi v zakonu o varstvu potrošnikov.
Po namenu zakona jamči za pomanjkljivost proizvodov, kdor v okviru svoje gospodarske ali trgovske dejavnosti #ustvari proizvod #ga proizvaja #posreduje
torej deluje kot podjetnik.
Proizvajalec ni samo tisti, kdor neposredno izdeluje oz. predeluje snov, temveč tudi tisti, pod čigar imenom se proizvod posreduje kupcem, kdor da svojo znamko ali drugo spoznavno znamenje (§3).
Glavni namen določila, da je poleg proizvajalca odgovoren tudi uvoznik, je v tem, da odgovornega ni treba tožiti v inozemstvu, kar je seveda zelo naporno in dolgotrajno.
Obseg odgovornosti: Odgovornost zajema #smrt človeka,
#telesno in zdravstveno poškodbo ter ^materialno škodo.
Odškodnine ureja splošni državljanski zakonik.
To pomeni, da je pri telesni poškodbi mogoče zahtevati odškodnino za bolečine.
Po zakonu o jamstvu za proizvode je treba povrniti le škodo. ki presega višino 5.000 šilingov.
Ta razmeroma nizka odškodninska meja bo zago-tova povzročila višje cene proizvodov ter tudi višje zavarovalne premije.
Proizvod je vsako premično telo, stvar ter energija. Nesnovne stvari so torej izvzete in za nje podjetnik po tem zakonu ni odgovoren. Nesnovne stvari so npr: Computer - standard software. Izvzeti so tudi poljedelski in gozdni pridelki ter divjačina. Izjema preneha s prvo predelavo ali obdelavo.
Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je bil oz. je proizvod pomanjkljiv.
Važno je, da določila tega zakona ne jamčijo za pomanjkljivost na stvari sami (za to veljajo splošna pravila po državljanskem zakoniku), temveč za okvare, ki jih izdelek
povzroči zaradi svoje pomanjkljive lastnosti.
Stvar, ki povzroči škodo, mora biti pomanjkljiva v trenutku njene vpeljave (nakupa, prodaje, vgradnje, uporabe) Poznamo takozvane ^produkcijske ^konstrukcijske #instrukcijske napake
Za instrukcijsko napako se smatra, če je zaradi nezadostnega pojasnila o uporabi proizvod neuporaben in pomanjkljiv, medtem ko dobro pojasnilo lahko odpravi pomanjkljivost.
Oškodovana oseba mora povzročitelju škode dokazati: pomanjkljivost, škodo in posle-dičnost te pomanjkljivosti za škodo; krivde - kot je zgoraj omenjeno - ni treba dokazati.
Tudi proizvajalec ali uvoznik mora dokazati, da stvari ni posredoval ali da ni ravnal kot podjetnik.
Odgovornost lahko izključi s trditvijo
a)	da leži vzrok pomanjkljivosti v pravnem predpisu ali uradni odredbi, kateri je proizvod moral ustrezati;
b)	da po sedanjem stanju znanosti in tehnike lastnosti proizvoda ni bilo mogoče ugotoviti za napačne.
c)	če je podjetnik vložil v izdelek le prvino ali delež snovi in je škodo povzročila konstrukcija proizvoda, v katerem je vdelana snov ali posamezni element.
Dolžnost plačati odškodnino vnaprej ne more izključiti plačila za škodo, ki doleti oziroma ki se pripeti konzumemu
Terjatve za odškodnino absolutno zastarajo po desetih letih, računano od tistega trenutka, ko je odgovorni za škodo posredoval proizvod na tržišče. Poleg tega velja še splošen rok 3 leta.
Kot dodaten velja seveda državljanski zakonik, ki velja predvsem za škodo, nižjo od 5.000 šilingov.
Ob koncu naj še omenimo, da je podjetnik dolžan, da sklene zavarovalno ali drugo primerno pogodbo, ki naj zagotovi, da je zmožen plačati odškodnino.
Terezija Wak<mnig
-----------------ODN
Počitniška zaposiitev i(
Nekaj koristnih nasvetov za starše in počk<
Koliko vaš otrok lahko zasluži v počitnicah?
Predvsem pred počitnicami mnogo mladih ljudi išče zaposlitev. Želja po lastnem denarju, samostojnosti ter prvih izkušnjah v poklicnem življenju je razumljiva. Staršem pa se vedno postavlja isto vprašanje: kako veliko je tveganje, da izgubijo družinski dodatek, če sin ali hčerka naenkrat zasluži svoj denar.
Naslednji prispevek naj starše pa tudi otroke pravočasno seznani s pogoji, pod katerimi država še nadalje izplačuje družinski dodatek, čeprav se je otrok med letom oziroma v počitnicah zaposlil.
Nekaj kar na začetku: ta članek velja samo za tiste starše, katerih otroci so prekoračili osemnajsto leto. Otroci, ki še niso dopolnili te starosti, imajo lahko dohodke v neomejeni višini ne da bi starši izgubili družinski dodatek.
Prvo načeto:	Kdaj
starši sptoh prejemajo družinski dodatek?
I. Pravico do družinskega dodatka imajo vsi starši mladoletnih otrok, če ti živijo s starši v skupnem gospodinjstvu
2. Za polnoletne otroke (to so otroci, ki so že dopolnili 19. leto) prejemajo starši družinski dodatek samo v primeru, če se ti otroci - kljub polnoletnosti - še poklicno izobražujejo (običajno študij). Starši prejemajo družinski dodatek do zaključka tistega meseca, v katerem je otrok v poklicnem izobraževanju dopolnil 25. leto. Pod določenimi pogoji se ta pravica do dodatka
lahko ..podaljša" do 27. leta.j d otrok še študira in je zaradi u!R meljenih študijskih vzrokov študija prekoračil (v eni izrn^ prejšnjih številk Gospodarsf 1 sem ta problem že obravnavaj
A'
Drugo načeto:	tasj
dohodek otroka do 2.5^
šit. mesečno
1.	Pravica do družinskem dodatka ugasne, če otroci, k j dopolnili 18. leto, mesew zaslužijo več kot 2.500 šil. tjc
Za dohodke zakonodaja^ smatra vse dohodke, ki so zajd v zakonu o davku na dohode^ Običajno imajo otroci (k"" večina vseh avstrijskih davk^ plačevalcev) samo dohodke ja nesamostojnega dela - se pra^i kot delojemalci.
2.	Če je otrok zaposlep
potem za prekoračitev meE (2.500 šil. mesečno) niso odtjP čujoči bruto, temveč netod<E hodki(netoplača).	r
3.	Če otrok ni zaposlen, teCu več npr. daje v najem lastno sd , novanje, se letna vsota doho<j kov preračuna na povprečč mesečno vsoto. Kot dohodek^ tudi v tem primeru smatra sah^ „neto-dohodek".
Primer: Letna najemnina, kiji), otrok prejme	60.000j
izdatki, ki so povezani s stan^ vanjem (popravila, tekotL zdrževanje itd...)	— 24.00<^
letni neto	,
dohodek	36.0( j
Mesečni dohodek otroMt znaša v našem primeru 3.0uc šil., s tem bi starši izgubili pP vico do družinskega dodat j ker je otrok prekoračil met 2.501)šil. mesečno.	),
!zjeme
Dohodki v počitnicah
Zakonodajalec je sklenil

Do!žniki si morajo pomagati sami
Statistika morda ni tretja, najvišja oblika laži, vsekakor pa je nadvse priročno sredstvo za prikrivanje trpkih dejstev. Enega od dokazov ponuja tudi nedavna analiza gospodarskih gibanj v državah v razvoju, ki so jo izdelali strokovnjaki Banke za mednarodne obračune (B1S) iz Basla, in v kateri so z neprizadetostjo finančnikov skušali oceniti njihov globalni položaj, a so se ujeli v mreže napačno sestavljenih statističnih kategorij.
Položaj držav v razvoju kot statistične skupine se je lani izboljšal, kažejo podatki, kajti skupna plačilna bilanca se je iz primanjkljaja 40 milijard dolarjev leta 1986 povzpela v milijardo dolarjev presežka, kar je v glavnem posledica naraščanja izvoza (za sedem odstotkov v povprečju), torej izboljšanja
zunanjetrgovinskih dosežkov. Prav povečanje izvoza je vrsti razvitih držav omogočilo, da so po dveh letih omejevanja uvoza (ta je za skupino kot celoto v letih 1985-86 padel za skoraj šest odstotkov), lani na tujem nakupili za poltretji odstotek več blagu.
Takšna je podoba, če ne upoštevamo razlik med državami v razvoju, ki jih je - vsaj po kriteriju gospodarske razvitosti in uspešnosti - treba razdeliti v dve neenaki skupini: štiri uspešnice iz jugovzhodne Azije (Tajvan, Južna Koreja, Hongkong in Singapur) ter preostale. Statistiki, ki skušajo politično definicijo držav v razvoju - ta jih opredeljuje predvsem na članstvo v Skupini 77, kjer pa so razlike v gospodarskih kazalcih in družbenopolitičnih sistemih veliko večje kot v kateri-
koli grupaciji - razbiti na manjšine skupke, to počno le z relativnim uspehom, zato so se na sedežu BIS, v „koruznem storžu" ob železniški postaji, omejili le na izdvajanje štirih na novo industrializiranih azijskih držav iz neenake gmote držav v razvoju. Štiri uspešnice, ki jim v Was-hingtou skušajo naprtiti delno odgovornost za svoje proračunske probleme, imajo le tretjino domačega bruto proizvoda (GDP) držav v razvoju, a kar tri četrtine njihovega izvoza in dve tretjini uvoza. Lani so imeli 30,9 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega in 25,8 milijarde plačilnobilančnega presežka, na prvem mestu pa je Tajvan z 20.8 milijarde v plačilni bilanci.
In če smo že omenili „zgor-njo" plat manj razvitih držav, naštejmo še nekaj podatkov o
..spodnji", o izvoznicah surovin. Njiho primanjkljaj se je od 18 milijard dolarjev predlani povečal na 21 milijard lani in ker sta tako izvoz kot tudi uvoz poskočila za kakih pet odstotkov, je poslabšanje trgovinske bilance posledica neugodnih razmerij med cenami. Surovine so bile na trgih nekoliko dražje, a zaradi višjih skokov cen industrijskih izdelkov se je razmerje med izvoznimi in uvoznimi cenami poslabšalo za tri odstotke.
Šest let je minilo, odkar je novica, da ima Mehika velikanske težave z odplačeva-jem dolgov, oznanila pričetek dolžniške krize v svetu, ene glavnih zavor za napredek mednarodnega gospodarstva. Tudi pri dolžnicah zadeve statistično niso razčiščene. kajti višina dolgov še ne pomeni, daje država v zagati, kajti Južna Koreja, ki z dobrimi tridesetimi milijardami dolarjev sodi v vrh sve-
tovnega seznama dolžnic, zaradi ekspanzivne gospodarske in izvozne politike nima posebnih težav pri vračanju obveznosti. Pozornost finančnikov iz Basla je kajpak osredotočena na petnajsterico s t. i. Bakerjeve liste, ki si je nakopičila najvišje dolgove med manj razvitimi državami.
Povprečje je tudi tukaj kar ugodno, sledi iz kalkulacij. Primanjkljaj v plačilni bilanci je bil lani 7,6 milijarde dolarjev ali za polovico nižji od predlanskega, kar je posledica višjega izvoza in izboljšanja pogojev trgovanja za približno dva odstotka. Njihov zunanjetrgovinski presežek se je povečal z 20,8 na 27,5 milijarde dolarjev, kar pomeni, da sc je celo nekoliko zmanjšal, če upoštevamo, da sta Mehika in Brazilija, ki imata tradicionalno presežke v blagovni menjavi, te lani povečali za 5,5 in tri milijarde dolarjev. Razmerje med dol-
j
[GOSPODARSTVO
družinski dodatek
to delo miadih
t'j[d°hodki, ki jih otrok zasluži t)ir'jyčno v počitnicah, ne računajovmejo2.500šii.
to pomeni?
Za počitnice se smatra a*rjio poletne, semestralne, ^'čne ter velikonočne počitke
Če ima otrok izven počit-' dohodke v maksimalni vi-^'2.500šil. mesečno, medtem dohodki v počitnicah preseje to mejo, potem starši ne Rubijo pravico do družin-dodatka! To pomeni, da cHtroci, ^ šolajo ali študi-v počitnicah lahko alfužijo več kot 2.500 šil. ^sečno ne da bi starši izgubili lePvico do družinskega doda-
')t^.
^in;
c ^tura ter vojaščina / a'"Mna siužba
1^- Če je otrok maturiral ob ič. em (glavnem) roku, ki še dljjada v tekoče šolsko leto (po-id'fadi sredi junija), se čas med ^ttro ter začetkom poletnih gttr.dnic ne šteje za počitnice, str' če otrok namerava začeti s oktobrom visokošolski štu-
Č!Č
k^- Če otrok prostovoljno ne tt#urira ob prvem terminu.
^več šele jeseni ali celo spo-; j,i}di, potem velja za vse ^'Oodke (torej tudi za tiste, ki Pojema v počitnicah) do cenejše mature meja 2.500 šil. ,0. sečno.
^ Če otrok ni zmogel mature )(M Prvcm terminu (ponavlja ačoj) oziroma sploh ponavlja šolsko leto, potem velja Pravilo kot v točki 1.
Uš .
ičjj ' Če otrok po maturi ,*eerava s 1. oktobrom k voja-Potem čas med maturo ter In	vojaške službe (ci-
e službe) ne spada k počitni-s tem velja zanj meja Čah mesečno tudi v počit-
5.	Če otrok po maturi (npr. 16. 6. 88), katero je uspešno opravil, prične s študijem šele spomladi naslednjega leta (npr. 1. 3. 1983), potem se čas med maturo ter pričetkom študija ne šteje za počitnice - velja torej mesečna meja 2.500 šil.
6.	V času vojaščine (civilne službe) ugasne pravica do družinskega dodatka.
7.	Če po vojaščini (civilni službi) polnoletni otrok takoj prične s študijem, imajo starši spet pravico do družinskega dodatka. Če je otrok zaključil vojaščino 31. marca in pričel študirati 1. oktobra, potem se vmesni čas (od 31. 3.-1. 10.) ne šteje za počitnice. velja torej mesečna meja 2.500 šil.
