Stran 10'
»SLOVENEC«, dne 28. avgusta 1038.
Stev. 197.
Zemlja in človek
Mursko polic med Slovenskimi goricami na
jugu in jugozuhodu, radgonskimi vrati na r.a• utdu, Goričanskim na severu ter doltijelendav-skimi vrati in goricami na vzhodu je ailuvialna nižina, s katero prodira Srednje Podonnvje obenem i južnejšim Dravskim poljem najgloblje iiu severu pa v obkrožajoče ga gorice, da ustver-polje globoko v notrunjost Alp, po svojih vodenih rebrih, zlasti Stavnici na jugu in Lendavi nu severu pa v obrožajoče ga gorice, da ustvarja zaključeno zemljepisno enoto РотиГја, v kateri razvija pokrajina z obliko terena, s podnebjem. rastlinstvom, gospodarstvom in člove-
------4!-ično slovenske
participiramo
kom tor njegovim življenjem tipično slovensko Paaoniio, ч katero tudi Slovenci partii na Balkanu.
V vsej preteklosti je bilo Mursko polje iz-ita periferna pokrajina ter je taka osta-
Ia do danes. Izgledu, da je v predzgodovini
" jvek«, da jc selil predvsem vznožje in terase goric. da pa
Rimska doba
je sicer n. pr. pri Veržcj
prisilil neurejeni tok Mure člov
je zavzel nižino samo sporudično je sicer n. pr. pri Veržeju na mestu današnjega veržejskega kolodvora že rn/vila selišče, ali v
bistvu prcselitvenega značaja Murskega polja in obrobja, torej Prlekije ni izpremenila ter se tudi rim-ke ceste naslonijo na obrobja Mur-
skega polju in to v bistvu na mostišča pri Radgoni in Dolnji Lendavi, «lu se tako v/ognejo osrčju pokrajine, nižinam Murskega polja Slovenci sledijo Rimljanom, kar dokazuje zopet Veržcj. Šele srednjeveška kolonizacija izgradi obenem s stabilizacijo politične tuejc med Štajersko in Madžarsko tudi selišča v današnjem položaju. Hidrografski značaj Mure s trajno me-njajočim se tokom in razpored političnih sil. ki so bile razmejene po Muri ali njeni bližini (Madžari. Turki), je periferni položaj Murskega jHilja kol veže za velik del Vzhodnih Alp le še potrdil. Dvoje mojiišč Dolnja Lendava na vzhodu in Radgona na zahodu je varovalo mursko črto z. Murskim poljem in povzročilo, da se je po umiku Turkov razvil promet iz Madžarske na Hrvatsko preko ižolnje Lendave ter da je
V »stala Rudjfona vrata za Štajersko na Muri. raci med njima pa se je razvijal kot upravno središče velikega dela Prlekije Ljutomer na mestu, kier se prirodno razcepi promet ». Murskega polja nu jug v Podravje, in to na jug in jugozahod proti Ormožu in Pniju ter na jug in jugovzhod proti Ormožu, Središču in dalje
Froii Hrvatski. Baš v tem pa je rastel pomen .jutnmera za našo narodno življenje, ker je stal on vedno pod vplivi nnrodnostno kompaktne pokrajine ob Dravi, in to tako slovenske kakor hrvatske in to obratno od Dolnje Lendave in Rudgone, ki ste jwsredovali vplive iz narodnostno tuje, nemške in madžarske zemlje. Zaradi tega svojega prometnega položaja jo mogel Ljutomer postali narodnostno središče Murskega polja in Prlekije tostran Mure. Ta položaj Ljutomera je omajala koncem 19. stoletje lele železnica. ki gn je napravila v gospodarskem in prometnem oziru za prometno črpalko Radgone in ga tako odvrnila od podravskega zaledja na jugu.
Politična meja med štajersko. oziroma Avstrijo in Madžarsko je z Muro razdvojila Mursko polje in njegovo obrobje v dva dela, v štajerskega ali v Prlekijo v pravem smislu besede, in v madžarskega ali Prekmurje, h kateremu pa moramo iz zemljcpisuih razlogov šteti tudi nemadžarsko Radgono. Kulturno enotna pokrajina je bila iz političnih razlogov razbita, in ko so v Brut ko v i dobi začeli gospodarsko tesnejši stiki med kraji to- in onstran Mure,
i*ih je politični režim po 1. 18f>7 prekinil in li-vidiral. Posamezniki pa. ki »o šli preko Mure in delovati javno na Prekmurskem, »o postali večinoma narodni odpadniki, katerih simbol je ostal konccm 19 stoletja Murkovič v Dolnji endavL Rezultat politične razdvojenosti zemljepisno in kulturno enotne pokrajine je bil regionalni dualizem. v katerem je bil Ljutomer središče samo jsikrajine tostran Mure.
