75
Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske
družbe.
Letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe v Ljubljani je bil 5. dan tega mesca. Predsednik zbora so bili visokorodni gospod grof Welsperg, namestnike, k. ilirskiga deželniga poglavarja.
Vodja kmetijske družbe visokorodni grof VukLih-tenberg so s prijaznim nagovoram začeli pomenkvanje današnjiga zbora, v kterim so važniših opravil kmetijske družbe o pretecenim letu opomnili. Spomnili so pa tudi z milimi besedami tistih udov, ktere nam je smert v pretecenim leti vzela, jtosebno pa gosp. Jožefa Rudeža rajnciga grajšaka v Ribnici, ki je več ko 26 let ne-vtrudljivi podpornik krajnske kmetijske družbe bil.
Po tem je tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis bral posamezne opravila družbniga odborstva.
Tukaj so bile povedane pervič opravila, ktere je odborstvo prejelo od c. k. deželniga poglavarstva; potem je bila napovedana letašnja razstava sadja v Ljubljani za prihodnjo jesen. Dokončan drugi natis krajnskiga ver t n ar j a gosp. Pirca je bil družbi na znanje dan in pri ti priči je bilo tudi opomnjeno, de nam je silno potreba na rejo gojzdnih dreves misliti in de naj kmetje prihodnjič začnejo pridno nabirati s m e r e k o v i g a in j e 1 o-viga semena za pomnoženje svojih gojzdov, pa tudi za prodajo teh semen, ktere bo kmetijska družba tudi prihodnjič rada kupovala, in jin potem, kar bo moč, po nar nižeji ceni prodajala, de si bojo tudi tisti kme-tovavci zamogli teh semen omisliti, ki si jih ne morejo sami nabirati.
Dalje je bilo družbi povedano, de je v začetku tega leta gosp. Dr. Struppi prevzel oskerbništvo družbniga verta na Poljanah v Ljubljani in de bo po namenu družbe skerbel za obilno izrejenje žlahtnih sadnih in murbnih dreves, zraven tega pa mnoge kmetijske skušnje napravljal. Ker se vsako kmetištvo nar bolj ponaša, če ga ima gospodar pred svojimi očmi, je kmetijska družba gospoda dohtarja naprosila, de bi se na imenovani vert preselil. Za občni prid ves vnet gospod je to opravilo rad prevzel in od perviga velkiga travna že stanuje v hišici, ki v tem vertu stoji. Imenovani vert leži blizo cukrofabrike in je blizo 6 oralov velik. Ker je gosp. Dr. Struppi tudi c. k. deželni zdravnik za živino in ker je na tem vertu lep prostor za ogledovanje zdrave in bolne živine, bo mende to našim kmetam prav všeč, ker bojo odsihmal lahko svojo živino k gospodu zdravniku vodili in ga za svet in zdravila popraševali.
Potem je bilo oznanjeno, de je gosp. Lesko vi c, tajnikov družnik, po dovoljenji kmetijskiga odborstva v začetku tega leta prevzel opravilstvo Graške družbe sv. Florjana ali asekurancije za Ljubljanski in nek-dajni Ižanski kanton in de naj se pri njem v pisar-nici kmetijske družbe oglasi, kdor iz imenovanih kantonov ima pri ti asekurancii kaj opraviti.
Nadalje je bila razglašena častna delitev daril pridnim sadjorednikam, ki so lani sreberne svetinje prejeli.
Potem je bilo veselo razširanje kmetijskih in rokodelskih Novic v letašnjim letu na znanje dano in povedano, de je letaš zopet 140 deležnikov več kot lani, in de celo število zdaj znese 1257. Pri ti priliki je bilo pevedano, de je lanjska Doklada Novic: „Vinoreja" visokočastitljiviga gospoda Vertovca povsod zasluženo veliko čast in hvalo našla, in de bo letašnja doklada „Miloserčnost do žival" gotovo tudi veliko lepiga sadu prinesla. Pisatelj te lepe knjižice je bil na glas pohvaljen, in je visoke časti vredni gospod Mihael Stojan iz Stajerskiga, fajmošter na Gomilskim in tudi ud krajnske kmetijske družbe, kteri se je on s svojimi lepimi sostavki v Novicah že davnej močno prikupil.
Od letašnje nemške in slovenske pratike je bilo povedano, de ste zopet veliko veliko prijatlov našle. Od slovenske pratike je bilo letaš 38 tavžent, tedej 2 tav-žent več prodanih, kot lani. Veliko kmetov je p.rišlo k vredniku Novic in pratike, ki so se posebno zahvalili, de smo jim cesarske postave od živinske kupčije v letašnji pratiki na znanje dali, od kterih popred clo nič vediii niso. — Gospodu Potočniku, fajmoštru v Šentvidu nad Ljubljano se je odborstvo zahvalilo, de je zopet pervi (astronomiškf) del nemške in slovenske pratike zložil.