Za konec:
Vsi mladinci, ki bodo delali v počitnicah, naj pri pristojnem finančnem uradu naredijo tudi letno davčno izravnavo. Če bodo delali npr. samo v počitnicah leta 1988, je za davčno izravnavo pristojen finančni urad, v čigar območju otrok stanuje.
Rok za davčno izravnavo za delo v počitnicah 1988 je do 31. 12. 1990.
Zadnji nasvet:
Če boste v počitnicah delali, potem naj vas delodajalec tudi prijavi pri socialni zavarovalnici, da boste dobili dohodkovno karto. Branite se „črnega" dela -Zakaj?
#	nimate pravice do davčne izravnave
#	kdo bo nosil stroške za slučaj nezgode
#	v skrajnem primeru so možni kazenski postopki
#	delojemalec naj zastopa legalne interese in naj se ne podredi morebitnemu pritisku delodajalca.
dr. Marian Wakounig
govi in izvoznimi iztržki, se je lani sicer izboljšalo za 15 odstotkov, še vedno pa je pri zastrašujočih 329 odstotkih, kar pomeni, da se gospodarski položaj dolžnic slabša. Leta 1982, ko je kriza izbruhnila, so dolgovale 268 odstotkov izvoznih dohodkov. Ali, v absolutnih številkah, skupni dolg petnajsterice, v kateri je tudi Jugoslavija, je od 380 milijard dolarjev leta 1982 zrasel lani na 466 milijard. Od tega je kar 24 milijard dolarjev šlo na rovaš valutnih sprememb, torej padanja vrednosti dolarja in višjih kotacij jena, marke iti drugih valut.
Baselski strokovnjaki se Posebej ne ukvarjajo z raztni-Stjanjcm, kako iz dolžniške krize, njihova glavna naloga so kalkulacije, ki jih opravlja, da bi svoje stranke - centralne banke - oskrbeli s kar največ številčtiimi podatki in !'m s tem omogočili ukrepanje, recimo, kadar je treba to <*!i ono dolžnico reševati pred
potopom. Tako ugotavljajo, da so države petnajsterice najhuje zadolženih sicer letno povečale izvoz za 3,5 odstotka, dohodki pa so zaradi valutnih nihanj (predvsem navezanosti na dolarsko trgovinsko območje) ostali skorja nespremenjeni. Skupna plačilna bilanca je sicer neprimerno ugodnejša kot leta 1982, kajti primanjkljaj je padel od tedanjih 50,7 na pičlih 7,6 milijarde dolarjev, a ugodnejše poslovanje s tujino je predvsem posledica zmanjšanja uvoza. Podoba njihovega gospodarstva je veliko jasnejša, če dosežke blagovne menjave prevedemo na skupni imenovalec iz leta 1982 in jih nato primerjamo.
Skupne dolgove, ki so se po oceni B1S konec preteklega leta povzpeli na 1.200 milijard dolarjev, povečujejo tudi nenehna reprogramiranja. Komercialne banke so lani reprogramirale za 92 milijard dolarjev dolgov, kar za 20
Kako je Reichsmarka postala Deutsche Mark
Bonn, junija - Dvajsetega junija je poteklo štirideset let, kar se je rodila ne samo zahodnonemška marka, marveč tudi legenda o njej in o gospodarskem čudežu. Botri pri rojstvu so bili predvsem Američani, nastanek denarja, ki je veljal v zahodnih treh zasedbenih območjih, pa je najbolj prispeval k temu, da je ostala Nemčija poslej razdeljena na dve državi - in med dva vojaškopolitična bloka.
Uvedba Deutsche Mark je bila tudi ena od največjih razlastitvenih operacij v gospo-darstveni zgodovini in bolj kot samemu rojstvu novega denarja je treba zahodno-nemški gospodarski čudež pripisati prav tej razlastitvi. Za pokrivanje svojih vojaških stroškov je nacistična oblast uporabljala predvsem tiskarski stroj, ki je sleherno leto vojne natiskal količine papirnatega denarja. Vojni ukrepi so inflacijske pritiske uspešno brzdali: oblasti so pač uvajale takšne omejitve, kot so zamrznitev plač in cen, racionirana preskrba, prisilno varčevanje in podobno. Toda ko je bilo vojne konec, si je Nemčija nakopala goro notranjih dolgov, ki so znašali 400 milijard mark ob teh pa je bilo v obtoku še za kakšnih tristo milijard mark denarja, za katerega ni bilo kritja v blagu. Papirnati denarje bil tako ničvreden, da je sredstvo menjave tam, kjer je bila trgovina najbolj realistična, to je na črni borzi, postala cigareta.
Za gospodarsko ozdravitev je neizogibno potreben zdrav denar, toda hladna vojna, ki se je razbesnela že poldrugo leto po zaključju vroče, je bila kaj malo primerna za dogovarjanje med štirimi zasedbenimi silami. Še na sestanku v Potsdamu leta 1945 so bili štirje „veliki" mnenja, da je treba Nemčijo kaznovati, ne
pa jo tudi razkosati. Ko je šlo za denarni sistem, se je Sovjetska zveza zavzemala za enoten denarni obtok in enotno osrednjo banko. Toda predvsem Američanom se je mudilo Nemčijo vključiti v zahodno kapitalistično gospodarstvo. Razen Marshallovega načrta naj bi to vključevanje pospešila tudi denarna reforma in četudi so še v začetku leta 1948 javno govorili o enotnem denarnem sistemu, so konec leta 1947 v Washingtonu in New Yorku že stekli tiskarski stroji, ki so tiskali nov denar - Deutsche Mark.
Deutsche Mark bi bila denar kot vsi drugi, če ne bi hkrati korenito posegla v delitev družbenega bogastva - in to je prva resnica, ki se skriva za legendo o čudežu. Dvajsetega junija 1948 so tako vse zasebne dolgove kot tudi denarno bančno premoženje in hranilne vloge zamenjali v razmerju ena proti deset. Pri mezdah, pokojninah in najemninah je Reich-smarko spodrinila Deutsche Mark v razmerju ena proti ena. Kar zadeva gotovino, pa je lahko vsak državljan zamenjal najprej štirideset in nato še dvajset Reichsmark za enako vsoto novega denarja. Američani, ki so zasnovali ta projekt, so tako dosegli, daje bilo v najkrajšem času izločeno kar 93,5 odstotka starega denarja. Toda medtem ko je prebivalstvo po tej poti izgubilo skoraj devetnajst dvajsetin svojih prihrankov, so zemlja, stroji in blago ohranili svojo realno vrednost. Legenda o tem, da je sleherni Zahodni Nemec začel svoj gospodarski čudež s štiridesetimi markami, je legenda, ki prikriva dejstvo, da je reforma družbeno bogastvo na mah prerazdelila močno v korist lastniškega razreda.
milijard presega višino iz leta 1986. K temu gre prišteti še rekordno poseganje Pariškega kluba v dolžinsko krizo, kajti njegove članice, industrializirane zahodne države, so lani reprogramirale 25 milijard dolarjev. Povprečna doba reprogramiranja je bila od K) do 20 let, obdobje mirovanja štiri do pet let, marža na londonsko medbančno obrestno mero (libor) pa praviloma nižja kot pretekla leta.
!n - slednjič - še ocena baselskih izvedencev o različnih inovacijah pri obvladanju dolžniške krize. Poteze nekaterih dolžnic, kot so odkupi dolgov na sekundarnih finančnih trgih, pretvarjanje zadolžnic v investicije ali vrednostne papirje, so marsikateremu gospodarstvu v zadolženem delu sveta prinesle koristi, navsezadnje pa so tudi skupni dolg zmanjšale za 8,7 milijarde dolarjev. Toda na drugi strani se zaradi padanja vred-
nosti dolarja povečuje dolarska vrednost terjatev v drugih valutah, kar izničuje globalni pomen inovativnih posegov v dolžniško krizo. Na dlani je torej, da tudi za dolžhice velja stara modrost, da si morajo predvsem same pomagati in šele potem lahko računajo na višje sile - banke in države
upnice BožoMašanovic
(Dc/o)
SLOVENSK!
VESTNIK
najaktua!nejši
!ist
koroških
Siovencev
vaš !ist s formatom
Ta pa ob koncu vojne ni bil na izgubi, kot rada govori druga legenda, legenda o uničeni Nemčiji, marveč celo na dobičku. Že brž po razpadu nacističnega rajha so Američani pregledali indusitii^ke zmogljivosti in ugotovili, da je pokvarjenih le 6,5 odstotka strojev in naprav. Zahodno-nemški inštitut za gospodarske raziskave je mnoga leta kasneje ugotovil, da so bile zmogljivosti nemške industrije leta 1945 za petino večje kot leta 1936. Kapital je skratka vojno končal močnejši kot jo je bil začel; zavezniški bombniki so resda razrušili mnoga mesta in posebej stanovanjske četrti, toda industrija je bila v glavnem ohranjena. Bolj kot razrušena industrija je nemško gospodarstvo prizadelo dejstvo, da je takoj ob koncu izgubilo kakih osem milijonov vojnih ujetnikov in prisilnih delavcev, ki so delali v suženjskih pogojih.
Zgodovina Deutsche Mark je morda res drugačna kot pravijo legende, kljub temu pa drži, da gre za trden denar. Odkar je nastala, je izgubljala v povprečju letno 2,7 odstotka vrednosti; v primerjavi s štirinajstimi drugimi valutami razvitih industrijskih držav še je v tem času okrepila za 130 odstotkov; mimo tega pa je postala takoj za dolarjem druga najbolj priljubljena rezervna valuta, to je valuta, ki jo tudi druge narodne banke rade hranijo v svojih trezorjih za varnost in za vsak primer.
Marjan Sedmak
Koroška: Obeta se rekordna sezona
Po rekordni zimski sezoni 1987/88 na Koroškem se je dobro začela tudi poletna! V mesecu maju so našteli do 12 odstotkov več prenočitev, pa tudi za vnaprej dobro kaže. To je izjavil turistični referent za Koroško, namestnik deželnega glavarja Harald Scheu-cher na tiskovni konferenci v Celovcu, na kateri je deželni turistični urad predstavil tudi novo propagandno linijo. Scheucher je s tem v zvezi poudaril, da je reprezentativna anketa, ki je bila izvedena februarja tega leta po vsej Avstriji, pokazala, da je Koroška najbolj priljubljena turistična dežela, predvsem med prebivalci Dunaja, Nižje in Zgornje Avstrije in Gradiščanske. Na konferenci je bilo tudi rečeno, da trenutno snemajo 12-minutni propagandni film o Koroški, ki bo že čez nekaj tednov na trgu oz. bo prikazovan na turističnih sejmih.

GOSPODARSTVO
Agrarni trg - nevidna si!a, ki ustvarja bogastvo
/Mo .swo? Or/ Aor/pr/Art/Amo?	gremo? AA/
MArr?	^ Bloch, Princip upanja)
Ta vprašanja zanimajo kmeta in kmetico danes bolj kot kdajkoli poprej.
V preteklih letih so se zelo prizadevali in mnogo žrtvovali, da so naše mize pogrnili z obiljem. Kljub temu pa so potisnjeni na rob: materialnega izobilja niso deležni, prisiljeni so v boj za proizvodnjo, gospodarsko so odvisni od industrije, vpleteni v mrežo tržnopolitičnih odredb, pogosto jih zmerjajo s prosjaki za podpore, hkrati pa veljajo za grešne kozle za presežke, ki jih ni rrlogoče več finančno podpirati, za zastrupljevalce talne vode z nitrati in herbicidi.
Potrošnik, ki porabi vedno manj svojega dohodka za prehrano, zato pa tem več za shujševalno kuro, pa zahteva vedno cenejša živila. Že v petek opoldne se iz Celovca zateče v Poden pri Slovenjem Plajberku, tam pa se v svojem vikendu, torej v idili gorskih kmetov, hrani s konzervami iz veletrgovine. Tam ga tudi maloštevilni slovenski kmetje, ki skrijejo najprej svoj jezik nato pa še samega sebe -da le ne bi preplašili gosta -ne brigajo več.
Žarek upanja?
Kaj bi jih lahko opogumilo? Kaj naj si mislijo o tistih, ki iščejo zatočišče v „prik!jučitvi" in ki neprestano besedičijo o trgu dvestotridesetih milijonov? Kmetje so pomagali zgraditi sodobno industrijsko družbo. Ta pa zdaj dan za dnem košček kulturnega področja, katerega so ustvarili v stoletja dolgih prizadevanjih, zaliva z betonom. Je kmet torej že opravil svojo dolžnost? Mu lahko njegovo zemljo iztrgamo iz rok, ga lahko vržemo na smetišče našega napredka, na katerem se bomo morda sami kmalu zadušili?
Pred tem mračnim ozadjem je avstrijska agrarna politika zdaj prižgala ognjišče upanja. Obljublja, da ji bo družinska kmetija ostala tudi v naprej vodilo. Povzdiguje „kmečke strukture" in „za-vest o vrednotah kmetije", ki naj bi rešile ogroženo industrijsko družbo. Sanjari o preglednih enotah, malih strukturah, se navdušuje za odgovornost in soodločanje, socialno in ekološko dejavnost posameznikov in skupnosti.
Trhle bilke puhlih fraz?
Zvezna vlada pa ne sanjari, temveč ukrepa. Zdaj pripravlja tretji veliki paket reform: po konsolidaciji proračuna in davčni reformi zdaj reformo o tržnem redu. Hoče v okosteneli agrarni sistem vnesti več podjetniškega	vetra,
zaustaviti hoče eksplozijo izdatkov za kmetijske presežke, kmetom pa zagotoviti ceno in prodajo. Avstrijskemu kmetijstvu naj bi
pomagala k „evropske zrelosti".
Torej dovoljšen vzrok, da orišemo nekaj načelnih problemov agrarnega trga in da si nekoliko ogledamo gospodarski razvoj avstrijskega kmetijstva.
Mehanizmi trga
Za agrarni trg označujemo ekonomsko področje, ki naj bi izravnalo ponudbo in povpraševanje po kmetijskih proizvodih. Njegovi elementi so ponudba, povpraševanje, cena in konkurenca.