Ta zemlja. Mursko polje z okoliškimi goricami ali Prlekija, je gospodarsko in kulturno živela nu osi Gradec—Radgona—Ljutomer—Varaždin Vinogradniški prit ielki »o »e izvažali preko Radgone v Gradec, ki je bil tudi politično, cerkveno in visokošolsko središče zemlje, kakor je bil Varaždin trg za ostale agrarne pridelke in za živino ter središče prleškega srednješolstva. ki se je na graških visokih šolah pogosto zopet znašla z naraščajem iz Hrvatske kakor je bilo to n. pr. zgodovinsko v najpomembnejšem slučaju v dobi mladega Gajn in Vraza. V tem kulturnem življenju med domačo zemljo, Varaž*linom in Gradcem je duhovno sodelovalo več komponent: konservativna tradicija domače grude, ki je držala zvezo z rojstno vasjo; v Varažtlinu povezanost s slovanskim svetom s politično zavestjo; in v Gradcu nnpredok evropske duhovne in materialne kulture. Te tri komponente so ustvarjale in razvijale tako prleškega intelektualca kakor tudi trdnega prleškega kmeta, ki sta do konca 18. stoletja likvidirala kajknvske vplive, se v začetku 14. stoletja zavestno ojačtln z ilirizmom ter se pod vplivom politične razdvojenosti pokrajine in kulturne moči Gradca opredelila za slovensko narodno skupnost.
Ko se je tnko Prlekije v srodi 19. stoletja kulturno in politično jasno opredelila, jo je narodnostno na perifernem obmejnem položaju zojela doba ustavnih in narodnostnih bojev, katere bijeta politični dobi in volivni geometriji čn«a odgovarja joč prleški izobraženec in prleški kmet, to je večji kmet, gruntar in le v manjši meri >elar ali viničar. Prleški kmet je v nasprotju z večino svojih stanovskih tovarišev na
Ге
Slovenskem, ki so «e od ča«a kmetskih uporov pa do kmeiske odveze gibali samo meri lastno kmetijo in go«T»o«kn graščino, po svojem go-
spodarskem in socialnem položaju živel mod domom. Gradcom in Varaždinom in še dalje. Posli z vinom in lesom «n ga prisilili k temu in ga pogosto tudi spravili pri sosedih na slab glav Življenje izven doma v tujini je dovedlo prleškega kmeta ze zgodaj do vpogleda v mo-SČa n«ko življenje, katerega se je navzel in ga doma mi«elno združil z globoko razredno kmet-sko zavestjo, katero je prleški kmet očuval do danes. Druga polovica tO. stoletja pomeni tudi dobo individualne gospodarske prosperitete, nn kateri ie pnrticipiral zla«tl prleški kmet. Gospodarskemu podvigu pa je sledila tefcnin prle-šVegn kmeta, da participira enako na političnem življenju kakor je bil to primer * meščanom, ki je v začetni ustavni dobi dejansko prevzel politično vodstvo javnega življenja v svoje roke Ni pa sel prleški kmet v težnji z« političnim soodločanjem roko v roki * meščanom, kakor je bil to tudi le v mali meri primer * štajer-eijanci v predvojni dobi Razredna «tanovsku zavest je prleškega kmeta politično ločila od mričnna in potep tega še povezano«» z lastnim izobra/en«tvom Malo je «loVen«kih pokraiin, ki bi daioln duhovnike tudi za nem«ki del škofije in do danes je ostal ponos prleškega kme-
t Ctoto*?
V «u«c,
tfflOM
TA

'♦«■eižfve/
»4vro»
»u«
•sncr» •s«
"Oflj*

»view**
v naši Prlekiji
ta, da ima šolanega sorodnika v mestu ali sploh ua vodilnem položaju. To domače izobruženstvo pa je bilo, ki je vzdrževalo vez med narodnim programom svojo dobe in kmetom, ki je hotel v novi dobi politično sodelovati. To domače iz-obraženitvo je bilo tisti faktor, ki je dovedel politično nastopajočemu kmeta v uurodnu vrste, v katerih je temu kmetu pripadla odločilna vloga. Leto 184«, clrllmetodijska ljutomerska beseda in prvi ljutomerski tabor pred sedemdesetimi leti nam to nazorno dokazujejo. V poznejših časih pa se ie narodnojmlitično delo prleškega kmeta utrdilo in usmerilo z organizacijo.
