/  R E V I J A  Z Z B  Z A  V R E D N O T E  N O B  S LO V E N I J E  /   40
9
772463
821805
cena 3 eur
Letnik IV
ISSN 2463-8218 
februar 2019 
ZZ
B 
 NO
B  SLOVENIJE
1941 194
5
O    F
Ob  8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, čestitamo 
vsem ženskam in jim želimo tak pogum, kot sta ga imeli 
junakinji v najhujših časih Slovenije.
»SKOZ BOJ IN TRPLJENJE  
V LEPŠE ŽIVLJENJE«
februar 20192
K U LT U R A
Zlati red za zasluge Florjanu Lipušu
Pisatelj velikih misli  
in širokega pogleda
Florjan Lipuš je pisatelj velikih misli in širokega pogleda. Je sloven-
ski pisatelj, saj piše v slovenščini in je v domovini svojega jezika 
priznan in znan. Je pa tudi avstrijski pisatelj, saj živi na avstrijskem 
Koroškem, na Selah pri Žitari vasi, njegova dela so prevedena v 
nemščino in tudi tam je priznan in znan. Je tudi evropski in svetov-
ni pisatelj, saj v svojih delih opisuje človeka, ki bi lahko z enakimi 
težavami, strahovi in upanji živel kjer koli in kadar koli. 
Osrednji del njegovega lite-rarnega opusa je šest roma-nov, od Zmot dijaka Tjaža iz leta 1972 do Gramoza iz leta 
2017. Po predzadnjem romanu Boštja-
nov let se je avtor pred poldrugim dese-
tletjem odločil končati svojo pisateljsko 
kariero, a si je na srečo premislil. Veči-
na njegovih del je v širšem pomenu av-
tobiografska, saj se z njimi avtor vrača 
v čas med drugo svetovno vojno in po 
njej ter podaja bridko osebno izkušnjo 
in trpko koroško resničnost. V delih ne 
opisuje grozot, očitne pa so njihove po-
sledice za posameznike, ki iščejo svojo 
pot v novem svetu. Teža grozot je tako 
še težja. Pa vendar v njegovih delih ni 
želje po obračunu ali maščevanju, sta 
pa v njih začudenje in spraševanje, kako 
je bilo vse to mogoče. 
   Florjan Lipuš je prejel skoraj vse po-
membne kulturne in literarne nagrade 
tako v Avstriji kakor tudi Sloveniji. V 
Sloveniji je med drugim že leta 1975 do-
bil nagrado Prešernovega sklada in leta 
2004 Prešernovo nagrado, leta 1985 pa 
je postal član Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti. Na avstrijski strani 
moramo omeniti častni križ za znanost 
in umetnost (2002), častno nagrado za 
književnost Republike Avstrije (2005) in 
najvišje avstrijsko kulturno priznanje, 
avstrijsko državno nagrado v letu 2018. 
   S svojimi deli Florjan Lipuš prispe-
va k ohranitvi in razvoju slovenskega 
jezika na Koroškem in v Sloveniji. Piše 
v slovenščini, boj proti izginevanju slo-
venskih besed in besednih zvez razume 
kot svojo nalogo. Jezik, in Lipuš to čuti 
močneje in izpoveduje silneje od dru-
gih, je temelj samozavesti, pravi in do-
daja: ni pomembno, koliko ljudi govori 
jezik, temveč kako ti ljudje s tem jezi-
kom ravnajo. 
   Poleg literarnega dela je treba pou-
dariti njegovo zavzemanje za pokončno 
slovenstvo. Boli ga, če večinsko prebi-
valstvo podcenjuje katero koli manjši-
no, in opominja, da z »boječo pohlevno-
stjo« narod ne more uspeti. Zelo je kri-
tičen do vodstev slovenske manjšinske 
skupnosti v Avstriji zaradi pomanjkljive 
enotnosti in odločnosti, saj da to vodi 
do prešibkih akcij slovenske države za 
zaščito slovenske manjšine. 
   Dela Florjana Lipuša, njegov ugled 
in pogled na slovenstvo imajo never-
jetno moč. Prestopajo meje in prep-
lavljajo vsak breg. Silijo nas, vse nas tu 
in tam, k bolj poglobljenemu razume-
vanju vprašanj slovenstva v Avstriji, 
svetu in nasploh.
Vir: Urad predsednika
Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob slovenskem kulturnem prazniku na posebni 
slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge pisatelju Florjanu 
Lipušu – za izjemen prispevek k slovenski književnosti in za nov in svež pogled na slovenstvo. 
Slovesnosti so se poleg gospe Tanje Pečar udeležili tudi Vinko Möderndorfer, predsednik Upravnega 
odbora Prešernovega sklada, gospa Bjanka Adžić Ursulov, dobitnica velike Prešernove nagrade za 
življenjsko delo, nagrajenci Prešernovega sklada Martina Batič, Aljoša Dekleva in Tina Gregorič. 
(Foto: Daniel Novakovič/STA) 
Nagovor Florjana Lipuša
S svojimi deli Florjan 
Lipuš prispeva k 
ohranitvi in razvoju 
slovenskega jezika na 
Koroškem in v Sloveniji. 
Piše v slovenščini, 
boj proti izginevanju 
slovenskih besed in 
besednih zvez razume 
kot svojo nalogo.
3
6-7: Kolumna
Jože Poglajen: 
Razbito ogledalo slovenske kulture
Dr. Martin Premk: 
Lažnivci
8: Komentar
Dr. France Križanič: 
O osebni porabi
10-11: Aktualno
Iztok Pipan: 
Slovesnost ob dnevu spomina 
na žrtve holokavsta
15: Obletnica
Ivan Seljak: 
Partizanske smučine Cerkno 45
24: Zločini okupatorjev
Jože Oblak: 
Grozovit umor skojevke Tilke Sedejeve
Fotografija na naslovnici: 
106 - Fanika Raček (levo), ki je preživela taborišče 
Auschwitz in 99 – letna Adreana Družina -  Olga, edina 
še živeča narodna herojinja Slovenije (Jugoslavije).
SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB 
Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, 
politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in 
po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije
Zanj: Tit Turnšek, predsednik
Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja 
Meršol, Franc Štibernik
Odgovorni urednik:  Janez Alič
telefon: 041 686 322 
elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja
Naslov uredništva in naročnin:
ZZB za vrednote NOB Slovenija, 
Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17
romana.jemec@zzb-nob.si
Cena: 3 €
letna naročnina: 36 evrov, 
trimesečna naročnina: 9 evrov
ISSN 2463-8218.
Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225
Davčna številka:  SI 84151714
Tisk: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana
Bojevati se – to je lahko posle-dica prisile oblasti, da se dr-žavljani oblečejo v uniforme, vzamejo orožje in se podajo 
na bojišče. Vse vojne v zgodovini člo-
veštva so izbruhnile v interesu vladajo-
čih, bojevali so jih običajni ljudje, izgub-
ljali življenje, zdravje in trpeli posledice 
vojne, ne samo tisti na strani poražen-
cev, tudi večina običajnih državljanov 
na strani zmagovalcev.
   Morda najpomembnejša zgodovinska 
izjema je politična odločitev ZDA po 
koncu druge svetovne vojne, da inve-
stira v svoje državljane, demobilizirane 
vojake. Nastal je znani »GI Bill« – za-
kon, s katerim je ameriška država inve-
stirala v svoje državljane, v brezplačno 
šolanje ter ustanavljanje obrti in malih 
podjetij. Ekonomisti so ugotovili, da je 
bila tudi v čisto finančnem pogledu to 
ena najboljših investicij in da se je v 
učinkih na bruto družbeni proizvod se-
demkratno poplačala. A to je bila zgo-
dovinska izjema. Logika koncentrirane-
ga špekulativnega kapitala deluje dru-
gače. Od Napoleonovih vojn naprej je 
upravljanje sveta vse bolj v rokah nekaj 
globalno delujočih bankirskih družin, ki 
financirajo vojno industrijo in države ne 
glede na to, kdo se s kom vojskuje in 
zakaj. V obdobju od leta 1914 do 1945 
je zahodna civilizacija povzročila smrt 
100 milijonov državljanov. Nekaterim 
se je izplačalo, ljudje pa so umirali in 
trpeli na fronti, v koncentracijskih ta-
boriščih, na pogoriščih domov, kot tal-
ci … Med drugo svetovno vojno je v 
Baslu ves čas delovala Banka za med-
narodne poravnave (BIS), upravljali pa 
so jo predstavniki nacistične Nemčije in 
ZDA. Pred tem pa so angleški finančni 
krogi financirali pohod nemških naci-
stov s Hitlerjem na čelu na oblast.
   Vprašati se torej moramo, kaj je naš 
boj. Ameriški eminentni publicist, du-
hovnik Chris Hedges, je večkrat pouda-
ril misel, da je prava duhovnost samo 
tista, ki izvira iz upora. Samo vera to-
rej, ki izhaja iz boja za obstoj in razvoj 
posameznika, družine in nacije, je pra-
va, iz človeka izhajajoča vera. Naš boj 
včeraj, danes in jutri je torej samo boj 
za človeka, za njegovo kakovostno živ-
ljenje. Temeljni sestavini kakovostnega 
življenja sta svoboda in blaginja. Vse to 
je mogoče doseči samo v kakovostnem 
družbenem okolju in v kakovostnem 
naravnem okolju.
   Tako kot so se slovenski partizani leta 
1941 podali v boj za gol obstoj in upali 
na boljše družbene razmere po osvobo-
ditvi, se moramo tudi danes podati v ne-
nasilen upor zoper uničevalno delovanje 
skoncentriranega špekulativnega kapita-
la, ki uničuje človeka in planet. Še nikoli 
v 3,8 milijarde let dolgi zgodovini življe-
nja na Zemlji in v 200 000 letih obsto-
ja človeka ni bila nevarnost za uničenje 
tako velika in blizu kot danes. Zakaj? 
Za koga? Običajnemu državljanu je tež-
ko razumeti, da tisti, ki imajo dejansko 
možnost upravljanja planeta, ne sprevi-
dijo ali nočejo sprevideti nevarnosti za 
nas vse, ki jo povzročajo s svojim norim 
pohlepom po denarju in moči. Čas je za 
boj! Poglejmo, kdo je z nami, kdo je za 
demokracijo, kdo je za življenje in kdo 
je proti nam, kdo deluje v imenu Smrti! 
Katera politika, doktrina izpostavlja člo-
veka kot osrednjo vrednoto? Neolibe-
ralizem, fašizem, nacizem, liberalizem, 
klerikalizem? Ne, vse te doktrine, ute-
meljene na denarju ali bogovih, pridiga-
jo krivdo posameznika, kriminalizirajo 
nestrinjanje, samozavest in upornost, 
pridigajo kult pohlevnega dela v korist 
nenaravno velikih obsegov bogastva. In 
pojem svobode reklamirajo, a ga osušijo 
na svobodo neomejenega izkoriščanja.
   Ne gre za krizo vrednot, kot pridigajo 
cerkve in filozofi oligarhije, to je kriza 
spoštovanja vrednot. V Zvezi borcev 
imamo kot temeljne vrednote zapisane: 
zavzemanje za mir, razvoj domoljubne 
zavesti, še posebej mladine, slovenska 
nacionalna identiteta, državnost, suve-
renost, demokracija, svobodoljubna in 
uporniška izročila, izhajanje iz tradicij 
boja proti fašizmu in nacizmu. Stopi-
mo skupaj v novo Osvobodilno fronto 
– fronto za življenje! Za dobro, polno-
vredno življenje državljanov Slovenije 
danes in jutri.
Naš boj – 
včeraj, danes, 
jutri
// PIŠE:  mag. Blaž Kavčič, predsednik Sveta ZZB
U V O D N I K
februar 20194
A K T U A L N O
Naroda se nikoli nista sovražila
Skupni boj 
proti fašizmu
Vzpostaviti povezavo med vrednotami in politiko
Vrednote, narava, okolje
Vrednot ne vidimo, se pa vidijo 
vrednotna dejanja in obnašanja. 
Ljudje smo vrednotujoča bitja. 
Ni nam vseeno, kaj sami in kaj 
drugi storijo ali ne storijo. Osnov-
na značilnost vrednotnega od-
nosa je v tem, da vključuje pre-
sojo, ali ravnamo dobro ali slabo, 
pravilno ali nepravilno, dopustno 
ali nedopustno, sprejemljivo ali 
nesprejemljivo. 
Izjava predsednika Evropskega par-lamenta Antonia Tajanija na bazo-viški komemoraciji 10. februarja 2019 je samo vrh ledene gore. Od-
kar je Italija leta 2004 razglasila 10. fe-
bruar za dan spomina na žrtve fojb in 
eksodusa, je sovraštvo do Slovencev in 
Hrvatov na ta dan vsako leto hujše, laži 
pa so vsako leto večje. To je dan demon-
stracije novega italijanskega fašizma.
   Leta 1953 si je Italija spet poskušala 
prigrabiti našo zemljo (Cono B Svobo-
dnega tržaškega ozemlja). Tudi takrat 
smo jim jasno povedali, da jo bomo bra-
nili in obranili. Tajanijeve besede »naj 
živi italijanska Istra, naj živi italijanska 
Dalmacija« samo potrjujejo, da se spet 
vzbuja apetit po naši zemlji. Italijanski 
fašizem se je do kraja razgalil.
   Italijanska politika vsa leta po drugi 
svetovni vojni ni bila zmožna temeljite 
defašizacije, kot je bila denacifikacija v 
Nemčiji in Avstriji. 
   Genocid nad Slovenci in Hrvati se je 
začel kmalu po tistem, ko je prišel na 
oblast Mussolini. Prepovedali so slo-
venski jezik, priimke in imena so poita-
lijančevali, Slovence so razseljevali po 
vsej Italiji, številni so se bili prisiljeni iz-
seliti. Mar to ni genocid, Matteo Salvi-
ni? Ste se kdaj za to opravičili? Skrajni 
čas je, da to storite zdaj! 
   Ko se je začela druga svetova vojna, 
ste nas pošiljali v koncentracijska tabo-
rišča, Rab, Gonars itd. Koliko Slovencev 
ste tam pobili? Koliko vasi požgali? Koli-
ko talcev postrelili? Ste se, gospod Salvi-
ni, kdaj opravičili? Uprli smo se, bojevali 
Vrednot je več vrst. Imamo politične, moralne, religio-zne, kulturne, tehnične, eko-nomske in okoljske vrednote. 
Ni nam vseeno, kakšni so zrak, voda, 
prst, kakšna je hrana, je varna ali ni. 
Ker človek od nekdaj živi v naravi in 
od nje, bi lahko rekli, da so okoljske/
ekološke vrednote tako stare, kot je člo-
vek sam. So pa danes postale izredno 
pomembne, ker je stanje okolja posta-
lo skrb vzbujajoče in je postal vprašljiv 
obstoj človeka na planetu.
Vidno in nevidno
Smo v družbeno-ekološki krizi, to je kri-
zi odnosa, človeka in celotne družbe do 
narave. Hkrati je to tudi kriza medčloveš-
kih odnosov in odnosov posameznika do 
ožje in širše skupnosti. Družbeno-ekolo-
ška kriza je v bistvu povzetek in skupni 
imenovalec več že obstoječih ali groze-
čih kriz, kot so npr. prehranska, energet-
ska, gospodarska, politična, podnebna 
idr. Ni lokalna kriza neke države, ampak 
je globalna kriza človeštva, sedanje civili-
zacije, sedanjega globalnega družbenoe-
konomskega neoliberalnega sistema.
   Nekateri znaki teh kriz so vidni, števil-
ni pa ne. Tako se vidijo protesti ljudi pro-
ti kopičenju odpadkov, proti hrupu, proti 
načrtovanju daljnovodov visoke nape-
tosti v bližini njihovih hiš, postavljanju 
baznih postaj, načrtovani graditvi cest, 
prevelikemu prometu v naseljih idr. Vi-
dijo se čakalne vrste v ambulantah, vrste 
za pomoč Rdečega kriza ali Karitas. Ne-
katera stanja in znamenja krize pa lahko 
razkrijejo samo znanost – družboslovna, 
naravoslovna, tehnična – in analiza sta-
za svoj obstoj in fašiste nagnali z naše 
zemlje. Prepričan sem, da vas bomo 
spet, če si boste le drznili poskusiti pris-
vojiti samo ped slovenske zemlje. 
   Čas je, da tudi Italija uradno objavi 
poročilo slovensko-italijanske zgodo-
vinske komisije o mednacionalnih od-
nosih. Pozivamo predsednika slovenske 
vlade, da to zahteva od italijanskega 
premierja Giuseppeja Conteja. 
   Potem bo manj laži. Italijanski not-
ranji minister Salvini govori grde izmiš-
ljotine. Titova vojska in partizani nikoli 
niso pobijali otrok, nikoli niso usmrtili 
nekoga samo zato, ker je bil Italijan ali 
ker je bil katolik. Ali ga ni sram in tudi 
vseh drugih italijanski politikov, ki ob 
tem molčijo?
   Ob koncu druge svetovne vojne so se 
skozi naše kraje valile horde kvizlingov 
iz vse vzhodne Evrope: Tatari, Čerkezi, 
Ukrajinci, četniki, ustaši itd. Za njimi je 
pritiskala jugoslovanska armada, ne-
nehno so potekali boji, partizanske eno-
te so prodirale proti Trstu. Nemci in ita-
lijanski fašisti so se srdito upirali. Padlih 
na obeh straneh je bilo mnogo, končali 
so v kraških jamah. Taka je vojna, mi je 
nismo želeli.
   Z Osimskim sporazumom sta Jugo-
slavija in država Italija dokončno kon-
čali spore, vsaj tako smo takrat zmotno 
mislili. Italijanska vlada je z lažnimi ob-
ljubami izzvala izseljevanje Italijanov iz 
Istre in Dalmacije. 
   Naša dva naroda se nikoli nista sov-
ražila. Z italijanskimi protifašisti smo 
bili skupen boj proti fašizmu. Dolgo po 
vojni smo živeli v miru in prijateljstvu 
in tako bo, to trdno verjamem, tudi v 
prihodnosti, ne glede na to, da se danes 
pojavlja fašizem, ki hoče z lažmi prikriti 
svoje zločine – in za to gre. Ne bo šlo! 
Nove oblike fašizma povsod po Evropi 
dvigujejo svojo glavo. Prav italijanski 
protifašisti združujejo vse protifašiste 
Evrope. Namen je samo eden: vsi poš-
teni ljudje Evrope želimo živeti v miru 
in sožitju.
Ljubljana, 14. februarja 2019
Tit Turnšek
predsednik ZZB NOB Slovenije
5
A K T U A L N O
Vzpostaviti povezavo med vrednotami in politiko
Vrednote, narava, okolje
tističnih podatkov. Tako neposredno ne 
moremo videti, da v Sloveniji 13 odstot-
kov ljudi živi pod pragom revščine ali da 
v svetovnem merilu 1 odstotek ljudi raz-
polaga z večino družbenega bogastva, 
pri nas pa 20 odstotkov. Prav tako ne 
vidimo, da če bi vsi ljudje na Zemlji tro-
šili toliko naravnih virov kot Slovenci, bi 
potrebovali dva in pol planeta, imamo 
pa samo enega. 
   Lokalno vpliva na globalno in global-
no na lokalno. Sprememba vrednot in 
obnašanja mora biti globalna, saj imajo 
številne lokalne in nacionalne dejavno-
sti globalne ekološke/okoljske posle-
dice in nasprotno. Termoelektrarne in 
vožnja vsakega posameznika z avto-
mobilom prispevajo k globalnemu po-
rastu ogljikovega dioksida v ozračju. Ko 
kupujemo cenene tuje izdelke, običaj-
no ne pomislimo na človeško bedo ali 
uničevanje narave v Afriki, Indoneziji, 
na Kitajskem, v Indiji, kjer so bili izdel-
ki proizvedeni ali pridobljene surovine 
zanje. Jim Hansen, direktor Goddardo-
vega klimatskega inštituta pri Nasi, je 
dejal: če bo naftovod Keystone začel 
delovati, bo onesnaženje tako usodno 
in globalno, da bo to pomenilo konec 
našega planeta. Ta naftovod bo vodil iz 
Alberte v Kanadi vse do Teksasa in bo 
prečkal šest ameriških zveznih držav. 
Pomen obdelovalne zemlje
Strokovnjaki z Biotehnične fakultete 
v Ljubljani opozarjajo našo kmetijsko 
politiko, da je treba drugače zakonsko 
zaščititi obdelovalno zemljo, da bi pove-
čali prehransko samooskrbo in se izog-
nili lakoti v prihodnosti. Že zdaj smo 
največji uvoznik hrane v Evropi. Slove-
nija ima le še 884 m2 obdelovalnih ze-
mljišč na prebivalca, v naših pedoloških 
in podnebnih razmerah pa je po oceni 
potrebnih za samooskrbo 3000 m2 ob-
delovalne površine na prebivalca. Pre-
velika usmerjenost v nižje cene živil in 
večjo konkurenčnost se pogosto dose-
ga za ceno zdravja ljudi.
   Nekdanji ameriški predsednik Franklin 
Roosevelt je dejal: »Narod, ki uničuje tla, 
uničuje sam sebe.« Ekonomist bi mogo-
če dejal, da kmetijska proizvodnja v Slo-
veniji prispeva le 2 odstotka k letnemu 
bruto družbenemu proizvodu. To drži, 
toda ta dva odstotka sta pomembnejša 
za preživetje človeka kot preostalih 98 
odstotkov. Brez televizije, mobilnega te-
lefona, radia, avtomobila so ljudje žive-
li tisočletja, brez vode in hrane pa niti 
en mesec. To ni nostalgija po volovski 
vpregi in jamskem življenju, ampak po-
ziv k temu, da se moramo zavedati po-
mena obdelovalne zemlje, jo ceniti, spo-
štovati in varovati. Vendar naša politika 
s podporo ekonomske znanosti ne ravna 
tako in to bomo še zelo obžalovali. Kri-
čeč primer političnoekonomskega pod-
cenjevanja pomena zemlje je umestitev 
lakirnice multinacionalke Magne na naj-
boljše kmetijsko zemljišče, namesto da 
bi jo umestili na že ekološko degradi-
rano površino. Seveda so nova delovna 
mesta pomembna, toda ni treba, da jih 
pridobimo za ceno uničevanja kmetij-
skih obdelovalnih zemljišč. 
   Strateški pomen prostora in naravnih 
virov (zlasti kmetijskih zemljišč) je mno-
go večji od delovnih mest, ki jih inve-
stitor lahko ukine in proizvodnjo preseli 
drugam, državi pa ostaneta degradi-
ran prostor in reševanje socialnih stisk. 
(Mojca Golobič, Peter Gabrijelčič, Ma-
tjaž Miloš: Delo, 18. februarja 2017) Pri 
nas se najpogosteje poseg v kmetijska 
zemljišča uvrsti v razred C, kar pome-
ni, da je vpliv nebistven, zaradi možnih 
omilitvenih ukrepov. Med temi ukrepi 
pa je najpogosteje nadomeščanje, ni pa 
analize o izvedljivosti in stroškov nado-
meščanja. Pogosto gre za nadomešča-
nje s kakovostno neenakovrednimi in 
razdrobljenimi zemljišči. Izgube prsti, 
ki je nastajala tisočletja, ni mogoče na-
domestiti, zato je pozidava kmetijskih 
zemljišč nenadomestljiva izguba. (Hele-
na Grčman in drugi: Izguba najboljših 
kmetijskih zemljišč: Prav je, da vemo. 
Delo, 21. januarja 2017)
   Treba je vzpostaviti povezavo med 
vrednotami in politiko in ne obravnavati 
spremembe sedanjih vrednot neodvisno 
od nujne spremembe politike. Nekateri 
mislijo, da je vse naravne danosti in mo-
goče obremenitve okolja mogoče izrazi-
ti denarno, v številkah. Vsem naravnim 
danostim, njihovim funkcijam in ekolo-
škim/okoljskim posledicam ni mogoče 
pripisati cene. Ta je sicer v mnogih pri-
merih nujna, ni pa še zadostna glede ce-
lovitosti in dolgoročnosti. Naj se kvanti-
tativno meri in ocenjuje, kar je mogoče 
in smiselno. Zavedati pa se je treba tudi 
omejenosti in nezadostnosti kvantitativ-
ne denarne redukcije.
Je mogoč izhod iz krize?
Nekateri sodijo, da kar koli storimo, 
je že prepozno. Tudi če bi takoj lahko 
odpravili vse izpuste toplogrednih pli-
nov, se podnebnim spremembam ne 
moremo več izogniti in bomo morali 
živeti s sušami, poplavami, vetrolomi 
in drugimi ekstremnimi vremenskimi 
pojavi. Res je, časa ne moremo zavrteti 
nazaj in vzpostaviti stanja pred nastali-
mi spremembami. Toda to ne sme biti 
izgovor, da ničesar ne ukrepamo in ne 
spremenimo svojih navad, potrošnje, 
proizvodnje, zakonov in politike. Žive-
ti bomo morali z omejenimi zmoglji-
vostmi planeta. Naša blaginja, ki temelji 
na ekološkem dolgu, to je na prekora-
čenju zmogljivosti ekosistemov, bo zelo 
kratkotrajna. Družbenoekološki obrat, 
ki je nujen, če hočemo trajno živeti na 
planetu Zemlja, vključuje mnoge ome-
jitve in probleme, za katere še ne vemo, 
kako jih bomo rešili. Nujen bo obrat od 
eksponentne gospodarske rasti k traj-
nostnemu razvoju. Ta ni mogoč brez 
»zelenih tehnologij« in obnovljivih virov 
energije. Na tej poti se nam nakazujejo 
še številne pasti.
dr. Andrej Kirn, foto: TNP
februar 20196
K O L U M N A
Jože Poglajen
Razbito ogledalo slovenske kulture 
V 
sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm, 
poje Prešeren v tretji kitici Zdravljice. Če bi v verzu 
zamenjali besedici rod(u) s kulturo našo, bi kar se 
da pristno opisali dogajanja ob prazniku kulture, 
poimenovanem po pesniku iz Vrbe. Zgodba se v zadnjem času vsako 
leto ponavlja v odtenkih sive in dosega vrhunec ob predprazničnih po-
delitvah Prešernovih nagrad za življenjsko delo v kulturi. Vsako leto 
z odra Cankarjevega doma v prve vrste grmi, da se kar kadi. Tam 
pražnje oblečeni sedijo najvišji predstavniki države in skrušeno poslu-
šajo, kaj jim ima bog kulture povedati. Predvsem veliko neprijaznega, 
kar se navadno izteče v jamranje, kako kulturi in kulturnikom, ki da 
so nosilni steber naroda in njegove države (s tem tudi njenih najvišjih 
funkcionarjev), gre iz leta v leto slabše. In da je za vse kriva politika, ki 
se do kulture obnaša kot kruta mačeha. Skratka, vsako leto se z odra 
vali plaz zgražanja in nakopičene jeze.
Letošnji nagovor predsednika Prešernovega sklada Vinka Mödern-
dorferja je sicer izzvenel za odtenek drugače od prejšnjih dveh. Po-
leg grmenja z oblakov smo 
vendarle s prazničnega odra 
slišali tudi poziv, naj poleg po-
litike za to, da bi prišlo do po-
zitivnih sprememb, kaj storijo 
tako ustvarjalci kot tudi sama 
kulturniška birokracija. Že to, 
da je bil predsednik vlade ne-
koč igralec in odličen satirik, 
njegov minister za kulturo pa 
kulturnik, je bilo obetavno, da 
bi se v kulturi kaj spremenilo na bolje. Toda, je nadaljeval slavnostni 
govornik, ko so se spremembe skoraj že začele dogajati, se je vse sfiži-
lo: avgijev hlev kulture je ostal neočiščen. Butalci so prav po butalsko 
raje očistili čistilca kot pa pravo svinjarijo, je še pribil Möderndorfer. 
Kakšnega navdušenja ne v dvorani še manj med »strukturo kulture« 
ni požel. 
Tudi ne z mislijo, da je upor proti okupatorjem potekal s puško in 
knjigo – večina slovenskih partizanskih brigad je nosila imena sloven-
skih pesnikov in pisateljev – osamosvojitev Slovenije pa brez knjige in 
z dediščino trgovine z orožjem. Sledila je udarna primerjava z denar-
jem za kulturo in s kupi denarja za oklepnike, namenjene avanturam 
Nata po svetu: za 12 teh odsluženih oklepnikov bi lahko zgradili nov 
NUK, za njih pet novo Dramo, denar za enega samega pa bi zados-
toval za petnajstih novih slovenskih filmov! Tudi s tem med politiki ni 
požel aplavzov. Poslanec Mahnič (SDS), na primer, je Möderndorfer-
jev govor ocenil kot šolski primer ruskega (???) hibridnega vojskova-
nja. Janša pa čivknil, da Möderndorfer debelo laže! Tokrat se je v po-
lemiko z govorom na proslavi praznika kulture vpletel tudi predsednik 
vlade, ko je že naslednji dan pohitel s (samo)pohvalo, da bodo letos 
kulturi namenili kar 29 milijonov evrov več denarja. Denar za oklep-
nike pa je pospremil s komentarjem, da jih (letos) ne nameravajo ku-
povati. Za povrh je Möderndorferja podučil, da je domovino pač tre-
ba braniti. Ni pa pojasnil, ali so ruska meja, Kosovo ali Afganistan, 
kjer čepijo elitni slovenski vojaki, domovina. Tudi s številkami Šarec 
vsaj malo zavaja. Drži, da bo kultura letos dobila obljubljene milijo-
ne, a skupaj njen proračun znaša 193 milijonov, kar je še vedno manj 
kot pred desetimi leti. Obrambni resor na drugi strani dobiva nekaj 
več kot pol milijarde oziroma letos za 40 milijonov evrov več kot lani.
 A pustimo številke. Pričakovali bi, da bo predsednik vlade z do zdaj 
najvišjo izmerjeno podporo javnega mnenja namesto poceni žongli-
ranja s proračunskimi milijoni napovedal temeljito analizo, za kaj 
se porablja davkoplačevalski denar. Začne lahko kar z denarjem za 
obrambo domovine. Na splošno se ve, da gre bolj malo za obram-
bo, kajti večina od pol milijarde evrov bodo porabili za plače ne-
kaj več kot 2 000 (?) uslužbencev 
in funkcionarjev na ministrstvu 
za obrambo in v vojski, za pla-
če 1071 bolj ali manj priučenih 
častnikov, 1957 podčasnikov in 
2579 poklicnih vojakov! Tudi 
oklepniki so za obrambo doma 
tako rekoč neuporabni, potrebo-
vali pa bi vse kaj drugega. Spo-
dobno eskadriljo helikopterjev, 
na primer. Čas bi torej že bil, da 
se ta nesorazmerja spravijo na evropsko primerljivo normalo. In po-
dobno velja tudi za kulturo. Tudi za te »strukture« velja, da so kot 
črna luknja, kjer se milijoni kar izgubijo. 
Če bi Šarec tako ukrepal, ne bi izumil tople vode, kajti vsak resni pod-
jetnik se posla loti na podlagi analize učinkovitosti stroškov. Če bi tudi 
vladajoči tako ravnali, bi tudi ob Prešernovem prazniku lahko vsi sku-
paj zapeli: 
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!  
Pričakovali bi, da bo predsednik vlade 
z doslej najvišjo izmerjeno podporo 
javnega mnenja namesto poceni 
žongliranja s proračunskimi milijoni 
napovedal temeljito analizo, za kaj se 
porablja davkoplačevalski denar. 