Povpraševanje
Na agrarnem trgu lahko nastopijo kot povpraševalci neposredni	potrošniki,
agrarna trgovina, prodajna zadruga proizvajalcev, industrijski obrati, ki proizvode
obdelujejo ali predelujejo ter kmetje (npr. živinorejci).
Kako močno so posamezne skupine neposredno udeležene na trgu, je odvisno od gospodarskega razvoja posamezne države oz. od družbenega sistema: v deželah v razvoju se potrošnik in proizvajalec srečujeta na lokalnem trgu večinoma še neposredno, v industrijskih državah pa je tak stik zelo omejen.
Gospodarska delitev dela v industrijskih državah je med kmeta in potrošnika potisnila širok predelovalni in razdelitveni sistem. Od konca prejšnjega stoletja dalje predelujejo agrarne proizvode večinoma samo še v živilski industriji. Danes obstajajo že tovarne, ki proizvajajo gotova živila.
Posledice za kmete: njihove cene vedno močneje zaostajajo za cenami potrošnikov. Če je potrošnik leta 1950 izdal za živila 100 šilingov, sta od tega denarja predelovalec in trg dobila 43 šilingov, kmet pa tudi toliko.
Leta 1981 pa je dobil kmet samo še 16 šilingov, medtem ko so jih predelovalci in trg dobili že 59.
V zapadnih industrijskih državah število prebivalce komajda še narašča. Zato tudi ni večjega povpraševanja po živilih. To je vseprej odvisno od razvoja dohodkov prebivalstva.
#	če blaginja naraša, naraščajo izdatki potrošnikov za živila počasneje kot njihove plače. Pravijo, da je povpraševanje neprožno. Tudi če cene padejo, se potrošnja ne zviša. Tudi če bi bil zrezek zastonj, bi komaj kdo pojedel dva.
*	naraščajoča blaginja spremeni navade potrošnikov. Tudi najbolj zdrava osnovna živila kot npr. krompir, naenkrat ne teknejo več prav. Zato pa se stopnjuje želja po mesu, sveži zelenjavi in sadju.
Avstrijci smo od vsakega procenta, za katerega se je zvišal naš dohodek, izdali za
živila le 0.2%. Naš apetit se je bisteno spremenil: poželenja po krompirju in rženi moki nimamo več. Z vsakim odstotkom višjega dohodka smo pojedli za 0,6 oz. 0.5% manj omenjenih izdelkov. Sličen upad porabe je zaznati pri mleku in pšenični moki. Zato pa smo ob našem poželenju po siru in svinjskem mesu postali žejni: za vsak odstotek višje plače smo popili za 0.4% več vina ter celo za 0.7% več piva!
Kako pa zgleda s proizvajalcem?
Ponudba
Na spremenjeno povpraševanje kmet le težko reagira. Temu pravijo, daje ponudba neprožna. To pa nima nič opraviti s tem, da kmet in kmetica od težkega dela postajata vedno bolj otrdela. Važni vzroki za to so namreč:
# proizvodnja je odvisna od vegetacijskega ritma letnih časov. Tako sta povečana ponudba v času žetve in upad cene že vnaprej določena. Mi
pa imamo vse leto enakomeren apetit. Naši tuji gostje (zima/leto) pa le kratkoročno občutno dvignejo povpraše-vaje.
#	visoki fiksni stroški (poslopja, stroji) kapitalističnega kmetijstva otežkočajo spremembo proizvodnje asortimenta. Če si je kmet ravno nabavil drag molzi stroj, se ne more kar takoj preusmeriti na prašičjerejo.
#	če cene kmetijskih pridelkov padajo, kmetje povečujejo proizvodnjo, da lahko krijejo svoje potrebe po čistem dohodku, se pravi, da prilagajajo količino.
Agrarna cena
Na svobodnem trgu, ki ga ne določajo tržne ureditve, že malenkostno	nihanje
ponudbe povzroča tudi velike spremembe cen. Tako npr. naraste cena za 30% če upade žetev za 10 odstotkov. Ta mehanizem lahko nazorno opazujemo pri svetovni ceni
agrarnih pridelkov, za katere je povpraševaje skoraj vedno enako (kava, kakao, sladkor). Prav ta mehanizem pa povzorča velike probleme predvsem deželam v razvoju.
Ker v industrijskih državah povpraševanje po agrarnih izdelkih zaostaja za ponudbo, doživljamo močan pritisk na cene. Te naraščajo počasneje od stroškov za delo in obratna sredstva. Kmetje torej prihajajo v takoimenovane škarje med ceno in stroški. Logika kapitalistične proizvodnje jih sili v to, da povečujejo proizvodnjo, in tako zmanjšujejo stroške za posamezno enoto pridelanega blaga. Zato najemajo ali kupujejo zemljo in uporabljajo vedno boljša orodja. S tem zvišajo produktivnost na površinsko enoto zemlje. Delovno silo nadomeščajo s stroji in tako stopnjujejo	delovno pro-
duktivnost. V svetovnem merilu je posledica tega presežek, ki ga ni mogoče financirati, na drugi strani po milijoni ljudi umirajo od lakote.
Avstrijski kmetje
Kako so na to reagirali kmetje in v kakšnem položaju so?
Od leta 1970 do leta 1985 se je število v kmetijstvu zaposlenih zmanjšalo od
454.000	na 268.000. Tako se je njihov delež pri skupnem številu zaposlenih zmanjšal od 15 na 8,4 %. V istem obdobju pa so narasle investicije od letno 11 na 19 milijard šilingov. Vrednost sredstev, ki jih uporabljajo v pripravi proizvodnje (krmila, gnojila, kurivo itd.) pa je narasla celo od 11 na 25 milijard šilingov. Tako nastaja jasna odvisnost od drugih gospodarskih panog.
Da so avstrijski kmetje močno napredovali kaže razvoj delovne produktivnosti (razmerje med proizvedenimi količinami in vloženim delom). Medtem ko je na drugih področjih od leta 1970 dalje naraščala za letno 2,7%, se je v gozdarstvu in kmetijstvu zviševala po stopnji 6,7 % letno. Pravtako so kmetje močno stopnjevali tudi donos svojih zemljišč: tako je npr. narasla žetev na hektar pri zimski pšenici od 30 leta 1970 na 50 meterskih stotov leta 1985.
Se je kmetom ta marljivost splačala?
Če od pridelanega surovega dohodka odtegnemo proizvodne stroške in dohodek družinske delovne sile, nam ostane dobiček, ki ga lahko vložimo v kmetijo. Obresti za lastni kapital (ne-toproduktivnost) pa so v kmetijstvu od leta 1970 dalje stalno nazadovale in so danes negativne. To pomeni, da morajo kmetje v vedno večji meri živeti od lastnih osnovnih sredstev.
Kapitalni dohodki so v kmetijstvu polovico manjši od dohodkov na drugih sektorjih. Vzrok za to so visoki stroški za stroje, ki pa jih kmetje niti ne morejo izkoristiti, saj jih lahko uporabljajo le v določenem času.
To ima seveda posledice pri skupnem dohodku. Kmečki dohodek je vsota denarja za količnino blaga, ki jo kmet lahko porabi, ne da bi s tem zmanjševal svoje premoženje. Sestavljajo pa jo zahteve po plačilu družinske delovne sile in obresti za v podjetje vloženi kapital.
Nekatere kmetije so prostovoljno opravljale knjigovodstvo. Iz teh podatkov je statistika izračunala, da je leta 1985 znašal zaslužek (z javnimi podporami vred) posamezne	družinske
delovne sile v zveznem merilu 106.()()() šilingov. V primerjavi s tem je avstrijski industrijski delavec zaslužil (seveda v povprečju) 197.000 šilingov, uslužbenec pa
300.000	šilingov.
Čeprav so take primerjave dohodkov problematične, pa postaja iz njih razvidna dejanska situacija kmetov v naši družbi.
UMETNOST
Letos w/neva <83 /et oJAar /e amr/ sA/aJ^^te//' //Mgo JVo//, /no/ster poz-norotnttnZZčttegtt ^amo^peva. V evro/7.sAe77; pro^Zora ve//'a za ve/ZAega gJv.sJeaega ame/tt/Aa. OJ 83-/eZaZcZ njegove .svnrzZ .so Zzž/e .sZeuZ/z;e p/o.sče ^ po^zzezAZ zzjegov/J Je/. O s/a^ae/a zvmez-z;ZAt/ /e JZ/o aap/.saa//7 Z;/JZ več JZogra/Z/, v AaZer/J pa /e JZ/o veJao sp o ra o vprašanje njegovega aaro Jaega poreA/a.
/Va osnov/ Zente/j/Z/J razZsAav pa /e Jane.s znano, Ja /e JZ/ T/ago Wo/js/o-ven.sAega poreA/a. To /e razv/Jno Zz č/anAov Jožeta Le,sAovnrjn, AZ gapoaaZZ-sA;7jerno Zz rev;je /Vaš/ z JorZ.
/VreJaZčZvo
Hugo WoM slovenski rojak!
Skladatelj Hugo Wo)f, genialen in z eruptivno ustvarjalno močjo nadarjen mojster poznoromantičnega samospeva, se s svojimi umetninami uvršča med nesmrtne velikane svetovne glasbene umetnosti.
Rodil seje 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu.
Očetov praded Joseph Vouk je živel v Šentjurju (kjer še danes žive družine s tem imenom), stari oče Maksimilijan pa se je preselil v Slovenj Gradec in tam nadaljeval svoj rod s ponemčenim imenom Wolf.
Mati Katarina, rojena Nus-sbaumer (Orehovnik), je bila rojena v Naborjetu (Malborg-hetto - Kanalska dolina). Njen stari oče Gašper pa se je pisal Orehovnik in je bil rojen v Mojstrani. Zapisovanje imen v obeh jezikih je bilo tedaj nekaj povsem običajnega. Nedvomno je slovenska kri prednikov obeh staršev poplemenitila rodovitna tla, iz katerih je lahko pognal genij, naš slavni skladatelj.
Oče Filip je bil krznar in trgovec z usnjem; bil pa je tudi navdušen glasbenik: igral je violino, kitaro, klavir, flavto in harfo. Ustanovil je celo hišni orkester. Ob svojem rednem delu je vedno našel tudi čas za muziciranje, ki mu je bila prava strast. Če je hotel oče kot obrtnik in trgovec uspevati in napredovati, je moral uporabljati nemščino. Wolfovi so vzgajali otroke v nemškem duhu. Huga je najprej vzgajal oče, ki ga je učil igrati na violino in klavir. Ker je bil glasbeno zelo nadarjen (imel je absoluten posluh), je hitro napredoval. S petim letom je že sodeloval v očetovem orkestru. Igral je drugo violino. S šestim letom je že prvič javno nastopil. Leta 1867 je začel obiskovati dvojezično osnovno šolo. Tedaj je družino zadela huda nesreča: hiša je zgorela in za obnovo so porabili vse svoje prihranke. To je potem močno vplivalo na nadaljnje šolanje Wollovih otrok. Hugo se je izpopolnjeval v igranju klavirja pri učitelju Schastianu Weixlerju. Ko je bil star deset let, so ga vpisali v nižjo gimnazijo v Gradcu; nato je nadaljeval šolanje v Šentpavlu na Koroškem in Mariboru, kjer se je učil tudi
slovenščine. Toda mladi Hugo se je posvečal samo glasbi, učenje drugih predmetov ga ni zanimalo. Bil je izvrsten pevec in je znal spretno igrati na klavir in orglati.
Leta 1875je odšel na Dunaj in se vpisal na konservatorij. Tako se je končno znašel v okolju, ki je v vseh pogledih spodbudno vplivalo na mladega glasbenika. Študiral je klavir, harmonijo in kompozicijo. Že po dveh letih študija je moral zapustiti konservatorij. Bil je precej čudaškega vedenja in vročekrvnega temperamenta:	uporne
narave, divje vihrav in kljubovalno vztrajen.
Edina njegova prava strast je bila glasba. Odločil se je ostati na Dunaju in se sam izobraževati in izpopolnjevati. Nastopila so leta velike revščine, pomanjkanja, poniževanja ter telesnega trpljenja. Preživljal se je s priložnostnim igranjem na klavir, korepetiranjem in poučevanjem klavirja. Ob tem pa je vztrajno študiral dela velikih glasbenikov (Bach, Beethoven, Schubert, Schumann, Berlioz, Wagner) in pesnikov (Goethe, Heine...) ter se učil angleškega in francoskega jezika. Redno je obiskoval koncerte in različne glasbene prireditve. Neizmerno je občudoval glasbo Richarda Wagnerja, ki mu je bil tudi največji vzornik.
Leta 1881 je dobil mesto drugega dirigenta opere v Salzburgu, a se je že po enem letu vrnil na Dunaj in leta 1884 postal glasbeni kritik pri časopisu Dunajski salonski list - Wiener Salonblatt. Po štirih letih sodelovanja, ko je v člankih napadal Brahmsa in poveličeval Wagnerja, je to opustil in se povsem posvetil komponiranju.
Leta 1887 mu je nenadoma umrl oče, kar ga je zelo prizadelo. Nesreča in žalost pa sta v njem odprla neusahljivi vrelec in sprostila njegove genialne	sposobnosti.
Nastopila so najplodnejša leta njegovega ustvarjanja. Založbe so začele objavljati njegovega dela. Na koncertih so izvajali njegove pesmi. Prejemal je priznanja. Izvajalce je tudi sam spremljal na klavirju. Mnogo je potoval. Postal je vedno bolj
cenjen in znan. Ustanovili so društvo Hugo Wolf na Dunaju (1897). Ustvarjalno delo pa je ustavila neozdravljiva bolezen. Doživel je živčni zlom. V spremstvu sestre Katharine je v začetku leta 1898 še zadnjič obiskal svojo mamo. Po neuspelem poskusu samomora so ga premestili v bolnišnico za duševne bolezni, kjer je 22. 2.1903 umrl. Pokopan je na Dunaju v bližini Beethovna in Schuberta.