Sodelovanje gospodarsko napredujočega in
rlitk'no aktivnega kmeta s preko ilirizinu in 1848 prebujenim izobra/enstvom. oboje sistematsko utrjeno in programatično usmerjeno po kulturni in politični organizaciji, je razvilo iz Prlekije pokrajino, ki je v dobi narodnih bo-iev igrala odločilno vlogo na slovenski struni in v mnogem odločile ne samo pripadnost Prlekije k Jugoslaviji, temveč tudi ves današnji potek državnee meje na Kobanskom, na Muri in preko Mure. V vsej ustavni dobi je Prlekija bila trdnjava slovenske in jugoslovanske politične misli, katere ni mogla nemška politična akcija nikdar omajati, pa če je tudi izhajala iz obrobne Prlekije, iz Radgone, Ormožu ali Ptuja. Narodnostno in jjolitično stabilnost Prlekije jo moral priznavati tudi nasprotnik, ki je dal na-rodnopolitičnemu značaju Prlekije najlepše iz-
Pričevalo na mirovni konferenci v Parizu. V nrtzu so Avstrijci terjali vse Podravje r. Ma-ril>orom in Ptujem razen Prlekije približno na vzhodu od črte Ptuj—Radgona V tem priznanju Prlekije Jugoslaviji jo Avstrijn pri mirovnih pogajanjih podala najlepše svodočanstvo o na-rodno«tnem značaju Prlekije in v tem svetlo-čanstvu je bilo izven debate vprašanje narodnostne in politične pripadnosti Prlekije. In ko je bila tako podana in priz-nana jugoslovanska meja na Muri, je bilo tudi podano izhodišče za priključitev narodnostno in zemljepisno enotnega ozemlja na vzhodu in severu v Prokmurju ter na zahodu v Dravski dolini in pri Maribora. Vloga Prlekije v dobi narodnostnih bojev je zaradi tega za Jugoslavijo zgodovinskega pomena, ker je z u«pehi v narodnostnih bojih druge polovice 19. stoletja in pred svetovno vojno bila fiksirana jugoslovanska državna meja na Muri. ki je morala iz narodnostnih razlogov odločilno vplivati tudi na državno mejo na zahodu in na vzhodu od Mure in s čimer je bilo podano definitrvno izhodišče za vso jugoslovansko severno mejo v Podravju in Poinurju.
Jugoslovanska doba je postavila Prlekijo z Murskim poljem in Ljutomerom pred nov položaj, katerega značilnost je zopet p e r i f e r -nos t. Po zaslugi svoje dovršene zgodovinske misije v časih bojev za narodno državo in po svoji zemljepisni legi, ki predestinira Prlekijo za zemljo, preko katere vodi prirodna zveza med Srednjim Podonavjem in Severno Italij.), oziroma Jadranom, terja Prlekija po pravici pri-rod« lastne zemlje, da dobi ta prehodna f • ri-ferna zemlja tudi sodobno prometno «vezo, ki naj poveže Madžarsko z zaledjem severnega Jadrana na eni in z notranjostjo Vzhodnih Alp na drugi strani. Do tega ima Prlekija pravico ludi kot ena nnjgostcje obljudenih pokrajin Slovenije in Jugoslavije in poleg tega, da izvrši novo sodobno narodno misijo na prekmurskem Dolenjskem. Narodnostni problem dolnjelen-lnv-»kih vrat je mogoče rešiti samo razvojnim pc-tom in to s povezanostjo prekmurskega Dolenjskega nn osinlo Slovenijo. Prelpogoj temu je pritegnitev Dolnje Lendave na Lju'omer in Prlekijo, ker v nobenem primeru ne doseže prekmurtke Dolenjsko naših življenjskih utripov in stikov z našimi gonilnimi silami ter se v pomanjkanju tega tudi ne more organsko razvijati v sestavnem našem narodaeir. in kulturnem telesu. Za zbližanje Dolnje Lendave z Ljutomerom «o podani vsi trad!ci »nalni zemljepisni in kulturni predjxigoji tako, da ga kličo na dan kar zemlja sama. Zavedati se moramo, da ako do tega ne prkle, bo v bodočnosti stopilo prekmursko Dolenjsko z Dolnjo Lendavo na plan kot naš nov narodnostni problem,
Ako pa je vprašanje vključiti Prlekijo v mednarodne prometne zveze, ki bi vezale organske dele Srednje Evrope, vprašanje, ki ni samo prleško, dolnjelendavsko in ljutomersko, temveč predpogoj, da se poveže severna Slovenija s kontinentalnim gospodarstvom, in kar jo ta zemlja tudi bila od rimske «lobe pa vse do poznega novega veka, imamo v zvezi « Prlekijo tudi drugi jugoslovanski problem, ki prav tako neposredno vpliva na likvidacijo njene perifernosti. To je problem uveljavljenjn jugoslovanske podravske longitudinale. ki zamore na črti Maribor—Osijek—Belgrad likvidirati ne samo perifernost severne Slovenije, temveč velikih delov severne Jugoslavije sploh. Zavedati se moramo pri tem dejstva, da je v dobi narodnostnih bojev perifernost konzervirala naš živelj pred tujimi vplivi, da ps pomeni danes vzdrževanje perifernosti varovanje pred stikom s sodobnim raz.vojrm in s tem ofiranjevnnje zaostalosti.