7
K O L U M N A
dr. Martin Premk
Lažnivci
»Č
e govoriš resnico, to postane tvoja 
preteklost. Če govoriš laži, to pos-
tane tvoja prihodnost.« Tako pravi 
ljudska modrost – in zadnje tedne je 
lažniva prihodnost, ki so jo marlji-
vo gradili na lažeh, udarila na plan 
pri kar nekaj ljudeh. Najočitnejši primer je bil Branko Grims iz 
»najbolj poštene stranke«, ko se je osmešil s kazanjem slike s 
snemanja filmske predstave, ki naj bi kazala Che Guevaro pri 
»likvidaciji nedolžnih žensk«, čeprav je bila fotografija posne-
ta kakšnih dvajset let po njegovi smrti. Čeprav je tokrat šlo za 
južnoameriškega revolucio-
narja in borca za svobodo, 
natančna tako naša »naj-
bolj poštena stranka« ves 
čas laže tudi o naši lastni 
zgodovini. Od pradavnine 
oziroma nekih »Venetov« 
in izmišljenega »noriškega 
kraljestva« pa do sodobne 
zgodovine oziroma rdeče 
zvezde, ki jo brez sramu bri-
šejo z zgodovinskih fotogra-
fij, kot so fotografije brisali 
v času Stalina. Lažniva prihodnost je prišla na plan tudi pri 
gledališčniku Borisu Kobalu, ki je tujo komedijo podpisal kot 
svojo ter jo prodal gledališču. Potem ko je nekaj časa molčal, 
mu je gledališče odpovedalo sodelovanje, njegovo matično gle-
dališče pa ga je odpustilo. Vendar je Boris Kobal vrnil prejeti 
denar, izgubil službo in se opravičil. Njegovo početje je seveda 
sporno, ostudnejše pa je bilo početje njegovih kolegov, ki so kar 
tekmovali, kdo bo zdaj razkrinkanega in ranjenega gledališčni-
ka čim bolj ponižal in potolkel. Kaj takega se bo težko zgodilo v 
kakšni drugi ustanovi, ki je pod pod nadzorom domače politike, 
recimo na državni televizij. Tam je še vedno zaposlena Mojca 
Mavec, ki so jo prav tako kot Borisa Kobala pred časom ujeli, 
ko se je pod tujo kolumno podpisala kot pod svojo. Tako kot 
Boris Kobal naj bi tudi ona »to naredila iz stiske«, kot da bi oba 
živela v takšni bedi, da sta bila prisiljena ukrasti košček kruha, 
da ne bi umrla od lakote. Oba sta to naredila zaradi zaslužka 
in prestiža oziroma zaradi vzbujanja pozornosti, le da je moral 
Boris Kobal sprejeti tudi posledice svojega početja, na državni 
televiziji pa ni bilo niti posledic niti pogroma sodelavcev proti 
Mojci Mavec. Pred časom je bila podoben primer kolumnistka 
Vida Žabot, ki se je prav tako podpisala pod tujo kolumno, 
vendar je zmogla toliko dostojanstva, da se je po razkrinkanju 
sama umaknila iz javnega življenja. Državna televizija pa ima 
očitno dvojna merila – glede na »uravnoteženost« raznih oddaj 
o naši zgodovina to niti ne more biti presenečenje. Na državni 
televiziji so pri nekaterih novinarjih, »publicistih« in »znanstve-
nikih«, ki so se že dokazali kot oprode politike, laži očitno stal-
nica in se zaradi njih nihče več ne razburja. Zakaj pa bi se, saj 
je bilo že kar nekaj politikov, kot zakleto skoraj vedno iz »naj-
bolj poštene stranke«, vključno z njenim večnim predsednikom, 
ujetih pri laganju ali potvarjanju, pa se nikomur ni nikoli nič 
zgodilo. Le ko je bila vmes kazenska odgovornost, ko je šlo 
recimo za ponarejanje diplom ali spričeval, so bile tudi kakšne 
posledice. Večini ljudi pa je že tako ali tako jasno, da v sko-
raj vseh »sredstvih javnega obveščanja« vsak dan poslušamo 
vsakovrstne laži. Večina ljudi, 
ki razmišlja s svojo glavo, je 
že tako prenehala spremljati 
»uradne« časopise in televi-
zije ter si novice in podatke 
raje sama poišče na svetov-
nem spletu. Poleg laži iz vsa-
kodnevne politike smo zadnja 
desetletja poslušali laži tudi o 
lastni zgodovini, ker je bila ta 
vedno zlorabljena v politične 
namene. Smo pa vendarle 
dočakali predsednika vlade, 
ki se ne spreneveda ter zna jasno in naravnost povedati, da so 
bili partizani edina mednarodno priznana zavezniška vojska 
in da je bila kolaboracija nesprejemljiva. Tisti, ki so desetletja 
lagali o »državljanskih vojnah in revolucijah«, kot da Slovenci 
takrat nismo bili napadeni, zasedeni in obsojeni na smrt, niso 
imeli kaj dodati ob teh izjavah. So pa svoj pravi obraz poka-
zali ob izjavah italijanskih desničarskih politikov v Bazovici 
ob dnevu »spomina na eksodus in fojbe«. Medtem ko je vsa 
italijanska politika, leva in desna, enotna v tem, da z lastnimi 
vojnimi zločini ne bodo razdvajali ljudi, temveč bodo raje za 
vse obtožili Slovence in Hrvate, je pri nas drugače. Pri nas se 
tako kot med drugo svetovno vojno takoj najdejo ljudje, ki pri-
trdijo italijanskim politikom in z lažmi, »da so komunisti po-
bili več ljudi kot fašisti«, za svoje koristi izdajajo lasten narod. 
Medtem ko večina slovenske politike nasprotuje italijanskemu 
početju in izjavam, nikomur ni sporno, da se nekateri, seveda 
spet prednjači »najbolj poštena stranka«, odkrito postavijo na 
italijansko stran. V nekaterih drugih časih bi to veljalo za vele-
izdajo. Pri nas, ko je vse že zmešano od vseh laži, pa se zaradi 
takega početja in laganja nihče ne razburja. Le upamo lahko, 
da bodo tistim, ki gradijo na lažeh, te laži vedno bolj postale 
njihova prihodnost in bodo zanje moralo odgovarjati. Če bi 
samo prisilili vse politike, da govorijo resnico, bi bil svet lepši 
oziroma že pravljičen.
Večina ljudi, ki razmišlja s svojo 
glavo, je že tako prenehala spremljati 
»uradne« časopise in televizije ter si 
novice in podatke raje sama poišče na 
svetovnem spletu. 
februar 20198
K O M E N TA R
dr. France Križanič
O osebni porabi
L
judje svoje potrebe zadovoljujemo z dobrinami. Te so 
lahko naravne (zrak, voda) ali pridobljene (na primer 
obleka); lahko so materialne ali nematerialne (slednje 
zadovoljujemo s storitvami). Lahko so eksistenčne (pot-
rebne za fizično preživetje) ali kulturne. Lahko so dosto-
pne v neomejenih količinah (t. i. proste dobrine, spet je 
primer take dobrine zrak) ali pa so omejene. Dobrine so lahko trajne 
(na primer hladilnik) ali netrajne in jih potrošimo že s prvo uporabo 
(na primer hrana). Z omejenimi dobrinami pri proizvodnji, delitvi, 
menjavi in porabi ravnamo tako, da pride njihova omejenost čim 
manj do izraza oziroma da dosežemo čim višjo raven zadovoljenosti 
potreb in s tem čim višjo raven blaginje. Kadar tako ravnamo, takrat 
gospodarimo.
Koristnost dane dobrine nam kaže, koliko njena poraba vpliva na 
zadovoljenost naših potreb oziroma kakšne ugodne ali pozitivne po-
sledice čutimo ob porabi te dobrine ali kakšno ugodje nam ta poraba 
daje. Kadar občutimo pomanjkanje neke dobrine, imamo do nje ve-
like preference, njena koristnost pri vsaki dodani enoti te dobrine pa 
narašča (na primer kozarec vode pri žejnem človeku). Z nadaljnjim 
povečevanjem količine začne koristnost dodatne enote dobrine upa-
dati, naše preference do nje se zmanjšujejo, dokler ne postane kori-
stnost dodatne enote dobrine za nas negativna in imamo celo stroške 
z njenim skladiščenjem. Govorimo o prvem Gossenovem zakonu, ki 
opisuje padajočo mejno koristnost dobrin. Ta zakon vpliva na pov-
praševanje prebivalstva, saj gospodinjstva na trgu povprašujejo po 
dobrinah, dokler se cena (z njo izražena koristnost denarnih enot kot 
povprečje možnosti pridobitve drugih dobrin) ne izenači z mejno ko-
ristnostjo dobrine, ki jo kupujejo. Nekoliko slikovito povedano: kralj 
je vzkliknil »Kraljestvo za konja!« in s tem očitno zelo visoko ocenil 
mejno vrednost živali, ki bi ga lahko ponesla s kraja izgubljene bitke. 
V vseh drugih primerih bi bila cena za nakup jezdnega konja precej 
nižja od vrednosti kraljestva. Koristnost vseh nakupljenih dobrin, ki 
presega skupno koristnost denarnih enot, odštetih za nakup teh dob-
rin, imenujemo potrošniški dobiček. Pri nekaterih dobrinah, ki nam 
v manjših količinah prinašajo veliko korist (zdravila, morda kakšno 
težko dostopno blago iz uvoza …), je lahko zelo velik.
Pridobivanje dobrin si financiramo z dohodkom (plača, obresti, rente, 
pokojnine), ki ga lahko ustvarimo v produkcijskem procesu in/ali ga 
pridobimo v procesu razdelitve. Gre za dohodek od dela, kapitala v 
različnih oblikah ali pa transferjev, ki nam jih dodeli država, morda 
dobrodelne organizacije, lahko jih dobimo iz tujine ali pa nam pripa-
dajo znotraj naše družine. Proces razdelitve je posebna faza gospo-
darjenja, pogosto odločilna za njegovo uspešnost na makroekonom-
ski ravni. Tako je na primer v obdobju pred industrijsko revolucijo 
in med prevladovanjem kmetijstva večina proizvodnje potekala na 
družinskih kmetijah, podrejenih zemljiškim lastnikom. Znotraj gospo-
dinjstva so si ljudje na kmetiji dohodek delili glede na eksistenčne pot-
rebe, drugo je pobral zemljiški posestnik. Posledice so bile večstoletna 
stagnacija gospodarstva in občasne lakote. Vojaški uspeh protestant-
skega gibanja v Švici, na Nizozemskem in v Angliji je v tako imeno-
vanem dolgem šestnajstem stoletju (od 1450 do 1640) v teh državah 
odpravil tlačanstvo ter omogočil spremembo v razdelitvi dohodka in 
rast povpraševanja in osebne porabe – zlasti za oblačila. V Angliji so 
tako nastale možnosti za začetek industrijske revolucije (le tako je bilo 
mogoče pokriti hitro rastoče povpraševanje prebivalstva). Mimogre-
de, v podobno smer bi se obrnil tudi gospodarski razvoj pri nas, če bi 
upor Matije Gubca vojaško vzdržal spopad z nasprotniki.
Za konec se ozrimo še v sedanje gospodarske razmere. V obdobju ne-
oliberalne revolucije (po letu 1980) postaja neenaka razdelitev dohod-
ka spet problem z vedno močnejšimi negativnimi učinki na blaginjo. 
Hiter tehnološki napredek in dvig produktivnosti dela, povezane z di-
gitalizacijo, informatizacijo in pospešenim razvojem komunikacijskih 
tehnologij, tako rekoč ne učinkujeta na dvig življenjskega standarda 
povprečnega človeka, živečega v gospodarsko razvitih državah. Vzrok 
je selitev proizvodnje v manj razvite dele sveta (zlasti na Kitajsko in v 
nekatere druge azijske države). Da ob izgubi zaposlitvenih možnosti 
domača osebna poraba ne bi preveč upadla, so države najbolj razvi-
tega dela sveta povečale kredite svojemu prebivalstvu. Njegova preza-
dolženost je v letu 2008 privedla do globoke finančne krize. Občutek 
brezizhodnosti je ustvaril možnosti za razvoj desnega populizma in ta 
v sedanji fazi vodi do trgovinskih vojn. Zmagal je v nekaterih najbolj 
razvitih državah, ki uvajajo visoke carine (ZDA) ali pa izstopajo iz 
gospodarskih integracij (Združeno kraljestvo). Zanimivo je, da se s 
tem dodatno povečuje nesposobnost teh narodnih gospodarstev, da bi 
zagotovila stabilno rast osebne porabe svojega prebivalstva.
Hiter tehnološki napredek in dvig 
produktivnosti dela, povezane 
z digitalizacijo, informatizacijo 
in pospešenim razvojem 
komunikacijskih tehnologij, 
tako rekoč ne učinkujeta na 
dvig življenjskega standarda 
povprečnega človeka, živečega  
v gospodarsko razvitih državah.
9
A K T U A L N O
Seja Sveta ZZB
Večni konflikt med  
oblastjo in ljudstvom
Med člani v matičnih organizacijah Zveze borcev (ZB) in med vo-
dilnimi člani so vse bolj prisotna razmišljanja o tem, kako naj se ZB 
odzove na družbene procese in dogodke. Mediji, še posebno tisti 
največji v lasti tujih korporacij, ne prispevajo k jasnemu pogledu 
na izzive, na vzroke in posledice, ampak javni prostor vse preveč 
preplavljajo s senzacionalizmom in enostranskim poročanjem. Ali 
pa sporočijo, kaj je rekla ena stran, kaj je rekla druga stran, o kon-
tekstu pomembnih vprašanj pa je manj objektivnega informiranja, 
kot smo ga bili vajeni v preteklosti.
Že pred leti je eden najeminen-tnejših sodobnih intelektualcev – Noam Chomsky – o tem pisal v delu Manufacturing consent 
– Proizvajanje soglasja. V propagan-
do so investirane milijarde – nam vze-
te za naše poneumljanje. V prizadeva-
njih za oblikovanje jasnejšega pogleda 
na temeljne izzive je Svet ZZB na svoji 
13. seji 31. januarja obravnaval vrsto 
najbolj aktualnih in perečih družbenih 
vprašanj. Na prošnjo predsedstva ZZB 
je novi predsednik Sveta, mag. Blaž 
Kavčič, pripravil osnutek dokumenta, 
na osnovi katerega so člani Sveta prip-
ravili svoje poglede za poglobljeno raz-
pravo na seji. Tako pobuda predsedstva 
kot obravnava na Svetu sta odraz usme-
ritve vodstva ZZB v aktualizacijo izvor-
nih vrednot slovenskega uporništva za 
današnji čas. Tako kot v času pred dru-
go svetovno vojno so tudi danes priso-
tni vse bolj izraziti pojavi nespoštovanja 
temeljnih človekovih pravic. 
   V osnutku je bila predstavljena teza, 
da je neoliberalizem v vsebinskem 
nasprotju z vsebinskimi opredelitvami 
ZZB. Pojavi fizičnega in verbalnega na-
silja so imeli v preteklosti zunanjo po-
dobo fašizma in nacizma, danes pa po-
dobo z imperialno ideologijo spodbuje-
nih vojn, terorizma, zasužnjenosti telesa 
in duha. Osnovni material za obravnavo 
na Svetu je vseboval temeljne oprede-
litve v zvezi z naslednjimi pojmi in po-
javi: z neoliberalizmom, populizmom, 
suverenostjo, sovražnim govorom, sta-
njem in prihodnostjo EU, z rumenimi 
telovniki, institucijami in motivacijo. V 
poglobljeni vsebinski razpravi so sode-
lovali Janez Stanovnik, častni predse-
dnik ZZB, dr. Tit Turnšek, predsednik 
ZZB, dr. Marko Vrhunec, dr. Cvetka 
Hedžet Tóth, dr. Maca Jogan, dr. Lju-
bo Bavcon, dr. Matjaž Kmecl, dr. Zden-
ko Čepič, Andrej Marinc, Silvo Gorenc 
in drugi. Sprejeta je bila vsebina in do-
dani poudarki na demagogijo  kot de-
javnikom ustvarjanja negativnega po-
pulizma in sovražnega govora, potrebo 
in utemeljenost aktualizacije tradicij 
Osvobodilne fronte, njenih devet točk 
in še posebej četrte točke – o preobliko-
vanju slovenskega narodnega značaja 
od podložništva v suverenost, o ustvar-
janju novega lika slovenstva. Člani so 
dopolnili pregled in analizo sovražnega 
govora s številnimi primeri sovražnih 
potvarjanj medvojnega in povojnega 
dogajanja v Sloveniji, opozorili so na 
problematičnost anonimnega sovraž-
nega govora. Poudarjen je bil pomen 
gibanja rumenih telovnikov in »čveka-
nja« liberalne »levice« oz. formalno le-
vih strank.
   V Sloveniji pa tudi širše v okviru EU 
je premalo poglobljenega razmišljanja 
o tem, kaj so temeljna vodila politi-
ke – ali so resnični, življenjski interesi 
državljanov držav članic EU ali je te-
meljno vodilo zadovoljevanje interesov 
velikega kapitala. V osnovi se je treba 
zavedati večnega razrednega konflikta 
v človeški družbi, tistega med oblastjo 
in ljudstvom. V različnih zgodovinskih 
obdobjih se je to razredno nasprotje 
navzven izražalo na različne načine, 
npr. med fevdalcem in tlačanom, gos-
podarjem in sužnjem, med delavcem in 
kapitalistom. V zadnjih treh desetletjih 
pa ima to temeljno družbeno nasprotje 
obliko nasprotja med odstotkom in 99 
odstotki ali še natančneje med transna-
cionalnim kapitalističnim razredom in 
razredom vseh preostalih državljanov 
sveta. Transnacionalni kapitalistični 
razred predstavlja okrog 1.800 milijar-
derjev, poimensko je znana elita teh-
nokracije 389 najmočnejših posame-
znikov, vse najpomembnejše politične 
in gospodarske odločitve usmerja 17 
finančnih korporacij s približno 42 000 
milijard dolarjev finančnega kapitala. 
Ta se vse bolj usmerja v obvladova-
nje nekdaj skupnega – javne energet-
ske, prometne, finančne infrastruktu-
re, zdravstva, šolstva, pokojnin, hrane, 
vode. Člani Sveta so veliko pozornost 
namenili razmišljanjem, kako vrednote 
in oblike delovanja v času Osvobodilne 
fronte uresničevati v dobro državljanov 
Slovenije danes.
Besedilo: B.K., foto: Aljaž Verhovnik
Seja sveta ZZB v Ljubljani
februar 201910
Slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta
Hrepenenje po svobodi in ohranitvi
A K T U A L N O
1. novembra 2005 je Generalna skupščina OZN sprejela resoluci-
jo, s katero je 27. januar, to je dan, ko je Rdeča armada leta 1945 
osvobodila največje koncentracijsko taborišče Auschwitz - Birke-
nau, razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. 74 
let po koncu tragičnih in nasilnih dogodkov druge svetovne vojne 
se spominjamo enega od najtemnejših poglavij zgodovine v opo-
min in opozorilo.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta smo v Sloveniji tokrat počastili z osrednjo proslavo v Centru 
urbane kulture v Kinu Šiška, pripravil 
jo je koordinacijski odbor žrtev vojne-
ga nasilja pri Zvezi združenj borcev za 
vrednote NOB Slovenije in izvedla TV 
Medvode. Slovesnosti sta se udeleži-
la tudi predsednik Republike Slovenije 
Borut Pahor in Vlasta Nussdorfer, va-
ruhinja človekovih pravic. Slavnostna 
govornica je bila dr. Maca Jogan, za-
služna profesorica Univerze v Ljubljani. 
»Grozodejstva, ki so jih sistematično 
in množično izvajali tako v koncentra-
cijskih taboriščih kot zunaj njih, da bi 
povečali moč naroda nadljudi in razši-
rili prostor zanje, kažejo, da je bila tak-
rat jasna ločnica med storilci strahotnih 
zločinov in žrtvami, da je bila na eni 
strani 'pošast' in na drugi strani žrtve, ki 
so bile z vsemi duhovnimi in material-
nimi sredstvi onemogočene, da bi svoje 
hrepenenje po svobodi in ohranitvi člo-
veškega dostojanstva uresničile,« je bil 
eden številnih poudarkov v govoru dr. 
Mace Jogan. Spomnila je na neizmerno 
trpljenje več milijonov žrtev, med kate-
rimi jih je veliko končalo življenje v kon-
centracijskih taboriščih.
   Udeležencem slovesnosti je predsta-
vila tudi številne podatke o samem ho-
lokavstu, saj se ji po njenem mnenju 
to zdi potrebno, ker so nujni za celo-
vit zgodovinski spomin in ker si tudi z 
njihovo pomočjo lahko vsaj približno 
predstavljamo, kako grozljive razse-
žnosti je obsegalo uresničevanje na-
črtov za očiščenje arijske rase vseh 
neprilagojenih: Judov, socialno in ras-
no neustreznih (duševno, telesno ovi-
// BESEDILO IN FOTO: Iztok Pipan, TV Medvode
ranih, Romov) ter politično nevarnih 
»za narod in državo«.
   Nacistični zakoni iz leta 1933 so bili 
temelj za izločitev judovskega prebi-
valstva iz posameznih delov nemške 
družbe, njegovo geotizacijo in depor-
tacijo v uničevalna taborišča, ki so po 
letu 1941 začela delovati na zasedenih 
območjih Poljske. V taboriščih je med 
drugo svetovno vojno zaradi pobojev 
ali pa zaradi mučenja in bolezni umrlo 
več milijonov ljudi.
   V pozdravnem nagovoru je Janez 
Alič, predsednik Koordinacijskega od-
bora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za 
vrednote NOB, spomnil, da je v nem-
ških, italijanskih, madžarskih in hrvaških 
koncentracijskih taboriščih bilo med 
drugo svetovno vojno skoraj 60000 Slo-
venk in Slovencev. Več kot 12000 se jih 
ni nikoli vrnilo v svoje domove, samo v 
Auschwitzu jih je umrlo več kot 1300. 
V taboriščih so bili zato, ker so se upr-
li okupatorju in domačim izdajalcem – 
zato, ker so ljubili svojo domovino.
   Spominska slovesnost v spomin na 
holokavst je letos vključevala tudi iz-
jemen nastop plesalke na vozičku, in-
validke Mije Pungeršič, in soplesalca 
Program, ki ga je vodila Mojca Poredoš,  
je navdušil polno dvorano.
Mija Pungeršič in Branko Potočan med nastopom
11
Zlata mrzlica
Devetsto židov včeraj so prignali.
Možje, otroci, mame, starci, starke,
vso noč so nagi na dvorišču stali,
potem so gnali jih pod rentgen žarke.
In vse, ki v čreva so zlatnino skrili,
pri priči brez besed so postrelili
in z noži so trebuhe jim preklali
in iz čreves in ust zlato pobrali.
In nag otrok je gledal pred barako
ubito mamo in krvavo mlako …
in glad in groza sta ga v smrt zvrnila …
In divje mi utripa vratna žila
in sram me je, ker v poživinjene ljudi
se nisem upal vreči z golimi pestmi …
Igor Torkar
(Jetniški soneti, Ljubljana: DZS 
1974, str. 19.)
Odbiranje talcev 
(Stari pisker)
Stari pisker ne miruje,
v celicah nihče ne spi,
paznika korak se čuje,
ob tem zvoku vsak vzdrhti.
Zjutraj čaka jih pekel,
talce bodo spet odbrali,
vsak zdaj čaka obnemel:
»Bodo koga nas izbrali?«
Mnogim jetnikom končan bo
njihov težki križev pot.
Strla krogla bo telo,
mučenj konec bo, grozot.
»Aufmachen!« rezko zadoni,
z ropotom vrata se odprejo:
»Na hodnik stopi ti in ti!«
Že vrata pekla vanje zrejo.
Naenkrat pesem zadoni,
najprej posamič se razlega,
nazadnje pojejo jo vsi:
naj sliši vražja jo zalega!
Fran Živič
Branka Potočana, ki sta se z nasto-
pom poklonila zamolčanim žrtvam na-
cistične ideologije. Prve žrtve nacistič-
ne ideologije čiste rase niso bili Jud-
je, niti ne tujci, Slovani, Romi. Prvi so 
zaradi svoje drugačnosti umrli gibalno 
ovirani, slepi, gluhi, posamezniki z za-
ostankom v duševnem razvoju, dušev-
no in neozdravljivo bolni. Njihovo raz-
človečenje se je začelo s prisilno, leta 
1933 uzakonjeno sterilizacijo, nato pa 
se je sovraštvo stopnjevalo vse do po-
bojev iz usmiljenja. Bili so povsem raz-
vrednoteni, nevredni življenja, označeni 
za nekoristne zajedavce, breme družbe. 
Skoraj 300 000 spregledanih žrtev je 
napovedovalo največji zločin proti člo-
veštvu – holokavst.
   Svoj kamenček v mozaik spominja-
nja na holokavst je dodal tudi ddr. 
Evgen Bavčar, častni občan Evrope, 
proglašen leta 2016, in vitez francoske 
legije časti, ki je za slovesnost prispe-
val svoje fotografije, posnete v tabori-
šču v Strutoff, ter je prisotnim zapisal: 
»Vojni invalidi so živa pričevanja grozot 
vojne. Še veliko več, smo živi spome-
niki, za vedno zaznamovani, velikokrat 
prezirani in ponižani v svojem telesnem 
spominjanju. Mi, civilne žrtve vojne, ne 
moremo prikrivati zgodovinskih resnic, 
tudi pozabiti ne moremo, in zato se tudi 
sam osebno klanjam spominu tistih, ki 
ne morejo več pričati, ki so postali pe-
pel v igri indiferentnega vetra pozabe.«
   Rdeča nit prireditve je bil opomnik 
na grozote v taboriščih s pesmimi ta-
boriščnikov, z upanjem, da bo jutrišnji 
dan drugačen, ker se to ne sme nikdar 
več ponoviti. Nastopili so voditeljica 
Mojca Poredoš, Glasbena šola Ljublja-
na Moste - Polje z godalnim orkestrom 
pod vodstvom prof. Ksenije Trotovšek 
Brlek, glasbenica Ditka ob spremljavi 
Gorazda Čepina, glasbenika Tone Hab-
jan in Nejc Jemc, recitatorji Maša Kav-
čič, Lina Potočki Vozny, Anže Škofic in 
Urban Pipan ter na harmoniki Marko 
Brdnik.
   Slavnostna govornica dr. Maca Jogan 
je svoj govor končala takole: »Ob spo-
minjanju na holokavst se lahko vsakdo 
odloči, ali bo v globini zavesti ohranjal 
sporočilo 'Deutschland, Deutschland 
uber alles …' in 'naredite mi to deželo 
zopet nemško' ali pa bo dal prednost 
Prešernovi želji 'Žive naj vsi narodi, ki 
hrepene dočakat dan, da koder sonce 
hodi, prepir iz sveta bo pregnan'. Za od-
ločanje pa je potrebno celovito vedenje 
o preteklih grozodejstvih, kajti le tako se 
lahko z izobraževanjem in vzgojo obli-
kujejo osebnosti, ki se jim bodo v pri-
hodnje upirale in jih preprečevale.«
dr. Maca Jogan, slavnostna govornica
V nemških, italijanskih, 
madžarskih in hrvaških 
koncentracijskih 
taboriščih bilo med 
drugo svetovno vojno 
skoraj 60000 Slovenk in 
Slovencev. Več kot 12000 
se jih ni nikoli vrnilo v 
svoje domove, samo v 
Auschwitzu jih je umrlo 
več kot 1300.
februar 201912
75. obletnica napada na letališče Belvedere
Vojaški pouk in učenje 
slovenskega jezika
O B L E T N I C A
Potem ko je nemška vojska zasedla Furlanijo, je skupaj z Musso-
linijevimi republikanci in domobranci okrepila prizadevanja, da bi 
onemogočili navzočnost partizanskih enot na ozemlju Beneške 
Slovenije. Prav napad na letališče Belvedere v bližini Vidma (da-
nes v občini Povoletto) z uničenjem letal in nemške posadke je 
pomenil prvo veliko zmago partizanskih enot na tem območju po 
kapitulaciji Italije.
Konec septembra leta 1943 je bil ustanovljen prvi Briško-be-neški odred (BBO), ki je od decembra leta 1943 do maja 
1944 zahodno od Soče na območju Be-
neške Slovenije zelo uspešno širil naro-
dnoosvobodilni boj. Povelje za oblikova-
nje drugega BBO je izdal štab III. opera-
tivne cone 2. decembra 1943. Kljub pri-
sotnosti Nemcev je število partizanskih 
enot na tem območju hitro naraščalo. 
Samo borcev je bilo več kot 300. 
  Huda zima 1943/44 je terjala od par-
tizanskih enot, da so spremenile takti-
ko svojega delovanja. Premikali so se 
čez dan in ponoči počivali. Tudi Nemci 
so zaradi mraza in snega manj hodili iz 
vojašnic. Za pomoč pri iskanju parti-
zanskih enot so Nemci poklicali letala 
z največjega letališča, Campoformido, 
zahodno od Vidma. Sovražnik je imel 
še dve manjši pomožni letališči: eno 
pri Bovcu, kjer ni bilo letal in stalne 
posadke, ter letališče Belvedere v Fur-
laniji blizu Vidma, ki so ga intenzivno 
uporabljali za boje proti partizanskim 
enotam. Prav zaradi nevarnosti letal-
skih napadov je bilo letališče Belvedere 
pod nenehnim nadzorom partizanske 
obveščevalne službe. Za boj proti par-
tizanom so Nemci letala uporabljali že 
v času Kobariške republike. 31. oktobra 
1943 so v bojih za zavzetje Kobarida vse 
od Žage do Tolmina streljala na parti-
zanske položaje in na vasi odmetavala 
bombe. Še prej pa so 13. oktobra 1943 
bombardirala Čezsočo, Žago in Svino 
ter dan poprej še štiri beneške vasi.
    Marko Redelonghi - Bojan, rojen 
v Zapotoku v Benečiji, je takoj po kapi-
tulaciji Italije stopil v partizanske vrste. 
Zbiral je mlade beneške fante za odhod 
v partizane in ustanovil Nimiško četo 
v zahodni Benečiji. V vodstvu NOV so 
kmalu odkrili Markove dobre lastnosti. 
Še posebno se je odlikoval v hudih bojih 
z nemškimi enotami 8. in 9. novembra 
1943 na Matajurju. Kot namestnik ko-
mandanta 4. bataljona Bazoviške briga-
de je branil greben Matajurja, da se je 
glavnina umaknila iz nemškega obroča. 
Januarja leta 1944 je postal komandant 
2. bataljona BBO. Sredi marca je dobil 
nalogo, da skupaj z namestnikom ko-
mandanta odreda ter političnim komi-
sarjem pripravi in vodi napad na sov-
ražnikovo letališče Belvedere. Nalogi 
// BESEDILO IN FOTO: Vojko Hobič
se je posvetil z vso resnostjo. Za akcijo 
je pripravil enoto 4. bataljona BBO in 
izvedel eno največjih akcij primorskih 
partizanov do tedaj zahodno od Soče.
   Na začetku februarja leta 1944 je 2. 
bataljon BBO prišel na planino Plaze 
za Breginjem in se utaboril v pastirskih 
stajah. Planina je postala središčna toč-
ka operativnega območja delovanja 
tega bataljona. Strma pobočja, manj-
še in večje hudourniške grape so eno-
to dobro ščitili pred sovražnikom. V od 
dveh do štirih urah so patrulje doseg-
le sleherno, tudi najbolj oddaljeno vas 
Breginjskega kota. Enote so v taboru iz-
vajale vojaški pouk, partizani so se učili 
slovenskega jezika, spoznavali so zgo-
dovino in kulturo slovenskega naroda, 
za kar so bili prikrajšani v fašistični ita-
lijanski šoli. Enota je 8. marca 1944 us-
pešno minirala in podrla vzpenjačo, del 
cementarne Carli v bližini Čedada, ter 
sodelovala pri napadu na sovražnikovo 
postojanko v Fojdi.
