GEOGRAFSKI OBZORNIK NA RAZPOTJU? Milan Orožen Adamič V Zvezo geografskih društev Slovenije ¡e vključenih šest geografskih društev s sedeži v Celju, Kopru, Kra- nju, Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Da bi z na- šo organizacijo pokrili celo Slovenijo, bi si želeli geo- grafsko društvo še na Dolenjskem, v Prekmurju in mor- da še kje, saj smo nenazadnje geografi po vseh šo- lah in še v številnih drugih organizacijah. Geogra- fov nas je precej čez 1000. Konec marca smo ime- li v Ljubljani skupščino Zveze geografskih društev Slo- venije, kjer smo se pogovorili o delu v preteklem le- tu in načrtih za leto, ki je pred nami. Lepo, toda zbra- lo se nas je le 18, in to delegati samo iz treh dru- štev: Kranja, Ljubljane in Maribora. Razveseljivo pa je, da se je sestanka udeležil predstavnik študentske sekcije Ljubljanskega društva, najmlajše generacije geografov. Zaradi tako skromne udeležbe je bila vprašljiva sklepčnost sestanka. Po statutu ZGDS, ki je bil narejen v skladu s starim zakonom o društvih, novega so sprejeli v marcu 1995, je še vedno v ve- ljavi delegatski princip. Zato bo ena od prvih nalog, da novemu zakonu prilagodimo našo pravno in for- malno organiziranost. Poročilom o delu organov zveze, od predsedni- ka dr. Andreja Cerneta do finančne komisije, so sle- dila poročila treh prisotnih društev. Kaj pa druga tri društva, ki se skupščine niso udeležila? Se delujejo? O njihovem delu že dalj časa ni nobenega glasu! Je naša organizacija za njih nezanimiva? So oblike de- lovanja zveze preveč stereotipne, konzervativne, pre- malo vpete v konkretne probleme, neaktualne? Ne- kaj je gotovo resnice v vsem tem, nekaj je treba sto- riti. Problemov je veliko. Morda je najbolj pomemben in ključen, da se geografijo že nekaj let utesnjuje in izriva iz šole, da ni uvrščena med nacionalne pred- mete, da ima vedno bolj tretjerazredeno vlogo v izo- braževalnem procesu itd. V zadnjih nekaj letih ni sre- čanja geografov, kjer ne bi tekla beseda o tem. Tu- di v organih zveze smo o tem velikokrat razpravlja- li, vendar se stvari ne premaknejo, po mnenju neka- terih niti za milimeter. Se več: videti je, da so mno- gi naši kolegi, ki so bili še do nedavna nepomirlji- vi, čeprav neuspešni borci, vrgli puško v koruzo. Sta- rejše generacije geografov, ki so bile na višku svo- je dejavnosti pred deset in več leti, se umikajo, mlaj- ši pa nekako cepetamo na mestu, v senci velikih du- hov preteklosti. Zakaj? So nas v izobraževalnem pro- cesu na Univerzi in drugod naučili ponižnega stra- hospoštovanja? Kje je naša ustvarjalnost, kje samo- zavest? So nas številne neprijetne izkušnja izučile, da je bolj modro molčati, se obrniti stran, potisniti glavo kot noj v pesek, si misliti svoje in oditi po svo- ji poti? Kakor koli, čas je za samozavesten nastop, ravnanje, ustvarjalnost, saj imamo navsezadnje po mnogih stoletjih svojo samostojno državo in kot geografom nam mora biti jasno, kaj to pomeni. Naj- bolj preprosto dejstvo je, da bo iz naše dežele le to, kar bomo znali sami storiti iz nje. To velja za naša društva, zvezo, za položaj geografije v šoli, znano- sti in družbi. Zato danes, v dobi vsesplošne konku- rence, ki je večja, kot je bila kdaj koli prej, gotovo ni čas za malodušje, jamranje, cepetanje na mestu ali, kaj je slabše, za vsesplošno mrtvilo in neaktiv- nost. Čas je, da se, ne glede na preteklost, stare za- mere, različne zgodbe, politično prepričanje ali po- dobno pozabi in se spoprimemo s problemi. Prepri- čan sem, da so naša društva in zveza primerno oko- lje za odprt pogovor o problemih geografije. Gre za stanovske probleme, probleme stroke, ki nam mno- gim reže kruh, v kateri delamo deset, dvajset ali več let in ki smo se ji mnogi zapisali z dušo in srcem. Na drugi strani je razveseljivo, da naši strokov- ni reviji Geografski obzornik in Geografski vestnik redno izhajata. Razmišljamo, da bi Geografski ob- zornik, naš National Geographic, izhajal šestkrat na leto. S tem bi gotovo prispevali k bolj sprotni obveš- čenosti vseh geografov, naših naročnikov. So res vsi geografi naročeni na to revijo, ki jo trenutno tiska- mo v 1 100 izvodih? Razveseljivo je tudi, da je na različnih srečanjih geografov, strokovnih ekskurzijah, rednih zborovanjih in llešičevih dnevih tradicional- no veliko udeležencev. Nenazadnje nas lahko le raz- veseljuje, da Slovenci, navkljub navideznemu neza- nimanju za geografijo, množično segajo po geograf- skih knjigah, kot so atlasi, različni leksikoni in podob- no, saj so naklade teh knjig običajno zelo velike in segajo tudi v več desettisoč izvodov. Menim, da ni resnega razloga za malodušje, če pa to kje le je, ti- či samo v nas samih in čas je, da ga preženemo s pre- prostim receptom, delom.