rustrir^ plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 92
Ljubljana, sobota n. aprila loja
Cena Din t*-
Izhaja vsak dan popoldne izvzemli nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovens!.i Narod" velja mesečno v Jugoslaviji  Din   12.—,  za  inozemstvo  Din 25.—     //     Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26,
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolod voru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica  v  Ljubljani  št. 10.351.
Novih petnajst milijard za francosko oborožitev:
Evropsko ravnotežje se mora obnoviti
Francoski finančni minister Reynaud o potrebi žrtev za obrambo svobode evropskih narodov — Francija in Anglija sta se odločili za odločilni korak
PARIZ, 22. aprila, br. Finančni minister Revnaud je imel snoči po radiu govor, v katerem je utemeljeval najnovejše fiskalne, finančne in valutne ukrepe, ki pomenijo znatno obdavčevanje in obremenitev vseh slojev naroda. Državni dohodki se bodo z novimi davki in taksami povišali približno za 15 milijard frankov. Vsi ti dohodki so namenjeni ojačenju državne obrambe. Minister Revnaud  je izvajal:
Obračam se na vse vas, ki se zavedate današnje resne ure. Trda je moja dolžnost zahtevati od vas novih žrtev, toda vi imate istočasno vso pravico zahtevati, da se te žrtve razdele enakomerno, pravično in pošteno. Ce hočemo ali ne, vsi smo postali akterji drame, ki je zajela ves svet. Občudovati moramo pri tem male narode, ki so pripravljeni braniti svojo zemljo do zadnje kaplji krvi, čeprav nimajo na razpolago zadostnih sredstev. Tudi zaradi njih Francija nikoli ni rabila v toliki meri vseh svojih sil, kakor jih rabi sedaj, pa tudi svet nikoli ni tako rabil Francije in njenih sil k;ikor dandanes. Ce bi Francija jutri izginila, kaj bi se zgodilo z Anglijo, kakšna usoda bi čakala Zcdinjene države? Vsem je jasna velika vloga današnje Francije.
Enotnost duha in mišljenja, ki jo je svet zahteval od Francije, je dosežena. Nihče v Evropi in na svetu več ne veruje, da bi se Fn-ncija mogla odreči svoji neodvisnosti ali integralnosti svojega kolonijskega imperija le zato, da bi ohranila svoj mir. Vsakdo ve, da je treba za vsa1 o ceno obnoviti evropsko ravnotežje. V Franciji ni več strank. V Franciji je le ena stranka, stranka francoske moči. In Francija ima le eno dolžnost, to svojo moč še bolj ojačiti. Vi vsi bi nam pripisali napako, če bi opustili prizadevanje v tej smeri. Vi vsi bi nam očitali, da nismo o pravem Času zahtevali od vas skrajnih naporov, da se doseže naš skupni cilj. Te napake ne bomo napravili. Ni prvič, ko zahtevam žrtve od vas. Od teh žrtev ste mnogo pričakovali. Kar je bilo pričakovati, se je izpolnilo.
V zadnjih petih mesecih se je povečala produkcija, zmanjšala brezposelnost, utrdil naš finančni položaj, zaupanje, ki ste ga izkazali ministrskemu predsedniku in meni, ni bilo izigrano. Za nami je prva etapa našega dela, najtežja, ker je bila prva. Sedaj se pričenja druga etapa, na katero sem opozoril že 12. novembra preteklega leta, ko sem dejal, da bodo v pričetku L 1939. izvršeni definitivni finančni ukrepi, ki nam bodo zagotovili uspeh na vseh področjih. Videli ste, kako izginjajo države, spoznali ste, da se je treba spričo takega zla oboroževati in vedno znova oboroževa-ti. Kdo je dosegel v tem kakšno prednost, jo je obdržal in skušal povečati. Tudi mi bomo svoje prednosti povečali in si jih zagotovili tudi za bodoče. Francija in Anglija sta se odločili za odločilni korak. To nas bo stalo 15 milijard.
Če bi vam dejal, da je za dosego naših ciljev potrebno, da se mladi ljudje zgrnejo v delovna taborišča, da se avtomobili zasežejo, da bi se mogli prevažati zidarji, kmetje, učitelji in delavci k utrjevalnim delom, da morajo delavci delati po 60 ur na teden, da se mora hrana omejiti, da sme v vsakdo pod kaznijo kupovati le v določenih trgovinah, ali bi ne bili do skrajnosti vznemirjeni? In če ^ vam dejal, da se lahko Francija reši samo na ta način, kdo bi se tedaj branil takih žrtev? Toda tega vam nisem hotel reči, kajti v svobodni republiki jii potrebna nikakršna korpo-ralska palica, nikakršno suženjstvo, da ves narod sprejme žrtve, ki pomenijo njegov najhujši napor za ohranitev svobode in samostojnosti. Vsak svoboden narod mora od časa do časa svoje napore podvojiti. To velja posebno za Francoze, ki jih je 40 milijonov, poleg 86 milijonov sosedov z njihovimi 60 urami dela na teden. Za sedaj je vlada le sklenila, da poveča normalno delo od 40 na 45 ur na teden.
Revnaud je nadalje podrobno pojasnil finančne in fiskalne ukrepe. Omenil je, da se bo davščina na dediščine za določena premoženja znižala, da se bode izvršile nekatere agrarne reforme, da se bodo vsi dohodki obdavčili, da se bo povečal davek na poslovni promet. Od davka bodo izvzeti le kruh, mleko in nekateri kmečki pridelki. Nadaljnjih
davčnih obremenitev iz valutnih razlogov ne bo, žrtve pa se bodo porazdelile sorazmerno na vse sloje naroda. Onemogočili se bodo vojni dobički in zatajevanje davčnih obveznosti.
Ti ukrepi predstavljajo drugo etapo obnove francoskih financ. Da je pot pravilna, je dokazal razvoj v zadnjih 6 mesecih, ko se je povečal dotok kapitala in zlata v Francijo, ko je dobila produkcija na razpolago potrebna sredstva. Ukrepi vlade so bili podvzeti zgolj zaradi ojačenja državne obrambe. To je bil njihov edini kriterij. Strankarski interesi so se izločili. Francosko gospodarstvo trpi zaradi mednarodne napetosti. Za Francijo je to preizkušnja in si ji ne sme odpovedati, da je ne bi nasprotnik izigral. Naloga vseh francoskih državljanov je, da zavestno in s trdno voljo izpolnijo odredbe vlade. Ne gre, da zmagamo v vojni, nego da si priborimo mir. Enotnost vseh Francozov bo mir še enkrat afirmirala.
Francoski finančni ukrepi
PARIZ, 22. aprila w. Včeraj ob 16.30 se je sestala francoska vlada k seji, na kateri so razpravljali o novem finančnem programu za pokritje ogromnih stroškov delne mobilizacije v Franciji in povečanja oborožitve. Višina potrebnih izdatkov ni bila objavljena, če pa se upošteva, da so znašali stroški za delno mobilizacijo v Franciji lani v času septembrske krize okoli 9 milijard frankov, se more smatrati, da bodo znašali sedanji stroški najmanj 12 miljard. ker so bili tudi na morju podvzeti obširni vojaški ukrepi in je bilo tudi v afriških  kolonijah     odrejeno alarmno
stanje. Za pokritje omenjenih stroškov je predlagal finančni minister Revnaud za tekoče leto uvedbo dvoodstotnega izrednega obdavčevanja vseh mezd in plač, enoodstotne takse na pobotnice za vsa državna in zasebna izplačila, povišanje cele vrste direktnih davkov, kakor tudi uvedbo obširnih varčevalnih ukrepov. Razen tega se nameravajo znova prilagociti določbe o 40-urnem delu na teden obstoječim potrebam.
Pogajanja z Rusijo
LONDON, 22. aprila, e. Londonski listi se bavijo s pogajanji med Londonom in Moskvo. Poudarjajo, da gre za novo kombinacijo, s katero bi se dobil pristanek Poljske in Rumunije na vojaško sodelovanje z Rusijo v primeru vojne. Kakor znano, sta Poljska in Rumunija odločno odklonili enostransko podporo Rusije in sicer iz važnih notranjih in zunanjih političnih vzrokov. Sedaj se vodijo pogajanja za za-ključitev angleško-francosko-ruske pogodbe, na podlagi katere bi Anglija, Francija in Rusija avtomatično podpirale Rumunije in Poljsko v primeru vojne.
PARIZ, 22. aprila. AA. (Havas). Angle-ško-francosko-ruska pogajanja se aktivno nadaljujejo s proučevanjem novih predlogov ruske vlade. Francoska in angleška vlada sta preko ruskih veleposlanikov v Londonu in Parizu sporočili moskovski vla di predloge o organizaciji pomoči Poljski in Rumuniji. Moskva je odgovorila z novimi protipredlogi, ki jih sedaj proučujejo.
Pogajanja s Turčijo o vzajemnih garancijah med Anglijo, Francijo in Turčijo potekajo ugodno ter bodo skoro končana. Vprašanje aleksandretskega sandžaka, ki je tesno povezano s splošnim položajem v Siriji, je predmet posebnih izmenjav mnenj. Francoski visoki komisar za Sirijo se mudi v Parizu, kjer to vprašanje podrobno proučujejo.
Snoči je minister za zunanje zadeve Ge-orge Bonnet večerjal s prvim svetnikom angleške vlade Robertom Vansittartom,
Angleški poslanik pri Bonnetu
PARIZ, 22. aprila br. Zunanji minister Bonnet je sprejel snoči angleškega poslanika Phippsa,
Demanti o pogajanjih med Francijo in Italijo
PARIZ, 22. aprila, br. Snoči so bile demantirane vesti o pogajanjih med Italijo in Francijo.
Za splošno vojaško dolžnost v Angliji
LONDON, 22. aprila, i. Angleška vlada bo imela v ponedeljek popoldne izredno sejo, na kateri bo sklepala o vojaških obveznostih. »Dailv Telegraph« poroča, da so imeli snoči voditelji sindikalnih organizacij, ki so doslej najbolj nasprotovali uvedbi vojaške obveznosti, posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo glede na sedanj* zelo resni mednarodni položaj opustili odpor proti uvedbi splošne vojaške obveznosti. Vse opozicijske stranke so sklenile, da bodo ta predlog vlade podpirale.
Angleški radio pod kontrolo vlade
LONDON, 22. aprila, i. Angleški radio bo prišel od 7. junija pod neposredno kontrolo angleške vlade. »Daily Mail« poroča, da bo vlada na ta način ne samo monopolizirala vse poročevalske službe, temveč bo posebno poskrbela tudi za angleško propagando in bo uvedla oddaje v vseh tujih jezikih.
Sestanek v Benetkah
Davi je zunanji minister dr. Ci«c~~ ' rotoval skozi Ljubljano
^ovič
LJUBLJANA, 22. aprila Davi ob 8.37 se je pripeljal z ekspresom v Ljubljano na poti v Benetke zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Na kolodvoru so bili zbrani predstavniki oblasti. Zunanjega ministra je v vagonu pozdravil ban dr Natlačen.
BERLIN. 22. aprila, e. Snočnja »Berli-ner Borsenzeitung« poroča, da je bila s sestankom madžarskih in italijanskih državnikov v Rimu znatno ojačena os Rim-Berlin in da je italijansko-madžarski sporazum dal novo osnovo za veliko iniciativo, katere cilj je nova ureditev odnosa jev v Podunavju Prvi poizkus bo že danes v razgovoru z uigoslovenskimi državniki v Benetkah in bo po mnenju li?ta tudi u^pel
LONDON, 22. aprila, e. Londonski po-
litični krogi se zelo zanimajo za sestanek jugoslovenskega zunanjega ministra z italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah ki mu pripisujejo največji pomen. Zanimanje londonskih političnih krogov za razgovore v Benetkah se je še povečale, ko so zvedeli, da bo po teh razgovorih dr. Cin-gar-Markovič odpotoval tudi v Berlin. Vsi listi se v svojih komentarjih strinjajo v tem, da predstavlja Jugoslavija danes najmočnejši faktor na jugovzhodu Evrope in da se mn-go držav trudi, da jo pridobi za sodelovanje. Posame?ni londonski listi bodo imeli v Benetkah posebne poročevalce, da bodo lahko dobili čfm bolj točna obvestila o podajanjih dr. Cincarja-Markoviča z grefom Cianom.
atrija in Jugoslavija
Vodilni bolgarski polit?! i za čim tesn^še :»velelo vi:-:: e z Jugoslavijo
SOFIJA, 22. aprila, e. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je zasedal dva dneva. Kakor je bilo že javljeno, je min. predsednik in zunanji minister dr. Kjuseivanov obširno poročal o notranjem in zunanjem političnem položaji1. Njegova izjava, da vlada ne bo uporabila čl. 17 ustave, ki daje kralju pravico, da samostojno sklepa dogovore z drugimi državami, je napravila najboljši vtis v vseh političnih krogih.
Po govoru Kjuseivanova je govorila cela vrsta članov odbora, med njimi bivši min predsednik C a n k o v , ki ie podčrtal potrebo najtesnejšega zbližanja Bolgarije in Jugoslavije. Velik vtis je napravil tudi govor bivšega ministra Gičeva, ki je podčrtal potrebo ustanovitve složnega bloka balkanskih držav. V istem duhu =o se izražali tudi drugi poslanci in bivši ministri tako Atanasov. Zaharcv. Nejhov, Paz-duhov, Madjarov in drugi.
Ekspoze dr. u.i^.a je padel rav-
no v dobo štiriletnice. odkar vodi zunanjo politiko Bolgarije. Ob tej priliki piše list »Dnes -: Eden izmed najsrečnejših zunanjepolitičnih dogodkov v teku teh štirih let je bila sklenitev prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Na drugi strani je dr. Kjuseivanov omogočil, da so postali odno-šaji med Bolgarijo in Turčijo še tesnejši in iskrenejši. Lani v juliju je bil podp'san sporazum v Solunu, ki bo ostal viden v naši zgodovini. Miroljubnost bolgarske zunanje politike nas je dovedla do solunskega sporazuma, ki je izraz dobre volje naših sosedov za splošno sodelovanje z Bolgarijo in za splošen mir. Dvcmimo. da bi se stabilizacija in splošni evropski mir dosegla z lahkoto, balkanski narodi pa so danes dovolj zreli in politično neodvisni, da bi dopustili, da bi jih dogedki potegnili za seboj.
Pred Hitlerjevim odgovorom predsedniku Rooseveltu
Nemčija si prizadeva, da bi pridobila Poljsko in Rumunj jo za nevtralnost
da se bo kancelar Hitler izjavil za mir, vendar pa napovedujejo po zanesljivih informacijah, da bo Hitler postavil naslednje protipogoje:
1. Vrnitev bivših kolonij Nemčiji.
2. Vrnitev Gdanska.
3. Ureditev vprašanja poljskega koridorja.
4. Zgraditev avtomobilske ceste, ki bo vezala Vzhodno Prusijo in Nemčijo.
5. Vzhodna Evropa naj bi se priznala kot naravno interesno področje Nemčije. Zato zahteva Nemčija, da ima svobodno akcije v tem delu Evrope. Anglija in Francija naj bi se odrekli vsaki iniciativi v tem delu Evrope.
V vseh pariških krogih poudarjajo, da je Nemčija prišla do teh sklepov prav v teh trenutkih, ko plove njeno brodovje proti španski obali. Nadalje naglašajo, da je Hitler še pred kratkim poudarjal, da se lahko mir ohrani edino s sklenitvijo dvostranskih paktov med posameznimi državami, v komentarjih pa naglašajo listi, da izjavljajo sedaj v Berlinu, da so dvostranski pakti nevarni in da lahko samo nevtralnost zavaruje mir v Evropi. Tako je po navodilu nemške vlade zunanji minister Ribbentrop sporočil Poljski, da se vprašanje Gdanska in koridorja lahko mirno reši, toda samo v primeru, če Poljska obljubi, da bo ostala nevtralna v primeru vojne. Ta nevtralnost, kakor poudarjajo v Parizu, je potrebna Nemčiji v njenih odnošajih napram Rumuniji. Na drugi strani so predlagali Gafencu. naj tudi Rumunija ostane mirna, če bi Poljska stopila v vojno. Kaj to pomeni, ni težko pogoditi. Nemčija zahteva od drugih držav izjave o nevtralnosti, ker bi to lahko igralo odločilno vlogo pri njeni prvi prihodnji ofenzivi.
poCiticni o6icrnii
Koliho sn Imeli Slovahi uradnikov 1918?
Spomladi leta 1920. je bila skupina ju-goslovenskih novinarjev na ekskurziji po češkoslovaški republiki. Prepotovali so tudi Slovaško in se muditi več dni v Bratislavi. Tu so prišli v tesne stike z vodilnimi slovaškimi politiki in /svflfmj dehnei. Vsi ti so takrat bridko tožili* kako primanjkuje slovaških uradnikov in kako težko je bilo radi tega na Slovaškem urediti državno administracijo. Poudarjali so. da je bilo ob prevratu na Slovaškem samo 67 drža\'nih uradnikov Slovako\; \'si drugi so bili Madžari. Ako bi jim ne bili pomagali Čehi, tako so naglašah, bi morah državno upravo na Slovaškem še nadalje prepustiti madžarskemu uradništ\u. Da je bila to gola in čista resnica, dokazujejo statistični podatki. Pod Madžarsko je bilo med vojno na Slo\\iškem 12.4-17 državnih uradnikov'. Izmed teh se je pri ljudskem štetju vpisalo za Sl<n%ake san.o 35. izmed 94S županijskih uradnikov samo IS, izmed S 2.3 mestnih uradnikov samo II, izmed 1133 občinskih tajnikov' samo 33 in izmed 644 sodnikov samo 1 za Slovaka, vsi drugi so bili Madžari. Leta 192S., torej 10 let kasneje, pa je bilo na Slovaškem v policijski službi 2957 Slovakov, v orožniški službi 1133. občinskih tajnikov 900. sodnikov 227 in 81 pripravnikov. Slovaki so bili pravosodni minister, predsednik in podpredsednik najvišjega sodišča v vsej republiki, v poštni službi 5626, v železniški službi 14 tisoč 562 Slovakov itd. — lz tega pregleda je razvidno, kako se je Slovakom godilo v Madžarski in kako v češkoslo\\i\ki republiki.
„Naša misel"
Izšla je nova številka omladinskega kulturno-političnega lista »Naša misel«. Ta številka zaslužuje vso pozornost, ker ima izredno zanimivo in aktualno vsebino, ki je razvidna iz teh-le naslovov: Omladina — nosilec vere in živijenja. Poziv omladine narodu, Bolgarija in evropska kriza. Mi sebe ne bomo zatajili!. Ali naj bomo Slovani gnojilo?. Pomorska in letalska moč posameznih velesil. Pohod slovanstva. Zapovedi nacionalni mladini, Resnica o vojni pripravljenosti tretjega rajha^ Ladje mesto not, Čeh jugoslovenskemu prijatelju. Besede in dejanja. S Kočevskega^ Poziv katoliški visokošolski mladini. Masaryk in Čehu »Češka kaže na Boga«, »Sttaža v viharju* brani monsig. Tisa. Omladina i narod. Lirika iz nemških logov, Obč. zbor a. dr. »Jugoslavije«, Mimogrede, Ob okupaciji Albanije, Nova uredba o pravnih fakultetah in Koncert akad. pevskega društva. Opozarjamo našo javnost na to številko, ki nudi polno izredno zanimivega in poučnega čtiva. Celoletna naročnina na list znaša malenkost 18 din. Naročnik bi moral postati vsak nacionalno misleči Slovenecl
29. II. -«
XVI. !8lon
4. V. Tekmovanje v eleganci avtomobilov.— Mednarod. turistično-kulinaričn. razstava. — Vino-ročna dela. — Poljedelski strop. — Poletje - Sport — 7. V.: IV. mednarodna razstava psor. — Tekma „Dama in njen pes". — Na železnicah od M. TV. do 13. V. v Jugoslaviji brezplačni povratek, a ▼ sosednjih državah 25-50'/« popusta. Na jadranskih parobrodi h višji razred za ceno nižjega. NAGRADE Q8OK0fALCH
Ga£encova misija v Bruslju
Poglobitev političnih in gospodarskih zvez med Rumunijo in Belgijo
PARIZ, 22. aprila, e. Politični in diplomatski krogi v Parizu spremljajo z velikim zanimanjem razvoj političnega položaja, zlasti dogodke, ki se vrste v Berlinu in Rimu. Glede na prvi Mussolinijev pro-vizorični odgovor Rooseveltu. smatrajo pariški diplomatski krogi, da uvide vajo se-
daj mednarodni činitelji totalitarnih držav, da je položaj tak, da bi vsak nov poskus napad naletel na odpor. Poudarjajo sicer, da se Hitler še ni izjavil, kar pa je popolnoma razumljivo spričo svečanosti, ki so komaj potekle, mnenja diplomatskih krogov pa niso optimistična. Nedvomno je,
BRUSELJ, 22. aprila. AA. V dobro obveščenih proglh trdijo, da ima Gafenco/ obisk v Bruslju namen, poglobiti politične in gospodarske odmosaje med Rumunijo in Belgijo.
Romunski zunanji minister je dal predstavniku agencije Reiga. izjavo, v kateri naglasa sodelovanje Rumunije in Belgije, ki imata hrabra in modra vladarja. Naši crve državi, je dedal Gafencu, vodita, dasi sta na nasprotnih krajih Evrope, politiko ki je pogosto analogna v stremljenju po ohranitvi neodvisnosti in miru. Razen tega bodo rumunsko-belgijski gospodarski odneha ji v skorajšnji bodočnosti postali še tesnejši, ker želi Rumunija imeti z vsemi državami, s katerimi jo vežejo vzajemni interesi, tudi  tesne  gospodarske zveze. Smatramo, da je najboljši steber miru v organizaciji skupnih   naporov gospodarskega življenja. Naloga evropska solidarnosti je v tem, da omogoči izmenjavo proizvodov dela. Srednje in male države v Evropi bodo igrale v Skorajšnji bodočnosti
važno vlogo za ohranitev miru. V tem težkem času, ko se pogceto in netočno govori o napadalskem ohkoljevanju, ki ga nihče ne želi niti Izvaja, bomo mogli organizirati in izvesti danes edino obkolje-vanje — miroljubno obkol jeva nje sovražnih struj. ki se borijo v Evropi.
Glede svojega potovanja v Nemčijo je Gafencu nagle sil prisrčnost sprejema, ki mu je bil prirejen. Smatra, da bodo razgovori, ki jih je imel v Berlinu, doprinesli k razčiščenju odnaša jev med Nemčijo m Rumunijo. Gafencu je nadalje izjavil, da je srečen, ker bo v kratkem lahko odpotoval de v London, Pariz in Rim, kjer bo obiskal vodilne državnike, ki so val prijatelji Rumunrje. Na kraju je dejal da je to njegov prvi intervju, ki ga je dal no odhodu iz Bukarešte.
Rumunski zunanji minister Gafencu bo odpotoval popoldne v London.
tolerirajte v nSL Narod«44!
J.
1
267577
'roblem naše srednje
Kale a naj bi bila urejena, da bi v polni meri
svojemu namenu
Ljubljana. 22. aprila V prvem članku sem povedal svoje mnenje o naših sedanjih srednjih šolah in sem omenil vidike, iz katerih gledam sestavo svojega vis-a-visa kot človeškega bitja. V drugem članku sem označil na kratko posamezne dele mednje šolske vzgoje na Angleškem in tu bi raei opozoril prav posebno na eno dejstvo, tj. ločitev dobe od 10 do loktnih na dva de- i la, ki sta vsak zase popolnoma ločena. 9 do 141etne vzgajajo v Preparatorv School. kar bi po naše imenoval štiriletno pripravnico na Public Schooi. Mi imenujemo to nižjo srednjo šolo, kar pa ni isto. Pri nas se vzgaja dijak v nižji in v;ši: srednji šoli prav po istem sistemu, dočim je v Preparatorv Schoolu res samo priprava na Public School. kajti Angleži ločijo natančno človeško dobo v pred- in poptiberteto. Puberteta je tako važen fiziološki poj.1 v v mladem človeku, da ga ta sele spremeni iz dečka v mladeniča. V puberteti jc mlad organizem v nekakšni notranji zdraženosti. ki traja nekaj let. ko se iz mladeniča razvije mlad mož, »goden« za življenje — »maturus«.
Važnost pubertetne dobe pri vzgoji le do danes spoznala samo Angleška že pred stoletji (ali pa je to le naključje?!). V drugih državah pa so srednje šole le ■ produkcijske delavnice imeligentov za razne poklice, ne pa vz.«ajališča. Zato mislim, da je najprej treba absolutno ločiti srednjo šolo v več razredov predpubertetne dobe in v ostale razrede popubertetne dobe. Ali se tu loči v 4 + 4 razrede ali pa v 3-4-5 razredov, je to stvar pedagogov, da tehnično bolje  izvedejo  ta  princip. Duša
dijaka v predpuberteti zahteva drugačno psihološko trakt Iran je kakor v popuber-teti.
Drugi princip srednješolske vzgoje je celodnevna nepretrgana zaposlitev dijaka v šoli v družbi vzornih pedagogov (kakor internatih». tako da bi dijak delal vse naloge že v šoli po pouku v nekakšnem -seminarju^, razen lepa bi se tam naučil vzorne etikete pri skupni mizi z vsem zborom profesorjev, ker je dovoli takšnih tudi »boljših; družin. kjer dijak nima prilike, da bi se naučil prave družnosti. Pri negi športov bi se razvil čut za junaštvo, srčnost, samozatajevanje, usmiljenje, rodoljubje. V takšni šoli naj spozna, da ni vse na svetu samo ;>vamp«, to je
samo da gre meni dobro, vse drugo me nič ne briga«. Ta »vampizem« je žal zelo razširjen med mladim rodom.
Tretji princip je, da irria vsak pedagog primerno število učencev, a ne cele vojašnice. 15 do 20 dijakov na en razred je več ko dovolj, vse drugo je medsebojno prerivanje in gnjavaža med učenci in vzgojitelji. Radi prenatipanosti je pedagogu onemogočeno, da se poglobi v mlado dušo, ki mu je zaupana v vzgojo, ravno tako ne najde m'.ada duša zaupanja v svojega pedagoga, če je ta zmeraj preobložen z delom in mislimi. Med obema pa mora biti pravo tovariško zaupanje, tako da pedagogu ne uide nobena slaba misel ali gesta njegovega varovanca in to je mogoče le, kot rečeno, pri malem številu učencev na en razred in pa pri celodnevni zaposlitvi pod istim duševnim in telesnim voditeljem.
Četrti princip pa bi bil natančen izbor dijakov, ne po tem. ali je odličnjak v osnovni šoli ali ne, ampak sprejemni izpit bi morali napraviti starši in sestre ter bratje glede na štiri zahteve v prvem članku: ali so v družini dedne ali samo pridobljene napake ali defekti glede na telo. riružnost. um in srce, ker dedni defekti so nepopravljivi, pridobljeni pa se dado zbolišati  ali celo odpraviti.