   Obveščevalci BBO so poročali, da so 
nekateri objekti sovražnikove vojske v 
Furlaniji slabo zavarovani, med njimi 
tudi letališče Belvedere. Štab odreda je 
v 2. bataljon BBO poslal namestnika ko-
mandanta odreda Pietra Marcandel-
Ostanki tabora v Plazeh
13
75. obletnica napada na letališče Belvedere
Vojaški pouk in učenje 
slovenskega jezika
lija - Marka z nalogo, da pripravi uni-
čenje letališča Belvedere. Skupaj z vod-
stvom BBO so začeli načrtovati in prip-
ravljati napad na letališče. Marcandelli, 
Mirko Fratina, Lucien De Bellis in drugi 
so intenzivno zbirali podatke o letališču. 
Dogajanje so spremljali že mesec pred 
napadom. Preoblečeni v civilne obleke 
in s ponarejenimi dokumenti so odha-
jali na ogled terena, da bi ugotovili, od 
kod bi najlaže izvedli napad, in določili 
tudi primeren dan napada. Vse so skrb-
no zabeležili in skicirali. 
   Na odločitev, kdaj napasti letališče, 
je vplivalo stanje na letališču. Čakati je 
bilo treba na najugodnejši trenutek za 
presenečenje. Odločili so se, da naj bi to 
bilo na dan, ko bo na letališču zabava, 
ki so jih Nemci pogosto prirejali. Eno-
te 2. bataljona BBO, ki so bile utabor-
jene v Plazeh, so imele v svoji sestavi 
tudi borce drugih narodnosti: štirinajst 
borcev iz Sovjetske zveze, osem Italija-
nov, večji del so bili Furlani, in Nemec 
Johnny iz Berlina. Večina drugih borcev 
je bilo doma s Kobariškega, iz Beneške 
Slovenije in eden iz Rezije. Bilo je tudi 
šest bork. Oboroženi so bili s pehot-
nim orožjem. Največ o letališču je vedel 
Marcandelli, ki si je teren tudi največ-
krat ogledal. Končni načrt napada, pri-
hod do letališča in vrnitev, so izdelali v 
štabu 2. bataljona BBO.
   Komandant 2. bataljona BBO je bil 
Marko Redelonghi - Bojan, v. d. polit-
komisarja bataljona Alfonz Perat, po-
močnik komandanta bataljona Just 
Vrečar in pomočnik politkomisarja ba-
taljona Zvonimir Vodopivec - Naz-
dar. Za akcijo je bilo predvidenih 57 
borcev. Oboroženi so bili s štirimi mi-
traljezi šarci (nemški tip strojnice), pet-
najstimi avtomati, drugi borci s puška-
mi. Vsak je imel eno ali dve bombi, ne-
kateri celo več. Komandni kader je imel 
tudi pištole. 
    Po obilni večerji so se 11. marca 1944 
iz tabora v Plazeh okrog 17. ure odpravi-
li na pot. Ko se je 12. marca 1944 začelo 
daniti, so imeli pred sabo lep razgled na 
Furlansko nižino. Z daljnogledom je bilo 
mogoče opazovati promet med Fojdo in 
letališčem Belvedere. Ta dan je vzletelo 
eno samo letalo, a se ni vrnilo. Proti ve-
čeru je iz enote v izvidnico odšel Arrigo 
Fornitti, da bi od terenskih sodelavcev, 
ki so delali na letališču, izvedel vse po-
drobnosti o mostovih, brveh čez potoke, 
pa tudi o poteh, ki jih vsak dan upora-
bljajo sovražniki. Sešli so se na njivi, na 
kateri so bila še koruzna stebla. Terenka 
Ines Mik je dobro sodelovala z dekleti, ki 
so prihajala na letališče, da bi zabavala 
nemške častnike. 
   Pred sončnim zatonom so poveljni-
ki dali vsem borcem natančne naloge. 
Šele takrat so izvedeli, da je cilj napada 
letališče Belvedere. Komandant Rede-
longhi in politkomisar Perat sta borcem 
natančno pojasnila naloge. Redelonghi-
jeve zadnje besede pred odhodom so 
bile: »Za svobodo s Titom naprej!« 
   Enote so tako odšle na bojno nalogo 
in se počasi približevale letališču. Parti-
zani so hitro onesposobili civilno stražo, 
ki se sploh ni upirala. Sam napad se je 
začel 13. marca ob drugi uri. Proti ba-
rakam so šli v strelcih, na nobene žične 
prepreke niso naleteli. Približali so se 
stavbam in skozi okna v barake začeli 
metati bombe. Najprej so uničili barako 
z nemškimi vojaki, nato barako s streli-
vom in letalskimi bombami. Med napa-
danjem so slišali streljanje in eksplozije 
na drugi strani letališča. Vedeli so, da je 
tam politkomisar Perat s svojo skupino 
in da napada letališko poveljstvo. Tam 
so se oficirji zabavali z dekleti. Slišalo 
se je vpitje pijane druščine. Alfonz Perat 
se je z dvema borcema pognal po sto-
pnišču navzgor in s strojniškimi rafali so 
razbili vrata sobe, v kateri so se zabavali 
nič hudega sluteči Nemci. Soba je bila v 
hipu vsa v dimu. Hitro so jo morali za-
pustiti, da se ne bi zadušili. Boj je trajal 
nekaj dlje kot pol ure. Umaknili so se od 
gorečih barak, kajti vedeli so, da bo sle-
dilo veliko manjših in večjih eksplozij.
   Odločni Lucien De Bellis je svojo 
enoto vodil do letal, ki so bila maskira-
1
2
3
4
LEGENDA:
          SMER POHODA NAPADA
          POVRATEK V TABOR
11. 3. 1944 ODHOD IZ TABORA
12. 3. 1944 PRIPRAVE NA NAPAD
13. 3. 1944 NAPAD NA LETALIŠČE
13. 3. 1944 POVRATEK V TABOR
1
2
3
4
Avtorica skice napada na Belvedere je Nika 
Ivančič, mag. inž. arh.
na s koruzno slamo. Med napadalci je 
bil partizan, pilot nekdanje italijanske 
vojske, klicali so ga Sergente. Ta naj bi 
z enim letalom poskušal poleteti v za-
ledje. Bilo je devet letal. Pilot Sergente 
se je hitro lotil dela in poskusil prižgati 
prvo letalo. Ni vžgalo, tudi drugo in tret-
je ne. Nobeno ni bilo sposobno vzleteti, 
da bi jih odpeljali. Zato se je Sergente 
pridružil drugim v skupini pri uničeva-
nju letal. 
   Vse skupine so po opravljenih nalo-
gah hitro odšle na že prej dogovorjeno 
zborno mesto. Pri vračanju z letališča 
niso naletele na nobeno oviro. V zgo-
dnjih jutranjih urah 13. marca 1944 je 
kolona zmagovalcev prispela na pobo-
čje Toplega vrha. Počakali so jutra in 
medtem počivali. Intendant Giovanni 
Gregorutti - Ivan, doma iz Dolenje Čer-
njeje, je priskrbel dovolj mesa in kruha 
in borcem pripravil dvojni obrok.
   Pot so nadaljevali šele, ko se je za-
čelo mračiti. Na hribovitem predelu so 
premagovali grape in globeli v gozdu. 
Mimo Plestišča so zgodaj zjutraj 14. 
marca prispeli do Brezij. Naleteli so na 
borca, ki je sam prišel iz tabora v Pla-
zeh in jim povedal, da je bilo taborišče 
2. bataljona BBO izdano in napadeno. 
Ni vedel, koliko žrtev je zahteval napad 
na tabor. Takoj so se odpravili na pot, 
da bi pomagali napadenim soborcem.
   Napad na letališče Belvedere je bil 
izjemno uspešen. Napadalci so uniči-
li devet letal (tri štorklje, tri lovce tipa 
messerschmitt, dva lovca tipa focke 
wulf  in kurirsko letalo nardich), dva to-
vornjaka in en osebni avto. Zažgali so 
dve baraki, v eni so bili strelivo, letal-
ske bombe, gorivo in drug vojaški ma-
terial. V baraki je padlo 25 sovražniko-
vih vojakov, v poveljniški stavbi jih je 
padlo pet, več pa je bilo tudi ranjenih. 
Vse to so pozneje izvedeli od obvešče-
valcev. Uničili naj bi tudi od 40 do 50 
ton orožja in streliva, predvsem veliko 
letalskih bomb. 
Glavni namen in cilj akcije je bil prese-
netiti sovražnika, mu povzročiti škodo 
in onesposobiti letališče za delovanje, 
kar je bilo tudi doseženo. Posebno po-
membno pri tem pa je dejstvo, da ni bilo 
med pohodom in v boju na letališču niti 
ene žrtve na partizanski strani, le dva 
partizana sta bila lažje ranjena. 
Zmaga na letališču Belvedere je zelo 
spodbudno odmevala med prebival-
stvom. V partizanske enote so po tako 
uspešni akciji vstopali novi borci, med 
njimi mnogo Furlanov. Priljubljenost 
partizanov se je okrepila, krepil se je 
splošni odpor med prebivalstvom proti 
sovražniku. 
februar 201914
Po 74 letih pesmarica Nekaj partizanskih spet med ljudmi
Nastala je v Dachauu maja 1945
Z A N I M I V O S T I
Ob letošnjem mednarodnem dnevu spomina na holokavst (27. ja-
nuar) je Mojca Kopač, hči znanega arhitekta Vlasta Kopača, članom 
Skupnosti internirancev Dachau, ki deluje pri ZZB NOB Slovenije, 
podarila originalne lične knjižice partizanskih pesmi z naslovom 
Nekaj partizanskih. Posebnost teh knjižic je, da jih je maja leta 1945 
izdal Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega od-
bora v koncentracijskem taborišču Dachau. Član tega odbora je bil 
tudi Vlasto Kopač in po koncu vojne mu je večje število teh knjižic 
skupaj s številnimi risbami uspelo prinesti iz taborišča.
Ob osvoboditvi aprila leta 1945 je bilo v koncentracijskem taborišču Dachau približno 3200 Jugoslovanov, ki so bili 
dobro organizirani. Med čakanjem na 
transport, s katerim so osvobojene in-
ternirance prepeljali v domovino, so ti 
v taborišču prirejali srečanja in mitinge 
ter na njih prepevali bojne in partizan-
ske pesmi jugoslovanskih narodov, ki so 
bile zbrane v knjižici. 
   Pesmi so bile napisane s pisalnim stro-
jem in razmnožene na ciklostil ter spe-
te v lične knjižice. Mojca Kopač jih je 
našla v očetovi zapuščini, kot pravi, pa 
njen oče o taborišču nikoli ni govoril. O 
nastanku teh knjižic priča zapis v zbor-
niku z naslovom Dachau, ki je leta 1981 
izšel pri založbi Borec, med uredniki 
je bil tudi Vlasto Kopač. V zborniku je 
med drugim zapisano, da so bili sloven-
ski interniranci v Dachauu zelo dobro 
organizirani, v svoje vrste so pritegnili 
tudi sotrpine iz drugih jugoslovanskih 
republik. Med čakanjem na odhod v do-
movino so v taborišču izdajali Dahauski 
poročevalec ter brošure Razsvit, Ves-
ti in Jež za žico. Ob osvoboditvi so jih 
zavezniki spodbujali, naj pišejo o svo-
jih spominih na dogajanje v taborišču in 
rišejo, zato so v tem času nastale tudi 
risbe številnih Slovencev, med njimi Ko-
pačeve, o strahotah taborišča. 
Skrivaj risal
v koncentracijskem taborišču
Jugoslovanski interniranci so se v do-
movino vračali v treh transportih, 5., 7. 
in 9. junija 1945 na tovornjakih, ki so jih 
dali na voljo zavezniki, ti so transporte, 
v vsakem je bilo okoli tisoč ljudi, spre-
mljali do Podkorena, kjer so jih prevzele 
jugoslovanske oblasti in jih namestile v 
tri zbirne centre v Ljubljani, Kamniku in 
Kranju. Od tam so se nato interniranci, 
odvisno od zdravstvenega stanja, vra-
čali na svoje domove.
   Z drugim transportom se je vrnil tudi 
Vlasto Kopač, ki se je rodil 3. junija 1913 
v Žireh očetu akademskemu slikarju in 
mami Čehinji, oče Franjo Kopač jo je 
spoznal med študijem v Pragi. Vlasto 
Kopač se je leta 1934 vpisal na študij 
arhitekture pri Jožetu Plečniku in delal 
tudi v njegovem arhitekturnem biroju. 
Ob napadu na Jugoslavijo so si študij-
ske prostore, kjer je poučeval Plečnik, 
prilastili Italijani, razred je bil razpu-
ščen, Kopač pa se je pridružil ilegalne-
mu odporniškemu gibanju. V Ljublja-
// BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar 
ni si je uredil skrivni atelje ter v njem 
ustvarjal plakate, časopise in razne do-
kumente za OF. Oktobra leta 1943 so ga 
aretirali domobranci, na začetku janu-
arja 1944 pa je pristal v Dachauu. Kljub 
prepovedi je skrivaj risal tudi dogajanje 
v taborišču. Ko so junija leta 1944 ju-
goslovanski zaporniki ustanovili ilegalni 
komite znotraj svoje zaporniške skupi-
ne, je bil Kopač njegov ustanovni član. 
Za taboriščni časopis Dachauski poro-
čevalec, ki je prvič izšel 1. maja 1945, 
je Vlasto Kopač narisal in oblikoval na-
slovnico in ilustracije. 
Obsojen na dachauskih procesih
Vrnitev v domovino je bila tudi za Ko-
pača sprva obetavna, saj se je poročil 
in rodila se mu je hči, a že oktobra leta 
1947 so ga aretirali in postal je eden 
izmed obsojencev v slovitih dachau-
skih procesih – bil je obsojen na smrt. 
Po pritožbi so obsodbo spremenili v 
20 let zapora s prisilnim delom, leta 
1952 pa je bil pogojno izpuščen, a je 
bil državljan brez državljanskih pravic, 
brez premoženja, brez volilne pravi-
ce in naslednja štiri leta brez stalnega 
dela. Pomagali so mu prijatelji, Marjan 
Dermastja ga je vključil v ekipo, ki se 
je zavzemala za ohranitev planšarstva 
na Veliki Planini, in tako je Kopač, sam 
izjemen planinec in naravovarstvenik 
zasnoval šest različnih tipov planšar-
skih koč, ki so zgodovinsko utemeljene 
v planšarski literaturi. Tako so nastala 
tipična turistična poslopja, kakršna so 
še danes na Veliki planini.
   Kopač je tudi zasnoval in izdelal načr-
te za postavitev 104 spominskih stebrov 
iz istrskega kamna in šestih figurativnih 
obeliskov ob mestnih vpadnicah, kjer so 
bili med vojno t. i. bloki (prehodi), izbral 
je lokacije na terenu, zakoličil celotno 
traso in nadziral kamnoseška dela v de-
lavnicah Minerala. Tako je nastala zna-
menita Pot ob žici okupirane Ljublja-
ne. Umrl je v Ljubljani leta 2006. Leta 
2012 so v Spominskem centru koncen-
tracijskega taborišča Dachau pripravili 
razstavo Kopačevih risb iz taborišča z 
naslovom Zamegljeni pogled. Razstava 
je naslednje leto gostovala tudi v Mu-
zeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer 
so ji dodali še nekaj avtorjevih osebnih 
predmetov, ki jih je posodila njegova 
hči Mojca Kopač.
Mojca Kopač s knjižico pesmi Nekaj partizanskih, 
ki jih je po 74 letih našla v očetovi zapuščini.
15
Po 74 letih pesmarica Nekaj partizanskih spet med ljudmi
Nastala je v Dachauu maja 1945
Partizanske smučine Cerkno ‘45
Več kot 300 smučarjev 
na snežnih strminah
O B L E T N I C A
V Smučarskem centru Cerkno so potekale že 42. Partizanske smučine Cerkno '45, ki ohra-njajo spomin na edinstveni 
dogodek med drugo svetovno vojno. 
20. in 21. januarja 1945 je namreč sredi 
tedaj okupirane Evrope v osvobojenem 
Cerknem potekala partizanska olimpi-
jada. Zvrstila so se smučarska tekmo-
vanja v patruljnem teku, smučarskih 
skokih in veleslalomu. 
   Na spominskem tekmovanju v vele-
slalomu in smučarskih tekih se je po-
merilo nekaj manj kot 300 predstavni-
kov in članov Zveze združenj borcev 
za vrednote NOB Slovenije, Slovenske 
vojske, Zveze veteranov vojne za Slove-
nijo, Zveze policijskih veteranskih dru-
štev Sever in Zveze slovenskih častni-
kov. Ob začetku tekem na smučišču sta 
prizorišče preleteli letali pilatus PC 9, za 
njima pa še pilatus PC 6, iz katerega sta 
izskočila padalca Slovenske vojske in na 
prizorišča prinesla slovensko zastavo. S 
preletom letal so se spomnili preleta za-
vezniških letal leta 1945. 
   Prisotne sta nagovorila župan Obči-
ne Cerkno Gašper Uršič in dr. Tomaž 
Čas, predsednik Zveze policijskih ve-
teranskih društev Sever, ki je tekmo 
tudi odprl, po smučini pa so se najprej 
spustili smučarji starodobniki – skupi-
na Edmunda Čibeja iz Društva Gora s 
Predmeje in novaški lok s smučarji iz 
TD Novaki. 
   Slovesnost s podelitvijo medalj in po-
kalov je bila v Hotelu Cerkno. Zbrane je 
nagovoril predsednik organizacijskega 
odbora Miha Butara, slavnostni govor-
nik pa je bil minister za obrambo Karel 
Erjavec, ki je med drugim opozoril na 
pomen odporništva Primorcev in ohra-
njanja vrednot NOB. Minister je tudi 
dejal, da brez Maistrovih borcev, parti-
zanskega boja in osamosvojitvene voj-
ne ne bi bilo Slovenije. Karl Erjavec je 
prepričan, da bo zdajšnja vlada povrnila 
moč in ugled Slovenski vojski, ki nima 
le obrambne funkcije, ampak je tudi ne-
pogrešljiva pri pomoči pri odpravi pos-
ledic naravnih nesreč. 
Besedilo: I. S., foto: Janez Alič
Priznanja tekmovalcem iz borčevskih organizacij je podelil predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek.
Martin Urh Ivo Miklavčič
Sklepne prireditve sta se udeležila tudi 
99-letni Ivo Miklavčič, častni član orga-
nizacijskega odbora prireditve, in Martin 
Urh, med vojno udeleženec partizanske 
olimpijade. Predsednik organizacijskega 
odbora prireditev, polkovnik Miha Buta-
ra, je predstavil tudi filmski dvojec, ki 
bo na platnu kmalu prikazal dokumen-
tarec o partizanskih smučinah, režiserja 
Dušana Moravca in snemalca Matjaža 
Mraka. Edinstveni dogodek - partizanska 
smučarska olimpijada - tako dobiva po-
leg vsakoletnega spominskega dogodka 
tudi svojo upodobitev na platnu. 
februar 201916
Prva ženska politična organizacija – AFŽ
Dobrnič in Štjak – kraja 
pomembnih odločitev 
A K T U A L N O
Znano je, da je Dobrnič na Dolenskem kraj, kjer je bila 17. in 18. 
oktobra 1943 ustanovljena prva ženska politična organizacija, po-
zneje znana kot AFŽ. Kraj Štjak poznajo predvsem na Primorskem 
in je povezan z 2. februarjem 1944. 
Ustanovni kongres Slovenske protifašistične ženske zveze je bil lahko v Dobrniču, saj je bil ta kraj na sredini izpod 
italijanskih okupatorjev osvobojenega 
ozemlja. V Dobrnič pa niso mogle priti 
ženske s takratnega nemškega Gorenj-
skega in s Primorskega, kjer je poteka-
la nemška ofenziva. Vendar je bilo po 
ofenzivi treba na Primorskem zagoto-
viti vse potrebno, da se je v »italijan-
ski« pokrajini lahko vzpostavila nova 
jugoslovanska oziroma slovenska dr-
žavnost. V vojnem obdobju pa se je to 
lahko storilo le, če so se angažirali vsi 
ljudje, tudi ženske in mladina. Na kon-
ferenci v Štjaku naj bi bilo 85 žensk – 
delegatk, prišlo pa jih je 200. Tako so 
morale nekatere konferenco spremljati 
zunaj šole na dvorišču. 
   Tako v Dobrniču kot na Štjaku so 
ženske sklenile: »Vse za partizane – do 
končne zmage!« Primorke pa so to od-
ločitev še nadgradile: »Vsi moški v par-
tizane! Me bomo vse potrebno doma 
opravile same!« To je pomenilo, da če 
se moški z orožjem bojujejo proti sov-
ražniku, potem morajo ženske prevzeti 
vso zaledno sfero: skrb za hrano, zbira-
nje sanitete, orožja, organiziranje splo-
šne mobilizacije in življenja sploh, šol, 
skratka novih-starih nalog, ki jih ženske 
niso več opravljale samo za štirimi ste-
nami, ampak v javnem prostoru.
   O tem je govorila dr. Ljubica Jelušič, 
ki je bila prav na Štjaku po točno 75 le-
tih slavnostna govornica na proslavi v 
spomin na prvo konferenco Slovenske 
protifašistične ženske zveze na Primor-
skem. Spregovorila pa je tudi o sedanjo-
sti: »Ženske so v tem boju videle boj za 
pravico do dela in do enakega plačila za 
enako delo. Po vojni so dobile splošno 
aktivno in pasivno volilno pravico, tudi 
samostojna Slovenija jih je vključila v 
svojo volilno zakonodajo, vendar to ni 
nujno pomenilo tudi vstopa žensk v ak-
tivno politiko. Šele po letu 2006, ko so 
bile z zakonom predpisane ženske kvo-
te, so se ženske pogosteje znašle v par-
lamentarni in lokalni politiki.« 
   Pred nami so spremembe volilnega 
zakona, zato se bomo morale ženske 
dejavno vključiti v spremembe in jih 
usmeriti v paritetno demokracijo. O 8. 
marcu, mednarodnem prazniku žensk, 
ki so ga na Primorskem ženske prvič za-
čele praznovati po konferenci v Štjaku, 
pa je dr. Jelušič pikro dodala: »Slovenija 
pa ga je poslala na smetišče zgodovine 
tako, da ga je celo izbrisala iz koledar-
jev. Pri nas smo se odrekli celo tisti ma-
lenkostni omembi 8. marca, ki ga vsako 
leto naslovi generalni sekretar OZN.« 
Zato je končala s pozivom: »Združimo 
sile za novi 8. marec!«, Ta dan naj se 
spremeni v praznik vseh odrinjenih in 
zapostavljenih ter »smrt fašizmu z no-
vim obrazom«!
   Zbrane na proslavi so pozdravili glav-
na organizatorka, ki je bila tudi vodnica 
skozi proslavo, podpredsednica Društva 
Dobrnič Neva Filipčič, predsednica KS 
Štjak Natalija Jež Lipanj, predstavnik 
sežanske občine, predsednik sežanske 
borčevske organizacije Bojan Pahor in 
podpredsednica Društva Dobrnič Živa 
Vidmar. Program je bil bogat s pesmimi, 
ki so jih peli domači Štorski kosi, pevci 
združenega pevskega zbora Repenta-
bor in Marjetka Popovski.
Besedilo: Živa Vidmar, foto: Olga Knez
Na proslavi sta bili tudi delegatki prve konference na Primorskem Lidija Hrib in Davorina Mjelnič 
Zek - Darina.
Tako v Dobrniču kot 
na Štjaku so ženske 
sklenile: »Vse za 
partizane – do končne 
zmage!« Primorke 
pa so to odločitev še 
nadgradile: »Vsi moški v 
partizane! Me bomo vse 
potrebno doma opravile 
same!«
Voščilo
 
8. marec – mednarodni dan žensk že 
več kot sto let navdihuje ženske v 
prizadevanjih za uresničevanje njihovih 
človekovih pravic. Spoštljiv spomin 
na pogumne prednice naj ožari tudi 
letošnji praznični dan. Dve srčni ženski 
na naslovnici, ki sta pogumno prema-
govali ovire v skrajno krutem času boja 
za narodni obstoj in samobitnost, naj 
bosta vsem dekletom in ženskam tudi v 
zdajšnjem času vzornici in spodbuda za 
prihodnje zavzemanje za mir in odpra-
vljanje vseh vrst diskriminacije. 
17
Božidara Betriani Dara  
(16. 2. 1923–28. 1. 2016)
nadaljevanje iz prejšnje številke
S P O M I N I
Demonstracije proti vojni
Ko sem Daro poslušala kot gimnazijka, 
so vsak dan padale bombe po Vietna-
mu. Takrat, v letih 1965–1967, sem pod 
njenim mentorstvom vodila marksistič-
ni krožek in se spraševala, ali lahko tudi 
jaz tako kot Dara vplivam na negovanje 
tovarištva med sošolci. 
   Srečevali smo se ob večerih in nekega 
dne smo organizirali demonstracije pro-
ti vojni, nekateri pa so raje odšli po na-
kupih – cunj – v Trst. S takimi še danes 
ne hodim na obletnice mature. Povrhu 
mi lokalna občina takrat ni hotela dati 
štipendije, ki je bila sicer odobrena, zato 
pa mi jo je Ljubljana. 
   Še vedno je zima in spet nosim prazne 
plastenke od mineralne vode k upoko-
jenki, ki nima denarja za kurjavo. V te 
plastenke, ima jih trideset, naliva vročo 
vodo in jih pušča po stanovanju, da se 
vsaj malo ogreje. Nekaj ur to traja, po-
tem pa znova vanje natoči vročo vodo 
s štedilnika v kuhinji. Nekoč, pred pet-
desetimi leti, junija leta 1968, smo se v 
času študija javno angažirali in zahteva-
li še več socialne pravičnosti, kot je je 
bilo takrat ‒ in ni je bilo malo. In kdo jo 
zahteva danes?
   Moje Dare že tri leta ni več. Spomin 
nanjo me vedno ogreje v občutenju 
tega, kar mi je predala, namreč da je 
uporništvo potreba po pravičnosti in 
poštenosti in oboje je prvi pogoj za živ-
ljenje in preživetje. Pri tem me je bla-
go opozarjala, da je vse to treba najprej 
negovati osebno, individualno, in ko je 
tvoja duša polna, lahko s tem mirno 
stopiš do teh, ki čutijo enako, do teh, ki 
so tvoji – tovariši. Mladost do skrajnos-
ti stopnjuje to občutje, kot je bilo dano 
partizanski generaciji, ki ni dovolila, 
da bi nas pozneje, v času demonstracij 
leta 1968, mlatili ‒ in naj spet izrečem 
priznanje in neizmerno zahvalo Pavle-
tu Čeliku in legendarnemu partizanu 
Janezu Winklerju, takratnemu šefu lju-
bljanske policije.
Fašizacija okrog nas je danes stvarnost 
in številni se sprašujemo, do kod bo šla. 
Dara mi je nekoč omenila, da je kapita-
lizem nevarna bližina fašizma, in tega, 
da je fašizem zdestilirani kapitalizem, 
nisem pozabila. Zdaj lahko povsem od 
Božidara Betriani pozimi leta 1944 (sliko hrani Muzej narodne osvoboditve Maribor)
Moje Dare že tri leta ni 
več. Spomin nanjo me 
vedno ogreje v občutenju 
tega, kar mi je predala, 
namreč da je uporništvo 
potreba po pravičnosti 
in poštenosti in oboje je 
prvi pogoj za življenje in 
preživetje.
Tovarišu Kotarju
V naravi tisoč se cvetov prebuja, 
ki sonce z zlatim žarom jih ogreva, 
v pomladni pesmi duša Ti prepeva, 
ob vonju rož spomine si obuja. 
Preveč poklanjaš nam pomlad zelenja, 
nasititi ni težko lačne duše, 
ki vajene ledu in večne suše, 
prevzete že od zarje so vstajenja. 
Trpljenje skupno nas med sabo veže; 
ta vez čvrstejša je od sto verig, 
izguba slehernega nam v srca reže. 
Si moral tudi Ti od nas oditi? 
So res povelja z usten ti zamrla? 
Bol kruta hoče duše nam prevpiti.
Božidara Betriani – Dara
(Martin Kotar - Pilat, 21. julij  
1922 – 21. april 1944)
blizu opazujem, kako prodira v naše živ-
ljenje, in sprašujem se, ali se to še sploh 
da zaustaviti. Odgovor je, da to mora-
mo in tudi zmoremo.
Dr. Cvetka Hedžet Tóth
Martin Kotar
februar 201918
Iz dela Zveze koroških partizanov
80. obletnica začetka  
druge svetovne vojne
A K T U A L N O
Zveza koroških partizanov (ZKP) je prvo nedeljo v februarju prip-
ravila v Svečah svojo vsakoletno spominsko proslavo. Bila je prva 
v nizu številnih proslav v letu, ko se spominjamo 80. obletnice za-
četka druge svetovne vojne. 
S pesmijo je Moški zbor SPD Bilka iz Bilčovsa pod vodstvom Mar-jana Gasserja začel spominsko slovesnost, nato pa je predse-
dnik Zveze koroških partizanov Milan 
Wutte opomnil, da se v družbi krepijo 
sile, ki hočejo izbrisati in razvrednotiti 
pomen protifašističnega upora – ta je 
po nasilnem izbrisu z zemljevidov leta 
1938 zagotovil Avstriji vnovično držav-
no vzpostavitev in suverenost. Tem po-
skusom in silnicam pa se je treba odloč-
no upreti.
   Slovenska odbornica v občini Bistrica 
v Rožu Tatjana Feinig se je v imenu do-
mačinov zahvalila vsem udeležencem, 
da se spominjamo domačinov, ki so so-
delovali v protinacističnem uporu in za-
radi človečanskega in protinacističnega 
prepričanja izgubili svoje življenje. Ti in 
drugi domačini, ki so sodelovali v uporu 
in ta kriminalni čas nacističnega nasilja 
tudi preživeli, so prispevali svoj delež, 
da danes živimo v demokraciji z ustavo, 
v kateri so človekove pravice zajamče-
ne kot sestavni del vsakega političnega 
delovanja, je poudarila Feinigova.
   V imenu gorenjskih združenj borcev 
NOB je zbrane nagovoril Jože Kavčič, 
član komisije za mednarodne odno-
se pri ZZB NOB Slovenije. Poudaril je 
pomen sodelovanja na krajevni in čez-
mejni ravni tudi zato, da ne zbledi spo-
min na zmagoviti osvobodilni boj naših 
partizanov in da ohranjamo vrednote, 
ki so vodile njihov boj. Desnica namreč 
spet dviga glavo in hiti prirejat polpre-
teklo zgodovino poteka druge svetovne 
vojne za njene politične potrebe v se-
danjem času. To jim preprosto moramo 
onemogočati, je poudaril. 
   Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških 
partizanov, pa je poudaril izjemen po-
men protinacističnega upora koroških 
partizanov za Avstrijo, saj ji v duhu Mo-
skovske deklaracije iz leta 1943 ni pri-
nesel le ponovne državne vzpostavitve, 
temveč tudi mesto na strani upora proti 
nacifašizmu. Mohar je ostro zavrnil go-
njo koroških brambovcev in BZÖ proti 
ORF, ker je oddajal povzetek prireditve 
ob 70-letnici Zveze koroških partizanov. 
Boli pa, tako Mohar, da slovenske po-
litične organizacije molčijo ob napadih 
na Zvezo partizanov in da očitno nima-
jo nikakršnega načrta zahtev za prihod-
nje leto, ki bo v znamenju 100. obletni-
ce plebiscita. Odprtih vprašanj pa je 
dosti, od zagotovitve dvojezičnega po-
uka preko nerešene dvojezične popol-
danske oskrbe do zagotovitve obstoja 
slovenskih medijev in statusa sloven-
skega uradnega jezika. 