Njegovi največji biseri so samospevi, katerih je napisal preko 300. Izšli so v zbirkah: Goethejeve pesmi (51), Morikejeve pesmi (53), Ei-chendorffove pesmi (43), Španska pesmarica (30), Italijanska pesmarica (46) in več manjših zvezkov; poleg teh pa je ustvaril še več zborovskih del, skladb za klavir, orkester, opero Der Corregi-dor in pesmi z orkestralno spremljavo... V svojih pesmih je glasbo podredil besedilu. Melodije nastajajo iz besedila. Z glasbo slika razpoloženje. Klavir se z glasom zliva v harmonično celoto. Izrazne možnosti klavirja je povzdignil do zvočnih razsežnosti simfoničnega orkestra. Dosegel je popolno soglasje med besedilom in glasbo ter je po Schubertu največji mojster samospeva, kar jih pozna zgodovina glasbe.
Oboževalci glasbe Huga Wolfa iz vse Evrope so 6. septembra 1903 ob prisotnosti matere Katarine, ki je umrla 25. oktobra istega leta, na pročelju njegove rojstne hiše odkrili spominsko ploščo. Danes je zgradba kulturnozgodovinski spomenik in jo vsako leto obišče nešteto glasbenikov in ljubiteljev glasbe. Leta 1985 je bila obnovljena, v atrij pa so bile vzidane poleg spominske plošče Hugu Wolfu še nagrobne plošče staršev ter sestre Adriene in brata Gilberta. V njej deluje glasbena šola, ki je uredila spominsko sobo in majhen muzej.
Wolfove čudovite pesmi so postale trajna last kulturne zakladnice človeštva. Se bo, kjerkoli bodo zadoneli njegovi nesmrtni zvoki, proslavilo tudi ime njegovega rojstnega kraja in rodu?
Jože Leskovar
.
Kaj je važnejše: kruh ah drevesa?
Taj č/oveA Jo//' potreJnjez Aro J a// Jrevesa? Za oJpravo Jnnn,sr;je /nAote/e seveJa Jo// poznezn Jen ArnJ. To Ja AJor Joče nravno ves/t/ eAo/ošAo ravnotežje v AjrZ-A/, mora Jane.s nasajat/ Jrevesa, Ja se JoJo jntrZ J orna-č/n/ /a JAo spet sant/ prež/v/ja/Z.
To Ja AJr/An n/ samo AontZnent /aAote, čeprav se pas-čava s/rZ. Ajr/Aa Zrna taJZ ve/ZAo roJovZtnZJpoJročZ/. Tej je JZ/o v preteA/ost/ več, se več pa JZ jZJ JZ/o /aJAo v Jo Joč-nostZ, če JZ se v Teu JZ nve/javZ/a ZnZcZatZva „ze/en/J pasov" Zn JZ jo posnenta/e taJZ Jrnge Jržave.
Tu A ra t JarovatZ za /ačne nZ Jovo/j, razvZjatZ je treJa njZJovo samopomoč. TaAo mZs/Zta taJZ ang/esAa Jržav-//ana TZcJarJ Zn Tumouu Boy/e, AZ z nenavaJno Ao/esar-sAo aAcZ/o organ/zZrata poJporo za omenjen/ projeAt v Teu/j/ (g/ej ,SV, /7. 3. J9&8, str. 6).
V posebnem priročniku, ki ga vsako leto izdaja založba rororo (Welt-aktuell, Das andere Jahrbuch) je o vzhod-noafriški republiki Keniji med drugim zapisano: „Oko-!je: lakota zaradi suše". Puščavski pas (Sahel-zona) se namreč širi tudi v Keniji, ki leži južno od Etiopije.
Zato so tamkajšnje ženske leta 1977 sprožile zanimivo pobudo. Ko so ugotovile, da morajo hoditi po vodo do vedno bolj oddaljenih vrelcev, so se odločile ukrepati proti umikanju gozdov.
Z gozdom je namreč tesno povezano kmetijstvo in rodovitnost zemlje. Kenija izvaža veliko bombaževine (sisal), kave in čaja. V preteklosti so rodovitno zemljo intenzivno uporabljali za proizvodnjo pridelkov za izvoz. Na slabši zemlji so pridelovali za domače potrebe. Toda te slabše zemlje danes ponekod ni več. Odnesel jo je veter. Gozd se je skrčil tudi zaradi izvoza žlahtnega lesa.
Profesorica Wangari Maat-hai je bila prva, ki je spodbujala ženske, naj nasajajo drevje in gojijo pasove, ki onemogočajo odnašanje zemlje. Pobuda se je obnesla, tako da se je iz nje razvila vsedržavna akcija. Danes jo podpira tudi Organizacija združenih narodov, posebno aktivne pa so angleške skupine združenih narodov (UNA), ki nameravajo za nasajanje zelenih pasov zbrati 250.000 funtov.
Ob tem projektu pa se krepi tudi zavest, da podpora deželam v razvoju ni nujno v
Zakonca Boy/e
tem, da jim podariš težke kmetijska stroje - zakaj ne bi bili voli in enostavno orodje bili bolj koristni od traktorjev. Poleg tega pa se širi prepričanje, da preživetje afriških otrok ni odvisno od bogastva družine, temveč od izobraženosti mater (znanje o zdravstvu, prehrani, okolju itd.). Gojenje zelenih oaz pa postaja ena izmed dejavnosti, ki pomaga zaustavljati puščavo in zagotoviti prehrano.
Tudi izven Afrike se širijo krogi ljudi, ki želijo okrepiti afriško samopomoč po kitajskem pregovoru: lačni naj ne dobi ribo podarjeno, sam naj se nauči ribolova. Angleška zakonca Boyle, ki smo ju omenili na začetku, sta najboljši primer za to, kako resno jemljejo nekateri Evropejci tako podporo. Prodala sta vse svoje imetje s hišo vred, da si financirata svoje propagandistično potovanje v prid Afriki.
Odločila sta se za kolesarsko potovanje iz Anglije preko Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, na južni Balkan, kjer se mudita ta čas, od tam po vzhodnoevropskih deželah na sever do Poljske (kjer bosta prezimila). Nato nameravata prekolesariti Sovjetsko zvezo in kreniti proti jugu skozi Kitajsko. S polovico denarja za prodano hišo pa si hočeta zgraditi nov dom v Singapuru. Grede poročata o zelenih pasovih v Keniji in o zbiralni akciji v Angliji. Časopisna poročila o njihovem potovanju pa naj spodbujajo zbiralno vnemo v njihovi domovini.
HOTROK H
Uganke
McA/a, v/.s/'a oJ č/ovcAa, z a//A p/o Jo v/ v z ra A: Ar/e, a a p/oJov/A z ra a a; e/; Z: a a a ;'e.s*ea v^a o/r Jc...
77 p/o Jov/ s'o Ara/ čaJa/.*
.so po/ct/ o/Ječea/, a poz/a!/, Aro zairza/e, so po Arafča/; - .s/ečea/...
(AZEEOE/
EJor faeJ Ar/A c se postav/, g/a.sv/o A//če v v.se .s/raa/, z v.seA s/raa/ zaa!o/Ar/o a e Ar Jo ma ra Ar o/ o Jgovor/...
Ea/e aeArJo prav zares /e Arar za ačea/aAra Jva, sa/ ra Ar o /e ZzoZ?ražea,
Ja prav v.se /ez/Are zaa...
/VEMDO)
*!*
7e aray/;aa, /e Je/avaa, o/a.šee v.saA* ever, poJa//s'a aaar ž/v//ea/e za aiaogo /er.
/AC/EEBEČ)
E/pr a /ara rrrarea, srrAa/reo črao,
/era sera /a r/a,
AJo ga ae pozna?
^OE)
///so rraa,
/a/ar/ zaa,
A o pa zasp/, ye /rr/ro z/arJr.
/SEP)
v
/Va Arrzr.sčrr ce.sr arez/Aa, vozr/a M.srav//a /a aapre/ pora/Aa.
/EDEAME^j E a epa, .S7ov. Eoapce
*
Č/oveA r.ea; /a .še pr//'erea - vea.srA raJ/ aepr//'erea.
Če rae spreJa/ sprearea/š, Aoraa/ /e J za psa Jo/a.š.
^e eaArar .se sprearearar /a aaJ reAo že vr.sra;.
V rrer/e A - Aar ra Jo gre prav aroeao sesrraJarr; re.
E^OG, E^OE, E^OM, E^OE
Ko bom vebk, bom mornar!
Tatovi dektjo Tom obišče Nino
^ ^	^	— Hrtiorv nttm	hi!i !<TT flrvf*!) n/i
turn ponocn
Škrjančeva mama in oče sta biia še pokonci, ko je Nina že spala. Ko je pozvonilo na vratih, je mama odprla vrata -pred vrati pa je bila soseda, stara Tepinka, vsa bleda, na moč prestrašena.
„Vrnila sem se domov", je rekla Tepinka, „in našla vrata priprta, ključavnico uničeno in vse razmetano. Pri meni so bili tatovi."
Ninina mama je posadila Tepinko na stol in ji dala kozarec mleka, saj je imela čisto suha usta. Potem so šli vsi trije v Tepinkin dom. Tatovi so pustili za sabo pravo razdejanje, predali so bili odprti, perilo razmetano po tleh. Gotovo so iskali denar. Dobro, da je imela Tepinka denar v banki, pa vendar so ji ukradli poročni prstan in zlato verižico z obeskom.
Ninin oče je po telefonu poklical postajo milice. Milica dela seveda tudi ponoči. Ni minilo dolgo in že sta se pripeljala dva miličnika. Popisala sta vse, kakor so tatovi pustili, in posnela prstne odtise.
Preden sta miličnika odšla, jima je Tepinka zaželela:
„Pa obema: Lahko noč!"
„Lahko noč vam", je rekel miličnik, suha preklja. „Mi-dva to noč že ne bova spala, dežurna sva, ti nepridipravi,
tatovi, pa so dežurni noč in dan!"
Mama je seveda Nini zjutraj povedala o Tepinki in tatovih, Nina pa je bila kar huda. Rekla je:
„Le kako, da me niste zbudili!"
Da je mogla prespati takšno razburljivo noč!
Nina je rekla - drugo jutro so Škrjančevi pričakovali Toma iz Amerike in strica in teto - da je morajo zbuditi pravi čas: tudi ona bo šla na letališče!
V	daljni Ameriki so se tačas Tom, teta in stric odpeljali s taksijem na letališče. Odločili so se, da bodo obiskali staro domovino in še posebej Škrjančeve, saj so si sorodniki.
Vsak je imel s seboj kovček, okoli vratu pa si je Tom obesil še fotografski aparat, ki ga bo dal sestrični Nini.
Pripeljali so se do velikanskega letališča. Tam je stalo mnogo letal.
V	letališki zgradbi se je kar trlo potnikov.
Potniki so čakali na letala, ki jih bodo popeljala
ZgoJ/uco o /u/or/7;, A/ Je/a/o n<J/ ponor/ n< Eo/na, A/ oAAšrr /V/Ao srno s; /zpo.soJ/// /z ^//Aaa/cc „Eo A/na .sp/". Aap/.sa/n /o /e BranAa 7nrcn, //a.sn/ra/a Marjanca Jeatec-Bož/č. /zJa/a /n za/ož/Za M/nJ/n.sAa Anpgn, L/a/J/ann, /9<%A

na vse štiri strani sveta. Napovedovalke so po zvočnikih opozarjale potnike na odhode letal.
Tom, teta in stric so oddali kovčke. Ti so šli svojo pot, oni trije pa svojo do istega letala.
Po strmih stopnicah so se povzpeli v rep letala. Reaktivno letalo je imelo nešteto sedežev.
Vsi trije in seveda tudi drugi potniki so se privezali na sedeže.
Tom je imel srečo, bil je pri oknu.
Letalo je zapeljalo po vzletni stezi in že se je odlepilo od tal.
Zemlja se je oddaljevala, hiše so postajale hišice, ljudje drobne pike, avtomo-
Sijaj, sijaj sončece
//z/čAsAr/)
$
i	^ H


^ I J'*	J')
3E
L
2.
3.
Si—jaj. Sort—ce Son—ce
si—jaj zgo-daj zgo-daj
son. go— do__
.Ce-ce, -ri gre, -ti gre,
oj
de.
son—ce
-tde___ta
. stir_ci
ru___mejo___ka.
tar__na.
.no!
-jo:
-jo:
Ma-
hi
do___


' z P : ^ ^ Z' .h
1. —ko bom sja		to	son	ce, k' sem	ve	dno	ia		lost		no?
2. ra de ie	le	žn	te,	pn	vsta ti	mo	m	-jo.
3. —mov bi ra.	— di	gna	— li, pa	dre—de	ni		ma	-jo.
bili, ki so drveli po cestah, so bili videti z višine kot igračke. In že ni bilo več videti Zemlje, leteli so sredi same modrine.
Vožnja je bila dolga, tako dolga, da so postali potniki že lačni in žejni, zato so jedli in pili, in kdor je hotel, je lahko gledal tudi televizijo. Med njimi je bil seveda tudi Tom.
Nino so zjutraj zbudili. Oče, mama in Nina, vsi trije so se spravili v katrco in odro-potali proti letališču.
Pripeljali so se do letališča. Vsak hip so bili bolj nestrpni. Le kdaj bo priletelo letalo s Škrjančevo žla-hto!
Stali so pred zaprtimi steklenimi vrati.
Nina je prva zagledala veliko letalo, ki se je spuščalo na pristajalno stezo.
Letalo je obmirovalo. Potniki so stopali iz letala po strmih stopnicah.
Vsi potniki, brez izjeme, so morali skozi carino.
Končno so se lahko objeli.
Tom pa je že snel fotografski aparat in ga dal Nini.
Nina je Tomu obljubila, da bo s fotografskim aparatom prvega slikala prav njega.
Z eno besedo, bilo je sijajno, saj se je končala šola in začele so se dolgo pričakovane počitnice.

Če ujamejo tri mačke v treh minutah vsaka po tri miši, kako doigo potrebuje potem MM mačk, da ujame MM miši/
"ed vožnjo s/ečkra/ napajal/z vodo.