Sedai nastane vprašanje: ali se da takšna šola pri nas uresničiti ali ne? Ako se najde dovolj interesentov staršev, ki bi si hiteli priboriti takšno vzorno srednjo šolo, bi gotovo imeli uspeh — tudi nazorna šola za Bežigradom ni nastala preko noči, ampak je bilo treba hudih bojev. Zakaj bi ne šli še korak naprej in zahtevali vzorno, elitno srednjo šolo v Ljubljani? Samo poguma in vztrajnosti je treba. Da bi bilo zadoščeno tudi paragrafom, naj bi bila ta šola pod naslovom -nižja humanistična gimnazija«, v resnici pa bi bila celodneven internat, ki bi gojila razen predpisanih predmetov še gori omenjene intencije, kar bi državi ne bilo v škodo, ampak le v korist. Morala bi pa biti pri' vatna. kot je šola pri uršulinkah. Jaz za svojo osebo bi poskusil zainteresirati »British Council«. ki vzdržuje že srednje šole v državah v bližnjem Oriientu.
Pozivam še enkrat, da se javi na uredni sivo »Slov. Naroda<, kdor ima interes na tej šoli. Dr. S.
Ljudje na zatožni klopi
Obtoženi po zakonu o zaščiti države, a vsi oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov — Prizivne razprave
Ljubljana, 22. aprila Pred velikim kazenskim senatom so se morali včeraj zagovarjati delavce Dušan Humar. rojen 1. 1918. v Gorici, stanujoč v Mostah, bančni uradnik Leo Kovačič. rojen v Sv. Luciji pri Gorici, zasebni uradnik Fedor Kovačič. delavki Angela Dovč iz Spodnje Zadobrove, m slušatelj pravne fakultete Anton Tomšič. Predsednik velikega senata je bil s. o. s. Ivan Kralj, pri-sedniki pa sodnfki okrožnega 9odiSča t*g. Ivan BreJih. Rajko Lederhas, dr. Leo Pom pe in Julij Felliaher. Obtožnico je zastopal namestnik državnega tožilca Branko G osla r.
Vsi obtoženci so bili obtoženi zločinstva no členu 1. točka 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožba je trdila, da so obtoženci v neuLmtovljenem času v Ljubljani postali Stani komunistične stranke, torej pristopili k društvu, ki ima namen propagirati komunizem. Zakrivili so s tem zločinstvo po zgorai navedenem zakonu o zaščiti države in naj se po pristojnih določilih kaznujejo.
Policija je izvršila hišno preiskavo pri obtoženemu Dušanu Humorju in našla nekaj letakov in seznam z imeni 15 oseh. Med temi osebami so bili tudi obtoženci brata Kovačiča. Angela Dovč in Anton Tomšič. Brata Kovačiča >ta bila zapihana samo s krstnim imenom Leo in Fedor. Po zatrdilu policije so vsi navedeni notorični komunisti. Proti 11 osebam v seznamu policija ni mogla predlagati kazenskega pregona, ker je bMo notorično. da se s komunizmom ne pečajo.  ' 'v   *   * w   r '***j
'"*f  (      i i *: -k'-rt *V,     T" j
4   A *■
Vsi obtoženci so izjavili, da se ne čutijo krive. Zanikali so, da bi bili člani kakršnekoli ilegalne organizacije. Humar je pojasnil, da je sodeloval samo pri legalnem Delavsko-kmečkem gibanju. Ker je vedel, da se za to gibanje zanimajo tudi ostali obtoženci, jih je zapisal v svoj seznam in skiciral načrt /a reorganizacijo propagande za delnvsko-kmeeko gibanje. Brata Kovačiča zaradi tega ni zapisal z rodbinskim imenom, ker ju je poznal samo po krstnem imenu, katera je sli^a! ob priliki zadnjih volitev, ko sta bila Kovačiča v volilnem lokalu. Sicer pa sploh ni vedel, da se pišeta Kovačič in ju dotlej sploh ni poznal. Ostali obtoženci so se zagovarjali, da niso vedeli, da jih je Humar zapisal v svoj seznam. Glede vsebine v najdenih letakih se je Humar zagovarjal, da vsebina ni komunistična. O tem se je prepričal tudi senat.
Senat je zaslišal samo eno pričo, to je bil bratranec obtoženega Humar ja. Priča ni izpovedala nič važnega. O kakem političnem udejstvpvanju obtoženca ni mogla ničesar izpovedati. Obtoženca Humarja je branil odvetnik' dr. Šuklje. V svojem govoru je izpodbijal obtožnico. Tako sta storila tudi odvetnika dr. Druškovič in dr. Mohorič. ki sta branila brata Kovačiča. Dovčevo in Tomšiča. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, da se vsi obtoženci op r oš čaj o krivde io kazni. Senat se ni mogel prepričati, da so bili obtoženci aiani komunistične stranice in da so propagirali komunizem. Obtoženci 80 bili več mesecev v preiskovalnem zaporu,
DAN PRIZIVNIH RAZPRAV Petek je dan prizivnih razprav v kazenskih zadevah. Od prvostopnega sodišča že obsojeni obtoženci sedejo zopet na zatožno klop m trdijo, da se jim je zgodila krivica, ker so bili obsojeni. To trdijo prav
?a orav njih branilci, kajti prizive imajo navadno v rokah branilci, ki jim £re prva beseda po zaključenem dokaznem postopanju, >ele po njih dobi besedo državni tožilec, ki seveda vedno predlaga, naj se pri-v zavr.e. Včasih se prizivi posrečijo. Obsojenci pripeljejo pričo, na katero so na glavni razpravi pozabili, in nudijo nove do-. i e (> razbremenilnih okoliščinah. Na j večkrat pa sodišče potrdi sodbo prvostopnega » dsšca ali jo pa malenkostno spremeni iilede višine kazni.
Pi cestnik Poki jukar Jakob je včeraj dosegel, da mu jc sodišče znižalo denarno kazen od 300 na 100 din. Obsojen je bil. ker je pustil konja z vozom brez nadzorstva pred gostilno. Neki avtomobil se je zaletel v voz in zgodila se jc precej huda nesreča, Pokljukar jc trdil, da je imel krče v želodcu in jc zaradi tega krenil v gostilno. Ugotovili pa so. da je bila to že tretja gostilna, v katero je med potjo krenil. Zato mu sodišče kar ni moglo verjeti, da 6o ga samo krči gnali v gostilno. V bistvu bveljala sodba, s katero je bil Pokljukar obsojen pred okrajnim sodiščem.
DovČ Ivan jc s kolesom zavozil v koledarja Franca Vrhunca na Vodnikovi cesti. Dovč je bil obsojen zaradi malomarne vožnje, pa je vložil priziv. Senat je priziv zavrnil. Vrhunc je opisal, kako je bil povožen, neka priča jc potrdila njegove izjave. D vč je vozil neprevidno, zato je kriv in sodba prvega sodišča jc bila pravilna
Iz Zagorja
— V<>z drv je poKopal pod seboj 43 let staro trafikante vo ženo Antonijo Drnovškovo iz Zagorja in ji prizadejal bržkone težje notranje poškodbe. Zdravnik je odredil pievoz v ljubljansko bolnico. Nezgoda, nesrečnice je toliko bolj obžalovanja vredna, ker je njen slepi mož tovaiid ostal sam a hčerkico. Zato še posebej merimo, ua bi ponesrečenka kmalu cikrevala-
— šolska vest. Na topliSko .do je z zagorske šele premeščen učitelj gr. Stanko Ponikvar. S tem je vprašanje novega šolskega upravitelja stopilo v odločilni stadij. Po 113- zakona <• i.;u "-kih š:-lah ima prvenstveno pravico, da će imenuje z" šV-I-skeira upravitelja učitelj dotičnega zavoda, ki je najstaiejši in izmed v poštev pri-i.^j.tjcčih Usti, ki se lahko izkaže z uspehi v šoli in izven nje. Na topliski šoli so tri učne moči, ki pridejo v pišUv za mesto upravitelja.
_ pogozdov::nj<\ Tudi letos je mlad'ra
zagorske doline pod vodstvem in nadzorstveni svojih učiteljev posadila nekaj V-socev smrekic. kn kor to priporoča ur;i: n: odlok. S tem se mmo tvarne koristi vzgaja tudi mladina, ca zna ceniti paradno premoženje in ga tudi čuvati.
_ škropljenje cest je preti gotovi odškodnini pievzel g. Franc Drncvžek :z Zagorja. Obvezal se je, da bo škropil dnevno dvakrat, kar "eo za enkrat menda dovolj. Razume se, da bo svoj škiopilni v?z polnil z vodo iz Medije, ne pa. kakor 30 včasi delali, iz vodevodnega hidranta.
— Stavbena sezona je letos še bolj živahna kakor je bila lani. Povsod se pojavljajo nove hišice kakor gobe po dežju. Iz-večine si gradijo domove tudarji z brezobrestnim posojilom TPD. Sila pridni so naši rudarji, njih žene in otreci. ki se dan na dan ubijajo z dovažanjem gradiva, pomagajo stavbeniku z raznim ročnim delom in si na ta način prihranijo marsikak dinar. Ob tej priliki bi radi opozorili, •'to novih naselbin nikar ne krstite z imeni kakor Abesinija, Sibirija in podobno. Imamo vendar lepo izbiro domačih imen, katerih se noslužujmo! Namesto Abesinija naj se udomači staio ime za ta topiiSlii
kraj »Na griču«, ali naselje Hrib«. Ime žalostnega spomina pa naj iz na&ih ust izgine. Tam na Hribu žive vendar zelo ; lidni in podjetni ljudje, katerih značaji nimajo tudi v tem pcfrledu niti najmanjše zveze z Abesinci. Uporabljano ime Abesinija je zato naravnost žaljivo za prizadete, isto vielja tudi za Sibirijo in m>rda še za kako tuje ime, ki ga utegne kdo presaditi v našo lepo dolino.
— \se eVete, tudi jablane, ki so poslednje, so ponekod že v najlepšem cvetju, če bo pa še nekaj časa taka sus, z močnim .etrom kot zdaj, bo pa vse cvetje odpadlo.
— Nogometna tekma, ki sta jo prejšnjo nedeljo odigrala domači SK Svoboda in SK Hrastnik, je domačinom prinesla dvo-številčni poraz 16:1. toda vedeti moramo, da je zmagovalec vsako leto trd oreh v celjski skupini v borbi za prvenstvo, zato dornajčina tega sicer precej bridtkega rezultata ne smemo vzeti v zlo. S smotrnim treningom bo domača ertajstorica nekoč že še dokazala da je prebolela otroške bolezni.
Lepa pevska prireditev
Ljubljana, 22. aprila Ze nekaj let ni bilo v Mostah pri Ljubljani pevske prireditve večjega obsega. Zato je v času težke gospodarske krize, ki kolikor toliko ovira napredek dela naših pevskih zborov, tembolj razveseljiva novica, da bodo ravno v tem predmestju bele Ljubljane proslavila pevska društva petletnico smiti pokojnega slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja.
Kdo od slovenskih pevcev ne pozna njegovih moških zborov, ki jih narod tako rad poje in ki so tako rekoč ponarooVli, kakor n. pr. pesmi '-Pogled v" nedolžno oko«:. "Na planine«, in drugih? Globoka občutenost in lepota zlitih <rtasov sta vseskozi spremijali pokojnega skladatelja pri delu. Pesnik Simon Gregorčič — goriški slafvček — je bil njegov icHeal. Kar je ustvaril goriški slavfek, je dopolnil p. Hu. goLui Sattner.
Pevski zbor >Hugolin Sattner«. ki nosi ime pokojnega ustvarjalca neštetih prelepih slovenskih posvetnih in cerkvenih skladb in ki skromno deluje že 8 let v Mostah pri Ljubljani, se je odločil, da s posebnim spominskim koncertom proslavi petletnico smili svojega pokrovitelja. K sodelovanju so se prijavila radevolje ostala pevska eiruštva iz Most in njegove bližine. t_ j. znano pevsko društvo 3 Sava c, pevsko društvo >Moste<: in pevsko društvo Zvezda«. Tako bo ta nastop majhna revija v istem kraju delujočih društev in
prav zato zanimiv pevski dogodek.
Za nastop so posamezni pevovodje izbrali večinoma dela pokojnega skladatelja. Pevski zbor Hugolin Sattner« bo izvajal skladbo »Slovenska govorica«, katero je pokojnik posebej posvetil temu zboru. Na>d vse lazveseljiva in hvalevredna je zamisel pevskega zbora ^Hugolin Sattner«. da hoče s tem nastopom pokazati Moščanom veliko delo skromnega in tihega skladatelja. Xjegova lepa aamera dokazuje smisel za pevsko vzgojo našega naroda.
Imenovani spominski koncert se bo vršil v četrtek 27 tm. ob osmi uri zvečer v dvorani kina Moste. Mcečarne in ostalo ljubljansko javnost že danes opozarjamo na to lepo pevsko prireditev s prošnjo, da s svojo polnoštevilno udeležbo podpro prizadevanje nastopajočih zborov in jih tako moramo podpro v njihovem nadaljnjem delu na polju slovenske glasbene kulture.
Razprava proti Starih! preložena
Novo mesto. 22. aprila Včeraj popoldne ?e je nadaljevala pred novomeškim senatom petorice glavna razprava proti he<-tie.inemu ubijalcu Gregorju Starihi. ki je 3. marca ubil posestniškega sina-edinca Petra Adle>iča. Na včerajšnji razpravi jc Stariha popisal krvavi dogodek in izjavil, da sc zTočma globoko kesa. Zaslišana bila tudi 70-lctna mati pokojnega Petra Adleštča, Marija, ki jc preel sodiščem izpovedala, da je Stariha pretepaval svojo žrtev z vilami skoraj celo uro. Ko je prosila za .c:na. jo je Stariha trikrat sunil od sebe. da je padla. Tudi z vilami jo je hotel udariti, pa so se zaplele med veje. Za-slišani priči Hrebec in Stampfl sta izpovedali, kakor jc zabeleženo v obtožnici. Priča JU že Ju: šini j. ki je svak obtoženca, je izjavil, da so spili 5 litrov vina. Stariha pa trdi. da ao ga popili !c tri steklenice. Jur-sinič trdi, da >t.i bila s Stanho popolnoma pijana.
Drž. tožilce dr. Trampuš je sodišču predlagal, da se v stvari Eastisrta še posestnik Medus in Siefa 5ic, branilec elr. Trošt pa je v obt( ženčev jtagovor navedel, da Stariha sploh ne prenaša večje kol:čine alkohola. Predlaga' je. da sc upošteva mnenje izvedencev. Obtoženec jc dedno obremenjen r>;) materi, stari oče in stric sta pa končala v blaznici. Sodišče je upr'tevalo predloge in razpravo preložilo.
Aiton šfcufca jc bil zaradi roparskega napada v Kočevju obsojen na 7 let in dva dni robije.
Iz Trbovslj
— Preureditev cementarne aagk) napreduje in bo cementarna v letošnji jeseni že /ačc'a obratovati v povečanem obsega. Kakor kaže. so stavbna dela v glavnem že gotova in se vršijo sedaj že notranja montažna dela na novih kotlih rn drugth strojnih in mehaničnih napravah. D izpeli so kotli egomnih obsege v. ki lih bodo prihodnje dni vzidava i in montirali. Že veliki, želszobctonski bunkerji, ki so bili lani zgrajeni v skalnatem pobočju nad Železnike postajo v Trb vijah, kažejo na velik obseg preurcjevak.ih del .povečane cementarne. Zadnje čase 90 začeli g-aditi tu-di veliko ži-čnico. ki bo tekla iz kamnoloma v K cku po gorrkem grebenu Kolka nad Bevškem do cementarne. Po tej žičnici sc bo prevažal glinasti material, ki je potreben za izdelovanje cementa. To je kamen posebne vrste in se ga imenuje v ljudski besedi cementni kamen. Ta kamen oziroma glina se je doslej prevažala po kratki žičnici iz kamnoloma v Kleku do končne postaje žičnice v Vodah, odtod pa po rudniški ozkotirni železnici v cementarno. Sedaj pa se bo tudi ta prevoz poenostavil in moderniziral fn prevaža! ?e z žičnico, kar bo nedvomno tudi cenejše. V zvezi z razši-
ritviju cementarne pa sc bo preuredil tudi prostor okrog iste, zlasti ob banovinski cesti, ki jo namc:a vajo oči vidno na tem mestu nekoliko razširiti ali preložiti. Te dni so začeli rušiti v tem okolišu tudi ne ko staro hišo, ki se jo in o na v smislu načrtov preurejene cementarne odstraniti. Vsekaso? pa pomeni povečanje in preureditev cementarne le napredek za našo do lino, ker bo našlo v njej zaposlitev mnogo delavcev," prišlo pa bo v rutšo elolino tudi več denarja.
— Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici bo v mesecu maju in juniju tudi letcis po kolonijah. Občinski veterinar objavlja, <la bo cepljenje brezplačno in se naj interesenti prijavljajo po kolonijah, kakor lani in sicer za kolonije Tcrcziju, Žabja vas, Kurja vas. Petelinova vas. Kolonija pri Si:šniku, za Savo, itd. in naj iz vaške kolonije nekdo popiše vse interesente ter iz kaz odda čim preje odč. veterinarju.
— Prvenst\*enu tekma bo v nedeljo mu! SK Retjem in SK Litijo ob 16. na igrišču SK Amaterja. Litija nastopa zadnja leta zelo samozavestno in dvomimo, da bo mlado Ketje temu klubu ko. Naši igralci z.te. nje čase premalo trenirajo, /ato je začel rudarski sport nekam pešati. Fantje, na delo za rudarske barve m proč z n&aloduš-jem!
Naše gledališče
O R A M A
Začetek ob 20. uri Sobota. 22. aprila: Potovanje v Benetke. Red A
Nedelja.   23.   aprila:   2ivi   mrtvec. Izven.
Znižane cene Ponedeljek, 24. aprila: zaprto Torek, 25. aprila: zaprto Sreda, 26. aprila: živi mrtvec. Red A
»Potovanje v Benetke« je komedija lahkega duhovitegfa tipa, ki sta jo napisala znana in uspešna francoska komedijo grafa Beri' in Verneuil. Ponovili jo bodo drevi za red A v zasedbi: Levarjeva, Debevec, Jan. Levar in Plut. Režija je Debevčeva.
Prihodnjo soboto bo v drami na novo vprizoi"jena komedija . Utopljenca t, ki jo je napisal slavni Nestrov. Delo je sijajno, izredno zabavno in nudi nosilcem grlavnih vlog vso možnost, da pokažejo svoje igralske sposobnosti.
Premiera »Othella« je preložena na začetek meseca maja.
OPERA
Začetek ob 20 uri Sobota, 22. aprila: Falstaff. Premiera. Pre
mieiski abonma Nedelja, 23. aprila: ob 20. uri: Vse za šalo.
Izven  Znižane cene
Ponedeljek. 24. aprila:  Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven Torek. 25. aprila: Falstaff. Red B.
Sreda. 26. aprila: Vse za šalo. Red Sreda Četrtek, 27. aprila: Lohengrin.  Red Četrtek
*
Ponovno opozarjamo na nocojšnjo pre-miero Verdijeve opere Falstaff . Po zaslu gi ravnatelja Polica in vseh sodelujočih na odru in v orkestru bomo imeli nocoj po greneralki sodeč zopet prvovrstno odlično operno predstavo. Da smo uvrstili Falstaffa« v naš operni repertoar, je že samo po sebi za naše delo v operi izredno pomemben dogodek. Naslovno vlogo bo pel g. Primožič, ženski kvartet — Vidali-jeva, Ribičeva. Kogejeva. PoliCeva, moške vloge: Janko, Banovce. Marčec, Sancin in Zvipan. Dirigent in režiser: ravnatelj Polič. Premiera bo za  premierski abonma.
Soleči
Ameriški Sokoli na zletu v Ljubljani
Danes je prejel zletni odbor nad vse razveseljivo obvest:lo iz Buenos Airesa. da se tamkajšnje Jusrosl o vensko sokolsko društvo udeleži »Jubilejnega zleta« v čim večjem številu.
★
— Svečana seja Saveza SK.T. Jutri popoldne bo v Beogradu manifestacijske zborovanje Saveza SKJ. Po svečani otvoritvi bo govoril v imenu jugoslovenskega sokolstva I. namestnik starešine E. Gangl. Zborovanje bo končano opoldne, potem ca bo sokolstvo spremilo do Sokolskega doma na Terazijah za.=tavo Saveza SK.T. ki io ie poklonil sokolstvu blagopokojni kralj Aleksander I. Svečanega zborovanja našega sokolstva se udeleže tudi zastopniki Zveze bolgarskih Junakov.
Iz policijske !*-rs?iike
Ljubljana, 22. aprila V hiš posestnika Janeza NograSka na Brezovem pr Višnji gt,r' je bilo včeraj popoldne ponovno vlomljena Y hišo je bilo prvič vlomljeno pred meseci in so takrat vlomilci odnesli nekaj obleke; včeraj ra. ko so bili domaji zaposleni daleč cd hi-Se na polju in v vasi sploh ni bilo ljudi doma ra/en mo^da kakega starčka al: otroka, fjo vlomilci vdrli v Nograskovo hi-§0 -ko/i okno. V hiši so sc najprej pošteno okrepčali, nato so pa pričeli odpirati orna re in mtznlce. Iskali so v r>r\i vrsti denar, ki so «ja res naš'i nad 40<)0 din. Segli 90 seveda tudi po dragocenostih in ukradli dve ur;. več prstanov ter precej obleke, perila. teljnih pregrinjal, klobukov in nekaj parov čevljev. Klobuki — bilo jih ie pet —- imajo na notranji strani znamko »šmalc—Mirna« in »Remik—Višnja gora«, ravno tako imajo ukradene obleke značko ■ Zalir—Višnja gora«.
Vlom so domači opazili zvečer, čim so 8Q vrnili s polja domov. Nograšek je vloim prijavil vi^njcaorskim orožnikom, ki so jeli tiikoj zasledovati vlomilce. Ti so najbrž pobegnili proti Ljubljani, kjer bodo skirali spraviti ukradeno obleko v denar pri Bosancih v mestu ali pa pri ljudeh v okolici. Pred nakupom svarimo!
Natakar Emil je bil brezposeln in je isk?l dobrotnika, ki bi mu preskrbel službo. Z glasil se je pri tem in onem gospo-c-u in stopil tudi v graščino na Kodelje-vem. Povedal je gospodu svoje zadrege in res se ga je baron usmilil ter mu preskr-bel službo sobarja v graščini barona Borna v Tržiču. Za zahvalo pa mu je Emil mimogrede ukradel dve stari. .500 din vredni ilustrirani knjigi. Tatu takrat niso izslediti, pac pa se je Emil izdal sam. Tatinska žilica mu namreč tudi v Tržiču ni dala mini. Kradel je ko sraka vse, kar mu je prišlo pod roke od radijskih fflušalk; do srebrnih doz. obleke in kovčegov. Nakradeno robo je te dni pripeljal v Ljubljano,
I kjer ga je pa zasačil detektiv in mu TBM skupaj zaplenil. Emila, ki je imel tudi nekega prrjatelja Milana H., s late rim sta upno vlomila  v  bufet na kolodvoru v J^anju,  so zaprli.   Sedaj je  tudi prignal tvino obeh, dragija knjig, ki ju je ukra-1 svojemu dobrotniku. Knjigi je takoj prodal v nekem anttta        'i., denar pa - .pravil v veseli družbi.
(foeie*>ni ca
K O L. K D A K
iUNES: Sobota, 22. aprila katoličani: So-ter in Gaj
,'UTRI: Nedelja, 23. aprila katoličani: Voj-teh
DANAŠNJE PRIREDITVE
;iNO MATICA: Demonska žena aINO SLOGA: XI. olimpijada ivINO UNION: Patriot (Hanv i: ar) ivINO MOSTE: Raskolnikov in Poslednja
pot Sv. Margarete KINO  ŠIŠKA: Zloraba zaupanja rrVEZA   AKADEMSKO IZOBRAŽENIH ŽEN občni zbor ob 20. v prostorih Zveze gospodinj. Gradišče 14. L elesno UDRUŽ K NJE   DIPLOMI RANIH TEHNIKOV občni zbor ob 19.30 v dvorani restavracije   šestice <. Tvrševa cesta 6 PRIREDITVE   V   N F< D E L J O KINEMATOGRAFI   ISTI SPORED SLAVISTIč-NO DRUŠTVO  občni zbor ob 10. v  zbornici  Mestne  ženske realne gimnazije, Blehveisova cesta
RUSKA MATICA OOČnj zbOT ob 14. \ rani hotela Tivolija
D E ž V R N E  L E K A B \ E
DANES IN JUTRI; Dr. Kmet, Tviševa posta 43. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in Ustar. šelenburgovn ulica 7
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote ol osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mestni višji zdravnik dr. A h č i n Marjan, Ko-rvtkova 18. telefon st 36-24.
<&ipcd »'ta
Konkurenca je huda reč. le m liujš.h ker je celo prepovedana, če ni lojalna. Težko je pa potegniti pravo mejo med lojalno jn nelojalno konkurenco. Če bi imel! ra kon kurcnen pct<cbnr»  tehtnico,   /v $e nai-
bolie. Ker pa take tehtnice n mamo, ti moramo pač pomagati brez nje.
Sicer pa v našem primeru ne "f, m tehtanje konkurence, temveč ta p* 1 ». splošno priporoči ji\-o novotarijo, \\ aši-ko je ta novotarija res v zvvvi tudi s konkurenco, pa ne toliko, da bi bilo vredno govoriti o tem. Živimo v časih, ko vse nekam hiti, ko čas in razdaljo kar požiramo. Tempo življenja postaja vedno hitrejSL
Zato se ne smerr.o čuditi, da je zadela ta bolezen današnjega časa tudi romane. Nekdo je prišel na originalno Idejo prevajati in objavljati romane v skrajšani obliki, v izvlečkih ah ekstraktu, če hočete. Irvleček ali ekstrakt je pa vedno samo neznaten del celote in je veliko Vprašanje, če more celoto nadomestiti To velja seveda v polni meri tudi za roman. Ko smo bili še otroci, smo čitali romane tako. da smo prebrali začetek in konec. Vsi romani pa niso za otroke.
Uboj v gostilni
Novo mesto. 21. aprila V Koprivniku v Kumpovi gostilni se je v nedeljo 22. januarja zbralo več gostov. Med njimi so bili tudi Karol Kump 4D let star, in šele 19-letni Karol Medic, doma s Hriba pri Koprivniku. ter posestnik Rudolf Stalcer. ki je pod vplivom alkohola začel izzivati goste. Kump in Medic se za to nista zmenila. Ob policijski uri sta Kump in Medic mirno zapustila gostilno, a pridružil se jima je Stalcer ter ju zopet začel nadlegovati. Kump je mirno nadaljeval pot. da bi se pa otresel Stalcerja, se je skril za neko hišo, ter čakal, da Stalcer odide mimo. Ko je nadaljeval pot, prepričan, da je pijan človek že odšel, ie zopet zaslišal Stalcerja za seboj, ki ga ie psoval. To je bilo Kumpu že preveč in pristopil je k Stalcerju ter ga vprašal, zakaj ga žali. Stalcer mu je odgovoril s pestjo po zobeh. Nastal je pretep. Kump in Stalcer sta se prerivala blizu Medičeve hiše. Ko je Medic, ki je bil prej s Kum-pom v gostilni, zaslišal prepir, je prišel iz hiše. pograbil poleno ter udaril Kumpa, ker v temi ni videl, kateri je Stalcer. Ko ie sprevidel, da se je zmotil, je udaril še Stalcerja po glavi. Tudi Kump je fdaril nekajkrat po Stalcerju, a samo s pestjo.