Besedilo in foto: ZKP
Pri partizanskem spomeniku v Svečah so udeleženci položili vence in rože, Erik Selan je recitiral 
pesmi Kajuha, Polanška, Štokove in Bora, dogajanje pa je povezoval Štefan Pinter.
Andrej Mohar, tajnik ZKP
Andrej Mohar, 
tajnik Zveze 
koroških partizanov, 
pa je poudaril 
izjemen pomen 
protinacističnega 
upora koroških 
partizanov za 
Avstrijo, saj ji v duhu 
Moskovske deklaracije 
iz leta 1943 ni 
prinesel le ponovne 
državne vzpostavitve, 
temveč tudi mesto 
na strani upora proti 
nacifašizmu.
JubileJni 
koncert
Cankarjev dom, Gallusova dvorana,  
9. april 2019 ob 20.00 www.ppz.si
19
K O N C E R T
JubileJni 
koncert
Cankarjev dom, Gallusova dvorana,  
9. april 2019 ob 20.00 www.ppz.si
Invalidski pevski zbor, katerega neposredni nasle-
dnik je Partizanski pevski zbor, je bil ustanovljen 
20. aprila 1944. leta v Planini nad Semičem. Aprila 
2019 torej praznujemo tri četrt stoletja delova-
nja. Obletnico bomo zaznamovali tudi s kulturno-
-umetniškim dogodkom, vrednim takega jubileja. 
Zbor je že med vojno imel več kot 200 nastopov. 
Partizanske pesmi so poleg zbora peli partizani 
v bojih, ko so jurišali na sovražnikove postojan-
ke, peli so jih po končanih spopadih, da bi znova 
strnili vrste, in se s pesmijo poslovili od padlih to-
varišev, peli so jih izgnanci v taboriščih. Te pesmi 
so sprejeli v vseh kotičkih Slovenije, v zidanicah 
na dolenjskih gričih, v skednjih in skrivališčih pri-
morskih rodoljubov, na osvobojenem ozemlju in 
globoko v sovražnikovem zaledju. Partizanske pe-
smi in pesmi upora so se zapisale v srca številnih 
Slovencev, ki jih še danes s ponosom pojejo.
   Partizanski pevski zbor ohranja domoljubne in 
partizanske pesmi, ki so nastale v najtežjih časih 
našega obstoja, in je varuh te kulturne dediščine.
   V Cankarjevem domu bomo 9. aprila organizirali 
koncert ob tem jubileju. To bo predvsem glasbeni 
dogodek, ki bo poslušalcem pričaral lepoto parti-
zanskih, pa tudi drugih pesmi, ki jih bo poleg Parti-
zanskega pevskega zbora izvajal kot gost Primor-
ski akademski zbor Vinko Vodopivec. V nekaterih 
pesmih bo oba združena zbora spremljala Laška 
pihalna godba, po dolgih letih pa tudi sopranistka.
   Koncert bo sestavljen iz štirih sklopov: v prvem se 
bo predstavil Partizanski pevski zbor, v drugem PAZ 
Vinko Vodopivec, v tretjem Laška pihalna godba, v 
četrtem pa bodo skupaj zapeli in zaigrali oba zbo-
ra, sopranistka Gaja Sorč in Laška pihalna godba. V 
zadnjem sklopu bomo počastili tudi spomin na 75. 
obletnico smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
Koncert bo v torek, 9. aprila 2019, v Gallusovi 
dvorani Cankarjevega doma ob 20. uri.
Vstopnice so v prodaji na blagajni Cankarjevega 
doma in na spletni strani Cankarjevega doma po 
5, 10 in 15 evrov.
Jubilejni koncert Partizanskega 
pevskega zbora
www.svobodnabeseda.si
Našim davnim 
dedom 
Nekoč so  nad Triglavom zvezde
razsipale vse do Snežnika ves svoj sijaj,
nekoč so čez Dravo zaplesale v  maj
in čez Kolpo krepile ljubezen tedaj.
A naši pradedje moč duha so poznali,
krona bila jim beseda je od srca do srca,
z zvezdo Večerníco so srečni zaspali,
zableščal se z Daníco  Zlatorog je z gorá.
Še danes se reke odevajo v sijaj mesečine,
in zvezde žarijo v nebesne globine,
a njih razkošne zlate svilnine,
dar bil bojevnikom srca je iz davnine.
In danes sporočajo nam kakor tedaj:
naši dedje so nam raj na zemlji zapustili,
pod svobodnim soncem ga slavili,
z vilinsko roso ga častili.
Mir in srečo so zvezde nam delile,
ko ob rojstvu  so nam usodo namenile,
s sojenicami so nam ob zibki pot kazale
in ob zadnji uri spokoj poslale.
Davni so z zvezdami prišli 
in z zvezdami odšli,
v belih goráh pa ob letu novem
zableščé se njih sledi.
A takrat te popeljejo sani,
v davne sanje s srebrnimi jeleni,
ko očaki tvoji kleni,
večno slavo so svobodi peli.
Venec njim so vrhovi beli,
na prestolu Triglava bodo večno sedeli,
v jezerih pod njim bodo bajne jim vile,
stopala umile, z zlatimi lasmi ljubeče sušile.
Naj čuje odmev se svobode z gorá,
naj pesem gre nje od srca do srca,
naj kliče s plamenico bojevnike srca!
In Slovenija zemlja nam sveta,
naj v zmago svobode bo vselej odeta!
Modro so čuvali nam naši jo dedje,
borili se zanjo stoletje, tisočletje,
kri njih naj v naših srcih  se prelije,
od srca do srca naj v ljubezni sije!
 Ana Horvat
(Ob novem letu 2019)
februar 201920
P R E J E L I  S M O
Proračunski rebus
Država Slovenija se mora v letu 2019 na 
novo zadolžiti za 2,14 milijarde evrov, 
kajti čaka nas vračilo obrokov v znesku 
skupaj 3,26 milijarde evrov!
   V letu 2018 smo dobro gospodarili in 
prihranili milijardo evrov, zato lahko os-
tajamo pri novem posojilu v znesku le 
2,14 milijarde.
   Kot je znano, se je javni dolg drža-
ve od prvega najetja posojila leta 2007 
v znesku 7 milijard evrov, takrat še po 
relativno visoki obrestni meri, do danes 
povečal kar za 457 odstotkov in dose-
ga 32 milijard evrov. Ni natančno znano, 
kakšno bo stanje proračuna in javnega 
dolga po načrtovanem novem, sicer ve-
liko cenejšem posojilu (nižja obrestna 
mera), a vse kaže, da vsote 32 milijard, 
ki nas močno bremeni, še nekaj časa ne 
bomo močno znižali!
   Je v letih 2008–2013 zatajila makroe-
konomska politika?
   Leto 2007 smo v Sloveniji še ocenjeva-
li kot leto gospodarskega buma, a so se 
takrat čez lužo na Wall Streetu v ZDA že 
kazali znaki razpadanja bančnega in po-
sojilnega sistema. Kljub temu so evrop-
ske banke kupovale ničvredne finančne 
obveznice in ni bilo treba dolgo čakati 
na leto 2008, ki je udarilo tudi po Evropi 
in posledično po Sloveniji.
   Evropske banke so po nastopu krize 
nekako prenehale dajati ali omejile krat-
koročna premostitvena posojila našim 
bankam, te pa so zaostrile pogoje dajanja 
posojil našim podjetjem, od katerih so 
najprej zahtevale, naj povrnejo zapadle 
obveznosti. V Sloveniji se je tako po letu 
2008 začel zastoj novih naložb in sledi-
lo je gospodarsko mrtvilo, kar je vplivalo 
tudi na rast proračunskih prihodkov.
   Lahko bi ugotovili, da makroekonom-
ska politika v letih 2008–2013 ni mogla 
več slediti ciljem stabilizacije, in Slove-
nija se je začela pospešeno zadolževati. 
Prav malo je manjkalo, pa bi nas obiska-
la evropska trojka.
 
Poglejmo, kako je naraščal javni dolg 
države:
 
Leto 2007.......................7 milijard evrov
Leto 2011....................19 milijard evrov
Leto 2014.............. 26,5 milijarde evrov
Leto 2015...............28,5 milijarde evrov
Leto 2016....................32 milijard evrov
Leto 2017................32,2 milijarde evrov
Leto 2018 (ocena)....31,5 milijarde evrov
Iz podatkov je razvidno, da se je javni 
dolg države v desetih letih povečal za 
460 odstotkov! Res pa je, da se je javni 
dolg v bruto domačem proizvodu (BDP) 
lani s prejšnjih 82,3 odstotka znižal na 
okrog 73,6 odstotka BDP, kar pa je še 
vedno 13,6 % odstotka nad dovoljenimi 
najvišjimi 60 odstotki BDP.
    BDP je rastel zaradi večjega izvoza, 
prejetih plačil iz bruseljske blagajne in 
skoraj 5-odstotne gospodarske rasti. Iz-
računi tudi kažejo, da povprečni javni 
dolg na prebivalca Slovenije (2.070.000) 
znaša 15.458 evra.
   Povprečni javni dolg na prebivalca je 
ob razpadu Jugoslavije (22 milijonov 
prebivalcev) znašal 970 evrov.
   Ni zaznati posebnih težav glede pro-
računa. Kot kaže, bomo lahko v letu 
2019 porabili okrog 10 milijard evrov, 
proračunski primanjkljaj pa naj bi zna-
šal krepko pod tremi odstotki, ki pred-
stavljajo zgornjo mejo proračunskega 
zadolževanja.
Franc Krajnc, ekonomist,
podpredsednik ZB za vrednote
NOB Občine Piran
Moje razmišljanje ob 
snemanju filma Preboj
Časopisa Delo in Nedeljski dnevnik sta 
objavila intervju s komandantom Fran-
cem Severjem - Franto. Prebral sem ga z 
velikim zanimanjem, kajti tudi jaz sem 
kot sedemletni otrok doživel napad na-
cifašistov na Kraljevino Jugoslavijo.
   Ob napadu na Jugoslavijo smo bili 
vsi pretreseni. Oče in mati sta jokala, 
ko smo slišali bobnenje in hrumenje 
bombnikov – leteli so bombardirat Be-
ograd. Z očetom sva šla pred hišo, kjer 
smo v Zagorju stanovali, in zagledala 
sva skupino moških s puškami na rame-
nih, ki so očeta prijazno pozdravili. Po-
vedali so nama, da gredo na železniško 
postajo in da se bodo borili proti nem-
škim napadalcem. Oče je bil v tistem 
času ravnatelj meščanske šole v Zagor-
ju, mati pa je tudi učila na tej šoli. Oba 
sta bila velika prijatelja rudarjev in tudi 
sicer zelo priljubljena pri ljudeh. 
   Kot sedemletni otrok sem moral v 
osnovno šolo, kjer je bil učiteljski ka-
der nemški in so se vsi posvetili naše-
mu ponemčevanju. Zaradi moje upor-
ne narave so se moji starši bali, da me 
bodo okupatorji staršem odvzeli in me 
odvlekli v Nemčijo na prevzgojo. Na vse 
te dogodke in doživetja imam nepozab-
ne in neizbrisne spomine, zato sem zelo 
navdušen ob novici, da bo posnet film o 
preboju z Menine planine iz nemške ob-
kolitve v marcu leta 1945 pod vodstvom 
komandanta Franca Severja - Frante. To 
bo dragocen dokument ter prikaz iskre-
nega in pravega domoljubja, ki so ga 
pokazali tedanji borci, in tudi tega, zakaj 
sem ponosen član Zveze združenja bor-
cev za vrednote NOB. 
   Kot brigadir sem bil leta 1952 kot član 
II. mladinske udarne brigade Jaka Avši-
ča pohvaljen za požrtvovalno delo na 
strelišču v Ljubljani. To je bilo 27. julija 
1952. Tam sem spoznal tudi Jaka Avši-
ča osebno, ki me je imel kot za svojega 
sina. On nam je tudi govoril o ciljih in 
vrednotah, za katere so se borili borci 
NOB in o čemer priča boj, ki ga je vodil 
komandant Franta. 
   Franc Sever - Franta je resničen heroj in 
velik človek. Pričakujem, da se bo na vse 
to dogajanje odzval tudi predsednik Bo-
rut Pahor in s tem še podkrepil vlogo in 
delovanje Franca Severja - Frante, ki res-
nično skrbi za ohranjanje vrednot NOB.
Metod Škerjanec, Ljubljana
Od politike do diplomacije
Avtorja knjige z zgornjim naslovom 
Zvoneta Dragana, tega imenitnega 
moža in v njegovi preprostosti močnega 
človeka, tovariša in prijatelja, sem prvič 
srečal v celjskem Narodnem domu 26. 
novembra 1968. leta. Bilo mi je šestnajst 
let, ko sem ponosno stopil v ZK Jugosla-
vije. Takrat mi je namreč Zvone predal 
rdečo partijsko knjižico, ki jo hranim 
še danes. Ob tej priložnosti sem dobil 
tudi rdeč nagelj, ki sem ga doma podaril 
svoji mami. Na tisti dogodek je bil naj-
bolj ponosen moj pokojni oče. Jaz sem 
še zdaj.   
   Natanko po petdesetih letih pa mi ta 
spoštljivi, neposredni odkriti in prepros-
ti, zdaj že upokojeni pametni in modri 
politik, bistroumni in častni diplomat 
podari izjemno darilo, svojo knjigo z 
naslovom Od politike do diplomaci-
je. V teh zimskih večerih sem jo z užit-
kom prebral. To je zelo berljiva knjiga. 
Neverjetno, s kakšno izjemno odkrito-
srčnostjo in iskrenostjo je napisana! 
Tudi v tem je njena veličina. Pravi veliči-
ni in žlahtnosti njegovi knjigi sta dodala 
v spremni besedi še dva ugledna gospo-
da, Milan Brglez, prejšnji predsednik DZ, 
in veleposlanik Roman Kirn. Zvonetovo 
pomembno delo v Beogradu in pozneje 
kot diplomata v Pekingu, Pragi in Varša-
vi sem v vseh teh letih največ spremljal 
s pomočjo medijev, zadnja leta, ko sva 
sicer že oba v pokoju, pa na sestankih in 
21
srečanjih ZZB za vrednote NOB. Oba sva 
po svojih očetih namreč sinova partiza-
nov in resnična domoljuba.
   Na prvih sto straneh knjige je Zvone 
pisal o politiki. Kljub časovni odmaknje-
nosti je njegova ostroumnost podprta z 
nenavadno dobrim spominom. Kakšen 
izjemen in bogat spomin nosi v sebi! 
Ima dar preproste in odkrite besede. V 
svojem bogatem političnem delovanju 
je razvil občutek dolžnosti, neomajno 
in goreče domoljubje do Slovenije in 
nekdanje skupne domovine Jugoslavi-
je. Plemenitost in odločnost ter duhov-
na usmerjenost so ga v politiki dvigni-
li na najvišje položaje. Ima neverjetno 
sposobnost navezovanja hitrih stikov 
in iskrenih prijateljstev. Vsekakor je to 
človek kulturnega obnašanja in blagega 
značaja, plamteč kot politik in diplomat 
v svoji srčnosti.
   Knjiga obsega skupaj s fotografijami 
krepko čez tristo strani. Vseh podrobno-
sti ob tako bogati politični dejavnosti in 
dejavnosti na diplomatskem parketu ter 
srečanja s tako pomembnimi ljudmi, s 
katerimi se je imel Zvone privilegij sre-
čati in spoznati, je bilo verjetno silno 
težko strniti »samo« na tristo straneh. 
Trdnost, samozavest, diplomatsko vešči-
no, sproščenost in veliko mero osebne-
ga šarma si je Zvone zagotovo pridobil 
že pred odhodom v diplomacijo. Tudi 
danes, po tako bogati in pomembni 
poti, ostaja ljubezniv, umirjen, sočuten, 
živahnega in odprtega duha ter pre-
dan svoji domovini in družini. V svojem 
osebnem in poklicnem življenju je pri-
šel tako rekoč do vrhunca, to je dosegel 
s poštenostjo do sebe in drugih, iskre-
nostjo, delavnostjo, z dostojanstvom in 
skromnostjo ter seveda velikim zna-
njem. Seveda vse to šteje.
   Sporočilna vrednost Zvonetove knji-
ge je tako velika in tako pomembna, saj 
razkriva tudi v veliki meri »umiranje« 
naše nekdanje skupne domovine Jugo-
slavije, slovo predsednika Tita in mnogo 
drugih pomembnih dejstev. Kolikor sem 
lahko dojel in razumel, je njegov iskreni 
prijatelj ostal tudi naš nekdanji predse-
dnik RS, spoštovani Milan Kučan. Tega 
izjemnega politika z vsem spoštova-
njem cenim tudi jaz. To knjigo priporo-
čam v branje tako »levim« in še posebej 
»ta desnim«, da se nekoliko streznijo v 
svoji zaslepljenosti in zlobi do vsega iz 
naše slavne preteklosti.
Srečko Križanec, Štore
Ustanovitev TO
Spoštovani soborci!
Običajno se ne odzivam na razprave 
med »prepričanimi«. Tokrat pa želim iz 
svojih mednarodnih vojaških izkušenj 
podkrepiti Janezove uvodne navedbe 
o napaki ukinitve TO in SLO kot po-
membne obrambne komponente »ma-
lih« narodov in predstavljam vlogo v JLA 
usposobljenega kadra TO.
   Kot častnik TO sem imel leta 1997 
možnost udeležiti se večtedenskega 
usposabljanja v ZDA, v Marinskih enotah 
(MC) v Little Bay Creeku pri osrednjem 
oporišču v Norfolku. Kot gostujoči kan-
didat za MC sem predstavil koncept SLO 
in vlogo v JLA šolanega kadra TO, ki je 
vojaško pripravilo in vodilo odcepitev 
(ne osamosvojitve, ker tega izraza kole-
gi niso razumeli) Slovenije. Predavatelj 
taktike MC, WO (vojaški uslužbenec – 
da, tudi te imajo v ameriški vojski – MC), 
je na koncu moje predstavitve spontano 
vzkliknil. »F..k ! You are armed Nation!«
   In pozneje, ko sem februarja leta 
2008, v dneh osamosvojitve Kosova, kot 
častnik Nata nastopil službo v Natovi 
povezovalni pisarni (MLO) v Beogradu. 
Moji »kontrapartnerji« oficirji vojske Re-
publike Srbije, so dobro vedeli za mojo 
vojaško kariero (Bilećanec 47. klase), 
zdaj častnik SV v Natovem predstavni-
štvu. Nekoč mi je polkovnik, če se prav 
spominjam, Matić, v nevezanem pogo-
voru »priznal« : »Uf, vi, teritorialci, sj.....
šete nam znanje ... sa onima blokada-
ma!« Polkovnik, šolan v JLA, zagotovo ni 
imel v mislih vojske, »po kateri je zadi-
šalo« 17. decembra 1990.
   Tudi pozneje sem kot inšpektor za 
nadzor oborožitve v tujini moral večkrat 
predstaviti svojo vojaško kariero. Pov-
sod, zlasti pa v nekdanjih jugoslovan-
skih republikah, so vedeli za korenine 
mojega vojaškega znanja in za nacio-
nalno pripadnost, ki je prevladala v tre-
nutkih odločitve za Slovenijo. Profesio-
nalci so to priznali in cenili.
   Naj končam: Slovenska vojska ni nas-
tala v tistih decembrskih dneh, temveč 
njeni temelji segajo daleč nazaj, ko so 
komandanti enot TO bili uspešni direk-
torji podjetij. Znali so na osnovi znanj, ki 
so jih pridobili v JLA, zlasti pa na osno-
vi osebnih voditeljskih sposobnosti, 
zaupanja podrejenih, predvsem pa na 
nacionalni zavesti njih in njihovih so-
borcev zagotoviti ustanavljanje sprva 
Učnih centrov TO, obrambno osamo-
svajanje RS in pozneje oblikovanje in 
usposabljanje (zdaj profesionalne, raje 
poklicne) Slovenske vojske. Tedanja TO 
ni imela težav s poklicnim popolnjeva-
njem in je predstavljala realno varno-
stno silo in silo odvračanja nasprotnika.
   Še to: zavedam se, da je vsa ta pisarija 
»prepričevanje prepričanih«.
Drago Vrečar,
načelnik in namestnik načelnika MSNZ 
Ljubljana Center, pripadnik poveljstev 
TO pred osamosvojitvijo Republike Slo-
venije in po njej, pripadnik in predstav-
nik SV na številnih operacijah Nata in 
EU na kriznih območjih, inšpektor za 
nadzor oborožitve, pripadnik mirnodob-
ne strukture SV na delu v poveljstvih 
Nata v tujini, upokojeni častnik SV
Zakaj jočeš?
Babica, zakaj jočeš,
zakaj si brišeš solze,
glej, kako lep dan je zunaj,
vse poti k soncu drže!
Oprosti,  ljubica,
ne bi te rada užalila,
jutri je praznik, dan upora,
nanj mislim, ne bom ga pozabila!
Med vojno so nas izselili,
mama in ata se nista več vrnila,
mene in druge so v sirotišnico dali,
hoteli so, da bi na svoj rod pozabila!
Izročili so me nemški družini
in me potisnili skozi grajski obok,
ves čas sem bridko jokala,
saj bila sem ukraden otrok!
Babica, ne joči,
zdaj je pri nas tvoj dom,
jaz te ne bom zapustila,
pri tebi za vedno ostala bom!
Jože Sevlak
februar 201922
75. obletnica odhoda borcev XIV. divizije na Štajersko
300 kilometrov dolga 
zgodovinska pot
O B L E T N I C A
Občina Metlika, ZB za vrednote NOB Metlika in KO ZB za vred-
note NOB Suhor so 6. januarja pripravili slovesnost ob 75. obletnici 
odhoda borcev XIV. divizije na Štajersko. 6. januarja 1944 je v hudi 
zimi z Dolnjega Suhorja pri Metliki 1112 borcev in bork Tomšiče-
ve, Šercerjeve in Bračičeve brigade v sestavu XIV. divizije odšlo na 
skoraj 300 kilometrov dolgo naporno zgodovinsko pot na Štajersko. 
V Suhorju se je na dan spomina na odhod borcev omenjenih partizanskih enot na slove-snosti zbralo veliko občanov 
občine Metlika, Belokranjcev in ude-
ležencev iz drugih predelov Slovenije. 
Med prisotnimi so bili tudi udeleženci 
legendarnega pohoda na Štajersko. S 
pomočjo članov Planinskega društva 
Metlika je bil organiziran pohod iz Met-
like na Suhor, ki se ga že vrsto let po 
zaslugi Andreja Mavrija, predsednika 
ZB za vrednote NOB Laško, udeležuje-
jo tudi pohodniki s Štajerskega. 
  Pred pohodom je Milan Travnikar, 
predsednik ZB za vrednote NOB Metli-
ka, v spominskem parku pri Belokranj-
skem muzeju Metlika orisal bojno pot 
borcev XIV. Divizije. Med borci je bil 
tudi v Rosalnicah rojeni narodni heroj 
Ilija Badovinac, poveljnik 1. bataljona 
Šercerjeve brigade, ki je tragično umrl 
12. februarja 1944 v dolini Gračnice. 
Po okrepčilu, ki sta ga za pohodnike 
pripravila Albina in Blagoja Tošeski, so 
pohodniki nadaljevali pot proti Suhor-
ju. Tu je udeležencem slovesnosti be-
sede pozdrava in dobrodošlice namenil 
Darko Zevnik, župan Občine Metlika. 
Slavnostni govornik na prireditvi je bil 
dr. Igor Šoltes, poslanec v Evropskem 
parlamentu. V nagovoru je med drugim 
poudaril junaški boj slovenskih parti-
zanov med NOB in spomnil na velike 
žrtve, ki so jih enote utrpele med po-
hodom. Dotaknil se je tudi sovražnega 
govora in poudaril, da človeka ne rani 
samo orožje, temveč tudi spreminjanje 
resnice in izgovorjene ali napisane nep-
rimerne in žaljive besede. Izjemno ču-
tno so na slovesnosti izzvenele besede 
Danice Dolničar, ko je prebrala pismo 
svojega strica Alojza Dolničarja.
   Tit Turnšek, predsednik ZZB za vred-
note NOB Slovenije, dr. Igor Šoltes in 
Milan Travnikar so ob tej priložnosti 
Eriki Horvat, vodji Podružnične osnov-
ne šole Suhor, izročili srebrno plaketo 
ZZB za vrednote NOB Slovenije. Kot je 
v obrazložitvi k predlogu za dodelitev 
priznanja zapisalo ZB za vrednote NOB 
Metlika, so si na šoli prislužili prizna-
nje za ohranjanje zgodovinske resnice 
o NOB, spoštovanje vrednot NOB, us-
pešno in vzorno sodelovanje pri uresni-
čevanju programskih nalog Združenja 
borcev za vrednote NOB in za vpetost 
v delo in življenje krajanov KS Suhor in 
Občine Metlika.
  Predstavniki Občine Metlika in bor-
čevskih organizacij so ob prisotnosti 
pripadnikov Slovenske vojske položili 
cvetje in prižgali sveče pri spomeniku 
borcem XIV. divizije. Slovesnost je vo-
dila Majda Žefran, v kulturnem progra-
mu pa so sodelovale pevke Ženskega 
pevskega zbora Društva upokojencev 
Metlika, učenci Podružnične osnovne 
šole Suhor, recitator Simon Bajuk in an-
sambel Andreja Bajuka.
Milan Travnikar, predsednik 
ZB za vrednote NOB Metlika
Prehod XIV. divizije čez 
Voglajno pri Štorah
 
Na mestu, ki ga je legendarna XIV. 
divizija na pohodu na Štajersko pre-
hodila v zgodnjih jutranjih urah 14. 
februarja 1944, so člani ZZB NOV 
in POJ leta 1971 postavili pomnik – 
granitni kamen s skico pohoda XIV. 
divizije NOV od Sotle do Mozirskih 
planin in Pohorja ter z datumom 6. 
2. 1944–24. 2. 1944. Stoji blizu mostu 
ob Voglajni, čez katerega so se briga-
de pomikale proti Dramljam. 
   Pri vasi Opoka vzhodno od Štor je 
divizija poleg Voglajne prešla še cesto 
in železnico. Nemcem ni uspelo pra-
vočasno zapreti ceste in železnice Ce-
lje–Šentjur. Partizani so minirali žele-
zniško progo. V nemškem vlaku, ki je 
zadel ob mino, je iztirilo nekaj vago-
nov (povzeto po avtorju Gvidu Stre-
su, Pohod Štirinajste na Štajersko).
  V preteklosti, ko so še bile redno or-
ganizirane slovesnosti ob obletnicah 
prehoda, se je ob pomniku zbralo 
veliko število članov ZZB, učencev 
osnovnih šol in simpatizerjev. Kljub 
časovni odmaknjenosti nikakor ne 
smemo pozabiti na tisti čas. S krajšo 
slovesnostjo smo se člani borčevske, 
veteranske in častniške organizaci-
je občine Štore poklonili temu veli-
častnemu spominu.
   Janez Gradišnik - Slemenšek, doma 
iz Javornika nad Štorami, je tiste noči 
vodil divizijo iz Svetine do Opoke. 
Ponosni smo, da je član naše bor-
čevske organizacije Štore. Letos bo 
praznoval visok jubilej, devetdesetle-
tnico. Člani domoljubnih organizacij 
ga bomo ob letošnjem občinskem 
prazniku, ki ga v Štorah sicer praznu-
jemo 1. junija, predlagali za visoko in 
prestižno priznanje, zlati grb občine 
Štore. Prepričani smo, da bo prizna-
nje tudi tokrat prišlo v prave roke.
Srečko Križanec, predsednik veteran-
ske in častniške organizacije Štore
23
080 21 15
www.energijaplus.si
info@energijaplus.si
Lojalnostni program
PRIDRUŽITE
SE DRUŽINI
Oplemenitite svojo porabo s
prihrankom.
• Točke izkoristite za številne ugodnosti.
• Zbirajte točke z različnimi aktivnostmi.
• Postanite član lojalnostnega programa.
E
n
e
rg
ija
 p
lu
s 
d
.o
.o
., 
V
e
tr
in
js
k
a
 u
lic
a
 2
, 2
0
0
0
 M
a
ri
b
o
r
Cena: 18 EUR 
Stroški poštnine: 2,75 EUR 
Naročila sprejemamo:
po e-pošti romana.jemec@zzb-nob.si 
ali na tel.št. 01-434-44-45. 
Matjaževa vojska 1945–1950
Avtor: dr. Martin Premk, drugi natis
Knjiga Matjaževa vojska 1945–1950 je zgodovinsko 
delo, ki govori o oboroženih skupinah v Sloveniji takoj 
po drugi svetovni vojni. Ta čas je najbolj zaznamovala 
Matjaževa vojska, uradno imenovana Slovenska armija 
Kraljeve jugoslovanske vojske, ki je delovala iz oporišč 
v Avstriji in Italiji.
Matjaževa vojska je začela delovati, ko je bil konec 
leta 1945 pri Nacionalnem komiteju Kraljevine Jugo-
slavije v Salzburgu ustanovljen Glavni obveščevalni 
center, ki ga je vodil četniški poveljnik Andrej Glušič. 
Deloval je z dovoljenjem in podporo anglo-ameriških 
oblasti. Naloge centra so bile vzpostavitev mreže 
kurirjev in vohunov, združevanje nasprotnikov nove 
oblasti in vodenje oboroženih skupin za boj proti novi 
oblasti v Sloveniji. 
Matjaževa vojska in obveščevalni centri so preneha-
li delovati, ko se je Jugoslavija leta 1948 po sporu s 
Sovjetsko zvezo začela zbliževati z zahodom. Takrat so 
Združene države Amerike in Velika Britanija preneha-
le podpirati vse četniške, ustaške in druge skupine, ki 
so se še borile proti Jugoslaviji. Takrat so bili ukinjeni 
tudi obveščevalni centri Matjaževe vojske.
februar 201924
Belogardisti organizirali obveščevalno mrežo
Grozoviti umor  
skojevke Tilke Sedejeva
Domobranci pobijali 
skojevce in aktiviste OF
Večina 
žrtev v 
grobnici 
na Cviblju
Z LO Č I N I  O K U PAT O R J E V
10. marca 1944 so belogardisti iz Rovt pri Logatcu v Sivčevem goz-
du pri Rovtah po dvodnevnem mučenju zverinsko umorili 22-letno 
skojevko Tilko Sedej in ji odsekali glavo, obe roki in nogi. Obenem 
z njo so okupatorjevi hlapci ubili tudi Antona Begovića, po domače 
Dalmatinca, iz Žirov.
Tilka Sedej se je rodila leta 1922 na Spodnjem Vrsniku (občina Idrija) v delavsko-kmečki dru-žini in je že zelo zgodaj okusi-
la trdo življenje. Za šiviljo se je izučila 
pri Milki Erženovi v Idriji, kjer se je tudi 
seznanila s cilji narodnoosvobodilnega 
boja. Že novembra leta 1942 jo je Anica 
Dolinar - Klara pritegnila v delo odbora 
Osvobodilne fronte za Ledino kot obve-
ščevalko tega območja. Po obveščeval-
nih nalogah je nenehno hodila v Idrijo, 
na Ledinsko Razpotje in v Žiri, kjer se je 
povezala z napredno družino Loštrek. 