SAAa.' Urba/s
"hotenja.
i.^a povratku so našim pot-potn v Piiberku. Metiovi, )"mnu, Sinči in Dobrii vasi Rema Grabštanj) prirediti ^'častne sprejeme (godba, Fje, fotktora, bakte) na '"terih so sodetovata tudi sionska prosvetna društva, tvorniki, predvsem župani, ? v svojih izvajanjih meddru-poudarjati vetik pomen 'hitejne železnice za gospodki razcvet južne Koroške ' 'dekli zahvato organizator-^ jubitejne prireditve, še d posebno pa Herbertu '"ttenbrunnerju in duši Avs-
trijsko-jugostovanskega društva Wernerju Presslu.
Ko smo že pri pohvatah, naj jo izrečemo tudi dijakom Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki so za jubilej 125-letnice koroških železnic prispevali šest umetniško izdelanih reklamnih lepakov, od katerih so prireditelji dva podarili mariborskemu in ptujskemu županu.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je vloženi trud izplačal in da je jubilejna prireditev z obema muzejskima vlakoma iz Slovenije svoj namen dosegla v celoti. §.L.
Letos poleti: s parmm vlakom skozi Alpe v dolino Soče!
Tudi letos poleti prirejajo posebne vožnje s parnim vlakom na karavanško-bohinjski progi. Vsak četrtek ob 8.50 pelje lepa muzejska garnitura iz Bač preko Ledenic (9.00) in Podrožce (9.10) skozi 8 kilometrov dolg karavanški predov na Jesenice. Tam se vožnja nadaljuje skozi nadvse čudovito pokrajino, skozi globel Vintgar, mimo Blejskega jezera ter skozi področje Triglavskega narodnega parka. Ko vlak pripelje iz tunela Kobla ima pred seboj še strmine doline reke Bača. Značilnost te proge skozi Julijske Alpe so številni mostovi, tuneli in viadukti. Končna postaja pa je mestece Kanal ob Soči. Tam sprejmejo potnike z glasbo in narodnimi plesi, po stari tradiciji pa jim ponudijo tudi kruha in soli. Kosilo pa potnikom nudijo v centru mesta -cena je seveda vračunana že v vozovnici. Parni vlak pa zapusti Kanal ob 14.50 in krene spet v smeri proti Avstriji.
Vlak vozi vsak četrtek, vse tja do 8. septembra. Vozovnica za to posebno vožnjo stane 490 šilingov (otroci 250). Prijave sprejema turistični urad v Bačah.
Prijavite se pravočasno, ker je za te izlete izredno zanimanje med domačini s tujimi turisti.
..hiskovalcem posredovala zares .."dno glasbo. Navdušenje j.'ke je bilo dokaz za to. Oh pol-' Pa je s svojim programom začela 'lupina ..Kundahni" iz Celovca. , . je prijetne in večinoma umir-N^z-skladbe, kar je ustrezalo že furani.
^'Veli smo zanimiv večer v upa-smo na ta način publiki pred-' tudi problematiko slovenske
*j§in
Hi
{tbil
'e. Za prireditelje je bil Slo-
Praznik dokaj uspešen, saj se ht odzvalo okoli 800 ljudi.
torek, 14.6. 1988 paje v klubskih dih nastopala gledališka sku-[. ^NA MONRO. Skupina iz j "da se v glavnem ukvarja z eks-L^ntalnim teatrom. Igra z naslo-J)(riptizeta nas je popeljala nekaj ^ 'j nazaj v Španijo. Bila je to j^tava polna zabavnih vložkov, a jjttalce diluzna. Kljub temu smo gledališče, ki ni na programu "njega kulturnega udejstvova-
S/o venskega
SAM' KSSS/G
Ansambe/ brafov Avsen/k je gostova/ v Dobr/; vas/ smo. Pas^rs
10 !et izhajanja Dobrolskih novic
V 35 letih delovanja in več tisoč nastopih je ansambel bratov Avsenik prav gotovo tako znan, da ga ni treba posebej predstavljati. V nedeljo zvečer so Avseniki gostovali v prostorih dobrol-skega samostana. Bili so gostje Dobrolskih novic, okrajnega lista EL. Številne poslušalce je pozdravil občinski odbornik Tine Wastl, ki je podkrepil pomen Dobrolskih novic. Koncert Avsenikov je bil namreč posvečen 10. obletnici tega lokalnega lista. Kot je dejal Wastl, je list
najprej izhajal občasno, od februarja 1983 pa izhaja redno štirikrat letno. 10 let Dobrolskih novic na eni in 35 let ansambla bratov Avsenik na drugi strani je bil torej dovoljšen razlog za nedeljski koncert. Avseniki so se dobrolskemu občinstvu predstavili s sporedom v slovenskem in nemškem jeziku. S posebnim navdušenjem pa so v Dobrii vasi sprejeli pevca in humorista Franca Koširja, ki je tudi tokrat poleg svojega petja zabava! poslušalce na svojevrsten način. M. P.
Pe/nbo/d B/7gen (desno) je še najbo/j na vduš/7.	sw<a. Mohar
Teden srečanja se končuje neopazno!
Letošnji teden srečanja v Celovcu se danes skoraj neopazno zaključuje za vse soudeležence: za prireditelje, ki se menda veselijo konca tedna velikih naporov, za nastopajoče, ki so imeli težave s tehniko in izgovorjavo, ter za poslušalce in gledalce, ki so se letos udeležili nekaj prireditev pač zato, ker so to počeli tudi že leta poprej. Letos se je pokazalo, da ni zgrešen le kulturni koncept (natrpan teden sporeda, potem pa vse leto zimsko spanje), temveč da se niti niso potrudili za boljši, bolj raznolik program. Tako so Celovčani in tudi drugi Korošci pač pogrešali programske točke iz prejšnjih let, pa če omenim n. pr. le Lukasa Resetaritsa ali pa Lisa Fitz. Tako so bili viški srečanja bolj zamegljeni: recimo mnogi plakati otrok, ki so po Celovcu risali na temo „Srečanja", drugi poudarek tedna pa so predstavljali zvočniki glasbenikov v šotoru sredi Evropskega parka, kjer je kot še najbolj znani pevec nastopil Bilgeri. Edino če za kriterij vzamemo jakost zvočnikov, lahko ugotovimo, da je bil letošnji teden srečanja v Celovcu vsaj nepreslišen.
J ubite j Štatenske gore
Pred 40 leti so na Štalen-ski gori začeli sistematično raziskovati zgodovino tega kraja. Rezultati so bili razveseljivi. Štalenska gora je v teku let zaslovela po bogatih izkopaninah iz keltskih in rimskih časov. Med drugim so odkrili mesto s keltsko-rimskim tempeljem, kopališčem, z železarskim in trgovskim središčem ter še razne druge pomembne najdbe. Prvotni prebivalci Štalenske gore so bili Kelti. Ob začetku novega štetja pa so ta kraj zasedli Rimljani in s Kelti živeli v dobrih odnosih. To spominja na današnji čas - zgodovina se vedno spet ponavlja — da tudi tokrat narodi območja
Alpe-Jadran živijo v podobnih razmerah sožitja.
Ko pa so Rimljani v dolini ustanovili mesto Virunom, so se tudi štalenski Rimljani začel odseljevati tja. Pozneje so Štalensko goro zapustili še Kelti, tako da je nekdaj tako pomemben kraj popolnoma izumrl.
V petek, 17. junija sta direkcija koroškega deželnega muzeja in deželni glavar Leopold Wagner vabila na jubilejno slovesnost 40-letnice arheoloških odkrivanj na Štalenski gori. Številni govorniki, godba in petje so temu pomembnemu jubileju prispevali primeren slavnosten okvir.
Pog/ed na g/avno pos/opje na Bta/ensk/ gor/.
Datum Kraj
PRIREDITVE
Prireditelj
GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA iz Ljubljane z igro JAJCE sreda, 29.6.:
9.00 v otroškem vrtcu v Mikschallee, SŠD in SPZ; 14.30 v otroškem vrtcu Škofiče, SŠD in SPZ; 17.30 v stari šoli v Kotmari vasi, SPD„Gorjanci"inSPZ;
Sreda 29.6. 19.30	Kutturntdom v Šentprimožu	LETNI KONCERT VSEH ODDELKOV GLASBENE ŠOLE	Glasbena šola
Sreda	farna dvorana v	,.DON GIL VZELENIH HLAČAH (komedija)	SKDGtobasnica
29.6. 20.00	Gtobasnici		
četrtek	Dotina 1,	OTROCI V LONČARSKI DELAVNICI (od	Bettadonna
30.6. 15.00	Občina Grabštanj	6. tetadaije) Pomaga jim: Renate.	
četrtek 32.6. 20.00	Viktringer Ring 21/2Cetovec	STALNO OMIZJE ŽENSK	Bettadonna
Petek	Cankarjev dom	BORtS GORDUNOV (Modest Musorgski)	Krščanska kutturna
1.7. 18.00	Ljubtjana	Operna predstava. Začetek 18.00 odhod: iz Dobrte vasi/13.30 (Sienčnik); iz Cetovca/14.00 (Mohorjeva; iz Kožentavre/14.20 (Mtečnik). Cena: za prevoz in vstopnino: 220 šit.	zveza
od1.7.	pri Kovaču na	KEGLJAŠKI TURNIR Pričetek v petek ob 15.00	Stovensko prosvetno
do 3.7.	na Obirskem	1. nagrada: omara IPH	društvo Vatentin Potanšek na Obirskem
Sobota	Posojitnica	NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE iz	Gtasbenašota
2.7. 15.00	Šentjakob	oddetkov Šentjakob, Loče in Bače	
3.7. 7.00		POHOD N A PECO odhod pri Rieplnu	SPD Zarja Žet. Kapta
Nedelja	pri Vierniku	KRESOVANJE ZA CIRILA IN METODA	Moški pevski zbor
3.7. 20.30	v Podkraju Libuče		Kratj Matjaž
Nedelja	gtavno postopje	P.l. MAN AND MEMRE BUKU Koncert in veselica pro UNIKUM	
3.7. 20.30	cetovške univerze	Pevec in desetčtanska skupina pridejo iz Surinama in Karibike in servirajo neverjetno kombinacijo gtasbenih smeri Kaseko, Catypso, Reggae, Afro-beat in Soka.	
Nedetja	farna dvorana v	SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE -	Gtasbena šota
3.7. 16.00	šmihetu	nastopajoučenci iz Šmihela	
Nedetja	pri farnem domu	SELŠKO ŽEGNANJE 14.00 ansambel Drava.	DSG Sete-Zett
3.7.	v Setah	18.00 za ptes igra Ptaninski sekstet. Nadatjevanje žegnanja v ponedetjek 4.7. ob 20.00- igra ansambet Vita Muženiča.	
Ponedetjek Osoje 4.7. 18.00		OTVORITEV PRIREDITVE ..CARINTHISCHER SOMMER1988"	
Sreda	Mtadinski dom	ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNIH ZNAČK	Stovenska študijska
6.7.	SŠD, Mikschattee	Sodelujejo: šotarji stovenskih prosvetnih društev	knjižnica
18.00	4,Cetovec	Radiše, Bitka, Herman Vetik, Vatentin Potanšek, Danica, mtadina gtavne šote v Ptiberku, gojenke in gojenci Mtadinskega doma in dijakinje stovenske gimnazije v Cetovcu. Literarni okvir oblikujejo: mtadinski pisatetj Vitan Mat, mtadinska pisatetjica Branka Jurca, itustratorka Marjanca Jemec-Božič in zastopnik Zveze Bratnih značk Jože Zupan.	
četrtek	dvorišče	KONCERT LJUBLJANSKEGAOKTETA	Stovensko prosvetno
7.7.	samostana v	Ob stabem vremenu bo prireditev v gtavni šoti v	društvo Srce
20.00	Dobrti vasi	Dobrti vasi.	
Petek	bivši samostan	OTVORITEV POLETNE PRIREDITVE „NEUES	
8.7. 17.00	v Vetrinju	MUSIKFORUM VIKTRING" Koncerti - gtasba, idr od 8.7. do 31.7.1988	
Sobota, 9. 7. ob 20. uri KULTURN) VEČER pri Miktavžu v Bitčovsu
Nedetja. 10.7. ob 20.30 KONCERT PtHALNEGA ORKESTRA RTV Ljubtjana v dvorani fresk v Vetrinju
od 11.7. do 16. 7. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ za vgojiteljice v otroških vrtcih in vodja otroških skupin v
Mtadinskem centru na Rebrci
od 28.8. do 3.9. SLOVENSKE POČITNICE v Katoiiškem domu prosvete v Tinjah
IZLET), POTOVANJA, LETOVANJA:
11.7.- Romarsko in izobraievatno potovanje na Potjsko - Sodatitas
14.-21.7.: Sedemdnevno potovanje v Moskvo in Leningrad Cena: 10.020 šit. Prijave sprejemata turistična agencija Cartrans (Micka Miškuinik, te). 0463/51 26 80) in Štefan Pinter, tet.: 04228/288 74.
26.8. - Ekumensko in izobraževatno potovanje v Moskvo, Leningrad in Kijev - Sodatitas.	
RAZSTAVE	
Grad StraBburg	Razstava ob Heminem jubiteju do 26. oktobra 1988
Kutturna taborna Pri Joktnu Cetovec	BLAŽ ZUPANČIČ (Ljubtjana) - fotografije. -do 8.7
Galerija Tinje	Razstava det Janeza Kovačiča - otjne stike, akvareti in risbe do 10.6.-25.7.
Gaterija Roiek	Razstava Huga Wutza Razstava bo odprta do 3. jutija 1988. Obisk razstave je možen ob petkih, sobotah in nedetjah od 15. do 18. ure.
Sele v novih prostorih občine	Kmečka hiša v Selah - Statna razstava
- brez domače fiterature
Mladje 67
Upajmo, da je to zgolj slučaj, da urednika nove številke mladje 67 Vida Obid in Jani Oswa!d tokrat med prispevki nista upoštevala domače koroške literature. Le tako je možno razumeti Janija Oswalda, ki v svojem uvodu zatrjuje, da „to ni čas za poezijo". Pri tem seveda misli na zavoženo politiko v zvezi s sprejetjem novega šolskega zakona in se upravičeno sprašuje: „Je še smiselno, da se poskušamo kot slovenski literati na Koroškem, ko pa že lastni „zastopniki" sodelujejo pri demontaži dvojezičnega šolstva na Koroškem, Kdo iz tukajšnje naslednje generacije bo lahko še čital koroško literaturo v slovenskem izvirniku?" Naslednji Oswaldov odstavek pravi „Kaj nas briga, saj tudi v mladju objavljamo vse manj izvirne koroške literature. Človek dobiva ponekod vtis, da se vsi že vestno pripravljamo na bodočo asimilacijo, tako ali drugače. Politiki in pisatelji," spodbije našo uvodno ugotovitev, saj
očitno primanjkuje prispevkov iz domačih literarnih delavnic. Resna situacija pa nikakor ni vzrok, da bi pisatelje metali v isti koš z nesposobnimi politiki.
Če v eni številki ni domačega literarnega prispevka, gotovo še ni vzrok, da bi bili plat zvona. Prav s to številko sta Vida in Jani pokazala, da gre tudi brez in treba je priznati njuno uredniško zagnanost, saj s tem ne uresničujeta le skupni slovenski kulturni prostor (s tem se Jani najbrž ne bo strinjal), temveč gradita vez med avstrijsko in slovensko literaturo, kar je prav v tem času še kako potrebno.
Zato novo mladje vzemimo v roke, berimo ga, v njem je mnogo poezije (Slavko Kvas, Peter Paul Wiplinger, Tomaž Šalamun, Jure Potokar, Matjaž Kocbek, Majda Knez) pa tudi proze in strokovne literature (Igor Bratož, Herbert Kuhner, Lela B. Najtin, lija Šaver Lev Detela, Denis Poniž, Gerhard
Moser). Gost v tem mladju je kipar Vasilje Četkovič iz Slovenije. Pogrešamo, da ni povzetka vsebine v nemščini, kar bi bilo prav za pričujočo številko koristno, ko gre tudi za prispevke avstrijskih avtorjev. Nenazadnje pa nekaj velja tudi delo naših prevajalcev. Da sodelavci mladja ne sedijo prekrižanih rok, potrjuje rubrika Nove knjige naših sodelavcev, in bera zadnjega tromesečja (ali malo več) je kar precejšnja.
Z Janijem Oswaldom ne kaže soglašati, da v bodoče domača literatura kmalu ne bo več potrebna, saj je nihče ne bo več znal brati, temveč je dolžnost pesnikov in pisateljev, da predvsem politikom pokažejo, da se svoji avtohtoni kulturni ustvarjalnosti ne mislijo odreči. Jasno pa je, da brez napora (tudi političnega) v bodoče ne bo šlo. Treba bo več organizacijske iznajdljivosti, pluralizma, manj medsebojne ujedljivosti in pesimizma, pa več samozavesti!
A7/mr// četrtek )c /u/ v znamenju o/u.sku m/a<7//: g/eJa/tTčntkov t'z ,S7ovea;/e prt </t)akt7t Zvezne gt7naazt/'e za .S/ovenee v Ce/ovt a. L McnJevtovern <7cmu je au.sam-be/ Eng/Bc/t stne/ent t/teater na.sto/u/ z ntjuztk/ont v <7vek <7ejunj;7; tMuLutner mg/t/ t/renm oj a curta/n rat.ser) m ga izvaja/ v ang/esčini /s/ika zgoraj). G/et/a/t.škt krožek AV/a Jurskega ku/turnega Jrtcstva sreJttje .šo/e TNP/7 Pavnc na /soro.škctn pa je v A7/o<7ia.skefn jonut uprizori/ .S/take.spearejev .Set; kremne noči (s/ika.spoJaj). Oka an.satnh/a .sta preseneti/a z iz retino visokim g/et/u/i.skim nivojem.
S! OVKINJSK!
VESTNIK
družba z o. j. Drava. Celovec -
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava:
9020 Ceiovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/ 32/33/34. teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan: urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS. Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000Ljubljana Letnanaročnina:250avstr.šilingov:zajugoslavijo8000dinarjev.Ogtasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.
dr. Tone Cevc
Razstava, ki zbuja zanimanje
Selški župan Anton Hribernik je minulo nedeljo ob navzočnosti domačinov in številnih gostov v novo urejenem prostoru selske občine odprl razstavo Kmečke hiše v Selah. To je bil za občane Sel pa tudi druge prebivalce južne Koroške pomemben kulturni dogodek, saj gre za prikaz arhitekture gradnje posameznih hiš ali vasi. Razstava je znanstvena analiza, ki na osnovi dokumentacije
prikazuje značilnosti gradnje kmečkih hiš v Selah ter njihovo harmonično skladnost z naravnim okoljem.
Je rezultat večletnega znanstvenega dela, do katerega je prišlo na pobudo domačina dipl. inž. Gregorja Maka, pri celotnem projektu pa je sodeloval dr. Tone Cevc, znani raziskovalec starejše stavbne dediščine na Slovenskem. Razstava je razdeljena na več delov, ki zaje-
majo kmečke hiše, pokrajino, kompozicije domačij, značilnosti gradnje stavb, hiše ter njihovo notranjo opremo, gospodarska poslopja in poljska znamenja in križe.
Dr. Tone Cevc je med drugim naglasil, da pozna mnogo slovenskih kmečkih hiš in naselij, vendar tako značilnih stavb kot v Selah, še ni videl nikjer, zato je domačine pozval, naj čuvajo izročilo svojih prednikov ter jih vnašajo v nove gradbene projekte.
Župan Hribernik se je vsem, ki so prispevali k uresničitvi razstavnega projekta, zahvalil ter izrazil željo, da bi si razstavo ogledali tudi ljudje iz drugih krajev. Oznanil je tudi, da bodo v kratkem izdali knjigo, ki bo zajemala kmečke hiše severnih in južnih pobočij Karavank.
Pri slavnostni otvoritvi je nastopil tudi domači pevski zbor KPD ..Planina" pod vodstvom Franca Čertova.
Pevsko srečanje na Bajdisah
Koncert, ki ni bil le na visoki pevski ravni, ampak tudi zabaven, s tem vtisom smo minulo nedeljo odhajali s pevskega srečanja, ki ga je pri Lenčiji na Bajdišah priredilo koško SPD Herman Velik.
Uvodoma je gostje in sodelujoče pevske skupine pozdravil predsednik Jurij Mak, Eda Velik pa je vodila potek prireditve.
S koncertom so pričeli domačini, mlade pevke in pevci, ki jih vodi Herman Kelih, potem pa so zvrstili gostje in od pesmi do pesmi navduševali številno občinstvo, Noncnt DO Certus je bil prepričljiv s čistimi in krepkimi glasovi, s katerimi je prišel do veljave v pesmi Ribniška; Smrtnikovi fantje s svojimi liričnimi glasovi in pesmimi s Kort in Obirske-ga, Podhumška dekleta so ugajala s svojim humorjem in pristnim rožansktm narečjem, prav tako Oktet Suha s svojo „himno" Anzej ter pesmimi drugih narodov.
Prireditev je potekala v zadovoljstvo vseh; pomembno je tudi, da Kočani vedno povabijo zbore, ki predstavijo pevsko kulturo sosednjih društev in matične Slovenije, da se ob zaključku vsi razidejo zadovoljni s sklepom, da se bodo vabilu za prihodnje srečanje spet radi odzvali.
Štipendija za Lipuša
Naš pisatelj Florijan Lipuš je prejel visoko državno priznanje. Minuli teden so razglasili, da je eno obeh glavnih štipendij (enoletno mesečno dotacijo v višini 12.000 šilingov) preje! naš plodoviti pisatelj.
Florijanu Lipušu k podelitvi štipendije iskreno čestitamo in mu želimo nadaljnjih ustvarjalnih uspehov.
OŽO na Tirotskem
Skorajda brez obotavljanja in dolgega tuhtanja so se pevke Obirskega ženskega okteta sklenile odzvati vabilu s Tirolske. V okviru „akcije 1938-1988", ki jo podpirajo svobodoljubi in prijatelji manjšin, so bile in so še po vseh zveznih deželah predvidene prireditve. Spominjale, še bolj pa opominjale naj bi na dogodke pred 50. leti.
Pri izvedbi tovrstnih akcij je zelo pomembno aktivno sodelovanje skupin naše narodne skupnosti, kajti še so Avstrijci, ki na tak '1 srečanjih prvič vidijo, shšt, . i ..doživijo" koroškega S.o venca. Pevkam OŽO se je godilo podobno, ko so se pred kratkim predstavile
občanom v Langenfeldu v Otztalu, kraju, ki leži nad 1200 m visoko.
Topel sprejem zastopnikom tamkajšne občine, vnetega zagovornika Slovencev na Koroškem dr. Haida ter pevcev moškega zbora Fischbachchor je pevkam v hipu odvzel vso tremo pred koncertom. Zaželjene so bile predvsem borbene in uporniške pesmi. Vsebino pesmi je občinstvu sproti predstavila Vida Polanšek.
Z iskrenim zanimanjem so Tirolci sledili izvajanjem pesmi obirskih pevk, uvodni predstavitvi Marte Polanšek ter besedam dr. Haida, kije v pristnem langenfeldskem narečju	poslušalcem
obrazložil namen srečanja.
Limarče v Zilji: Umr! Kajžrov oče
Bilo je na binkoštni ponedeljek, ko smo zvedeli, da nas je za vedno zapustil Anton Rauscher, p. d. Kajžar iz Limarč v brški fari pri Šmohorju. Rodil se je leta 1912, njegovi starši so bili zavedni Slovenci, tak je bil tudi on.
Po vojni je postal predsednik krajevne socialistične stranke in bil občinski odbornik. Ko pa je videl, da politične stranke ne uresničujejo obvez glede pravic koroških Slovencev, je prepustil vse funkcije. Mnogokrat sva se pogovarjala o naši usodi in vedno bolj je dvomil v verodostojnost avstrijske zakonodaje. V poznejših letih, ko je šel v pokoj, se je posvetil družini, domači besedi in popravljaju svoje domačije. Z njegovo smrtjo smo izgubili značajnega in zavednega rojaka. Pogrešali ga bomo.
Ženi, hčerkam ter sorodnikom naše srčno sožalje. F. W.
Antona Schuschuja ni več
Na hodiškem pokopališču se je minuli četrtek zbrala velika množica žalnih gostov in se za vedno poslovila od priljubljenega rojaka, prosvetaša Antona Schuschuja.
S pokojnim smo izgubili človeka, ki je dolga desetletja sooblikoval kulturno življenje v Hodišah, saj je sodeloval v domačem društvu „Zvezda" kot pevec in vsestranski prosvetaš. Svojega slovenskega porekla Anton nikoli ni zatajil; niti v času fašizma, tedaj se
je priključil uporniškemu gibanju. Sovražnik ga je celo obsodil na smrt, le zlom zločinskega režima mu je rešil življenje.
Antona Schuschuja bomo pogrešali, saj je s svojo mirnostjo in preudarnostjo spodbudno vplival na kulturno življenje v Hodišah. V slovo so mu zapeli cerkveni in društveni pevci, pogrebne svečanosti je opravil župnik Lovro Kašelj.
Ženi Ani in ostalim svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
„ VUZENICA 88"
Osnovna šola v Vuzenici ska prosvetna zveza, Celo-bo tudi letos skupaj s SPZ in vec, TarviserstraUe 16, tel. ZKOS izvedla likovno kolo- (0 46 3) 51 43 00 20 do 18. nijo mladih. „Vuzenica 88" julija 1988. Ker je število bo potekala v času od 22. do udeležencev za kolonijo 28. avgusta 1988 v Osnovni omejeno, je treba s prija-šoli Vuzenica.	vami pohiteti. Starost ude-
ležencev naj bi bila med 10.
Prijave sprejema Sloven- in 15. letom.
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 27.6.1988 Nakup		Prodaja
din	0.52	0.60
us $	12.794	12.894
can $	10.55	10.65
angl. f	21.89	22.15
irl	18.82	19.08
sfr	848.80	851.20
bfr	33.56	33.76
tf	207.96	209.84
hf!	623.26	626.14
dm	702.38	705.22
lit	0.942	0.960
dkr	184.80	186.20
nkr	193.97	195.43
skr	204.19	206.21
fmk	296.00	298.40
esc	8.50	8.86
ptas	10.60	10.76
yen	9.78	9.810
Posreduje
Zveza/Bank
Valutni tečaji 27.6.1988
Nakup Prodaja
din	0.52	0.60
us $	12.60	13.20
can $	10.40	11.00
angl. f	21.50	22.70
ir!	18.50	19.50
sfr	837.00	857.00
bfr	33.00	34.20
ff	204.50	214.50
hfl	617.50	633.50
dm	694.60	711.00
lit	0.93	0.98
dkr	182.50	189.50
nkr	192.00	199.00
skr	199.00	206.00
fmk	292.50	303.50
esc	8.10	9.30
ptas	10.35	11.05
yen	9.55	9.85
15 25 34 41 44 45 (9) brez jamstva!
11X	221	112	121
brez jamstva!
Kombinacijska križanka
Obrobna črna polja so že izrezana iz lika križanke, zato morate vanjo razvrstiti le dve črni polji. Besede s spodnjega spiska razporedite v lik tako, da se bodo med seboj ujemale. V pomoč za začetek reševanja je črka B že vpisana na pravo mesto.
dvočrkovne besede: AE O A ON TS tričrkovne besede: ANK ATA ARS RAS
štričrkovne besede: AGAR ELEA SABA TURE VRAT
petčrkovne besede:	NANUT
PETAN RAROG SKLEP TARAS šestčrkovne besede:	GORILA
KREKER STORNO
sedemčrkovne besede: EKSKRET LEONORA REOSTAT
osemčrkovne besede:	AERO-
KLUB GLAVNINA KREATORKA SKRBSTVO
desetčrkovne besede: BANKAR-STVO
sestavi) Jože Petetin
Rešitev križanke iz prejšnje številke
	k			/V	4		4	a	4					J	(7	6	4	K
	3	C	K	/	P	7"	3			L				/	a	/	E	o
4	c	M	E			E	E		O	a	4?	4?			4		4	
J	M	/	?	o	/	P		o	3	v		A!	O	7"	A'	o	5	T
E	M	4	%		P	E	7"		4	K	C	/	3	4			K	E
6	/	/v	J		4		K	4		/			/			L	4	5
čJ		T	<D	K			/4	L	E	C	6		/V	E		/		
	7*	/	/V	4					E	-4		L	4					
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23.7.-23.8.)