Ko je bil Stalcer že precej zdelan, ga je Medic zavlekel na sosedni vrt. Kump je pa odšel v Medičevo hišo. Ko je prišel v hišo še Medic, je dejal Kumpu naj gre z njim na vrt. Kump se je dal pregovoriti. Na vrtu sta našla Stalcerja slonečega na drevo. Začela sta ga zopet divje pretepati in nehala nista niti še, ko je že obležal na tleh. Pobila sta ga do smrti.
Zdaj sta se zagovorjala pred novomeškim okrožnim sodiščem. Kiimp je bil obsojen na 8, Medic pa na 5 let robije. Zagovornika sta prijavila priziv.
SPORT
_ Avtomobilska in msdklubska moto-
oiklLstičiia ocenjevalna vožnja. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana priredi v nedeljo 30. t. m. avtomobilsko in medklubsko motociklistično ocenjevalno vožnjo na progi Ljubljana — Kranj—Tržič -Jesenice Kranj — ftkofja Loka -Ljubljana. Start in cilj pred Narodnim domom. Start ob T 30. cilj približno ob 11.30. Pravico do udeležbe ima vsak avtomobilist z osebnim avtomobilom, motocikli3ti pa člani klubov, včlanjenih pri SMKJ. Vsa vozila morajo odgovarjati cestno policijskim predpisom. Startalo se bo v presledkih po 1 minuti, najprej mo-tociklisti, potem pa avtomobil isti. Kontrole bodo v Ljubljani pred Narodnim domom, v Tržiču pred mostom, na Jesenicah pred kolodvorom, v Kranju pred Narodnim domom, v škofji Loki brez ustavljanja in zopet v Ljubljani pred Narodnim domom.
— Književna nagrada Vodnikove družbe. Vodnikova družba razpisuje v poc ašče-nje spomina svojega ustanovnega čin na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedmitelja, ob petletnici njegove mučemške smrti, književno nagrado v znesku 5.000 din. S tem zneskom bo poleg običajnega honorarja po 1000 za tiskano polo nagradila Vcdnikova družba najboljše leposlovno delo, ustrezajoče njenemu programu in namenu. Obseg knjige 7 — 8 pol. Vodnikova družba vljudno sporoča to slovenskim pisateljem, prijazno vabeč jih v svoj krog.
»SLOVENSKI NAROD«,  robota. 22. aprila 1939.
Sira J
Maš! fotoamater]? odkrivajo Jugoslavijo svetu
Na mednarodni fo to amaterski razstavi v New Yorku je dobil prvo nagrado Slovenec A« Kjornič
Frvonagrajena slika Ante Konica
l^rbljana. 22, aprila Tocfi za naše fotoamaterje  velja stari mk. da na nihče doma prerok: marsikdo pri nas prezir«, fotoarnaterstvo kot tigra* okanjec, ki ne   more   nikomur koilstiti. češ  da  služi  samo v  zabavo amaterjem. Kljub   velikim    razstavam   fotografij v Izubijani je še vedno precej ljudi, ki ne morejo presoditi  pomena fotoamaterstva. Nihče  sicer  ne more   zahtevati   od njih. naj bi kazali globljo  razumevanje za lepoto  fotografije  in njeno estetsko vrednost, prav bi pa bilo vsekakor, da bi se vsaj  zavedali  posebne vrednosti fotoama, terskih izdelkov, primernih za mednarodne razstave, kot propagandnega sredstva. Tudi  fotoamaterske   ^like   na svetovnih razstavah so dandanes  kulturna legitimacija narodov, ki jih fotoamaterji zastopajo. Nada       vs ne uživa taksnega slovesa v me^tu, da bi se labko odrekli propagande. T da svetu ne moremo imponirati s samo eksotiko ali folkloro, kakor tudi ne z velikimi  gestami v slogu nekaterih večjih di-žav.   Potrebno je  predvsem, da svet zve ne le za ime naše države, temveč tudi, da  se Jugoslavija uvršča med kulturne države. Pru/v zaradi tega ne smemo podcenjevati velikih uspehov naših fotoamater je.v v  svetu,  zlasti ljubljanskega Potokluba.
Na to opozarjamo ob tej priliki, ko poro čamo zopet o uspehu naših f otoama ter jev. o uspehu, ki nedvomno ni najmanjši, saj nas zanj lahko zavidajo fotoamaterji večjih narodov. Ameriška sekcija mednarodne mladinske organizacije YMCA National Council ' f te Young Men's Ch ris lian Associations of the United States) je razpisala pozimi natečaj za udeležbo na mednarodni fotoama terski razstavi v Nevv Torku s slikami iz življenja mladine. Razstava je bila prirejena prejšnji mesec v velikem organizacijskem paviljonu, ki stoji na piostoru svetovne razstave. Organizacij.! namerava v svojem paviljonu na svetovni razstavi prikazati življenje dandanašnje mlad;no v starosti od 10 do 30 let. mladino v krojru doma. pri delu. sportu in družbenem življenju. Temu namenu je tudi služilo mednarodno tekmovanje najboljših f otoama terjev sveta, da so izbrali najlepše ter najboljše slike z motivi iz Življenja dandanašnje mladine.
Od poslanih .-dik so jih izbrali 500 iz 3r» držav za razstavo. Nagrad je bilo do-
ločenih malo, Shke so razdelili po motivih v 5 skupin in za vsako skupino sta bili določeni po ena prva in druga nagrada. Razen tega sta bili določeni za vsak*, skupino po dve častni priznanji. Posebna nagrada je pa. bila določena za najboljšo sliko izmed vseh skupin. Prvih pet nagrad so prejeli: Slovenec, dva Am^riča-na, Indijec in Japonec. Posebno nagrado, najvišjo, za najboljšo sliko izmed vseh razstavljenih, pa je prejel eden teh Američanov, L. M. I>ivinia>.
Prva nagrada v prvi skupini z motivi ped naslovom : Mladina doma<. je bila pri-sojena A. Korniču. članu ljubljanskega Fotokluba, za sliko, ki jo objavljamo. Fotografija je bila posneta v Gcričanah pri Medvodah. Značilno je, da je bila tudi druga nagrada v tej skupim prisoj ena Slovencu. I. Gogali. Tako so naši fotoamaterji zopet utrdili svoj sloves v svetu ter častno zastopali našo državo na mednarodnem tekmovanju.
Naša javnost je postala zelo pozorna na pogoste ter številne Kcrničeve uspehe. Skoraj ni mednarodnega tekmovanja, da bi ne bil na njem odlikovan Kornič in celo navadno z najvišjimi priznanji. Marsikoga bo zanimalo, da se je Ante Ko:nič začel posvečati fotoamaterstvu šele pred i>smimi leti. Poznavalci lepe fotografije so odkrili pa naključju njegov talent. Ko je starejši fotograf razvijal pi ve Komi v posnetke, ki jih je Kornič posnel z izposojenim aparatom, ni verjel, da jih ie napravil začetnik. Kornič je pc.^tai član Fotokluba. kjer se je izredno naglo uveljavil med najboljšimi fotoematerji. že leta 1931, ko se je še komaj začel uveljavljati, je poslal slike na medjiarodno :azstavo v Munchen, kar s<« mu pa nekateri strokovnjakih odsvetovali. Kljub temu je bil odlikovan s siebmo medaljo in dobil je toliko materiala, da se je lahko nadaljnjih 5 let neovirano posvečal lepi umetnosti. Zdaj njegove slike objavljajo angleški almanahi in fotorevije velikih narodov, njegovo ime je znano v Nevv Torku morda še bolj kakor v Beogradu. V osmih letih si je priboril 69 medalj na mednarodnih fotoamaterskih razstavah.
Pričakovati smemo, da bo ljubljanski Fotoklub ohranil še dolgo sloves kot ena izmed organizacij najboljših svetovnih fotoamaterjev. Upamo pa tudi, da bo naša javnost to znala pravilno ceniti.
Spolne bolezni v sliki in besedi
Predavanje zdravnika dr« Karla Petriča pod okriljem
Ljudske univerze v Kranju
Kranj. 21. aprila V ponovno nabito polni dvorani kina •^Talija* je priredila Ljudska univerza predavanje g. zdravnika dr. Karla Petriča o spornih boleznih, zduženo s predvajanjem zvočnega kulturnega filma Bič človeštva — sifilisa.
Problem spolnih bolezni je vedno zanimal ljudi in nič ni čudnega, če se je zanimanje celo povečalo, saj zaznamujemo pri nas čedalje večji porast spolnih bolezni. Vsekakor je treba pozdraviti zamisel Ljudske univerze, ki je stavila v seznam medicinskih predavanj tudi predavanje o spol nih boleznih in tako omogočila, da slišijo poslušalci direktno iz ust strokovnjaka kako pride do infekcije, kakšen je razvoj in posledice in kako se varujemo spolnih bolezni. Zavedati se namreč moramo katastrofalnih posledic bolezni spolnih organov za narodno življenje in vendar posvečamo tem boleznim premalo pažnje. Na naših šolah se poučuje higijena, vendar se prav spolne bolezni ne obravnavajo ali pa tako površno in z nerazumljivo sramežljivostjo, da mlad človek ne dobi prave slike in ni čudno če sega potem po nestrokovni literaturi inazačev, ki ga pripelje prav do obratnih rezultatov kot bi si jih želeli. G. predavatelj je omenjal številen porast sifilide pri nas, a več kot pri polovici obolelih ni bila bolezen dognana direktno, temveč šele posredno pri obolenju drugih organov. Le pod polovico bolnikov je prišlo k zdravniku zaradi spolnih bolezni, pri vseh ostalih se je dognalo spolno obolenje slučajno. Vprašanje je koliko je onih, ki do zdravljenja niso niti prišli? Seveda ni vzrok samo v sramežljivem skrivanju, da bolnik ne išče zdravniške pomoči ampak tudi v prav malo opaznih in nebolečih znakih sifilitičnega obolenja.
Predavatelj g. dr. Petrič je v poljudnih besedah razlagal poslušalcem od kod je froleze" prišla, kako velik obseg je zavze-
I la. s kako primitivnimi sredstvi se ge zdra-J vila bolezen od izbruha in daleč v preteklo I stoletje. Velik preobrat je nastal v zdravljenju šele z odkritjem povzročitelja bolezni mikroorganizma Spirochaete pallida. Od tu dalje je človek z vedno boljšimi pro-tistrupi uničeval bolezen in prej neozdravljivo bolezen je mogoče že v par mesecih dokončno ozdraviti brez mučnih bolečih sredstev. Predavatelj je omenjal še ostale spolne bolezni, nato pa nanizal važne zapovedi za obvarovanje spolnih bolezni. Ena glavnih je prav gotovo poleg varovanja v izven zakonskem občevanju, uporabe raznih preventivnih sredstev, odprave tajne prostitucije itd., da išči pri prvih znakih bolezni zdravniško pomoč. Pri tem ne sme nikogar ovirati sramežljivost niti nezaupanje do zdravnika, ki je vezan k molčečnosti z zakonom.
Po končanem predavanju je bil predvajan zvočni kulturni film. ki je prikazoval razširjenje sifilide. ki je v kratkem času zajela ves svet. Film. ki je v glavnem po-nazorjeval preda vatel jeva izvajanja je v vsakem oziru zlasti vsebinsko in slikovno odlično delo. Pri tej priliki pa moramo le poudariti nedostatek. ki se kaže tudi pri kulturnih filmih te tvrdke. da so filmi izdelani izključno v nemškem jeziku. Namen filma je prikazati obupno razširjenje bolezni z najgorostasnejšimi posledicami, dokler se ni posrečilo najti povzročitelja bolezni in današnje modeme znanstvene zavode, ki se poslužujejo najnovejših iznajdb kemične industrije, ki nam nudi učinkovita vsestransko proučena zdravila. Film, ki ga je izdelala tvrdka Bayer«, je vsekakor dosegel svoj namen in ni niti reklama, ki je z ozirom na izvor filma nujna preveč vsiljiva. Obenem s tem filmom pa je bil predvajan tudi drugi zvočni kulturni film >Rbntgen in filme, ki ga je svoječasno obljubil g. dr. Neubauer pri predavanju o tehniki v medicini, ki pa ga žal takrat ni bilo ,
mogoče dobiti. Drugi film nam prikazuje začetni razvoj rentgenske cevi do današnje izpopolnitve in vsestranske uporabe ne samo v zdravstvu temveč tudi v umetnosti pri razkrivanju starih slik pa tudi v tehniki za preiskavo materijala itd., do današnje izpopolnitve ko je mogoče napraviti tudi rentgenski film. Film, ki je najnovejše delo, je v zadnjem delu prikazoval izključno  rentgenske   slike   iz notranjosti
človeškega telesa pri jedi, gojenju športa, glasbe itd. in je naletel pri občinstvu na splošno občudovanje.
Celoten večer je bil dogodek, ki je ponovno potrdil, da si Ljudska univerza prizadeva na vse načine, da bi čimbolj ustregla številnemu občinstvu, ki čedalje bolj čuti. da je Lj. U. izpolnila veliko vrzel v naši ljudski prosveti.
Sadovnjaki so se odeli v krasno cvetje
Upajmo, da bo lettašnja sadna letina boljša od lanske in z njo vred tudi sadna trgovina
Ljutomer, 21. aprila 2dutsko poije, ka ga obdajajo obronki valovitih Slovenskih goric, ni samo polje z goricami, temveč najdemo skoiaj pri vsaki hisi manjši ali večji .sadovnjak, v katerem stoji tu pa lam tudi kak Oebel-njalc To je ravno značilno za vso Mursko ravan in njene obronke. Sporedno s poljedelstvom, živinorejo m deloma o/ *ar. stjvotn gre torej pri nas tudi sadjarstvo in čebelarstvo, brez katerega bi sadjarstvo ne uspevalo. Sadjarstvo je pri nas aelo lepo razvito. Za njegov razvoj .skrbe po večini naše sadjarske podnižruce. ki so v tem letu že organizirale pomladno škropljenje drevja. Mnogo sadovnjakov se danes že goji v naprednem smislu, dočim jih je pač še mnogo. Id ne verujejo v škropljenje £n drugo, ali pa jim to ovira ajihov slab gmotni položaj. Gojenje sadovnjakov v naprednem smislu je nam pokazalo tu že lepe uspehe, saj so prišli naši napredni sadjarji s krasnim sadjem na sajdni trg. Tu je predvsem prevladovalo sortirano lepo sadje, ki ga je zahteval kupec.
Sadjarstvo Murskega polja in obronkov Slovenskih gorio je aiede n i veliko koia-i-no sadovnjakov zelo važna panoga našega človeka, kar nam potrjuje dejstvo, da smo videli tudi ob delno slabih letinau nešteto voznikov na naših kolodvorih, ko se je naše sadje tovori!o za inozemski trg, kjer je po svoji kvaliteti in deloma tudi po svoji količini uživalo lep sloves.
Sadje je pa našemu človeku tudi nekak prvi prihod denarja k hiši, zlasti še tiste-
mu. Ivi ima mnogo ranega sadja, ker ima navadno zelo dobro ceno. Ravno v tem času ni pri kmetski hiši ničesar za prodajo, živino prodajo navadno že jeseni. d't je ni treba hraniti vso zimo, drugih ;x)lj-skih pridelkov pa Se v juniju tudi ni, ki bi prinesli prvi denar k hiši. Sadna trgovina, ki se je pri nas razvila šele pred leti. je važen činitelj v našem gospodarstvo. Dočim se je pred razvojem sadne trgovine sadje po večini prešalo v jabolčnik. ki ni prinesel k hiši toliko dohodkov kakor prodano .sadje, gre zdaj dobro v denar. Seveda pa bi se morala sadna trgovina pri nas tudi nekako ui oditi, da bi ne šlo sad. je skozi toliko rok prekupčevalcev, kar je na škodo našega sadjarja.
Lani je v nekaterih krajih sadno drevje slabo evelo. deloma pa je tudi pozeblo. Zat" je bilo lani mak) sadja, ki pa je zaradi tega imelo zelo dobro ceno. Letos je čisto drugače, črešnje in vse koščičasto sadje je bilo v krasnem cvetju ter je tudi v lepem vremenu odevetelo, tako da upamo na dobro letino tega sadja, seveda če ne bo slane. Zdaj pa so dobili lepo pisano barvo cvetja naši sadovnjaki, ki nudijo krasno sliko narave. Skoraj ga ni drevesa, ki bi letos ne evelo. Prav vse cvete in daje živo baivano sliko lepe Prlekije. Ce nc bo kaj hudega z vremenom, bo letošnja sadna letina pri nas zelo dobra. D«>-bro bi se nt zvila sadna trgovina, pa tudi jabolčnika bi bilo. ki bi naj izpodrinil divjo šmarnico, ki dela neštetim vročo kri ter povzroča slabe in težke posledice. —ko
V Zasavju bo kmalu zažarela električna luč
Na Vačah so pa v zadregi zaradi razdelitve stroškov za
elektrifikacijo
Litija. 22. aprila Prvo elektrarno na slovenskih tleh smo imeli v Litiji. Tako trde viri. Prvo električno strujo je proizvajala bivša litijska, topilnica, ki je ''obavljala rudo iz bližnjega hriba Sitarjevca. Od tedaj so se razmere pii nas n očno oplemenile: v Sitar-jevcu delo že več let počiva. Rudarji so se laztepli na vse strani. Tudi topilnice ni več. Lani >mo podrli zadnjo stavbo, poslednji dimnik pa so celo podarili nekemu domačinu. Vprašanje elektrike smo imeli vse deslej rešeno le bolj na pol. zdaj pa upamo, da bodo težave odstranjene, ko nas ix>do vklopili na tok velenjske elektrarne. Te dni so končali s postavljanjem kolov za daljnovod visoke napetosti. V nažo- dolino dobimo tok 20 000 voltov. Odcep se začenja pii Dobu poleg Domžal, nato gre preko Moravskih hribov v Kresnice in vzdolž Save do Litije. Tudi banovinsko veleposestvo na Fonovičah, kjer je zdaj državna konjarna. bo zvezano z mrež jem. Poseben odcep z.i Ponoviče se bo pričenjal v Hotiču in bo šel pieko visi Koaj.
Prvotno   smo   čuli.  da  dobe velenjsko tudi  prebivalci  Vač in  okolico.  Xačit je sicer odobren,  toda interesenti na Vačah
se ne morejo zediniti zaradi ključa, kako bi razdelili stroške. Pripomniti je treba, da je prebivalstvo na Vačah revno, tam ni nobene industrije, nobene ilomače obrti. Tudi občina je zato revna; Morda bodo merodajni činitelji le podprli revni najstarejši trg v Zasavju in mu omogočili, da bo deležen elektrike.
Za litijsko predilnico stoji že već let transformatorska hišica. Te dni jo urejajo in opremljajo uslužbenci Kranjskih deželnih elektrarn. Litijska občina je odpovedala sedanji dobaviteljici struje, tvrdki Kunstler. pogodbo. Rek je postavljen za 30. april. Dotlej morajo biti vsa dela. ki jih je prevzelo vodstvo KDE na progi od Doba do Litije, končana in 1. maja nam bo zasvetila po danih zagotovilih že nova velenjska elektrika.
Novo elektrik« so na ni obljubljali že za vsake volitve, zdaj, ko že stoje v dolini ti rogi. pa upamo, da nam bo zares zasvetila nova luč. Potem bomo deležni razsvetljave vso noč. Zdaj nam .ie elektrika ugasnila ob pol eni ponoči; ob nedeljah in praznikih pa tudi nismo mogli čez dan vklopiti radijskih aparatov, ker so dela na žagi počivala in parni stroj ni bil kurjen.
Kdaj bo odprt hotel „Slon"
Ugiblje se to in ono, pravi vzrok, da ta moderni hotel
Se ne obratuje, pa ni znan
Ljubljana, 22. aprila Tak«, se vprašujejo že delj časa meščani, pa tudi tujci, ki obiskujejo Ljubijano. Slišali smo. da bo hotel »Slon/, eden najmodernejših, če ne najmodernejši hotel v Ljubljani, zato se pač nismo čudili, ko so se dela nekoliko zavlekla. Zdaj pa že delj časa kaže, da je poslopje povsem gotovo, a vendarle še ne služi vse svojemu namenu. Le v pritličju so uporabljeni lokali za trgovine, kavarniški piestori v mezzani-nu so pa še vedno piazni in baje tudi sebe še niso opremljene. Odpreti tako velik hotei pri nas je res težava, vendar je pa tudi razumljivo, zakaj se ljudje čuiijo ter vprašujejo, zakaj poslopje še ne služi svojemu namenu, kajti finančno vpiašanje je bilo menda rešeno že tedaj, ko so se odločili za zidanje.
Javno vpiašanje. kaj je z novim hotelom v Ljubljani, je nedvomno upravičeno, kajti hoteli spadajo med javna poslopja, da se za nje sme zauimati tudi širše občinstvo. Lastniki nam sicer lahko ostanejo dolžni odgovor, vendar bodo javnosti mnogo bolj ustregli, če bodo odgovorili, kdaj bo novi hotel odprt ter kdaj bo Ljubljana pridobila lepo število hotelskih sob. Znano je namreč, da je v Ljubljani nekoliko premalo hotelskih sob. zlasti prvovrstnih ali »komfortnih«, da se poslužimo tega, pri nas tako priljubljenega izraza. Da je pri nas premalo sob za tujce, se pogosto izkaže ob priliki večjih prireditev, n. pr. ob velesejmu ali sokolskem zletu, ko nas obišče za nekaj dni več gostov. Prav zaradi tega, ker je premalo hotelskih sob, je prišlo pri nas v navado, da nudijo prenočišča številni zasebniki, ki mnogo lažje konkurirajo hotelirjem, ker pač ne plačujejo danrkev in številnih taks. kakor hotelirji njim. Dogaja se pa tudi, da ho-
telske sobe niso zasedene vse, a zasebniki vseeno oddajajo prenočišča, tox*ej v pravem pomenu besede konkurirajo z gostilničarji in hotelirji, ki so nad tem pogosto upravičeno pritožujejo.
Vprašanje je torej, ali se bo število hotelskih sob v Ljubljani kmalu pomnožilo, kar marsikoga zanima prav zdaj ob začetku tako zvane tujske sezone. Ljubljana sicer ni letoviško mesto, a kljub temu nas tujci obiskujejo in hotelskih sob ne bo še tako kmalu preveč.
Kavarne same pa menda doslej še ni nihče pogrešal; kavarn je pri nas pač io_ volj. Toda novejših, modernejših lokalov v Ljubljani ne bo še tako kmalu preveč. Baje bo blizu Slona« kmalu opuščena neka starejša kavarna. Prostori za kavarno na prometnem kraju so predragi, ko jih lahko lastnik odda diažje za trgovske lokale. Prostori, ki so pa določeni za kavarno v novem hotelu, bi ne bili primerni za nič drugega. Upoštevati je pa treba tudi. da večji hotel mora imeti svojo kavarno že zaradi svojih gestov. Znano je, da je prišlo lani do hude bitke zaradi namere podjetja Bate. ki je tudi nameravalo imeti kavarno v svojem novem poslopju, v šestem nadstropju. Zato. ko te kavarne Se ni in je ne bo vsaj do jeseni, bi se p^č lahko uveljavila ter uvedla neva kavarna v >Slonu<r. a zdi se. da ni več nikomur mnogo za kavarne.
Ljubljančani si znajo vse. česar jim ne razlože tisti, ki so najbolj poučeni, razložiti sami. Zato se naj nihče ne čudi. če nastaja toliko govoric zaradi skrivnostnega novega hotela. Reklame za prazen hotel je torej dovolj. Dokler lastniki sami ne bodo pojasnili, česar ljudje ne morejo vedeti, bodo pač morali biti zadovoljni z govoricami. Pri vsem tem je dovolj jasno, da hotel še ne služi svojemu namenu ie zaradi kakšnih denarnih težav; stavbno posojilo ni bilo kratkoročno, rmano pa je tudi, da so nekateri najemniki lokalov v pritličju plačali najemnino za več let. vsaj eden celo za 10 let. že to je velika vsota. Nihče tudi ne more trditi, da stavbne oblasti niso bile naklonjene stavbnemu gospodarju. Posneli so nekoliko vogal nasproti pošte, da je ostala zazidana ploskev skoraj prav tako velika kakor prej, pač pa se je na škodo parcele nekoliko razširila Frančiškanska ulica, kar zopet koristi hotelskim prostorom, predvsem pritličju, da so svetlejši in bolj zračni. Marsikdo je pričakoval, da bodo v Frančiškanski ulici podrli vse staro poslopje, zdaj pa še zapira ta ostanek edin, sicer
že regailirano ulico. Zato bo !*• jc pričakovali, da se bo v novem hotelu pokazalo nekoliko več življenja ter da bodo lastniki začeli resno razmišljati tudi o drugi etapi stavbenih del. razširjenju hotela v Frančiškanski ulici. Zdi se. da so nekoliko razočarani ti. i nekateri najemniki tZ-gOVSldh lokalov v pri.ličju, kajti prometa v primeri z najemnino ni mnogo. Nedvomno bi pa bilo več prometa, če oi bil hotel obljuden, kajti hotelski gostje bi kupovali najraje v teh trgovinah.
Kdaj bo torej odprt novi hotel? Radove ti neže v je čet? al je več.
Križanka
Pcmen besed
Vodoravno:
1) domača žival. 8) domača žival. 10) gizdalin, nadut ež. 12) del hiše. 141 gora na Notranjskem. 16» razdobje, 17) mesto v Šumadiji. 18) zdravilo, 20) krni. znak za prvino. 21) kemična prvina, 2'*) mesto, znano iz Homerjeve Ilijade, 1?~> * ejški tH>g. 27) obmorski kraj v Istri. 2S) slovenski pesnik, 30)  vrsta skladbe.
N a v pično :
2) moško ime, 3) ruska reka, li glasbena nota. 5) slovenski pisatelj. 6) ribja jajca. 8) načrt. 10) dragi kamen, 12) novačenje, 14) del opere, 16 • egipčansko božanstvo. 19) neusmiljena. 22) del telesa, 24) del zidu. 26) sanje, 29) dva enaka soglasnika.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno:
1) Možuhin. 8) Sidor. 10) Obir. 12) mama 14) bor. 15) cekin. 16) rt. 17) kar. 18) li. 19) Levar. 21) Rab. 22) Ivan, 23)  Jona. 24) šopek. 26) senožet.