S tem pa je nujno v zvezi likvidacija posledic tisočletne socialne in kulturne preteklosti, ki ovirajo na? narodni razvoj v Podravju in Pomurju, in ki tvorijo tako zrvani problem severne meje. Vključiti to zemljo v sodobni razvoj in s tem omogočiti našemu človeku napredek, znači prirodno likvidirati preteklost: vzdrževati pa perifernost pomeni konzervirati preteklost in z njim tuje vplive, katere je zapustila zgodovina.
Posebno še velja to za Prlekijo. Nn*a državna meja je marsikje tudi prirodna geografska meja, ki loči dvoje geografskih enot. Ni pa to primer v Prlekiji, kjer se razteza na prehodu iz Alp v Srednje Podonavje enotna pokrajina v meridionalni smeri od Donave do Save Nn takem mestu zamoro reševati naše narodno-politične probleme samo sodobni razvoj obmejnih zemolj, ki drže korak s sosednjo Evropo, V okviru tega razvoja hodo naše obmejne zemlje dovedle k rešitvi množico vsakdanjih problemov, iz katerih sestoji narodnoobmejno vprašanje. Razvoj pa zamore teči samo po prirodnih osnovah zemlje. In te zahtevajo zlasti v naši Prlekiji. dn se dvignejo iz perifernosti In postavijo s podrnvsko longitudinalno in srednje-podonav«ko-jndrnn«ko transverzalno v prometno, gospodarsko in sploh življenjsko razgibani razvojni položaj.
V vrsti naših obmejnih pokrajin Ima Prlekija s svojo zemljepisno Izobliko, s svojo pre. teklostjo in zlasti * rešitvijo svoje zgodovinske misije v dobi narodnostnih bojev vse predpogoje, da se jo v jugoslovanski državni skupnosti dvigne nn prirodnih rnrvofnlh možnostih, zlnstl Še. ker bi z njimi porastel tudi pomen vsega jngo«lovnn«kega «evern nn reki Dravi za Jugoslavijo in za vso Srednjo Evropo, i	Job.
Pozdrav domačim krajem
Vam, domaČi kraji, ki «a Imenujete s imenom Prlaklja. v katerih som proilvel •vaja otroika lota In tvoja mladost, kateri sta ml dali mater In eteta, slovensko govorico In slovensko tustvevanje, vam, domail kraji, pošiljam nnjprltrčnejšl pozdrav. Vedne sem vas Iskreno ljubil In vem, da vas nikdar na bom ljubiti pronehal! Pozdravljenll
■elgrad, 21. avgusta 1911.	Doktor Koroiec.
>Dere sen še mali bija — te je Itištno blo — kolen sen po hiš potaka, vnrvo mačkico...«
(Dr. Korošec razlaga svojim gostom pred svojo rojstno hišo v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kako je preživljal tu svojo mladost.)
Prlekija
402 7 A K
MAQIBC
• «« O	5 %M»vtut»
V*"*	* /
t'p'rZj----\ c £
m!----------------_	J	--------* OKHOt \
>vo i
e
Kardinal J. Missis. — Prslat dr. J. KovaCic. — P roi. dr. M. Murko. — Pisatelj msgr. Fr. Ks. Msiko.
Nekaj najodličnejših Prlekov