Poleg obveščevalnih nalog je izvedla 
še zbiranje raznega materiala, hrane in 
zdravil za partizane. Ves ta material je s 
Mineva že 74 let, odkar smo kruto izgubili svoje predra-ge domače, prijatelje, so-sede in znance, ki so bili 
umorjeni v času domobranske posto-
janke med 19. januarjem in 5. majem 
leta 1945 v Žužemberku. V februarskih 
mrzlih nočeh so domobranci aretirali 
in pobili ves skojevski aktiv in aktiviste 
OF. Umorjene skojevke so bila dekleta, 
stara od 15 do 25 let, nikoli niso nosi-
la orožja in nikomur niso storila nič hu-
dega. Bile so zavedne Slovenke, ki so 
gojile sočutje do revnih in starejših lju-
di, jim nosile hrano in vodo, saj v času 
vojne niso imeli ničesar. Za partizan-
sko vojsko in bolnišnice so po samem 
Žužemberku in okoliških vaseh zbirale 
življenjske potrebščine in sanitetni ma-
terial, in to je bil razlog, da so jih domo-
branci tako kruto pomorili. Vseh žrtev 
skupaj je bilo 33, od tega trinajst mater 
in žena, devet mož, deset mladinskih 
aktivistk in en otrok.
   Sprva sorodniki žrtev sploh nismo ve-
deli za množične umore, saj so domo-
branci zatrjevali, da so jih odpeljali v in-
ternacijo, na skrivaj pa so se zverinsko 
znesli nad njimi. Svojci smo svoje naj-
bližje iskali vsepovsod, a dolgo ni bilo 
nobene sledi. Šele maja 1945, ko je son-
ce že dodobra ogrelo zemljo, se je raz-
širil smrad. Psi, ki so brskali po zasutih 
strelskih jarkih, so odkrili te množične 
grobove. Pri odkopih žrtev so prisostvo-
pomočjo Tilke in vse njene družine var-
no prihajal na javke v Idršek ali pa na 
dom Anice Dolinarjeve - Klare na Le-
dinskem Razpotju. Zaradi požrtvoval-
nega in uspešnega dela so Tilko Sedej 
skupaj še z desetimi mladinkami febru-
arja leta 1944 sprejeli v SKOJ.
   Za Tilko Sedej je bilo usodno, ko so 
se jeseni 1943 na njenem domu ogla-
sili trije belogardisti s prošnjo, da bi se 
radi pridružili partizanom. Tilka jim je 
verjela in jih spravila v partizane. Toda 
belogardisti niso dolgo zdržali pri par-
tizanih in so pobegnili v belogardis-
tično postojanko v Rovte pri Logatcu. 
Tilka Sedejeva je bila tako kompromi-
tirana. Takratni poveljnik belogardis-
tov v Rovtah Franc Šurk je organiziral 
obveščevalno mrežo in skušal na vsak 
način ujeti partizansko obveščevalko 
Tilko. Odbor Osvobodilne fronte v Le-
dinah je izvedel za to in je Tilki uka-
zal, da se mora takoj umakniti s tega 
terena. Tilka se je pridružila Prešerno-
vi brigadi, ki je bila takrat na Mrzlem 
vrhu nad Idrijo. Ker se je Prešernova 
brigada imela namen premakniti na 
novo območje, si je Tilka v štabu bri-
gade izprosila, da odide domov po pot-
rebno obutev, perilo in obleko, nato pa 
bi se vrnila v brigado. Toda belogardi-
stični vohuni so bili nenehno na preži 
in zvečer 8. marca je Tilko Sedejevo 
ujel znani belogardist Franc Kogovšek 
iz Žirov ter jo odpeljal v belogardistič-
no postojanko v Rovtah. Tam so jo dva 
dni mučili, vendar Tilka ni klonila. 10. 
marca 1944 so belogardisti zverinsko 
ubili preprosto kmečko dekle Tilko, ka-
tere edini »greh« je bil, da se je zvesto, 
vdano in neomajno bojevala za svobo-
do Primorske in za njeno priključitev k 
matični domovini.
Belogardistični krvniki niso ušli zasluže-
ni kazni.
Jože Oblak, po pripovedovanju 
Anice Dolinarjeve - KlareTilka Sedej
Leta 1961 je večina 
svojcev žrtve prenesla 
v grobnico pri 
spomeniku NOB na 
Cviblju, drugi pa smo 
svoje ljube domače 
pustili v domačih 
grobovih. 
25
Nacistični zločin tri mesece pred osvoboditvijo
Spomin in poklon 100 
frankolovskim žrtvam
Predsednik vlade Marjan Šarec se je udeležil žalne slovesnosti v 
spomin in poklon 100 frankolovskim žrtvam. Dogodek, ki se je zgodil 
tik pred koncem druge svetovne vojne, velja za enega najhujših naci-
stičnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno 
vojno. Premier je v nagovoru poudaril pomembnost narodnoosvo-
bodilnega boja in spomnil na posledice spreobračanja zgodovine.
V uvodu je spomnil na vse gro-zote, ki jih je prineslo 20. sto-letje – od obeh svetovnih vojn do povojnih konfliktov. »Da-
nes, ko smo se zbrali na tem mestu, da 
se spomnimo 100 žrtev, ki so dale svoje 
življenje ob koncu druge svetovne voj-
ne, se sprašujemo, kako je mogoče, da je 
prihajalo do takšnih zločinov. Danes se 
sprašujemo iz toplih naslonjačev, ko živi-
mo v miru in v drugačnem svetu, kako je 
mogoče, da so se takšne stvari dogajale.«
   Spomnil je na nedoumljivost zločina 
na Frankolovem, ko je za smrt enega 
nemškega funkcionarja moralo sto ljudi 
na grozljiv način umreti, in na nacistič-
no in fašistično ideologijo, ki sta imeli 
samo en cilj – uničevati druge narode 
ter sebi omogočiti t. i. lebensraum na 
račun drugih.
   »Noben narod nima pravice posega-
ti v pravice in svobodo drugega naroda. 
Zato me danes še toliko bolj boli spre-
obračanje zgodovine, ko nekateri pravi-
jo, zakaj smo se uprli. Mar bi počakali 
in bi drugi to naredili namesto nas! Ne, 
vsak državljan in vsaka državljanka sta 
dolžna ob takih dogodkih stopiti skupaj 
in se bojevati za svobodo svojega naro-
da. Zato nikoli ne bomo dopustili, da na-
rodnoosvobodilni boj – kljub takim po-
skusom – postane nevreden. Bil je točno 
vali tudi člani komisije za izkop umorje-
nih žrtev z zdravnikom Debeljakom na 
čelu, ki je identificiral pokojne in ugota-
vljal vzroke smrti. Žrtve smo pokopali 
3. in 4. junija 1945 na pokopališču v Žu-
žemberku. Leta 1961 je večina svojcev 
žrtve prenesla v grobnico pri spomeni-
ku NOB na Cviblju, drugi pa smo svoje 
ljube domače še naprej pustili v doma-
čih grobovih. 
   Na žalost se teh grozot ne da potlačiti, 
vrniti ali kakor koli drugače pozabiti. V 
težkem narodnoosvobodilnem boju je 
umrlo na tisoče nedolžnih ljudi, še ved-
no se sprašujemo, zakaj. Žrtvovali so 
svoje življenje, da zdaj živimo v miru in 
svobodi. Na nas je, da ta mir ohranimo, 
in ne smemo dovoliti, da bi bil njihov 
boj zaman. 
Ljuba Šenica, sestra umorjene  
skojevke Anice Zalašček 
to, kakršno ime nosi – narodnoosvobo-
dilni boj z vsemi svojimi napakami in 
tudi zločini. Bilo je vendarle veličastno 
in častno dejanje za osvoboditev svoje 
domovine,« je povedal Šarec in še dodal, 
da ni dilema, »ali smrt fašizmu ali hoditi 
v cerkev«. »Tudi vera v svojem bistvu 
ne uči slabega. Če smo ljudje, če smo 
pošteni ljudje, bomo vedno delali za to, 
da ne bomo sejali razdora, da ne bomo 
delali sovražnikov v lastnem narodu. To 
sta dolžnost in pravica vseh nas.«
   Končal je z mislimi, da nas tako ta do-
godek kot številni drugi spominjajo in 
opominjajo. Tudi danes še vedno pot-
rebujemo slovensko vojsko, še vedno 
potrebujemo domoljubje, še vedno pot-
rebujemo zavedanje, da smo Slovenke 
in Slovenci, in zadevanje, da če bi spet 
prišlo do česa takšnega, bi spet stopili 
skupaj, tako kot smo leta 1991. »Danes 
imamo svojo državo, ne uničujmo je z 
nepotrebnimi prepiri o tem, kdo nosi 
zvezdo in kdo ne. Zvezda je bila takrat 
simbol boja – in tega se danes ne da 
spremeniti!«
   Predsednik vlade si je ogledal tudi mu-
zej – stalno zbirko v muzejski hiši na-
sproti grobov 100 frankolovskih žrtev.
Vir: urad vlade za komuniciranje, 
foto: STA
Frankolovski zločin je poboj sto Sloven-
cev v Grabnu pri Stranicah pri Frankolo-
vem 12. februarja 1945, ki so ga izvedli 
nemški okupatorji. Bil je povračilni 
ukrep za smrt enega najpomembnejših 
nacističnih funkcionarjev, vodje celjske-
ga okrožja in deželnega svetnika Antona 
Dorfmeistra. Okupator je na jablane 
ob cesti, kjer se je prej zgodil napad 
na Antona Dorfmeistra, obesil 99 ljudi, 
eden pa je bil ustreljen na begu pred 
obešanjem.
Slavnostni govornik Marjan Šarec
februar 201926
D O G O D K I
Ankaran:
S postavitvijo razstave Ko je umrl moj oče v prostorih Osnovne šole Anka-
ran ter s spremljajočim kulturnim programom in s pogovorom s preživelim 
internirancem smo se poklonili ne le žrtvam koncentracijskega taborišča 
Rab, ampak vsem žrtvam holokavsta.
   Razstava obsega 26 velikih panojev, na njih so predstavljeni spisi in risbe 
otrok, ki so preživeli internacijo v koncentracijskih taboriščih na italijanski 
vzhodni meji. Razstava je v celoti dvojezična in predstavlja predvsem usodo 
slovenskih otrok v taboriščih Rab in Gonars. 
   Eden od teh otrok je bil Ankarančan Miro Zupančič. Zelo nazorno in 
poglobljeno je obudil spomine na tisti del svojega najtemnejšega otroštva, 
ko je bil z mamo in bratom interniran v taborišče na Rabu in pozneje v Go-
narsu. Desetletni deček Miro je doživel nečloveško poniževanje in trpljenje 
med drugimi taboriščniki, še najbolj je vanj zarezala bolečina trpeče matere.
 
Avtorja razstave dr. Metka Gombač in dr. Boris Gombač sta pojasnila, da 
gradivo na razstavi predstavlja pravo dragocenost in dramatično pričevanje 
o enem najtemnejših poglavij naše zgodovine. Razstava je v zadnjih letih 
obiskala veliko krajev v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in v Avstriji. Prvič so 
razstavo postavili v Kragujevcu ob 70. obletnici množičnega streljanja tal-
cev, med njimi so Nemci ustrelili 300 gimnazijskih dijakov in profesorjev.
   Predsednica Združenja protifašistov in borcev za vrednote NOB Ankaran je 
v svojem nagovoru poudarila, kako zelo pomembno je poznati zgodovino, ki 
je pomemben del našega življenja. Nanjo ne moremo vplivati, lahko se pa 
iz nje kaj naučimo ter to prenesemo v vizijo prihodnosti za boljši jutri. Vse, 
česar se naučimo o naši preteklosti, o preteklosti človeštva, je velik biser v 
razvoju lastne osebnosti, kajti le z znanjem si ustvarimo lastne okvirje, skozi 
katere gledamo na svet. 
   Dogodku ob odprtju razstave so prisostvovali učenci osmih in devetih 
razredov, pogovorom so čustveno in zavzeto sledili. Tako organizirane učne 
ure so za učence zelo zanimive in prava pedagoška posebnost. 
Besedilo in foto: Darinka Vovk 
Cerkno:
27. januarja je minilo 75 let od tragičnega dogodka, ko je pod streli nem-
škega okupatorja padlo 47 udeležencev 6. partijskega tečaja pokrajinskega 
komiteja za Primorsko in Gorenjsko. V spomin na ta dogodek krajevna in 
območna organizacija Zveze združenj za vrednote NOB Idrija - Cerkno že 
vrsto let pripravljata spominsko slovesnost pri spomeniku padlih na Brdcah 
nad Cerknim.
   Slavnostni govornik na letošnji slovesnosti je bil prvi predsednik Repu-
blike Slovenije Milan Kučan. Omenil je dvojno tragedijo, ki se je zgodila v 
Cerknem, pozneje pa še na Cerkljanskem Vrhu. Orisal je dogodke pred 75 
leti in se še posebej dotaknil sovražnega govora ter med drugim dejal: »Še 
na eno stvar naj opozorim, na sovraštvo. Vojne se začenjajo s sovraštvom. 
Brez sovraštva ni grozodejstev, kakršnih se spominjamo danes tukaj. V zad-
njem času se veliko govori o sovraštvu in o javnem govoru, ki sovraštvo 
razširja in poglablja, tudi v Sloveniji. Ni pa resnega odpora, s katerim bi se 
mu uprli in mu v odnosih med nami in v družbi nasploh odrekli domovinsko 
pravico. Očitno ni prave politične volje in pripravljenosti za to.«
   Naj spomnimo, da je 47 mladih padlo pod streli nemškega 2. gorskega 
bataljona Haine iz Idrije, potem ko so se kot žive tarče razbežali po pobočju 
Brdc. Nenaden napad Nemcev, ki so se brez žrtev vrnili v Idrijo, je posledič-
no povzročil še eno tragedijo. Partizani so namreč iz maščevanja za padle 
tečajnike aretirali trinajst domačinov in dva duhovnika ter jih ustrelili na 
Lajšah. Dolga leta zamolčana zgodba je vse do današnjih dni netila tiho 
sovraštvo. Dogodke je pred leti temeljito raziskal cerkljanski zgodovinar 
dr. Boris Mlakar v knjigi Tragedija v Cerknem. Pred petimi leti pa je na oba 
dogodka opozoril tudi tedanji govornik, častni predsednik borčevske orga-
nizacije Janez Stanovnik. Povračilne poboje je najprej omenil v govoru na 
Brdcah, pozneje pa se je žrtvam poklonil še na morišču na Lajšah.
   Kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Cerkno in Osnovne 
šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice ter Pihalna godba Cerkno. Med gosti 
prireditve na Brdcah je bila tudi Marica Nakrst, ki je kot 6-leten otrok doži-
vela tragedijo v Cerknem, pozneje pa je kot učiteljica skupaj z možem Mi-
rom pripomogla, da se je novogoriška osnovna šola poimenovala po padli 
tečajnici Milojki Štrukelj. 
Besedilo: J. A., foto: Lado Čelik
Golišče nad Jevnico:
30. novembra sta KO ZZB za vrednote NOB Kresnice in Jevnica ob finanč-
ni podpori krajevnih skupnosti Kresnice in Jevnica v športnem parku vrh 
Golišč pripravili tradicionalno slovesnost v spomin na žrtve zločinov, ki so 
se zgodili 29. in 30. novembra 1944. Slovesnosti so se udeležili učenci z 
učiteljicami podružničnih osnovnih šol iz Kresnic in Jevnice pod vodstvom 
Angelce Koprivnikar in Darje Rajšek. Učenci obeh šol so se med pohodom, 
ki je trajal dve uri, ustavili pri spomenikih in se poklonili žrtvam, katerih 
imena so vklesana na spomenikih.
   Na spominski slovesnosti so bili župan občine Litija. Franci Rokavec, pred-
sednica KS Kresnice Lidija Grešak, predsednik območnega združenja borcev 
za vrednote NOB Mirko Kaplja, predsednik KO ZZB iz Jevnice Jože Godec. Vse 
navzoče je pozdravil predsednik KO ZZB Kresnice Bojan Cimerman. Po slav-
nostnem govoru in pozdravnem govoru župana občine Litije so program 
letošnje prireditve oblikovali Mešani pevski zbor Mihe Vahna pod vodstvom 
Natalije Šuštar, učenci obeh podružničnih šol pod vodstvom mentoric, ki so 
nam zapeli partizanske pesmi, recitirali so učenci OŠ Kresnice in dramski 
igralec Jože Mraz, na harmoniko je zaigral Roman Jakoš 
   Srečanje poteka vsako leto konec novembra v spomin na tragedijo, 
ki se je zgodila med narodnoosvobodilnim bojem leta 1944. Gorele so 
domačije z gospodarskimi poslopji vred, v teh poslopjih pa so zgoreli 
27
ljudje, med njimi tudi otroci, najmlajši je imel komaj šest let. Teror je 
izvajala zloglasna esesovska divizija. Kako so vedeli, kje naj požigajo 
in katere ljudi naj pokončajo? Izstopale so domačije na obronku, ki so 
dajale zatočišče borcem in drugim udeležencem NOB. Niso požigali kar 
na slepo, nekdo jim je dal točne podatke, katere hiše naj uničijo in koliko 
je njihovih članov.
   Danes, ko živimo v svobodi, je to težko razumeti, zato je prav, da ohranja-
mo spomenike, ki nas opominjajo na tiste čase NOB, in da pripovedujemo 
našim potomcem o nekdanjem dogajanju, da se kaj takega ne bi nikoli več 
ponovilo.
Besedilo in foto: Bojan Cimerman
Koroški Selovec:
Na dan, ko se je v gozdu nad sv. Nežo na Koroškem Selovcu leta 1945 zgodil 
zločin, smo se letos 12. januarja vnovič zbrali sorodniki žrtev, simpatizerji 
NOV in domoljubi. Zbralo se nas je kakšnih 250, med nami so bili tudi tabor-
niki rodu Koroških jeklarjev, ki so pot ponovili že štiridesetič. 
   Stalni spremljevalci prireditve so tudi učitelji in učenci Osnovne šole Ju-
ričevega Drejčka na Ravnah. Šola nosi ime najmlajšega med sedmimi talci, 
sedemnajstletnega Drejčka. Organizatorica proslave, Občinska organizacija 
ZB za vrednote NOV Ravne na Koroškem, je letos pritegnila k izvedbi kome-
moracije več izvajalcev kot prejšnja leta. Poleg že omenjenih učencev so na 
njej sodelovali recitatorka Medgeneracijskega centra z Raven na Koroškem 
Viktorija Pisar, pevski trio ob spremljavi kitare (Suzana Makič, Melanie Ve-
selko in Neja Veselko Pogorelčnik). Sodeloval je tudi MPZ Markovič Kristl 
- Mato iz Črne na Koroškem. Pred mesecem dni je zbor ob svojem letnem 
koncertu dobil tudi zlato plaketo ZZB Slovenije v znamenje priznanja in 
zahvale za privrženost partizanski pesmi. 
   Slavnostni govor je bil zaupan predstavniku ravenskih tabornikov, stareši-
ni Gregi Matavžu: »Na pobudo naših članov, ki so tudi sodelovali v NOB, so 
padlim postavili spomenik. In ravno te dni poteka 20 let, odkar sem se kot 
12-letni fant prvič udeležil pohoda po poteh sedmih talcev. Le nekaj mese-
cev pred tem sem dal taborniško zaobljubo in pri časti zaprisegel domovini. 
40 generacij ravenskih tabornikov se redno udeležuje spominske slovesno-
sti. Mogoče bi se kdo vprašal, zakaj se mladi taborniki udeležujejo tovrstnih 
proslav. Dogodek je za nas pomemben, da mladim pokažemo, da se je treba 
za mir in svobodo truditi, da se je treba za mir in svobodo bojevati.«
   Polaganje venca ob spomenik je bilo zaupano novoizvoljenemu poslancu 
v državnem zboru, Janiju Predniku, županu dr. Tomažu Roženu in predsedni-
ku Območne organizacije ZZB Mežiške doline.
   In kakšen je bil za sedem talcev zadnji dan življenja?
   Glavnina talcev je prišla v gestapovske roke na novega leta dan 1945, ko 
so jih zajeli pri Jurčku pod Uršljo goro, nekaj pa tudi drugje. V dravograjski 
gestapovski mučilnici so se nato gestapovci deset dni izživljali nad ujetimi 
partizani, jih zasliševali, pretepali in mučili, dvanajstega januarja zjutraj 
pa so jih naložili na tovornjak in odpeljali proti Dobrijam. Pri spodnjem 
železniškem mostu (Mališnikovem) je sedem talcev, obkroženih z 28 ge-
stapovci in esesovsko policijo, izstopilo in peš so nadaljevali ob železniški 
progi skozi Dobrije. Juričev Drejček je to jutro tako zadnjič videl rodno hišo. 
Kolona je nadaljevala pot mimo Korena in Pokržnika, šli so mimo Mrako-
ve kmetije v Pelčevo reber, od tam pa so nadaljevali pot do Mežnarjeve 
kmetije in do gozda nad domačijo. Na tem kraju so krvniki opravili svoje 
krvavo delo in pustili pobite ležati, kakor so padli pod streli. Čez tri dni so 
jih našli partizani in jih na smrekovih vejah potegnili do cerkve sv. Neže 
ter jih tam pokopali.
Besedilo in foto: Maksimilijan Večko
Ljubljana: 
Na rednem letnem občnem zboru Krajevne organizacije ZB Zadobrova - 
Sneberje, ki je s 326 člani največja ljubljanska in ena največjih slovenskih 
krajevnih borčevskih organizacije, se je letos zbralo ogromno njenih članov. 
Organizacija, ki jo vodi Lado Sluga, je tudi ena najbolj dejavnih v državi, 
samo lani so v svoje vrste sprejeli 39 novih članov. Člani so zelo dejavni 
tako na prireditvah in dogodkih v svojem ožjem okolju kot tudi na prire-
ditvah v Ljubljani, udeležujejo pa se tudi vseh pomembnejših spominskih 
prireditev po Sloveniji, ko se jih pogosto zbere tudi za več kot en avtobus. 
Vsako leto pa se odpravijo tudi čez mejo, na obisk k sorodnim organizaci-
jam v tujini. Tako so lani obiskali predstavnike italijanskega partizanskega 
združenja ANPI in skupaj so si ogledali Oglej in spominski park Gonars, 
kjer je bilo znano italijansko koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo 
zaprtih veliko Ljubljančanov. Lani so se odpravili na obisk k predstavnikom 
borčevskih in protifašističnih organizacij v Črni gori in Makedoniji. Veliko 
pozornost pa v organizaciji namenjajo starim in onemoglim članom, ki jih 
redno obiskujejo, številni med njimi bivajo v domovih starejših. Kot je po-
sebej omenil Sluga, zelo dobro sodelujejo tudi z drugimi organizacijami 
civilne družbe, s četrtno skupnostjo ter z gasilskim in turističnim društvom 
in Mestno občino Ljubljana. Občnega zbora se je udeležila tudi Julka Žibert, 
predsednica MO ZZB NOB Ljubljana.
   Podelili so tudi priznanja zaslužnim članom ob 70. obletnici ustanovitve 
ZZB Ljubljana Moste ter posebno jubilejno priznanje ZZB NOB Slovenije 
Francu Severju - Franti.
Besedilo in foto: Jožica Hribar 
Franc Sever - Franta prejema jubilejno priznanje iz rok Julke Žibert in Lade 
Sluge.
Priznanja za prizadevno delo so prejeli tudi Anica Hajdarevič, Vojko Robnik 
in Meta Vinkovič.
februar 201928
D O G O D K I
Dovce:
Ob 75. obletnici napada Južnoprimorskega odreda na fašistično kolono v 
Dovcah pri Komnu sta Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Komen 
in Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Branik v sodelovanju z Ob-
čino Komen in Mestno občino Nova Gorica ter veteranskimi organizacijami 
Kras 91, Sever in ZVVS 3. februarja pri spomeniku v Dovcah pripravila tradi-
cionalno slovesnost. Navzoče je pozdravil župan občine Komen Erik Modic. 
Na kratko je orisal dogodek, ki ga v tej občini tradicionalno proslavljajo 
vsako leto in ki je pomenil veliko zmago tega odreda nad okupatorskimi 
silami, terjal pa je tudi življenje osmih njegovih borcev.
   Slavnostni govornik je bil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB 
Slovenije. V svojem govoru je poudaril pomen boja proti fašizmu, ki postaja 
aktualen tudi v novejšem času, ko se dogajajo izzivalne manifestacije novih 
fašistoidnih organizacij celo v bližini naše meje. Po evropskih državah se 
krepijo profašistične politične stranke, zato moramo na bližajočih se evrop-
skih parlamentarnih volitvah poskrbeti, da bo njihov vpliv na evropsko po-
litiko čim manjši.
   Program proslave so obogatili MPZ Jezero Doberdob, učenci Osnovne šole 
Antona Šibelje - Stjenke, podružnice Štanjel, in dramski igralec Sergej Fer-
rari s čustvenim in doživetim nastopom, ki je požel spontan aplavz več kot 
200 udeležencev proslave. Praporščaki in častna straža Slovenske vojske so 
proslavi dali ustrezen slavnostni videz.
Besedilo in foto: Miloš Lozič
Štorje:
9. januarja letos je minilo 75 let od smrti komaj 15-letnega borca Kosovelo-
ve brigade, Marjana Štoke s Proseka, ki so ga nacisti mučili in obesili na tele-
grafski drog. Spomenik, ki so mu ga postavili v Štorjah, pa že vrsto let na tra-
dicionalni proslavi povezuje prebivalce Proseka in Štorij z okoliškimi vasmi. 
   Tokrat sta na proslavi 20. januarja v zadružnem domu v Štorjah, ki so jo 
napolnili številni domoljubi, predstavniki borčevskih in drugih veteranskih 
in domoljubnih organizacij, domačini, svojci padlega partizana in prijatelji 
iz zamejstva, pozdravila predsednik sežanske borčevske organizacije Bojan 
Pahor in novi sežanski župan David Škabar. Slavnostna govornica je bila 
predsednica rajonskega sveta za Zahodni Kras Maja Tence, ki je med drugim 
poudarila, da je Štoka postal legenda vse do današnjih dni, tudi za mlade.
   Pahor in podpredsednica ZZB NOB Slovenije dr. Ljubica Jelušič pa sta izročila 
posebno priznanje, srebrno plaketo slovenske borčevske organizacije, Vsedr-
žavnemu združenju partizanov Italije VZPI - ANPI, sekciji Prosek - Kontovel, za 
ohranitev zgodovinske resnice o NOB, za spoštovanje njenih vrednot in us-
pešno sodelovanje pri uresničevanju programa ZZB. Prevzel jo je predsednik 
sekcije Matija Spinazzola, ki je poudaril skupna prizadevanja vseh organiza-
torjev (od KS Štorje, ZB za vrednote NOB Sežana, Krajevne organizacije borcev 
Štorje - Vrhe in VZPI - ANPI – sekcija Prosek - Kontovel) za ohranitev spomina 
na Marjana Štoko, ki je tako kruto končal svoje kratko življenje. 
   V kulturnem programu so poleg domačega recitatorja Bojana Podgorška, 
ki je prečudovito zrecitiral svojo pesem Veteranov memorandum, sodelovali 
še Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel pod vodstvom Marka Štoka, Moški 
pevski zbor Vasilij Mirk, ki ga vodi Goran Ruzzier, ter godbeno društvo s Pro-
seka pod vodstvom kapelnika Iva Bašiča. Delegacije so položile vence pred 
Štokov spomenik in spomenik padlim domačinom med NOB. Prireditev, ki jo 
je povezoval Aleksander Hreščak, so vsi nastopajoči pevci in godci sklenili s 
pesmijo Vstajenje Primorske.
Besedilo in foto: Olga Knez
Draga pri Begunjah:
Delegacija Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Kokrica je 3. ja-
nuarja letos v spominskem parku padlih talcev v dolini Drage pri Begunjah 
pripravila komemoracijo s položitvijo venca na grob našemu velikemu kra-
janu in revolucionarju Francu Mraku, ki ga je nemški okupator 3. januarja 
1942 ustrelil kot talca.
   Tajnik KO ZZB NOB Kokrica Damjan Renko je v uvodu recitiral pesem 
pesnika Karla Destovnika - Kajuha »Partizanovo slovo«, nato pa je v govoru 
opisal grobišče talcev v dolini Drage pri Begunjah kot posvečen kraj, kjer 
je nacistični okupator med drugo svetovno vojno prelival kri najbolj srčnih 
Slovenk in Slovencev, predvsem Gorenjcev, saj jih je po mučenju v begunjski 
kaznilnici nečloveško umoril. Njihova edina krivda je bila, da so nesebično 
ljubili domovino, narod in svobodo. Uprli so se z zavedanjem, da bodo upor 
proti temu mogočnemu ubijalskemu stroju verjetno plačali z življenjem.
   Renko je orisal tudi življenjsko pot Franca Mraka vse do trenutka, ko so ga 
pred 77 leti v ledeno mrzlem zimskem jutru 3. januarja 1942 ustrelili skupaj 
s 35 slovenskimi talci. Franc Mrak je bil med 26. julijem in 5. avgustom 1941 
med prvimi 199 Gorenjci, ki so se uprli nemškemu okupatorju ter temu dali 
vedeti, da svojih načrtov o izgonu in uničenju slovenskega naroda ne bo 
uresničil tako zlahka. O tem govorijo tudi arhivski pisni viri nemške podru-
žnice koroškega propagandnega urada na Bledu z dne 16. avgusta 1941. 
   Spomin na Franca Mraka po 77 letih še vedno živi. Živi v naših mislih in 
srcih, živi pa tudi v zgodovinskem spominu slovenskega naroda. Vsem nam, 
ki ohranjamo vrednote NOB, negovanje takšnih spominov pomeni zavezo, 
da se bomo vedno upirali tistim, ki bodo poskušali teptati naš narod. Franc 
Mrak in vsi drugi na tem grobišču naj zato počivajo v miru. To seveda ne ve-
lja za strahopetne morilce in njihove pomagače, ki jih je že zdavnaj pokopal 
čas sramotne pozabe. 
Besedilo in foto: Damjan Renko
Lobnica nad Kokro:
Ob spominskem obeležju visoko v zatrepu doline Lobnica pod prepadnim 
skalovjem gorskega vrha Akle sta bila 13. januarja 2019 spominska slove-
snost ob 74. obletnici smrti Lojzeta Dežmana - Branka in 5. zimski pohod 
29
k partizanski tehniki »Jošt«, ki se ga je udeležilo 55 ljudi. S pripravo slove-
snosti je Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Kokrica pozabi časa 
uspešno iztrgala eno od epopej partizanskega boja proti okupatorju, ki bo 
za večno ostala zapisana v narodovem zgodovinskem spominu. 
   V kulturnem programu sta nastopila recitatorja Ana Grmič in Tine Miklažič, 
pohodniki pa so družno zapeli tudi dve partizanski pesmi. Zbrane je nago-
voril predsednik krajevne organizacije ZB Kokrica Vladimir Todorović in po 
pozdravu je na kratko orisal pomen partizanske tehnike Jošt. Slavnostni 
govornik je bil predsednik ZB NOB Kranj Božo Janež, ki je orisal dogajanje 
na začetku vojne, spomnil na ustanovitev Kokrškega odreda in opisal do-
gajanje na tem območju štiri mesece pred koncem druge svetovne vojne, 
tudi napad domobrancev na partizansko tehniko Jošt. »Domobranci – be-
logardisti iz postojanke Tupaliče s pomočjo domačega izdajalca zvedo za 
lokacijo partizanske tehnike Jošt in jo napadejo. Tem je uspelo po sveže 
zapadlem snegu neopaženo priti v bližino tehnike Jošt. Stražarsko mesto in 
tehnika sta bila povezana z žico, na katero je bil pritrjen zvonček. Stražar 
je tako lahko opozoril moštvo v tehniki, da se približuje sovražnik, in s tem 
je bil moštvu omogočen umik. Ta dan sta bila v tehniki samo partizanka 
Tatjana in vodja tehnike Jošt Branko. V trenutku, ko je Branko hotel oditi 
na stražarsko mesto, je eden od domobrancev z nogo zadel žico in sprožil 
zvonjenje zvončka. Lojze Dežman - Branko je z edinim orožjem, ki ga je imel 
– ročno bombo – stekel skozi vrata in jo vrgel proti domobrancem. Branko 
je bil ustreljen v prsi in je bil takoj mrtev, slekli so mu oblačila in obutev 
ter njegovo golo telo vrgli v bunker – tehniko in vse zažgali. Neoboroženo 
partizanko Angelco Šmid - Tatjano so ujeli, jo zvezali in odpeljali v domo-
bransko postojanko v Tupaličah. Domobranci z ujetnico so se zaradi bojnega 
uspeha ustavili še na Črvovi domačiji ter jih seznanili z uničenjem tehnike.