Navpično ;
2) osir. 3) žir, 4) ud, 5) Homer, 6) Irak, 7) gobelin. 9) Hanibal. 11) Botev. 13) Milan, 15) car. 17) kanon, 20) vase. 21) roke. 23)  jež. 25) po.
Z Jesenic
—Sp°rtne vePtl, SK Bratstvo nastopi v nedeljo dne 23. t. m. v Čakovcu proti CSK. prvaku mariborske skupine LNP. To bo odločilna tekma z.< prvenstvo LNP Wfi I najhušima na.»pr- tnikoma, ki računala na pivo mesto podsavrza. Vsi prijatelji sporta z Jesenic in okolice želimo, da bi moštvo B: nt tva odneslo zmago v 'ej hudi prvenstveni borbi. Prihodnjo nedeljo se bo odigr.ila revanžna prvenstvena tekma med imenovanima kluboma n;i Jesenicah. SK Bratstvo priredi v petek, 21. ». m. ob 20. uri v Kazini poslovim i večer onim bratom, ki odhajajo na odslužite/ vojaškega kadrskega roka. Uprava klub.i poziva vse članstvo in prijatelje kluba, da se tega večera polnoštevilno udeleže.
— Jeseniška občina namerava uveM-i v°žnjo i avtobusi. Na proračunski seji občinskega odbora je župan Markež Vakm-tin poročal, da bo jeseniška občina nabavila velik avtobus, ki bo vozil dnevno v določenih urah od spodnjega konca občine Koroška Bcia pa do zgornjega konca občine Jesenice. Občinska uprava je v ta namen vnesla v občinski proračun znatno vsoto za izvedbo potrebnih pii prav za ustanovitev mestnega avtobusnega po«i-jetja. V svrho proučitve tega vprašanja sta pied kratkim odpotovala dva zastopnika mestne občine v Maribor in Oelje. da se na lici mesta informirata, kako v navedenih mestih poslujejo in uspevajo mestna avt busna podjetja. Uvedba avtobusne vožnje med Jesenicami in Koroško Belo je les zč\i potrebna, saj imajo pešci od spodnjega konca Koioške Bele do zgornjega konca Jesenic, to je do Hrušice školaj dve u;i hoda v eno samo sna r. Za obe smeri pa porabijo skoraj pol ui.va. Ob-čiLski upiavi E ve tu jemo, di naj poprej nabavi me tni škropilni avto, ki je še bolj potreLen  kot avt bus.
— Markiranje planinec poti. Znani planinec čop Jaka Rt, je pred k:aLkim marki', al staro pot, ki vodi čez Muravo, Rejce, pod Tarnai jem in naprej, kjer se združi za gostilno pri ^Jerci« z gla/vno cesto, k: vodi pod vznožje Golice. Po tej poti so pred davnimi leti kmetje vozili s Planine rudo in k^s na Jesenice. Ta pot je tekom let zelo razpadla, tako da je težko porabna za vožnjo, pač pa je za pešce zelo prijetna, ker vodi mimo zelenih trat in skozi smrekove gozdove. Na gotovih me-sdh je potrebn.. popravila, p. svbno v bližini vodovodnega zbiralnika in višje gori ob prehodu čez male jarke. Mestna občina bo storila mnogo za tujski promet. Če oo poplavila to po£, p** kateri bodo letovišča rji. izletniki in planinci veliko raje hodili kot po glavni cesti, po kateri dnevno vozi nešteto avtomobilov^ ki dvigajo oblake prahu.
— Policijska kronika. Najemnik gostilne -Dom v Sokolskem domu je že delj časa opazoval, da mu nekdo krade žganje, vino. ribje konserve sir in druge dobrote. Po dolgem času sta se ujela dva ptička v nastavljeno past. Policija je prijela 19-letno J. R. in 34-letnega P. J. z Jesenic in jih po zaslišanju odgnala v sodne zapore v Kranjski gori. Oba sta tatvine tudi priznala n povedala po kakšnih potih in v katerem času sta prihajala v Sokolski dom. Policija ie te dni prijela nekega F. M. z Jesenic, ki je kradel kokoši nekemu železniškemu uradniku, stanujočemu na Prešernovi cesti. F. je kokoši prodajal ne-kemu P. na Javorniku.__
V UMOBOLNICI Posetnik. No, koliko ste jih pa danes že sprejeli?
— Vi ste deveti, gospod, odgovori vratar.
—~i '    111 ■ i ■ i#—Mi—' ■■■i^iMMI^MIMMMiMMM——i
I MINISTER IZVRŠI ATENTAT NA CARJA   Ta sum  ||ARRY BAUR
in ubije nato še samega sebe zaradi svojega domoljubja in svoje zaskrbljenosti za bodočnost in usodo velike Rusije!  — Ta zgodovinski dogodek velikega domoljuba P. Pahlena so nam predočili  Francozi v velikem  monumentalnem filmu, razkošno insceniranom in z ansamblom svojih najslovitejžih umetnikov! Poleg Harrvja Banra sodelujejo še: Pierro Ilenoir, Susy Prim, Gerard Landry itd.
Zaradi velikega zanimanja za to ogromno filmsko delo najnapetejše vsebine Vam
priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji!
videti!
PATRIOT
največji sodobni filmski umetnik v vlogi krutega trinoga   - ruskega ________ carja Pavla I.
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. jutri (v nedeljo) ob 10.30 uri, (po znižanih cenah) ter ob 15., 17./19. in 21. uri.
KINO UNION, tel. 22-21
Filmska umetnina
PREDSTAVE ob tG
eitionska žena
V nedeljo predstave ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
V tem filmu so prejeli visoko odlikovanje Grand Prix od Akad^- !^'e znanosti in umetnosti režiser W. \Vyler, Bette Daviš in Fay Bainter.
KINO SLOGA,  Vf   f%¥ IMPIT An A ldel
tel.27-30.       -/V*° V***!?** FESTIVAL NARODOV
NAJVEČJE IN NAJLEPŠE FILMSKO DELO 20. STOLETJA Radi velike dolžine filma predstave danes ob 16., 19. in 21.15 uri — jutri ob 10.,
14.30, 17., 19.15 in 21.30. uri.
i
r i
Mscite
i. MOT
ALON
MK ILIRIJE — ODPRTO DO 9. ZVEĆER. DVORANA DELAVSKE ZBORNICE 19. — 26. APRILA 1939
©L. ;VNE V
— Naše nove torpedovke. Iz Nantesa poročajo, da je krenila te dni proti Splitu naša nova kontratorpedovka Beograd«. V Split prispe 27. t. m. in bo svečano sprejeta po vojaških oblastih. Kontratorpedov ka i-Zagreb . ki se gradi v splitski ladjedelnici, bo trdi kmalu dograjena. Strokovnjaki, ki jo bodo preizkusili, so že prispeli v Split. Tretja kontratorpedovka »Ljubljana^, ki jo grade tudi v splitski ladjedelnici, bo dograjena čez dva meseca.
— Za obnovitev trgovinskega prometa s Španijo. Naša trgovska mornarica je že obnovila del prog s Španijo, ki so bile pretrgane zaradi državljanske vojne. Niti z naše, niti s španske strani pa še ni bila pokrenjena akcija za obnovitev prejšnjih trgovinskih odnošaiev. Zato vodijo gospodarski krogi Dalmacije akcijo, da bi se čimprej pričela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Španijo in da bi se obnovila trgovinska pogodba mod obema državama. . _ „
— Uvoz   avtomobilov   v   na.šo državo
narašča. Lani je bilo uvoženih v našo državo 3030 potniških in 1325 tovornih avtomobilov, predlanskim pa samo 2396 potniških in ^21 tovornih. Uvoz potniških avtomobilov je torej lani narasel za 634, tovornih pa za 504. Tudi letos uvoz narašča. Največ avtomobilov uvažamo iz Nemčije, na drugem mestu jeltalija in USA. Vrednost lani UV >ž i in potniških avtomobilov je zna.* ala 86.6 milijonov din, tovornih avtomobilov pa 72.2 milijona din.
_ V postnem   ministrstvu   vsa mest«
zasedena. V resoru poštnega ministrstva so zasedena vsa po proračunu predvidena mesta. Zato si delajo prosilci s prošnjami samo nepetrebne troške.
— Seja poslovnega odboja Zveze mest. Danes so se sestali v Petrovgiaau zastopniki Zveze mest na sejo poslovnega odbora na kateri se bodo obravnavale tekoče zadive. Iz Ljubljane sta odprto vala v Pe-trovgrad župan dr. Adlešič in tajnik dr. Grasselli.
— Konferenca  vseh  inspeKtorjev dc*a.
26., 27. in 2S. t. ni. bo v Nišu konferenca vseh inšpektorjev dela. Na nji bodo storjeni važni sklepi zlasti glede izpremombe uredbe o določanju minimalnih mezd.
_ Nafta za ribolov oproščena carine. V
finančnem zakonu za tekeče leto je zakon o državni trošarini izpopomjea z novo odredbo, po kateri so nafta, plinsko olje in maža za ribiške ladje, služeče izključno ribolovu, oproščeni trošarine.
Danes ob 20. uri, v nedeljo ob 14.30. 17.30 in ob 20.30 uri  ruski  v e 1 e f i 1 m
Rashotfnihov in Poslednja pot sv* Margarete
veliki pomorski film.   KINO MOSTE
— Iz > Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 32 z dne 22. t. m. objavlja pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje agronomske stroke.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve samski slaboum-než iz Doblič Alojz Kralj, posestnik na Drami Josip Kovačič st, posestnikov sin iz Cadrež Ignjac Cudovan, posestnikov sin iz Gorice Franc Ljubešič, kočar v Migolci Alojz Meserko, posestnikov sin iz Zapo-toka Janez Lesar, posestnik iz Globovca Anton Blatnik, posestnikov sin iz Srnjaka Jože Podlogar, posestnikov sin iz Velikih Drušc Janez Jermančič, posestnik iz Čreš-njic Franc Dobrave, posestnikov sin iz Hrastja Alojz Srpčič in delavec iz Dreč-nika Anton Cetinski.
— Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje pri banovinskom institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb A* Ljubljani mesto zdravnika uradniškega pripravnika za 8. položajno skupino. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi do 10. maja.
_ Kažipot po Ljubljani. Pravkar je izšel priročni adresar Velike Ljubljane, kakršnega smo že dolgo pogrešali. Uredil ga je Stane Vadnjal in imen t v al »Kažipot po Ljubljani«. Knjižica ima o oliko žepnega koledarja in obsega lp7 strani drobnega tiska na dobrem papirju. Priložen je nacrt Ljubljane. Priročnik je urejen zelo praktično, da v njm najdeš takoj naslov podjetja, ustanove, urada itd. tudi s telefonsko številko, številni naši veliki adresarji so prirejeni predvsem za gospodarske kroge in ne morejo služiti splošno-sti, že zaradi tega, ker so predragi in ker jih ne moreš nositi s sefooj. »Kažipot po Ljubljani« bo služil zelo dobro tudi turizmu in prav zaradi tega je bil posebno potreben. Potrebovali ga bodo tudi Ljubljančani, ki ao bili doslej pogosto v zadre-gi, kje bi zvedeli naslov tega ali onega podjetja, rove ulice, ustanove ali pisarne.
Ker so naslovom priključene tudi najnovejše telefonske številke, smo dobili hkrati priročni telefonski imenik, ki je v nekem pogledu celo bolj praktičen kakor uradni telefonski imeniki. Mnogo več od takšnega adresar j a res ne moremo zahtevati, zlasti zaradi njegove nizke cene (10 dinarjev), čeprav bi si želeli o marsičem nekoliko več podatkov razen samega naslova s telefonsko številko. Tako bi si na primer tujec želel natančnejših navedb ob hotelih in gostilnah, tujsko prometnih ustanovah ter mestnih ter zgodovinskih znamenitostih. To bi pa že prejoej preseglo okvir malega, prirodnoga adresarja.
— Rimske žrtvenike so našli. V Skela-rih na levem bregu Drine v Spodnji Bosni so naleteli na stare spomenike. Kustos sarajevskega muzeja Sergejevski pravi, da so to 4 žrtveniki iz rimskih časov.
— Za binkoštne praznike priredi Putnik izlete na Limbarsko goro, Crikvenico, v Postojno, Trst in Gorico ter Benetke in Padovo. Tiskani sporedi na razpolago v biljetarnah Putnika. 236—n
— Vojni invalid je napisal zbirko pesmi. Izšla je zbirka liričnih pesmi pod naslovom 3>Krik ranjene mladosti«, ki jih je napisal Avgust Fabjančič na bojišču med svetovno vojno. A. Fabjančič je vojni invalid. Njegove pesmi niso posebnost le zaradi tega. ker so bile napisane med vojnim besnenjem, temveč tudi zaradi tega, ker jih je napisal preprost človek iz no. uran je petrebe. Nekatere pesmi so v resnici lepe in zlasti preseneča Sonetni venec. Knjižico razpošilja oblastni odbor Združenja vejnih invalidev v Ljubljani, dalje krajevna odbora v Sevnici in Ljubljani ter Zveza bojevnikov.
Tako dobra je kuhinjska čokolada Mirim, da jo naj-Y\ rajše   jem   kar   z obema eokama.
MIRIM
KUHINJSKA ČOKOLADA
• I ■••« •■•II •• • Hm • ruti H    ' I l ■•   I i ■• ■ t '•(««'
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, malo vetrovno, čez dan toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Dubrovniku Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Dubrovniku 19, v Mariboru 18.2, v Ljubljani, Zagrebu in na Rabu 13, v Kumboru 17, v Beogradu 16, v Sarajevu in Visu 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.9, temperatura je znašala 5.0
— Neznan utopljenec. Oni dan je bilo najdeno v Savi pri Hrastniku truplo neznanega utopljenca. Utopljenec je bil 160 cm visok, bolj močne postave, okroglega obraza, rjavkastih las. Na sebi je imel sive pumparice, siv telovnik in škornje iz telečjega usnja. Star je bil okrog 30 let. V žepu je imel enokrovno uro znamke »Chronometre«. Identiteta utopljenca, ki so ga pokopali na tamošnjem pokopališču še niso mogli ugotoviti.
— Gozdni požar. Včeraj proti večeru so bili prostovoljni gasilci obveščeni, da gori gozd nad Lazami. V Laze se je pod vodstvom načelnika g. Pristovška takoj odpeljalo z motorko 12 mož, ki so napeljali cevi iz Save in neutegoma pričeli gasiti. Pomagalo jim je tudi 10 železniških progovnih delavcev. Gorel je gozd tik nad progo, ki je last državne železnice. Kako je ogenj nastal, ni ugotovljeno, a je zelo verjetno, da se je vnelo suho grmičevje od isker iz lokomotive. Prostovoljni gasilci so gasili skoro dve uri in končno požar popolnoma u duš ili. Gozda je pogorelo okrog 700 kv. m in je škoda precejšnja. Ako ne bi prišli na pomoč ljubljanski gasilci, bi bila nevarnost, da bi pogoreli vse večji kompleksi gozdov nad Savo.
— Spremembo vremena najprej občutijo noge. Pečejo vas podplati in bolijo kurja očesa, človek je nerazpoložen, hitro se utrudi in nima volje za nobeno delo. Ako vas to doleti, pridite v našo pedikuro, da vam pregledamo noge, jih spedikiramo, osvežimo z masažo in vam tako zopet vrnemo dobro razpoloženje. Po pedikiranju boste zopet dobro in lahko hodili. Naša modema pedikura je higiensko urejena, tako da vam nudi vso udobnost. Naši pe dike rji so izu ceni v strokovnih Šolah pod nadzorstvom zdravnika, tako da vam zamore jo dati pravilne nasvete v pogledu nege nog. Vse delo opravljajo oprezno in
brez bolečin. V današnjem času res ni potrebno, da trpite* bolečine na nogah, dovolj je, da posvetite negi nog več pažnje. Pedikura in masaža nog stane din 10.—. Prosimo vas, da nas obiščete in da se prepričate o naši službi. Rade volje vam pomagamo. BAT" A
— Poziv nesamostojnim zobotehnikom dravske banovine, ki še niso vpisani v organizacijo, da glasom nove zakonske uredbe v roku 8 dni pošljejo prijave s kopijo učnega spričevala na društveno tajništvo Ljubljana, Vegova ul. 8. 234—n
— Kaznenci na pogojnem odpustu. Iz kaznilnice v Sremski Mitro vici so izpustili na pogojni odpust 50 kaznencev. med njimi je tudi Viktor Wolf iz Mitrovice, ki je odsedel že 14 let radi umora svoje priležnice v Vinkovcih.
Iz Ljubljane
—lj živilski trg. Zdaj ni več takšnega navala na trg kakor prejšnje tedne. Domače zelenjave je zdaj že manj, zgodnjih pridelkov pa še ni, če izvzamemo berivko. Od dne do dne je tudi že manj naprodaj semenskega krompirja. Pač pa je bil danes precej dobro založen perutninski trg in jajca so bila nekoliko cenejša kakor o veliki noči, precej lepa 15 do 17 komadov za 10 din. Na zel en j a dnem trgu so posebno Trnovčanke dobro založene s sa-clikami, ki jih meščani kupujejo nekoliko bolj zdaj. Cene uvožene zelenjave so ostale v glavnem nespremenjene.
—lj Trošarina na semen*ki krompir? Kmet iz Tomačevega nas prosi, naj objavimo naslednje vprašanje na g. župana dr. J. Adlešiča: Včeiaj sem vprašal na mitnici v Tcmačevem, ali je še vedno v veljavi trošarina na krompir, če ga pelje kmet sadit ali zaorat na teiitorij mestne občine ljubljanske, in sicer 3 din za 100 kg. Mitničar mi je odgovoril, da moram trošarino plačati brez obotavljanja. Ker pa kmetje vendar dvomimo, ali je treba to-šarino plačevati tudi za krompir, ki ga samo sadimo v Ljubljani na svojih njivah, se obračam na gospoda župana z vprašanjem, kako je s to zadevo. Icar nam bo nedvomno lahko pojasnil kot župan in jurist. Ali je uvedena trošarina na vsa semen n. ali samo La krompir? Ah je izterjevanje te vrste trošarine zakonito? — Jože Blaž.
—lj Dve novi sokolski koračnici. Na sporedu telovadne akademije Ljubljanskega Sokola, ki bo v ponedeljek 24. t. m. v opernem gledališču, bosta tudi koračnici v krasni kompoziciji višjega vojaškega kapelnika g. dr. Josipa Cerina in prof. g. Jerana, ki sta jih poklonila Ljubljanskemu Sokolu ob njegovi 70 letnici.
—lj Seznam najdenih prodmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v marcu: 100 din, zlat uhan (obroč), moška za pes t-na crom-ura na črnem jermenu, zlato nalivno pero, srebrna moška ura, crom moška žepna ura znamke *KanzIe«, moška žepna ura znamke s> Me dana«, športna verižica iz rumene kovine, črna denarnica, v njej: 282 din 25 para in list davčne uprave Ljubljana okolica na ime Kališek Anton, Fužiie, štev. 1, rjava denarnica na zadrgo v njej: l ldin, zlat prstan z rdečim kamnom in pila za nohte, mala usnja ta denarnica v obliki podkve, v njej 32.50 din, mala šatulja, v njej: rožni venec iz bisernih kroglic, zavitek črne podloge in gumbov za moško obleko, 2 zavitka 19 bal damskega blaga z etiketo »Jugočeška — Kranj«, mreža z lončkom, kovčeg, v njem perilo in toaletne potrebščine, rjav kovčeg, v njem moško perilo, zobna ščetka, obešalnik, več fotografij in zvezkov, črn damski klobuk, rjava aktovka, v njej kuverta na ime SvolŠak Franc, poselska knjiga na ime Smole Justina, izdana od občine Vel. Gaber, pomorska knjižica na ime Kla-rin Krsto in vojnička isprava, vojnička isprava na ime Meserko Alojzij. V železniških vozovih so bil najdeni tile predmeti: 27 dežnikov, 2 palici, 2 smučarski palici, kompletne smuči, 10 klobukov, 2 slamnika. 2 čepici, baretka moški suknjič, par damskih novih čevljev, par moških čevljev, 3 pare galoš, par copat, delavni plašč, muf, boa, 3 damska krila, jopa, 11 parov rokavic, 2 baretki in rokavice, moška srajca, 5 šalov, 3 rute, kožuhovinast ovratnik, moški klobuk in 2 deski, moški dežnik in baretka. blazinica, prazna pletenka, 5 nahrbtnikov, 3 kovčegi. vreča s praznim sodčkom, 17 aktovk, aktovka in dežnik zavoj papirja, zavitek moških srajc, zavitek manufakture, zavitek palčic, zavitek suhega mesa, zavitek moškega perila, 1 zavitek drobnarije, zavitek sveč. lonček za cvetlice, pila, del črpalke. 2 leposlovni knjigi, torbica z razno vsebino, 42 din 25 p. gotovine, torbica z 40 din 75 p. in šoferska čepica, ščetka in rokavice.
—lj Idrčeni pranje, de bada u nedile na šmamiguar južnal. Kak baje guar paršl, je pastranskiga pamina, sam de baje tam med pual ana jen ana. ka bu imila Katrca tu ramveč žlikrafau. Zamudnki baje dabil pa kvičm kejšna kuglca al pa bljeke. Pa vanejte kaj bu! Jaka je abluku harmonika, Vikca bu deklamirala, Vike bu s kitara, Janez se bu pa klinih turnau, Tine tud nikej prštimuje, Niko m pa Dolfi sta pa ablbila, de basta usacga zastujn putri-rala. Iblančeni prauje, de se bu tu taka t zgadilu, kadr bu šmarnaguara žgane. Ir1 Točeni pa prauje, de je šmarnagi:- a ži lat an žlikraf. če se je ad djeleč paglida. se še luknea vid. Nazaj gredi basta atspud pa še Kuarle pa Franci, de basta usacga prest: igla, ka se bu dual patekelekau. Idrčeni jen nehni prjatli u nedile usi na šmarnaguara, ka je kume j mal viši kat hripc svitga Antuna.
—lj Nič se ne bojte slovenske moderne pesmi! Ce je prav in lepo zapeta se prav tako prilega in je ravno tako toplo sprejeta, kakor katera druga, katere je na mah sama melodija. Mora pa biti prav in občuteno zapeta! To pa znajo naši mladi
pevci z Rakeka in hočejo to dokazati v ponedeljek na svojem koncertu v veliki Filharmonični dvorani. Z naše zapadne meje jih pride kar 100 v Ljubljano, pod vodstvom svojega učitelja in skladatelja Maksa Pirnika. Razni naši skladatelji kakor : Tome, Osterc, Savin, šivic. Bravničar, Cvetko, Premrl in drugi pravijo, da pojo izredno lepo. Zato jih pridite poslušat v ponedeljek dne 24. t. m. ob pol 9. uri zvečer v veliko Filharmonično dvorano. Vstopnice pa dobite v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Za mestno otroško zavetišče v Trnovem, ki bo gotovo najmodernejši tak zavod v vsej državi, razpisuje mestna občina drugo licitacijo za instalacijo elektrike, ki bo veljala približno 33.600 din. za steklarska dela ki so preračunjena na pičlih 48.900 din, ter za dobavo in polaganje parketnih deščic, kar bo veljalo okrog 99.000 din. Ponudbe je treba vlož!ti do 3. maja do 11. ure v mest. tehničnem oddelku. Novi zavod za mladinsko skrb bo veljal več milijonov in bo imel tudi velik vrt in park z igrišči, da bo revna mladina zares dobro spravljena. V velikih, solnčnih in zračnih prostorih bo v internatu prostora za 40 otrok z vso oskrbo, v dnevnem zavetišču bo 150 otrok, ki bodo dobivali tudi hrano, v otroškem vrtcu bo pa 40 otrok,
—lj Raskoljnikov v kinu Moste. Zločin in kazen — remek delo ruske literature — je dobilo s sodelovanjem največjih francoskih in ruskih umetnikov najdovr-šenejšo interpretacijo v filmu »Raskolj-nikov«. Film je izdelan po slovečem romanu Fjodora M. Dostojevskega. V glavnih vlogah Harrv Baur. Piere Blanchar. Nikomur ne bo žal, če si ogleda ta umetniški film, ki teče ravnokar v novi izdaji v kinu Moste. Kot drugi film je na sporedu veliki nemški pomorski film 2>Poslednja pot sv. Margarete . Film je poln pustolovščin mornarjev, tihotapcev alkohola, prekrasnih naravnih posnetkov na morju. — Ta dva res lepa filma sta na sporedu kina Moste do ponedeljka.
Našla sem, kar sem iskala in si želela,
pravi   gospodinja    vsa   zadovoljna   že po prvem nakupu v
M0T0E0VI
pražarni kave in špeeeriji — Ljubljana
— Putnik priredi 28. in 29. junija popularni izlet v Benetke s posebnim vla-kom in posebnim parobrodom za 160 din. po osebi. Ker je število omejeno, opozarjamo že danes na veliKo ugodnost ter sprejemamo prijave na vseh biljetarnicah Putnika. 233—n.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik
—lj Prepoved vozil z neustrezajočimi platišči. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike tovornih vozil, da je s 1. t. m. stopil v veljavo čl. 18. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ki se glasi: Tovorna vozila morajo imeti naslednje širine platišč: a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1.200 kg najmanj 6 cm širine, do 2.000 kg najmanj 8 cm širine, do 3.500 kg najmanj 11 cm širine, a čez 3.500 kg najmanj 16 cm širine; b) pri dvo-kolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg najmanj 6 cm širine in čez 750 kg najmanj 11 cm širine. Železni obroči na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter ne smejo biti prikovani z žeblji, ki imajo stožčasto, nego le z žeblji z ravno glavo, ki sme segati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Po členu 36. navedene uredbe se kaznuje prestopek z zaporom 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1.500 din, kolikor ne spada kaznivo dejanje pod strožje oeiredbe kazenskega zakonika. Vsi posestniki so opozorjeni, da zamenjajo kolesa, ki ne ustrezajo, da ne bodo kaznovani. Po cestah bodo odslej nadzorovali vozila posebni uslužbenci.
—lj Dan podmladka Rdečega križa. Jutri, v nedeljo, 23. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo začela v frančiškanski dvorani velika akademija ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol v proslavo »Dneva pomladka Rdečega križa'. Program bo obsegal pevske, glasbene in druge zanimive točke. Vstopnice po 8, 6 in 4 din se dobe v pisarni Pax et benum, Frančiškanska ulica, in pol ure pred začetkom pri vhodu v dvorano.
—lj ZapcTa prometa na Mestnem in Starem trgu ter strmem delu Florijanske ulice. Mestno poglavarstvo poroča, da bo od ponedeljka 24. t. m. dalje zaprt vozni promet na naslednjih komunikacijah in bodo zapore postavljene pri župnišču v Florijanski ulici, od Marijinega znamenja na Trgu sv. Jakoba do Trubarjeve ulice, v Stiski ulici ob izhodu na Gallusovo nabrežje, pod Trančo pri mostu in na Mestnem trgu od spomenika kralja Petra do Krisperjeve hiše.