Trenutno se gibljete na slepem tiru. Preveč sanjarite, in to ni prav! Če boste hoteli v redu opraviti delo, ki vas čaka, bo potrebno mnogo več samodiscipline.
DEVICA (24.8.-23.9.)
Dogodki v tem tednu bodo terjali od vas malo več doslednosti. Sprijaznite se z dejstvi, kakršna so, in ne iščite dlako v jajcu tem, kjer ni treba. Vaša srečna številka je dve. TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Trenutno stanje zahteva, da ste dober svetovalec samemu sebi, saj se nočete zaupati nikomur. Pa vendar ne bi bilo nič hudega, če se razkrijete prijateljski duši.
Vaša srečna številka je sedemintrideset.
ŠKORP!JON(24.10.-22.11.)
Srečali boste osebo, ki vas bo nekoliko zmedla. Zanesite se na svoj prirojeni čut za
________ ..pravilno" in ..zgrešeno" in vse se bo ure-
dio tako, kot je prav. Vaša srečna številka je pet.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Ne bodite strahopetni, marveč malo bolj pogumni! Moč za svoje ravnanje upravičeno lahko črpate iz znanja in izkušenj, zato bodite mirni. Koristen telefonski razgovor.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Zopet vas bo vabila širša družba medse. Potrebni ste malo več miru in samote, da bi našli samega sebe, sicer boste postali čisto navadna lutka v rokah drugih.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Ker premalo skrbite za svoje zdravje, si s tem nalagate po nepotrenem razne skrbi in probleme. Proti koncu tedna ne zamudite ugodne priložnosti!
Vaša srečna številka je tri.
RIB! (19.2.-20.3.)
Ne pomaga nič, če delate očitke sebi ali drugim. Vaši ljubljenci vam vzamejo preveč časa. Čaka vas važna odločitev. Držite se modrega izreka, da je treba „stvar prespati"
OVEN (21.3.-20.4.)
Z malo več skrbnosti se vam bodo zadeve odvijale po vaši želji. Dostojanstveno vztrajajte pri svojih zahtevah, predvsem pa ne bodite bojeviti samo v mislih, temveč tudi v dejanjih! Vaša srečna številka je petindvajset. BIK(21.4.-21.5.)
Odločiti se boste morali o zelo važnih živ-Ijenskih rečeh. Če se boste pri tem preveč ukvarjali s podrobnostmi, se vam utegne zgoditi, da boste pozabili na bistvo.
Vaša srečna številka je osemnajst.
DVOJČKA(22.5.-21.6.)
Jezili se boste, ker ne bo šlo več tako kot po maslu. Lahko tudi nekoliko skrenete z utirjene poti, le tako se boste rešili velike živčne napetosti.
Vaša srečna številka je oseminpetdeset.
RAK (22.6.-22. 7.)
Vaše ambicije so včasih malo prezahtevne, zato umirite konje in začnite znova tam,
________ kjer mislite, da boste dosegli največ.
Čeprav ste že z eno nogo na počitnicah, vzdržite še nekaj tednov, veselje bo potem še večje!
EB
- KAROLINA KOLMANIČ-	-
!zzvene!a je pesem
Nenadoma se je tašča zravnala, stopila po otroka, ga prinesla k Veri in se ji zapičita v oči tako odločno, da ni mogla umakniti pogleda.
„Vera, kaj res hočeš dati otroka jeseni v vrtec?"
„Dala bi ga. Otrok mora imeti svojo družbo, dve leti bo skoraj star."
„Tako torej? Slabo skrbim zanj?"
„Ne, otrok je predobro oskrbovan in preveč hranjen. Debeluhec je. Saj mu kar pristaja in vem, da bi bil tak otroček nekoč ideal. Vsaka mamica bi si ga želela. Toda doma je samo strašno razvajen. Dela in dobi, kar hočče."
„Nimam srca, da mu ne bi ustregla", se je tašča pomirjena nasmehnila in si prižela otroka nase.
„Saj razumem, čisto odtočena še nisem, sicer pa so popoldnevi še dolgi, ki jih lahko preživita skupaj."
..Zanima me, kaj pravi Emil?"
„Mama, veš, da se malo zmeni zame in zanj. To vemo vsi... komaiše kaj spregovori, ko pride, če pride trezen, je
zame praznik. Le redki so..."
Tašča je stala sredi vrta z otrokom v naročju in gledala nekam mimo nje, ko je mukoma spravita iz sebe:
„Vera, pomagati mu morava... si pomislita na zdravljenje?"
Igor ji je potegnil ruto na tilnik. Pokazali so se oveli sivkasti lasje. A ženska se ni zganila. Le obraz se je zdaj obrnil k njej. In ta obraz, obisjan od sonca, ki je neprizanesljivo odkrilo splet gub in gubic, je dobil v tem trenutku še trši izraz napetosti.
„0 tem pač ne bova odločali sredi vrta", jo je skoraj brezobzirno zavrnila.
Kmalu za tem se je dopolnila:
„To ni odvisno od naiu, ampak od njega samega. Se slišati noče. Pravi, da sem jaz zmešana, da se ga hočem znebiti."
Otrok je začel brcati in jokati. Tašča ga je odnesla. Vera je ostala. Vzpodbujena se je med tem, ko so pesti drobile zemljo, zopet zaposlila z nikoli dorečeno in dokončno izobliko-
48
vano odločitvijo: jutri grem v podjetje.
Zvečer se je Emil vrnil že nekje pred deseto. Vera je že preveč dobro razločevala tok besed, ki so se brez prave vsebine pretekale. Njegova izrazna raven se je spustila že do pocestniških kletvic, ki so bile okrašene s sočnimi iz bratskih republik. Ne, temu mora narediti konec! Ko je mož končno zaspal, saj mu je spolna sla že opešala in je bila Vera oproščena zakonskih dolžnosti, so se njene misli zbistrile in se osredotočile na sicer težak, že skoraj ponižuoč korak, ki pa utegne imeti pozitivne posledice.
Zjutraj je njena trdna odločnost bita sicer ohlapnejša, obarvana s sentimentalnostjo: „Kaj, če mu bom tudi na delovnem mestu škodovala? Končno se je vsaj malo privadil na delo in se vnesel."
Venec izbranih besed, ki bodo kar vrele iz ust in se sklenile v eno samo prošnjo: prepričajte ga, je bil celo ohrabrujoč. Oblekla se je, si skrbno
uredila pričesko in proti osmi uri odkrila tašči svoj namen:
„Zdaj grem. Pomenila se bom s šefom. Morda bo razumel, da tako ne gre več."
„Pojdi, pojdi!"
Nemirno je sedela v avtobusu. Sončen dan na obzorju se nikakor ni mogel ujeti z njenim nerazpoloženjem. Misli so se sukale tudi okoli sina, sina, ki skoraj ni bil več njen... tudi Emilov ne. Emila pač to ni težilo, njo pa je. Otrokov prvi nasmeh je namenjen babici, ki si ga je povsem prisvojila. Zato niti ne joka, ko ona odhaja. In tašča je komaj zdaj našla smisel življenja. Nič več je letos ne mika na morje. Tudi za moža ne vpraša več. Osredotočila in prisvojila si je njenega sina. Kaj, jo razganja ljubosumje?! Ne, boji se, da bo ostala čisto sama.
Avtobus je ustavil. Prej tako zbrane in goste besede so se zdaj razblinile. Oči so zdrsele čez velik moder napis: Avtoob-nova. In tam pri vratarju je tudi korak zastal. Zbrala se je zopet, ko je prešla to prvo oviro. Roke so podzavestno pogladile goste lase in jih potiskale nekam za uho, da bi zbudila resnejši vtis. Svetla vrata z napisom Tajništvo so jo ohromila. Suho grlo je v zadregi pokašljevalo.
..Vstopi no, če si že tu!" se je bodrila.
Potrkala je, rahlo in trikrat zapovrstjo. Ohlapen „naprej" jo je spodbudil. Tajnica, pravkar sveže naličena, jo je vprašujoče pogledala. Se preden jo je utegnila vprašati, je Vera z muko spravila preko usten: „Rada bi govorila s tovarišem Potočnikom."
Narejen nasmeh izza mize in potem tiste besede:
„Ja, veste, na sestanku delavskega sveta je."
Kaj pa tovariš direktor?"
„V Ljubljani na posvetovanju."
„Veste, imam neko skoraj čisto osebno prošnjo," je skušala omehčati bitje brez določljive starosti.
..Čakajte, jutri, ne, pojutrišnjem pa se oglasite. Povedala bom direktorju. Koga naj že najavim?"
..Hvala, pojutrišnjem ne bo šlo. Mogoče vas bom prej poklicala, če mi daste številko."
„Ja, tole. Pa kar pokličite!"
Zapustila je pisarno in vedela, da se ne bo nikoli več vrnila. Res, da jo je to žensko bitje še kar dovolj vljudno odpravilo, vendar je bil že uvod tako neučinkovit, kaj bi bilo pri direktorju šele jedro?
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
10.30	Grand prix;15.30Wurlit-zer; 16.30 Lutkovna igra; 16.55 Poročila M otroke; 17.05 Nekoč je bil človek; 17.30 Pust-lovščine Toma Sawyera in Hu-ckleberryja Finna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi;
18.30	Pet deklic v Parizu; 19.30 Časvsliki; 20.15 Halo nosač; 21.55 Pustolovščina v Riu; FBI.
10.30	Forum državljanov;
15.30	VVurlitzer; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Inšpektor Gad-get; 17.30 Tat divjadi; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Pet deklic v Parizu;
19.30	Časvsliki; 20.15 Kaj bi bili, če; 21.55 Alahov vrt; 23.10 Mannix; Aktualno.
10.30	Halo nosač; 15.30 VVurlitzer; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Kali-mero;17.30 Okoli sveta; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 2X7; 18.30 Pet deklic v Parizu;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Derrick; 21.20 Top spot; 22.50 Stop making sense; 0.30 Branje za Bachmannovo nagrado.
10.35 Alahov vrt; 12.00 Podobe sovraštva; 14.00 Tom in Jerry; 14.40 Vojna valčkov; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Erichov kaos;
18.00	Trailer; 18.30 Šport;
19.00	Dunaj in njegova glasba v anakdotah; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Zlati časi; 23.30 Branje za Bachmannovo nagrado.
9.00 Poročila; 9.50 Dežela gora; 11.00 Ura tiska; 14.50V gradu in na vasi; 16.20 Poročila zaotroke;16.30Risanke;17.00 Klub seniorjev; 17.40 X-raz-sežno; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Grofica Marica; 22.40 Umetnost in njeno tržišče; 23.40 Podelitev Bachmannovih nagrad.
10.30 V gradu in na vasi; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 D'Artagnan in 3 mušketirji; 17.30 Kamen Marca Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Pet deklic v Parizu; 19.30 čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.22 Poljub pajkove ženske; The Munsters.
10.30	Podnajemnik,; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Viki in silaki;
17.30	Tudi šala mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.30 Bogati in revni; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Skrivnost gob; 21.07 Ženska v Benetkah; 22.00 Brez diha; 23.35 Didi dvojnik.
14.55 Šport; 18.40 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Forum državljanov; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Bejrut -vsakdanjost med smrtjo in upanjem; 23.10 Šport; 0.10 Aktualno.
14.55	Šport; 18.00 Lokalni TV-spored; 18.561 -2-X; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dinastija - Denverjev klan;
21.55	Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Made in Hongkong; 23.10 Bachman-nova nagrada; 23.55 Aktualno.
13.00 Šport; 18.00 Lokalni TV-spored; 18.15 Šport; 20.15 Omizje; 21.20 Zadeva: Aids -nova vprašanja; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Maščevanje slavne sedmice; 0.05 Aktualno; 0.10 Zrcalo.
14.55 Šport; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Podnajemnik; 22.00 Šport; 22.30 Nevarna spodev; 0.15 Aktualno; 0.20 Moški iz Arizone; 1.40 Poročila.
9.00	Poročila; 9.10 Umetnost in stroj; 10.05 Matere; 11.05 Postaje sanj; 13.00 Športno popoldne; 18.30 Slika Avstrije;
19.00	čas v sliki; 19.48 Primer za državnega tožilca; 20.15 Mr. Billon; 21.50 Vizije; 21.55 Letne počitnice čisto noro; 23.25 Aktualno; 23.30 Šport.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Škotsko potovanje k vrtovom in graščinam; 18.00 LindenstraBe;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Dediči ljubezni; 21.15 Šiling; 21.50 Pogledi s strani;
22.00	..In v puščavi ognjen
steber"; 22.55 Josef Krips -portret; 0.25 Aktualno.
16.00	Počitniški ekspres -VVurlitzer; 17.00 Svet v plesu; 17.30 Orientacija; 18.00 Super-flip; 18.30 Lokalni TV-spored;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje danes: 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Kaj sem?; 21.07 Domovina si; 21.55 Pogledi s strani;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Klub 2.
9.00 Poletna noč; 18.10 Videostrani; 18.25 Tri predice; 18.35 Miškolin; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Mednarodno delavsko gibanje - grenki mir; 20.45 Mednarodna obzorja; 21.30 Dnevnik; 21.45 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika; 0.45 Videostrani.
9.00 Poletna noč; 18.05 Videostrani; 18.20 Indijanske legende; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik;19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Tednik; 21.05 Izgube; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Schvvarz-vvaldska klinika; 1.20 Videostrani.
9.00 Poletna noč; 18.25 Videostrani; 18.40 Grizli Adams;
19.05	Risanka; 19.18 Vreme; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcaio tedna; 20.20 Cagney in Lacey;
21.05	Dokumentarna oddaja; 21.50 Dnevnik; 22.05 Poletna noč; Schwarzwa!dska klinika; Informativna oddaja za tujce; 0.00 Igrani film; Videostrani.