   Žena in otroci vodje partizanske tehnike Jošt Branka so na pragu svobode 
izgubili moža in očeta. Zato smo danes tukaj, da tudi z današnjo spominsko 
slovesnostjo ohranjamo in branimo zgodovinsko resnico o partizanskem 
boju. Spoštljivo se spominjamo vseh tistih, ki so za sanje o svobodi in pra-
vičnejši družbi žrtvovali ali bili pripravljeni žrtvovati lastno življenje.«
Besedilo in foto: Damjan Renko
Radenci:
Za delovanje v minulih letih so v KO ZZB za vrednote NOB Radenci izročili 
priznanja sedmim članicam in članom: Ivanki Mariji Vrzel, Mileni Mencigar, 
Mariji Slavič, Janezu Rihtariču, Janku Rožmanu, Marjanu Šalamunu in Filipu 
Matku Ficku, simpatizerju Janezu Pučku, pisno zahvalo Klaudiji Klemenčič 
in listino častnega člana Alojzu Majcnu. 
   Ob podelitvi listine Alojzu Majcnu je predsednik Darjan Mencigar med 
drugim povedal, da se je Alojz rodil 21. junija 1928 v Brunšviku na Dra-
vskem polju, da se je po končani osnovni šoli odločil za poklic kovača in 
šel v Dogoše v uk k mojstru Heindrichu Sebetu. Kot številni drugi iz njegove 
generacije se je tudi Alojz znašel sredi viharjev druge svetovne vojne in se 
znal v tistih prelomnih časih pravilno odločiti. Novembra leta 1944 je prejel 
vpoklic v nemško vojsko, se zatem nekaj časa skrival, nato pa januarja leta 
1945 s pomočjo svojega botra Dežmana, prekaljenega partizana, vstopil 
v Pohorski partizanski odred. V tej enoti je opravljal kurirsko službo med 
Pohorjem in Bočem. Tovariš Majcen je sodeloval tudi v sklepnih bojih na 
območju Dravograda. Ko je po osvoboditvi odslužil vojsko, je nadaljeval 
delo kovača. Leta 1968 se je zaposlil v takratni Avtoradgoni in si z ženo 
Olgo v Rihtarovcih ustvaril topel dom. Med drugim se je vključil v radensko 
borčevsko organizacijo. Nekaj časa je bil praporščak, trenutno pa je član 
upravnega odbora organizacije. 
Besedilo: Filip Matko Ficko, foto: Marija Erveš
Šratovci:
V gostišču Nada v Šratovcih so se 2. februarja na rednem letnem zboru se-
šli članice in člani Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Radenci. V 
organizacijo je vključenih 75 ljudi, med njimi je le še en udeleženec NOB, 
in sicer Alojz Majcen.
   Predsednik Darjan Mencigar je ob tem spomnil na praznovanje letošnje 
75. obletnice znamenitega pohoda XIV. partizanske divizije na Štajersko, ki 
je v noči s 6. na 7. januar 1944 s 1113 borkami in borci s sosednjega Hr-
vaškega preko Sotle pri Sedlarjevem prišla na slovensko stran, na tedanje 
okupirano območje – v nemški tretji rajh. Odigrala je pomembno vlogo pri 
krepitvi narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem kot tudi ob zaključnih 
bojih spomladi leta 1945 v Sloveniji.
   Iz poročila o delu organizacije v letu 2018 je razbrati, da so člani vsak me-
sec pripravili najmanj dve dejavnosti. Pri tem je treba omeniti dobro sode-
lovanje z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranov 
Sever, Zvezo slovenskih častnikov, krajevnimi organizacijami ZZB za vred-
note NOB Območnega združenja Gornja Radgona (Apače, Gornja Radgona, 
Videm ob Ščavnici) kot tudi z nekaterimi organizacijami v Prekmurju (Tišina, 
Bodonci, Murska Sobota, Lendava). Pripravili so tudi skupne spominske ko-
memoracije ob dnevu spomina na mrtve.
   Zbor sta pozdravila dosedanja predsednica Območnega združenja borcev za 
vrednote NOB v Gornji Radgoni Rija Červič in sedanji predsednik Boris Edšid.
Besedilo: Filip Matko Ficko, foto: Marija Erveš
Sajevče:
Člani KO ZB za vrednote NOB Hruševje smo se konec januarja letos pri spo-
meniku v Sajevčah udeležili komemoracije v spomin padlim borcem Soča-
novega bataljona. Zbrane je pozdravil predsednik Rado Škerjanc. Prireditve 
v spomin na dogodke pred 74 leti so se udeležili tudi predstavniki drugih 
krajevnih organizacij ZB v občini Postojna, in sicer Landol, Podgura, Prestra-
nek in Postojna. Prireditvi so prisostvovali tudi nekdanja partizana, borca Podelitev častne listine Alojzu Majcnu
februar 201930
D O G O D K I
legendarne Gregorčičeve brigade Anica Cucek in Jože Hladnik, ter predse-
dnik ZB za vrednote NOB Postojna Jerko Čehovin. V kulturnem programu 
so sodelovali člani glasbene zasedbe Amaterji iz Rakulika pri Sajevčah in 
ljudska pesnica Ana Horvat.
 
Partizanska epopeja Sočanovega bataljona se je začela 24. januarja 1945 
ob 18. uri, ko je kolona 105 borcev Vojske državne varnosti, formirana v IX. 
korpusu, krenila na dolgo in naporno pot z Banjške planote čez vipavsko in 
kraško hribovje ter čez notranjske gozdove do Lokve pri Črnomlju. Tam se je 
takrat zadrževalo poveljstvo Narodne obrambe. Fantje v starosti od 17 do 
27 let so bili tja poslani za izpopolnitev 1. brigade nove slovenske divizije 
Narodne obrambe Jugoslavije, ker na Dolenjskem niso našli dovolj borcev 
za to posebno enoto. Po 120 kilometrih pohoda v izredno slabem vremenu, 
od močnega deževja do ledene burje in globokega snega, so po šestih dneh 
ob sedmi uri zjutraj prispeli v partizansko vas Sajevče. Ko so se razkropili 
po hišah, da bi se odpočili in najedli, je nič hudega sluteče borce napadla 
močna nemška enota z Razdrtega, ki je prišla po sledeh v snegu in za-
tem obkolila vas. Padlo je sedem borcev, prvi med njimi je izgubil življenje 
štiriindvajsetletni komandant Ivan Klobučar - Sočan. Zasnežena dvorišča v 
vasi so bila oblita s krvjo številnih ranjencev. Z veliko spoštljivostjo so nato 
domačini pokopali padle borce, za ranjence pa so poskrbele domačinke in 
dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Preživeli borci so nato nadaljevali 
pot v Belo krajino.
Besedilo: Ana Horvat, foto: Atelje Postojna
Kanal:
V nedeljo, 3. februarja, je bila v športni dvorani Osnovne šole Kanal spo-
minska slovesnost ob 75. obletnici pohoda XXX. divizije NOV v Slovensko 
Benečijo. Slovesnost so pripravili Krajevna organizacija borcev za vrednote 
NOB Kanal, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Ob-
čina Kanal ob Soči in Krajevna skupnost Kanal.
   Pohod 2000 borcev divizije z zahodnega obrobja Banjške planote je pote-
kal v noči 31. januarja na 1. februar leta 1944. Brigade Simona Gregorčiča, 
Srečka Kosovela in Bazoviška so s pomočjo domačinov v bližini vasi Morsko 
prekoračile ledeno Sočo ter nadaljevale pohod in boje v Goriških brdih, Po-
sočju, Benečiji in Furlaniji. Partizanske enote so po preboju sovražnikove 
obrambe posegle daleč na ozemlje, ki je bilo s krivično Rapalsko pogodbo 
dodeljeno Italiji, kjer so Beneški Slovenci doživljali največje potujčevanje 
in raznarodovanje. Prisotne sta pozdravila Franko Pavlin, predsednik KO ZB 
Kanal, in Tina Gerbec, županja občine Kanal ob Soči. Slavnostni govornik je 
bil Marjan Križman, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB 
Slovenije, ki je v govoru orisal takratne in današnje dogodke.
   Kulturni program, ki ga je vodila in povezovala Klelija Dolenc, so obli-
kovali solist Aleks Pavlin, učenec, harmonikarji Hram, učenci OŠ Kanal in 
Deskle, Moški pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala in Marjetka Popovski 
s pevci in glasbeniki. Slovesnosti smo se udeležili tudi člani Društva 
veteranov Sever Severne Primorske s praporom in praporščakom Stje-
panom Domjanom.
Tekst, foto in video: Vido Šibelja
https://youtu.be/_by2KW4_oQo
Gornja Radgona:
V Šratovcih so se 12. januarja na svoji prvi letošnji seji zbrali člani vodstva 
in izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona. 
Pod vodstvom predsednice Rije Červič so najprej pregledali delo združe-
nja v letu 2018 in ugotovili, da so se člani gornjeradgonskega združenja, 
ki združuje člane krajevnih organizacij Apače, Gornja Radgona, Radenci in 
Videm ob Ščavnici, zelo zavzeto in dostojno spominjali vrednot NOB, par-
tizanskega boja in Osvobodilne fronte. Razpravljavci so se strinjali v oceni, 
da združenje pod vodstvom Rije Červič deluje konstruktivno in brez razprtij. 
   Največ pozornosti so na seji namenili kadrovskim izzivom. Predsednica 
Rija Červič je poudarila, da se želi po petih letih vodenja umakniti z vo-
dilnega položaja, in je za novega predsednika predlagala Borisa Edšidta, 
trenutnega podpredsednika združenja in predsednika pokrajinskega sveta 
Zveze borcev za Pomurje. Boris Edšidt je izrazil pripravljenost za prevzem 
predsedniške funkcije.
     Člani izvršnega odbora so ob koncu sprejeli sklep, da članom krajevnih 
organizacij na bližajočih se zborih predložijo v potrditev predlog, da za no-
vega predsednika združenja izvolijo Borisa Edšidta, za podpredsednico pa 
Rijo Červič. Na predlog slednje so tudi potrdili, da za drugo podpredsednico 
kandidirajo Mileno Mencigar. Novo vodstvo združenja bo izvoljeno na skup-
ščini združenja, ki bo predvidoma marca letos.
Besedilo: Darijan Mencigar
Pekre, Maribor:
V izobraževalnem centru v Pekrah je bila slovesna predstavitev zbornika 
Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja. Skupaj so ga izdali 
Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in 
Vojaški muzej Slovenske vojske. Knjigo na 480 straneh z barvno naslovnico 
je uredil brigadir Venčeslav Ogrinc (na sliki), lektorica je bila Urška Prelog, 
oblikovalka pa Saša Fišer, ki je poskrbela tudi za grafično opremo. Knjigo 
je v visoki nakladi 1000 izvodov natisnila tiskarna Ekart, izid pa je sofinan-
cirala tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo.  Knjigo bogatijo dragocene 
dokumentarne fotografije in 
izbrani zgodovinski doku-
menti. S tehtnimi prispevki, 
razpravami, članki in spomin-
skimi zapisi je sodelovalo 41 
avtorjev, ki so k nastajanju 
dela uspešno pritegnili veli-
ko verodostojnih pričevalcev. 
Oprli so se seveda tudi na 
bogato arhivsko gradivo in 
brez slehernega olepševanja, 
potvarjanja dejstev ali celo 
zgodovinskega pretiravanja 
korektno popisali del boga-
te novejše zgodovine mlade 
države Slovenije. Zbornik je dragocen vir za poglobljeno raziskovanje in 
preučevanje tega obdobja slovenske zgodovine in hkrati spoštljiv prispevek 
v zakladnico slovenskega zgodovinopisja.
Besedilo: Marjan Toš, foto: arhiv ZVVS
31
Dedek, povej!
Dedek, povej, kako je bilo takrat,
ko si bil ti še mlad,
ko so gorele naše vasi?
Mihec, veš, da te imam rad,
a pozno je že, daj,  zaspi,
o tem ti kdaj drugič povem!
Dedek, prosim, ne ugasni luči!
Mihec, naj ti bo,
veš, takrat je bilo zelo hudo!
Sovražniki so našo hišo požgali,
stali smo ob pogorišču
in bridko jokali!
Bil sem še majhen otrok,
ampak vedel sem,
zdaj nimam več doma,
zdaj sem brez vsega, praznih rok,
kam naj mi misel poslej še roma?
Dedek, obriši si solzo,
naj te ne skeli,
zdaj imaš spet dom,
s teboj smo zdaj mi!
Pojdiva ga iskat
Babica, si bila vesela,
ko si mojo mamico povila?
O,  Daša, ne morem ti povedati kako,
tako kot je bil vesel moj očka,
ko sem se jaz rodila!
Pa je prišla vojna,
prišli so črni strici
in ga odpeljali v noč!
Mama je jokala,
vila roke in jih prosila,
naj ga ne vodijo proč!
Ni se več vrnil,
takrat sem očka izgubila!
Babica, pojdiva ga iskat,
mogoče ga boš našla,
morda se le  kje  skriva?
Pojdiva, babica, pojdiva!
Jože Sevlak
(Iz cikla Ne bodita žalostna, 
babica in dedek)
Pri založbi 
Modrijan je izšla 
avtobiografija 
Zvoneta Dragana 
Od politike do 
diplomacije. 
Spremno besedo sta 
napisala dr. Milan 
Brglez in Roman 
Kirn, naslovnica 
pa je delo Tita 
Nešovića. 
Knjiga ima 304 
strani, redna cena 
pa je 29 evrov.
Knjigo je izdalo 
Združenje borcev 
za vrednote 
NOB Brežice. 
Avtor pesmi je 
Franc Živič, član 
brežiške borčevske 
organizacije. To 
je njegova četrta 
zbirka. Doslej je 
izdal okoli 320 
pesmi z izgnansko, 
domoljubno, 
partizansko, 
ljubezensko, 
podeželsko in 
naravovarstveno 
tematiko.
februar 201932
// PIŠE:  J. A.  // FOTO:  Nataša Jelen // PIŠE:  Vesna Jerina  // FOTO:  Uroš Hočevar (Delo)
106 let
Fanike Raček
99 let
Adreane Družina - Olge
V Latkovi vasi pri Preboldu je 10. februarja 106. rojstni dan 
slavila Fanika Raček, ena najstarejših Slovenk in najstarejša 
slovenska interniranka. Fanika je namreč preživela zlogla-
sni Auschwitz, kjer so ji tudi vtetovirali nikoli izbrisano ta-
boriščno številko 16.369. Najstarejši slovenski taboriščnik 
je Boris Pahor iz Trsta, ki je v 106. letu starosti in je preživel 
taborišči Dora in Natzweiler-Struthof. 
   Fanika še vedno zelo bistrega duha in izjemnega spomina. 
Rodila se je v proletarski družini Vipotnik v Zabukovici. Bila 
je ena od petih otrok očeta Franca in mame Helene. V letih 
pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom 
in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje. 
Družina je bila obsojena na internacijo, tudi Fanika, ki se je 
poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom za-
bukovških rudarjev. 
    Med vojno se je najprej znašla v Starem piskru v Celju, 
bila zatem izpuščena in je delovala v ilegali, avgusta leta 
1942 pa je bila aretirana in odpeljana v Auschwitz, starši pa 
v taborišče na Bavarsko. 
   Po vojni sta si z možem zgradila hišo v Latkovi vasi – 
Hrastju. Oba sta bila družbeno angažirana, Fanika tudi kot 
prostovoljka pri Rdečem križu, kjer je delovala vse do svoje-
ga 95. leta. Ves čas je bila vpeta tudi v delo KO ZB za vred-
note NOB Prebold. Že 44 let, vse od moževe smrti, živi z 
zakoncema Majdo in Blažem Jelen, ki sta izjemno skrbna do 
Fanike. Tudi v teh letih ima vsak dan ob enajsti uri obvezno 
kavico, ki jo pije iz več kot sto let stare skodelice, spomina 
na starše. Otrok Fanika nima, svojega še nerojenega otroka 
je izgubila v času vojne, ko je bila zaprta v Starem piskru. 
V Domu starejših v Logatcu je 26. januarja tiho in skromno 
praznovala svoj devetindevetdeseti rojstni dan Andreana 
Družina - Olga, edina še živeča narodna herojinja nekdanje 
skupne države, ki so jo soborci poznali kot Šercerjevo Olgo.
   Rodila se je v Trstu materi Rozaliji in očetu Gabrije-
lu (26. septembra 1944 so ga v Zagrebu usmrtili ustaši). 
Imela je še dve sestri in dva brata. Osnovno šolo je obi-
skovala v bližnjem Borštu in jo končala v Ljubljani, ka-
mor je kot nasprotnik fašizma leta 1929 najprej odšel oče, 
leto pozneje se mu je pridružila družina. Po dveh razredih 
meščanske šole je opravila še leto poklicne šole in se pri 
očetu izučila za šiviljo. Vključila se je v društvo Sokol, 
delovala je v pevskem zboru in dramskem odseku emi-
grantskega društva Tabor.
   Leta 1936 se je družina preselila v predmestje Zagreba 
in tam je Andreana v očetovi delavnici prišla v stik s komu-
nističnim gibanjem. Med okupacijo je zbežala v Ljubljano 
in se leta 1942 povezala z aktivisti OF. Opravila je še tečaj 
bolničarke in se pridružila 1. četi 1. bataljona Dolomitskega 
odreda. Tam je bila najprej pomočnica mitraljezca, nato po-
litdelegatka v 3. četi 3. bataljona, zatem pomočnica komi-
sarja čete, nato komisarka bataljona in končno pomočnica 
šefa obveščevalnega centra VII. korpusa NOVJ. Sodelovala 
je v bojih v okoliških krajih (Polhov Gradec, Dobrovo, Toško 
Čelo, Št. Jošt, Log, Topol pri Novi vasi na Blokah, Bloška 
polica) in bila petkrat težko ranjena. Januarja leta 1944 je 
postala sekretarka in politkomisarka partizanske bolnice na 
Planini, nato obveščevalka v 15. diviziji.
   Po vojni je Andreana Družina - Olga do upokojitve leta 
1964 delala v OZNI in službi državne varnosti. Tudi potem 
je delovala v družbenopolitičnih organizacijah, dokler je 
zdravje dopuščalo, je bila tudi aktivna članica Zveze borcev 
v Ljubljani. Ima čin rezervnega kapetana 1. klase in bila je 
članica sveta SRS. Za narodno herojinjo je bila razglašena 
leta 1953.
   Ko Andreana zaradi poškodbe noge ni mogla več skrbeti 
zase, so ji svojci leta 2011 našli nastanitev v Logatcu, kjer jo 
člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec večkrat 
obiščemo. Za njen devetindevetdeseti rojstni dan smo ji v 
čajni sobi doma pripravili pogostitev. Slavljenka se je dob-
ro počutila, za vse prisotne je pokazala veliko zanimanja 
in zbrano odgovarjala na vprašanja, pri čemer sta ji bila v 
pomoč skrbni nečak Tomaž Zdešar in njegova žena Mira. Z 
Franjo Malgaj v stripu
Muzej novejše zgodovine Celje je 
izdal in založil strip z naslovom 
Franjo Malgaj–mladenič, ki ga 
je izbrala zgodovina. Avtorja 
dela sta Marijan Pušavec in 
Gašper Krajnc. Delo je izšlo v 
3000 izvodih. 
Cena stripa je 8 evrov.
33
// PIŠE:  Vesna Jerina  // FOTO:  Uroš Hočevar (Delo)
// PIŠE:  Janez Alič   // FOTO:  Boris Nemec
// PIŠE:  Brane Virant    // FOTO:  arhiv Vojka Kern
90 let
Tomaža Vuka
90 let
Vladimirja 
Kavčiča
Tomaž Vuk se je rodil 8. decembra 1928 v Mirnu pri Gorici 
mami Tereziji Tomažič in očetu Francu. Bil je šesti izmed de-
vetih otrok. Oče je bil trgovec s čevlji, mama pa gospodinja.
   V Mirnu je Tomaž obiskoval italijansko šolo do petega ra-
zreda in nato še tri razrede v Gorici. V osnovni šoli so se 
italijanski učitelji posmehovali njegovemu priimku, ker je 
odklanjal članstvo v njihovi organizaciji Balilla. Novembra 
leta 1943 je odšel v italijansko srednjo tehnično šolo v Ge-
moni, ker se je oče bal, da ga bodo Italijani poslali k vojakom. 
   Že dan po kapitulaciji Italije je bil Tomaž v skupini mla-
dih, ki so se zbrali v Šempetru in hoteli na demonstracije v 
Gorico. Od tega jih je odvrnil Jože Vilfan, organizator Osvo-
bodilne fronte na Primorskem. Nato je Tomaž s skupino 
mladih iz Mirna odšel v Opatje selo in se prijavil za odhod 
v partizane. Ko je v nekdanji italijanski vojašnici v Mirnu 
čakal na odhod, je ponj 11. septembra 1943 prišel oče in 
ga odpeljal na Vogrsko, kjer se je sestajal Narodni svet za 
Primorsko, katerega član je bil oče Franc. 
   Družina se je zatem preselila na Ajdovsko. Mama je hudo 
zbolela in 24. septembra 1943 umrla. Tomaž je postal del 
skupine, ki je upravljala tiskarno v Dolgem Lazu v Kanal-
skem Lomu. Na začetku poletja 1944 ga je Ljubo Komel 
s svojo skupino pripeljal v okolico Mirna, kjer je opravljal 
kurirsko službo pri oddelku za nabavo materiala za tiskarno.
Oktobra 1944 so ga ujeli Nemci, potem ko je spremljal par-
tizanko Nado na poti iz Kala nad Kanalom v Miren. Nadi je 
uspelo zbežati. Tomaža, starega 16 let, so najprej odpelja-
li v goriške zapore, od tam pa v koncentracijsko taborišče 
Buchenwald, kjer je ostal devet mesecev. Sodeloval je tudi 
pri osvoboditvi taborišča 11. aprila 1945, ko so taboriščniki 
napadli stražarje in pred prihodom Američanov taborišče 
prevzeli v svoje roke.
Na začetku novembra lani je okrogel jubilej, 90 let, praznoval 
častni predsednik Krajevne organizacije borcev za vrednote 
NOB Kokrica, Vladimir Kavčič.
   Vladimir Kavčič se je rodil 2. novembra 1928 v Bohinju, 
v skromni bajtarski družini, ki jo je zaznamovalo veliko po-
manjkanje, saj oče ni imel redne zaposlitve. V iskanju boljše-
ga življenja se je družina preselila v Belgijo, kjer se je oče za-
poslil v rudniku. Komaj se je življenje kolikor toliko izboljša-
lo, pa je izbruhnila svetovna gospodarska kriza in oče je kot 
tujec med prvimi izgubil zaposlitev. Vrnili so se domov, oče 
pa se je v iskanju dela in zaslužka odpravil v takratno Perzijo, 
kjer so gradili železniško progo proti Sovjetski zvezi. Doma 
so živeli od dninarskega dela in dobrote bogatejših kmetov in 
sosedov, kljub temu pa so bili pogosteje lačni kot ne. Od oče-
ta ni bilo nobenega glasu, še manj pa obljubljenega denarja.
   Po napadu Nemčije, Italije in Madžarske na Jugoslavijo je 
začela družina sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem, 
kar pa je bilo usodno za mamo, ki jo je soseda ovadila ge-
stapu. Aretirali so jo in jo odpeljali v zloglasno mučilnico v 
Begunjah, doma pa so pustili v negotovi usodi štiri nepre-
skrbljene otroke. Mamo so čez nekaj časa odpeljali v koncen-
tracijsko taborišče Buchenwald, kjer je 25. maja 1945 umrla.
Komaj petnajstletni Vladimir je septembra 1943 leta odšel v 
partizane v Jeseniško-bohinjski odred, ki je takrat taboril na 
planini Uskovnica. Postal je kurir, januarja leta 1945 je bil kot 
pomočnik mitraljezca v Cerknem premeščen v 3. bataljon 
brigade Janka Premrla - Vojka. Na Primorskem je partizanil 
Ob osvoboditvi je Tomaž tehtal samo 32 kilogramov. Vrnil 
se je domov k družini, ki je tedaj živela v Gorici. Star sko-
raj 18 let, brez dokončanih šol in brez poklica se je odlo-
čil za čevljarsko obrt. Končal je dveletno strokovno šolo v 
Mirnu, poseben tečaj čevljarske stroke in pozneje srednjo 
komercialno šolo. Izstopil je iz podjetja in na pobudo vod-
stva gospodarske zbornice dosegel, da so pri Kmetijski za-
drugi Miren ustanovili oddelek za izdelavo otroške obutve. 
Opravil je mojstrski izpit in zatem vodil delavnico, ki ji je 
nadel ime Ciciban. Delavnica se je po uspešnem delovanju 
na ukaz »komiteja« združila z Jadranom, kjer so izdelovali 
moško obutev. Potem so začeli spet izdelovati samo otro-
ško obutev in podjetje se je preimenovalo v Ciciban. Do 
upokojitve je bil pomočnik direktorja. Še deset let po upo-
kojitvi je po republikah nekdanje skupne države deloval kot 
kontrolor čevljarske proizvodnje.
Septembra leta 1957 se je Tomaž poročil z Neli Rusjan. V 
zakonu sta imela dve hčeri, Mojko in Ireno. Leta 1995 je 
postal vdovec. Ima štiri vnuke, Luko, Majo, Mio in Jano, ter 
pravnukinjo Ario. Njegov konjiček je vinogradništvo in še 
danes sam obrezuje trte in prideluje vino.
nasmehom je slavljenka sprejemala voščila, ki so se vrstila, 
med njimi voščili ZUAB-a Zagrebške županije Petra Radića 
in ZB NOB Piran, predsednika Bojana Česnika. Osebno sta 
ji voščila vse najboljše tudi Julijana Žibert, predsednica ZB 
NOB Ljubljana, ter njen sodelavec in podpredsednik Jože 
Hartman. Med gosti sta bila Ivan Jovanovič, zgodovinar in 
raziskovalec medvojnega dogajanja v širši Istri, iz Združe-
nja NOB Logatec pa Branko Rupnik, Nada T. Aleksander in 
Vesna Jerina.
februar 201934
do konca vojne in na srečo kljub zadnji veliki in najbolj silo-
viti sovražnikovi ofenzivi preživel.
   Po vojni se je vrnil domov in našel delo v žičarni jeseniške 
železarne, aprila leta 1948 je vstopil v vrste milice in bil odre-
jen na postajo v Trebnjem. Tam je spoznal svojo življenjsko 
sopotnico, partizanko Olgo, s katero sta se poročila in ustva-
rila varen dom hčeri in sinu. Delo je Vladimir nadaljeval v 
Kranju, končal gimnazijo in višjo pravno šolo ter napredoval 
v komandirja Postaje milice Kranj. Zadnjih sedem let pred 
upokojitvijo je bil v rangu inšpektorja, učitelj strokovnega 
predmeta v Kadetski šoli v Tacnu. 
   Vseskozi je deloval na različnih področjih in za svoje 
požrtvovalno delo je prejel mnogo odlikovanj in priznanj. Bil 
je navdušen planinec, alpinist in gorski reševalec, predan in 
odličen šahist in sindikalni aktivist. V vseh organizacijah je 
bil nosilec glavnih funkcij, tudi v Krajevni organizaciji bor-
cev za vrednote NOB Kokrica, kjer je kot predsednik kmalu 
spoznal, da je prihodnost te veteranske organizacije samo 
v pomladitvi članstva. Tovariš Vladimir je postal na predlog 
članic in članov častni predsednik krajevne organizacije Kok-
rica in prejemnik zlate plakete Združenja borcev Slovenije.
Jesen življenja preživlja tovariš Vladimir v postojnskem 
domu za starostnike, kamor sta odšla z ženo Olgo, ki pa je na 
žalost pred kratkim umrla. 
// PIŠE:  Franc Krajnc
// PIŠE:  Franci Jontes
100 let
Ane Buzlete
90 let
Ivana 
Špeharja
Delegacija ZB za vrednote NOB Občine Piran, ki smo jo 
sestavljali Bojan Česnik, Franc Krajnc, Dušan Puh, Marjan-
ca Hrvatin, Emanuela Rojec, Katja Radin-Bremec in Ari-
ana Buzleta, je 25. januarja 2019 v Luciji obiskala članico 
borčevske organizacije Ano Buzleta, ki je praznovala stoti 
rojstni dan.
   V imenu vseh je jubilantki izročil šopek predsednik ZB za 
vrednote NOB Bojan Česnik, nato pa smo se v krogu njene 
družine in sorodnikov pogovarjali o njeni življenjski poti. 
Ana Buzleta se je rodila 25. januarja 1919. Že kot mlada 
učenka je občutila fašistoidno politiko raznarodovanja Pri-
morcev, ko je bil tudi v šolah prepovedan slovenski jezik. 
Bila je aktivistka v NOB in je tudi dolgoletna članica ZB za 
vrednote NOB Občine Piran.
   Kot pravi hči Amelia, je njena mama še vedno dobrega 
zdravja. Vse življenje je bila gospodinja in je kot dobra mati 
skrbela za svoje v družini. Za vse o ji hvaležni tudi vnuka 
Ozka makadamska cesta, ki se strmo navzdol odcepi od 
regionalke Vinica–Sinji Vrh, privede v vasico Breg s tremi 
hišnimi številkami in prav toliko hišami. V tisti označeni s 
številko 3 živita kot edina prebivalca te vasice zakonca Špe-
har, Ivan in Štefka. V vasici je sicer precej mirno in tiho, le 
žuborenje Kolpe, ki teče pol streljaja od hiše, moti to tišino. 
Občasno se žuborenju vode pridruži ropot motorjev vozil 
slovenske policije, ki nadzoruje državno mejo. Zato v šali 
pravita, da se ob takem varovanju prav ničesar ne bojita.
   Bolj glasno je bilo v četrtek, 13. decembra, ko je Ivan 
praznoval jubilej, ki ni dan vsakemu – 90. rojstni dan. Rodil 
se je v letu 1928, v družini z devetimi otroki, od katerih jih 
je šest ostalo živih. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je 
spoznal Štefko Fortun, hčer prvega povojnega predsedni-
ka okraja Črnomelj. Iskrica je preskočila in v letu 1958 sta 
sklenila, da zvezo okronata s poroko. Tako letos slavita kar 
dva jubileja – 60 let skupnega življenja in 90 Ivanovih let. 
Skupno življenje sta jima dopolnila in izpopolnila dva sino-
va, tretje življenjsko obdobje pa jima bogatijo dva vnuka in 
dva pravnuka. Pravita, da sta srečna, in to se jima tudi vidi.
   90 let – to pa je številka, ki jo je treba posebej zaznamovati 
in proslaviti! Tako so mu poleg domačih prišli voščit zdrav-
je, dobro voljo in še dolgo življenje predstavniki Rdečega 
križa iz Črnomlja in Krajevne organizacije Vinica, Krajevne 
skupnosti Sinji Vrh, Društva upokojencev Vinica in Združe-
nja borcev za vrednote NOB KO Vinica, kajti jubilant kljub 
visoki starosti še vedno deluje v organizacijah civilne druž-
be. Še pred nekaj časa je skupaj z ženo veselo prepeval v 
pevski skupini »Dobra volja je najbolja« s Sinjega Vrha in 
tako pomagal ohranjati slovensko in belokranjsko glasbeno 
izročilo. Da je 90 let le številka, Ivan dokazuje tudi tako, da 
tudi doma z ženo postorita vse, kar od njiju zahteva vsako-
dnevno bivanje.
   Medtem ko je zunaj naletaval sneg, je v topli hiši ob spro-
ščenem pogovoru čas kar prehitro tekel in treba se je bilo 
posloviti. Še skupinski posnetek in vasico sta spet ovila mir 
in tišina.
Edvard in Zori, pravnuka Damjan in Darka ter 5- letna prav-
nukinja Sofija.
   Lepo je biti mlad, če je človek tudi pri sto letih življenja 
dobrega zdravja in bistrih misli, je še toliko lepše. Prav vsi 
mi, ki smo se za kratek čas družili z jubilantko, smo pomis-
lili, kako polno je lahko tako dolgo življenje, kaj prinaša in 
ali bomo tudi mi lahko nekoč proslavili tako lep in visok 
življenjski jubilej.
35
Koncert »Zakaj sem partizan« 
K U LT U R A
Nataša Loborec Perovšek, sicer ekonomistka, je velika ljubite-ljica umetnosti in ima bogato glasbeno podlago ter izkušnje. 
Glasba jo spremlja skoraj sedem desetle-
tij. Že v mladosti je pri starših doživljala 
lepoto petja partizanskih in slovenskih 
narodnih pesmi. Sočasno ob študiju na 
Ekonomski fakulteti v Ljubljani je obi-
skovala tudi glasbeno šolo, smer solo-
petje. Da je dosegla raven uspešne me-
zzosopranistke, je odločilno prispeval 
in jo strokovno izpopolnjeval njen mož 
Rudi Loborec, profesor glasbe, pesnik, 
skladatelj, kapelnik in dirigent.
   Bila je ustanoviteljica, predsednica, 
pevka in solistka KUD Mešanega pev-
skega zbora Ljubljanske banke in kasne-
je Deceta banke SKB. Poleg slovenskih 
narodnih in umetnih pesmi so prepevali 
partizanske pesmi, posebno še na raznih 
srečanjih pevskih zborov, proslavah in 
partizanskih pohodih v okviru LB. 
   Leta 2000 je izdala svoj prvi glas-
beni album Akordi življenja, leta 2006 
Skrivnosti neba, leta 2012 album Slo-
venija – zemljica domača in leta 2015 
četrti glasbeni album Zakaj sem parti-
zan. Leta 2009 je ob spremljavi Godbe 
ljubljanskih veteranov zapela skladbo 
Slovenija, avtorja glasbe in besedila Ru-
dija Loborca, na odprtju Festivala za 3. 
življenjsko obdobje v Gallusovi dvorani 
Cankarjevega doma. Tudi zdaj Nataša 
veliko dobrodelno nastopa po domovih 
starejših občanov, ob raznih slovesno-
stih v okviru ZZB za vrednote NOB in 
na drugih javnih prireditvah.
   Nataša je ves čas ostajala zvesta svo-
ji smeri, spevni glasbi, in je spoštovala 
pravila solističnega petja ter strokovne 
napotke pedagoga, moža Rudija, ki jo je 
na klaviaturi spremljal na solističnih kon-
certih in nastopih na raznih prireditvah 
po Sloveniji in zunaj nje. Izvajala sta več 
zvrsti glasbe, od slovenskih narodnih pe-
smi, partizanskih pesmi, starogradskih in 
pesmi drugih narodov do klasične glas-
be, slovenske zabavne ter svetovno zna-
nih uspešnic zabavne pop glasbe v tujih 
ali v slovenskem jeziku.  V ponedeljek, 6. 
maja 2019, ob 19. uri v Gallusovi dvorani 
Cankarjevega doma bo Nataša Loborec 
z gosti nastopila na koncertu Zakaj sem 
partizan. Program bo za poslušalke in 
poslušalce vseh generacij. 
»PREBOJ« 
Igrano-dokumentarni film o bitki na Menini planini
    
V duhu časa, ko so vrednote NOB v slo-
venski družbi načete, želi Zveza zdru-
ženj borcev za vrednote NOB Slovenije 
z igrano-dokumentarnim filmom o bitki 
na Menini planini prikazati NOB kot nav-
dih za prihodnje rodove. Film z naslovom 
»PREBOJ« prikazuje nemogoče razmere, 
v katerih so delovali partizani, hkrati pa 
tovarištva, pripadnosti do domovine in 
gorečo željo po svobodi. 
Zveza borcev se projekta loteva z lastni-
mi sredstvi ter s pomočjo donatorjev in 
sponzorjev. Če v vašem okolju prepoznate 
sponzorje, prosimo, vzpostavite kontakt in 
pripravili bomo potrebno dokumentacijo.
   Fizične osebe, naše članstvo in simpati-
zerje vabimo, da postanete donatorji pro-
jekta »PREBOJ«. Višina donacij je poljub-
na in prostovoljna. Če boste prispevali 15 
evrov ali več, boste prejemnik jubilejne 
značke PREBOJ. Tisti, ki boste prispeva-
li 40 evrov ali več, prejmete dve karti za 
premiero filma. 
Donacijo, ki bo namenjena izključno temu 
projektu, lahko prispevate na naslov:
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 
1000 Ljubljana
Koda namena: OTHR
Banka: NLB d.d. Ljubljana
BIC banke ali SWIFT :  LJBASI2X
IBAN: SI56 0201 0001 8541 225
Sklic 00  229
Namen plačila: Donacija za film PREBOJ, 
Menina planina 
Vsem podpornikom projekta se že 
vnaprej iskreno zahvaljujemo!
februar 201936
»Zmagoslavju ob kapitu-
laciji fašistične Italije 
septembra leta 1943 
je sledilo krvavo ob-
dobje nemških oku-
pacijskih sil, ki so jim 
ostanki fašističnih enot 
pomagali pri mučenju in 
preganjanju zavednih Primorcev in Primork. 
Množična vstaja je v partizanske vrste pripe-
ljala veliko novih borcev, ki jih je bilo treba 
oskrbeti s strelivom, hrano, obleko, ustrezni-
mi partizanskimi oznakami in pokrivali. V 
tem projektu so množično sodelovale primor-
ske ženske. Zbirale so strelivo in hrano, mo-
bilizirale na stotine vojakov, nekatere pa so 
s puško in bombami v bojnih vrstah skupaj 
z moškimi tovariši prenašale izredne telesne 
napore. Proti koncu zime leta 1943 so usta-
novile partizanske slovenske šole. Sodelovale 
so v vaških odborih Osvobodilne fronte in pri-
dobivale pomembne organizacijske izkušnje. 
Prvega kongresa Protifašistične zveze žena 
oktobra leta 1943 v Dobrniču na Dolenjskem 
se niso mogle udeležiti, ker je bila nemška 
ofenziva proti novim partizanskim silam tak-
rat na vrhuncu, in ženske so morale sodelo-
vati pri oskrbi bojišč in v bojih. Da bi sklepi 
iz Dobrniča prišli tudi na Primorsko, je bila 
sklicana 1. pokrajinska konferenca Protifaši-
stične zveze žena.
   Štjak je bil takrat neke vrste osvobojeno 
ozemlje, dovolj oddaljen od Vipave in Seža-
ne, kjer sta bili nemški postojanki, da bi se 
udeleženci lahko še pravočasno umaknili na 
varno. Tovarišice so se prebijale na Vrhe iz 
vseh koncev Primorske, Istre, Brkinov, Krasa 
in iz Trsta, iz Pivke, iz tolminskih, bovških in 
cerkljanskih hribov, iz Brd in Slovenske Bene-
čije ter iz ajdovskega okrožja. Konferenca naj 
bi potekala 2. in 3. februarja 1944 v stavbi 
osnovne šole. Uradno naj bi bilo povabljenih 
85 delegatk, prišlo pa je približno 200 ude-
leženk, tudi domačink z Vrhov je bilo veliko. 
Dvorana šole je bila napolnjena do zadnje-
ga kotička in veliko ljudi je ostalo tudi zunaj. 
Dvorana je bila zanimivo okrašena – po ste-
nah so bili venci in cvetje, čeprav so bili sredi 
hude zime, na prednji steni je na sredini vise-
la slovenska trobojnica s peterokrako zvezdo, 
na levi strani je bila Titova slika, na desni pa 
Stalinova.«
»9. januarja je minilo 75 
let od krutega umora 
mladega, tedaj ko-
maj 15-letnega borca 
Kosovelove brigade, 
Marjana Štoke s Pro-
seka. Marjan se je prid-
ružil partizanom. Njegov 
odred je novo leto 1944 pričakal pri Vrabčah, 
nekaj dni pozneje so se nastanili v Štorjah. 
Potem alarm: sovražna nemška konjenica je 
tu. Večini borcev je uspelo, da so se umak-
nili. Za Marjana in nekatere druge borce ni 
bilo izhoda. Marjana in soborca ob njem so 
Nemci ujeli, ta se jim je iztrgal, Marjan pa ni 
preživel – mučili so ga vso noč, ničesar ni iz-
dal. Obesili so ga tu na vidnem mestu ob ces-
ti, vsem v opomin. Postal je legenda, tudi za 
mlade, vse do današnjih dni.
   Borke in borci so v vojnih časih premogli 
pogum, sledili so svojemu občutku za pravič-
nost in nam tako izborili temeljne vrednote, 
kot so svoboda, dostojanstvo, človekove pra-
vice in solidarnost. Naši predniki so se stoletja 
bojevali za te pravice, za pravice poštenega 
in delavnega človeka, bojevali so se za svo-
jo domačo zemljo, bojevali so se za delavske 
pravice, bojevali so se za svojo identiteto, za 
jezik svojih ljubečih mater proti fašizmu. Mar-
jan Štoka je za svobodo prispeval svoj največ-
ji dar: svoje mlado življenje.
   Kaj pa danes? To niso samo leta krize, to 
so leta, ki zaznamujejo nov svetovni red, ki se 
nam vsiljuje in nas vse bolj tlači. Če želimo 
danes še vedno verjeti v te ideale, nas čaka 
težka preizkušnja, saj je naš življenjski trenu-
tek vpet v družbene pojave, pred katerimi si ne 
moremo zatiskati oči ali se jim izogibati.
   Od druge svetovne vojne si je razdejana in 
gospodarsko izčrpana Evropa želela miru, 
enotnosti in blaginje. Zato so ustanovni očetje 
začeli povezovati posamezne države v zvezo 
držav članic, ki jo danes poznamo kot Evrop-
sko unijo, edinstveno politično in gospodar-
sko zvezo držav, katerih temelji so globoko 
zasidrani v vizijah Konrada Adenauerja, Jo-
sepha Becha, Jeana Monneta, Roberta Schu-
mana in drugih povojnih voditeljev.
Pravni temelji za nastanek Evropske unije so 
bili položeni pred 60 leti v Rimu s tako imeno-
vano Rimsko pogodbo.«
»Junaki, ki se jih spomi-
njamo danes, so imeli 
pred očmi drugačno 
Slovenijo. Slovenijo 
bratstva. Slovenijo 
enakosti. In Slovenijo 
edinosti. V srcih jih je 
gnalo hrepenenje po svo-
bodi. Za ideale so bili pripravljeni žrtvovati 
svoja mlada življenja. Za njimi nista stala 
niti kapital niti ideologija moči, za njimi so 
bili ljudje.
   Junaki, ki se jih spominjamo danes, niso 
imeli druge priložnosti za zmago. Edino, ki 
so jo imeli, so zato izkoristili v popolnosti. 
Za premislek o naslednji potezi, o nasled-
njem premiku, o naslednji poti pogosto niti 
niso imeli časa. Kar ga je bilo, so se bojevali. 
Če bi se junaki, ki se jih spominjamo danes, 
o vsaki stvari odločali tako kot se mi danes 
o graditvi 200 kilometrov cestne povezave 
med Koroško in Belo krajino, nam pomlad 
45. leta ne bi prinesla tega, kar stoji na vrhu 
stoletnih sanj slovenstva: svobodne zemlje. 
Pogum, ki je bil pogosto na meji razumnega, 
je bil njihova zvezda danica. Kazal je smer v 
svobodno prihodnost.
   To v popolnosti dokazuje zgodba, ki se je 
začela na današnji dan pred 75 leti.
Premik 14. divizije iz Bele krajine na Štajer-
sko je bil v vsem vizionarski. Slutnja, da bi 
Štajerska, ta večni plen germanskih ljudstev, 
lahko ostala pod tujo vladavino tudi po dru-
gi svetovni vojni, je sprožila zgodovinsko 
odločitev poveljstva Tomšičeve, Šercerjeve, 
Gradnikove in Prešernove brigade, da iz te-
daj osvobojenega ozemlja Bele krajine 1112 
bork in borcev 6. januarja 1944 krene na več 
kot 300 kilometrov dolgo pot na Štajersko in 
tam okrepi partizansko gibanje ter dopove 
ljudem, da v boju za svobodo niso sami. 
   Pot jih je vodila skozi Zagreb, bila je nečlo-
veško naporna in terjala je premnoge žrtve. 
Živo se spomnim pripovedi iz otroštva, v ka-
terih mi je dedek govoril o teh časih. Kolikor 
je sicer znal tudi o najbolj trpkih izkušnjah 
govoriti na način, ki je odražal njegovo hu-
morno naravo, je bil v pripovedih o 14. di-
viziji vselej zelo resen. To niso bili lahki časi, 
a morali so se zgoditi, da lahko danes o njih 
govorimo po naše in v miru.«
Dr. Ljubica Jelušič
podpredsednica ZZB NOB 
Slovenije, na slovesnosti ob 75. 
obletnici 1. pokrajinske konference 
Slovenske protifašistične ženske 
zveze na Štjaku 2. februarja 2019:
Maja Tence
predsednica rajonskega sveta 
za Zahodni Kras, ob 75. obletnici 
smrti borca Kosovelove brigade, 
Marjana Štoke s Proseka, v 
Štorjah 20. januarja 2019:
Dr. Igor Šoltes
evropski poslanec, ob 75. 
obletnici odhoda 14. divizije na 
Štajersko na spominski slovesnosti 
v Gornjem Suhorju 6. januarja 
2019:
R E K L I  S O
37
»Današnja spominska 
slovesnost prepričljivo 
zanika misel nemške-
ga filozofa Theodor-
ja Adorna: 'Po Au-
schwitzu ni mogoče 
napisati nobene pesmi 
več!' Gotovo je do tega 
sklepa prišel potem, ko je izvedel za najhuj-
ša grozodejstva, ki so se dogajala v številnih 
množičnih nemških uničevalnih taboriščih, 
katerih najpomembnejše in največje je bilo 
prav Auschwitz. Dan osvoboditve tega tabo-
rišča je upravičeno posvečen spominu na vse 
žrtve holokavsta, ki se jim poklanjamo danes 
tu zbrani. Z oživljanjem spomina nanje osta-
ja tudi sporočilo 'Nikoli več!' bolj slišno. Naj 
zato h kulturnemu delu dodam nekaj besed 
o 'družbeni proizvodnji' množičnega uniče-
vanju človeških bitij, da bi se laže približali 
odgovoru na večno zeleno vprašanje: »Kako 
je to (bilo) mogoče?« in kako se lahko »produ-
cente zla« moralno razbremenjuje.
   Ob prihodu vojakov Rdeče armade 27. ja-
nuarja 1945 je bilo v matičnem taborišču, v 
Birkenauu, in podružnicah 7600 jetnikov in 
jetnic. Deset dni prej, 17. januarja 1945, ko 
je bila osvobojena Varšava, je bil v tem tabo-
rišču zadnji zbor polživega živega materiala, 
na katerem so našteli skupaj 67.012 jetnikov 
in jetnic. Da bi vodstvo taborišča zabrisalo 
hudodelske sledi, je v dneh do osvoboditve po-
žigalo skladišča in rušilo krematorije, večina 
sestradanih, premrlih, prestrašenih jetniških 
'številk' pa je v hudi zimi morala takoj peš na 
pot v taborišča v notranjosti, na 'veliki marš' 
po 'cesti smrti' (63 km).
-----
Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je 
v Auschwitzu umrlo več kot 1700 Slovenk in 
Slovencev, v vseh nemških taboriščih pa skoraj 
8.000 od več kot 21.000 deportiranih; v Au-
schwitzu je umrlo tudi največ Judov (430) od 
481 vseh ter vsi Romi, ki so bili deportirani s 
slovenskega ozemlja.
   O tem, koliko je bilo vseh žrtev v vseh letih 
delovanja koncentracijskega taborišča v Au-
schwitzu (od 20. aprila 1940 do 17. januarja 
1945), se ocene razlikujejo in verjetno ne bo 
nikoli dokončnega odgovora.«
»Pravijo, da so se dogajale 
strašne stvari. Kaj dru-
gega pa je vojna, če 
ne strašna stvar? S po-
dobnimi besedami je o 
grozodejstvih, ki so se 
na žalost dogajale med 
vojno tudi na naših sloven-
skih tleh, spregovoril legendarni komandant 
IX. korpusa Lado Ambrožič - Novljan.
   Ena takih groznih stvari se je zgodila tudi 
tukaj, v Cerknem, na Brdcih, in se nato nada-
ljevala v bližnjih Lajšah. Danes se takratnih 
dogodkov spominjamo zato, da jih obža-
lujemo in da se z dolžnim človeškim spošto-
vanjem poklonimo spominu na vse, ki so v 
vrtincu vojnih strahot krivi brez lastne krivde 
umrli. Spominjamo pa se jih tudi zato, da bi 
nas opomnili na našo skupno dolžnost, da 
storimo vse za preprečitev ponovitve presežne-
ga zla, kar vojna je.
   Mi Slovenci, ki nas je vojna tako zelo zazna-
movala in razdelila, da še danes ne zmoremo 
do konca odgovorno pogledati nanjo kot na 
celoto, ki je naša skupna velika, a tudi tragič-
na preteklost, imamo svoj del odgovornosti, 
da se postavimo na stran tistih narodov in po-
litik, ki se odločno zavzemajo za mir. Samo 
mir, sožitje, sodelovanje in medsebojno spo-
štovanje narodov nam zagotavljajo priho-
dnost in obstoj. To je nauk, ki ga Slovenci no-
simo s seboj skozi vso svojo dolgo uporniško 
in dostikrat trpko zgodovino.
   Toda zavzemati se za mir z besedami in 
zgolj takrat, ko to ne izziva zamer pri velikih 
in močnih, katerim smo domnevno v roke po-
ložili svojo usodo, češ da bodo pri varovanju 
svojih interesov mislili tudi na nas, je zmotno 
in ni dovolj. Zavzemanje za mir brez nevar-
nosti je poceni. To zmore vsak. Zavzemati se 
za mir kljub nevarnostim pa zmore le suveren, 
zrel, z vojnimi strahotami preizkušen narod.
Zavzemati se za mir danes pomeni dvigniti 
glas proti nevarnemu naraščanju spodkopa-
vanja etičnih in mednarodnopravnih temeljev, 
nastalih na izkušnjah druge svetovne vojne, ki 
so Evropi več kot pol stoletja zagotavljali sta-
bilnost, varnost in mir.«
»Stojimo na mestu, kjer so 
na današnji dan pred 
74 leti borci Notranj-
skega odreda utrpeli 
hude izgube zaradi 
napada domobran-
cev. Prepričan sem, da 
domačini to dogajanje 
zgodovinsko zelo dobro poznate. A ne glede 
na to bi iz spoštovanja do tovarišev, ki so se 
tukaj bojevali in tudi padli, želel podati kra-
tek oris dogajanja, ki ga v knjigi Notranj-
ski odredi opisujeta zgodovinarja Damijan 
Guštin in Martin Premk.
   1. in 3. četa Notranjskega odreda sta v Sv. 
Ano pod Križno goro prispeli dopoldne 12. 
januarja 1945. Prva četa se je namestila na 
treh domačijah, tretja četa pa je bila nameš-
čena v mežnariji pri cerkvi na Križni gori. Ob 
enih ponoči 13. januarja 1945 je iz Cerknice 
prek Grahovega in Sv. Ane proti obema četa-
ma Notranjskega odreda krenila domobran-
ska enota s skoraj sto pripadniki.
-----
V Žnidaršičevi hiši je spalo devet partizanov, 
ki so jih zbudili rafali. Niso se želeli predati. 
Poleg partizanov je bila v hiši še družina s 
petimi otroki. Gospodar je kričal domobran-
cem, da so v hiši otroci. Oboji so prenehali 
streljati in otroci so odšli iz hiše, za njimi tudi 
mati in nazadnje gospodar. Ko je ta stopil na 
prag, so ga domobranski streli takoj pokosili. 
Boj se je nadaljeval. Kljub požrtvovalnosti in 
neutrudnemu odporu partizanov so bili do-
mobranci v veliki premoči in boj se je klavrno 
končal za borce Notranjskega odreda.
-----
Vsem sodelujočim domobranskim častni-
kom, podčastnikom in moštvu je vse pohva-
le za akcijo ubijanja partizanov izrekel celo 
sam general SS Erwin Rösener. Zaradi tega 
domobranskega napada je v Notranjskem 
odredu ostalo le še 125 borcev.
   Kratek zgodovinski sprehod nas pretrese. 
Ljudje moje generacije si ne znamo predsta-
vljati, v kako težkih razmerah so delovali par-
tizani. Fantje in dekleta mojih let in tudi mlaj-
ši so v času slovenskega narodnoosvobodil-
nega boja prevzeli nase veliko breme boja za 
svobodo. Njihov upor je bilo največje mogoče 
državotvorno dejanje, zaradi katerega je slo-
venska domovina prepojena s krvjo borcev.«
Dr. Maca Jogan
zaslužna profesorica Univerze 
v Ljubljani, na proslavi ob dnevu 
spomina na žrtve holokavsta v 
Centru urbane kulture v Kinu Šiška 
v Ljubljani 20. januarja 2019:
Milan Kučan
prvi predsednik R Slovenije, na 
spominski slovesnosti ob obletnici 
pobojev partizanov na Brdcih 
in v Lajšah, 27. januarja 2019 v 
Cerknem:
Aljaž Verhovnik
generalni sekretar ZZB NOB 
Slovenije, ob 74. obletnici napada 
domobrancev na 3. in 4. četo 
Notranjskega odreda, 13. januarja 
2019 v Sv. Ani nad Ložem:
Vsi govori so v celoti 
objavljeni na spletni strani 
www.svobodanabeseda.si
februar 201938
V A B I L A
Program prireditev – 
marec 2019
Lastine, Brežice
Proslava ob 74. obletnici poboja žrtev bo v so-
boto, 2. marca 2019, ob 10. uri na Lastinah pri 
Sromljah.
Organizator: ZB NOB Brežice
Markovci, Prvenci, Ptuj
Komemoracija pri obeležju partizanskim kurir-
jem, ki so padli 4. marca 1945, bo v ponedeljek, 
4. marca 2019, v Prvencih.
Organizator: ZB NOB Ptuj
Selo, Ajdovščina
Slovesnost v spomin na padle vaščane in smrt 
narodnega heroja Ivana Kosovela bo v petek, 8. 
marca 2019, ob 16. uri v Selu.
Organizatorji: ZB NOB Ajdovščina - Vipava, KO ZB 
Selo, KS Vrtovin
Mala Nedelja, Ljutomer
Spominska slovesnost ob obletnici ustrelitve tal-
cev bo v petek, 8. marca 2019, v Mali Nedelji.
Organizator: ZB NOB Ljutomer
Erzelj, Ajdovščina
Spominska slovesnost ob obletnici izgona pre-
bivalcev iz vasi Erzelj bo v soboto, 9. marca 
2019, ob 14. uri v Erzelju.
Organizatorja: ZB NOB Ajdovščina, KO ZB NOB 
Erzelj
Vrtovin, Ajdovščina
Spominska slovesnost pri vaškem pokopališču 
borcem NOB in spomeniku narodnega heroja 
Ivana Kosovela bo v nedeljo, 10. marca 2019, ob 
15. uri v Vrtovinu.
Organizator: ZB NOB Ajdovščina
Gramozna jama, Ljubljana
Žalna slovesnost za 16 domoljubi iz Borovnice in 
okolice, ki so bili 10. marca 1942 ustreljeni kot 
talci, bo v Gramozni jami v Ljubljani v nedeljo, 
10. marca 2019.
Organizator: ZB NOB Borovnica
Rakek, Cerknica
Prireditev v počastitev obletnice Rakovniške čete 
bo v sredo, 13. marca 2019, na Rakeku.
Organizatorja: ZB NOB Cerknica, KO ZB Rakek
Javorovica, Šentjernej, 
Novo mesto
Spominska slovesnost v spomin na tragične do-
godke 16. marca 1944, ko je v krvavem spopadu 
z Nemci padlo 113 partizanov IV. bataljona Can-
karjeve brigade.
Prireditev bo v soboto, 16. marca 2019, ob 11. uri.
Organizator: ZB NOB Novo mesto
Vanetina, Cerkvenjak
Spominska prireditev ob 75. obletnici str-
moglavljenja ameriškega bombnika bo v torek, 
19. marca 2019, na Vanetini.
Organizator: ZB NOB Cerkvenjak
Strunjan, Piran
Prireditev v spomin na otroke, ki so jih 19. marca 
1921 postrelili italijanski fašisti, bo v petek, 22. 
marca 2019, v Strunjanu.
Organizatorja: ZB NOB Piran, KO ZB Strunjan
Makoše, Kočevje
Spominska slovesnost ob 75. obletnici bojev IX. 
kočevske brigade z domobranci bo v soboto, 23. 
marca 2019, bo 11. uri v Makošah.
Organizator: ZB NOB Kočevje
Zg. Polskava, 
Slovenska Bistrica
Spominska prireditev v spomin na streljanje 30 
talcev bo v soboto, 23. marca 2019, na Zgornji 
Polskavi.
Organizator: ZB NOB Slovenska Bistrica
Resevna, Šentjur pri Celju
Slovesnost ob 73. obletnici tragičnega dogodka 
zaradi izdajalstva bo v soboto, 23. marca 2019, 
ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev Kozjan-
skega odreda na Resevni. Padlo je 82 borcev 
zaščitnega Gajstrovega voda. Prireditev s po-
hodom na Resevno.
Organizator: ZB NOB Šentjur
Rakitovec, Kamnik
Slovesnost v spomin na bitko, v kateri je padlo 
33 borcev, bo v soboto, 23. marca 2019, na Raki-
tovcu.
Organizator: ZB NOB Kamnik
Temnica, Nova Gorica
Žalna slovesnost v spomin na 19 padlih slov-
enskih in italijanskih partizanov bo v nedeljo, 24. 
marca 2019, ob 11. uri pri spomeniku v Temnici.
Organizator: ZB NOB Nova Gorica
Marezige, Koper
Slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve formacije 
»Komanda mesta Koper« bo v nedeljo, 24. marca 
2019, v Marezigah.
Ustanovljena je bila marca 1944 z namenom, da 
zbira novince za partizanske enote, opravlja pro-
pagandno in obveščevalno službo, se povezuje 
z vsemi vojaškimi enotami v slovenski Istri ter 
varuje prebivalstvo.
Organizator: ZB NOB Koper
Straža, Novo mesto
Dan Jožice Venturini, slovesnost v spomin na med 
NOB umorjeno partizansko učiteljico, bo v sredo, 
27. marca 2019, v OŠ v Vavti vasi.
Organizatorja: ZB NOB Novo mesto, KO ZB Straža
Planica nad Rovtom, Kranj
Slovesnost v spomin na smrt narodnega heroja 
Staneta Žagarja bo v soboto, 30. marca 2019, ob 
10. uri, Planica nad Rovtom.
Organizator: ZB NOB Kranj
Jelenov Žleb, Ribnica
Prireditev ob 76. obletnici zmagovitega boja 
Gubčeve in Cankarjeve brigade nad italijanskim 
bataljonom Maceratti bo v soboto, 30. marca 
2019, ob 11. uri. Pohod v Jelenov Žleb iz Rakit-
nice, Sodražice in Loškega Potoka.
Organizator: ZB NOB Ribnica in drugi
Tišina, Murska Sobota
Žalna slovesnost pri spomeniku talcem, ustrel-
jenim na Črnskih mejah marca 1945, bo v nedel-
jo, 31. marca 2019.
Organizator: ZB NOB Murska Sobota
Vabilo v Ravensbrück, 
Berlin in Potsdam
Skupnost internirancev Dachau pripravlja štirid-
nevno ekskurzijo z ogledom koncentracijskega 
taborišča Ravensbrück, Berlina, dvorca Wannsee 
in Potsdama. Potovanje bo trajalo od 11. do 14. 
aprila 2019.
   Cena je od 280 do 300 evrov, odvisno od števila 
prijavljenih. V ceno so všteti prevoz z modernim 
avtobusom, vstopnine, turistične takse, dve nočit-
vi z zajtrkom, dve večerji, prigrizek na poti itd. 
Za morebitna vprašanja pokličite na telefonsko 
številko 040 508 602 ali pišite na elektronski 
naslov: info@skupnostdachau.si.
Vesna Dobre, predsednica SID Dachau
ZZ
B 
 NO
B  SLOVENIJE
1941 194
5
O    F
39
I M E L I  S M O  L J U D I
Alojz Kajin - Lojze
(1924–2019)
Na pokopališču v Mariboru smo se 14. januarja letos z voja-
škimi častmi poslovili od zadnjega komandanta X. SNOUB 
Ljubljanske, generala v pokoju, aktivnega družbenopolitič-
nega delavca, ljubljenega moža, očeta, dedka in pradedka 
Alojza Kajina - Lojza.
   Rodil se je 9. junija 1924 v Podklancu pri Vinici v Beli kra-
jini, v kmečki družini, v kateri je bilo sedem otrok. Po kon-
čani osnovni šoli se je odpravil v Ljubljano, da bi se izučil 
za mizarja. Ko je leta 1941 okupator napadel Slovenijo, ni 
okleval in se je kot zaveden Slovenec v Ljubljani takoj prid-
ružil NOB. Ko so Italijani z bodečo žico obdali mesto in iskali 
aktiviste OF, je Alojz že januarja leta 1942 s kolesom pobeg-
nil do Grosuplja, od tam pa z vlakom domov, kjer je nadalje-
val boj proti okupatorju. Z devetimi fanti iz okolice je zbiral 
orožje. Zaradi nevarnosti, da bi jih odkrili, je 1. maja odšel v 
partizane v Belokranjski odred. Ko je okupator to izvedel, je 
požgal in porušil hišo, starše, 
brate in sestre pa odgnal v in-
ternacijo v Italijo.
   Ko je Alojz kot 18-letni 
kmečki fant leta 1942 vsto-
pil v partizane, je zaradi svo-
je borbenosti, sposobnosti in 
predanosti narodnoosvobo-
dilnemu boju kaj hitro napre-
doval po častniški lestvici od 
kurirja do komandanta brigade. Leta 1943 je končal oficir-
sko šolo pri glavnem štabu NOV. Pridružil se je operativ-
nim enotam, Cankarjevi in Ljubljanski brigadi. Kot vojak je 
uveljavljal vrednote OF in si s tem pridobil tudi politično 
zaupanje borcev, zato so ga septembra leta 1943 izvolili za 
svojega delegata na kočevskem zboru odposlancev sloven-
skega naroda, tako da je sodeloval pri prvih korakih gradi-
tve slovenske države. Bil je dvakrat ranjen. V Kočevskem 
rogu se je zdravil več mesecev. V Ljubljanski brigadi je bil 
komandant prvega in drugega bataljona, marca leta 1945 
pa je postal komandant brigade in jo po nekaj tednih tež-
kih bojev od Čabra, Ribnice, Velikih Lašč, Turjaka, Golega, 
Iga skozi Sela proti Orlam pripeljal pred Ljubljano. Dobil je 
povelje, da mora Ljubljanska prodreti do Ljubljanice in po 
desnem bregu priti do Magistrata. Tako je Alojz zmagovito 
na iskrivem konju prijahal do Magistrata in tam sta s poli-
tičnim komisarjem razvila bojno zastavo in razglasila, da je 
Ljubljana svobodna.