—lj Predavanje Prirodoslovnega društva
V torek 25. aprila bo v mineraloški predavalnici univerze predaval g. univ. prof. dr. ing. J. Kavčič »O specialnih cementih«. Predavatelj bo poročal o lastnostih cementov, s katerimi gradijo največje betonske zgradbe sveta: ogromne dolinske pregrade, avtomobilske ceste, zgradbe v morju, fortifikacijske naprave itd. in bo pokazal, kaj vidi kemik v teh snoveh. Začetek ob 18. uri 15 minut.
—lj »Jurjevanje« šentpetrskih in šentjakobskih Cirilmetodarjev na Ljubljanskem gradu bo v nedeljo 7. maja, v primeru slabega vremena pa 14. maja, na kar vsa društva in posameznike že danes opozarjamo.
—lj Slavistični klub na univerzi v Ljubljani priredi v ponedeljek 24. t. m. ob 20. v Hubadovi dvorani javno predavanje: Dr. F. Mesesnel: Umetnik in njegova doba. Vstop prost. S tem predavanjem otvar-ja klub ciklus javnih predavanj s kulturnega in umetniškega področja,
—lj Zmajev steg skavtov v Ljubljani priredi drevi ob 20. na prostoru letnega igrišča v Tivoliju, proslavo sv. Jurija — svojega zaščitnika! Bi—PIJ
—1 j Obnova mestne hiše v Gradišču št. 11. Mestno poglavarstvo je razpisalo obnovo cestnega in dvoriščnega pročelja te mestne hiše, ki jo poznamo tudi pod imenom Stubenbergične ustanove, in so dela preračunjena na 18.000 din.
Zvočni kino Sokolski dom v Šiški _telefon 41-79_
Najlepši film, ki ste ga kdaj videli
Zloraba zaupanja
(Abus de Confiance)
V   glavni   vlogi:   Danielle l>arrieux-
V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik.
Predstave: danes ob pol 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
LABODJA SMRT
—lj   Rii/.stava  kompozicij  iz zgodovine
Slovencev bo odprta v Jakopičevem paviljonu od nedelje 23. do srede 26. aprila; konkurenco za to delo je razpisala kr. banska uprava v Ljubljani.
—lj Sadjarska podružnica Šiška. V torek 25. t. m. ob pol osmih zvečer bo imel predsednik podružnice g. Stupica Iv., šol. upr. v pok. zaključno predavanje. V deški ljudski šoli v Sp. Šiški bomo obravnavali v obliki razgovorov »Poletno pinciranje saelnega drevja«.
—lj Kravi odrezal vime. Prednica usmiljenih sester s. Filipina Tomše je prijavila grd zločin, ki ga je zagrešil neznan zločinec v hlevu ekonomije na Cesti v Mestni log. Lopov je odrezal breji kravi posebno plemenite pasme vime in tako oškodoval sestre za 2000 din.
—lj Policija ju zasleduje. Policija zasleduje 401etno Terezo šuc, doma iz Sp. Polskave, ki se je udajala v Ljubljani tajni prostituciji, ukradla Josipu C. 8000 din vreden zlat prstan z briljanti in pobegnila. Tiralica je izdana tudi za Tinko D., ki je v neki kavanu ukradla Bosancu Jocu T. iz žepa 100 din, kasneje pa Dominiku R. denarnico z okrog 1900 din in zastavnim listkom.
Iz Gornje Radgone
— PožaTna nesreča v Apački kotlini. V četrtek 20. t. m. popolelne okrog 16. ure je na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnikov Satler Alojza in Marije v Mahovcih. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Črncev, nato pa še iz Apač in Žepovec, katerim je le s težavo uspelo lokalizirati požar na goreči objekt, ki je pogorel do tal. Požar je uničil precej gospodarskega orodja, dva gospodarska voza, poljedelske stroje, ki so bili v tem delu poslopja shranjeni. Domneva se, da so požar zanetili otroci, ki so se igrali v bližini. Zakonca Satler trpita okrog 20.000 din škode, med tem ko sta bila zavarovana komaj za 3.000 din.
— Preloženi izpiti jadralcev. Radi zadržka zadnje nedelje, se bodo vršili izpiti naših marljivih jadralcev v nedeljo 23. t. m. s pričetkom ob 7. uri zjutraj na občinskih Tratah v bližim postajnega poslopja v Gor. Radgoni.
Iz Litije
— Originalna reklama. Včeraj se je spustilo neko letalo čisto nizko nad Litijo. Pri nas in tudi v drugih krajih naše doline je spuščalo reklamne listke za nedeljski letalski dan v Prečni pri Novem mestu. Čujemo, da bodo tudi litijski prijatelji »Naših kril« priredili v kratkem podoben letalski miting. Priporočamo jim, da tudi oni na podoben način opozore zasavsko občinstvo na letalske prireditve, ki bodo na banovinskem vele posestvu v Ponovi čah.
— Huda nesreča ugledne gospe. Včeraj je doživela 771etna gostilničarka in po-sestnica ga. Marija Zoretova iz Črnega potoka pri šmartnem hudo nezgodo. Na podu so pripravljali rezanico in gospodinjo je zanimalo, koliko je še v zalogi na-stilja in krme. Odšla je do senice kar po lestvi. Na povratku pa je stari ženi spodrsnilo in jc padla 5 metrov globoko. Btž so bili pri njej domači, ki so jo dvignili In prenesli v hišo. Gospa je pričela tožiti o bolečinah, nakar so poklicali iz Litije zdravnika dr. Ukmarja. Ugotovil je resne poškodbe. Gospa Zoretova si je zlomila desno roko in desno nogo. Zdravnik ji je takoj nudil pomoč. Vrli narodni gospej in navdušeni Cirilmetodarici želimo skorajšnjega ozdravi jenja.
Iz Kranja
— Kranjska enajstorica, Id je v nedeljo v Mariboru tako odločno porazila nevarnega nasprotnika, bo v nedeljo ponovno nastopila na mariborskih tleh, tokrat proti ISK Mariboru, ki sicer ni tako nevaren nasprotnik, vendar ima nekaj prav dobrih igračev. In če pomislimo, da bodo naši igrači nastopili na tujih tleh, bo treba le dobre igre in pripravljenosti, da bo izšla enajstorica iz tekme z zmago. Igrači od potujejo v nedeljo ob 6. 45 v Maribor in vabijo tudi navijače, ki se lahko posluzi Jo nedeljske karte, ki stane 81 din.
— Gozdni požar na Smarjetni gort Včeraj okoli 11. ure je nenadoma pričelo goreti ob vznožju šmarjetne gore in se je požar zaradi vetra hitro širil in močno obžgal mlado drevje in grmičevje. Kranjski gasilci so se takoj odpravili na mesto požara in kmalu ogenj udušili. V kratkem času je to že drugi požar na Šmarjetru gori. Ni še dolgo, ko se je vnel gozd g. Benedika Franca, a že je nastal nov požar. Vprašanje je, kdo je zanetil ogenj, ki bi se lahko znatno razširil in povzročil veliko škodo. Opozoriti moramo predvsem izletnike, da ne mečejo ogorkov v travo, ki se zaradi suhega vremena kaj hitro vžge, prav tako pa naj tudi starši pouče otroke, ki kaj radi zažigajo travo, da je to nevarno, in da jih pri tem same lahko doleti nesreča.
— Iz šahovskega kluba. Prvenstveni turnir se bliža koncu, saj je večina udeležencev že odigrala vsaj 10 partij. Po dosedanjih rezultatih sodeč so si prva mesta že razdelili igrači dokončno, vendar ni še rečeno, da se ne bi ob koncu še kaj spremenilo. Bolj huda borba bo v spodnji hiši, kjer so moči precej izenačene. Po dosedanjih igrah so razdeljena mesta takole: 1. dr. Gabrovšek 11 točk, 2. Singer 9, 3. Pavlica 8, 4. Franko 6 in pol, 5., 6., 7. in 8. Možina, ing. Skopal, Martelanc, Šuštar 5 in pol. — V petek 28. t. m. bo priredil agilni KšK brzoturair na katerega opozarjamo člane in prijatelje kraljevske igre.
POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM
Naše gospodinjske pomočnice
Manjka jim izobrazbe, raste pa potreba po
stanovski organizaciji
II '.Hi
ejši
Ljubljana, 22. aprila
Letni obračun, ki ga je pod predsedni-štvom ge Franje Petričeve in ob lepi udeležbi članic podala Zveza gospodinjskih pomočnic, nam je odkril marsikatere zanimive plati tega stanu, pa tudi njegovega prizadevanja za izboljšanje stanovskih razmer.
Predvsem je treba vedeti, da si zveza že nekaj let vztrajno prizadeva med gospodinjskimi pomočnicami najti razumevanje za načela, ki so pripadnice tega stanu vodila do ustanovitve stanovske organizacije. Zveza seveda ob splošni ne-brižnosti za organizirano stanovsko življenje ni žela takih uspehov, kakor bi si jih bile njene vodilne, zelo agilne in stvari predane članice želele. Je res čudno, da za vsakim oglom tožimo o razmerah, ki nas v tem ali drugem stanu tarejo, da pa nimamo toliko čuta za skupnost, da bi se strnili v organizirane vrste in v teh ob solidarni pomoči vsake za vse in vseh za vsako uveljavljali svoje želje in zahteve. Med te tarnajoče spadajo tudi gospodinjske pomočnice. Sorazmerno s številnimi pripadnicami tega stanu je število organiziranih dokaj skromno. Te imajo sicer voljo za sodelovanje z drugimi, toda morda izven nekaj redkih vendarle ne dovolj in ne tako vztrajno kakor bi bilo treba. Vsaka organizacija pa potrebuje za plodno delo in uveljavlje-nje svojih prizadevanj energičnih, vztrajnih, nikoli oklevajočih delavk. Drobna peščica »garde« vendar ne more zmagovati širokopoteznega dela! Koliko bi ga bilo treba opraviti, spozna lahko vsaka sama. če se malo ozre izven svojega ozkega kroga in pri tem naleti na praznine, ki se pred njo odpirajo. V enem stavku povedano, je tisto, kar manjka, to, da manjka : stanovske sigurnosti«. Mili zametek tega dela tiči v delu Zveze gospodinjskih pomočnic, ki pa ne bo mogla daleč prodreti s svojimi prizadevanji za izboljšanje stanovskih razmer, če ne bo našla sodelavk, ki bodo delo oreneslo na široko, vse obsegajočo osnovo delovanja.
Pohvalno pa je požrtvovalno delo sedanjih delavk, zlasti predsednice, ki je cd jutra do poznega večera na poti z vedno isto mislijo: kaj bi se dalo napraviti? Vse visi v glavnem na njenih Šibkih ramenih: zamisel, iniciativa, izvedba načrta do vseh potankosti. Pod njenim varilstvom uspeva organizacija, ona vodi zavetišče in posredovalnico za službe v Wolfovi ulici, briga se za poučne tečaje, za nadaljnjo izobrazbo gospodinjskih pomočnic. Dela dovolj za korenjaka in preveč za slabotno žensko! Toda njen ve-
der duh nikdar ne počiva in to se pozna J kar v zraku.
Ta osebna požrtvovalnost predsednice in še nekaterih drugih, njenih najzvestej-
ših pomočnic, je zmogla lepo delo. Koristna, izobraževalna predavanja so bila poleg praktičnih tečajev za usposobljenost gospodinjskih pomočnic in tečajev za nemški jezik steber smotrnega izobraževanja, po katerem se je pokazala občutna pomanjkljivost med stanom, za katerega se ne zahteva v splošnem nobena predpisana izobrazba. Ne da se reči, da je organizacija pri tem delu naletela na odziv, ki bi bil zaželen in ki bi celo moral biti naravna po.-ledica dejstva, da so med nezaposlenimi gospodinjskimi pomočnicami le tiste, ki se jih gospodinje branijo zarad^ pomanjkljivosti izobrazbe, zaposlene pa so vse, ki nekaj znajo. Pomočnice same bi morale končno sprevideti, da bi bila neupravičena in kakor bob ob steno vsaka zahteva po izboljšanju delovnih pogojev, če ne bodo mogle zadoščati zahtevam, ki se jih stavi nanje v poklicu. Zato bi jim morali bili bolj pri srcu njihovim izobraževalnim potrebam prikrojeni tečaji in v nemali meri tudi njih stanovsko glasilo »Gospodinjska pomočnica«. Slednja bi mogla mimo primera lepe stanovske zavednosti postati ob večjem zanimanju pripadnic poklica za stanovsko gladilo tudi odličen vir za vsestransko izobraževanje. Kako ie utemeljena tožba o nezadostni izobrazbi za službe se potegujočih pomočnic, zgovorno priča seznam v posredovalnici za službe izvršenih posredovanj, ki jih v primeri s pri-i a vami nad polovico ni uspelo in — kakor zatrjujejo poučeni — iz preprostega vzroka, da je bila izobrazba delojemalk vse preveč pomanjkljiva v primeri z zahtevami, ki jih delodajalka upravičeno terja. Razumljivo je zato stremljenje zveze, da bi izobraževanje čim bolj organizirala. Zato je stalno zasledovala cilj, da bi se mladoletne začetnice postavile pod posebno varstvo in da bi se za hišne uslužbenke v mestnih gospodinjstvih uvedel obvezen nadaljevalni strokovni pouk. s katerim bi dosegle v svojem poklicu višjo kvalifikacijo.
Kar se tiče ostalega interesa organizacije za dosego čim večjih koristi za pomočnice, je zveza v svesti si svoje naloge izvedla pridruženje k Narodno strokovni zvezi, da bi s tem združenjem omogočila registriranje v Delavski zbornici. Zbornico je potem naprosila, naj skliče anketo glede starostnega zavarovanja in poselskega reda — dveh vprašanj, ki globoko posegata v stanovske interese gospodinjskih pomočnic.
Olimpijski film je pr*M v Lfrbliano
PcSStlčrfi moment nikjer ne sili v ospredje, tako da je film res samo visoka pesem o sportu
Ljubljana. 22. aprila
Mnogo ymo »Hša-li o njem. Ne samo športniki, rudi dru«ji so težko pričakovali film. o katerem je splošno sel po svetu glas. da je remok-delo nemške filmske umetnosti. Pa čmo ga le dočakali. Sooči ca je pri zadnji predstavi pokazni kino Sloga izbranemu občinstvu, med katerim sr> bili tudi predstavniki oblasti in športnih ustanov.
Film ima dva deli. Prvi del obsega prenos orimpij.skega ognja iz grške vasi Olim-pia v olimpijski stadion v Berlin, glavni del pa je posvečen lnhkoatlcrsk?m tekmam XI. olimpijskih iger v Rerlinu. Glasovi. kJ so šili pred filmom, so bili upravičeni. Leni Riefen<stahlova je z ogromnim štabom filmskih operaterjev in vsemi izrod m m i pripomočki, ki jih je dala na razpolago nemška vlada, /delala film visoke umetniške vrednosti. V športno fotog:afskem pogledu so pr-netki ncaadkriljivi, slehernemu se pozna, da so sodelovali pri snemanju ne samo prvovrstni filmski operaterji, temveč tudi športni strokovnjaki, ki so pričarali na filmski trak športne dogodke, kakor so v resnici. Slike so rzredno jasne in kar je pri športnem filmu šc vnznej^e: najzanimivejši pr: soli so bili prikazani s časovno lečo, da je užival pri povrmeznih fa/ah tekmovanja rudi nc<porrnik. Film vseleako zasluži, vsaj prvi del. vso pohvalo, zlasti, ker mu manjka sleherna tendenčna primes. NTa nobenem mestu ne sili v ospredje politični moment in tako je ta film v resndci samo visoka pesem o sportu.
Pri prenosu olimpijskega ognja sc je Rie-fenstahlova precej posluževala fotomonta-že. ki pa je bila tako spretno vstavljena, da je bilo prizorom samo v prid. Prikazovanje ostankov helenske kulturo jc bil smi-
seln uvod v film Rrez prigovora pa je la-hkoatletski del. Pred nami so se vrstile za-rimive športne borbe najbolj-ih na svetu in prikazane so bile tako dovršeno, da so bili gledalci kmalu v enakem razpoloženju, kakor tisočglava množica v stadionu. Trepetali smo v pričakovanju, če se bo malemu Japoncu posrečilo preskočiti vrtoglavo višino in globok vzdih se je slišal, ko se mu je to ponesrečilo. Kdor je čital poročila z berlinske olimpiade, jc zdaj lahko na lastne c-či videl vse športne veličine, ki so pripo-mogle k izrednemu uspehu XI. olimpiade. Zadivila nas jc krasna in mačje prožna postava idealno grajenega črnca CKvensa. ki je igraje postavljal svetovne rekorde. Ko smo gledali dolgonogega ameriškega črnca Allbrittona, smo razumeli, kako jc mogoče človeku precko»Čiti višino nad 2 m. In potem dramatične borbe tekaških fenomenov iz dežele tisočih jezer, ko so priborili Finski zlate ko'ajne. Sicer ncizrazno lice je pokazalo lahen nasmešek, ko so zmagovalcu na zmagovalnem odru položili na glavo lovorjev venec in izročili lonček s hrastovo vejico — edino nagrado za trudapolno doseženi uspeh. Prekrasni so prizori svečane otvoritve, pri kateri smo lahko videli tudi zastopstvo Jugoslavije s postavnim zastavonošo inž. Stepišnikom na čelu.
Film se konča z maratonskim tekom, ki Ca tako živo opisujoče spremlja nalašč zanj komponirana glasba, da sc je gledalcu lahko vživeti v razpoloženje maratonskega tekača na njegovi dolgi poti, kf znaša nič manj ko 42 km. Nepoučene je gotovo motilo žvižganje, ki ga je često dvignila sta-dionska publika. Tem moramo povedati, da jc v Ameriki navada, da uporabljajo pri vzpodbujanju žvižganje namestu ploskanja.
KUNT VINGE:
Nedolžna medrgra
Unger je kupčeval z lesom in v Stock-holmu je imel pisarno. Njegove žage so bile v Norrlandu. Tam je izbruhnila stavka — po časniških poročilih je bila zadeva zelo re.. a — in Unger je sklenil odpotovati tja in posredovati osebno. Stanoval sem blizu Unger j a v tihem predmestju in večkrat sva hodila skupaj s kolodvora domov. Njegova žena Sonja je bila zelo dobra prijateljica moje žene.
Unger mi je pravil, da ima velike sitnosti s svojimi žagami. Trdil je- da se mu zelo mudi. Doma se bo samo hitro preoblekel, da se bo mogel popoldne odpeljati z vlakom na sever. Doma si menda ni privoščil niti toliko časa, da bi poobedoval. Brž se je preoblekel in vtaknil za vsak primer samokres v žep, potem se je prisrčno poslovil od Sonje in odhitel nazaj na kolodvor.
Na ulici ?e je še obrnil in pomahal Sonji, ki je stala pri oknu in zrla za njim. Komaj ji je izginil izpred oči je odhitela k telefonu. Marsikdo izmed njenih znancev bi takoj vedel koga je Sonja poklicala. De zvesti, po ljubezni zaslepljeni Unger ni imel pojma o tem. Telefonirala }e seveda Overhagonu, ki so mu bile po-
sebno pri srcu mlade, omožene žene. Overhagen, prijeten kavalir, mehkega božajo-čegp glasu in očarljivega nasmeha, je imel okrog sebe vedno polno romantičnih žen, ki jih je nikala nevarna igra. Ni težko uganiti o čem je Sonja govorila z njim. Vprašala ga je kdaj bi hotel z njo v mestu večerjati. Imenitno! Brez pomena je kaj se je med večerjo zgodilo. Menim, da je Overhagen metal na njo še ognjevitejše poglede kakor običajno in da se je Sonja, zavarovala pred njim z jezom živahnega gos t člen ja. V tej umetnosti so ženske mojstri.
Ta čas se je pa vrnil Unger domov. Zamudil je bil vlak, kakor je pravil pozneje Sonji. Ker je bil utrujen je sedel k peči. Bil je nemiren, moral je neprestano misliti na stavko na žagi. Morda je moral mi-sV*\ tudi na druge stvari. Kdo ve... Nervozno se je obračal v naslanjaču, nekaj ga je težilo. In potegnil je iz žepa samokres ter ga položil na naslanjač kraj sebe.
Bilo je okrog enajstih, ko je vstopila Sonja z Overhagenom v salon. Ogenj v peči je bil skoraj že ugasnil, soba je bila pogreznjena v mrak. Overhagen je očivid-no čakal na to »razpoloženjec. Sonja ga je gledala plaho, ko si je odpenjala plašč. Plašč ji je zdrknil na tla. Overhagen sploh ni poskusil zadržati ga, temveč je strastno
Mnogoštevilni gledalci iz Amerike, ki ao prišli-v Berlin, so pač bodrili svoje tekmovalce na svoj način.
Svetovna kritika je povsem pozitivno ocenila film tudi s tehničnega in režiserskega vidika. Olmrpijski film je bil edini nemški film lanske produkcije, ki je v Franciji, Ameriki in Angliji dosege! popoln uspeh. Naglasiti je treba, da spada ta film v vrsto tako zvanih dokumentaričniih filmov. V tej panogi so se Nemci z olimpijskim filmom postavili na prvo mesto. Francozi so obžalovali, da sami ne goje bolj smotrno te panoge filma.
Film je vreden, da si ga vsakdo ogleda, najbolj pa ga priporočamo športnikom, ki se bodo lahko ob njem marsičesa naučili.
M. P.
Nova Savinova skladba
Ljubljana. 22. aprila V ediciji Glasbene Matice ljubljanske je pravkar izšla nova skladba nestorja slovenskih skladateljev še vedno plodovite-ga Rista Savina pod naslovom »Vokalna suita« v narodnem slogu za soli in zbor s spremi je van jem klavirja (op. 29). V njej je skladatelj združil štiri, suitno si sledeči pesmi: »Večernica« na besedilo A. M. Slomška, »Pričakovanje« na lastno besedilo. »Zjutraj« (M. Vilhar) in »Raj« (Fr. Roš). Vse skladbe se odlikujejo po močni melodičnosti, na katero polaga Savin tudi v ostalih svojih skladbah mnogo pozornosti; njegova melodika ni morda komplicirana, marveč preprosta, sloneča na starejši arhitektonski miselnosti. Isto velja tudi za harmonične elemente Savinove kompozicije. ki le redko preidejo meje premišljene umerjenosti- Zdi se pa, da duh svobodne glasbene tvornosti vendarle ni šel neopazno mimo Savina kot enega izmed predstavnikov starejše slovenske skladateljske generacije; zapustil je v njem več očitnih sledov, ki 90 razvidni predvsem v nekaterih novodobnejše zvenečih harmoničnih kombinacijah. V primerjavi je melodični moment Savinu nekoliko važnejši od harmoničnega, oba pa vendar tvorita dokaj zlito enoto brez vidnejših nasprotij med odnosom navpičnega ter vodoravnega strukturnega principa. Prav tako je zajeta enotnost tudi med zborovskim in klavirskim, odnosno zborovskim, klavirskim ter solističnim delom njegovih skladb. V klavirskem delu se ozira na izvajalne možnosti, enako v zborovskem in solističnem; vsak izmed teh posameznih je pisan preprosto, kompozicijski pa vedno z upoštevanjem vseh ostalih delov; zavoljo tega ne bodo skladbe tudi srednjevrstnim glasbenim združenjem nudile posebnih težkoč. Ritmika odgovarja običajnim predpisom: spričo zanimive in pestre, čeprav preproste harmonične ter melodične obdelave pa bo ta ritmika prišla do izraza in lepega učinka, posebej še v zvezi z ostalimi, pravilno in uspešno rabljenimi kompozicijskimi sredstvi, ki dvigajo vna-nji učinek.
Kakšnih posebnih globin najnovejša Savinova skladba ne razodeva in ji tudi po izbiri snovi ni za to dana primerna prilika: nedvomno pa je prisrčen izraz doživetega veselja, ki se spušča preko soln-čnih planjav in mladosti. Savin je ta romantično razigran in ponekod tudi nekoliko sent:mentalen ton jako dobro zadel in pa oblikoval v četvorici prijetno zvenečih, jasno dognanih in neproblematičnih skladbic, ki bodo tako v pravilni vsebinski, kakor oblikovni interpretaciji nudile lepo glasbeno sliko. Savinova s>Vokalna sdita« bo dobrodošla mnogim zborom in bo sigurno povsod našla ugodnega odmeva, cd
Iz Celfe
—c Danes se pripelje s popoldanskim vlakom Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Nocojšnji njegov koncert bo za naše mesto najveličastnejše doživetje. Prosimo občinstvo, da zasede svoje prostore v dvorani Celjskega doma hčro ob 20. uri. Eno uro pred koncertom bo poslovala blagajna v Celjskem d*>mu.
—c Izprcmembe v odborih mestnega sveta. Celjski mestni svet je imel sinoči redno sejo. na kateri je med drugim opravil dopolnilne volitve v odbore mestnega sveta ter v razne druge odbore in komisije. V odbore mestnega sveta so bili izvoljeni naslednji člani mestnega sveta: v finančni in gospodarski odbor ravn. Čer-nelč in dr. Mlinar, v odbor za občinska podjetja in pokopališča dr. Mlinar in Rep-nik, v pravni in personalni odbor Mihel-čič, dr. Mlinar in Repnik, v gradbeni odbor Fazarinc, v obrtni in tržni odbor Fa-zarinc. v turistični odbor podžupan Ster-mecki. Berger. ravn. Cernelč. dr. Mlinar in Šmigovc. v prosvetni odbor pa poleg dosedanjih članov še Dcbovičnik. Odbori, ki v zadnjem času niso imeli predsednikov in referentov, so se takoj konstituirali. Za predsednika finančnega in gospodarskega odbora ter finančnega referenta je bil izvoljen ravn. Cernelč, za predsednika pravnega in personalnega odbora ter pravnega referenta dr. Mlinar, za predsednika
gradbenega odbora in gradbenega referenta Fazarinc. za predsednika in referenta turističnega odbora pa podžupan Ster-mecki.
—c Regulacija Koprivnice. Ker se obrežji
v reguliranem delu Koprivnice od Dečkove ceste do Sp. Dobrove že rušijo, bo občina letos izvršila potrebna popravila, obenem pa bo nadaljevala regulacijo Koprivnice v dolžini 440 m proti Zg. Dobrovi.
—c Dve odklonjeni prošnji za podporo. Mestni svet je sinoči odklonil prošnjo Ju-goslovensko-češkoslovaške lige v Celju za pomoč češkoslovaškim beguncem in prošnjo Delavske knjižnice v Celju za podporo, pač pa je dovolil Krščanski delavski mladini v Celju podporo v znesku 3.000 din. Za prvi dve podpori baje ni kritja v proračunu...
—c Regulacija ulice Za kresijo in zveza z Vodnikovo ulico. OUZD namerava zgraditi poleg svoje ekspoziture v Vodnikovi ulici dvonadstropno hišo. Mestni svet je določil zaradi tega gradbeno Črto v podaljšku Samostanske ulice do Vodnikove ulice ob bodoči stavbi. Podaljšek Samostanske ulice je projektiran po prostoru, kjer stoji sedaj del hiše g. Dolžana. Predvidena je tudi regulacija ulice Za kresijo, ki bi bila od Dolžanove hiše do gledališča široka 12 m. Na severni strani ulice bi stala gradbena črta v glavnem neizpreme-njena, stare hiše na južni strani pa bi odpadle. Od Dolžanove hiše do Kralja Petra ceste bi razširili ulico na 8 m, pri čemer bi odpadel del Vošnjakove hiše. Gosp. Holobarju je mestni svet dovolil, da pomakne svoje poslopje v tej ulici naprej do gradbene črte.
—c Prospekt mesta Celja bo izdala mestna občina skupaj s Tujskonrometno zvezo v Mariboru. Prospekt, ki bo služil tudi propagandi nekaterih zdravilišč, bodo tiskali v 15.000 izvodih v bakrotisku in bo stal 35.480 din. Izšel bo v slovenskem, srbohrvatskem. francoskem in nemškem jeziku. Občina bo prispevala 12.000 din, ostanek pa tuiskoprometna zveza in prizadeta zdravilišča. Ce bi ostal morda še kak primanjkljaj, ga bo krila mestna občina celjska do maksimalnega zneska 6 tisoč din.
—c Javna razsvetljava. Mestna elektrarna bo namestila letos dve javni električni svetilki na državni cesti med Brenko-vičevo gostilno na Sp. Hudinji in Črno potjo, pozneje pa bo namestila do občinske meje še tri svetilke. Na Cesti na grad bo namestila še dve električni svetilki.
—c Podaljšanje električnega voda. Mest na elektrarna bo podaljšala električni vod od hiše g. Bornška na Sp. Hndinji do hiše g. Franceta Stanteta. K stroškom, ki bodo znašali 4369 din. bo prispevalo pet interesentov po 480 din.
—c Tarifa za prevoz mrličev f« celjske bolnice na bolniško pokopališče je po sklepu mestnega sveta zvišana od 22.50 na 30 din, pristojbina za grob znaša 25 din, za izkop groba pa 20 din.
—c Vprašanje občinske podpore Celjskemu kulturnemu tednu. Član mestnega sveta g. Franjo Ros je predlagal sinoči na seji mestnega sveta, da bi občina naklonila II. celjskemu kulturnemu tednu, ki bo od 29. t. m. do 7. maja, podporo v znesku 3.000 din, to je isto podporo kakor lani. O zadevi bosta še razpravljala finančni in gospodarski ter prosvetni odbor in stavila mestnemu svetu na prihodnji seji svoj predlog.
—c Zadnja predstava za abonma bo v
celjskem gledališču v četrtek 27. t. m. ob 19.30. Gostovala bo ljubljanska drama, ki bo uprizorila Shakespearovo tragedijo »Othello«. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
—c Zaključek kovinarskega, mizarskega in mojstrskega izpitnega tečaja celjske poslovalnice Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI bo drevi ob osmih v salonu hotela »Beli vol«.
—c Vse gasilske čete celjskega okrožja se bodo v proslavo sv. Flor i j ana udeležile v nedeljo 7. maja ob 8. zjutraj maše v opatijski cerkvi. Pri maši bo pel pevski odsek gabrske gasilske čete.
—c Obiskovalcem Celjske razstave, ki se bo pričela koncem julija v Celju, je dovolila generalna direkcija drž. železnic 50°/o popusta na železnicah od 27. julija do 6. avgusta.
—c Usoden padec z motornega kolesa. V četrtek ob dveh zjutraj je padel 32-let-ni trgovec Ludvik Plavšak iz St. Jurija ob Taboru na cesti v St. Juriju z motornega kolesa in si nalomil prste na desni roki. Plavšak se zdravi v celjski bolnici.
—c Akademija podmladka Jadranske straže na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Celju se bo pričela v nedeljo 23. t. m. ob 16. v celjskem gledališču. Spored je zelo lep in pester. Udeležite se akademije v čim večjem številu!
—c Pester športni spored za nedeljo. Na Glaziji se bo pričelo v nedeljo 23. t. m. ob 14.30 izbirno tekmovanje v metu diska in kladiva. Ob 15. bo prvenstvena tekma mladin SK Celja in Atletikov, ki jo bo sodil g. Hobacher. Od 16. do 17. bo cross-countrv juniorjev in senioriev na 1.500, 3.000 in 5.000 m dolgih progah. Ob 17. se bo pričela zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Ma-
ribora in SK Celjem. Na igrišču pri ^Skalni kleti« pa se bo pričela ob 16.30 drugorazredna prvenstvena tekma med SK Borutom iz Gotovelj in SK Hrastnikom, ki jo bo sodil g. Presinger.
—c Razmere na de!ovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 57 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 27 oseb. posredovanj je bilo 12, odpotovalo je 26. odpadlo 13 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 1136 brezposelnih (1011 moških in 125 žensk) nasproti 1130 (1008 moškim in 122 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 mizar in žagar, 2 hlapca. 6 kuharic, 5 kmečkih dekel. 3 služkinje ter po 1 gospodinja, natakarica in postrežnica.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 22. t. m. do vštetega petka 28. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj na Glavnem trgu.
Iz škofje Loke
— Zgodnji cvet. Vencelj je doma iz Gabrske gore. živi v Poljanski dolini, koliko let šteje, je bolje, da ne zapišemo. Mlad pokvarjenec bo bižčas delal sive lase svojim staršem, ako se ne bo tem?ljito poboljšal, v nedeljo je bil Vencelj v neki trgovini v Poljanah. Čim pa se je trgovec vrnil v trgovino, je opazil, da mu je ta čas nekdo izmaknil iz blagajna štiri kovače. Odhitel je na cesto in baš še opazil Veneeljčka, ki jo je ubiral u:nih nog v sosedno trgovino. Tigovec za njim in brž sta bila s ta tičem skupaj. Pri tem pa je prišlo še nekaj lepšga na dan. Vencelj je priznal, da je prav pri istem trgovcu nekaj dni preje rkradel okrog 650 din. Tat je izro'il 300 din svojemu bratu, 320 din materi, ki jih je dala v varstvo svoji h6e-ri. ostanek in še ''enar od preje, tudi 300 din, pa *>i je pridržal sam. Domači so denar pcskrili. Par sto dinarjev so i m Mi v stroju mlatilnie-;1 v hlevu, nekaj v postelji in temu primerno drugod. Haje so vsi imeli strah pred očetom Malo čulno pa je za ostale člane družin*1, da se nfcso vprašali, odkod malemu toliko denarja... Tudi o tem bodo moral: o govarjati zdaj. ko so prišle nečedno stvari najmlajšega družinskega člann r.i dan. Mlati ;zprije_ nec je zapravljal denar za zam.iškc za pištolo in podobne lahkomiselnosti nedoraslih.
— Drva je kradel i/, bede. Blizu banovinske ceste pri Zalem iogu je imel eden naših industrijeev zložena tliva, ki pa so začela čudno kopneti. Sprva stvari niti niso posvečali pozornosti, ko pa je bilo drv vedno manj, so se začele za stvar zanimati oblasti. Kolikor je pač v takih primerih mogoče, so ugotovili, da je izginilo kakih 8 kub. metrov drv. Sum tatvine je padel na nekega delavca, ki je krajo priznal. Drva je vzel zaradi bede. Ima hišico, na njej nad 10.000 din dolga, pa si je hotel na nepošten način pomagati. Zanimivo je, da je najel za prevoz drv voznika in avto prevoznika, kakor bi šlo za najbolj pošteno stvar. Obema vozačema je v redu plačal vozarino, drva pa prodal drugemu indu-strijcu. Vsi prizadeti niso vedeli, kakšno jim je delavec zagodel. Za ukradena drva je dobil delavec nekaj nad 900 din. Z denarjem mu seveda ne bo pomagano, saj je prišla vsa stvar včeraj na dan.
— Lep uHpeh prvega loškega večera. Res posrečena je bila zamisel Muzejskega društva prirediti loški večer, škofja Loka je in še doživlja teden za tednom prireditve najrazličnejših vrst, da je kar težko najti in izbrati naziv, ki bi še »vlekel«. Ako je bila na prvem loškem večeru udeležba lepa in risalnica meščanske šole zasedena, je to le zgovoren dokaz, da so prireditelji prijeli za stvar prav srečno in pravilno. Uvodne besede je spregovoril notar g. števo šink, nakar je sledila deklamacija »škofja Loka, ki jo je preskr-bel dijak meščanske šole. O loških arhi-valijah je predaval predsednik Muzejskega društva g. dr. Pavle Blaznik, gotovo najbolj poklican, da spregovori resno in stvarno o zadevi, ki naj nam čimprej omogoči otvoriti muzej, in to bogat, pester in smotrno urejen muzej. PlestenJakovi deklamaciji Moji Loki so sledila izvajanja prof. Franceta Planine pod imenom »Naš mestni muzej«, a za zaključek je razgrnil pred nami sliko o pomembnih možeh loškega okraja urednik dr. Tine Debeljak. Loškemu večeru so prisostvovali mnogi predstavniki domačega sveta, razpoloženje je bilo zelo dobro, izvajanja ne predolga in zato z veseljem sprejeta, tako da prvi loški večer močno vzpodbuja k nadaljevanju.
— Kolo jugoslovenskih sester se je konstituiralo za novo poslovno dobo takole: Predsedstvo je ostalo v rokah ge. Ljube Lendovškove, I. podpredsednica je gospa Minka Sovretova, TJ. gdč. Tarina Juvan-Čeva, tajnica je ga. Vanda Jercogova, bla-gajničarka ga. Vida Horvatova, gospodarici sta ge. Marija Hafnerjeva in gdč. Franja Jesenkova, v odboru pa so gg. Ma-ga Burdvchova, Vida Debeljakova, Anica Deisingerjeva, Marija Ferjanoeva, Andreja Grumova, FJla Homanova, Delci Janeži-čeva, Ivanka štrausova, a v nadzorstvu ge. Marica Ustarjeva in Josipina Vrani-čarjeva.
privil Sonjo k sebi. Pcskusil je poljubiti jo in šepetal ji je ognjevite nežnosti. Sonja je bila tako presenečena, da se ni mogla braniti. Ko si je pa zopet opomogla od silnega presenečenja se mu je izvila iz objema rekoč: Ove, ove, tega ne smeš...
V naslednjem trenutku je stopila na po-zorišče usoda, ki se čudno igra z nami ljudmi. Zdaj zelo tiho, zdaj zopet zelo dramatično. Sonja je onemela sredi stavka. Kakor da jo je nekdo nenadoma zgrabil za grlo. Oba sta menda prišla do tega odkritja istočasno. Naenkrat je vzplamtel ogenj v peči in ožaril belo roko, ležečo na temnem naslanjalu. Potem je padel odlesk plamena na samokres, ležeč kraj roke. Zdelo se je, da leži v roki. V naslednjem trenutku so odkrili njuni prestrašeni pogledi samega Allena Ungerja. Sedel je tam liki poosebljena osveta. Vsa trda od groze sta zrla na nepremično postavo, ki je njen molk dvigal proti njima glasnejšo obtožbo, nego bi mogle storiti to besede. Ogenj je znova ugasnil, postava je izginila izpred njunih oči, toda zato jo je videla tem razločne je njuna prestrašena domišljija. Stala sta kakor okamenela, in čakala kdaj ju bo ustrelil. Mislila sta, da razločujeta roko, kako je segla po samokresu, kako se je dvignila in počasi pomerila. Čakala sta kaj se bo zgodilo, kdo izmed njih bo prvi.. •
Toda Unger je sedel še vedno molče in nepremično v naslanjaču. Potem se je pa približala Sonja in se privila k njemu. Pokleknila je pred njim, skrila svojo glavo v njegovem naročju in zaplakala. Tedaj se je Allen Unger zganil. Prvič. Ozrl se je na njo, kakor da je duševno odsoten, pomel si je oči in se zdrznil kakor človek, ki se je prebudil iz težkih sanj. Potem se je pa vzravnal.
— Moral sem res trdno spati, je dejal kakor da govori sam s seboj. Še enkrat si je pomel oči. Bolj je čutil nego videl Sonjo, ki je ležala na njegovih ramenih in plakala, deloma iz strahu, deloma od sramote in razočaranja nad tem strahopetnim Ovom, ki je bil izginil v prvem ugodnem trenutku v predsobo.
— Toda kaj se je zgodilo, zakaj jočeš dušica?
Preden je odgovorila, je padel njegov pogled na samokres, ležeč na naslanjalu. In pripomnil je: Ni čuda, uboga Sonja, da si se tako prestrašila. Njegov glas je zvenel tako, kakor da govori z otrokom. — Veš položil sem ga sem, ko sem prišel in se zleknil v naslanjač pri peči. Tiščal me je v žepu. Zal mi je, da sem te tako zastra-šil.
Pobožal jo je z roko po temnih laseh. Sonja ga je objela okrog vratu in zaplakala, kakor da ji hoče počiti srce. Čutila
se je neizrečeno srečno. In vse kar je bila pravkar preživela, se ji je zdelo kakor težke sanje. Sele zdaj je vse razumela — m mar mu ni bilo to podobno? Njen dobrosrčen, mili, odkriti Allen je sedel tam pri peči in spal... Privila se je k njemu in Allen jo je objel. Gledala mu je v oči. Zdelo se ji je, da vid prvič, kako polne ljubezni so se ustavile te oči na nji. Iz njih je odsevala vsa globina njegove ljubezni. In tudi Sonja je čutila, da je njena ljubezen zdaj jasno vzplamtel a, kakor še nikoli poprej.
— Zdi se mi kakor da znova preživljava svoje medene tedne, mili moj Allen, je za-šepetala žena blaženo ...
To je vsa zgodba, razen majhne toda važne podrobnosti. Sonja in njen mož sta ostala pri peči dokler ogenj ni ugasnil ha dokler ju ni jelo zebsti. Sonja je šla naprej in odnesla plašč, ki ji je bil zdrknil na tla, takrat se ji je zdelo pred večnostjo.
Tudi Allen Unger je vstal, zazdehal, se pretegnil in hodil nekaj časa po sobi. Pri vratih v predsobo je bilo doprto okno. Allen se je sklonil in pobral nekaj, kar je ležalo tam na tleh. In ko se je z naglim pogledom prepričal, da ga Sonja ne gleda, je vrgel tisto stvar skozi okno.
Bile '•c Ovcnb^cro'. c r^ksvice in buk.
»SLiO VJSMSK1 N A&ODc, sobota. M. aprila 1989.
Albanija je živela še pred 20 leti v srednjem
veku
Po zadnjem ljudskem štetju ima Albanija 1,005.902 prebivalca — Zanimivo albansko
pleme Miriditi
Kralj Zogu s svojimi sestrami
Albanska država je v splošnem umetna politična tvorba. K njenemu nastanki to pripomogli boji za vpliv nad deželo, kjer so se Že od nekdaj krizah politični interesi. O mejah se je dolgo bil boj na boj na bojiščih in za zeleno mizo. Poročila razmejitvenih komisij so napolnila debele zvezke in čita jo se deloma kakor napeti romani. Konec je bil kompromis. Na albanskem jugu je ostalo tostran albanske meje precej grških naselbin, nasprotno je pa ostalo mnogo Albancev v Grčiji. Na severu je ostalo okrog 30.000 Srbov okrop Skadra, zato je pa mnogo Albancev okrog Ohrida, na Kosovem polju in drugod tja do Vardarja.
Albanija je bila šele pred 27 leti osvobojena iz turškega področja. Velesile, posebno Italija, oo pri tem izdatno pomagale. Pod turški   vlado se je zlasti v gor^h
do najnovejših časov ohranil srednji vek.
Albanija je pa skoraj vsa preprežena z gorami, samo ob morju je ravnina, toda tam je razširjena malarija, ker je morska obala močvirnata, posebno v srednjem delu. F<»d turško vlado se je število prebivalcev Albanije stalno krčilo. Krive so bile težke gospodarske razmere in zelo pomanjkljiva higiena. Na drugi strani pa rudi izseljevanje Po osvobojenju so sc razmere znatno izboljšale, naravni prirastek prebivalstva se je povečal, obenem so se pa jeli vračati izseljenci, ki so hoteli sodelovati pri ureditvi -svoie držaje. Leta 1922. je imela vsa Albanija nad SO0.0OO prebivalcev, tu so vštete tudi narodne manjšine. V tujini jc pa živelo nad en milijon Albancev. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1933. so našteli v Albaniji 1.000.902 prebivalca.
Albanci, Škipetari, potomci starih Ilir-cev. spadajo kakci Baski in Bretonci k ostanku najstarejšega evropskega prebivalstva. Dele se v splošnem v dve veji. različni po zunanjosti in jeziku. Na severu, v gorah žive Ghegi. čijih jedro soMa-lisori (sinovi gora), krepki, sloki. mišiča-sti temnih oči in temnih las. močnega nosu, rojeni bojevniki. Ti so še vedno razdeljeni na plemena, katerim vladajo poglavarji. Centralna vlada nad njimi ni imela moči in navezana je bila na njihovo dobro voljo. Južni Toski so nižje postave, svetle polti in svetlih las, včasih tudi mo-drooki, njihov jezik je mehak in poznajo se mu tuji vplivi. Toski so miroljubni in imajo več smisla za državotvornost kakor njihovi severni bojeviti sosedje.
Po veri prevladujejo mohamedanci. ki Jih je okrog 600.000. Pravoslavnih privržencev samostojne albanske cerkve je okrog 300.000, nekaj nad 100.000 je pa ri-mokatolikov. To so v prvi vrsti Miriditi. najmočnejše izmed 20 severoal banski h bo-
Ptavfer Ipi, predsednik nove začasne vlade v Tirani
jevitOi plemen. Židov v Albaniji skoraj ni. V trgovini zavzemajo njihovo mesto Ku-oovlahi, sorodniki Rumunov. v pristaniščih tudi Italijani, na jugu Grki. Razdrapane notranje razmere in pomanjkljiva osebna varnost ni vabila Židov v Albanijo, čeprav ao v vseh večjih albanskih mestih številne kolonije španjolskih Židov.
Blizu pet šestin prebivalstva Albanije Sivi na kmetih. Velikih mest v Albaniji »L Glavno mesto je Tirana, ležeče na ravnici, kakih 35 km od Drača v notranjost, Je dobilo svo;a lice in značaj malone evropskega mesta šele v zadnjih letih. V tmSttdh časih je bilo to brezpomembno mestece. Zdaj šteje okrog 35.000 prebivalcev in ima tri krasne bulvare. Izmed teb sta zlasti Mussolinijev in Zoga I. bul-w malone velikomestno zgrajena. Z Dračem je Tirana zvezana po avtomobilski ptmil in ozkotirni železnici. Ima tudi leta-
lišče, kjer je pravi vozel zračnih prog. Tirana je bila sedež vlade, parlamenta, centralnih uradov. 12 poslaništev, konzulatov in bank. Krasna kraljevska palača in palača kraljevskih sester sta bili takoj po kraljevem pobegu izropani.
Okrog ministrstev jc urejen velik modem trg. Tam je tudi edina velika kavarna, kamor zahajajo čez dan vsi, ki kakorkoli pripadajo višjim političnim, uradniškim, vojaškim ali literarnim slojem, skratka vsa Tirana. Za trgom se pričenja pričenja stara. Takoj az trgom se začenja stari del mesta, mreža ozkih, zanemarjenih ulic. kjer je vse polno tipičnih ori-jentalskih trgovinic, ki so mnoge med njimi obenem delavnice Hišice so iz kamenja in nežgane opeke, ulice niso tlakovane m tudi kanalizacije nimajo. Z ne-žgano opeko so prej gradili sploh. Tudi hiše bogatih mohamedanskih rodbin sredi
obširnih vrtov na periferiji mesta so zidane tako.
Tirana ima civilno in vojaško bolnico, elektrarno, zavod za zatiranje malarije, več starih mošej, cerkvico, nekaj šol, med katerimi so nekatere malone moderne in tri hotele, med katerimi pa ustreza samo eden evropskim zahtevam. Lastnik tega hotela je Italijan. Ko so se morali med nedavno krizo Italijani naglo seliti iz Albanije, so se mora'i tudi tujci odreči evropskemu udobstvu v hotelu. Tirana ima sicer zavod za zatiranje malarije, vendar pa hodijo premožnejši prebivalci poleti na Krf ali v gore, ker se boje malarije.
ženskam je bilo lani naročeno, naj odlože pajčolane, toda konservativni mohamedanci v gorah — najkonservativnejši na svetu — tega niso vzeli na znanje. V Tirani sami hodi večina žensk odkritih obrazov, toda emancipacija šc ni prišla tako daleč, da bi se mogla žena pojaviti v kavami ali v restavraciji na obedu brez spremljevalca. Albanija bo najbrž dolgo otala v tem pogledu konservativna, sicer je pa šel njen  prehod iz starega v novi
V HoUywoodu ali kje so s\ izmislili pred leti tako zvano vitko linijo in tehtnica v kuhinji je jela odmerjati, koliko dobrot sme priti v jed. odnosno kaj smejo ženske jesti, da bi se ne /redile. Začeli so se posti z asketskimi dietami. Takrat so prišle v moderna mestna gospodinjstva drugačne tehtnice, toda nc več v kuhinje, n m več v kopalnice. Te tehtnice niso bile namenjene gospodinjam, da bi tehtale na njih živila, temveč so postale mora njihovih noči in karajoče dvignjeni prst njihovih dni.
Znamenje tehtnice jc postalo istovetno z dieto. Pojavila sc jc cela vrsta diet. ene so bile za shuj.;anjc. druge /a pomladitev, tretje za odvračanje /nakov starosti, četrte za odstranitev gub in kdo ve kaj ^c. Kontinenti so izmenjavali svoje izkušnje. Recepti najboljših diet so tvorili malone vez med sprtimi narodi. Ta dama je priporočala surovo ali na pol surovo hrano, dovolj masla ali olja. ona zopet je svetovala mnogo kuhati, toda prepovedala ie vsak ščepec masla ali kapljo olja. Dieta nam jc postavila na glavo vso kuhinjsko tradicijo. Hollywoodska /ve/da Hstella je prisegala samo na soke i/ sadja. <>očivja in mesa, samo nič trdega. Zvezda, ki ima b«>-kc šc za dva centimetra ožje. se mora zahvaliti za to samo na pol sirovemu mesu — tenok goveji zrezek, zavit in povezan v listku solate, pomočen samo za hip v vrelo vodo in pripravljen približno tako. kakor so bili zrezki, ki jih jc pripravljal Atili njegov dvorni kuhar pod sedlom.
Zdaj bo pa baje tega konec. Francoski listi namreč poročajo iz Hol!y\vooda, da se tam ne gladuje več, da se »začenja nositi« resnična lastna postava, sicer brez maščobnih blazinic, pa tud1" brez gub, za-f rezanih s skrbjo, da-li ne bo treba včerajšnjega krajca kruha z maslom spraviti iz telesa s tremi dnevi strogega posta. Na-mestu trak se začenjajo delati pravi modeli Rue de la Paix v Panzu na telesa, ki smejo imeti toliko mišičevja, da se brez truda drže pokonci in da si lahko privoščijo malo veselja, ki jim ga nudi pravi sport, ne da bi bila v nevarnosti, da se sesedejo od prenapetosti sil.
Iz Ho»llywooda — ta vražji Hollywood mora vedno imeti kaj   presenetljivega —
vek večinoma tako hitro, da bi bila emancipacija te vrste v najboljšem primeru sprejeta in neprebavljena tuja oblika.
V prevratni razvoj v Albaniji je pose, gel med drugimi albanskimi knezi po uradnih poročilih pomembno tudi poglavar knežje rodbine Bibdoba in obenem poglavar katoliških Miriditov Dzoni Marka. Zanimanje za Albanijo doslej ni bilo posebno veliko in zato mnogi ne poznajo podrobno političnih in etnografskih razmer te dežele ob Otrantski (»zini. Srednji vek se je končal v Albaniji šele pred 20 letL Prebivalstvo Albanije je vedno razdeljeno na plemena. Miriditi, ki so edini v Albaniji ostali rrmokatoliki, so najmočnejša skupina izmed 20 p utežno gorskih plemen Ghegov. prebivalcev severne Albanije. Teh je okrog 17.000 rodbin, vseh nad 100.000 duš in njihov poglavar je vedno vplivna politična osebnost.
Miriditi so naseljeni niže od Skaderske-ga jezera ob veljki eesti proti Tirani. Po neprehodnih cestah, ecz slabe večinoma že strohnele mostove, pieko gora in čez močvirja prideš do glavne naselbine albanskih katoličanov Oroša. Ta naselbina leži ob vznožju Mali šejta. Mali pomeni v tem pogledu gora. v Oic-šu je imel poglavar Miriditov svoj sedež že pred 20 leti v srednjeveški trdnjavi. Zdaj je Oroš sedež katoliške duhovščine, katere hiše so zglajene okrog cerkvice, ki so ji dali ponosno ime katedrala.
Miriditi se razlikujejo od drugih Albancev po obleki, običajih in tradicijah. Tudi v Albaniji naglo zginjajo stari c biča ji. Razvoj glede narednih noš gre pa počasi. Miriditi so bojeviti, njihova krajina je siromašna in zato niso nikoli kazali velikega zanimanja za poljedelstvo. Vendar je pa morala vsaka albanska vlada računati z njimi in paziti, da se jim ni zamerila, še pred vojno si lahko si-ečal v krajini Miriditov ženske v slikoviti moški noši v tesnih hlačah, črnem suknjiou in pred-potopno puško čez ramo. Tudi to je bila posebnost Miriditov.
V turških časih je pila navada, da je oče poiskal sinu primemo nevesto, ko mu je bilo IS let. Pri tem niso vprašali ne ženina niti neveste, kaj misli. Ko so se starši pogodili glede cene za nevesto, so slavili poroko. Za lepo nevesto je bilo takrat treba plačati do 4.0OO piiastrov. Eni In drugi so pa lahko svatbo odklonili. V tem primeru je zapadla krvni osveti vsa rodbina dotičnoga, ki se je poroki uprl. Krvna, osve-ta je bila še nedavno največji strah Albanca, saj so bili tako iztreblje-ni ceh rodovi. Pre os tajalo je pa eno sredstvo, s katerim je mogla nevesta preprečiti poroko. Lahko »e je namreč dala proglasiti za moškega. Pomenila se je z do-mačim duhovnikom in ta je prihodnjo nedeljo v cerkvi razglasil, da mora dotično dekle od tistega trenutka veljati za moškega. Potem so dekletu odstrigli lase, dobila je moško ime. mersko obleko in orožje in vsi Miriditi !?o jo smatrah za vojsčaka,
V tem primeru ženinova rodbina ni imela pravice do krvne osvete. To pa seveda ni pomenilo, da bi moiulo dotično dekle do smrti ostati moški, hoditi na vojno in opravljati vsa moška dela. Dobilo je pa nilske pravice, samo oženiti se ni smelo. Zadnja ženska, ki je ostala tako moški, je umrla blizu Oroša pred dobrimi 15 leti. Kot moški se je imenovala Dod. Bila je tipična gorka in udeležila se je bojev proti Turkom, ter revolucionarnih bojev v začetku albanske samostojnosti.
poročajo, da lahko sieei tudi pomagajo, če bi človek slučajno izguhd dober tek. da lahko odstranijo okroglo obliko in i/modelirajo telo ter odstranile v troti ali štirih dneh odvisno maščobo. Hoilywoodake čudeže moramo pa vedno i-prejcmat^ / rezervo in pri novotarijah počakati. kako >e bodo obnes\- in kaj poreko o :iiih strokov-njaki. ki nimajo pri tem nobenih finančnih, niti reklamnih interesov, Zadovoljimo se zaenkrat / dejstvom da sc l:'hko vsaj tehtnica v gospodinjstvu vrne prvotnomu namenu — v kuhinji odmerjanju, koliko dobrot spada \ to ali ono jed, v kopalnici pa kontroli, kako up raba kuhinjske tehtnice rodbini rc&mčno. koristi.
Poredan mmestu kovine
V nemški reviji  •Umschau« priporoča
prof. dr. Krause, naj hi se uporahljal za izdelavo aparatov in posod, ki j:h rabijo mlekarne, namesto kovine porcelan. Za tO govorita dva razloga Prvi, da se s tem i mej« uvoz kovine i/ inozemstva ter bolje izrabijo domača leži-ča kaolii.a. ki se jc zd.». i po priključitvi Sudetov njihovo število povečalo. Dragi razlog J«-' F* *c xa'~ nejši. .Moderna kemija kaže da učinkujejo pri stiku nekaterih ocganicmh snovi, kakršna so tudi v živilih, mleku, masdu in drugih s kcvinastimi aparati ah posadair.i, kovine na nje katalitično tako da sc te snovi i/.premcne. razkroje in uničijo. To velja zlasti za take snovi, ki dajejo živilom okus in rcdilnost.
Takih snovi jc v hrani navadno le malo, tako da je velika nevarnost, da zgubi hrana po njihovem uničenju prijeten okus in redilnost. To se tiče zlasti mleka in masla, ki ju lahko dobro ohranimo samo tako. da obdržimo v njih vse fermente in snovi okusa, pri delu v kovinastih posodah pa to ni mogoče. Tu vplivajo neugodno tudi neznatni delci kovine, ki pridejo v mleko in masJo ob stiku s kovino. Te delce so ljudje prej podcenjevali in zaradi njihove neznatnosti jim niso pripisovali nobenega pomena. Zdaj pa imamo izkušnje tudi iz drugih strok.
Pri strnjevanju maščob sc uporablja kot katalizator nikelj. Tudi ob naiskrbnejšem snaženju ostanejo sledovi niklja v maščobi in to je krivo, da tako pripravljene maščobe ne smemo uporabljati za pripravljanje duhteeega mila. Tudi v tako neznatni količini uniči nikelj vonjave in povzroči, da milo sčasoma potemni. Državna tvornica porcelana v Berlinu izdeluje zdaj cen-
Zraeni promet je šcl v kratkem času svojega obstoja skozi intenziven razvoj stalnega izpopolnjevanja, nara^ala je varnost, naraščati sta pa tudi udobnost in hitrost potovanja po zraku. Zdaj smo že tako daleč, da letala premagajo tudi največje daljave in problem rednega zračnega prometa preko Atlantskega oceana po sto pinjah Charlesa Lindbergha ni več stvar tehnikov in praktikov, temveč Samo >tv.ir podjetnikov.
Zračni promet na krajše razdalje — a« za moderno leta'o. leteče s hitrost i.«  do 350 km  na  uro.  ni .skoraj  nobena meddržavna zveza  po  razdalji  preveTka        ovira vedno bolj  ne  pot pd  /raku.  temveč  pot po zemlji, pot. ki jo mora potnik prevoziti iz mesta na letališče, do cilja svojega poleta in /opet nazaj. Vožnja z vlakom je goto vb zelo zamudna, toda «<;t:iik ima tu ved no prednost, da so kolodvori v velikih me stih navadno *rcdi mesta ali pa vsaj ne da leč od srediSča. Tu zahteva vožnja do kolodvora in  nazaj samo nezr ten odstotek celotnega časa potovanja  in  t od i absolutno merjen;" je to minimalna izguba Časa.
V korist modernega  zračnega prometa pa zaenkrat gotovo ne govori dejstvo, da tiaja vožnja potnika na letališče in z letališča tudi skoraj celo ur<». dočim se je po srceilo znizatj čas potovanja / letalom na
Usoda polkovnika Favvceta
Biaziljski general Rondon. ki kot edini Brazilec temeljito pozna ogr:>nino brazilj-sko ozemlje, se je vrnil nedavno z velike ekspedicije v Matto Grosso in ovrgel vse legende, kor jih je kdaj krožilo o asodi znanega angleškega raziskovalca polkovnika Favvceta. ki je izginil v braziljski džungli skupaj s svojim sinom leta 1927. Ronclcn je izjavil, da Favvcet najbrž ni jetnik Indijancev, živečih na bregovih Mrtve reke. niti :>beli bog« tega ali onega indijanskega plemena, temveč da so njega in njegovega sina umorili Indijanci plemena Havantes. To so smrtni sovražniki vseh belokožcev. Isti Indijanci so umorili leta 1934. misijonarja Fulka in Sacallottia.
Po pripovedovanju generala Rondona je stopil polkovnik Favcet na ozemlje Indijancev plemena Havantes ob vznožju pogorja Serra do Roncador. Poprej se je mudil med Indijanci plemena Carajas. Verzija generala Rondona se ujema s pripovedovanjem italijanskega raziskovale?! Realinija.
Ustanovitev Reuter jevega urada
E. A. Jameson pripoveduje v svoji knjigi »Milijoni iz nič« o tem, kako je nastala prva poročevalska pisarna. Podjetni Paul Julius Reuter je opazil, da bi mnoga podjetja, banke, parobrodne družbe itd. rade uporabljale novi izum brzojav, toda tu je bilo treba premagati razne ovire. Prvi sta uvedli brzojav Franeija in Nemčija, nista ga pa razširili preko svojih meja. Iz Berlina v Pariz se ni smelo br-zojaviti.
Reuter je najel blizu meje hišo. drugo poslopje pa v Verrieresu na francoskih tleh. V nemški pisarni je uradoval sam, francosko je pa vodila njegova žena. Nemške tvrdke, ki so hotele brzojaviti v Pariz, so pošiljale proti nizkemu pavšalu brzojavke Reuter ju, ta jih je pa pošiljal po golobih svoji ženi. Reuter jeva je pošiljala brzojavke naprej v Francijo. Enaka je bila pot brzojavk iz Francije v Nemčijo. Reuter je zaman prigovarjal novinskim podjetjem, naj uvedejo brzojavno službo. Končno je ustanovil lastno podjetje, ki je zdaj eno najuglednejših te vrste na svetu.
Japonsko gospodarsko prodiranje
Na Filipinskih otokih je skoraj polovica trgovine v kitajskih rokah. Toda Kitajci so se selili na Filipine že davno. Japonci pa imajo v rokah že 20° © vse trgovine, čeprav so prišli na Filipine šele pred 35 leti. Leta 1904 je bilo pri gradnji gorske ceste na severu otoka Luzona zaposlenih okrog 100 Japoncev. Ko je bila cesta dograjena, je šla ta skupina Japoncev v bogato in še neraziskano pokrajino Davao na južnem delu otoka Mindanao pod vodstvom svojega delovodje Ohta. Tam so uredili Japonci iz pragozda eno najlepših ozemelj na Filipinih.
V tej prostrani pokrajini, ki meri nad 2 milijona ha, imajo zdaj Japonci v rokah tri petine vse zunanje trgovine in 60 odstotkov trgovine na drobno. Japonci so pridno sodelovali pri gospodarskem napredku Filipinov bodisi kot ribiči, napredni plan talni ki ali trgovci, zadnje car
trifuge vse iz puueiainu To je trd porcelan,
žgan pri približno 1500 stopnjah. Da se zelo dobro s toplo vodo umivati in nima neprijetnih učinkov na mleko in maslo. Iz porcelana se dajo izdelovati tudi cevi, hladilniki, pipe m drugo. Pričakujemo lahko, da se bo porcelan dobro obnesol tudi za kadi v kvasni industriji, za konzervne škatlice itd.
progi Pariš — London na eno *cdmink<». To sc pravi proti sedmim u'am vožnje z vlakom na eno samo uro potovanja / najmodernejšim letalom. V Parizu se nam reč pelje potnik od severnega kolodvo-j. odkoder odhajajo vlaki v London, z avto mobilom na letališče v Le Bour^ctu polnih IS minut, v Londonu pa traja vožnja z letališča v Oovdnnu do kolodvora kraljice Viktorije; kamor prihajaj« v'aki iz Pari/a. eelo 44 minut.
Dokler ne bo rešen problem gradnje letališč v :icpo>,Tcdni bližini središča mesta, za primer nam lahko služi herlin.ski Tem pelin f — odnosno dokler m- konstrukterju ne bo posrećilo i/umit- leta.a k; se bo la hko -piralo na ču:i .nanj>em prostoru, dotlej bo pn-vo/ potnikov / a\tomobili i/, mest do letališč m nazaj občutna ovira v razvoju zračnega prometa, kaj pomaga recimo i/ Ljubljane OS Sušak namenjenemu potniku, da potrehnje z letalom do Sne« ka komaj 25 minut, ko p:; pOT&bi najmanj p;>lovico toliko čar«a za vožnjo i/ mesta do letališča, še mnogo htljšfl ovita je pa vožnja > sušaškega letališča d, Sušaka, kjer .-e moraš peljati / a\tomobilom celih 11 km. da rabiš za pot od letali'ča do mesta več časa, kakor pa /a pot t letalom od Ljubljane do SuŠafea.
se pa tudi kot industrtjski vsanizatorji. Ker je med Japonci mnogo kvalificiranih moči, postaja to pereče vprašanje /.a filipinsko državo.
Radio v Evropi
ženevska pisarna meunari>dne radijske unije je izdala tabelo, iz katere je razviden porast evropskega radia. Razen 25% zvišanja števila mdijskih aparatov, ki 90 ga dosegli Nemčija, Italija, Finska, Irska. Litva, Palestina, Grčija- in Tunis, celotni porast ni tako velik kakor je bil' 1. 1937. To leto je bilo rekordno, število radijskih licenc se je povečalo od 31.444.462 na 35 milijonov 129.488 ah za 3,685.026 proti 3,730.037 v letu 1937. Največji porast je zabeležila Nemčija, okrog 2 milijona, s priključitvijo Sudetov in Avstrije. Veliko zaslugo pri tem ima tudi ljudski radijski aparat, uveden v Nemčiji.
Na drugem mestu je Anglija z S milijoni 908.366 hcencami, ki se jc njih število povečalo lani za 5.5% proti 7.13% predlanskim. V Franciji je 4,705.859 radijskih naročnikov. Lfloi se je povišalo njih število za 13.2%, predlanskim pa za 29.35%. Poljska je lani prekoračila 1.0OO.OOO poslušalcev, Italija je pa dosegla milijon v začetku tekočega leta. Med malimi državami je dosegla, rekordni prirastek Irska s 36-42° o razširjenjem programov in bojem proti >kamarjem«. v Rvropi je zdaj okrog 140,500.000 radijskih poslušalcev.
Pariški dobavitelji razstreliv
Pariška policija je aretirala dva glavna člana tolpe trgovcev z razstrelivi, ko sta hotela dobaviti 430 kg hedita, ene najnevarnejših eksplozivnih snovi. Policija domneva, da je ta tolpa dobavljala razstrelivo zarotnikom, ki so nedavno izvršili atentate na pariške domove zveze indu-strijcev in druga poslopja.
Policija je ugotovila že lani, da sc je zopet razpasla ilegalna trgovina z nevarnim razstrelivom in zato je naročila najsposobnejšim detektivom posebnega oddelka, naj za vsako ceno izsledc tajno organizacijo. Detektivi so izsledili 38-ietne-ga trgovskega agenta Leona Medrala in 39-letnega trgovca Louisa VidaLa. Da bi ju zasačili pri dejanju, so prišli k njima kot odjemalci in naroČili 90 450 kg hedita. Trgovca sta jim točno po pogodbi dobavila razstrelivo v devetih vrečah po 50 kg. Razstrelivo sta dobavila sama m detektivi so ju aretirali, ko sta ga pripeljala. Aretiran-ca pa nočeta povedati, kje sta razstrelivo kupila.
Dva nova Jupitrova spremljevalca
Nedavno so zvezdoslovci odkrili dva nova Jupitrova spremljevalca. Prvih pet je odkril Galileo Galilei v začetku 17. stoletja z daljnogledom, ki g*a je kot novost sestavil sam. Ni potrebno posebno povečanje, da vidimo teh pet Jupitrovih spremljevalcev, zadostuje nam dobro gledališko kukalo. Postopoma so zvezdoslovci odkrivali manjše Jupitrove spremljevalce, tako da so jih poznali do začetka našega stoletja že 9.
Zdaj odkrita 10. in 11. izpopolnjujeta število satelitov okrog Jupitra, ki so najboljši dokaz za veljavnost Chamberlain-Moultonove teorije. Po tej teoriji ni nastal aoln-Čni sistem iz dodatno pretrganih in v obliko kroga pritegnjenih centrifugalnih krogov, temveč iz velike izbokline ali slapa, ki ga je povzročilo dolgo ogromno nebesno telo, drveče mimo prasolnca. Slap je naknadno razpadel v mnogo večjih in manjših delov. Iz večjih so nastali planeti, ki so s privlačno silo pritegnili bodisi neposredno na svojo površino ali pa v svoj rep v obliki lunic manjša telesa. Naravno je, da je pritegnil Jupiter kot največji planet največ takih lunic,
ŠKOTSKA
Gregor: Slišali smo, da je vaš mož umri v Londonu. To je hud udarec za Vas, kai ne, gospa Mactaviskova?
Mac ta viškova: Hvala za vprašanje, toda tako hudo ni V Londonu se je namreč kot nalatšč iztekel njegov listek za krožno potovanje. Tako je imel srečo, moj dragi mož.
Konec dijet in
prostovoljnega posta
V Hollyvvoodu so že zavrnili tako zvano vitko linijo, za katero ao ženske toliko žrtvovale
Ovira v razvoju zračnega prometa
Zelo zamudna je vožnja z avtomobilom iz mesta do letališča in nazaj
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 22. aprila 198».
Stran 7
iragiaia smrt treh mongolskih knezov
»Črni zmaj" iz Tekija — Središče japonskega vohunstva - Toyama, diktator za kulisami
Nekega  pomladanskega juira leta 1936
©o se pojavih na dvoru mongolskega kneza De Vana ljudje, ki so čakali nanj s prav posebno potrpežljivostjo. Razgovar-jal: ro se z njim o tem. kako prijetno bi bilo knezu Notranje Mongolije vladati, če bi se pri tem zvezal s carstvom vzhajajočega sclnca. t. j. z Japonsko. Toda večji M>:nek od njihovih besedi je imelo njihovo zlato. De Vana so pridobili. Toda bili so še drugi knezi ki so se zoperstavljali vplivu japonskih me.šetarjev. Vse njihovo prigovarjanje in podkupovanje jim ni pomagalo; knezi So Frek Sečen in šalaba Dorči so ostali stanovitni — z nikomer niso hoteli deliti oblasti.
So, Erek Sečen, Salaba Dorči. pazite se! Za uresničenje svojih načrtov v Aziji ima Japonska še dosti močnejša sredstva, kakor pa so denar in besede. Ali niste še nikoli slišali o »črnem zmaju   iz Tokija?
oK so v oktobru istega leta vdrli Japonci v sevemokitajsko pokrajino Suvan, je prinesel s-,; vinski časnik -»Baotoušibao« kratko vest: »Mongolski knez Erek Sečen - q nadnc smrti.« Kmalu so ljudje izvedeli o smrti salaba Dorčija in ni dol-bn jalo, ko mu je sledil tudi knez So. Kakor je časnik posebej poudaril, so bili vsi trije močno protijaponsko razpoloženi.
trije knezi sc bili zastrupljeni. Kdo so bili njihovi morilci?
Zadovoljen nasmeh je zaigral na obrazi: majhnega starca z dolgo belo brado, ko so mu v rožnem vrtu v Tokiju prinesli vest o nagli smrti treh mongolskih kne-z;»v. Mil sur a Toyama — to je ime tega starca, ki ga marsikdo na Japonskem izgovarja kakor ime svetnika — je zadovoljno pokimai. >Da. sCrni zmaj?: živi in še marsikatera dežela bo imela opraviti z njim.c
Bilo je v začetku našega stoletja, ko se je v Tokiju zbralo nekaj mož   in sp ustanovili    hiperpatriotično organizacijo. Med ustanovitelji je bil tudi Tovarna. Or-0    so    imenovali *Kokuryukaj« « Crni zmaj«).    »Vohunstvo   je narodna dolžnost!«  tako je stalo v prvem para-fu nezapisanih    pravil. Podminiranje irije  in  ruskega Daljnega vzhoda, to je bil cilj organizacije. Vohunstva kaj-: niso vršili vsi člani te patriotske or-\    uzacije, toda prav v letih pred rusko-japonsko vojno 1904—1905 je bilo to nje-glavna  naloga,  hkrati s poročevalsko :bo generalnega štaba je predstavljala glavni  vir vohunov  in  na  tem področju tala svoj ognjem krst. Bilo je v rusko-japonski vojni: 31. oktobra  1905.  je  rusko vojaško poveljstvo Sklenilo pričeti vojaške operacije pri Va-fangovna v Mandžuriji — že drugi dan so to vedeli v Tokiju. Agenti »črnega zma-so imeli v rokah ključ za ruske tajne šifre, prestregli so šifrirane telegrame, ki jih izmenjavala vojni minister in carski namestnik v Mandžuriji,
Rusija je naročila v avstrijskih muni-kih tovarnah 500.000 šrapnelov — agenti >črnega zmaja«, so   poskrbeli,   da na k o-japonskem   bojišču    ni eksplodiral niti en šrapnel iz teh tovarn.
Pri Mitsuru Tovarni so se šolali mnogi, ki  so kasneje postali diplomati. Tako n, pr.  bivši japonski zunanji ministri Arita in  Hirota,   japonski    poslanik  v Berlinu 1! svakodsi  in bivši poslanik v Moskvi O t a. Ko je pred leti neki šanghajski list. ki  so ga  vzdrževali  Američani, ugotovil, «      pripada Hirota  organizaciji    * črnega tja«, so mnogi mislili, da so ministra em  pred javnostjo kompromitirali. Tona Japonskem je vohunstvo zaslužno o za domovino«. Hirota je svojo pri-Inost temu »redu« brez okolišan j pri-lL še več. v svojih spominih, ki jih je nato izdal, čisto odkritosrčno pri-. kako je kot majhen špijon pri-svojo življenjsko pot. Neko noč ga je mladega študenta prebudil sel in mu naročil, naj se takoj zglasi v zunanjem stvu. V kabinetu šefa poročevalske službe Vadsama, kasnejšega poslanika in ministra, je prejel tole naročilo: »Vojna med Rusijo in Japonsko je neizbežna. Odpeljati se morate v Rusijo in tam vohuniti. Za vas študente je to zelo lahko: vidva — šlo je še za nekega drugega študenta — se bosta peljala tja na počitnice, v r.elji, da se spotoma naučita ruščine.« In tako se je peljal Koki Hirota, preskrbljen z denarjem in navodili,   v Dajren. Port Artur. v pristanišče Inkou, v Muk-den. skrbno proučeval ruske    utrdbe in garnizije, ter se potem vrnil   v Tokio. Kmalu nato se je pričela rusko-japonska vojna.  Ko se odlični japonski diplomat spomni na te čase. je zelo ponosen na ti->3 česar se je že v mladih letih kot član »Črnega zmaja« naučil  in kar je kasneje v svoji  dolgotrajni    diplomatski    karieri s pri< 'om uporabljal ...
Ni čuda, da vodja »črnega zmaja«, ki šteje med svoje učence in prijatelje skoraj vse japonske državnike in vplivne osebnosti, tudi danes, ko organizaciji ni treba več igrati tiste odločilne vloge kakor v letih njene ustanovitve, da Tova-
rna še danes v precejšnji meri soodločuje v pripravah vseh tistih velikih pustolovščin, nad katerimi se zgraža ves svet. »Tovamino življenje«, piše francoska revija iLe document«, »tvori eno samo verigo nezaslišanih pustolovščin . . . On izsiljuje ogromne vsote in jih uporablja za svojo organizacijo. On provocira nemire na Kitajskem in v britanski Indiji. Na Japonskem strmoglavlja ministrske predsednike in ministre in postavlja svoje pristaše. On je povzročitelj številnih umorov. Svojo roko je imel vmes tudi pri vojaškem puču v Tokiju dne 26. februarja 1936.. ki je bil odgovor na uspehe zmernih elementov pri volitvah v parlament.
Tovamina roka seže daleč preko meja
njegove domovine. »Diktator za knlisami«, tako ga imenujejo na Japonskem. Venomer se vrše špijonski procesi, v San Fran. ciscu. na Havajskem otočju aH na Novi Zelandiji, zdaj proti nekemu japonskemu kuharju, potem spet proti japonskemu trgovcu s porcelanom ali kakemu drugemu Japoncu. In skoraj zmerom je med razpravo slišati besedo »Crni zmaj«, kateremu je obtoženec pripadal. Vohunstvo, ki se ob pomanjkanju drugih sredstev ne ustraši tudi nasilne,, loda po možnosti tihe odstranitve nasprotnika. — to je posel »Črnega zmaja« V vsej državni upravi japonskega cesarstva vlada njegov duh.
Le naprej, brez niirci***
šišenski Sokol spominu Ivana Cankarja
Lep spominski večer, ki bi bil moral vzbuditi več
zanimanja
Ljubljana, 22. aprila V spomin na 20 letnico smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja je priredil šišenski Sokol snoči v svoji dvorani lep sporninski večer, ki bi zaslužil mnogo večjo udeležbo članstva in drugega občinstva. Krivda leži tudi v tem, da je bilo za ta večer prav malo reklame. V bodoče naj prosvetni odbor zbudi večje zanimanje ne le s časopisnimi vestmi, marveč naj razpošlje svojemu članstvu, kakor to delajo druga sokolska društva, pismena vabila.
Oder v dvorani je bil lepo okrašen z zelenjem in sliko pokojnega Ivana Cankarja v sredni na državni trobojnici. Uvodoma je pozdravil navzočne :"n poudaril pomen današnjega večera prosvetar br. Belič. Za njim je v daljšem govoru orisal Cankarja kot človeka, umetnika in pisatelja prof. br. Ivan Kolar. Podrobno je analiziral Cankarjeva dela. ki jih je napisal za slovenski narod. Poljudno je tolmačil Cankarjeve misli v njegovih delih :Za narodov blagor«, »Hlapci« in »Pohujšanje v dolin: šentflorijanski«. Svoje poglede kot idealist je izrazil v »Martinu Kačurju«, dočim pa je svoj program o umetnost: napisal v knjigi Bela krizantema«. Njegovo največje delo. ki ga je napisal, ko se nam je bližalo osvobojenje in zedinjenje, pa so Podobe iz sanj-, kjer je izrazil svojo ljubezen do domovine, ki jo je nosil v srcu. čeprav so mnogi bili mišljenja, da Cankar ne priznava domovinske ljubezni, šele po njegovi smrti smo se Slovenci zavedli kaj nam je bil Cankar in kakšno literarno zapuščino nam je zapustil. Svoj govor je zaključil br. Kolar s pozivom,  da se izka-
žemo hvaležne velikemu pisatelju s tem, da bomo hodili po njegovih potih in branili resnico in pravico povsod in kadarkoli bo potrebno. Govorniku so navzočni priredili tople ovacije.
Potem je sestra Pehanijeva z občutkom zaigrala na klavirju Beethovnovo »Lunino sonatoc in žela navdušeno odobravanje. Brat Jan je čustveno recitiral odlomek iz »Kurenta^ in odlomek iz »Hlapca Jerneja«, ki sta našla pri poslušalcih toplo in navdušeno odobravanje. Po recitaciji je br. Papler bravuroaio zaigral na vijolini Seitzev y> Koncert št. 1« s spremi je van jem klavirja. Cankarjev prijatelj slikar br. Hin-ko Smrekar pa je potem recitiral svoje delo ^Cankarjevo drugo življenje in druga smrt«, ki je izšlo v založbi Cankarjeve družbe in so to njegovo delo ponatisnili tudi ameriški slovenski dnevniki in knjižne družbe. Občinstvo je z zanimanjem sledilo satiričnemu in humorističnemu delu, saj pozna br. Smrekarja kot izvrstnega satirika in humorista. Ob zaključku recitacije so mu navzočni priredili viharne ovacije. Kakor pri prvih dveh recitacijah tako je tudi v naslednji recitaciji »Zgodbe iz doline šentflorijanske« br. Jan zanosno recitiral in bil deležen vsestranskega odobravanja. Za zaključek je br. Papler ponovno zaigral na violini Delmontov : Plesr, s čimer je bil lepi spominski večer zaključen. Prosvetnemu odboru šišenskega Sokola, ki se je potrudil, da je bil celoten spored vreden spomina velikega pisatelja in umetnika Ivana Cankarja, čestitamo, želimo pa. da bi v bodoče poskrbel za večjo udeležbo članstva in občinstva. Ivan Cankar je zaslužil nabito polno dvorano. —at.
Naši Sokoli na meddržavni tekmi v Parizu
in Varšavi
Tekma v Parizu bo 13* maja, v Varšavi pa tO. maja
Ljubljana. 22. aprila Kot priprava za olimpijske igre leta 1940 v Helsinkih bodo imeli naši Sokoli dve meddržavni telovadni tekmi v tem letu in sicer 13. maja v Parizu z vrsto najboljših francoskih gimnastov. 20. maja pa tekmo v Varšavi s poljskimi Sokoli. V obeh državah vlada za to srečanje veliko zanimanje. •
Glasilo Francoske telovadne zveze »Le Gymnaste« prinaša v svoji 4. štev. z dne 10. t. m. topel članek posvečen p1 vem u meddržavnemu srečanju v telovadbi med Jugoslavijo in Francijo. Na uvodnem mestu ima poziv francoskim gimnastom in javnosti. Prijateljska tekma so bo vrši!-'. 13. maja t. 1. ob 14. v stadionu P. de Cou-bertin pod častnim predsedstvom mini?! za telesno vzgojo naroda Jeana Zava in našega opolnomočenega ministra in poslanika dr. Puriča.