9.00	Poletna noč; 15.55 Videostrani; 16.10Radovednitaček; 16.25 Pamet je boljša kot žamet; 16.30 Miškolin; 16.40 Mala Nada; 17.10 Republiška revija MPZ Zagorje 86; 17.40 Nevidni bataljon; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30 Igrani film;
22.00	Dnevnik; Poletna noč.
9.10 Videostrani: 9 20 Živ žav; 10.05 Grizli Adams; 10.30 Gospa Monsorojska; 11.25 Alpski večer 88; 12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad; 16.10 Videostrani; 16.25 Sinovi in hčere steklarja Jakoba; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Moškivsrebrnemjopiču;21.10 Zdravo; 22.40 Videostrani.
8.20	Videostrani; 8.30 Poletna noč; 10.00 Srečanje ZRVS Jugoslavije; 12.00 Videostrani;
17.15	Naš utrip; 17.30 Radovedni taček; 17.45 Mala Nada;
18.15	Bajka o kraljevih češnjah;
19.05	Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Večer z mojimi gosti;
22.20	Dnevnik; 22.35 Poletna noč; Schwarzwaldska klinika.
9.00 Poletna noč; 18.25 Videostrani: 18.40 Pamet je boljša kot žamet; 18.50 Čudno, da se ladja ne potopi; 19.05 Risanka; 19.19 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Osmi dan; 20.45 Dokumentarec meseca; 21.30 Dnevnik; 21.45 Poletna noč; Schwarzwa)dska klinika; 0.30 Informativna oddaja za tujce.
7T/-oddaja vž/vo? (7z A/ede/js/d dnevn/k?
Grenki mir
Sreda, 29. 6. 1988, TV LJ1, 20.07 - V vsej zgodovini sta si člove-kova svoboda in siia obiasti v nasprotju. Tudi v zgodovini detavskega gibanja. Državna ati zasebna obtast je bita vedno proti posamezniku. Razmišljanja o antropološkem ozadju obtasti, ki ga poskuša prebuditi iz dremavice tudi ..Grenki mir", se ne more otresti vsaj na prvi pogted nekaj paradoksnih vprašanj.
Viharni vrh
Sreda, 29. 6. 1988, TV LJ2,20.00-Znatne niti viktorijanski roman „ Viharni vrh", deto angleške pesnice in pisa-tetjice Emityje Bronte, je nudit osnovo istoimenskemu fitmu. Pripoveduje mračno zgodbo o muhasti, razdvojeni Cathy, ki jo je premamit btesk bogastva in o najdencu Heathctiffu, s katerim sta skupaj odraščata. Fitm se ukvarja z njeno demonično tjubeznijo.
Nagrada Bachmannove 88
Četrtek, 30. 6. 1988, TV A2, 23.10 - Že v pred zadnji števitki Stovenskega vestnika ste tahko brati, da se tega dne začne branje za nagrado Bachmannove 1988. Odtomke o srečanju titeratov bo prenašata tudi tetevizija. Nadatjnji prispevki so na sporedu v petek, 1. 7.1988, TV Al, 0.35, v soboto, 2.7.1988, TV Al, 23.30 in v nedetjo, 3.7.1988, TV Al, 23.40.
Narejeno v	Wi!!s m
Honkongu	Burke
Četrtek, 30. 6. 1988, TV A2, 22.22 - Kdor ne pozna napisa „Made in Honkong? Za tem imenom se skriva seveda mnogo več, kot domnevamo. Anthony Shang bo v tej dokumentaciji prikazat senčno stran gospodarskega čudeža v Honkongu.
Petek, 1. 7. 1988, TV LJ1, 0.00 - V avstral-skem fitmu „Witts in Burke" gre za pripoved o ekspediciji, ki je 20. avgusta 1860 krenita iz Metbourna čez avstral-ski kontinent. Vodita sta jo Burke in Witts. Ekspedicijo je preživet en sam udeteženec.
Dnevna zgodovina: omizja
Petek, 1. 7. 1988, TV A2, 20.15 - Kadar govorimo o omizju, imamo navadno v mistih potitične diskusije. V oddaji, ki jo je pripravita Etisabeth T. Spira, gre botj za gostitniška omizja, ki imajo v Avstriji dotgo tradicijo. Zato je najbrž upravičeno nastat izraz o „po)itiki gostilniških omizij" ati „Gasthauspohtiker". Da ta izraz nikakor ni iz trte zvit, o tem pričajo nekateri avstrijski potitiki, ki se skrivajo pod ptaščem tiberatnosti, glasove pa si kupujejo v gostitni. Oddaja je nastajata na Tirot-skem, na Štajerskem, na Koroškem in na Dunaju. So morda zalotili tudi vas pri takšnem ati drugačnem omizju?
Najbo!jši? Bogati in...
Sreda, 29. 6.
Narodno-zabavna
glasba
Četrtek, 30. 6.
Rož-Podjurta-Zilja
Petek, 1.7.
Nove knjige: Razvedrilo za tedne dopusta
Sobota, 2. 7.
Duhovni nagovor (Toni Opetnik)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 3.7.
Kar želite, zaigramo
Ponedeljek, 4. 7.
Kriza slovenskih
mladinskih
organizacij
Torek, 5.7.
Zaključni akademiji na strokovnih šolah šolskih sester v Šentrupertu in Šentpetru
Mladi v ospredju
Ati pa tudi v ozadju, vsaj če bi skušati analizirati dejavnost slovenskih mladinskih organizacij v zadnjih letih. Drugače tudi ni z njihovim položajem v osrednjih organizacijah, kjer naj bi vraščali v delo in delili odgovornost. Kar nostalgično se funkcionarji srednje generacije spominjajo svojih akcij in reakcij nanje v sedemdesetih letih. Obžalujejo, daje danes vse drugače. Zakaj? Je nostalgija starejših in brezbrižnost mladih pač usoda, s katero se gre spo-prijazniti, že ves odgovor? Kornelija Vospernik išče odgovor. V radiu bo na sporedu v ponedeljek, 4. julija.
Dan pozneje pa bodo na vrsti poročila z zaključnih akademij v strokovnih šolah šolskih sester v Šentrupertu in Šentpetru. V zadnji je letos prvič celo mlad fant. Sicer pa imajo besedo dekleta. Na koncu šolskega leta po tradiciji pokažejo, česa so se naučila. In tradicija je na obeh šolah trdna podlaga, na kateri grade. Morda jo bo nekoč uspelo prelomiti s kakšno točko, ki bi zaprepastila gledalce in jih zbudila iz pričakovane in navajene dobre, stare miline?
Petek, 1. 7. 1988, TV Al, 22.51)-Leta 1983 je nastal film „Stop Making Sense". Slej ko prej velja za najboljši glasbeni film, ki je nastal kdajkoli. Vsaj iz evforije glasbenih kritikov je to vedno spet slišati. Ali glasbeni film odgovarja tudi vašemu okusu, o tem pa se prepričajte raje sami.
Turek, 5. 7. 1988, TV Al, 18.30 - V 34 nadaljevankah, nastalih po romanu Irwina Shawa, bo govora o razlikah med bogatimi in revnimi. Zgodba se začne leta 1945, ko prispeta Rudy in Tom Jordache s svojim očetom, nemškim priseljencem, v ZDA. Njuna bodočnost je negotova.
"Ognjeni steber v puščavi"
Ponedeljek, 4. 7. 1988, TV A2. 22.00 - Pod
geslom ..Ognjeni steber v puščavi" je na sporedu desetdelna oddaja o nastanku izraelske države. „Iz-rael - država nastaja" je naslov prvega dela, v katerem bo govora o vrnitvi Židov med leti 1896 in 1920. Nemška obdelava filma je nastala po uspešni izraelski nadaljevanki ..Pillar of Fire". Avtor skuša ponazoriti pot k nastanku države od leta 1896 do leta 1948. Ponovitev prvega dela je na sporedu v nedeljo, 10. 7. 1988, TV Al, drugi det pa v ponedeljek, II. 7. 1988, TV Al. Prav pa je, da se prav ob gledanju te oddaje spomnimo trnjeve poti Palestincev, ki prav tako upajo na ustanovitev lastne države in so ravno v zadnjih mesecih izpostavljeni strašnemu nasilju izraelskega okupatorja.
V Kamnu je bita v nedelo nogometna postastica — Avstrijski reprezentanti so zaigrati tekmico
Wotbt doseget dva tepa zadetka
SLOVENSKE
VESTNIK
ŠPORT
Tiw;u ur/iriu^ /e pouuAi/u ueA:<rg' igru/cev urviri/sAre reprezentance te/r/no s Kuro.čAo. Ker /7MO pr/,s'// vsi, .so z o Ap^irtjo igrn/i ve /;o/(e)i.sii.
Lindertberger in Konsei med streici golov: govorimo lahko torej le o povsem prijateljski tekmi. Konkretno o srečanju moštva pro-minentnežev (med njimi nekateri igralci avstrijske reprezentance, hokejista Rudi Konig in Herbert Pok ter stari zajec Franz Hasil) in izborom koroških nogometašev, med katerimi sta se posebej izkazala Kristijan Wolb! (SAK) in Manfred Hober (Pliberk).
Kakor je za take prijateljske tekme skoraj samoumevno, seje končala neodločeno, namreč 5:5, odločalo je strel-
janje enajstmetrovk in naposled je zmagala avstrijska reprezentanca s 4:2.
Avstrijski reprezentančni igralci niso igrali povsem resno, kar dokazuje že samo dejstvo, da sta vratarja Lin-denberger in Konsei igrala tudi v polju. Kljub temu pa je treba pohvaliti koroški izbor, saj so igralci prikazali dokaj dobro tekmo. V bistvu je zares škoda, da še niso sestavili skupnega koroškega moštva, saj bi imelo gotovo dobre izglede, da bi se obdržalo celo v prvi avstrijski ligi.
'
S/iAe.* Mofiar
Jtirgen kVerner (sred/na) se je še na/bo/j pr/zadeva/ pož/vef/ igro reprezentančnega moštva.
1/ Kamnu je /gra/o moštvo prom/nentnežev.
1/ koroški reprezentanc/ je igra/ tudi Kristijan fVo/bi (prvi /evo spredaj).
Grenki prizvoki...
Ljubite/ji nogometa so se .seveda ve.se/di.' vsaj de/ avstrijske nogometne reprezentance je pod oznako „adidasevo prommenfno moštvo" zaigra/ proti koroškim nogometašem na igrišča v Kamna. Tekma je bi/a zares športna, bi/o je ve/iko /epik potez, ki jib sicer v „trdem" prvenstva, ko gre za preživetje in nadn/jnji obstoj, ni mogoče videti. K/jab tema pa je ime/a tekma neprijeten prizvok, za katerega je odgovorna ista jtrma, mednarodni ve/e-koncern adidas. Dva dni pred to tekmo so namreč najavi/i, da bodo v Avstriji akini/i dve tovar/ii, v Vetrinjn pa prensmeri/i proizvodnjo. 55d /judi bo zgub do svoja de/o v/ta mesta samo zato, ker /toče /trma adidas povečati svoje dobičke. M čudno, da nekaterim tudi tekma v Kamnu ni teknda/ -mu
Selanke so v državni A ligi
Namiznoteniška ženska ekipa iz Sel bo naslednje leto igrala v državni A-ligi. To je odločilo predsedstvo Avstrijske namiznoteniške zveze, saj ekipa WAT z Dunaja ne bo sodelovala. Selanke so se okrepile z novo legionarko Alenko Nisavič. Poleg nje in Marti Oraže bo za Selanke najbrž igrala še Hofmeisterje-va.
Športni vrh v Škofji Loki
To soboto in nedeljo se bodo na skupnem tekmovanju v Škofji Loki srečali slovenski športniki iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. Pomerili se bodo v nogometu, namiznem tenisu, šahu in ženski odbojki.
Slovenska športna zveza na Koroškem bo na to srečanje poslala svoje športnike za vse navedene panoge.
Društveno
prvenstvo
Namiznoteniška sekeja v Selah je zelo aktivna. Ne samo da z uspehom sodeluje na raznih turnirjih, tudi doma je izvedla društveno prvenstvo. Mojster splošnega razreda je tudi letos postal Mirko Oraže, sledita mu Marti Oraže in Siegfried Užnik, mladinski mojster je Erich Oraže, šolarski pa Aleksander Mak.
KRIŽAJ še naprej aktiven
Sicer je priljubljeni slovenski smučar Bojan Križaj s koncem minule zimske sezone prenehal tekmovati na mednarodnih smučiščih, zato pa se je tem bolj posvetil razvijanju in prodaji smuči znamke ELAN. S tovarno v Begunjah je podpisal pogodbo, ki ga obvezuje, da sodeluje pri razvijanju še boljših smuči in pri organiziranju tekmovalnih kampov za najmlajše smučarje po svetu.
Vse to je v nedeljo Bojan Križaj povedal v Klopinju našemu sodelavcu, ko je v Rutar-marketu dajal avtograme številnim domačinom in gostom. Naval na slalomskega šampiona je bil precejšen, že v prvih desetih minutah je podpisal nad 200 posebno ličnih razglednic s
Nizozemci so evropski prvak
Evropsko nogometno prvenstvo v ZRN se je končalo z zmago Nizozemske, ki je v finalu premagala Sovjetsko zvezo z 2 : 0. V polfinalu sta izpadli Italija in Zvezna republika Nemčija. Najboljši strelec prvenstva je bil Nizozemec Van Basten.
svojim športnim portretom. Po enournem podpisovanju je bila na sporedu vožnja po Klopinjskem jezeru, zvečer pa nogometna tekma v Kamnu, kjer je Bojan okrepil moštvo žandarmerije.
Križaj pa ne bo športno aktiven le kot priložnostni nogometaš. Po zaključku sezone je bil že veliko na smučeh. V Kanadi je 14 dni preizkušal smuči tovarne ELAN-Japonska. „Mislim, da bom še manj doma kot poprej", je dejal. Pri tekmah najmlajših se ho udejstvoval predvsem
kot demonstratov in predavatelj. Povezal pa se je tudi z neko jugoslovansko tovarno, ki bo izdelovala športna oblačila znamke Križaj. Pogodbo ima tudi z liechtensteinsko reklamno agencijo, 'ki jo vodita Harti Weirather in Hanni Wcnzel.
V glasbenem sporedu prireditve pri Rutar-marketu je nastopila skupina Zmeda, ki je zadovoljila vse starostne skupine poslušalcev. Menda so jo na kraju samem angažirali še za druge zabavne prireditve.