   Po vojni je Alojz ostal v JLA, končal gimnazijo, vojaško 
akademijo in specializirane vojaške šole. Leta 1967 je prišel 
v Maribor kot komandant vojaškega okrožja. Bil je koman-
dant brigade in garnizije, leta 1976 pa je postal pomočnik 
komandanta 9. armade v Ljubljani. Sodeloval je s Teritorial-
no obrambo in Civilno zaščito. Svojo vojaško kariero je kon-
čal kot general s številnimi odlikovanji.
   Po upokojitvi leta 1978 je bil Alojz kot zvest borec Cankar-
jeve in Ljubljanske brigade član odborov skupnosti borcev 
teh brigad in je z njima tvorno sodeloval. Vključen je bil v 
družbenopolitično delovanje občine Maribor. Bil je predse-
dnik Ribiške zveze Maribor in predsednik Telesno kulturne 
skupnosti, v tem času so zgradili tudi dvorano Tabor.
   Še posebno dejaven je bil v Društvu vojnih invalidov Ma-
ribor. Bil je dolgo let član izvršnega odbora, podpredsednik 
društva, predsednik gospodarske komisije in član program-
ske komisije. Za prizadevno in požrtvovalno delo smo mu 
člani društva podelili plaketo in naziv častni član.
   Dragi Lojze, odnesi v večnost neizmerno hvaležnost in 
ljubezen vseh nas! Radi smo te imeli, kot si tudi ti imel nas. 
Ponosni smo na vse, kar si storil, in zdaj počivaj v miru v tej 
naši slovenski zemljici.
   
Jurij Kogej, predsednik skupnosti borcev X. SNOUB 
Ljubljanske, in Vasja Cirman, predsednik društva vojnih 
invalidov Maribor 
Franc Dornik
(1928–2017)
Že nekaj časa je preteklo, odkar nas je zapustil naš zvesti 
član Franc Dornik. Rodil se je 22. septembra 1928 v Trži-
ču, kjer je končal osnovno šolo. Po uspešno končani kranjski 
gimnaziji se je na kovinarski 
šoli usposobil za strojnega 
finomehanika. Leta 1950 je 
končal še delovodsko šolo v 
Ljubljani. Direkcija Republike 
Slovenije ga je po opravlje-
nem šolanju poslala delat v 
Plamen Kropa, od tam pa v 
Tulip Lipnica, kjer je s sode-
lavci postavljal temelje za da-
našnjo tovarno Iskra Mehanizmi.
   Kot dober in spoštovan delovodja je v tovarni v Lipnici 
ostal vse do upokojitve 1989. leta. Za svoje predano delo je 
prejel kar nekaj priznanj, leta 1972 je bil odlikovan z redom 
dela s srebrnim vencem. 
   Bil je aktiven član SZDL in KO ZB za vrednote NOB Dobra-
va - Kamna Gorica. Na srečanjih Zveze borcev je vedno znal 
poskrbeti za samostojne pevske nastope in za skupno prepe-
vanje, poznal je veliko pesmi, ki se jih je naučil še v Tržiču ter 
pozneje kot pevec v kroparskem pevskem zboru.
   Spoštovani tovariš Franc Dornik, s pesmijo in neuničljivim op-
timizmom ste bili sončni žarek naše organizacije – hvala vam! 
Mira Hladnik, KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica
Franc Kranjc
(1921–2018)
Ko smo lani ob dnevu spomina na mrtve v KO ZB za vred-
note NOB pri spomenikih v Hruševju počastili padle borce 
in žrtve fašizma in svečke še niso dogorele, smo izvedeli, da 
nas je zapustil naš dolgoletni član, tovariš Franc Kranjc.
   Rodil se je 13. maja 1921 
v Hruševju kot sin delavske 
družine. Že kot doraščajoči 
mladenič je občutil moč ita-
lijanskih okupacijskih sil nad 
primorskim prebivalstvom. 
Leta 1931 so njegovo družino 
z dekretom premestili iz rod-
nega kraja v bližino Rima. Kot 
februar 201940
dvajsetletnika so ga vpoklicali v redno kraljevo italijansko 
vojsko. Po krajšem vojaškem urjenju je bil z osvajalskimi ita-
lijanskimi četami poslan v Abesinijo, Egipt in Libijo. Po us-
pešni zasedbi afriških dežel so okupacijske italijanske enote 
doživele močan odpor angleških enot. Franc je bil nekje v 
egiptovski puščavi zajet in poslan v angleško delovno enoto. 
Zajeti vojaki so morali opravljati pomožna dela za vojsko, 
hkrati so jih istočasno usposabljali za odhod v kraljevo jugo-
slovansko vojsko. Slovenski fantje so se tej odločitvi uprli. Po 
dogovoru med angleško vlado in partizanskim vodstvom je 
bila odločitev spremenjena: prostovoljci za odhod v Titovo 
vojsko so se začeli vojaško usposabljati in opremljati. Kranjc 
se je usposobil za upravljavca angleških tankov in težkega 
artilerijskega orožja. S Prvo prekomorsko brigado se je izkr-
cal v Dubrovniku. Osvobajali so dalmatinska mesta vse do 
Sušaka nad Reko. Na Mašunu se je njegova enota priključila 
Četrti armadi. Motorizirana enota, ki jo je vodil Franc, je kre-
nila proti Šempetru (Pivka), Prestranku in Postojni. Tu je na-
letela na močan nemški napad. Na pragu svobode so padli 
trije borci, več pa je bilo ranjenih, uničeni so bili vodilni tank 
in dve oklepni vozili. Že naslednji dan je na prvomajsko jutro 
v Postojni zasijala svoboda.
   Leta 1948 se je demobiliziral kot poročnik JLA. Zaposlil se 
je v postojnski upravi Jugoslovanskih železnic in tam ostal 
do upokojitve. Deloval je v raznih organizacijah in društvih. 
Bil je odbornik v občinskem svetu in predsednik KO ZB 
NOV. Za svoje požrtvovalno delo je prejel številna vojaška 
in civilna odlikovanja.
KO ZB Hruševje
Nedeljko Milić
(1924–2018)
Zadnjo nedeljo v minulem letu smo se v Oseku poslovili 
od člana našega Območnega združenja borcev za vrednote 
NOB Nova Gorica Nedeljka Milića. Rodil se je v mestecu 
Foča ob reki Drini 3. septembra 1924. Pri dveh letih mu je 
umrl oče. Da bi pomagal materi preživljati petčlansko druži-
no, se je že kot desetletnik zaposlil na žagi v domačem kraju. 
Leta 1937 se je pridružil SKOJ-u. 
   Ko je bila 21. decembra 1941 v mestecu Rudo nedaleč od 
Foče ustanovljena Prva proletarska brigada, je bila v njenem 
sestavu tudi četa samih mladih, a prekaljenih skojevcev. Tito 
in vrhovni štab sta določila, 
da bo ta enota njuna zaščitna 
četa. V tej četi je bil Nedelj-
ko komandir voda. Sodeloval 
je na igmanskem maršu. Ko je 
oktobra 1942 padel komandir 
Omladinske čete, so ga borci 
izbrali za novega komandirja. 
Nedeljko je to četo vodil sko-
zi najbolj znani sovražniko-
vi ofenzivi v letu 1943, četrto ofenzivo na Neretvi in peto 
ofenzivo na Sutjeski. Posebno so se borci te čete izkazali v 
peti ofenzivi, ko so prebili sovražni obroč in omogočili umik 
Tita in vrhovnega štaba iz obroča. Nedeljko je bil med tem 
prebojem težko ranjen. Tri zrna dumdumke so ga zadela 
v hrbtenico in mu povzročila trajne poškodbe. Ko je toliko 
okreval, da je lahko prevzel nove naloge, so ga postavili za 
načelnika štaba zvez v novoustanovljeni Prvi proletarski di-
viziji, ob ustanovitvi Četrte armade pa je dobil čin majorja 
in postal načelnik službe zvez te armade. S Četrto armado je 
na začetku maja 1945 prišel v osvobojeni Trst. 
   Nedeljka so leta 1948 poslali v vojaško šolo, bil je delegat 
na petem kongresu KPJ, ko je padla odločitev, da se zavrne 
Stalinov ultimat, bil je eden od jugoslovanskih inštruktorjev 
v Grčiji, ko je Jugoslavija podprla grško partizansko gibanje 
generala Marcosa, decembra 1949 pa odšel k jugoslovanski 
diplomatski misiji pri Združenih narodih in tam ostal do sep-
tembra leta 1953. Svojo diplomatsko kariero je končal leta 
1980 kot jugoslovanski konzul v Bratislavi. 
   Po upokojitvi leta 1985 sta se z ženo Danico preselila v 
njeno rojstno hišo v Oseku. Tam se je ukvarjal pretežno s 
poljedelstvom, se vključil v lovsko družino in mnogo bral. V 
hiši si je uredil svojo spominsko sobo, ki jo je pokazal le naj-
boljšim prijateljem, s katerimi je rad obujal spomine na svoja 
partizanska leta. Posebno je bil ponosen na štiri imenovanja 
za častnega občana, in sicer Beograda, Kragujevca, Nove 
Pazove in Foče, in na vrsto visokih priznanj in odlikovanj, 
zlasti pa na partizansko spomenico 1941. 
Miloš Lozič
France Lešnjak
(1923-2019)
France Lešnjak je spadal med naše najstarejše občane in 
tudi med najstarejše člane naše KO ZB za vrednote NOB 
Sodražica. Na mizi v jedilnici je imel vedno odprt računal-
nik, ki mu je omogočal komunikacijo z znanci in prijatelji. 
To ne bi bilo nič posebnega za mlade, a France je lani 9. 
maja dopolnil 95 let. V pogovoru nam je omenil, da sta po-
leg njega živi le še dve sošolki iz osnovne šole. Kljub častit-
ljivi starosti je še vedno sam 
poskrbel za vsakdanje oprav-
ke, si skuhal kosilo, pospravil 
stanovanje, obdelal vrt. Še 
lani  si je sprešal svoj sadni 
kis in skuhal svoje ognjičevo 
mazilo za rane. 
   Prav zdravje je začelo Fran-
cetu pešati. Po operaciji kolka 
je oslabela njegova mobilnost 
in ni mogel iti več sam  v bližnji bife na jutranjo kavico s pri-
jatelji. Da bi zadovoljil svoje človeške potrebe po pogovoru, 
si je omislil majhno trikolo na baterije in se z njim prevažal 
do ZD, trgovine ali  bifeja.
    Rodil se je v obrtniški družini kovačev. Po vojni se je  izu-
čil tudi za ključavničarja. Tako je imel dva poklica, za katera 
se je neprestano  izobraževal in se izpopolnjeval. Izdeloval 
je številne predmete iz železa, najprej kmečko orodje, nato 
železne dele na kmečkih vozovih, kasneje  kovinske dele za 
šolsko pohištvo za podjetje LIK Kočevje. V začetku je imel 
le preprosto kovačijo, kasneje  je zgradil moderno delavnico 
in v njej zaposlil štiri delavce.
   France Lešnjak  je bil ustanovni član Območne obrtne 
podjetniške zbornice Ribnica in je bil ves čas aktiven član, 
čigar mnenje so ostali člani spoštovali. Veliko je tudi bral, 
tudi poljudno-znanstvene knjige in zdravstvene revije in o 
njih razmišljal. Zanimala ga je tekoča politika doma in v 
I M E L I  S M O  L J U D I
41
svetu. Ko je bila 13. julija 1941 na Travni gori ustanovljena 
Ribniška četa, v kateri so bili tudi  domačini iz Sodražice, je 
France postal vez  med  njimi in domačo vasjo. Zaradi izdaje 
so ga Italijani prijeli na njegovem domu, zatem pa ga odpe-
ljali v taborišče v Padovo, kjer je prebil 13 mesecev. Po ka-
pitulaciji Italije se je septembra 1943 France po mnogih za-
petljajih  znašel v Ljubljani, kjer je imel sorodnike. Njegovo 
bivanje v Ljubljani je bilo ilegalno, saj zanj ni bilo varno, saj 
so ga iskali domobranci, da bi ga ubili. S pomočjo znancev 
je dobil službo na železnici. Večkrat je odšel v gostilno Stari 
tišler,  ker je tam mnogokrat naletel na rojake iz Sodražice 
in od njih izvedel, kaj se doma dogaja. Tam sta mu dva do-
mačina tudi podpisala dokument, da je lahko dobil karte za 
hrano in cigarete.
   Po vojni je postal član ZB. Za  sodelovanje pri razvijanju 
in obujanju tradicij NOB in za ohranjanje spomina na usta-
novitev Ribniške čete  ter za aktivno sodelovanje v  KO ZB 
Sodražica mu je Izvršni odbor Združenja borcev za vredno-
te NOB Ribnica ob 75. letnici ustanovitve Ribniške čete na 
Travni Gori podelil plaketo Ribniške čete.
   France je bil kljub vsemu s svojim življenjem zadovoljen. 
Po vojni je nadaljeval z obrtjo v svoji delavnici, si sezidal 
novo hišo in ustvaril družino. Prav na svoja sinova in hčer je 
bil France najbolj ponosen. 
Ana Modic, Krajevna organizacija ZZB NOB Sodražica
Stanislav Škabar 
(1927–2018)
V 92. letu starosti se je 22. decembra 2018 od nas poslovil 
Stane Škabar iz Sežane. Bil je eden še zadnjih živečih par-
tizanov oziroma pričevalcev narodnoosvobodilnega boja. 
Rodil se je 23. januarja 1927 v vasici Voglje blizu Sežane ozi-
roma Cola in Repentabra, kjer 
je kot otrok obiskoval šolo. 
Čeprav na slovenskem ozem-
lju in za slovenske otroke, je 
pouk takrat žal potekal v itali-
janskem jeziku in tako je Sta-
ne že v otroštvu okusil krutost 
tedanjega fašističnega režima. 
   Kot 16-letni fant je po ka-
pitulaciji Italije odšel v par-
tizane in se vključil med ustanovitelje Kosovelove brigade. 
Pozneje je deloval na dolnjem Krasu kot kurir, proti koncu 
vojne pa kot miner v vodu Južnoprimorskega odreda. Sode-
loval je v številnih bitkah po Krasu in s svojimi partizanskimi 
akcijami miniral železniške proge na Krasu in vse do Ronk 
oziroma Sesljana, kjer se je kot partizan konec aprila leta 
1945 srečal z zavezniško vojsko in z njenimi pripadniki 1. 
maja 1945 vkorakal v Trst.
   Po vojni je bil Stane Škabar zaposlen v Elektru Sežana, kjer 
se je leta 1978 tudi upokojil. V prostem času je deloval kot 
član Lovske družine Dutovlje. Spoštljivo in dostojanstveno 
smo ga 27. decembra 2018 pospremili na njegovo zadnjo 
pot na sežansko pokopališče.
Združenje borcev za vrednote NOB Sežana
Igmanski marš 2019
Več kot deset tisoč ljudi, med njimi tudi številni iz Slove-
nije, se je 26. januarja 2019 udeležilo spominske slovesno-
sti ob 77. obletnici Igmanskega marša, ki je potekal iz 27. 
na 28. januar 1942. Takrat je 720 borcev 1. proleterske 
brigade, med njimi so bili tudi ranjenci in bolni, v globo-
kem snegu in temperaturi 32 stopinj pod ničlo povzpelo na 
Igman. Pohod je trajal polnih 18. ur.
I M E L I  S M O U T R I N K I
februar 201942
SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 
42 februar 2019
Popisovanje spomenikov se nadaljuje
Tokrat smo za novo stotico (števec kaže 
3502 spomenikov) potrebovali skoraj tri 
mesece. Vojko Hobič je začel z vpisi ko-
bariških spomenikov, novi vpisovalci so 
še Štefan Ftičar, Blaž Kravogel, Marjan 
Borovšak, za spomenike v primorskem 
visokogorju pa je prispeval gradivo 
Rok Uršič iz Tolmina. Druge spomenike 
smo vpisovali veterani: Ivan Zorč, Sandi 
Grudnik, Dušan Škodič, M. Hladnik, Bo-
jan Česnik, S. Potepan, Teofil Bizjak.
Miran Hladnik
Opravičilo
Vabilo k oglaševanju
Obvestilo
Sojenje katalonskim 
zapornikom je politični 
proces
V januarski številki (39) smo na straneh 
12-13 objavili članek o zločinih okupa-
torja pod naslovom Podcerkev 30. de-
cembra 1944. Pri avtorju besedila nam 
jo je zagodel tiskarski škrat. Avtor članka 
je Franc Mihelčič in ne, kot smo zapisali, 
Franc Klemenčič. Avtorju se opravičuje-
mo za napako.
V decembrski številki (38) smo na stra-
neh 22-23 objavili članek Mire Hladnik 
Od spomenika do spomenika. Zaradi ča-
sovne stiske in popravljanja besedila, av-
torica nam je namreč popravljeni članek 
poslala tik pred oddajo materiala v tiskar-
no, smo pomotoma objavili v uvodu del 
nelektoriranega članka. Avtorici se za na-
pako opravičujemo. Skrajšan in lektoriran 
prispevek bomo objavili v eni od prihod-
njih številk Svobodne besede.
Vabimo vas k cenovno ugodnemu ogla-
ševanju v našem časopisu Svobodna 
beseda, ki bo izhajal vsak zadnji petek 
v mesecu v nakladi okoli 30.000 izvo-
dov. Ker naša organizacija šteje več kot 
40.000 članov, bo krog informiranosti še 
veliko večji.
   V primeru oglaševanja za daljše časov-
no obdobje se zainteresiranim oglaše-
Vse dopisnike obveščamo, da imamo v 
redakciji Svobodne besede nov elektron-
ski naslov, kamor lahko pošiljate svoje 
prispevke. Novi naslov je: svobodna.be-
seda@zzb-nob.si, stari naslov svobodna.
beseda@gmail.com bomo zaprli. Tele-
fonske številke ostajajo nespremenjene.
Iz prodajne službe obveščajo, da ste na-
ročniki z januarsko številko prejeli po-
ložnico za plačilo naročnine za tri mese-
ce. Z aprilom naj bi začel izhajati časopis 
Svobodna beseda, pri katerem bo cena 
vključena v članarino. O vsem boste izve-
deli na občnih zborih oziroma skupščinah 
krajevnih in občinskih organizacij, pravo-
časno pa vas bomo obvestili še na sple-
tnih straneh Svobodne besede in Zveze 
borcev NOB Slovenije kot tudi v reviji 
Svobodna beseda.
Skupina Platforma dialog EU – Katalo-
nija v Evropskem parlamentu, ki jo vodi 
evropski poslanec Ivo Vajgl, je na posebni 
novinarski konferenci opozorila na spor-
nost in več kot vprašljivo nepristranskost 
sojenja v Madridu dvanajstim kata-
lonskim političnim in civilnodružbenim 
voditeljem, ki so sodelovali v pri-pravi 
in izvedbi referenduma o samostojnosti 
Katalonije 1. oktobra 2017. Po navedbah 
katalonskih medijev bo med pričami na-
stopil tudi Ivo Vajgl, o čemer pa uradnega 
obvestila sodišča do zdaj še ni prejel.
   Ivo Vajgl je kot vodja skupine Platfor-
ma dialog EU – Katalonija na novinarski 
konferenci med drugim povedal: »To je 
politični proces, kakršnih v Evropi ne bi 
smelo biti. Sojenje proti dvanajstim ka-
talonskim političnim zapornikom – de-
vetim članom nekdanje katalonske vla-
de, nekdanji predsednici katalonske-ga 
parlamenta in dvema voditeljema kata-
lonskih civilnodružbenih organizacij, se 
je začelo po 14 mesecih pridržanja. Obto-
žnica jim med drugim očita upor, nepos-
lušnost in zlorabo javnih sredstev. Njihov 
'zločin' je, da so organizirali ali podpirali 
referendum o samoodločbi v skladu z de-
mokratičnim mandatom, ki jim ga je na-
menil katalonski narod. Grozi jim zaporna 
kazen do 25 let zapo-ra, saj je upor po 
španski zakonodaji opredeljen kot eden 
hujših zločinov.«
    Vajgl je še dodal, da politični sodni pro-
ces ni samo notranja zadeva Španije, am-
pak ima jasno evropsko razsežnost, saj je 
v opreki s temeljnimi vrednota-mi Unije, 
kot so demokracija, svoboda izražanja, 
pravica do javnega zbiranja in pravica do 
politične participacije. »Katalonci ima-
jo legitimno pravico, da se demokratič-
no odločajo o svoji politični prihodnosti, 
Madrid in Bruselj pa potre-bujeta politi-
ke s pogumom za soočenje s političnimi 
konflikti z demokratičnimi orodji, ne pa s 
kazenskimi obtožbami,« je sklenil Vajgl.
Besedilo: J. A.
valcem odobri popust. Za predstavitvene 
prispevke se cene oblikujejo glede na 
število prispevkov. Sicer pa nas za vse po-
drobnosti in informacije lahko pokličete 
na telefonsko številko 01 434 44 45 ali 
nam pišete na elektronski naslov roma-
na.jemec@zzb-nob.si.
Veselimo se sodelovanja z vami! 
43
N O V I C E
Protifašisti odgovorili na shod fašistov
Shoda neofašističnega nekdaj zloglasnega odreda X MAS in 
skrajno desničarskega gibanja CasaPound, ki so ga pripravili v 
Gorici ob obletnici bitke za postojanko pri Trnovem nad Novo 
Gorico, se je udeležilo okoli 30 privržencev fašistov. Masov-
ci namreč vsako leto proslavljajo hud poraz, ki so ga doživeli 
med 19. in 21. januarjem 1945 v bojih z enotami IX. korpusa, 
na Trnovo pa so jih poslali zato, da bi branili vzhodne meje ita-
lijanstva. Slovesnost ob tej obletnici italijanski neofašisti prip-
ravljajo že več let, lani pa je člane X MAS-a med drugimi na 
občini sprejel tudi župan Gorice Rodolfo Ziberna. Ta se je le-
tos, morda tudi zaradi številnih negativnih odzivov v javnosti, 
odpovedal sprejemu.
   Protifašističnega shoda se udeležilo okrog 200 ljudi. Ob glas-
bi partizanskih pesmi so zbrane nagovorili predstavniki Zveze 
italijanskih partizanov in drugih organizatorjev shoda. »Tovr-
stne provokacije so nevarne in jih nikakor ne smemo podce-
njevati. Ne smemo se prepustiti izgovoru, češ da je to le demo-
kratično izražanje in da je treba spoštovati drugače misleče,« je 
ob tej priložnosti povedal novogoriški župan Klemen Miklavič. 
Rudi Pavšič iz SKGZ pa je dodal: »To mesto si ne zasluži pri-
sotnosti fašistov in neofašistov, ki so odgovorni za veliko gorja 
v tej Evropi. Naša prisotnost je jasno opozorilo, da si želimo 
strpnost in dialog, vendar ob spoštovanju preteklosti.« Shod 
fašistov je obsodil tudi Matjaž Nemec, podpredsednik stranke 
SD: »Ostro obsojamo tovrstne provokacije neofašistov. Naša 
naloga je, da obranimo tisto, kar so evropske vrednote ‒ to 
so skupno spoštovanje, medsebojno sodelovanje in graditev 
nove sodobne Evrope prihodnosti. Goričani z obeh strani meje 
se že od nekdaj bojujejo in gradijo skupno prihodnost, ki teme-
lji na skupnih evropskih vrednotah. Postali so zgled za celotno 
Evropo in Evropsko unijo.«
Brezplačna izposoja električnih priklopov
V Ljubljani izvajajo številne ukrepe, s katerimi omogočajo do-
stopnost ljudem z oviranostmi. Med inovativnimi ukrepi je tudi 
novost v Slovenskem turističnoinformacijskem centru STIC na 
Krekovem trgu, saj tam omogočajo brezplačno izposojo dveh 
električnih priklopov za invalidski voziček. STIC je tako postal 
prvi turističnoinformacijski center v Evropi s to novostjo.
Električni priklop SPEED3X ljudem na invalidskem vozičku 
omogoča lažje in hitrejše gibanje in premagovanje daljših raz-
dalj. Preprosto se pripne na voziček, povezovalni element pa 
ima nastavljivo višino in širino, zato je brez posebnega prila-
gajanja primeren za tako rekoč vsak invalidski voziček. Z enim 
polnjenjem baterije ima doseg do 40 km, kar omogoča ljudem 
na invalidskem vozičku, da se na potepu po mestu pridružijo 
prijateljem in svojcem s kolesom ali peš. Uporabnik mora za 
izposojo predložiti le osebni dokument in kavcijo, ki mu jo ob 
vračilu nepoškodovanega priklopa v celoti vrnejo.
To je le eden izmed številnih ukrepov, s katerimi v Ljubljani 
ljudem z oviranostmi omogočajo dostopnost grajenega okolja, 
javnega prevoza, informacij, storitev in programov.
Besedilo in foto: ZTL 
Ivo Vajgl o sporni razstavi 
v Evropskem parlamentu
Evropski poslanec Ivo Vajgl je 6. februarja poslal predsedniku 
Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju pismo, v katerem iz-
raža svoje ogorčenje nad razstavo z naslovom Vzhodna meja 
(it. Confine orientale) v prostorih Evropskega parlamenta, ki 
naj bi pred 10. februarjem, ko Italija zaznamuje dan spomina 
na žrtve fojb, spomnila na italijanske žrtve med- in povojnega 
nasilja, ne pa tudi na žrtve fašizma.
   V pismu je poslanec med drugim zapisal, da je resnično pre-
senečen in zagrenjen, ko si je ogledal razstavo, ki jo je v zgrad-
bi JAN 3Q Evropskega parlamenta organiziralo Nacionalno 
združenje Furlani-
ja - Julijska krajina 
in Dalmacija v so-
delovanju z ano-
nimnim članom 
Evropskega parla-
menta. Kot navaja 
Vajgl, je v brošuri, 
ki je bila na vo-
ljo obiskovalcem 
razstave, opisana 
tragična zgodba 
težavnih odnosov in konfliktov med Italijani in »Slovani« v 
različnih zgodovinskih obdobjih na način, ki je prepoznavno 
iredentističen in povsem tuj duhu medsebojnega mirnega kul-
turnega sožitja, na katerem je zgrajena Evropska unija.
   Gotovo je, da ni mogoče zanikati tragedije Italijanov, ki so bili 
pregnani z ozemlja nekdanje Jugoslavije, in številnih drugih, ki 
so postali žrtve terorja zmagovalcev, vendar pa zgodovine teh 
krajev ni mogoče pripovedovati, ne da bi upoštevali odgovor-
nost vseh strani, posebno pa še trpljenja civilnega prebival-
stva, ki je bilo izpostavljeno konfliktom, navaja evropski posla-
nec Vajgl. Meni, da razstava ponuja interpretacijo preteklosti, 
ki ni objektivna in ki celo zdrsne v provokacijo, ko vključuje 
zemljevid na zadnji strani brošure, na kateri dele Slovenije, 
Istre in Dalmacije brez pojasnila prikazuje, kot da bi pripadali 
ozemlju Italije.
  Ob koncu pisma se je Ivo Vajgl tudi vprašal, kako bi se odzval 
Evropski parlament na razstavo, če bi, denimo, prikazovala in 
objokovala ozemlja tretjega rajha, ki jih je nacistična Nemčija 
izgubila ob koncu druge svetovne vojne.
februar 201944
Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov:  
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom 
»nagradna križanka«, do 15. marca 2019.
Ime in priimek:  ________________________________________
Naslov:  _______________________________________________
______________________________________________________
______________________________________________________
Geslo 40. številke SB:
______________________________________________________
______________________________________________________
Izžrebani reševalci križanke iz 
39. številke revije Svobodna beseda
1. Darinka Verček, Stražišče 62, 2391 Prevalje
2. Ana Dobravec, Preška cesta 12, 1215 Medvode
3. Ivan Zadnik, Nova cesta 12, 6215 Divača
Rešitve križanke:   
SPOPRIJEM, RADENČANI, KROV, AZOT, AT, SP, ON, BLISKOVNIK, 
RENSKI RIZLING, TN, INDOLENCA, ZORANA, TEJKA, IAN, 
BRAKA, ARA, NOČ, STO, JOŽA, GMAJNA, KARNEVAL, REEVE, 
NEIL, OV, RK, ETNA, OKO, SAVNA, TIČ, RKELJ, FANTIN, AKANJE, 
KUHINJICA, RANČAR, EROS, EKA.
Geslo: PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Rešitve križanke pošljite do 15. marca 2019
Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo.   
GESLO 1 SAMICARAKA
SLOVEN-
SKI POD-
JETNIK
RASTODER
GESLO 2
ZA
POLTON
ZVIŠANI
TON E
RAJKO
RANFL
SULTANO-
VO BIVA-
LIŠČE,
SERAJ
PRITISK
POGANJA-
NJE
PLOVILA
Z VESLOM
STROKOV-
NJAK ZA
OCEANE
FRIZER-
SKA OBRT
ČLOVEK,
KI
RAZDIRA
AM. PISEC
IN PODJET
NIK (PAUL;
IZ ČRK:
SERKA)
ČLOVEŠKE
SKUPINE
ŽIVALSKI
IZRASTEK
GLASBENO
ZNAMEN-
JE,
GLASKA
PREKLA
PESNI-
ŠTVO
CENE
VAVPOTIČ
LIBERIJ.
PREDSED.
(SAMUEL)
VPIJANJE
NEKDANJI
VZHODNI
SLOVANI
ANTON
NOVAČAN
LASTNOST
SUMLJI-
VEGA
HOJA Z
ENEGA NA
DRUGO
PREVOZNO
SREDSTVO
MED POTO-
VANJEM
IZMIŠLJE-
NO IME,
SKRIVNO
IME
DEKLE Z
ROLKAMI,
ROLKARKA
STRUPENA
PUŠČAV-
SKA KAČA
STRGALO
DESET
BOŽJIH
ZAPOVEDI
SNOV,
MATERIJA
SANJE
AMERIŠKI
KNJIŽEV.
(EDGAR
ALLAN)
PRAŠIČ
PROGRAM-
SKA
OPREMA,
SOFTWARE
NOVINAR
DOBERŠEK
ŽIVLJENJ-
SKI
SODRUG
ZIDNA
OBLOGA
ZDRAVILO
V OVOJU
JUPITROV
SATELIT
(NI: KLARA)
KROG
GIBANJA
PLANETA
UBOJ
SKLOP
CEVI DARILO
VLADO
KRESLIN
GRUŠČ
KAR OPRE-
DELJUJE
DELANJE,
MODUS
IZRAEL-
SKA LUKA
IVO
ANDRIĆ
VRSTA
NEKOVINE
(I)
ZNAK ZA
NEON
TOVARNA
PIJAČ
V MIRNI
NAŠA
PEVKA
AVSENAK
JAMA ZA
GAŠENO
APNO
HRV. PISAT
(IVAN)
KMET
ZA
PLUGOM
NAŠA
PLEZALKA
(MIRANDA)
POČELO
TAOIZMA
STRAN
NEBA
NIKO
GORŠIČ
NIČES,
NIŠTRA
TRENUTEK,
HIP
KILOGRAM
SUMERSKI
BOG NEBA
(IZ: UNA)
STANE
IVANC
OTAKAR
VAVRA
ANTON
KARINGER
EDVARD
RUSJAN
KRAVICA SPOR,PREPIR
VELIK PO-
DOLGOVAT
TROPSKI
SADEŽ
MAČJA
ZVER
NAŠIH
GOZDOV
IGRALEC
»SKOZ BOJ IN TRPLJENJE  
V LEPŠE ŽIVLJENJE«