V članku »Le Tournoi France—Vougo-slavie« posnemamo iz pod peresa J. D. naslednje:
»že pod bivšo Avstroogrsko monarhijo je bilo sokolstvo pomembna te!e?no vzgojna organizacija. Na Češkem ie bil ustanovljen Sokol leta 1362. Slovenci so ga ustanovili 1863 in Hrvati 1871. Vse te sokolske organizacije so bile že pred svetovno vojno članice Mednarodne telovadne zveze, ki je imela svoj sedež v Parizu ČOS Slovenska sokolska zveza in Hrvatski sokolski .savez so se udeleževali mednarodnih telovadnih tekem. Prvo srečanje s Sokoli so imeli francoski gimnasti na HT mednarodni tekmi v Pragi leta 1907 ob priliki V. vsesokoiskega zleta. Na tej tekmi so zasedli prvo mesto Č?hi. dmgo Francozi z 923 točkami, slovenski Sokolf, ki so tekmovali prvič in se izkazali vredni mednarodni tekmovalci pa so zasedli 5. mesto z 771.25 točkami. Na IV. mednarodni tekmi v Luksemburgu so bili Francozi prvi 950.50 točk, drugi Čehi 940
točk. peti Slovenci 851.50 točk. V Turinu leta 1911 so se slovenski Sokoli močno povzpeli in dosegli celo 4. mesto tik za Italijani. Prvi so bili Čehi. drugi Francozi, tretji Italijani in Četrti Slovenci z 882.11 točk. Prvič so nastopili tudi hrvatski Sokoli, ki so zasedli sedmo mesto z 687.99 točkami. Na mednarodni tekmi v Parizu leta 1933 so bili Francozi drugi. Slovenci pa peti z 706.50 točkami, ki pa bi bili pri pravičnejši sodbi lahko zasedli III. mesto. To so bila naša srečanja z Ju-gosloveni pred svetovno vojno.
Po svetovni vojni so se plemenske telovadne organizacije združile leta 1919 v enoten Jugoslovenski sokolski savez, ki pa
je leta 1929 v celoti vstopil v novo vsedr-žavno telesnovzgojno organizacijo Sokol kraljevine Jugoslavije, ki ji stoji na čelu Nj. Vel. kralj Peter II. Tudi nova organizacija je vstopila po vojni v Mednarodno telovadno zvezo. Že leta 1922 je bila poverjena JSS organizacija in prireditev VTI. mednarodne telovadne tekme. ki je bila leta 1922 ob priliki I. jugoslovenske-ga vsesokoiskega zleta v Ljubljani. Tekmo je vodil znani telovadni strokovnjak dr. Viktor Murnik, načelnik JSS in član tehnične komisije MTZ. Na tej tekmi so Jugosloveni zasedli kot vrsta II. mesto 764 točk. 9 manj kot Cehoslovaki. Francozi pa so zasedb in. mesto z 636 točkami. Jugoslovena šumi in Derganc pa sta zasedla kot poedinca 2. in 3. mesto. Na olimpiadi v Parizu leta 1924 je zasedla Francija drugo mesto z 820.528 točkami, Jugoslavija 4. z 762.101 točkami, dočim je postal svetovni prvak Leon Stukelj. Na tekmi v Lyonu 1926 je bila Jugoslavija na
H. mestu 1.162.867 točk, Francija na III.
I. 152 točk, svetovni prvak pa je postal Peter šumi. član Ljubljanskega Sokola. Na olimpiadi v Amsterdamu leta 1928 je bila Jugoslavija na tretjem mestu 1.648.75 točk. Francija na četrtem 1.620.75 točk. Med poedinci pa je zasedel Leon Štukelj HL mesto. Na mednarodni tekmi v Luksemburgu leta 1930 je Jugoslavija zaradi nesreče izvrstnega telovadca Maleja zasedla tretje mesto 849.75 točk, Francija pa drugo 371.75 točk, dočim je postal svetovni prvak Jugosioven Primožič Josip. Olimpiade v Los Angele-su leta 1932 se nista udeležili niti Jugoslavija, niti Francija, mednarodne tekme v Budimpešti leta 19.'24 pa se Jugoslavija iz razumljivih vzrokov ni mogla udeležiti. Na olimpiadi v Berlinu leta 1936 je Jugoslavija zasedla 6. mesto 598.59S točk, Francija pa 8. mesto 578.266 točk. Na mednarodni tekmi v Pragi leta 193S so Jugosloveni dosegli 3. mesto 741.266 točk, Francija pa 4. mesto 740.133 točk. Iz navedenih uspehov na dosedanjih tekmah je razvidno, da imajo Jugosloveni izvrstne telovadce in bo zato piva prijateljska tekma med Francijo in Jugoslavijo nadvse zanimiva,« Tako glasilo Francoske telovadne zveze.
Po tekmi v Parizu se bodo naši Sokoli udeležili še prijateljske tekme v Varšavi s poljskimi Sokoli, ki so se na praški tekmi pokazali kot dobri tekmovalci, želimo, da bi se naši Sokoli z obeh tekem vrnili kot zmagovalci. —at.
— Pri socialnem odseku Celjske sokolje župe so se radi zaposlitve priglasili: 1 moška pis. moč s 4 razr. realke in trgovsko šolo 2 moški pis. moči s 4 razr. meščanske šole in trgovsko šolo, 1 ženska pis. moč s 4 razr. meščanske šole in trgovsko šolo, 1 ženska pis. moč s 3 razr. meščanske šole in trgovskim tečajem, 1 ženska pis. moč s 4 razr. meščanske šole, 1 trgovski sotrudnik mešane stroke z 8 razr. osnovne šole in trgovskim tečajem. 1 m v. ška moč s 3 razr. meščanske šole za trgovskega ali pis. slugo, 1 moška moč s 7 razr. osnovne šole in obrtno nad. šo^o, ;z-učen ključavničar za slugo ali skladiščnika, 1 avtoiičar z obrtno nadaljevalno šolo V uk želita 2 naraščajnika z 2 razredoma meščanske šole za mehanika, ključavničarja ali podobno. Cenjene pridobitnike, zavode in slične ustanove, ki bi mogli koga zaposliti, proaimo, da se obrnejo na socialni odsek Sokolske župe Celje.
— Akademija Ljubljanskega Sokola se bo ponovila v petek dne 28. aprila ob 20., ker so za premiero vse vstopnice, izvzem-ši nekaj sedežev na galeriji, razprodane. Na to reprizo opozarjamo predvsem udeležence izven Ljubljane, da ne bodo zastonj prispeli v ponedeljek v Ljubljano. Vstopnice za reprizo so že od danes naprej v predprodaji v društveni pisarni v Narodnem domu. 235—n
V ŠOLI *
— Kako to. gospod učitelj, da ima naš Jurček v matematiki vedno eno?
— Menda zato. ker slabšega reda nimamo.
Nedelja, 23. aprila.
8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franči-■žkan-ske cerkve. 8.45: Verski govor (dr. Vilk-. Fajdiga). 9: Napovedi, poročila. — 9.15: šranael ^štirje fantje«. 10.30: Citra-ši igrajo (plošče). 11: Koncert klasične glasbe. Sodelujeta: Svetoz. Banovec in radijski orkester. Dirigira Sijanec. 1230: Kozaki pojo i plošče». 13.00: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel. 14: Kar želite, to dobite (plošče po željah). Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure. 17: Kmet. ura: Več lucerne (inž. Matija Absec). 17.30: Godba Sokola I. 18.30: Po domače 'plošče). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Nadeta Petrovič in vpliv francoskega slikarja Cesannea (Br. Popo-vić, univ. prof., Beograd). 19.50: Pomlad v glasbi. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, oddelek radijskega komornega zbora in radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Pevski koncert Andreja Jarca, pri klavirju prof. M. Lipovšek. Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 24. aprila. 12: Sprehod po Balkanu (plošče). 12.45: Poročila. 13.: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra, 14: Napovedi. iS: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. A. Brecelj). 18.20: Glazunov: Stenka Razin. simf. pesnitev (plošče). — IS.40: Sv. Jurij v legendi in običajih (Boris Orel). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Nove smeri v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Dragotin Cvetko) Ljubljana. 19.50:, Zanimivosti. 20: Komorna glasba za pihala. Izvajajo prof. Si. Korošec (flavta* Lauri Vaclav (klarinet), Moravec Srečko (rog), Turšič Ivan (fagot in klaviri. 2045: Koncert slovanske glasbe: radijski orkester. 22: Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone. Konec ob 23. uri.
ToreK  25. aprila.
11: šolska ura: Pomen treznostnega tedna Za mladino (Vojko Jagodic). 12: Operni napevi (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Kmečki trio. 14: Napovedi. 18: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Temeljna ideja religiozne miselnosti: Stvarstvo <Fr. Terseglav). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura; Narodni pokret v Dalmaciji (1S60 - 1870), dr. Lujo Vo j novic iz Beograda. 19.50: Deset minut zabave (Fr. Lipah, član Narodnega gledališča). 20: Plesi in slavnostni zvoki iz treh stoletij, suita, igra komorni orkester i plošče). 20.20: Anton Leskovec: Vera in nevera, drama v 3 dej. (Člani radijske igr. družine). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli zvoki, igra radijski orkester. Konec ob 23 .uri.
Sreda, 26. aprila. 12: Godbe na pihala (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13-20: Pilihov kvartet. 14: Napovedi. 18: Mladinska ura: Ivan Puhar, svetiopisec — poučna igra. Napisal Fr. Milčinski ml., izjajajo člani rad. igr. clružine. 18.40: človeški tipi in značaji (prof. E. Boje). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Korčula, kraj sonca, morja in lepote (Mato Matu: lovič iz Beograda). 19.50: Prirod opisni kotiček (prof Fr. Pengov). 20: Koncert pevskega društva »JLara« iz Kajnnika. 21.00: Tamburaški orkester (vodi SL Kahne). 22: Napovedi poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Konec ob 23. uri.
V GOSTEH Teta je prišla na obisk k sorodnikom in ostala je pri njih dva tedna. Slednjič se je približal dan, ko je morala odpotovati. In ker je odhajal vlak zgodaj zjutraj je poklicala zvečer služkinjo in ji naročila: Marička zbudite me jutri zjutraj ob petih, da ne zamudim vlaka.
— Kar brez skrbi bodite, gospa, je odgovorila služkinja, ne bom pozabila. Gospa, mi je že zagrozila, da me takoj odslovi, če I bi vlak zamudili.
£ * £ il *JI ■ lUII
SELILI
bmo se s Tyrševe ceste 46, v SMOLETOVO — ulico — ki drži nasproti cerkve Sv.  Krištofa   — Bežigrad.
Tvrdka ANTON BARTOL
i ■
trtf3vina s kurivom in lesom
SMOLETOVA ULICA. TELEFON 25-40,
¥se skrbi odpadejo
za nakup obleke, če se obrnete na najugodnejši vir za nabavo
mamtiztetimtt na obroke
z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro.'
Agilne zastopnike
za Ljubljano sprejmemo.
NARC3NI MAGACIN, Sv. Petra c. ZJ-1.
Cenjenim odjemalcem
vljudno sporočamo preselitev z Masarvkovr v Jenkovo ulico 7.
23
Vertačnik Franc
prodaja kuriva in parketov. Razpolagam z lepimi suhimi odpadki.
Cenjenim strankam se toplo priporočam.
NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva!
Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje!
Florence Riddellova:
flevatna Cju(se$en
— Ali vam morem storiti še kakšno uslugo? Če ne noznate tega pristanišča, vas čakajo tam razne neprijetnosti Arabci nadlegujejo tam evropske popotnike kakor kuga. Poleg tega ima človek še razne sitnosti na carini s prtljago. Tudi jaz se mislim ustaviti v hotelu Continental in veselilo bi me. ee bi vam mogel kakorkoli pomagati.
Fenella je zopet uprla vanj svoj mirni pogled. Še trenutek je molčala, potem se je pa zdelo da jo David Kent uspešno prestal to tiho preizkušnjo, kajti dekle je odgovorilo:
— Hvala vam. res ste zelo prijazni. Da, še nikoli nisem bila v Afriki.
In tako se je zgodilo, da sta Fenella Graveva in David Kent večerjala čez nekaj ur skupaj v jedilnici hotela Continental. In tako se je tudi zgodilo, da je David Kent zvedel, da odpotuje Fenella naslednjega dne v Tizigoun, majhno mestece na kraju puščave. In tako je sklenil postaviti v tem zakotnem mestecu svoj glavni stan.
— To je pa res čudno naključje! — je vzkliknil.
_V Tizigounu je tudi hotel Continental in tam sem
že brzojavno naročil sobo.
To seveda ni bilo res. toda David Kent je bil prepričan, da ima pravico do te nedolžne laži, samo da bi brzojavko zares odposlal In sklenil je od-
poslati jo ob prvi ugodni priliki. Seveda, dostojen moški se nikoli ne sme vsiljevati dekletu, ki ga je komaj spoznal. Toda no drugi strani bi ne bilo prav če bi dovolil, da bi šlo to rUkle, ki nčividno ničesar ne ve o nevarnostih, skritih v s€veroafriškem garnizijskem mestu, samo v Tizigoun. Zato je torej sklenil slediti Fenelli kamorkoli bi se namenila.
Fenella *je sprejela njegove besede kot nekaj samo ob sebi umevnega. Njeni mož:;3ni so bili zaposleni z nečem čisto drugim. Zaposleni so bili tako, da jim niti na misel m prišlo zanimati se. kakšni nagibi so pripravili tega mola, da se je tudi odločil za Tizigoun. Da, celo nekoliko veselilo jo je, čeprav se ni tega povsem zavedala, da bo David Kent nekje blizu, kajti ta ljubcznjivi Anglež je bil že odstranil s svojim mirnim in treznim nastopom nekatere manjše težave, ki bi mogle biti mnogo ne-prijetnejše, če bi jih bila morala odstraniti sama
Fenella je bila že zvedela vsaj nekaj iz življenja Davida Kenta Kakor je bila že sama ug3nila, je bil prej vojak.
— A z vojaščino nisem imel sreče. — je pripovedoval trpko. — Služil sem v posadki na severni meji Indije prav v času. ko je tam izbruhnil upoi domačinov. Moral sem izdati povelje, naj vojaki streljajo. Nič drugega mi ni preostajalo, če nisem hotel, da bi bili vsi moji vojaki brezobzirno po-morjeni. Toda eden onih domišljavih vojaških poveljnikov, ki sede neprestano v svojih toplih pisarnah in nimajo niti pojma, kaj ie resnična nevarnost, je odločil pozneje o tem čisto drugače. Raje sem obrnil vojski hrbet, kakor pa da bi ponižno spravil v žep take nesmiselne očitke.
— Kdaj je bilo to? — je vprašala.
— Pred dvema letoma. Potem sem odpotoval v Alžir in Maroko. Ljubim to zemljo, in zdaj sem znova namenjen tja, da zberem gradivo za knjigo, ki jo hočem napisati.
— Ali bo to roman?
— Morda nastane iz tega tudi roman, toda šele pozneje. Najprej hočem napisati napol znanstveno knjigo, v kateri bom opisal zgodovino in običaje j raznih plemen.
Naslednjega dne je zapustila Fenella severoafri-ško pristanišče in njegove ulice, obrobljene s štiri-oglatimi hišami, te ulice, po katerih je kar mrgolelo zamorcev, arabskih žen z zastrtimi obrazi in francoskih častnikov domače konjenice v krušnih modrih uniformah s širokimi rdečimi plašči, sega-jočimi jim do gležnjev.
Vlak, ki se je z njim potem peljala proti jugu, je sopihal uro za uro po rodovitni krajini, pokriti z žitnimi polji, sadnim drevjem in cvetočimi vrtovi. Polagoma se je pa jela krajina izpreminjati. Smaragdno zeleno rastlinstvo je že izginilo, potem so se pa pojavili prvi nizki peščeni griči, te prednje straže puščave. In končno je Fenella Graveva prispela v Tizigoun. Tu v tem mestecu na robu puščave, polnem ljudi vseh narodov, Spancev, Francozov, Židov, dostojanstvenih vojakov domače konjenice in čudnih divjih mož iz srca puščave — v tem mestecu, kjer so stale tajinstvene moseje kraj trgovinic z evropskim blagom, kjer so se dvigali zvoniki in minareti visoko pod sinje nebo, dočim so mračne in zatohle hišice domačinov zadrževale svetlobo za svojimi zaprtimi okmeami, v tem mestecu, kjer so
rasle skupaj palme in olive in kjer je bila modema vsakdanjost že vnaprej izgubila bitko z vsemi ori-jentalskimi zagonetkami, tu torej je živel Derek Ellison, iz katerega je zdaj postal Robin Adair številka 60.599, vojak francoske tujske legije.
Ne, tu ji ne bo dolgočasno, saj najde v eni izmed teh velikih žoltih barnak, ki jih mora šele poiskati, svojega Robina Adaira.
Fenella se je odpeljala z Davidom Kentom v avtomobilu s kolodvora v hotel Continental. Ta hotel je bil mnogo preprostejši od razkošnega hotela istega imena v severoafriškem pristanišču. To je bilo nizko štirioglato poslopje, zgrajeno v orijental-skem slogu iz belega kamna. Od vseh strani je bilo obdano z velikim vrtom, kjer so v peščenih tleh rasle in cvele palme, kraj znanih angleških cvetlic in kjer so stale tu pa tam pod mogočnimi pomaranč-niki s solnčniku podobnimi kronami mizice in pleteni stoli.
Fenellina soba v hotelu je bila preprosta m hladna., imela je enostavno pohištvo in tlakovana tla. Edina vrata, zakrita samo z zaveso, so vodila na majhen balkon, do katerega se je vila z vrta divja trta. Kentova soba je bila na isti strani hotela, samo malo dalje.
Fenella je zapustila hotelsko jedilnico kmalu po večerji, toda preden je odšla po stopnicah v svojo sobo, je stopila v pisarno. Tam je ostala trenutek, potem je pa zapečatila svoje kratko pismo, namenjeno Robinu Adairu, številki 60.599. francoske tujske legije. Vrgla je pismo v hotelski poštni nabiralnik, potlej je pa šla spat.
Halo!
Halo!
Če hočeš dobro \~ino piti.
moraš v restavracijo »Rožna dolina« priti!
Vedno sveži ražniči, ćevapčići, v petek morske ribice in razne druge specialitete vedno na razpolago! Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano. _
Pomni:
točno in solidno tam postrežejo te pridno!
Za cenjeni obisk se priporoča
Slavko Gačnik restavracija „Rcžna dolina" — Mara
IQBCDBCD»CDECZ>B<ZDBC3BCZ>*C^BCDI¥CDBCDBCDBC2
MALI O
Beseda 50 p«xi. iavew pnoenei   1'i»*kihi  iziave neseos Um i-—
lav*-* uoffe'Oej
£a   pismene  Mlgovore gieo*  inaur   >t;:a«n»\   je  uena priložit
oiamKn    -   H»»nusl.«iv  «8 male      IPW> ne ini/namn lOlOCOIOSOlOBOBOtOOOKCDOGOBC BHVMEauaaKBaLaKBBiflBflBBBBBBBBEOaBDBBTBBBBPIBVv&Kl*" n>a
OA^^^vrhnje   in   spodnje modroce,
dobre posteljne odeje dobite najceneje pri
R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg
Prepričajte se sami!
I
Beseda 50 par. davek posebei ^aimani.*i znesek 8 Din
MOŠKI,
Id trpite na seksualni nevraste olji odnosno
impotenci,
nezadostni tunkelji spolnih žlez duševni depresiji, poskusile
O K A S A
100 tablet £20 din Id so jih mnogi zdravniki preskusili   in   so   kot normonski
preparat odobreni Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračuna varno. LEKARNA  >1 K KOŽMAN, Beograd. Ferazije t>r. 5.
Izvozna oanka. Reg   S   Dr 5732-1934
MALI (Kil.AM
•Slovenskem Narodu« trna jo
siguren usjieh!
Beseda 0.50 par
SEMENA
prava erfurtska. uradno preizkušena, dobite v trgovini pri
M. WIDMAYER
L IH.-I.V.N A
Cankarjevo nabrežje št. 3
Podružnica: Tvrševa c. 51
Stojnica: Nabrežje 20 septembra
ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnlc VeliKa zaloga perja po l.— din >Julijana*. Gosposvetska cesta 12 H. 1
NAJLEPŠA OBLAČILA
Posebno moške obleke, trenč-koti. krasno perilo Itd si nabavite najbolje m najceneje pn
t i: t » h a,
L1iir»l1ana   Sv   Petra  eesta 14
S»veže najfinejše norveško
ribje olj s
iz lekarne
dr. G P1CCOLUA
v Ljubljani
se priporoča oiedtro tu sla notnim osebam
POHIŠTVO
vsakovrstne stole ter vsa spadajoča popravila strokovno in najceneje Zorman Josip, Breg 14. 1369
OKUSNO DOMAČO HRANO
opoldansko jemljem na dom v bližini univerze. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1366
ČEVLJE PO MERI
naroči dekle,
fantov po izbiri
imela boš še. Franc Trupej, splošno čevljarstvo, Dolenjska c. 7. 1368
DVIGNITE PISMA
v upravi »Slov. Naroda«: »Ančka 42«, »Marljiva 230«, >M. J.«, »Pogum 749«, »Periferija Ljubljane c, »Rdeč klobuk in siv plašč«, »Stanovanje«, »Strokovna gospodinja«, »Wee-kend 147-20«. »Vrtomir«, »Zanesljiva moč«, »Št. 6451«, »Št. 453«.
Beseda 50 par. davek posebel Nqimqni*i znesek P Din
OPREMLJENO SOBO
s souporabo kopalnice oddam enemu ali dvemr gospod ma za maj Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1319
PRODAM
i Ji
Beseda 50 par  davek posebel Ma1mar:i?i znesek £ Din
prVdvriSTpih „ koles
NAUM AN H
RESTA
LES SUH
vsakovrsten, ladijska tla. parkete, furnir, prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjakova ul. 18. 1343
\hO PKODaia*   r\l » i-J^
OGLAŠUJ
V MALI O'jLAS.MK
„SLOV. NARODA"!
NAJCENEJŠI IZItATKH
SPALNICO
orehova imitacija, lepa oblika, šperano, poceni prodam. Bitenc, mizarstvo, Gosposka ul. 10.
1370
CEPLJENO Tli S JE
na raznih podlogah nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta Moškanjci. Zahtevajte cenik.
1331
DINAMO STROJE
istosmerni tok 6 KS, 220 volt, 4 KS, 220 volt, £ KS, 110 volt, malo rabljene, proda »Elektro-Siničo:, Maribor, Meljska 1.
1361
UGODNA PRILIKA
Lepi suhi parketni odpadki za kurjavo se dobijo poceni pri F. Vertačnik, Jenkova 7. 1329
DALI JE
velikocvetne, različnih barv, dobite na vrtu učiteljske šole v Ljubljani, Resljeva c. 10. 1355
ŠIVALNI STROJI
proti gotovini kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt! Sprejema zastopnike Josip Ur-šič, šivalni stroji, kolesa, otroški vozčki, Celje, Narodni dom.
23/T.
KANARČKE
Harcarje, dobre pevce, samce in samice, dobite po ugodni ceni pri Francu Golobu, Hranilniška cesta 8, Ljubljana-Bežigrad.
1313
POSEST
Beseda 60 par, davek posebej Nalmanlft) znesek 8 Din
HIŠICA Z VRTOM   *~~~
v SI. Bistrici naprodaj'. Vprašati na česnik Pavle, škof ja Loka.
1354
ZA NASE
SLUŽB E
Beseda 50 par. davek posebej Nalmaniši znesek 8 Din
PERFEKTNO FRIZERKO"~
za na morje, ki govori tudi nemško, sprejmem. — Nastop takoj, plača 300 din mesečno in vsa druga oskrba v hiši. Kova-čič, frizer, Hvar, Dalmacija.
1344
BRIVSKI POMOČNIK
mlajši, dober delavec — išče službo. — Nastopi lahko takoj. Titan Franc, brivski pomočnik, Murska Sobota. Mojstrska 7.
1345
PRIDNEGA VAJENCA
poštenih staršev, sprejme takoj Karol Bevc, trgovina z mešanim blagom, Guštanj. 1342
LEICISTA
agilnega, ki naj nastopi 15. maja, iščem. Ponudbe s fotografijo Lergetporer, Bled. 1363
MLAJŠA GOSPODIČNA z malo maturo in trg. solo želi premeni« službo. Vajena vseh pisarniških del in strojepisja. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva in pridna«. 1346
TRGOVSKA POMOČNICA
mlajša moć, izučena v mešani trgovini, želi službo, po možnosti za maj. Cenjene ponudbe na R. Kavšek, Vrhovci st. 17, p. Dobrova. 1362
KNJIGOVODJA
vsestransko verziran, absolutno zanesljiv, sprejme mesto. Ponudbe pod »Zaupno mesto«.
1330
DOPISI
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
VSAKI OSEBI
ali družini nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor, Orožnova 6, Celje, Slomškov trg L — Pletilnica — razposUjalnica.
22/M
Elegantna podeželanka
zelo lepa, inteligentna, dobro situirana, muzikalna, želi resnega znanja s simpatičnim gospodom, časnikarjem ali drž. uradnikom. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Lepa harmonija«. 1356
25 LETNI FANT prosi usmiljene gospodične za finančno pomoč za 4 mesečno šolanje. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Bodočnost«.
1349
MLADA GOSPA
nesrečna v zakonu, želi znanja s starejšim gospodom, ki bi ji tudi materialno pomagal. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod šifro »Hvaležna«. 1359
KAPITAL
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
POSOJILA
dolgoročna, kratkoročna dajemo pod ugodnimi pogoji. Za hranilne vloge visoke obresti. Brošura »Pot do blagostanja« brezplačno. — Pišite na »Moj dom«, Dvofakova 8. 1324
PO ZELO NIZKI CENI —
Šivalni stroji pogrezlflvl
CENIKI IVANKO
»TRIBUNA« F. BATJEL
«—
Poglejte si dobro to damo!
1
I
Muci se s svojimi oteklimi, bolečimi ranami in po kur-jih očesih skaženimi nogami
ko vendar zamore te muke prav lahko odpraviti. Kupite v bližnji lekarni ali drogeriji zavoj prave sv. Roka soli za noge. Stopite eno žlico v umivalniku vroče vode, da zadobi mlečnato obliko. Mehčajte otekle noge v tej kopeli 10 minut. In to ponovite tri dni zaporedoma. Občutili boste olajšanje, liki pravi čudež. Kisik sv. Roka soli za noge pomladi noge in jih popolnoma spravi v red. Ce dalje časa mehčate noge, postanejo kurja očesa tako mehka, da jih lahko kar z roko izločite. Čutili boste veliko olajšanje, plesali boste lahko, sprehajali se, gojili sport poljubno dolgo. Ne boste čutili nikake utrujenosti. Sv. Roka sol odpravi vse bolečine, ohrani vase noge vedno sveže v dobri kondiciji. Ne odlašajte, kupite še danes zavojček sv. Roka soli za noge; ne stane mnogo In vam napravi veliko veselje. Glavno skladišče:
MISCHKOVITS & Co. veledrogerija — Beograd
Urejuj* Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jecao  U Za upro¥0 in ioierotni del lista Oton Christof i/ Vsi v Ljubljani