Potem so prišli češki kolovrati na versto, od kterih je bilo povedano, de jih je pretečeno leto samUnglert 132 poprodal, kar od očitniga razširanja teh koristnih kolovratov pričuje. — Na ogled postavljen je bil tudi Dollov kolovrat iz Zagreba,  kteriga nam je slavna
76
Zagrebška kmetijska družba poslala, kteriga pa zvedeni predivci niso kaj poterdili. Cez ceskiga kolovrata ga ni, in Unglertovi češki kolovrati sonar veci hvale vredni; le škoda de niso bolj po ceni.
Sklep tega, kar je Dr. Bleiweis od opravil ocl-borstva bral, je bilo povabilo Njih cesarske Svitlosti, avstrijanskiga Nadvojvoda Ioana, de bi veliko udov krajnske kmetijske družbe prihodnjo jesen k velkimu zboru nemških kmetovavcov prišlo, in de bi se tudi posebne kmetijske skušnje krajnskih kmetovavcov tamkej
razglasile.
(Dalje sledi.)
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
79
Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske
družbe.
(Nadalje.)
Gosp. Dr. Struppi, sedajni oskerbnik Ljubljanskima družbniga verta na Poljanah, je popisal sadne in murbne drevesa in vse karkoli je bilo letaš na tem vertu seja-niga aH sajeniga. Reja murbnih dreves se je na Krajnskim močno povzdignila in po Dolenskim in Goren-skim so se je jeli kmetovavci zlo poprijemati. Kmetijska družba bo tedej skerbela, de bo vsak, kdor koli bo hotel, po nizki ceni murbnih drevesc ali pa tudi semena dobival. Po popisu gosp. dohtarja stoji na imenovanim vertu zdej 520 starejih murbnih dreves; nekoliko izmed njih jih je za pičo zidnih gos ene namenjenih, nekoliko pa de se bo seme od njih jemalo. Kazim teh 520 dreves stoji se 17 tavžent drevesc beli ga in mo-retijanskiga plemena razne starosti za prodajo pripravljenih, 2 tavžent drevesc pa velikolistnatiga plemena. Letašnje leto je bilo 6 tavžent drevesc po nizki ceni prodanih, nekaj pa tudi brez plačila kmetam podarenih. Dva funta semena je bilo za posetev pripravljeniga, ki je zdej že posejano. Po takim ravnanji bo v malo letih kmetijska družba v stanu, vsako leto kakih 10 tavžent murbnih drevesc kmetovavcam podati, ker imamo za gotovo pričakovati, de bo gosp. Dr. Struppi lepo naprej peljal in od leta do leta razširjeval, kar je gosp. Dr. Orel, poprejšni oskerbnik tega verta, osnoval.
Tudi za sadjorejo bo gosp. Dr. Struppi, karkoli bo moč skerbel; v ti reci bo pa več truda in časa potreba. Zdej stoji na vertu 502 odrašenih sadnih , večidel žlahtnih dreves, od kterih se bojo cepi jemali. Letaš je bilo od 5 tavžent jabelčnih divjakov 3 tavžent cepljenih; dva tavžent pa, ki jih je ostalo, bodo drugo leto cepljenj in tudi 8 sto hruškovih divjakov, ki so letaš bili v vert zasajeni. 1 funt jabelčnih in pa pol funta hruškovih peška, ki so bile lani sejane, lepo rast obetajo. — Razun tega so na vertu posajene podzemeljce iz vsili kantonov cele krajnske dežele v ta namen, de bi se obilno semena pridelalo, to je: tistiga praviga semena, ki se po cvet j i v podobi majhnih jabelčkov prikaže. — Vsejane so za poskušnjo še mnoge p tuje žita, rusovski lan, angležki peteršelj, buče tistiga plemena, ki po centu vagajo, akacijevo in smerekovo seme, divji kostanj, i. t. d.
Kmetijska družba ima tudi na Ljubljanskim mahu (močirji) 25 oralov veliko zemljiše, ktero so ji rajnki Cesar Franc kupili, de ga ima — sosedam v izgled — obdelovati; 2 tavžent goldinarjev so ji v ta namen podarili, in pervolili, de se sme Franc o v o zemljiše imenovati. Gospodu Drju. Orlu je to obdelovanje izročeno. Razun 6 oralov je že vse obdelano v njive, se-nožeti in gojzde;to zemljiše je bilo v začetku nar sla-beji na celim mahu; pa ravno tako je moglo biti, ker so rajnki Cesar ukazali, de naj kmetijska družba drugim sosedam v izgled močirje po nar boljši vednosti obdeljuje.                         (Konec sledi.)
83
Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske
družbe.
(Konec.)
Sedaj je prišlo več kmetijskih reci na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lan o reje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Aders-baški predivnici na Ceskim; %~) novo štajarsko ško-poreznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj prav, cel ko run saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmi, kteri je valjar pritaknjen in s ktero se da veliko semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) p ob olj sanje sla bi ga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra.
Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letaš je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno všeč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti.
Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves deli, so bile letaš naslednjim kmetam podeljene: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasi Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije.
Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Lesk o vi ca zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim gla-sam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novic je bilo 25 udov izvoljenih. —
S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili.